Poštnina plačana v gotovini. Cena 25.— lip DEMOKRACIJA Leto VI. - Štev. 13 Trst - Gorica 28. marca 1952 Spediz. in abb. post. I. gr. Uredništvo: Trst, «1. Machiavelli 22-11. - tel. 62-75 Uprava: Trst, ulica S. Anastasio 1-c - tel. 2-30-39 Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta št. 18. CENA: posamezna številka L 25. — Naročnina: mesečno L 100, letno L 1.200. — Za inozemstvo: mesečno L 170, letno L 2.000. — Poštni čekovni računi: Trst štev. 11-7223, Gorica štev. 9-18127 Izhaja vsak petek iredentistični naklepi u trstu Tržaški iredentizem je pokazal fašistično lice Dne 20. marca je pokazal ireden- prevažal na Akvedot, eno izmed tizem svoje pravo novofašistično lice. Zares mlado lice, saj se je petdnevnih demonstracij udeleževala skoro izključno »nadebudna« šolska mladina. Slično šolskomladinsko prevratniško vzdušje smo doživeli tik pred izbruhom druge svetovne vojne, ko je priseljena italijanska šolska mladina manifestirala po Trstu in z, dirigiranimi vzkliki »Vogliamo la guerra!« pripravljala javnost na vojne grozote, ki so kmalu nastopile. Kmalu po izbruhu vojne so zločinski fašistični kolovodje s pomočjo šolskega upravnega stroja zopet pognali mladino na ulico, da je vpila: »Coventrizzate Londra! Co-ventrizzate la perfida Albione! Coventrizzate 1’Inghilterra!« In te dni je del tržaške šolske mladine, potem ko so jo ista šolska oblastva nagnala iz učilnic na ulico, vpila po mestnem središču ob prepevanju fašistične himne »Gio-vinezza«: »Gli Sloveni sono ščavi", gli Inglesi sono cani!«, Gibutil, Tu-nisi!, Malta!, Dalmazia!, Fiume!, listna!, Rodi! Zakulisni kolovodje so mladino vešče organizirali v napadalne skupine z vsemi potrebnimi izvidnica-, mi in zvezami. Skupine so se skoro neopazno zbrale z raznih mestnih delov in se združevale v večje enote, ki so korakale po mestu in opiavljaie svoje razdejalno delo: na krilih so prekucevali angleške, in ameriške zasebne avtomobile ter, trgali angleške in ameriške napisne table z zidov, iz sredine so pa obsipali s kamenjem in drugimi predmeti izložbe in okna zavezniških kinematografov, kavarn, knjigarn,' 'uradov in trke,', in. . Drznost razsajajoče drhali je šla tako daleč, da ni bilo prizaneseno z napadi ni-j ti zavezniškim vojaškim avtomobil lom, niti zavezniškim vojaškim o-sebnoslim. Sneta in raztrgana je bila celo angleška zastava! S posebnim srdom so napadali fašistični razgrajači sedež Fronte za neodvisnost blizu palače poveljstva Zavezniške vojaške uprave. Sreča v nesreči je v tem, da ZVU ni ugodila zahtevam manifestantov. in kasnejših demonstrantov po razširitvi dovoljenega sporeda. Da bi prožili lažizgodovinarjem snov za mit o »Le cinque giornate di Trieste«. so si izmislili nič manj ko barikade na Korzu, v neposredni bližini poveljstva Zavezniške vojaške uprave, od koder so skoro dve uri obsipali s kamenjem Civilno policijo, ki je kljub težkim izzivanjem zelo previdno nastopala, da ne bi prišlo do smrtnih žrtev, ki so jih očividno organizatorji izgredov potrebovali za izpeljavo svojih zločinskih načrtov. Edinole treznemu, čeprav odločnemu nastopu Civilne policije se moramo Tržačani zahvaliti, da ni bil noben razgrajač pri številnih spopadih u-bit niti teže ranjen. Dejstvo, da je med 172 ranjenimi 51 članov policijskega zbora, zgovorno priča o previdnem nastopu policijskih organov! Pomislimo samo, kaj bi se zgodilo, če bi imeli v sličnem primeru italijanski demonstranti v I-taliji opraviti s karabinjerskimi in policijskimi oddelki (»Celere«!). Kdo so bili organizatorji nečednih manifestacij in demonstracij? Običajno govorimo o dvojici Bartoli in Palutan; danes pa moramo že govoriti o trojici, kajti po abecednem in časovnem vrstnem redu se je omenjeni dvojici pridružil kot zadnji še Vidali. Bartoli in Palutan sta prevzela skrb za cono A, Vidali pa za cono B STO-ja. Bartoli je ustanovil Akcijski odbor za obrambo italijanstva Trsta in Istre; Palutan je prejemal navodila od »svoje vlade« v Rimu, Vidali pa je skrbel za spoštovanje človečanskih, političnih in demokratičnih svoboščin na jugoslovanskem področju STO-ja. Rim je delovanje trojice povezal v organsko celoto! Višja šolska uprava je trojici nudila človeški material za poulične izgrede in spopade s policijo. Ali ve uprava mestnih prevoznih podjetij A-CEGAT, da je kljub delodajalske mu izprtju (s presenetljivim pristankom kominformističnih sindikatov!) oskrboval njen uslužbenec demonstrante s kamenjem in ope ko, ki ju je s tovornim avtomobilom (kljub zatrjevani »splošni stavki« na katero je tudi ACEGAT pristal!) koncentracijskih mest razbijačev? Pa naj bo kar koli! Podvig tržaških iredentistov in fašistov pod vodstvom njihovega demokrščan-skega župana Bartolija in ob asistenci področnega predsednika Pa-lutana, šolskega upravnika Rubini-ja in kominformističnega sekretarja KP Vidalija, je klavrno in neslavno propadel. Zgodovinarji, ki se bodo morda kdaj kasneje bavili s temi žalostnimi tržaškimi dogodki, bodo kvečjemu pisali s tragikomičnim navdihom o »Le cinque giornate di Bartoli«, če pa bodo hoteli dati posebnega poudarka nečedni kominformistični vlogi pri nečednih iredentističnih podvigih v Trstu, pa bodo raje pisali o »Le cinque giornate di Vidali«. Jugoslovanski narodi obhajajo dne 27. marca obletnico, ko so leta 1941 dokazali vsemu svetu, kaj je prava domovinska ljubezen in kako more ljudstvo to ljubezen izkazati tudi sredi najhujših vojnih grozot. Italijani naj se zamislijo, kako so oni prav tedaj v zgrešenem patriotičnem zaletu skočili pod nemškimi udarci opotekajoči sq Franciji v hrbet; kako so prosili Hitlerja za čast, da bi mogli sodelovati pri indiskriminiranemu zračnemu bombardiranju angleškega o-točja; kako so začeli pisati z razbojniškimi, hkratu pa strahopetnimi pohodi proti miroljubnemu, toda ponosnemu slovenskemu narodu eno najbolj sramotnih strani italijanske sodobne zgodovine. Zamislijo naj se. pa ne bodo pošiljali svojih otrok na ulico prepevat »Giovinezzo« in vpit: »Gli Sloveni sono ščavi; gli Inglesi sono cani!« Vojaški guverner angloameriške cone STO-ja, general T. J. Winterton, izjavlja, da se morata ohraniti zakonitost in mir. Ogorčeni protesti indipendentističnih strank v Trstu. Značilen komunistični objem z*iredentisti pri demonstracijah Resolucija SDZ Slovenska demokratska, zveza za Svobodno tržaško ozemlje v Trstu je na izredni seji svojega Izvršilnega odbora dne 22. marca 1952 zavzela stališče do obžalovanja vrednih incidentov ob priliki zadnjih demonstracij, katerega se čuti dolžna in poklicana sporočiti v imenu slovenskega demokratičnega tržaškega prebivalstva: Ugotavljamo, da je dosedanja popustljivost Zavezniške vojaške uprave nasproti italijan skim iredentistom, katerim je izročila v roke skoro vso krajevno upravo angloameriške cone STO ja, v veliki meri prispevala, da je iredentistično-fašistična nestrpnost prišla v Trstu do takega izraza. Bilo je predvidevati, da bodo manifestacije 20. marca načrtno izvedene na provokator-ski način z očitnim, namenom, da ustvarijo žrtve, katere bi iredentistični krogi izkoristili pred domačo in svetovno javnostjo v svoie posebne in politične proti-tržaške namene. Večina prebivalstva ni odobravala manifestacij ter je samo pod pritiskom groženj in dejanskih napadov deloma izobesila v središču mesta zastave in zaprla trgovine. Izven mestnega središča, v predmestjih in v okolici pa se prebivalstvo sploh ni od- A. O. za obrambo STO-ja zahteva od ZVU primerne ukrepe Akcijski odbor za obrambo STO-ja je na svojem zasedanju dne 24. marca, ob navzočnosti zastopnikov Fronte za neodvisnost. Tržaškega bloka in slovenskega Akcijskega odbora za obrambo STO-ja, preučil krajevni politični položaj glede na dogodke zadnjih dni. Navzoči so po temeljitem razgovoru ugotovili naslednje: 1) Obžalovanja vredni dogodki so nejrosredna posledica dobro premišljenega načrta, v skladu z grožnjo vplivnega večinskega parlamentarca, ki je izjavil, da se bo sprostil nezadržni val doslej še ne občutenega iredentizma v primeru da ne bi zahodne sile spoštovale tristranske izjave. 2) Manifestacije so se lahko uprizorile, ker so bile zamišljene in vodene po osebah, ki jim je Zavezniška vojaška uprava s prevelikim zaupanjem izročila vso javno upravo. 3) Proti pričakovanju organizatorjev se je velika večina pre- bivalstva vzdržala, kajti manifestacija se je omejila samo na nekatere ulice mestnega središča, kjer so razobesili zastave in zaprli trgovine često zaradi strahu ali zaradi groženj. 4) Demonstracije je netila v glavnem šolska mladina, ki so jo primerno vodile tolpe, ki so prihajale tudi iz Italije, in ki so jo zavajali krajevni iredentistični krogi. Zaradi tega zahtevamo: a) Da ZVU takoj odstrani s položajev osebe, ki so odgovorne za nemire in prav posebno področnega predsednika, tržaškega župana, šefa prosvetnega urada ZVU in višjega šolskega upravnika. b) Kot tolmač upravičene zaskrbljenosti družin zahtevamo takojšnje ukrepe, da se napravi konec ogabnim razgrajanjem šolske mladine, ki še dalje s privoljenjem učnega osebja ne prihaja k pouku, s čimer se nezavestno izpostavlja najbolj nepredvidenim nevarnostim. zvalo pozivom organizatorjev manifestacij in demonstracij in je na ta način pokazalo svojo privrženost Svobodnemu tržaškemu ozemlju. Demonstracije so bile torej pripravljene na umeten in premišljen način, pri čemer je bila kršena osebna svoboda posameznikov, izzivan nered in o-grožena javna sigurnost. Ugotavljamo, da so pri organizaciji in izvedbi manifestacije, ki se je izprevrgla v demonstracijo, sodelovale osebe, ki so Pjo svojih odgovornih položajih dolžne skrbeti za mir, red ter za spoštovanje zakonov in obstoječe ureditve Svobodnega tržaškega o-zemlja. Posebna odgovornost pada pri tem na conskega predsednika prof. G. Palutana, na tržaškega župana ing. Bartoli-ja in na višjega šolskega upravnika prof. R ubini-ja. Dogodki so upravičeno razburili tržaško prebivalstvo, ki si želi mir, red in zaščito za nemoteno svobodno izvrševanje svojega delu, ter obsoja vse ene, ki vnašajo v niegove vrste sovraštvo in razdor v očitno škodo mirnega sožitja vsega prebivalstva. U parno, da . bo Zavezniška vojaška' brrtrtu! fzbijala"fe teh dogodkov potrebne zaključke, postopala proti idejnim in dejanskim krivcem incidentov ter se prepričala, da je spoštovanje in izvajanje določb mirovne pogodbe z Italijo o Svobodnem tržaškem ozemlju edina prava pot pri izprani tega ozemlja. SLOV. DEM. ZVEZA (Ostale resolucije objavljamo ■ na 3. strani) Protest Pravnika Društvo »Pravnik«, ki združujg slovenske in hrvatske pravnike A področja STO-ja, med njimi tudi člane Odvetniške in prokuratorske zbornice v Trstu, je na svoji plenarni seji dne 26. t. m. razpravljalq o resoluciji, sprejeti na izrednem občnem zboru tržaške Otdvetniške in prokuratorske zbornice dne 24. t. m., ki »v imenu tržaških odveti nikov in prokuratorjev, zbranih na tem občnem zboru«, zavzema stališče proti ravnanju Civilne policije med zadnjimi dogodki v Trstu, poziva ZVU, naj spoštuje meje zaupanega mandata »na teritoriju, ki je pod italijansko pravno suverenosti jo« in usva-ja željo, ki jo je izrazil Svet odvetniške in prokuratorske zbornice, naj bi se pospešila »izvršitev obveze, vsebovane v tristranski noti«. Društvo »Pravnik« je ugotovilo: Odvetniška in prokuratorske zbornica v Trstu je z gornjo resolucijo: 1. kršila zakonske predpise o svojem delokrogu, ki je omejen na stanovska vprašanja in ne sega na politično področje; 2. postavila trditve in zahteve, mednarodnopravnega značaja, s katerimi ne soglašajo številni njen\ člani, zlasti pa ne^člani društva »Pravnik«. Zaradi tega društvo »Pravnik« izjavlja: da omenjeni sklepi ne morejo predstavljati uradnega mnenja tržaške Odvetniške in prokuratorske Zbornice, pač pa kvečjemu le zasebno mnenje tistih njenih članov ki so se sestali ob navedeni priliki Obenem protestira proti izkoriščanju Odvetniške in prokuratorske zbornice v Trstu v strankarske politične namene. V Trstu, 16. marca 1952. DRUŠTVO »PRAVNIK« Mmokratilleii ukrep ZVII Ob zaključku lista smo prejeli vest, da je ZVU ugodila italijanskim zahtevam po uvedbi majo-ritarnega volilnega sistema tudi za tržaške volitve, ki bodo prav tako po sklepu ZVU istočasno kot v Italiji zadnjo nedeljo v maju. lini in Vittorio Emanuele storila, bi bilo .to: da bi si jo osvojila, Angležem pa bi vsi Italijani danes delili svojo »tritisočletno kulturo«! Na to lahko prisežemo vsi Slovenci, ki Italijane prav dobro poznamo! In marsikateri italijanski škof in kardinal bi to početje blagoslovilai z ugotovitvijo, da je Mussolini mož božje previdnosti! , janski državljani kot oni v Benečiji, zahtevajo dovoljenje, da človek Delavskem uradu lahko kaj pomaga! Crispi 9). Bolničarke v Anglijo Pokrajinski delavski urad sporo; ča, da je odprto vpisovanje za izselitev v Anglijo za bolničarke (go; jenke) od 18 do 30 let starosti, samske ali vdove brez otrok. Kandidatinje morajo biti zdrave in imeti vsaj sprejemni izpit za nižjo srednjo šolo ter imeti vsaj osnovne pojme angleškega jezika. Ob prihodu se bodo udeležile splošnega bolničarskega tečaja in eventuelno tečaja za angleščino. Medtem bodo nameščene kot bolničarke druge stopnje ter imele poleg hrane in stanovanja še kakih 100 funtov, šterlingov na leto (157.000 lir). Ko; gar zanima ta služba in .ima nave-, dene pogoje, naj se takoj zglasi na v Gorici (ulica. Leta 1952, in sicer 20. ter 25. mar- vedeli niso za »štrajk« od 25. mar- ca, je goriško italijansko dijaštvo zopet bilo na ulici. Mnogo bolj žalostno in klavrno kot leta 1940, ker spomin na izgubljeno vojno vendar nekaj zaleže in vpliva!... Topot so kričali, da hočejo Trst! V torek 25; marca so nosili tudi table s pomembnimi napisi: »Trieste non e una colonia inglese«, »Non abbia-mo paura del le one inglese«, »In-glesi! O con VItalia o contro l’Ita-lia«, »Non vogliamo stare col deca-dente Impero Inglese«, »Fuori lo straniero inglese/« Res žalostna usoda in vloga junakov iz leta 1940! Prav tako kot za časa fašizma... Leta 1940 je goriška policija delala špalir dijakom, ki so hoteli vojno proti Angliji. Prav tako je ta policija delala špalir tudi letos j Seveda iz previdnosti, da bi se dijakom ne zgodilo kaj hudega... Popolnoma odsotno od te manifestacije je ostalo goriško prebivalstvo. In celo mnogi italijanski dijaki so izjavljali, da želijo pouk, ne pa manifestacije. Tako smo iz radovednosti poslušali, kako so nekateri dijaki pravili, da sploh niti ca. Prejšnji dan da so jim v šoli rekli samo to: jutri pridite v šolo. toda pouka ne bo! Voditelji »spontanih« manifestacij so namreč dobro vedeli, da bi se dijaki »štrajka« ne udeležili, če bi jim ga bili prej napovedali. Zdaj pa zaključek! Goriško šolsko skrbništvo je objavilo, da je prosvetno ministrstvo sporočilo, da je brez pomena izostanek dijakov od pouka, potem ko je predsednik vlade dal svojo izjavo v poslanski zbornici. Zato se dijaki vabijo, da se vrnejo k učenju tudi zaradi tega, ker nekateri elementi izven dijaških krogov hočejo izrabiti to priložnost v drug prevratni namen, ki nima kaj opraviti s tržaškim vprašanjem, in to s širjenjem leta-, kov. Po izjavi, ki jo je dal predsednik vlade, bo vsak izostanek od šolskega pouka neopravičen. To objavo smo posneli po »Gior-nale di Trieste«, in se nam zdi zelo pomembna, če pomislimo na besedilo tablic, ki so jih nosili po goriškem korzu in do prefekta. Strah pred angleškim levom, gospodje, ne pa izjave predsednika vlade!... čajo, da so kmečke zadruge v taki obliki, kot so jih vpeljala titovska oblastva v Jugoslaviji in kot so po vseh ostalih komunističnih državah, popoln gospodarski polom. Vse žrtve, ki jih država doprinaša, da bi te zadruge ohranila in še nove ustanovila, so brezuspešne. Mate-rielno se zadružnikom neprimerno bolje godi kot svobodnim kmetom, toda zadružniki nimajo tiste osnovne svobode, iz katere raste veselje in ljubezen do dela in žrtev na polju, ki rodi le kadar je negovano z ^četovsko vnemo in skrbjo ter sprejema v svoje gorke brazde semena, ki so šla skozi žuljave roke svobodne gospodinje. Čimbolj bodo našega kmeta pitali s političnimi urami, da bi dosegli »novega človeka« v moderni družbi, tembolj bodo kmetije propadale in rasle vrste delomržnežev, država se bo pa pogrezala vedno globlje v gospodarsko zmedo in suženjstvo. S tem bodo izgubili svoje najboljše, najbolj zavedne državljane, brez katerih tudi »socialistična« Titova Jugoslavija ne bo mogla vzdržati. IDRIJA V prvi polovici marca je v rudniku živega srebra zasulo rudarja Dolfija Vidmarja, katerega so sicer po dvanajstih urah še živega povlekli iz rova, a je kmalu nato umrl. liteljsha mesta « Italiji Po uradnih pbdatkih prosvetnega ministrstva je y vsej Italiji danes na razpolago samo še 7000 učiteljskih mest, katera bodo zasedli zmagovalci. na„ prihodnjem učiteljskem natečaju. V primeri s prejšnjimi razpoložljivimi mesti je to število zelo nizko in so torej izgledi za, zmago pri prihodnjem natečaju slabi. Na. Goriškem so vsa mesta že zasedena; v videmski provinci j^ 50 mest, v Bocnu 30, v Trentu 67, v Trevisu 122, v Benetkah 275, Veroni 77, v Vicenzi 127. To so podatki za najbližja mesta. Kot se vidi, imajo učitelji, kot bolj ali manj tudi vsi drugi izobraženci, le malo upanja, da bodo v življenju lahko izvrševali poklic, za katerega so se usposobili morda z nema-limi žrtvami. Zadnji polt za plačilo avtorskega prava 31. marca poteče zadnji rok za plačilo avtorskega prava (»diritti, dautore«), katerega so dolžni plačati vsi lastniki javnih lokalov, v katerih imajo radijske sprejemnike, SOVODNJE V torek 25. t. m. so naši šolski otroci v režiji g. kaplana Breclja priredili lepo igro. ‘Prireditvi so prisostvovali otroci iz Standreža. Sa-ljiva igra v treh dejanjih, ki so jo malčki podali izvrstno, je kajpak zbudila veliko smeha in zabave. Tudi deklamacije so bile dobro podane. Uradni seznam volivcev ima v tej občini 1.293 volilnih upravičencev. Tudi tukaj prevladuje ženski spol, in sicer za 71 enot. Kritika ..Demolimiji" Na prošnjo prizadetega iz Sovodenj objavljamo, da se popolnoma strinja s tolmačenjem, ki ga je »Demokracija« prinesla pretekli teden v zadevi g. Oskarja Vižintina. Izraža svoje veselje, ker je »Demokracija« brez strahu in odkrito priobčila v bistvenem smislu njegovo kritiko. Predlaga, naj bi »Demokracija« uvedla posebno rubriko /.a vprašanja in odgovore, ker meni, da bi ta rubrika mnogo koristila čitateljem našega lista. Ta predlog je vreden • resnega preudarka in ga bomo zaradi tega upoštevali. Uredništvo V nedeljo popoldne 23. t. m. je Akademski klub »Gorica« gostoval v Steverjanu, kjer je ponovil svoj recitacijski ciklus »Slovenska zemlja, nebeški cvet . . .«. Sodeloval je, kot že pri premieri v Gorici 15. t. m., pevski zbor g. Leopolda Doljaka, ki je s svojimi primerno izbranimi točkami lepo vplival na potek in uspeh prireditve. Vabilu Kmečko-delavske zveze, naj se Steverjanci prireditve udeleže, se je res odzvalo zadovoljivo število domačinov. Zlasti šolska mladež in tudi ostala mladina je bila dobro zastopana. Zahvala gre tudi gospodični baronici Taccd, ki je prijazno dovolila prireditev v njenem prostoru. Prav zato, ker smo opazili zanimanje mladine za to vrsto prireditev, svetujemo Akademskemu klubu in režiserju dr. 'Bregantu, naj ji nudijo tudi nekaj bolj vesele melodije iz narave. Tudi zasebnega slovenskega pouka v Krminu nočejo! Starši slovenskih otrok v Krminu so se odločili, da otvorijo zasebno šolo za poučevanje svojih otrok, ki naj bi potem delali izpit na redni osnovni šoli s slovenskim učnim jezikom, in so za to že najeli primeren prostor. Toda naenkrat je lastnik prostora, potem ko je bil pri njemu demokrščanski prvak iz Krmina, izjavil, da prostora ne da, če ne pokažejo, da imajo za tako poučevanje dovoljenje od šolskega skrbnika. Ko pa so mu tudi to dovoljenje pokazali, pa je jel navajati druge vzroke... Krminski Slovenci vztrajajo na svoji odločitvi in si bodo prav gotovo preskrbeli drug prostor. T^ njihova vztrajnost je vredna pohvale, ker služi za zgled in dela čast vsem Slovencem na Goriškem. Novi upokojenci Vsi uslužbenci prosvetnega ministrstva, ki so dosegli devetinšestde-set let, bodo v teku prihodnjega junija upokojeni. BOVEC Po še nepopolnih podatkih znaša škoda, ki jo je povzročil sneg v preteklem mesecu v bovškem okraju, okrog 12 milijonov din. V tej cenitvi še niso všteta popolnoma porušena poslopja. , Zaradi pretrganih prometnih zvez, z ostalim svetom je precej škode nastalo tudi v raznih mlekarskih zadrugah, kjer je ostalo nakopiče; no toliko masla in sira, da niso vedeli, kam z njim. Čudno se nam zdi, da še danes ni premagana *a težava, ko so vendar popolnoma vzpostavljene prometne zveze.. Dopisnik »Nove Gorice« se v tej zvezi pritožuje, da ni kupcev za to blago, ki tako propada v skladiščih, medtem ko so industrijski predeli v pomanjkanju in bi si radi privoščili kaj več sira in masla; a ga ni najti po ceni, ki bi bila pri; merna delavski plači. VAŽNO Zadnji rok za prijavo dohodkov za odmero davkov poteče 31. marca. Po tem roku zapade zamudnik globi. Cepili bodo proti bezam in davici Od 31. marca do 5. aprila bodo v Gorici v ulici Mazzini št. 7 od 9. do 10. ure zjutraj cepili proti kozam in davici vse otroke iz mesta in Standreža stare nad eno leto in ki niso še bili cepljeni. V petek 28. marca od 9. do 10. ure zjutraj bodo cepili v zdravniškem ambulatoriju v Podgori otroke iz Podgore, Pevme, Oslavja in Ločnika. Po treh tednih bodo pregledali uspeh cepljenja in dali o-trokom drugo injekcijo proti davici. Otrok, ki ne bodo imeli potrdil^ o tem cepljenju, ne bodo sprejeli v otroški vrtec. Poraba sladkorja Po uradnih podatkih so lansko leto potrošili prebivalci goriške pokrajine 15.334 stotov sladkorja za prehrano in 3.722 stotov v industrijske namene. Na vsakega prebivalca pride torej 10,091 kg sladkorja. Ce primerjamo te podatke s podobnimi iz drugih pokrajin, opazimo, da je potrošnja sladkorja y Gorici kljub »prosti coni« nižja kot drugod. To je nov dokaz, da so gospodarske razmere na Goriškem vedno slabše in da teh razmer ne bo mogoče izboljšati s pouličnimi, šovinističnimi izgredi, ki zastrupljajo že itak slabe odnose z naravnim zaledjem Gorice in okolice. Veljavnost voznih dovoljenj Do 20. aprila t. 1. je podaljšana veljavnost voznih dovoljenj in druge stopnje. Sestavna umetna gnojila Zlasti naprednejši kmetovalci. Ki znajo ceniti važnost umetnih gno7 jil za uspešno pridelovanje raznih kmetijskih pridelkov, so si vedno želeli, da bi bila iznajdena taka u-metna gnojila, ki bi vsebovala vse ali vsaj večino za rastline potrebnih hranilnih snovi, to je: fosfor, dušik, kalij, apno, bor, magnezij itd. Važnost takih gnojil obstoji predvsem v tem, da z njihovo u-porabo prihranimo obilo dela z mešanjem in raztresanjem, in pa tudi ker so zlasti za preprostejšega kmetovalca bolj enostavna. Ze pred leti je bilo dano v promet eno od takih umetnih gnojil pod imenom biamonijev fosfat (»fo-sfato biammonico«), ki vsebuje 47 do 49 odst. fosforjeve kisline in 20 -21 odst. dušika v obliki amonjaka. To odgovarja 300 kg superfosfata in 100 kg žveplenokislega amonja-ka. Torej namesto da bi pripeljali domov in zmešali ter raztrosili 400 kg gnojila, opravimo to delo s 100 kg. Prihranek na delu in prevozu je očividen. V ceni pa mogoče še prihranimo par sto lir! V novejšem času pa so v prometu bolj popolna sestavna umetna gnojila. Od teh bi bila najvažnejša: P.K.N. Rumianca, ki vsebuje 7 - S odst. dušika v podobi amonjaka. več 10-12 odst. fosforja več 9-11 odst. kalija več 15 - 16 odst. apna; ter: 24 F.P. National Fertil, ki vsebuje 13 - 14 odst. dušika v podobi amonjaka in solitrne kisline, več 5-7 odst. fosforja več 2-3 odst, kalija več 10 - 15 odst. apna in razne mikroorganske snovi. Ti dve gnojili vsebujeta skoro vse važnejše rastlinam potrebne hranilne snovi. K tem navedbam je važno pripomniti sledeče: dušik v obliki solitrne kisline, to je apneni nitrat in čilski soliter, deluje takoj in tudi ne potrebuje posebne toplote za delovanje. Zaradi tega ga trosimo v zimskih mrzlih dnevih; dušik v obliki amonjaka pa deluje boij počasi in potrebuje za delovanje gotovo toploto. V tem obstoji važnost omenjenega gnojila »National Fertil 24 F. iP.«. Mikroorganske snovi pa delujejo v zemlji na ta način, da razkrajajo razne hranilne snovi v tako obliko, ki je rastlinam laže-in hitreje užitna. Naj še omenimo važnost gnojila* ki ga poznamo pod imenom amonijev nitrat (»nitrato ammonico«). Vsebuje namreč 15 - 16 odst. dušika, in sicer polovico v obliki solitrne kisline, ki hitro deluje, in drugo polovico v obliki amonjaka, ki počasi deluje. Zato je to gnojilo važno za rastline, ki potrebujejo dušik dalj časa, to so na primer koruza in zgodnje sadje. Koruzi ga prve I trosimo ob osipovanju, sadnemu ' drevju pa tik pred cvetenjem. Vsakovrstno pohištvo: SPALNICE, JEDILNICE, KU-TINJE ITD. - PO NAROČILU IZVRŠI VSAKO DELO. - POROŠTVO ZA DOBER NAKUP. - TOVARNIŠKE CENE. - DELO SOLIDNO. - DOMAČA TVRDKA. Tovarna pohi&tva Tel. 32 Cormons prov. Gorica Skupni nastop tržaških Slovencev za Osrednji kulturni dom v Trstu Akcija za slovenski osrednji kulturni dom v Trstu je starejšega datuma. Pri akciji so sodelovale vse kulturne organizacije na našem ozemlju, ki so se lani za božič zedinile na besedilu skupne spomenice, naslovljene na Zavezniško vojaško upravo. Vedno očitnejše' rasno diskriminacijsko razpoloženje italijanskih iredentističnih krogov v Trstu do Slovencev je postavilo prav danes v ospredje zanimanja naše javnosti potrebo po gradnji slovenskega osrednjega kulturnega doma v Trstu. Odklonilno stališče lastništva hotela Ezcelsior glede slovenskih in sploh indipen-dentističnih prireditev v hotelskih prostorih je dokazalo kako pereče je vprašanje o-srednjega slovenskega kulturnega doma za prosvetne in družabne prireditve vseh tržaških Slovencev. Ugledni ZAVEZNIŠKI VOJAŠKI UPRAVI britansko-ameriške cone STO-ja v TRSTU Podpisani (predstavniki slovenskih in hrvatskih kulturno - prosvetnih organizacij m ustanov si po doslej orezuspesnih predlogih in intervencijah posameznih skupin dovoljujejo s pričujočo skupno vlogo obrniti pozornost ZVU na nujnost, da se v središču mesta in iz javnih sredstev za vse kulturne potrebe tržaških Slovencev in Hrvatov zgradi Osrednji slovenski kulturni dom. Ta Dom naj bi bil zgrajen, upoštevajoč stvarne kulturne potrebe in kulturne tradicije tržaških Slovencev in Hrvatov, zlasti gledališke in nlasbene. V Domu naj bi- bili primerni prostori v prvi vrsti za dramske in operne predstave, za glasbeno in dramsko delo, za koncerte, predavanja, javno čitalnico, knjižnico itd. z raznimi pomožnimi prostori, uradi, stanovanji in ateljeji. Svojo vlogo utemeljujejo s sledečimi razlogi: 1. Slovenci in Hrvati te cone so si z desetletja trajajočim vztrajnim in požrtvovalnim delom ustvarili podlago za cvetoče kulturno življenje. Se po prihodu Italije na to > zemlje so bile v polnem delovanju številne prosvetne organizacije; sko-, raj vsaka vas je razpolagala s kulturnimi društvi, pevskimi zbori in čitalnicami; v samem mestu Trstu je delovalo skoraj 100 kulturno -prosvetnih ustanov; cvetela so številna diletantska dramatska društva; v Narodnem domu je poleg kulturnih in prosvetnih ustanov i-melo svoj sedež Slovensko dramatično društvo, 'ki je razpolagalo s prvim in edinim stalnim dramat-) skim ansamblom v Trstu. Vse to cvetoče kulturno bogastvo je bilo za časa fašističnega režima uničeno, številni kulturni domovi razdejani. Narodni dom v Trstu pa je bil že leta 1920 do tel požgan. Konec druge svetovne vojne je našel tržaške Slovence oropane vseh njihovih kulturnih ustanov. 2. Tržaški Slovenci in Hrvati, !ci tvorijo znaten del tukajšnjega avtohtonega prebivalstva, so pričakovali, da jim bo konec vojne proti nasilnemu fašističnemu režimu prič nesel poleg nacionalne svobode tudi popravo raznih diskriminacijskih krivic, ki jih je fašistični režim s teptanjem najosnovnejših človečanskih pravic zagrešil proti njim na gospodarskem in kulturnem področju. To se doslej še ni zgodilo. Zavez- niška vojaška uprava je še v okupacijskem režimu izdala sicer pravični ukaz št. 58, ki predvideva popravo krivic, storjenih židovskemu, prebivalstvu, za popravo dosti več' je materialne in moralne škode, povzročene slovenskemu in hrvatske-mu ljudstvu te cone pa se doslej še ni zmenila, niti po 15. sept. 1947, odkar upravlja to ozemlje v smislu začasnega statuta kot najvišji in e-dini vladni . 3. Ne da bi se hoteli odpovedati zahtevi po končnem povračilu za vso ogromno škodo, ki smo jo tržaški Slovenci in Hrvati utrpeli v dobi fašističnega režima, mislijo podpisani, da bi bila dolžnost Zavezniške vojaške uprave, da bi medtem, kot delno nadomestilo za ogromne materialne izgube slovenskega ljudstva v Trstu in kot skromen izraz priznanja narodne enakopravnosti. Slovencev z Italijani tega ozemlja v skladu s čl. 4 in 7 priloge VII.; mirovne pogodbe in z obče usvojenimi demokratičnimi načeli vendarle končno prešla vsaj k udej-stvitvi načrta za zgraditev Osrednjega slovenskega kulturnega doma. Zgraditev tega Doma z državni-! mi sredstvi bi ne bila utemeljena samo v zgoiaj omenjenih načelih, temveč bi bila tudi v skladu s tukaj veljavnimi zakoni. Saj vendaii ZVU razpolaga v ta namen tudi s posebnimi fondi v smislu tu veljav-) nih zakonskih določb, kakor so zakon od 30. dec. 1923 št. 3276, k. d. od 17. febr. 1925 št. 1739, k. d. od 3. febr. 1936 št. 720 in drugi, saj k tem fondom prispevajo s svojimi dajatvami tudi tržaški Slovenci in Hrvati, a se ti fondi uporabljajo le v prid nekaterih italijanskih kulturnih ustanov. | V pričakovanju zgraditve Osrednjega slovenskega kulturnega doma pa bi morala ZVU vendarle poskrbeti, da bo za slovenske in hrvatske kulturne prireditve na razpolago primerna* dvorana, kajti »Audito-, rium« pač ne more za to zadostovati. i Končno podpisani ugotavljajo, da so vkljub obstoječim političnim razlikam in nasprotstvom, v vprašanju Osrednjega slovenskega kulturnega, doma vsi tržaški Slovenci in Hrvati edini, ker gre tu za njihovo skupno življenjsko vprašanje. V Trstu, 7. marca 1952. ‘Z odličnim spoštovanjem Za Slovensko - hrvatsko prosvetno zvezo (ul. Roma št. 15): prof. Fran Rauber, Miro Presl Za Slovensko hrvatsko prosvetno zvezo (trg Ponterosso št. 6): Justo Košuta, Dušan Bufon Za Skupino neodvisnih Slovencev (ul. XXX. oktobra št. 13): dr. F. Tončič, dr. Jože Skr k Za Slovensko prosveto (ul. Roma-gna št. 11): Jože Podobnik, dr. Maks Sah Za Slovensko prosvetno mtitico (ul. Machiavelli št. 22): dr. Janko Jež, Franjo Plečko Poročilo o obisku zastopnikov italij. strank pri gen.Hintertonu Na svojo prošnjo so bili 22. t. m, sprejeti pri generalu Wintertonu tajnik krščansko-demokratske stranke, prof. Redento Romano, tajnik socialistične stranke, prof. Lucio ■Lonza, tajnik republikanske stranke, rag. Giuseppe Colmani in podtajnik liberalne stranke, dr. Antonio Della Santa. General Winterton je poslušal njihovo stališče o položaju, ki je nastal zaradi neredov, ki so jih 20. marca povzročili neodgovorni ljudje in ki so dovedli celo do tega, da je mestna občina zaprosila policijo Julijske krajine za zaščito. General Winterton je izjavil, da je on odgovoren za ohranitev zakonitosti in javnega reda in nihče drugi. Izjavil je, da so ga vznevo-ljila netočna poročila o tem, kar se je v resnici zgodilo, četudi so prišla iz uglednih virov. General Winterton ie dodal, da z največjo simpatijo gleda na želje Italijanov, da izrazijo svoja čustva, toda jasno Ameriška pomoč Jugoslaviji Ameriški veleposlanik v Jugoslaviji, George V. Allen, je imel v New Yorku govor, v katerem je naglasil, da je ameriška pomoč Jugoslaviji del široke ameriške pomoči nekominformističnemu svetu, z namenom, da »bi ustvarili kolektivni obrambni sistem proti sovjetskemu napadu ali napadu od Sovjetov nahujskanih napadalcev«. »Dokler bo obramba ena od glavnih skrbi zahodnega sveta, bo v našem lastnem interesu, da krepimo jugoslovansko neodvisnost«, je dejal. »Seveda Združene države pri tem tehtajo obrambni doprinos, ki, ga lahko Jugoslavija prispeva, in ga merijo z doprinosom drugih držav -članic zahodne skupnosti ter po tem odmerjajo tudi svojo pomoč.« Spomnil je na to, da je po sporazumni presoji držav Severnoatlantske skupnosti obramba Jugoslavije važna za obrambo zahodne Ev- je poudaril, da se morata ohraniti, j rope. Ameriška politika do Jugo-zakonitost in red. | slavije je »pozitivna in realistična«. PROTESTNE RESOLUCIJE tržaških indipendentistov Radio Mosta io Trst Radio Moskva obtožuje zahodne sile, da niso izvršile obveznosti, izvirajoče iz določb mirovne pogodbe z Italijo, ki se nanašajo na Svobodno tržaško ozemlje. Radio Moskva trdi, da bi moral Trst po mirovni pogodbi biti demilitariziran in nevtraliziran; razen tega bi moral Varnostni svet imenovati guvernerja. Vendar je poteklo že štiri leta, ne da bi bilo vprašanje rešeno. Krivda je na strani zahodnih sil; tako zaključuje Radio Moskva svoj politični ko- mentar k dogodkom v Trstu. llfflailll!lltlllll11IIUIIIIinilininUIHIIII!HIIIIIIIIBira«ltiraUIUmilllliailUIIMUUIIIIIIIIUItUlllllltHlllltlllllllllHllllim»l!HMt)lllttlllllt»IHItlllllimilllllllllli!llillIlllllllilllll!ll!inilllll(llllUlllllllillHtlllHili!llill»«ll*lll!llllllll:Ulllii;iilll!IIillll!!!IK!lllilIilllt Te dni obhaja svet stoletnico smrti velikega ruskega pisatelja Nikolaja Gogolja, avtorja Mrtvih duš in drugih del, ki spadajo v zakladnico svetovne književnosti. Ob novici o njegovi smrti je bil Turgenjev prav pri pisanju pisma svoji znanki, gospe Viardot. Prekinil je s tistim, kar ji je pravkar sporočal, in zapisal: »Nemogoče mi je nadaljevati pismo tako, kakor sem ga začel. Zadela nas je velika nesreča: Gogolj je umrl v Moskvi, še prej pa je sežgal ves drugi del Mrtvih duš in še kup že dokončanih ali šele začetih del. Teiko boste razumeli, kako velika in popolna nesreča nas je s tem zadela. V tem trenutku ni pri nas v Rusiji nikogar, ki bi mu srce ne krvavelo, kajti bil nam je več kot le pisatelj: odkril nas je nam samim. Več kot v enem smislu je nadaljeval delo Petra Velikega glede nas. Morda se vam bo* do zdele te besede pretirane in boste mislili, da jih povzroča bolečina. Toda vi ga ne poznate. Poznate le nekaj njegovih del. In tudi ?e bi ga vsega poznali, bi vam bilo težko razumeti, kaj nam je pome-; nil. Treba je biti Rus, da človek to čuti. Celo najbistrejši tuji duhovi, kakor na primer Merimee, so videli v Gogolju le humorista an- Skupina neodvisnih Slovencev Skupina neodvisnih Slovencev je na svoji seji dne 22. marca 1952 razpravljala o dogodkih zadnjih dni v zvezi z demonstracijami ob obletnici trojne izjave od 20. marca 1948 in je ugotovila: Žalostni dogodki teh dni so posledica popuščanja Zavezn. vojaške uprave iredentističnim stremljenjem italijanskih, še vedno z duhom nekdanjega fašističnega režima prežetih nacionalističnih strank in organizacij v Trstu, ki ni nikakor utemeljeno glede na mednarodnopravni položaj našega ozemlju. Zavezniška vojaška uprava, kot začasni čuvar neodvisnosti in celovitosti tega področja STO-ja, bi morala v vsakem primeru in že s preventivnimi ukrepi zajamčiti spoštovanje zakonitega stanja, u-stvarjenega Z mirovno pogodbo z Italijo. Krajevna civilna oblastva, ki so izključno v rokah predstavnikov italijanskih iredentističnih strank, izkoriščajo vsako priložnost, da rušijo zakonitost na tem področju STO-ja in so ob priliki zadnjih dogodkov zopet dokazala, da nimajo nobene politične legitimacije, da bi zastopala koristi in stremljenja vsega tukajšnjega prebivalstva, najmanj pa slovenskega. Zaradi tega Skupina neodvisnih Slovencev . smatra, da dogodki zadnjih dni neodložljivo zahtevajo korenito izpre-membo dosedanjega načina civilne uprave na tem področju s tem, da se pritegnejo k tej upravi tudi zastopniki vseh tukajšnjih političnih struj, ki se po svojem programu in dejansko zavzemajo za zaščito zakonitega stanja, zlasti predstavniki slovenskega prebivalstva. Pričakuje, da se bodo pozvali na odgovornost organizatorji zadnjih žalostnih dogodkov in odstranili iz civilne uprave vsi tisti, ki so jih zakrivili. Fronta za neodvisnost Ker obstoji poskus špekulacije na račun obžalovanja vrednih dogodkov v zvezi s spopadi med Civilno policijo in demonstranti dne 20. t. m. v teku iredentistične manifestacije v Trstu — zvra-čajoč odgovornost na vodstvo Civilne policije — v natnenu, da bi se vplivalo na svetovno javno mnenje, zlasti na italijansko, u-gotavlja politični odbor Fronte za neodvisnost: 1) da so najvišje krajevne civilne oblasti dale pobudo za manifestacijo, ki pomeni provociranje večine prebivalstva STO-ja; 2) da je prišlo do incidentov, ker je manifestacija prekoračila dovoljeni okvir; 3) da se je to zgodilo namerno in po volji tistih, ki so manifestacijo organizirali; to dokazuje: a) že zjutraj so šolsko mladino odstranili iz šol, b) iredentistični tisk je pozival meščane na Veliki trg za 18. uro, medtem ko bi morala biti dovoljena manifestacija samo v občinskem gledališču ob 17. uri, c) trgovce so pozivali, naj zapro trgovine in prenehajo z delom; 4) da so bili incidenti omejeni na minimum, ker ogromna večina prebivalstva ni odgovorila na iredentistično provokacijo, nadaljevala z delom in povsem ignorirala demonstracijo, ki se je pripravljala; 5) da je prišlo do incidentov samo ha Velikem trgu in na nekaterih sosednjih ulicah, medtem ko je ostal ves ostali del mesta popolnoma miren in normalen. Zaradi tega politični odbor Fronte za neodvisnost, v interesu zaščite javnega miru, zahteva stroge ukrepe proti neposrednim krivcem, ki se določajo v osebah inž. G. Bartolija (pobudnika manifestacije) in višjega šolskega u-pravnika (ki je dovolil protizakonito odstranitev šolske mladine iz šolskih poslopij). Zahteva razen tega še kaznovanje občinskih funkcionarjev ali uslužbencev, ki so samovoljno zapustili delo, in tistih, ki so dovolili razvitje zastave, ki ni tržaška, na drogu občinskega poslopja. Tržfiški blok Zaradi incidentov, do katerih je prišlo v mestu v zvezi s četrto obletnico zloglasne tristranske izjave, se je vodstvo Tržaškega bloka sestalo na izredni seji in ugotovilo, da so obžalovanja vredni dogodki naravni in logični rezul- tat, ki ga je bilo mogoče predvidevati zaradi napačne politike, ki jo je doslej izvajala ZVU, ki je izročila javno upravo v roke določene klike, bodisi z neposrednim imenovanjem, bodisi s pristransko naklonjenostjo pri volitvah. Neposredna krivda za dogodke pa zadene organizacijski odbor, ki mu predseduje tržaški župan. Razvoj dogodkov dokazuje obstoj načrta, ki je bil pripravljen do najmanjših podrobnosti: šolarje in dijake so poslali iz šol s pristankom šolske oblasti, z grožnjami in nalogi so vsilili zaporo javnih lokalov, z neposrednimi grožnjami in po telefonu so izsiljevali razobešanje italijanskih zastav, koncert na trgu je bil pretveza za zbiranje množice, ki bi naj služila za izrecno prepovedano množično manifestacijo, spet so se pojavile škvadre žalostnega spomina, zasedba občinske palače pa je bila na srečo hitro preprečena. Namen te manifestacije pa je bil ta, da se poživi tako imenovano tržaško vprašanje na mednarodnem področju, da bi vstala iz groba tristranska izjava, ki je zdaj že dokončno zastarela. Končno ugotavlja, da bi moralo biti izprtje, proglašeno iz popolnoma političnih namenov, proglašeno za nezakonito. Odločno stališče glede tržaških dogodkov je zavzelo tudi vodstvo Slovensko-italijanske ljudske fronte z obsodbo italijanskih imperialistič nih krogov in njihovega sedanjega manevra proti dejanskemu u res ni' eenju STO-ja. Na koncu poziva SILF na obrambo svobode in te ženj tržaškega prebivalstva po ne odvisnosti. ir. je gotovo ne vodi želja, »da bi pomagala komunizmu v Jugoslaviji«, je pristavil. »Jugoslovani prav tako dobro vedo kakor mi, da ameriški narod zaupa v politični in gospodarski sistem svobodnega podjetništva, ki je napravil Ameriko močno, in da ga podpira«, je rekel. Izrazil je tudi mnenje, da jugoslovanski voditelji že začenjajo spoznavati, da Združene države ne žele izkoriščati Jugoslavije za svoje namene. Pri tem pa Titova vlada tudi spoznava, da ne more pričakovati od ameriškega naroda nič več kot le politiko pametnega lastnega interesa, dokler bodo določene jugoslovanske notranjepolitične razmere žalile človeško dostojanstvo, kakor ga pojmujejo Američani. »Člani jugoslovanske vlade popolnoma točno vedo, da vse dotlej, dokler bodo trajale take notranjepolitične razmere, ne morejo zahtevati od nas takega toplega in iskrenega prijateljstva, kakor je v preteklosti po tradiciji vladalo med ameriškim narodom in narodi Jugoslavije«, je dejal veleposlanik Allen. Opisujoč uspeh ameriškega proi grama pomoči v Jugoslaviji, je izjavil, da ta pomoč ni le okrepila jugoslovanske obrambe, ampak j§ prinesla tudi znatno olajšanje jugoslovanskemu ljudstvu. Opozoril je na to, da je opaziti vsepovsod v Jugoslaviji močna čustva prijateljstva do Amerike, in da sta vlada in ljudstvo odločena braniti državno neodvisnost, pa tudi na neustrašenost jugoslovanskih vojakov. Zatrdil je, da je bila ameriška pomoč Jugoslaviji dobro potrošena in da je dobil svobodni svet v za" meno veliko protivrednost. Jugoslavija deležna ameriškega informacijskega programa Jugoslavija je sedma država, ki dobiva zdaj ameriške knjige, časopisje in razne fotografske zbirke po programu ameriške agencije za medsebojno varnost za posredovanje informacij. Poleg Jugoslavije sodelujejo pri“ tem programu Avstrija, Francija, Zahodna Nemčija, Nizozemska, Norveška in Filipini. Iredentisti in kominformisti so našli skupni imenovalec Ob zaključku lista smo prejeli presenetljivo vest, da so se tržašk iredentisti in kominformisti na ob činskem zasedanju dne 25. marca znašli na skupnem imenovalcu: bojkot ZVU, družabni bojkot zavezniških osebnosti, pozivanje k u-porom in atentatom, borba proti zahodnemu imperializmu. . Podrobnejše poročilo objavimo prihodnjič. Vprašanje ZVU V imenu vse tržaške javnosti postavljamo Zavezniški vojaški upravi naslednje vprašanje: Od kod je prišel nalog za pet pouka prostih dni na italijanskih osnovnih in srednjih šolah, in sicer 20., 21., 22, 24. in 25. marca? Kaj je v tej zvezi -ukrenil Prosvetni urad Zavezniške vojaške uprave? Kdo je gradil hotel Excelsior? >Naš čitatelj nas je opozoril na značilno dejstvo, da je gradilo hotel Excelsior slovensko gradbeno podjetje Martelanc iz Barkovelj. Torej: hotel je gradilo slovensko gradbeno podjetje Martelanc iz Trsta po načrtih inž. Mladinea iz Splita in z dvema milijonoma zlatih kron Hrvatske eskomptne banke ':t. Zagreba! Danes pa lastnik hotela — pol-državna italijanska zavarovalna u-stanova IN A, ki je .prišla do stavbe na podlagi nasilne fašistične* diskriminacijske uprave, prepoveduje Slovencem vstop v hotel, da ne bi dobili tujci, ki v njem prebivajo, napačno sliko o »italianissi-mu« Trstu! ni........................................................................................ NIKOLAJ VASILJEVIČ GOGOLJ gleške vrste. Njegov zgodovinski pomen jim je ostal popolnoma skrit. Ponavljam, da je treba bit* Rus, da lahko človek razume, kaj smo z njim izgubili.« Danes tudi drugi razumemo, kakšna izguba je s tem zadela ne !e rusko, ampak svetovno književnost. Rodil se je leta 1809 v majhni vasi Soročinsk v poltavski guberniji v Ukrajini, nedaleč od Dnjepra. Nje-* gov oče je bil častnik in je baje napisal nekaj burk, mati pa je bila zelo pobožna in plaha. Ze v srednji šoli je Gogolj pisal pesmi in igre, ki so jih igrali ob šolskih nastopih in v katerih je tudi sam igral. Takrat so mu napovedovali lepo bodočnost kot gledališkemu i-f gralcu. Toda kmalu je prevladala v njegovem značaju neka posebna turobnost, ki jo je morda povzročila dušljiva malenkostnost provincialnega življenja, ki ga je obdajalo. Vedno bolj je postajal nestanoviten, preveč občutljiv, nemiren in zanesenjaški. Vsaka malenkost ga je potrla. Včasih je prevladala v njem domišljija, včasih ga je spet privlačila resničnost. Ko je bil star dvajset let, je bil že nastavljen kot uradnik v ministrstvu. Potem je postal profesor, zgodovine na neki ženski gimnazij ji in končno na univerzi v Petrogradu. Vendar pa se ni mogel privaditi rednemu življenju. Človeške napake, ob katere je povsod zadel, so mu kmalu pristudile vsako mesto, tako da ga je že po kakem letu zapustil. ; Toda v tem času je pridno ustvarjal, kakor da bi čutil, da ne bo dolgo živel. Umrl je, ko je bil star komaj enainštirideset let, delno zaradi oslabelosti, ki jo je povzročila malarija, ki jo je dobil v Italiji, delno pa tudi zaradi prehudega stradanja, na katero se je sam obsodil v svojem čudaštvu. Bil je' ves razdvojen in zelo osamljen. 2enske ljubezni se je izogibal. Prav tako pa tudi vsega, 'kar bi mu bilo moglo olepšati življenje. Zaradi tega čudaštva, zaradi ne-) nehnega vrtanja vase in skoro bolestnega smisla za resničnost je naj-; ti v njegovih delih čisto svojstven odsev resničnosti in življenja, obenem pa tudi čisto poseben, značilen slog. Znal je čudovito prikazovati podrobnosti življenja, najrahlejše poteze v značaju ljudi. Hkratu pa je imel naravnost vizionaren pogled na tisto, kar se je skrivalo za navidezno resničnostjo. Kakor nihče drug je znal izraziti občutje idealističnega ruskega intelektualca tiste dobe, občutje, ki je nihalo med zanosom in malodušnostjo in. za katerega je bilo značilno strast-] no kritiziranje nazadnjaškega red<\ in razmer tedanjega časa. V SVO7 jem boju proti gnilemu življenju, ki ga je obdajalo, se je zatekal v satiro, v nejevoljen zasmeh in buri ko. Toda tu pa tam ga je kaka stvar, morda kak spomin na do-| mačnost ukrajinskega življenja, ganila, da se je iznebil svojega posmeha in s preprosto iskrenostjo opisoval vedrejše strani resničnosti, vse prežete s poezijo. Leta 1835 je izdal leposlovno zbirko povesti. Tu na čudovit način prepleta petrograjsko vsakdanjost z izrednimi domišljijskimi stvaritvami. Najizrazitejša tragikomična novela v tej zhlrki je Plašč, ki pomenja začetek ruskega realizma. Takoj za to knjigo je izdal še zbirko Mirgorod. Najmočnejše delo iz te knjige pa je Taras Buljba, slika Ukrajine iz 16. stoletja. Nato je snoval komedije, med drugimi tudi Ženitev, dokler ni leta 1836 z Revizorjem dosegel svojega viška. Z, neupogljivo silo umetniške prepri-čevalnosti je hotel izčistiti razmer^ v družabnih in uradniških krogih, a je zadel tako pri kritiki, kakor pri občinstvu na nerazumevanje, odpor in sovraštvo, kar ga je zelo potrlo. V Parizu je Gogolja dosegla žalostna novica o Puškinovi smrtiv Najobsežnejše delo, Mrtve duše, je, prvi svetovni roman brez ljubezen-j ske zgodbe, nekakšna galerija nedosežnih portretov. Prekipevajoča ljubezen do domovine, ki govori iz tega dela, mu je znova utrdila me7 sto tudi med onimi, ki so se ob Revizorju obrnili od njega. Sam pa pravega pomena tega dela ni mogel dojeti. Začel si je očitati, da je z Mrtvimi dušami več škodoval kakor koristil, ker je preveč razkri-čal napake svoje domovine. Ti o-čitki so bili od dne do dne strahot-nejši. Začel je iskati tolažbe v ve- ri in si dopovedoval, da si bo mogel pridobiti milost božjo le z največjo odpovedjo. Literarni izraz teh strahotnih verskih razmišljanj so Izbrana mesta iz korespondence s prijatelji. To delo pa ga je strlo in-pokopalo. Bilo je kakor obupen klic umetnika, ki sam vidi, da mu poi jema moč. Gogolj je eden najduhovitejših karikaturistov v svetovnem slovstvu. Nedosežena domišljija in neizčrpen humor sta mu bila tako rekoč v krvi, saj so Ukrajinci znani po svoji domišljiji in hudomušnosti. Izredna zmožnost pretiravanj^ je napravila iz njega čudežnega stvaritelja, ki zna prikazati tudi najneverjetnejše stvari kot ver-j jetne. IPred Gogoljem nihče ni segel tako globoko v jedro ruskega bistva kakor on, in to brez kakršne koli vnanje rodoljubne zanesenosti. Nih-j če pred njim ni časovnega vzdušja tako močno občutil, nihče treznih opazovanj tako razčlenil kakor on. Gogolj je nakazal ruskim pisate-i ljem, ki so prišli za njim, prave vire, iz katerih je bilo treba zaje-j mati. On je znal prvi čudovito spp7 jiti realizem in misticizem, ki st$ tako značilna za rusko literaturo predkomunistične dobe. VESTI s TRŽAŠKEGA Nauk zadnjih dogodkov Glas iz Botača Tržaške demonstracije so izpolni- Wintertona, ki je iz Devina neposredno pred prireditvami na tržaškem Velikem trgu mogel opazovati dirko motociklistov proti Trstuv Da o hujskanju nezrele mladine ne govorimo!... Oni pa, ki so se najbolj veselili, so bili pač MISini in komunisti, pivi, ker so občutili, kakor duh v Hamletu, svež dah nove zore, novih fašističnih podvigov, drugi pa, ker so, kakor v nedeljo »Unita«, videli že rdečo zastavo srpa in kladiva viti se nad katedralo sv. Justa. Ali pa je prav to s svojo polit h ko nameraval škof Santin? Ali je De Gasperi res prezrl, da s tako dvolično politiko sam spodkopuje bodočnost demokristjanov? Kako globoko so zabredli! Uspeli so tudi v tem, kar nam dolgo ni uspelo; in to je, da Angloameričanom še. precej odpro oči in jim prožijo dokaz za dejstvo, da niti nacionalistična, še manj pa komunistična Italija nista sposobni prevzeti vlogo nepristranskega urejevalca tega našega tako važnega kota evropske celine. ie mestno kroniko zadnjih dni. Koristno je torej, če jih mirno in trezno premotrimo. Proslava obletnice 20. marca 1948 je bila pripravljena iz Italije. Na naslove raznih tržaških nacionalistov so iz Italije prišle dopisnice, ki so jih pozivale, naj »se spomnijo 20. marca 1948«. Sam škof je ob proslavi otvoritve predilnice sv. Justa (»Cotonificio S. Giusto«), izgrajene na nekdaj našem, a sedaj razlaščenem zemljišču v Zavljah, objavil, da je napočil čas, ko bo ta »naša« zemlja znova oživela. Ra-zobešenje italijanskih zastav na. oknih se je zahtevalo od posameznikov telelbnično, enako kakor so telefonično pozivali posameznike, naj prisostvujejo proslavi v gledališču »Verdi«. In več kot verjetno je, da se je hotel De Gasperi, proti jugoslovanski trditvi, da prevladuje v Trstu indipendentizem, po eni strani izogniti dokaj nevarnim volitvam, po drugi strani je pa hotel prožiti »dokaz« o pravem razpoloženju Trsta in Tržačanov. Vsekakor je značilno, da se vsaj ena brzojavka in vsaj ena osebna pobuda, t. j. nalog Palutanu in Bar-toliju, pripisujeta osebno samemu De Gasperiju. Ce se torej hoče govoriti o nekem eruptivnem tržaškem gibanju, pomeni to, hoteti verjeti v neobveščenost angloame-riških oblastev. Da pa ta neobveščenost ne obstoja, je pač jasno dokazal energični nastop generala Huišlii pripueli Zu zvon openske cerkve S kratko slovesnostjo je 12. marca poveljnik 351. ameriškega pehotnega polka polkovnik Earle G. Wheeler predal v svoji polkovni pisarni na Opčinah openskemu deT Jeanu in župniku Natalu Silvaniju 138,25 dolarjev oziroma 86.400 lir, ki so jih nabrali vojaki-katoličani 1. in II. bataljona na« pobudo vojaškega kaplana Williama 0'Connor-ia, za novi zvon openske župne cerkve sv. Bartolomeja. Nabrano vsoto je polkovni poveljnik predal dekanu s kratkim priložnostnim govorom. V imenu svojih župljanov se mu je dekan zahvalil s toplimi besedami. Stari zvon je počil na praznik sv. Treh kraljev. Novi zvon so nabavili v Vidmu. Težak je 12 stotov. Novi zvon so že blagoslovili. Vasica Botač leži na jugovzhodni točki STO-;a, in sicer na razme-j jitveni črti med cono A in cono B. Oddaljena je približno dobre pol ure od Boršta in je povezana s cesto, katera je bila do nedavnega skoraj neuporabna tudi za vprežna vozila. Tehnični urad občine Dolina je pred časom izdelal načrt za gradnjo nove ceste, ki naj bi odgovarjala vsem prometnim zahtevam danaj šnjega časa. Omenjeni načrt pa ni bil izveden iz tehničnih razlogov in predolgega zavlačevanja, zato je na pobudo istega urada bila popravljena stara cesta, ki je sedaj v še precej dobrem stanju. Stroški za popravilo so bili gotovo malenkostni v nasprotju z gradnjo nove ceste, zato bi bilo prav, če bi vodstvo naše občine napravilo pri pristojnih oblasteh potrebne korake in poskrbelo za napeljavo električnega toka v to tako zapuščeno naselje, ki je v tej občini edino še brez električne razsvetljave. Poleg tega je treba upoštevati še ostale neu- i z doline: Stavka občinskih uradnikov Dogodki, ki so se odigrali v Trstu v preteklem tednu, so bili za vso narodno zavedno dolinsko ja v-, nost res nekaj mučnega in žalosti nega. Nihče ne bi verjel, da po sed* mih letih od konca vojne se more še kaj takega dogajati na Tržaškem. Ostanki takrat nestrtega fašizma so ob tej priliki ponovno dvignili glave tako visoko, da so nam pra^ dobro pokazali in dokazali, kaj hočejo. Tokrat so se razkrinkali celo pred samo ZVU, proti kateri so bili naperjeni vsi njihovi brutalni napadi, psovke itd. To je dobro, da jih je tudi ZVU spoznala, kaj so! Vse to pa bi človek že nekako požrl, saj vajeni smo vsega; je pa nekaj, kar nas je še bolj vznemirilo in ni mogoče kar tako mimo tega. Ob priliki poldnevne T stavke, >4 j-o je organizirala Delavska zbornica v soboto 22. t. m., pri kateri so sodelovali tudi Enotni sindikati, čeprav samo pol ure, v protest proti dozdevnim provokacijam od strani Civilne policije, je stavkalo tudi flabrežina za Tolmince Predpretekli teden se je zaključila •abiralna akcija za pomoč po snež-j«ih plazovih prizadetemu prebivalstvu v tolminskem okraju. Denar-«a zbirka je dosegla vsoto 497.989 lir, a razen tega se je nabralo še precej blaga v živežu in oblačilnih predmetih v skupni vrednosti 200 tisoč lir. Za nabrani denar se je rakupilo razno blago, ki ga je pri-r.adeto prebivalstvo najbolj nujno potrebovalo, kakor odeje, pletilna volna, perilo in slično. V gori navedenih vsotah je tudi vštet prispevek občinske podporne ustanove v znesku 156.000 lir v denarju ter za 100.000 lir v vrednosti raznega blaga. Vse to blago, spravljeno v 31 zabojih in paketih, so skupno z nabranim blagom zgoniške in repen-taborske občine odpeljali s poseb-sim kamionom v Tolmin. Posebno odposlanstvo vseh treh občin (za Nabrežino župan Kralj ter odbornika Terčon in Skerk; za Zgonik župan Pirc ter svetovalca Milič in Budin; za Repentabor župan Bizjak in tajnik Ukmar) so kamion sprem-) ijali in blago izročili v Tolminu odboru za pomoč ponesrečencev. Predstavnika okrajnega odbora Kos in Perat sta sprejela naše predstavnike, katere sta tudi pozneje spremljala v vas Borjano nad Kobaridom, kjer sta jim razkazala strašne posledice dveh ogromnih plazov, ki sta uničila več stanovanjskih in gospodarskih prostorov. 'Naši predstavniki so si vse o-gledali in. se razgovarjali s prebivalstvom, ki je bilo tako strašno prizadeto v tej nesreči. Nato so se predstavniki odpeljali v Kobarid, kjer so si ogledali razne dele trga, povsod natrpanega z ogromnimi kupi snega, ki dosežejo ponekod do dva in pol metra viši-i ne. Poti in ceste so pa očiščene, tako da se promet lahko neovirano vrši. Pri večerji v Kobaridu se j“ tajnik Okrajnega odbora' zahvalil našim predstavnikom kakor vsemuj našemu ijudstvu za izkazano pomoč težko prizadetim krajem v nji-, hoVem okraju. Tajniku sta odgovorila s primernim nagovorom naša zastopnika Terčon in Skerk. Naši zastopniki so prenočili v Tolminu ter so se drugi dan v nedeljo, po kratkem ogledu mesta, vrnili proti domu. Med potjo so se ustavili še v Rihemberku, Komnu in Sežani Naši predstavniki so v pogovoru s prizadetim prebivalstvom čutili 1 kako so nam hvaležni za našo poslano pomoč. Prispevki 1. Kralj Oto, župan (mesečni honorar) lir 2. Terčon Josip ...» 3. S D Z , Nabrežina » 4. (Prosvetni dom, Nabrežina ................» 5. Novak Franc, Nabrežina ............... » 6. Carli Angel .... » 7. Garetti Marija . . » 8. Mozetič Ivo .... » 9. Kralj Ivo, Slivno » 10. Zavadlav Leopold, postajenačelnik . . » 11. Cimador Anton . . » 12. Obč. uslužbenci . » 13. Kralj Pavla .... » 14. Terčon Pavla ...» 15. Prosvetno društvo » 16. Kralj Josip, Seslj. » 17. Colja Josip, Devin » 18. Gruden Josip, Devin ....................» 19. Slov. industrijska špla, Nabrežina . . » 20. Osnovna šola, Med ja vas.........» 21. Osnovna šola, Nabrežina in Slivno » 22. Osnovna šola, Sti-van .................... » 23. Osnovna šola, Devin .....................» 24. Otroški vrtec, Nabrežina .................» 25. Otroški vrtec, Devin .....................» 26. Slavec Ado .... » 27. Antifašistična ženska zveza (zbirka po vaseh) ..............» 28. Občinska poppor-na ustanova . . . . » 30.000 5.000 2.000 10.000 1.000 500 200 1.000 1.000 2.000 200 6.600 500 1.000 2.000 1.000 1.000 1.000 6.800 5.450 8.600 2.200 4.150 5.557 3.162 500 193.000 50.000 uradnitšvo dolinske občine, tako da so bili vsi uradi zaprti do. enih popoldne. Vsi pošteni in zavedni Brežani se kar zgražajo ob takem početju vodstva dolinske občine, katero je — lahko z mirnim srcem rečemo — izdalo naše narodne interese iii skupne cilje, ko je bilo solidarno z italijanskimi iredentisti, kateri so največji sovražniki Slovencev na Tržaškem. Ze večkrat smo bili priča, kako branijo kominformisti slovenske interese, a nikoli se niso pokazali v tako svetli luči kot sedaj. Naj jih bo sram pred svojim lastnim narodom, katerega pomagajo teptati in zatirati za ceno strankarskih koristi, S tem so nam jasno povedali, da jim je njihov oče Vidali več kot njihov lastni narod; povedali so nam tudi, da so oni za nas Slovence prav taki kot oni, ki so v preteklih dneh kričali po tržaških ulicah: »Gli Sloveni sono ščavi; gli Inglesi sono cani!« Slovenci, dolinski občani, dobro premislite in presodite! Prišli bodete do pravega zaključka in se vprašali, kaj lahko še verjamemo takim ljudem, ki nas izdajajo? Times g tristranski izpi Vplivni londonski dnevnik »Times« z dne 24. marca se obširno bavi s tržaškimi dogodki, o katerih poroča objektivno in zmerno. Ker se »Times« zaveda, da so obžalovanja vredni tržaški dogodki nepričakovana posledica nepremišljene tristranske izjave z dne 20. marca 1948, ugotavlja, da spada tristranska listina v arhiv. Na splošno zasleduje ves angleški tisk z razumljivo zmernostjo potek tržaških dogodkov in podčrtava apel zunanjega ministra Ede-na, naj vsi odgovorni činitelji obravnavajo zadevo zavedajoč se težavnega položaja. Delna vsota nabranih prispevkov lir 345.419 godnosti in neprilike prebivalcev Botača, n. pr. oddaljenost od prometnih sredstev, vasi, trgovine, cerkve, šole itd. Ker pa teh neugodnosti ni mogoče odstraniti iz čisto naravnih razlogov, je priporočljivo in iz socialnega vidika potrebno, da se tem ljudem pomaga v kolikor se da. Upoštevati je treba, da so naši občani in prav tako plačujejo davke kot vsi ostali, zato jih je tre-, ba enakopravno upoštevati ne glede na njihovo maloštevilnost. Upamo, da bo vodstvo dolinske občine sprejelo z razumevanjem ta poziv in ukrenilo vse potrebno. Križani po Trstu Javljajo nam iz Sv. Križa, da so domači kominformisti demonstrirali po Trstu skupaj s tržaškimi iredentisti. Brez komentarja! GOSPODARSTVO 1) Ker je v preteklem letu povzročil koruzni molj občutno škodo. obveščamo vse kmetovalce, da 30. t. m. poteče rok za odstranitev z njiv koruznice in koruznih štrc-ljev in za njihovo uničenje. Ker je borba proti koruznemu molju po zakonu obvezna, se prizadeti kmetovalci v izogib kazni pozivajo, naj porujejo in zažgejo koruzna stebla in štrclje, ki so izvrstno skrivališče bub škodljivca. Opozarjamo, da bo po preteku roka gozdna policija izvršila pregled njiv in dvorišč in če bo našla koruznico na dvorišču ali štrclje na njivi, bo kršitelje kaznovala denarno globo! 2) Ker v zadnjih mesecih vreme ni dopuščalo, da bi živinorejci, ki so se udeležili natečaja za dobro vzdrževanje hlevov, pobelili in razkužili svoje hleve, je ocenjevalna komisija odločila, da podaljša rok do 10. maja 1.1.; to je zadnji termin za izvršitev del v hlevih natečajnikov. Končni pregled se bo izvršil brez nikakesa predhodnega obvestila od, ponedeljka 12. maja t. 1. dalje! 3) Vsi kmetovalci, ki so se prednaročili za dobavo sadik vrtnic po znižani ceni, naj dvignejo pri področnem kmetijskem nadzorništvu v ulici Ghega št. 6 sadike do 29. mar-, ca. S seboj je treba prinesti pred-) naročilnico. Odgovorni urednik: dr. Janko Jež Tiska : tiskarna »Adria«, d. d. v Trstu Sporočilo višje šolske uprave Višja šolska uprava sporoča, da je v pripravi uredba za vlaganje prošenj za začasna in nadomestna mesta na srednjih in strokovnih šolah in tečajih za šolsko leto 1952 -1953. Prošnje se bodo vlagale predvidoma do 24. aprila t. 1. Prizadeti naj si že v naprej pripravijo vse potrebne listine, ki bodo iste kot vsako leto. Deske smrekove, macesnove in trdih letov, trame in parket«? nudi najugodneje Mizarji I kmetovalci | podjetnik! » TEL. 90441 CALEA Vini« R S T Sonnino, 2 4 Lovci pozor! Kune belice ICune zlatice kupuje po naj višjih dnevnih cenah Hrznarstvo fllasha TRST, ul. S. Lazzaro 13-1. tel. 5658 URARNA UL. ROMA 19 ZLATARNA VELIKA 1 Z B l R A , PO ZARES KONKURENČNIH CENAH LASTNA DELAVNICA. KUPIM IN ZAMENJAM ZLATO, SREBRO IN DRAGULJE. ALOJZ NOVLJAN Maipu 450, Buenos Aires - Argentina sprejema naročila za darilne pakete, za cele vreče moke, riža, sladkorja, kave, testenin, fižola turščne moke, gresa, orodja, železnine, tekstilij, strojev, radio bicikljev, usnja, obutve, zdravil, semen, raznih materi jallj, ki se pošljejo iz prostega skladišča v Tiratu v Jugoslavijo..Zahtevajte cenik! Velika izbira vseh vrst kuhalnikov in štedilnikov na plin, tekoči plin, elektriko, les in premog, najboljšik znamk - Električne h'adilnice inhladil-nice na led - Najlepši darilni predmeti, servisi iz porcelana, umetniške keramike, stekla in kristala m Prvovrstni posrebreni pribor inznerjavečep jeklo-Ose za gostilne, bare, dom in kuhinjo pri tvrdki PSačiirce olajšave KERŽE TRST » Trg Sv. Ivana I (Piazza S. Giovanni) - Tel. 50-19 ZKrojačnica ^Baučev NADALJUJE Z DOBRO IZVEŽbANO POMOČJO, TER SE PRIPOROČA TRST- V i a ! e X 2£ S e 11 e m b r e št. 22 POZOH! Podjetniki, trgovci, industrijalci in zasebniki Trgovske informacije, uradne, kazenske, potne listine, potrdila o bivanju, pojasnila in nasvete o prijavah na podlagi zakona Va-noni ter izpolnjevanje tozadevnih obrazcev, prošnje, prevode v tuje jezike i. t. d. Vam v najkrajšem času oskrbi Agencija GELEKiTAS TRST - Ulica Tarrcbiancs St. 29 - Tel. 64-78 Ne izgubljajte dragocenega časa, ko si lahko za majhen denar o-skrbite vse potrebno! flflagazzinž m Corso T R S T - Oai*so i Velika izbira vzorcev in barv iiiili n t e « f' 'a / elegantnih damskih pomladnih plaščem is čiste volne po 19.000 lir