Poštnina plačana v gotovini
IZHAJA VSAKO SOBOTO. Uredništvo in uprava Ljubija* a a, Dalmatinova ulica 11. —< Poštni predal št. 115. — Naroč-I niua na mesec 4 Din, četrt leta ! 12 Din, pol leta 24 in na leto ' 18 Din. — Za inozemstvo na mesec 8 Din.
EDINOST
Posamezna številka I •— Din
Inserati po tarifi. — Čekovni račun: Ljubljana 12.042. — Rokopisi se ne vračajo; — Ne-frankirana pisma se ne sprejemajo. — Rokopisi naj m pošiljajo le na poštni predal štev. 115, Ljubljana L
GLASILO JUGOSLOVANSKE NARODNE STRANKE
Leto I.
V Ljubljani, dne 29. decembra 1934
Štev. 43.
Veselo, blagoslovljeno in srečno
nOVO leto želita vsem naročnikom, čitateljem in 'prijateljem
uredništvo in uprava »Edinosti«
ycr?q~?tr?[r?[rp[r?cr?cr?tr?|^cr?tr?|iy[rr|crr|
Temelj ujedinjenja
Nekaj resnih, umestnih misli ob vstopu v novo leto Gospodovo 1935., v leto volitev in važnih političnih dogodkov
Ljubi svojega bližnjega, kakor samega sebe!
Brat je mio, ma koje vjere bio!
To niso le prazne besede, temveč so to zlati nauki, zlata načela, ki jili smatra ljudstvo za temelj ujedinjenja. Veliko se je že pisalo in govorilo o našem ujedi-njenju, pa vedno smo ostali pri svoji stari navadi: Besede le mi-čejo, zgledi vlečejo! Da smo uje-dinjeni, o tem nihče več ne dvomi, treba je le trdno povezati to ujedinjenje, da ga ne bodo mogle trgati in razdirati nobene sile, ne znane in ne tajne.
Ljudstvo dobro ve, kaj mu manjka, ve pa tudi, da je tam domovina, kjer je zanj dobro. In prav zato pričakuje dejanj na podlagi in v smislu zgornjih načel.
Svet je danes tak, kakršnega so ustvarile dobre in slabe razmere; tega dejstva ne kaže prikrivati, ker nam lastna usoda in vse, kar je z njo v zvezi, mora biti jasna. Prevelike razlike v uživanju življenja nikakor ne ustvarjajo enakosti, bratstva in svobode, temveč nasprotno le suženjstvo.
Korupcija je vir vsega zla in povzroča nezadovoljnost ter ruši temelj ujedinjenja in države, zato proč s korupcijo, ki je glavna nasprotnica zgoraj citirane prve in največ je zapovedi!
Prevelike razlike med bogastvom in revščino, v čemur se najbolj izraža pomanjkanje ljubezni do bližnjega, ustvarjajo med narodom slabo kri. Da so si posamezniki nabrali oziroma si še danes nepravično in nekaznovano kupiČijo ogromna premoženja, ne da bi si jih vsaj delno pošteno zaslužili, je obče znana stvar; nič manj znana pa tudi ni resnica, da so te dobrine ustvarili milijoni žuljavih rok narodnih trpinov, le prej omenjenim brezdušnim grabežljivcem in izkoriščevalcem v korist. Tako se pa-trijotizem ne ustvarja in ne utr-jnje.
Zemeljske zaklade in dobrine je Bog ustvaril za vse, ki so ustvarjeni po njegovi podobi in zato nikakor ne gre, da bi jih posamezniki zlorabljali, dočim večina ostalih sozemljanov niti živeti ne more. Živeti in drugim pomagati živeti! — to je že staro geslo našegn naroda. Ne smemo pa misliti, da se naše ljudstvo ne zaveda svojega položaja in da ne pozna pravih škodljivcev ujedinjenja, saj ni prav nič čudno, da se v današnjih težkih časih taki in enaki naglo razširjajo iz kra-
ja v kraj in ljudstvo hrepeneče čaka izpremembe, čaka boljših časov. Kriza je na vrhuncu • in skrajni čas je že, da se energično odpravi! Zganite se vendar, da ne bo prepozno!
Jugoslovanska narodna stranka je na svojih shodih kakor tudi v svojih referatih na kongresu ter predvsem v svojem programu natančno začrtala pota in sredstva, s katerimi bo treba reševati gospodarsko krizo in jasno je, da se bo tega svojega namena in načrta tudi držala, ker stoji za njo večina naroda, izrekajoč ji ob sleherni priložnosti popolno zaupanje.
Za dosego svojega vzvišenega cilja pa potrebujemo predvsem resnih, zavednih in požrtvovalnih mož, ki bodo vodili narod iz sedanjih težkih razmer v lepšo, boljšo bodočnost; potrebujemo takih nesebičnih mož, ki se ne bodo žrtvovali le zase, temveč za državo in narod. In tako bodo pravilno čuvali Jugoslavijo!
Bili so pred 40 leti časi, ko je nepozabni, ranjki dr. Janez Ev. Krek oznanjeval med Slovenci, Hrvati in Srbi svoj krščanski socializem in bratsko ljubezen med Jugoslovani. Takrat je klical od kraja do kraja: »Mož manjka, delavcev manjka! Okrepite se in bodite možje!« In našel je mnogo prtivih mož, ki so z njim vred orali trdo ledino naše priliodnjo-sti. Ali niso tudi danes težki časi? Ali ne bi potrebovali tudi mi takih mož? Ko se spominjamo ob 69-letnici rojstva tega velikega Slovenca in Jugoslovana, se spominjamo tudi njegove oporoke iz krvavega, vojnega leta 1917., ko nam je rekel: »Vi vsi, ki ste seme izkrvavelega naroda, mislite samo eno...«
Njegovih besed bi se morali še dandanes spominjati vsi oni, ki imajo nalogo, ali pa le čutijo potrebo voditi usodo Jugoslavije. Te besede naj nas vzpodbujajo k složnemu delu za blagor domovi-ne- Misli dr. Kreka pa se tudi strinjnjo z vzvišeno oporoko bla-gopokjnega Ujedinitelja Nj. Vel. kralja Aleksandra I.: »Čuvajte Jugoslavijo!«
Ob spominu na dr. Kreka in na njegovo oporoko se ozrimo nazaj na 17 let svoje narodne in državne svobode ter premišljujmo obenem vse usodne napake in polome, ki so se po krivdi tega ali onega dogajali, ker pač nismo dovolj upoštevali dr. Krekovega nauka. Kaj bi neki danes rekel dr. Krek nekaterim svojim znancem, prijateljem in sodelavcem, če bi vstal iz groba?!
Ishrena beseda - narodu!
Veliko, uspehov polno delo leži za nami. V desetih mesecih svojega izhajanja je »Edinost« osvojila vso Slovenijo in prodrla v domove našega trpečega malega človeka. Svojo veliko, težko nalogo je izpolnila v polni meri in posejala kleno seme ideje in programa Jugoslovanske narodne stranke med najširše plasti naroda, v vsa iskrena in poštena slovenska, jugoslovanska srca. Vedno smo se zavedali, da smo brez lastnega lista kakorr človek brez oči.
Sicer s težkim srcem, toda pod silo razmer in zaradi težkih gmotnih razlogov smo primora ni z današnjo številko začasno, vvsaj za kratko dobo prenehati izdajati list, dokler s pomočjo zavednega članstva in požrtvovalnih somišljenikov ne zberemo zadostnih sredstev, ki nam bodo zopet omogočila redno izdajanje zlasti v teh časih in razmerah prepotrebnega pravega ljudskega glasila.
Apeliramo na vse naše člane in naročnike, da čimprej poravnajo naročnino za nazaj in v naprej, da bomo tako kaj kmalu zopet mogli pričeti redno izdajati »Edinost«. Že ponovno se nam je sicer z raznih strani ponujala gmotna pomoč, tako da bi se nam ne bilo treba boriti z nobenimi finančnimi težavami več, toda zvesti svoji dani besedi in zaobljubi napram narodu in domovini, smo dosledno odklanjali vse take mamljive ponudbe in smo svoj prapor ohranili čist in neomadeže-van. Ne poznamo v borbi za narodne pravice nobenih stranpoti, temveč korakamo po svoji začrtani ravni cesti, čeprav med trnjem in ovirami, h končnemu cilju, k zmagi poštenja, pravice, svobode n enakosti.
Kakor na eni strani varujemo čistost in doslednost svojega narodnega programa, tako smo na drugi strani prepričani, da bodo vsi naši Člani, naročniki, prijatelji in somišljeniki storili svojo dolžnost napram narodni skupnosti in skupni boljši bodočnosti ter z združenimi prispevki omogočili čim skorajšnje nadaljevanje našega prepotrebnega lista »Edinosti«. Polakomnili se nismo ponujanih nam ministrskih foteljev in denarja, temveč smo ostali zvesti vv svoji službi naroda in domovine.
Zato pa vsi pravi rodoljubi in borbaši — na plan! Žrtvujte vsak svoj skromen delež in ne klonite sedaj, ko stojimo že na pragu zmage, ko se že uresničujejo naši glavni načrti in vsenarodni ideali!
Vso naročnino za nazaj in v naprej, kakor tudi vse prispevke v tiskovni sklad »Edinosti« pošljite čimprej na naš čekovni račun: »Edinost«, glasilo Jugoslovanske narodne stranke, Ljubljana, poštni čekovni račun št. 12.042.
Ne bodite škodljivci samega sebe, naroda in države in ne odklanjajte svoje in svojih otrok boljše bodočnosti sedaj, ko že stojimo tik pred ciljem, tik pred izpolnitvijo svojega najglobljega hrepenenja!
Žrtvujmo iu zbirajmo v tiskovni sklad »Edinosti«!
Ne klonimo malodušno tik pred neizbežno zmago, saj smo vendar borbaši!
Konzorcij
»Edinosti«
Akcijski odbor Jugoslovanske narodne stranke za Slovenijo
Ali se je demokracija res preživela?
Na vseh koncih in krajih se oglašajo črni krokarji, ki proro-kujejo demokraciji konec in pogin, češ, da se je preživela, da je doigrala svojo vlogo in se bo morala povsod umakniti drugim političnim sistemom, ki jih smatrajo njih inicijatorji in propaga-torji za edino zveličavne. Toda če pogledamo, odkod prihajajo ti glasovi, vidimo, da jih oznanjajo široka usta diktatorjev samih, ki so si uzurpirali vso oblast in moč v državi, ki so zavzeli jezike državljanom, zadušili svobodo tiska in svobodo govora in ponižali narod v brezpravno čredo.
Pogled po širnem svetu pa nam kaže, da v prosvitljenejših državah še vedno demokracija živi, da je demokracija še vedno oni trdni temelj, na katerem se razvija zdravo in krepko državljansko življenje, ki tvori zadovoljstvo narodov in daje s tern moč državi. Francija in Anglija sta še vedno oni svetili točki, od koder prihaja luč vsem ostalim
Ko gostuje njegov spomin v teh dneh v naših srcih in domovih, se zavedamo ob vstopu v novo leto 1935. le ene velike resnice:
»Le trden temelj ujedinjenja in medsebojne edinosti nam more prinesti res srečno in blagoslovljeno novo leto!«
državam, ki same tonejo v temi diktatur in absolutizma, zakaj vsa zastopstva, ki se jih na videz poslužujejo diktatorji, so golo sleparstvo in pesek v oči ljudstvu ter prava karikatura parlamentarizma. Krvava ironija je, da so se prav po strašni svetovni vojni, vse je bil boj za svobodo narodov, razpasle v velikem številu držav diktature, ki so zasužnjile državljane diktatorjevi volji. In čuditi se moramo zaslepljenosti narodov, ki molče prenašajo jarem absolutizma, kakor omamljeni sledijo blestečim geslom, ki vsak najmanjši odpor duše v potokih krvi. Sko-ro bi morali obupavati nad človeškim dostojanstvom in člove-čanstvom sploh, ako ne bi videli v prosvitljenih državah prave in zdrave demokracije še krepko na krmilu; V Angliji, v domovini parlamentarizma in demokratizma, vidimo demokracijo še nezlomljeno in neoslabljeno. To nas uverja, da je demokracija edino pravi politični princip, ki se ne zruši in ne izgine nikdar, temveč bo po raznih peripetijah večino zmagovit, kakor je večen narod, na katerem sloni, in kakor zadene tirane vedno zaslužena kazen in ne uidejo nikdar maščevanju goljufanega naroda.
Ne moremo pa utajiti dejstva, da je v mnogih državah res začasno zatemnela zvezda demo-
Važna seja vodstva naše stranke
Seja eksekutive Jugoslovanske narodne stranke bo v ponedeljek, dne 31. decembra 1934. ob 9. uri dopoldne v Beogradu.
Seje se udeleži kot zastopnik Slovenije podpredsednik stranke in predsednik Akcijskega odbora za Slovenijo g. dr. Ivo Potokar.
kracije in da se je razširil duh absolutizma iu diktature, ki se javlja zlasti v dveh političnih strujah: v fašizmu in boljševizmu. Prvi je v svojem bistvu re-akcijonaren pojav, drugi pa je zabloda skrajnega revolucijo-narstva in bridka ironija, ker je pori pretvezo osvoboditve naroda iz carističnega suženjstva pahnil narod v še večji absolutizem, v še večje suženjstvo in neskončno bedo.
Vzrok temu je, ker so se ponekod principi demokracije polt voriili, izmaličili in popačili. V Angliji, ki nam nudi čist zgled parlamentarizma iu demokracije, je ostal kljub uvedbi splošne volilne pravice neokrnjen večinski princip, princip velikih strank in načelo, da se voli oseba, ne pa lista stranke. Drugod pa so se iz neke hinavske pravi-coljubnosti uvedli sistemi, ki so zdrobili voljo naroda v brezpomembne drobce, hoteč dati že skoro vsakemu gostilniškemu
omizju možnost političnega udejstvovali ja; s tem so pospeševali politiko perspektive iz vaškega zvonika in so tako falzi-ficirali pravo voljo naroda, ki ni mogla priti do izraza niti do plodnega dela. Zaradi razdrobljenosti političnih strank in strančic so se le s težavo mstvar-jale večine; sklepati je bilo treba nemoralne koallicije, ki šo šle vedno na račun principov, značaja in poštenja in so tako diskreditirale politično zastopstvo in demokracijo samo. Oteženo in ovirano je bilo udejstvovanje in funkcioniranje političnega življenja, ki se je tuintam docela onemogočilo. To je šlo na račun demokracije, dasi je bila takih pojavov kriva le potvorba demokracije.
Pravilno načelo je, da vladaj večina, manjšina pa kontroliraj in kritiziraj delo večine. Pogoj
za to je, da so volitve svobodne in da pride pri volitvah prava narodova volja do izraza. Kadar volitve niso svobodne, nego se vršijo pod pritiskom in terorjem, tedaj ne more priti prava narodova volja do izraza in veljave, istotako nastala večina tudi nima moralne pravice in upravičenosti, da bi vladala nad manjšino. Tako rodi eno zlo drugo in konec je — politični kaos.
Zato smatramo, da je še vedno demokracija, po kateri odločaj narod po svoji svobodni volji svojo usodo in usodo države, edin pravilen in pravičen političen sistem in zato jo bomo zagovarjali in se zanjo borili, dokler ne zavlada tudi pri svoji prvotni in najčistejši obliki, ker smo uverjeni, da bo demokracija zmagovita, drugi politični sistemi pa se bodo zrušili v prah in pepel.	S.
Narod se prebuja, dviga...
Iskrene besede, predsednika Jugoslovanske narodne stranke, narodnega poslanca g. Svetislava Hodjere na našem prvem državnem kongresu
Na prvem državnem kongresu borbene Jugoslovanske narodne stranke je imel predsednik stranke, naš vrli narodni poslanec g. Svetislav Hodjera naslednji nagovor, ki so ga vsi zbrani delegati odobrilli soglasno in z nepopisnim aplavzom:
»Dragi borbaši!
Zbrali ste se iz vseh krajev naše prostrane in velike domovine. Prišli site kot delegati, ki jih je semkaj poslal narod s polno vero in upanjem, da boste na tem našem prvem kongresu Jugoslovanske narodne stranke storili' zanj nekaj dobrega. Prišli ste, da na tem naj večjem strankinem forumu iznesete in razložite vse narodne muke in težave, ki jih narod nepravično trpi, da razkrinkate vse one nezakonitosti ih krivice, ki se narodru dogajajo in da v imenu naroda zahtevate konec vsega tega zla. PriSli ate, da končno ugotovite in sprejmete program Jugoslovanske narodne stranke, to se priavi: program, okrog katerega se je narod že zbral in čigar uresničenje v vsakem programu upravičeno pričakuje.
Narod vas je poklical, da na tem mestu najdete najkrajšo pot in najhitrejši način k izboljšanju, da narod tako čimprej izide iz današnjega nevzdržnega položaja, da zahtevate, da se že končno prično reševati vsa gospodarska in socialna vprašanja, to pa Itako, da bo njihova rešitev odgovarjala interesom širokih narodnih plasti. Narod vas je poslal, da najdete način, kako mu boste čimprej vrnili njegove politične svoboščine in da mu boste omogočili, da bo mogell neovirano živeti na svojem premoženju in da bo mogel aktivno sodelovati na izboljšanju svojega gospodarskega položaja.
Od vas se pričakuje, da boste na tem svojem kongresu trasirali pot, po kateri bomo šli vsi do prvega in zadnjega, ker je narod za to ih ker je soglasno izjavil, da vam bo po tej poti tudi sledil. Narod prav dobro ve, da to ni nikako uglajena steza, temveč nasprotno, da je to pot, polna težav, muk in ovir; prav tako pa dobro ve, da je to edina pot, po kateri more hoditi. Narod pozna svojo moč in vam jo zato daje na razpolago, vendar pa z vso upravičenostjo pričakuje od vas,
da mu boste prednjačili v pričeti borbi in da se boste izkazali vedno vredne njegovega zaupanja. Vam je dodeljena vloga narodnih apostolov in kot taki se tudi morate uveljaviti. V vas gleda narod svoje zadnje upanje; edino od vas pričakuje rešitev in v svojem pričakovanju se nikakor ne sme prevariti, niti ne sme biti ogoljufan v svojem upravičenem upanju.
V poldrugem letu, odkar je ustanovljena Jugoslovanska narodna stranka, smo obšli in prepotovali prav vse kraje naše mile domovine. Želefti smo, da v jedru in samem začetku spoznamo vše narodne težave, skrbi in krivice, da bi narodu res mogli pomagati, kolikor je sploh v naši moči. Sedaj ste tu vi! Tukaj ste vi, ki stalno živite, trpite in mre-te z narodom; vaša sveta naloga je, da tukaj izpoveste vse zlo in da mi vsi skupaj poiščemo zdravila itvsem tem nedostatkom in krivicam.
Prav dobro mi je znano, v kakšnih okoliščinah ste prihiteli na ta naš prvi državni kongres. Znane so mi vse šikane in vse ovire, ki so se vam delale, da bi prišli v Beograd v čim manjšem številu. Borilli ste se tudi z mnogoštevilnimi drugimi težkočami. Mnogi med vami ste se morali ločiti tudi od svojih najpotrebnejših stvari, samo, da ste si preskrbeli najpotrebnejša sredstva za pot v Beograd. Za mnoge izmed vas pa je siromašni narod zbiral prispevke v naravi: malo žita, malo koruze in po nekaj jajc, samo da bi omogočil, da bo zastopan na tem kongresu. Mnogi niso prišli, ker niso imeli s čem.
S takimi težavami ste prišli emkaj. To naj vam vekomaj lebdi pred očmi, zlasti pa med delom na kongresu. Naročilla naroda naj vam bodo zvezde-vodnice v vsem vašem bodočem delu. Jemljete na sebe veliko odgovornost, saj narod vendar gleda v vas svoje rešitelje in prav vi ste dolžni, da prevzamete na svoja pleča to težko nalogo rešiteljev, Osvoboditeljev, to se pravi vlogo, ki zahteva od vas skrajni napor, največje žrtve, neomajno ne-ustrašenosf in vztrajnost v borbi. Danes je pomoč narodu najpotrebnejša in če mu resnično hočete pomagati, se morate zavedati, da polagate sebe in vse svo-
 ..............................................................................................  lumHHmuiiHiiiiminig
06 novem tetu
Sneži, sneži . . . Snega pa bilo ni vse te ljubezni posvečene dni, le proč od zlih ljudi, le bliže Bogu pobelil je planin vrhove v krogu.
Nas Kralj — ubit . . . Živi naj Kralj in Jugoslavija — naš ideal!
Naj raste moč, naj polje kri po žilah za slavje zmag na dragih nam gomilah!
Naj združi nas še bolj sovragov srd; enoten narod in kot jeklo trd prekrižal bo hudobne vse nakane, ozdravil s časom pregloboke rane.
A trepetaj morilcev gnusnih zbor: Kralj je bil sin ponosnih Črnih gor. — Naj skrije vas ves tuji svet široki, osvetnikovi vi ne ubežite roki!
Rad. Peterlin-Petruška.
je imetje na žrtvenik in oltar onih idealov, za katerih uresničenje ste tudi stopili v borbo: za svobodo, pravico in enakost!
Ob tej priliki bi radi ugotovili in itrasirali poti, po katerih nameravamo uresničiti svoj program. Na tem mestu bomo odprli obširen razgovor o vsem in vsestransko se bomo potrudili, da bomo po podrobnih razpravah sprejeli najboljše in najprimernejše sklepe v splošnih narodnih interesih in njegovih stvarnih potrebah.
Toda bratje in prijatelji, so pred nami tudi še gotove stvari, o katerih sploh ne bomo razpravljali in se razgovarjali, ker smatramo vsi, od prvega do zadnjega, da so te stvari za nas že dovolj razčiščene in da zidamo svojo stavbo sreče in narodnega blagostanja na zdravem temelju.
To, o čemur nočemo niti tukaj niti na kakem drugem mestu razpravljati, je v prvi vrsti Qblika države. Mi vsi snto monarhisti, in to danes bolj, kakor kdajkoli poprej! Naša država je kraljevina Jugoslavija z dinastijo Karadjor-djevičev na čelu! Na drugem mestu smo pa vsi za ohranitev državne celovitosti in za ohranitev ter obrambo njenih mej, za kar smo sleherni trenutek pripravljeni položiti svoja življenja. Tretje, ker nam je sveto, je narodno edinstvo! Narodno edinstvo, kakor tudi država in monarhija, so za nas nedotakljive svetinje. Smatramo, da bomo narodno edinstvo najiboilje ohranili in obvarovali pred vsemi pretresljaji, če bomo ustvarili enakost in enakopravnost vseh državljanov. Ustvariti to enakost pomeni rešiti vsa socialna, gospodarska in politična vprašanja. Zato tudi stoji na naših zastavah zapisano: »V borbo za svobodd, pravico iri enakost!«
Smatram za potrebno, da ob tej priložnosti posebej naglasim stališče Jugoslovanske narodne stranke napram narodnemu edln-stvu:
Smatramo, da edinstvo naroda niti najmanj ne pomeni izgub-1 ljanja plemenskega in narodnostnega obeležja Srbov, Hrvatov in Slovencev! Osvojili smo si ono srečno definicijo, ki jo je izrekel* blagopokojni kralj Aleksander v nekem svojem govoru, da je vsak dober Srb, dober Hrvat in dober Slovenec tudi — dober Jugoslovan. Zato tudi nikjer ne vidimo niti državne niti narodne potre-
be, da bi dober in zaveden Slovenec, kot svoboden jugoslovanski državljan, ki ne ječi pod tujim jarmom, ne bi ostal Slovenec. S tem, da se je čutil vedno zavednega Slovenca, se mu je skozi stoRetja posrečalo, da se je uspešno upiral sovražnemu pritisku, da se je upiral svojemu nasprotniku, ki ga je hotel denacionalizirati in Slovencu, ko je branil svoje plemensko in narodno obeležje, se je posrečilo, da je ubranil in si ohranil svojo jugoslovansko narodnost.
Brav tako je nerazumljivo, da se zahteVa od Hrvatov, naj ne bodo več Hrvati, kakor tudi od Srbov, naj ne bodo več Srbi. Zakaj naj bi bilo potrebno, da bi se sedaj Srbi ali Hrvati ali SloVenči odrekali svojega imena, Iki so ga vednO ponosno nošili, ki sO ga vedno junaško branili njihovi predniki iri zaradi katerega so najboljši Srbi, Hrvati in SloVenci končavali svoje patrijdtsko življenje na grmadi in na kolcih?
Mar naj bi sedaj, ko smo doživeli uresničenje iri ustvaritev najsvetejšega ideala vseh naših |narodnih mučenikov, mar naj se sedaj, ko živitho končno vsi bratje v skupnem domu, pod isto bratsko streho, odrekamo svoje preteklosti in enostavno izjavimo:	»Nismo Več ono, kar smo
bili!?«
! Ne in ,še enkrat ne, dragi bratje!
To zahtevajo samo oni, ki ne poznajo niti narodne duše niti |narodnega občutja niti narodne zgodovine. Mi stojimo na stali-jšeu, da Slovenec ostaja Slovenec, I Hrvat ostaja Hrvat in Srb ostaja Srb, vsi skupaj pa smo Jugoslovani, ali kakor je povsem narodno, razumljivo, pojasnil neki naš čilan: »Smo trije bratje in enemu je ime Srb, drugemu Hrvat in tretjemu Slovenec, vsi skupaj pa imamo isti priimek, in to je: Jugoslovan!«
To je naše gledanje na jugoslovanstvo in edinstvo! To naše stališče je tudi vsenarodno in zato ni niti najmanj potrebno, da bi o njem še nadalje razpravljali.
Zato pa bomo, kakor sem že rekell', razpravljali o vsem ostalem, kar se zadira v splošne narodne interese in sprejeli bomo direktive, po katerih se bo stranka ravnala v svojem bodočem delovanju.
Razgovorili se bomo o onih omejitvah svobode gibanja, sestajanja, govora in pisanja, kar
nas danes nedvomno najbolj tlači. Smatramo, da teh omejevanj državljanskih svoboščin niso diktirale nobene narodne in državne potrebe, temveč nasprotno le osebni interesi posameznikov, ki so vsestransko prav v nasprotju z .interesi države in naroda. Zato smo postavili v svoj program, da se vse te omejitve ukinejo in da se jugoslovanskim državljanom da poiina svoboda, nasprotno pa da naj za vse zlorabe teh svoboščin odgovarja pred sodiščem le oni, ki jih je kršil.
Prerešetali bomo današnje gospodarske, finančne in socialne težave. Ugotovili bomo, da so postale državne, banovinske in občinske dajatve nevzdržne in, kar je najžalostnejše, tudi povsem neenakomerno razporejene. Današnja kriza je najtežje prizadela kmete, delavce, obrtnike in male trgovce, ki vendar predstavljajo 95 odstotkov vsega našega prebivalstva. In prav vsi našteti morajo nositi breme vseh ogromnih davkov, doklad in naklad. Slišali boste predloge, kako naj b se odstranile vse te težave in kako naj bi se pravično razdelile vse te javne dajatve. Izmed vseh' teh predlogov bomo sprejeli najbolj še. Prav tako bomo prerešetali vprašanje dolgov, ker nas pač najbolj zanima, tako kmeta in delavca, kakor Itudi obrtnika' in trgovca.
Jugoslovanska narodna stranka zahteva, da se zunanja pofliti-ka vodi v znamenju miru. Naša stranka želi, da se z vsemi državami sklenejo koristne mednarodne pogodbe, ki bodo omogočile uspešno plasiranje naših narodnih muk, kmečkih in ostalih pridelkov in izdelkov. Naša stranka tudi zahteva, da se da nabodu z zrušitvijo zaščitnih carin, seveda v premišljenem, pametnem smislu, možnost, da pride do potrebnih tvorriiških izdelkov po cenah, ki odgovarjajo Cenam njegOvih pridelkov.
Jugoslovanska narodna stran« ka pozdravlja vsak korak k zbli-žrinjli z Bolgari iri bo podpirala’ sleherno težnjo, da se že enkrat za vselej izgladijo in premoste vsa prejšnja rie)Tjoglalsja in nesporazumi ter da se onemogoči njihova ponovitev, temveč da pri. demo nasprotno s pomočjo bratskega jugoslovanskega sodelovanja do koristi, ki bodo v blagor splošnemu mirni in našemu skupnemu napredku. Spoštovanje sklenjenih pogodb je bila in tudi v bodoče vedno mora biti vrlina kraljevine Jugoslavije. Naša odločna deviza pa ostane: »Svojega ne damo, tujega nočemo!«
Zahtevamo obnovitev odnoša-jev z veliko slovansko Rusijo; Rusija je doslej dala že ob mnogih priložnostih zadostne dokaze, da se ne želi več vmešavati v1 naše notranje razmere; mi smo pa prepričsfni, da more ruski kot silovanski narod želeti Jugoslaviji samo in izključno le dobro.
Z zagotovitvijo miru bo ustvarjena možnost tudi za razorožitev in z ozirom na to tudi za olajšanje raznih državnih proračunov.
Zaključujoč teh nekaj pozdravnih besed vas vse, brate in prijatelje, pozivam, da imejte v vsem svojem del/n na tem našem kongresu pred očmi vedno le dobrobit n ašega k rali j n iri naše skupne domovine Jugoslavije; prav tako pa tudi ob prav nobeni priložnosti ne pozabite na interese' in na pravice onih, ki so vas poslali semkaj!
Želim vam srečno delo! Živeli!«
Prispevajte v tiskovni sklad »Edinosti«!
Našim organizacijam!
k Glavni odbor Jugoslovanske I javno izreči vso pohvalo. Želim, arodne stranke sporoča vsem da s takim delom, redom in di-fkrajevniin organizacijam Jugo- eciplino nadaljujete svoje delo ob
slovanske narodne stranke sledeče:
Ob priliki prvega državnega ;ongresa Jugoslovanske narodne tranke v Beogradu, dne 25. no-embra 1934. je vladal med vse-i delegati in člani primeren, zoren red ter disciplina. Spre-od od kolodvora po določenih iulicah do zborovališča na Taš-ajdanu pri novi cerkvi sv. Mar-a in odtod do kongresne dvo-ane v Delavski zbornici je za-divil in očaral vsakogar.
Delegati in člani iz vseli krajev Jugoslavije so nudili, objeti jv sprevodu in v svojem soglasju na kongresu, veličasten dokaz enakopravnosti in popolne solidarnosti.
Borbaši!
Dokazali ste vsem in vsakomur, dai se z vso odločnostjo zavedate svojih zahtev in da ste nad' vse vztrajni in požrtvovalni v svojem delu.
Vaša stranka je najbolj disciplinirana v vsej državi in v vsej ljubljeni Jugoslaviji.
Očarali ste ves svet! Ustrahovali ste vse nasprotnike!
Doprinesli ste nepobitne dokaze narodnega bratstva, edinosti, sloge in tovarištva!
Takemu obnašanju in zadržanju delegatov' ih članoV, ki so sodelovali na kongresu, moram
sleherni priliki in na vsakem mestu. Le tako bomo gotovo in naglo uspeli!
Borbaši!
S kongresom še niste dokončali svojega in našega skupnega dela za rešitev ter dobrobit naroda in države. Sedaj vas čaka, vse borbaše, naporen in važen nastop, ker se le tako morejo zbrati v naši stranki vsi kmetje, vsi delavci, vsi obrtniki in vsi mali trgovei — torej vsi, oni, za katere danes ni pravice in zakonov, za katere danes ni dela in zaslužka.
Borbaši!
Vaše delo mora biti odslej še močnejše in navdušenejše!
Naj vam ne bo žal truda in časa za dobrobit domovine in svojega trpečega naroda! Borte se za svoje pravice in za svojo politično svobodo!
Samo s temi in ttfkiin delom boste izpolnili zaprisego ih oporoko nesmrtnega kralja Uedini-telja Aleksandra L in le tako boste dostojno irt zadostilo varovali svojo domovino Jugoslavijo!
V imenu Boga1— naprej!
V Beogradu, 1. decembra 1934
Predsednik Jugoslovanske narodne stranke S ve t i s 1 a v Hodjjeira, si |n narodni poslanec
brezposelnosti je treba dellavca zadostno zaščititi, zlasti glede prehrane in stanovanja, da ga ne bo metal hišni gospodar na cesto, če revež slučajno izgubi delo in zaslužek, oziroma naj se pdbije stanovanjedajalcu hišni Irki not n o najemninski davek za dobo, dokler delavec svojega stanovanja ne more plačati zaradi brezposelnosti. Primeren rok hišni gospodar mora čakati na najemnino, izostalo zaradi brezposelnosti. Na sodiščih naj se zagotovi delavcu zaščita za čas brezposelnosti, da se ga ubrani pred iztožitvijo in rubežnijo, ddkfleT si ne najde dela. Borzam dela je treba preskrbeti stalile fortflfe za podeljevanje podpor v času de lavčeve brezposelnosti.
Za vse zahtevke in terjatve napram brezposelnim delavcem je Itreba najti za čas trajanja njihove brezposelnosti primerno zaščito pred upniki, to pa seveda, le za gotovo dobo. Danes imamo v naši državi okrog 300.000 brezposelnih strokovnih delavcev, ki imajo vso pravico, da so tudi Oni deležni dobrot in občutja soci alne pravičnosti. Zakaj se vendar
V
za
Bog je ustvaril človeka; da bi bil drug napraffl
drugemu dobfer in pravičen^ brat napram
bratu, in ne zver brez občutka ihtažuttievflnja
tujim velepodjetjem že nekaj let odlagajo sklenjeni roki za sekanje kupljenih gozdov?! Dočitn se tem bogatašem ti roki podaljšujejo, naši delavci nimajo dela ni-fti v gozdovih niti na žagah, ker so žage prazne n vlečejo tamkajšnji ravnatelji iri ostali vodilni nameščenci še danes svoje stare visoke plače, dočirii se na drugi strani država prikrajšuje za znatne dohodke.
Pri vseh podjetjih v državi je nujno treba izvesti temeljite re—	.
vizije vsega poslovanja, kakor toP>h v malo vode m potem s to tudi njihovega zaslužka. Obenem raztopino poškropili krmo. J riaj se zvišajo mezde delavcev, j Najcenejše gradivo na kmetij), kolikor je potrebno za zagotovi- Marsikateri kmečki gospodar bi
V vsako vas našo organizacijo!
do, sol rade ližejo, ker je je premalo v krmi, posebno če je ista ‘ groba in slamnata. V splošnem damo odraslemu govedu vsak dan 1 navadno žlico soli. Največjo korist bi imela žival od soli, če bi jo raz-
tev eksistenčnega minimuma ob skrajšanju delovnega časa v korist in zavarovanje dela brezpo-sellnih. Zakon mora pravično regulirati ponudbo in iskanje dela ter zaposlitve, kakor tudi produkcijo in izkoriščanje posameznih naravnih bogastev-na načelnem stališču
si rad postavil noVo gospodarsko poslopje, hlev, svinjak, skedenj, kumik ali kaj sličnega, pa se boji stroškov za gradbeni materijah Kamenje, če ga mora kupiti, opeka, strešniki, vse je danes za kmeta drago, ker so njegovi do-StojiinOjhodki tako pičli. Zato ostane toli-zasebne, k0 v resnici potrebnih zgradb ne-
lastnine in individuelne. svobo- j iZVedenih v škodo gospodarju in de delovanja podjetij, ob osebni odgovornosti, vendar pa zahtevamo povsod tudi točno izvajanje načela socialne pravičnosti.
Nova vlada
V imenu Nj. Vel. kralja Pe-
V težkih razmerah živimo.
Redka je hiša, redka družina'in redek je posameznik, ki je srečen in zadovoljen, dočim toliko naših bratov in sester nima' riifi strehe niti kruha. In na duri trka neusmiljena zima. Občutek pravičnosti v človeku, pravi, da je treba preskrbeti vsakogar in mu nuditi najnujnejše za* življenje.
Dajmo človeku detla in potem si bo že sam zaslužil toliko, kolikor' potrebuje za svoje življenje in za življenje svoje družine. Če jčlovek nima dela, tudi nima bralne in stanovanja; tak človek pa •mora z bolestjo gledati okrog sebe in prav tukaj je vzrok vseh [težkih razmer in neprilik. Božje zapovedi narekujejo, da lačnega nasiti, žejnega napoji in brezdomca spravi pod streho.
V naši državi imamo obilo denarja, ki leži mrtev izven prometa'. skrit za obče narodno dobro. Pomanjkanje denarja v javnem'obtoku je vdlik vzrok sedanje naše gospodarske krize. Oni, ki so potegnili in odstranili denar iz prometa, nimajo nikakth vsakdanjih skrbi, ki tako tlačijo večino naroda; toda socialna pravičnost zahteva, da sc najde način, da se denar zopet‘izroči javnemu prometu in da se priono izvrševati javna dela v vseh pasivnih ter ostalih težko prizadetih krajih, k!er bi le tako naj-u'božnejši prišli do kruha in zaslužka. Ko bodo reveži dobili delo, 1 jodo nedvomno Itakoj pričeli .vesele j e gledati v bodočnost. Nastalo bo vsestransko izboljšanje.
Danes siti 'lačnemu ne verj.a-|inč: in to še bolj otežkoča že itak težke razmere. Ob znižanju dav-^ ka na delavske mezde je treba našnjih razmer in dohodkov nedelovnemu ljudstvu zagotoviti izmerno večje koristi. Za čas
tudi stalen zaslužek kot eksistenčni minimum, istočasno pa je treba slehernega delavca zavarovati za primer smrti, bolezni in brez poseinosti. Zakoni, ki obstojajo v zavarovanje ih zaščito delavcev, se morajo vsestransko strogo izvajati predvfeem napram tujcem kot delodajalcem in napram tujčem-direktorjem,' nameščencem in delavcem, ker odžirajo delo ih zaslužek doiriačemh siromašnemu (ljudstvu. Treba je te zakoni: spremeniti in izpopolniti, da se v celoti zagotovi zaščita domačih delavcev in domača delavnost vobče. Ne le; da se vpelje in d eks prisilnih plač in mezd, temveč treba je, da se delovni teden računa s 40 uranji dela ob zaščiti telesne integralnosti tudi s higijenskimi pogoji v delavnicah.
Treba je preskrbeti fonde za brezposelne in za bolne ter nezmožne, povsem pa je treba onemogočiti v naši državi zaposlje-vanje tujcev vse dotllej, dokler vsi domači'sinovi nimajo dovolj dela in zaslužka. Delavcem se morajo zagotoviti vse potrebne prosvetne ustanove in za zdravje delavcev vse zdravstvene ustanove ob podpori posebnih zdravstvenih zadrug, ker so današnje 'ustanove za zavarovanje delavcev preveč birokratizirane, upoštevajoč še posebej nezaslišano visoke uradniške plače in previsoke režijske upravne stroške teh ustanov.
Upravo vseh delavskih socialnih in ostalih ustanov morajo voditi delavci sami, pa bo imelo delovno ljudstvo tudi spričo da
tra II. so kraljevi namestniki sprejeli ostavko, ki jo je podala vlada g. Nikole Uzunovica in imenovali 21! t. m. našledrijo n6-vo vlado:	,
za predsednika mihišiirskega sveta in za ziunanjega' ministra Jevtiča Bogoljuba, ministra na razpoloženju;
za ministra vojske in piOrna-rice častnega adjutanta N j. Vel. a, armijskega generala Živ-Petra,' ministra na razpoloženju;	*	’	■
za .finančnega ministra dr. Stojadiiiovi6a Milana, ministra v pOk:;’
za ministra notranjih zadev PopfOVlča VcJifltfifra; bana dfin-ske banovine;
za ministra za trgovino in industrijo dr. Vrbaniča Milana;" se-atorja;
za prometnega ministra inž. Vujiča Dimitrija, narodnega poslanca;
za ministra pravosodja dr. Kojiča Dragtttiha, ministra na razpoloženju ih narodnega poslanca;
za ministra za šunfie in rudhi-ke dfc Popoviča SvetisJ&va, ministra v pokoju‘in riarodhega po-sHanča;
za ministra brez portfelja dr. Hasahbegoviča Avda,' ministra na razpoloženju in narodnega poslanca,'
za miiiistra za socialno politiko in narodno zdravjfe dr.' Marušiča Dragotina, bana dravske banovine;
za ministra za prosveto Čiriča Stevaha, narodnega poslanca;
za ministra za gradnje dr. Kbzulja Mhrk'aV naTOdn^ga poslanca;
za ministra za telesno vzgoji) dr.' Auerja Ljudevita, narodnega poslanca;
za ministra za kmetijstvo dt Jankoviča Dragutina, odvetnika v Bčogradu.
Gospodarstvo
Še enkrat: zračite pozhni hleve!; no. Tedaj si pravijo: Sedaj pa si le Hlev je dobro prezračen, kadar ni
živini, čeprav so obrtniki in delavci po deželi že precej poceni, ker jih je preveč in imajo premalo zaslužka. Zlasti svinjaki in kur-niki so ponekod potrebni obnove. Kako z gradivom? Kdor ima na lastnem posestvu dobro kamenje, sj ga izkoplje in pripravi z domačimi delavci ob času, ko ni drugega dela. Najcenejše gradiyo pa je doma pripravljen gradbeni l§s. S takim jesom je treba pravilno ravnati. Ko je posekan, ga je treba takoj oklestiti in ob prvi priliki spraviti, iz gozda, potem se zloži na zračen prostor pod krov,, kjer se suši do porabe, kajti za lesene stavbe bodi les dovolj suh. Pri nas je še vedno razširjeno napačno ipnenje, da so lesene stavbe kratkotrajne. To ne odgovarja izkušnjam. Lesene stavbe trajajo ravno tako dolgo, kakor kamenite,; pozimi so povrhu tople, kleti hladne. Razen lesa ima kmetija rženo slamo za kritje streh. Ni je boljše strehe, kakor je slamnata. Stavbe se dajo graditi končno z ilovico, pomešano s slamo-rezarrico, ki dl osušena in stlačena dobro steno. Domača gradiva so najcenejša in se jih je treba samo poslužiti.
Sedaj M’ bit čas! Danes smo kmetje bolj kakor kdaj, povezani med seboj, navezani na medseboj-rt6 pomoč. Da bi se med nami našel kdo, ki bi nam s trdovratnostjo in ljubeznij6 govoril o potrebi' kmečkega zadružništva, njegovo
med hlevskim in zunanjim zrakom nobene posebne razlike. Pretopli in vlažni hlevi spodkopujejo živini zdravje. Mrzel, toda suh in dobro zračen hlev je za živali bolj zdrav, kakor pa topel'in obenem vlažen. Začasno zračenje živini nikakor ne Škoduj: Hlev naVadno zračimo pred vsako molžnjo, da ne pride med molžnjo v mleko hlevski vzduh. Še primernejši za zračenje je čas, ko gre živina na‘vodo ali na tekališče. Dober zrak v hlevu’ je za živali enako važen, kakor tečna in zadostna hrana. Zrak je najbolj potrebna' in najcenejŠa ’ redilna snov, ki se po največ prav nesmiselno varčuje. Kakor gorko-to, svetlobo in suho toplo ležišče, privoščimo živalim pozimi obilo dobrega zraka v hlevu.
Zakaj je cena prašičem tako niz
'pridelajmo veliko tega blaga, ker!**) bi bilo končno uspešno D0-rabimo denar in ga bomo pri se- bro vetnfc da ne smemo ve* Ki-
danjih cenah veliko dobili. Pri tem	-uj- a,
večina pozabi na glavno'trgovsko	'K°llk£.rbl	bilo pomaganega;
pravilo: Cim več je blaga na trgu' 111 kako bi'bilo lepo če bi imel in čim bolj je kakovost blaga pov-(ysak kraj svojo kmečko zadrugo prečna, tem nižje padajo cene. Da-1k'bl “ s ■časom razpredehla v več nadprireja prašičev je ^'delovnih oddelkov, kakor bi pač
marveč tudi za'
našnja
veliki meri kriva nizkih cen. To' naj nas izuči, da bomo redili manj blaga, pa tisto boljše, čeprav imamo slučajno več krme. Napredni prašičerejci dobro vedo, kdaj bodo dobre cene, ki se po navadi vračajo vsaki dve leti in tudi trajajo dve leti. Po skrajno nizki ceni nastopijo kmalu spet 'boljše cene
kazale potrebe. Oskrbovala bi zadružnike' z vsemi potrebščinami, jemala blago od svojih članov-kmetov, ga razpečavala in predelovala. Na ta način bi prišel kon-zument ceneje do potrebnega blaga in kmet bi dobil več za svoje težko pridelano blago. Seve bi trebalo za to dela in žrtev, moč-
ili to je takrat, ko je istega blaga ^esa Pluga, ki bi rezal globoke le malo na trgu	brazde; trebalo bi močne vprege
Zakaj dajemo živini soli? Pov- !n močnega orača, da mu plug ne sod dajejo živini soli, ki je živini J3! uše' P° sv°i' Pot>> kajti zemlja, tndi nnjno potrebna. Sol za živino nam je prepuščena, je trda in ni samo začimba — zabela, tem- Puste. Bogati sadovi pa bi obilno
ka? Splošno sH čujejo pritožbe j več prava pristna krtna, ker tvori, nasradili hvaležni trud.
svinjerejcev: Kam bomo prišli, če pojde tako naprej? Niti dela nimamo plačanega, kje so stroški za krmo! Zadnja leta je bilo zaradi suše in zaradi drugih1 vzrokov le malo plemenskega blaga, cene so bile povoljne, od letošnje pomladi naprej pa stalno padajo. Zakaj to? Vedno lahko spet opažamo, da gospodarji hitijo z vzrejo prašičev šele tedaj, ko že imajo ti dobro ce-
sestavni del krvi, kakor tudi vseh drugih tekočih snovi v živini. — Ravnotako potrebuje žival soli tudi za gradnjo svojega okostja. Ena najvažnejših nalog, ki jo vrši sol, je povečanje in ojačenje želodčnih sokov in s tem povečana pre-bavilna možnost želodca. Sok povzroča apetit in sploh pospešuje vse delovanje prebavilnih organov. Živali, posebno ovce in gove-
Domisleki
')K(lr
Bodoči pozdrhv na cesti: ko slabo se vam že godi?«
V stoletju otroka igra protek-cijsko dfete največjo vlogo.
Resničen in poučen pregovor: Pojdi skozi življenje s solzami v očeh in z nasmeškom na ustnih!
Iz naših krajev
Gostinski odsek pri Zbornici za
TOL Ljubljanska Zbornica za TOI je lani sklenila ustanoviti poleg dosedanjega trgovinskega, obrtnega in industrijskega še poseben odsek za gostinske obrate. Minister za trgovino in industrijo je sedaj imenoval deset članov tega odseka. Kakor vsi drugi odseki Zbornice, bo tudi gostinski odsek avtonomen, da bo mogel s polnim uspehom zastopati interese gostinskih obratov. Predsednik gostinskega odseka bo tudi član zborničnega predsedstva. Novi odsek bo primerno zastopan tudi v vseh drugih zborničnih ustanovah.
1813 slušateljev in slušateljic je vpisanih v letošnjem zimskem semestru na ljubljanski univerzi. V lanskem zimskem semestru jih je bilo 1945.
Plačujte takse na račune! Davčni oddelek finančnega ministrstva je izdal strogo okrožnico vsem finančnim ravnateljstvom, davčnim upravam in organom finanč. kontrole glede kontrole pri izdajanju računov, not in obvestil po tarifni številki 34 taksnega zakona. Ta okrožnica posebno poudarja, da so bili tudi voditelji davčnih uprav sami premalo vneti v svoji dol žnosti in niso ukrenili
izprevidijo, kaj je njihova zakonska dolžnost.
Domače »Tesla«-žarnice so na
Itrgu že peto leto in so se izkazale kot prvovrstno blago, enakovredno najboljšemu inozemskemu z edino razliko, da so namreč
vejšo vrsto žarnic, za katero dela znana madžarska tovarna Tungs-ram-žarnic tako reklamo, to so žarnice z dvojno spiralo in z oznako v dekalumenih. Te žarnice so označene z »Ultralux« in dajejo v resnici do 20 % več svetlobe. Nas more samo veseliti, da se tudi ta panoga domače in-
cenejše od tujih. Da je tehnično dustrije prav lepo razvija, cenj. vodstvo tovarne »Tesla«-žarnic .čitateljem pa priporočamo, da na višku, dokazuje dejstvo, da |zahtevajo pri nakupni samo dota tovarna izdeluje tudi najno- inače TESLA-žarnice.
Zanimivosti
Človek v
človeško telo vsebuje kakih 360 do 400 večjih in manjših živčnih debel, ki jih tvorijo fina, nevidna živčna Vflakna. V vidni živec se steka nad pol milijona drobnih vlaken, slušni in obrazni živec jih imata na vsaki strani po kakih 100.000, ki vodijo k mišicam in drobovju, in več kakor 800.000 je živcev, ki prihajajo iz njih. Krvi je v telesu odraslega človeka nekako trinajstinka njegove teže, to je do 5 in pol kg. Kri sestoji iz zelo majhnih, prostemu očesu nevidnih telesc. Rdeča krvna telesca so tako zadostnih 'majhna, da jih kubični milime-ukrepov, da bi storili dolžnost vsi|ter vsebuje nad 5 milijonov. Dol-tisti, ki so poklicani, da izdajajo S* Pp dve tisočinki milimetra račune. Okrožnica zato naglasa, *n °i vsa krvna telesca pdlo-da bo davčni oddelek finančnega ministrstva proti takim šefom davčnih uprav ukrenil najstrožje odredbe, da ne bodo zaradi njihove nemarnosti ali nesposobnosti trpeli državni dohodki. V zvezi s tem je davčni oddelek finančnega ministrstva pozval vse finančne organe, da morajo izvajati kar največjo kontrolo pri kupcih in dognati, ako se izdajajo taksirani računi ali ne. V ta namen bodo organi finančne kontrole zahajali osebno v vsako trgovino in dajali navodila vsakemu lastniku trgovine, da je dolžan izdajati račune, in ga bodo opozorili tudi na kazenske posledice zaradi neizdajanja računov. Organi finančne kontrole in drugi organi davčnih uprav bodo to kontrolo vršili vsak dan, po možnosti nepretrgoma, da do-ženejo, ali se ne izdajajo računi, in na podlagi tega določali kazni. Organi finančne kontrole in organi davčnih uprav bodo posvečali posebno pozornost tistim trgovinam, ki morajo po prirodi sami svojega poslovanja izdati dan za dnem mnogo računov, ter bodo organizirali nadzorstvo tako, da se bodo kontrolirali ne samo ves dan, temveč delj časa, dokler prodajalci ne
številkah
krvne
minuti je v te-
žili drugo poleg drugega, bi sestavili neznatno drobčkano, a 200.000 km dolgo verigo, ki bi segala na polovico poti od zem-je do lune.
Srce utriplje pri zdravem človeku do 72krat v minuti, to je letu 36milijonkrat. Z vsakim (utripom vrže srce iz svojih prekatov kakih 60 gramov krvi v
Vsi v članske vrste
opozicijske
Jugoslovanske narodne stranke I
V borbo za svobodo, pravico In enakosti
posode, v žile; v pasira torej vsa kri, ki lesu, srce. Odrasel 31 o vek dihne 16krat v minuti, v sedemdesetletnem življenju torej okoli 650mi-lijonkrat. Pri mirnem dihanju vsrka človek kakega pol litra zraka, to je v 24 urah okoli 12 tisoč litrov zraka. V sedemdesetletnem življenju je to skupno nekako 350 tisoč kubičnih metrov zraka, kar odgovarja nekako prostornini prav velike dvorane. Človek izdihava ogljikovo kisili-mo in sicer v toliki količini, da bi moralo neizogibno nastopiti zadušenje, če človek ne bi izdihaval tudi vode v obliki pare. Velika je tudi količina izločenih prebavilnih sokov. Na dan liter do poldrugi liter slin, več Ilitrov želodčnega soka in pol litra žolča. Znoja izloči človek dnevno do 900 gramov. Kosti ima človek 312 in nekaj sto mišic, ki razvijajo precejšnjo silo. Celotni delovni učinek se ceni pri človeku na desetino konjske sile, to je toliko siile, kolikor bi je porabil človek, da dvigne v sekundi 7 kg meter
visoko. Srce iztisne pri vsakem krčenju kri s pritiskom, ki bi pognal vodni curek več kakor dva metra visoko. V enem dnevu opravi srena mišica pri teži kakih 300 gramov 60 tisoč kilo-gram-metrov. Če bi človek raznih kislin ne izločeval, bi »dobavil« v sedemdesetih letih 840 kg sečne kisline, 75 kg fosforne kisline in 420 kg kuhinjske soli. V kemičnem pogledu je človeško telo sestavljeno iz 65.5 odstotkov vode, 20 odstotkov bdljakovin in kakih 10 odstotkov raznih soli. Vsak človek ima naposled v sebi 3 do 5 gramov železa, iz katere množine bi zamogli skovati prav spodoben žebelj. Pri človeku, ki tehta 70 kg, je povprečno 47 kg vode, 14 kg beljakovin, okrog kg tolšče in 7 kg soli. Okostje vsebuje okrog 50 odstotkov vode. *
Dvojčki. Statistika ni povsem zanesli j iva, vendar se smatra, da pridejo na vsakih sto porodov dvojčki. Trojčke štejejo na 6000 porodov, četvorčke na 230.000 in petorčke na 10,000.000 porodov. Pred vojno so poročali iz nekega angleškega mesta o šestorčkih, od katerih pa se je samo eden ohranil. Znana je Keysova družina v Oklahomi: pred 14 leti je mati povila četvorico in vse štiri deklice se lepo razvijajo. Letos pomladi pa so se narodili četverčki neki revni družinici v Kanadi. Mali so z materjo vred zasloveli po vsem svetu, slikali so jih v filmu in fotografijah, vsa Kanada je zbirala zanje sredstva in še danes jim strežeta dve strežnici ter jih ohiskuje poseben
zdravnik. Vsa Kanada je ponosna nanje.
Domovina sadnih dreves, čreš-nja je baje iz Male Azije in jo
je presadil rimski bogataš Lu-kulus v Italijo, odkoder se je razširila po vsej Evropi. Jablana je omenjena že v poročilu o prvih dveh ljudeh, o Adamiu, in Evi.
Je torej najstarejše sadno drevo. Jabolčnik je bil poznan že pred dva in tri tisoč leti pri Hebrejcih, Grkih in Rimljanih. Sliva je iz okolice Damaska in so jo prinesli s seboj v Evropo križarji. Azija je domovina vinske trte in že o Noetu se piše, da je poznal to žlahtno rastlino. Presajena v Francijo je kmalu postala vir bogastva. Rimski cesar Domi-eijan je dal v državi izruvati vse trte, ker je mislil, da naganja samo strast do pijače barbarske narode do vpadov v Italijo. Njegov naslednik Probus jo je dal znova nasaditi.
Dva tedna živ z razpočenim srcem. Dunajski zdravnik dr. Petrovič poroča o možu, ki je 13 dni živel z razpočenim srcem. Srce je utripalo z neverjetno življenjsko silo. Pri dviganju nekega bremena je mladi mož hipoma začutil bolečino na levi strani prs | in dih mu je zastajal. V bolniš- :| nici so dognali, da mu je počilo srce. Ko so ga po smrti raztelesi-lli, so videli, da je res tako. Živ pa je ostal zaradi tega, ker je ; kri uhajala v prsno votlino in ni ovirala delovanja srca.
Največ tobaka uporabijo Ni- j zozemci in Američani.
Največje kače (pitoni) žive na Filipinskih otokih. Dolge so do 30 čevljev in debele do 15 pal- j cev.
Slon je kljub debeli koži zelo občutljiv napram mrazu.
Dnevnik s črkami za slepce I zhaja v Franciji.
Časopis, pisan v ciganščini, iz-j ha ja v Moskvi.
Veselo in srečno novo leto žele:
Medič - Zanki
lak in barve
Ljubljana
Resljeva cesta
Srečno novo leto
želi vsem svojim znancem in odjemalcem Izdelovalnlca oblek In perila »Triglav«
J. Olup, Ljubljana
Pod Trančo št. 2 in Kolodvorska ul. št. 8
LEGAT
špecerija
delikatese
zajtrkovalnica
leto
Veselo in srečno novo
Želi vsem svojim ceni. gostom In odjemalcem restavracija, buffet In
Velemesarija^lami^
Ljubljana
Podružnice:
Prešernova ulica Napoleonov trg
Ljubljana
Mlkloilieva 28
DENTIST
ZOBNI ATELJE — ORDINACIJA
IVAN ROZINA, UUBUANA
(preje „Orient“) trgovina barv in lakov
Velika izbira kemičnih In oljnatih barv, šolskih, študijskih in umetniških barv. Flrnežl, laki, steklarski in mizarski klej, šelak, špirit denat., lužila „Arti". tuši, pastele ter sploh vse slikarske in pleskarske potrebščine. Velika zaloga vseh vrst vedno svežega mavce. Najnižle cene in najboljša postrežba
Prodajalna Tyrševa (Dunajska) c.i4 poleg trgovine Schnelder&Verovšek
SMERKOLJ LEOPOLD, Ljubljana
Celovška cesta štev. 32/1.
Ordinira za zobozdravstvo in zobotehniko od 9
Telefon štev. 34 — 48
le ih in od i — 7 h
1
DAJ-DAM
avtomatlinl buffet LJUBLJANA Aleksandrova cesta
bdaja: Konzorcij >Edinoatk Odgovarja" ™ izdajatelja in nredništro Drago Kornbaurer, Ljubljana. Selenburgora ni. 7. — Tiaka tiakarna >SloTenija< T Ljubljani,
predstavnik A. Kolman, MaearykoTa c. 14/1 V.