številka 16 / letnik 61 / Ljubljana, 25. april 2002
Glasilo
Zveze Svobodnih Sindikatov «1 Slovenije
Delu in delavcem večjo veljavo!
Prvi dan v najlepšem mesecu je naš. Celo več - dva dneva praznuje delo, praznuje delavska solidarnost, praznujemo sindikati.
Praznik dela nas združuje v upanju, da n° delo dobilo večjo veljavo. Da bo de-0 imel vsakdo, ki želi delati. Da bo de-[° omogočalo človeka vredno, dostojno življenje prav vsakomur, ki mu življenje n' naklonilo sreče, da bi brez dela živel v svetu, ki ne pozna dela in ne skrbi, kako Preživeti dan za dnevom, mesec za mesecem.
Prvi maj je tudi praznik, ko sindikati Ponovno izrečemo zahteve in opozorila ustim, ki najbolj krojijo usodo našega de-‘uvstva.
Kaj zahtevamo od države? državni zbor mora pokazati več poslu-u ža socialno partnerstvo in za sindikate, 'ndikati nismo ne nasprotniki in še manj prazniki državnega zbora. Sindikati srno legitimne in legalne organizacije de-vk in delavcev, katerih podlaga so usta-Va in mnoge mednarodne pogodbe, kijih •K ratificirala Slovenija. V državah Ev-r°Pske unije se krepi socialni dialog kot n°rrnalna sestavina parlamentarnih demokracij. Slovenija ne sme in ne more 'ti izjema. Stereotipi o sindikatih, ki so ?e rodili pred dvajsetimi leti, ne smejo r°jiti odnosa državnega zbora do zdajš-nPh sindikatov, ki niso podobni svojim
Predhodnikom.
Država bi morala storiti neprimerno več Z? graditev Slovenije kot pravne in so-jalne države. Krivice, storjene delavcem
zlasti
zaradi nespoštovanja kolektivnih
P°godb, odločno prepočasi odpravlja.
m kakšne so naša zahteve do delodajalcev?
Ne skrbite zgolj za povečevanje dobič-0v- Gospodarske družbe, zavodi, usta-1^.Ve so v prvi vrsti v njih zaposleni ljudje, Pravico	bolje, ne pa
ll živeti in prosveti; tucU ne živeti iz dpfVa Vv^an v sMhb,9 dAub|do izgubili °' poslovM(xlločit\^morajo biti in f6’	^oc^0 ohrmtjafe^lovna mesta
SokU^' Opirale nova, ki bodo zaradi vi-e nove dodane vrednosti omogočala
boljši zaslužek zaposlenih in ne le visoke dobičke lastnikov kapitala.
Vsem želim lep praznik dela z željo, da bi delo in delavci pri nas dobili večjo veljavo.
Mag. Dušan Semolič, predsednik ZSSS
Pred nami sta dva praznična dneva, 27. april, dan upora, in I. maj, praznik dela. Preživite ju praznično.
Uredništvo

Območne organizacije ZSSS vabijo na prvomajske prireditve
Dolenjska in Bela krajina
Debenec - 1. maja ob 11. uri, slavnostni govornik Sandi Bartol, sekretar SDTS; kulturni program, podelitev priznanj.
Na predvečer kresovanje v Žabji vasi pri Novem mestu in na Smuku na Gorjancih.
Območna organizacija ZSSS Gorenjske
Križna gora - 1. maja ob 11. uri, slavnostni govornik Blaž Kavčič, poslanec državnega zbora, kulturni program.
Poljane nad Jesenicami - 1. maja ob 11. uri, slavnostni govornik Vlado Dimov-ski, minister za delo.
Območna organizacija ZSSS Ptuj
Gasilski dom na Ptuju - 30. aprila ob 19. uri, slavnostni govornik Milan Utroša, sekretar ZSSS; družabno srečanje s kresovanjem in ognjemetom.
Območna organizacija ZSSS Zasavje
Hrastnik - v Prapretnem - 30. aprila ob 19. uri.
Trbovlje - na strelišču na Kipah - 30. aprila ob 19. uri.
Zagorje - na Plešah - 1. maja ob 11. uri. Delavske godbe na pihala bodo v vseh treh občinah odigrale budnice.
Tradicionalni prvomajski pohodi na zasavske planinske postojanke: Kum, Mrzlico, Kal, Čemšeniško planino, Gore itd.
Območna organizacija ZSSS Podravja
Trg svobode v Mariboru od 9. do 10. ure na protestno zborovanje SKEI. Snežni stadion pod Pohorjem - ob
11. uri, slavnostni govornik Boris Sovič, župan Mestne občine Maribor, kulturni in zabavni program.
Ormož - Jeruzalem - 1. maja ob 11. uri, slavnostni govornik Milan Utroša, sekretar ZSSS, kulturni in zabavni program.
Območna organizacija ZSSS Velenje
Graška gora - 1. maja ob 11. uri, slavnostni govornik Bojan Hribar, sekretar Sindikata VIR Slovenije, kulturni, rekreacijski in zabavni program.
Nazarje - 26. in 27. aprila od 19. do 19. ure maraton - 24 ur malega nogometa.
Območna organizacija ZSSS Koroške
Kremžarica - 1. maja ob 11. uri.
Ivarčko jezero - 1. maja ob 12. uri, slavnostni govornik Dušan Semolič, predsednik ZSSS, kulturni in zabavni program.
Košenjak - 1. maja ob 11. uri, organizira planinsko društvo Dravograd.
Zupank - 1. maja ob 11. uri.
Območna organizacija ZSSS Domžale
Vir pri Domžalah - 30. aprila, tradicionalno srečanje s kulturnim in zabavnim programom ter kresovanjem in ognjemetom.
Območna organizacija ZSSS Celje
Resevna - 1. maja ob 11. uri, pozdravni govor Franci Klepej, sekretar v OO ZSSS Celje, kulturni program.
Celjska koča - 1. maja ob 11. uri, pozdravni govor Marjan Bari, sekretar Sindikata KNG, kulturni program.
Šmohor - 1. maja ob 11. uri, pozdravni govor Andrej Mavri, predsednik sindikata TIM Laško, kulturni program.
Šmiglova zidanica - 1. maja ob 11. uri, pozdravni govor Ladislav Kaluža, sekretar območne organizacije ZSSS Celje, kulturni program.
Območna organizacija ZSSS Pomurja
Trg zmage v Murski Soboti - 30. aprila ob 19. uri, slavnostni govornik Danilo Ši-poš, sekretar OO ZSSS Pomurje, kulturni program, družabno srečanje s kresovanjem.
Pri Radgonskem gradu, Gornji Radgoni
- 30. aprila ob 19. uri, slavnostni govornik Pavel Vrhovnik, sekretar v območni organizaciji ZSSS, družabno srečanje s kresovanjem.
Območna organizacija ZSSS Ljubljane in okolice
Rožnik - 30. aprila ob 21. uri, pozdravni govor Dušan Semolič, kresovanje, zabavni program.
Rožnik - L maja ob 10. uri, slavnostni govornik podžupan Anton Colarič, zabavni program.
Območna organizacija ZSSS Posočja
Opatje selo na Krasu - 1. maja ob 15. uri, slavnostni govornik Borut Pahor, predsednik državnega zbora; kulturni in zabavni program.
Območna organizacija ZSSS Posavje
Torek, 1. maja - budnice v vseh treh občinah, ob 10. uri srečanje v Šentvidu pri Čatežu, slavnostna govornika Vladislav Der-žič, župan, in Marjan Urbanč, sekretar območne organizacije ZSSS.
Območna organizacija ZSSS Vipavske doline
1. maja na Predmeji, slavnostni govornik Miloš Pavlica, predsednik Delavske zveze; kulturni in zabavni program.
Zakon o delovnih razmerjih sprejet
Državni zbor je na seji 24. aprila sprejel zakon o delovnih razmerjih. Izglasoval je tudi vladin amandma, po katerem bodo delodajalci na predlog sindikata dolžni njegovim članom obračunavati članarino.
Regres določen
Pogajalci so se to sredo dogovorili, da bodo 26. aprila podpisali aneks dogovora o politiki plač. Urejal bo le višino letošnjega regresa za letni dopust, znašal pa bo najmanj 125.805 tolarjev in največ 70 odstotkov povprečne plače.
i |T^ BIT?	ki ie bila ustanovljena 20. novembra 1942 in je glasilo Zveze Svobodnih sindikatov Slovenije, izdaja predsedstvo ZSSS, Dalmatinova
o ^ Kut" H! Pit IPhl1 4, 1000 Ljubljana • Za izdajatelja Milan Utroša, tel. 01/43-41-244 • Odgovorni urednik Franček Kavčič, tel. 01/43-41-232, novinar urednik Tomaž
Kšela • Naročnina, tel. 01/43-41-283 • Faks 01/23-17-298 • E-pošta: nde@sindikat-zsss.si • Posamezna številka stane 280 tolarjev • Žiro račun 50101-678-47511 • Tisk: Delo TCP d.d., Dunajska 5, Ljubljana • Ministrstvo za kulturo šteje Novo Delavsko enotnost med proizvode, za katere se plačuje 8-% DDV, ki je vštet v ceno posameznega izvoda • ISSN 1408-5569

Jubilejna seja ekonomsko-socialnega sveta
Podpora zakonu o razmerjih plač v javnem sektorju
Ekonomsko-socialni svet je na jubilejni stoti seJi obravnaval le predlog zakona o razmerjih plač javnem sektorju. Njegovo vsebino in rezultate i lajevanj s sindikati je predstavil minister Ra-0 Bohinc, kije tudi odgovarjal na kritike in vpra-sanJa. To, daje dogovore obsegu usklajenosti podpisalo osem sindikatov, ki so sodelovali na podajanjih, štirje pa ne, je ocenil za uspeh. Zakon
negospodarstva, je povedal, da se je razpra-va na pogajanjih veliko bolj sukala o povečanju aajvišjih plač in ne najnižjih. Menil je tudi, daje r*9.n sprejemljiv, saj bo omogočil izboljšanje se-anjih razmer. Pogajalci so se sestali kar štiride-,'.'krat. Različni sindikati so bili pri tem zelo raz-
no aktivni, nekateri so bili ob koncu kar odsotni.
es°razmerja bodo odstranjena, razlike v plačah
V Evropo gremo zaradi več pravic
^etka Roksandič in Albert Vodovnik sta bi-
vi|a
Ptejšnji teden gosta Centra Evropa. Predsta-
kato
sta evropski socialni model in vlogo sindi-
. ov v njem. Govorila sta tudi o vključevanju ovenskih sindikatov v mednarodno delavsko
jj! anje. Poudarila sta, da smisel vstopanja v EU I 'niunjšanje, ampak povečanje pravic naših de-SiuCCV- ~tu<^ Povc^anje plač- P° besedah Rok-(Pk' eve-ie EvroPska konfederacija sindikatov edina reprezentativna sindikalna zveza v Zv r°l)S^ LlnU'- Vanjo je povezanih 74 nacionalnih ln enajst zvez panožnih sindikatov, do Cr SO j* Priznal> reprezentativnost, se EKS govarja z delodajalci in z njimi sklepa spo-dir'i"-6’	-i‘h Evropska komisija predpiše kot
šcvL i Ve' ta nač*n s0 nastale direktive o star-&. ern dopustu, delu s skrajšanim delovnim So 0rn in delu za določen čas. Vse direktive pa Ustavni del evropskega pravnega reda.
F. K.
Popra vek
Prejšnji številki smo napačno napovedali.
fabo4- kongresSKEI 16. junija. Pravilni da-vičuje Sobota’ l-<’- jnnija. Za napako se opra-
pa zmanjšane, meni Ščernjavič. SDDO si bo prizadeval, da bi bile razlike še manjše, na primer l : 8. Ta cilj bi lahko dosegli tudi tako, da bi plače z rastjo življenjskih stroškov usklajevali različno, višjim bi dodajali manj, nižjim pa več.
Cilje zakona je treba podpreti, je menil Brane Mišič. Za uresničitev zakona
'omogočil odpravo nesorazmerij med plačami ^ različnih delih javnega sektorja (povzročili so J111 zlasti dodatki), omogočil bo tudi pravičnejša Ozmerja med plačami primerljivih poklicev.
Na podlagi zakona bo treba najprej sprejeti ko-cktivno pogodbo za ves javni sektor in meto-Ol°gijo razvrščanja v plačilne razrede. Nato bo raba podpisati še kolektivne pogodbe posamez-a'h dejavnosti in nekaterih poklicev. Vse delo naj 1 končali do novembra prihodnjega leta, da bi aova ureditev veljala že v začetku leta 2004. V tlnh letih naj bi razpon med plačami z 1 : 12 tanjšali na 1:10.
Urago Ščernjavič vodja koordinacije sindika-
pa bi bilo boljše, če bi vseboval tudi orientacijska delovna mesta in še kakšno konkretno merilo. Razponi pri osnovnih plačah se mu zdijo previsoki, sredstva za nagrajevanje uspešnih delavcev pa premajhna. Kritičen do zakona je bil zlasti Branimir Štrukelj, menil je, da zakon za Sviz ni sprejemljiv, ker ne rešuje ničesar. Boris Mazalin pa je dejal, daje zakon prepozno prišel v ekonomsko-socialni svet in da se zato partnerji o njem ne morejo uskladiti.
Minister Bohinc je odgovoril, daje vlada za drugo branje na podlagi pogajanj s sindikati pripravila 37 amandmajev, za tretje branje pa še novih 21. Dosegli smo visoko soglasje z večino sindikatov, ciljati na absolutno soglasje bi bilo nerealno, je menil. Zavrnil je tudi očitke, da bo vlada, če pogajanja o splošni kolektivni pogodbi in kolektivnih pogodbah dejavnosti in poklicev ne bodo uspešna, kar sama sprejela odločitve. Po njegovih besedah se bodo v takšnih primerih rokih podaljšali, mogoča bo tudi arbitraža. Predstavniki
ministrstev so zatrdili, da vlada zdravnikom ne namerava popuščati. Za povečevanje plač v proračunu tudi ni nobenih možnosti.
Predsedujoči Miha Grah je na podlagi razprave ugotovil, da zaradi uveljavitve zakona o razmerjih plač v javnem sektorju ne sme priti do povečanja davčnih obremenitev. Zakon naj bi preprečeval sedanje razmere, ko lahko vsaka dejavnost ali poklic izsiljuje le zase. Proračun pa naj bi predvideval delitev le tistega, kar gospodarstvo lahko ustvari. Med javnim sektorjem in zasebnim gospodarstvom naj bi prišlo do razlikovanja tudi v tem, da bi plače v javnem sektorju rasle počasneje.
F K.
Sporočilo za javnost!
ZSSS je iz medijev obveščena, da bo po poročilu Mednarodnega monetarnega sklada Slovenija morala »zmanjšati delež plač v javnem sektorju in socialne transferje«, ker bo javno porabo »prilagodila novim stroškom, ki bodo povezani z Evropsko unijo in vstopom v Nato«.
V ZSSS smo bili vse doslej prepričani, da bi moral vstop Slovenije v mednarodne integracije prinesti vsem državljanom Republike Slovenije višji življenjski standard in socialno varnost. Če ni tako, ne vidimo smisla vstopa v te integracije. Povezovanje Slovenije v mednarod-
ne integracije za svobodne sindikate ne sme povzročati nadaljnjega socialnega razslojevanja njenih prebivalcev, ampak ravno obratno. Zato bomo v ZSSS proces pridruževanja Slovenije mednarodnim integracijam še naprej pozorno spremljali.
V ZSSS odločno poudarjamo, da ne bomo pristali na nobeno zmanjšanje socialnih transferjev zaradi vstopa naše države v evropske integracije. Trdno smo prepričani, da Evropska unija ni samo gospodarska in finančna, ampak tudi socialna unija in da mora Slovenija ob vstopu v njo ne samo zadržati sedanjo raven socialnih pravic, temveč jo še izboljševati. Na vsak poskus zmanjševanja socialnih transferjev in s tem povezanih pravic bomo zato v ZSSS odločno odgovorili z vsemi sredstvi sindikalnega boja.
Mag. Dušan Semolič, predsednik ZSSS
ZSSS bo izdala priročnik o zakonu o delovnih razmerjih
Državni zbor je ta teden sprejel novi zakon o delovnih razmerjih, kot so ga na pogajanjih uskladili socialni partnerji. ZSSS je s svojimi predlogi in vztrajnimi pogajalci veliko vplivala na vsebino tega zakona.Predvidoma ju-
nija bo izdala tudi priročnik o njem, ki bo nepogrešljiv za slehernega sindikalnega zaupnika.
Avtor komentarja zakona je Gregor Miklič
Prejemniki plaket Zveze svobodnih sindikatov Slovenije v letu 2002
Predsedstvo Zveze svobodnih sindikatov Slovenije je na seji 9. aprila 2002 obravnavalo predloge komisije za sindikalna priznanja in sprejelo
sklep o podelitvi plaket
Zveze svobodnih sindikatov Slovenije
v letu 2002:
Plakete Zveze svobodnih sindikatov Slovenije prejme šest posameznikov.
Mag. Dušan Semolič, predsednik ZSSS
Majda Celcer,
članica predsedstva Sindikata KNG
humano delovno okolje. Kot predsednica območnega odbora Sindikata KNG za Podravje si je prizadevala za njegovo samostojnost in učinkovitost. Prek tega odbora je vplivala na vsa sindikalna dogajanja v tem območju.
Je članica republiškega odbora Sindikata KNG in tudi predsedstva tega sindikata. Zaradi svoje vpetosti v Sindikat KNG na vseh ravneh je njen vpliv na njegov razvoj dokaj velik.
Alojz Klemenčič,
predsednik Sindikata KŽI v podjetju Kruh - Pecivo Maribor
Sandi Bartol,	Sandi Bartol je po poklicu inženir or-
sekretar Sindikata delavcev ganizacije dela. Svojo delovno kariero trgovine Slovenije	je začel v živilstvu, najprej kot delavec
v proizvodnji, kasneje pa kot vodilni delavec. Vsa leta je skrbel za delavske pravice. Bilje med drugim predsednik bivšega občinskega sveta ZSS Škofja Loka. V prelomnem letu 1990 je bila tudi zaradi njegovih prizadevanj na Gorenjskem ustanovljena območna organizacija ZSSS, v katero seje kljub hudi konkurenci Sveta kranjskih sindikatov in KNSS vključilo 36.000 članov. Ker je želel svoje znanje preizkusiti tudi na širšem območju, je leta 1995 prevzel naloge sekretarja Sindikata delavcev trgovine Slovenije.
Čeprav seje zavedal, da ljudje od njega pričakujejo veliko, se ni ustrašil odgovornosti. Večine tistih, ki so mu zaupali, pa ni razočaral. Je namreč vedno dosegljiv vsem, ki so v stiski in potrebujejo njegovo pomoč.
Po letu 1995 so oživeli območni odbori sindikata delavcev trgovine. Poskrbel je tudi za to, daje bila z delom in dosežki sindikata javnost sproti seznanjena. Sam je pripravil več člankov in strokovnih brošur.
Sodeloval je tudi v več pogajalskih skupinah sindikata in ZSSS. ZSSS je zastopal tudi v Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (bil je predsednik upravnega odbora) in Svetu za poklicno izobraževanje.
Alojz Klemenčič je v podjetju Kruh - Pecivo zaposlen kot vodja pekarne in slaščičarne.
Ker je že v mladih letih kazal izje' men čut za socialno pravičnost, so ga delavci kmalu izvolili v sindikalne organe. Leta 1970je postal predsednik izvršnega odbora sindikata v podjetju in ga vodil vse do leta 1996. Bil je tudi član območnega in bivšega mestnega sindikalnega sveta v Mariboru. Že tretji mandat je član republiškega odbora Sindikata KŽI Slovenije.
Predlagal je ustanovitev pododbora pekov pri republiškem odboru KŽI in je ves čas njegov predsednik. V ospredja je postavljal zlasti probleme v zvezi z nočnim delom pekov. Organiziral je posvet, na katerem je bil sprejet projekt obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja pekov. Dal je tudi pobud0 za sodelovanje s peki in mlinarji iz Avstrije in pri njih iskal izkušnja v zvezi z nočnim delom.
V svojem okolju je znan in cenjen kot dober organizator športnih iger. Bil je med pobudniki ustanovitve sveta delavcev v podjetju u1 član njegovega nadzornega sveta.
Aktiven je tudi v svoji krajevni skupnosti in mestu Maribor. Že drug1 mandat je sodnik porotnik na delovnem sodišču v Mariboru.
Erika Vogrinčič -Barbarič,
bivša predsednica sindikata Mure
Majda Celcer je zaposlena v podjetju Prosan iz Ruš. Je dolgoletna sindikalna aktivistka in dosledna bojevnica za delavske pravice. Ker jo sodelavci cenijo, je že vrsto let predsednica sindikata v Prosanu.
Med ustanavljanjem Sindikata KNG se je zaradi zaupanja vanjo večina zaposlenih vključila v njen sindikat.
V času lastninske preobrazbe družbe si je prizadevala za ohranitev večine delovnih mest in bila pri tem uspešna. Po njeni zaslugi so v podjetju začeli hitro uporabljati kolektivno pogodbo dejavnosti.
Pod njenim vodstvom sindikat v podjetju učinkovito ščiti interese in pravice članov. Zaslužna je tudi za zdravo in
Erika Vogrinčič - Barbarič, po poklicu šivilja, je kontrolor v Muri, kjer dela že 29 let.
Ker je kot sindikalna zaupnica v Tovarni ženskih oblačil dobro zastopala interese delavcev, je bila izvoljena ?-a predsednico sindikata Mure. Aktivna je bila tudi v republiškem odboru in dragih organih Stupisa.
Ob tem, ko je krepila samostojnost in utrjevala Murin sindikat, je znala na višje ravni prenašati interese in zahteve članstva.
Z izostrenim socialnim čutom je zna-la prisluhniti delavcem. V sindikatu Je JlISk ra/vijala timsko delo	medsebojno
•o	spoštovanje.
Za predsednico sindikata Mure je b' ■'
izvoljena še drugič, vendar se je /n|;1
di bolezni tej funkciji odpovedala. Tudi sindikalna aktivnost je verjetno vplivala na njeno zdravstveno stanje, zaradi katerega je njena de lovna sposobnost zmanjšana.


Dolfi Potočnik,	Dolfi Potočnik je vseskozi aktiven tu-
predsednik Sindikata gos- ristični delavec. Je tudi dolgoletni pred-tinstva in turizma Slovenije sednik sindikata v Hotelu Toplice Bled,
je predsednik območnega odbora SGiT za Gorenjsko in član predsedstva SGiT Slovenije.
Uspešen je bil zlasti pri uveljavljanju kolektivne pogodbe, še posebej pri presežkih ur in izračunavanju bolniškega nadomestila. Aktivno je sodeloval tudi pri pripravi priloge h kolektivni pogodbi dejavnosti, ki določa tipične poklice, še posebej hotelske.
Predsednik sindikata v podjetju je bil tudi med hudo krizo, v času slabih turističnih sezon in problemov, povezanih z denacionalizacijo. V tem času je moral kot predsednik veliko sodelovati z upravo in lastniki, pri čemer je bil zelo uspešen. Pri deluje bil uspešen tudi za-.	radi svojega pozitivnega pogleda na živ-
Jer>je in ljudi, zaradi česar je lahko reševal tudi na prvi pogled nereš-Jive probleme. Dolfi Potočnik se letos poslavlja od aktivnega sindikalnega dela, saj se bo predvidoma upokojil.
Irena Pogorevc je že od leta 1991, ko seje Sindikat Vir konstituiral, predsednica sindikata na Osnovni šoli Mislinja. Z izrazitim čutom za pravičnost se je vključevala v reševanje konkretnih problemov delavcev.
Kot predsednica območnega odbora je sodelovala tudi v delu sindikata v drugih zavodih na Koroškem. Ni je zaustavila niti konkurenca večinskega sindikata na področju vzgoje in izobraževanja. Zlasti po njeni zaslugi je Sindikat Vir na Koroškem ohranil svoje članstvo.
Zaradi svojega poklicnega in sindikalnega dela ima velik ugled med zaposlenimi. Aktivna je tudi v republiškem odboru sindikata, kjer opozarja na žgoče probleme delavcev. Tako vpliva na politiko sindikata in je zaslužna za njegovo uspešnost pri prizadevanjih za izboljšanje pravic zaposlenih. Zaradi dolgoletnega dela v sindikatu pozna tudi probleme zaposlenih v drugih dejavnostih in se uspešno vključuje v aktivnosti ZSSS. Ima nesporne zasluge za uspešno delo Sindikata Vir in ZSSS.
Irena Pogorevc,
predsednica območnega odbora Sindikata Vir za Koroško
Berlusconi združil sindikate in opozicijo
V prvi splošni stavki, ki sojo italijanski sindi-^ati organizirali po dvajsetih letih, je sodelovalo 'U do 20 milijonov ljudi. Sodelovalo je tudi ve->k° mladih (študentje in dijaki), kar je presenet-Jlv°, saj je Berlusconi želel starejšo generacijo !'Preti z mladimi. Pred stavko je nenehno ponav-JaP daje treba 18. člen delavskega statuta spre-JJ^niti, da bi mladi dobili delo, ker naj bi seda-Ja Ureditev dajala potuho starejšim delavcem in ^ogočala tudi delo na čmo. Stavka je bila naj-. °'j množična na zahodu in jugu Italije; na jugu e največ brezposelne mladine, ki ne vidi nobe-|je Perspektive, na zahodu pa je največ velikih in-Us(njskih podjetij. Zaradi strahu pred izgubo za-Poslitve se stavke niso udeležili zlasti zaposleni Za določen čas, v malih družinskih podjetjih in
trg°vinah.
Berlusconije bil verjetno presenečen nad enot-apstjo sindikalnih sil z leve in desne strani, zara-■ cesar bo moral najti pot do dialoga. Čeprav je d med stavko na obisku v Romuniji, pa ni mo-iz svoje kože. Tamkajšnjim novinarjem je po-vedul, cja je kj|a Spi0<;na stavka omejena, ker se Je poraba energije zmanjšala le za 20 odstotkov.
, "idikatom je priznal, da P111 je uspelo dokazati, da .dni mnogi sledijo, toda fl.v|jenjeje po njegovem Jub temu potekalo nor-pndno. “Sploh pa”, je de-Ja> Berlusconi, “vsaj 80 Odstotkov delavcev ni pfdelo, zakaj stavka”.
^Jal je tudi, da vlada Prernembe 18. člena ne amerava odpisati in po-°Vl1- da spremembe ne -adevajo pravic nobene-ga delavca, ampak naka-; Jejo novo perspektivo
lm, ki nimajo zapos-f Ve' Najbolj burno je na ene Predsednika itali-
janske vlade reagiral generalni sekretar druge največje italijanske sindikalne centrale CISL Savino Pezzotta, ki je zahteval od politikov, naj izkažejo večje spoštovanje do delavcev. Dejal je: »Ko se delavec odloči za stavko, jo plača iz svojega žepa, zato bi morali vsi izkazati veliko več spoštovanja vsem, ki so žrtvovali en delovni dan.«
Berlusconije že dan po stavki pohitel z izjavo, daje treba sklicati partneije za pogajalsko mizo, njegov minister za delo Roberto Maroni pa dodal, da se vlada želi izogniti konfliktom v industrijskih odnosih, in napovedal, da bo po vrsti neformalnih stikov uradno povabil sprte strani za pogajalsko mizo v upanju, da bo izid pogajanj uspešen.
Vendar pa je izid pogajanj zelo negotov. Vsi trije sindikalni voditelji so namreč na množičnih zborovanjih (Bologna - 350.000 ljudi, Rim - 300.000, Milano - 300.000, Firenc - 200.000, Torino 150.000, Neapelj 150.000), ki so bila organizirana ob splošni stavki, zagotovili, daje osnovni pogoj za ponovno vzpostavitev dialoga z vlado umik sprememb 18. člena statuta delavcev. Ker vlada odločno vztraja, da glede tega člena ne bo
storila nobenega koraka nazaj, je mogoče, da se bodo na pogajanjih najprej izognili tej pasti. Verjetno bodo začeli obravnavati druge točke; davke, pokojnine in šolsko reformo.
Sindikati pa v sporu z vlado niso osamljeni. Italijansko državno združenje sodnikov je za 6. junij napovedalo stavko proti predlogu za reformo sodstva. Tudi novinarjem je začelo presedati Berlusconijevo monopolno osvajanje informacijskih sredstev, predvsem televizij. Znani italijanski pisatelj Umberto Ecco je predlagal, naj začno Italijani bojkotirati proizvode, kijih reklamirajo Berlusconijeve televizijske mreže.
Berlusconiju je uspelo poenotiti tudi doslej razbito opozicijo. Tako sta se Oljka in Stranka komunistične prenove dogovorili za usklajeno nastopanje in obstrukcijo v parlamentu, razmišljata pa tudi o razpisu referenduma za 18. člen delavskega statuta. Berlusconije torej s svojim načinom vladanja in spornimi potezami v zelo kratkem času povezal sprte sindikate, poenotil opozicijske politične stranke ter zamajal svojo, do splošne stavke sicer trdno, delodajalsko organizacijo Confindustrio.
Pavle Vrhovec

Slavnostna seja republiškega odbora Sindikata KNG
Nosilni stebri sindikata so ljudje
V hotelu Radenska Zvezda Diana v Murski Soboti je bila minulo soboto slavnostna seja republiškega odbora Sindikata kemijske, nekovinske in gumarske industrije Slovenije (KNG) ob dnevu upora in ob mednarodnem prazniku dela - 1. maju. Na njej so podelili priznanja najbolj prizadevnim sindikalnim zaupnikom, funkcionarjem in sindikatom podjetij. Priznanja jim je podelil predsednik Sindikata KNG Slovenije Janez Justin. Plaketo je prejel sindikat družbe Johnson Controls - NTL) iz Slovenj Gradca (vodi ga Vinko Permašek), ki je eden izmed najbolj aktivnih in uspešnih sindikatov podjetij na Koroškem. V njem je povezanih okoli 700 članov iz matičnega podjetja ter novonastalih družb Arctis, Dile, Eurofin in Koroški holding. Sindikat podjetja je naj višje priznanje prejel za zaščito članov ob razdruževanju podjetja in oblikovanju novih družb, zaradi uveljavljanja pravic delavcev ter zaradi sprotnega in strokovnega reševanja problemov v svojem okolju.
Priznanja Sindikata KNG Slovenije je prejelo sedem sindikalnih zaupnikov. Predsednica sindikata v obratu Krke v Ljutomeru Pavla Peto-var - Skrget je dobila priznanje za delo v sindikatu podjetja, kjer je bila od leta 1992 do leta 1998 že namestnica predsednika. Svoje izkušnje iz sindikalnega dela prenaša na druge člane, poleg tega pa se uspešno vključuje tudi v številne ativnosti na vseh sindikalnih ravneh. Milan Cvilak deluje v Henklu Slovenije in v območnem odboru Sindikata KNG v Podravju. Za njegovo sindikalno delo je značilna visoka strokovnost. S prizadevnim delom je Cvilaku s sodelavci uspelo ohraniti zavidljivo raven delavskih pravic v podjetju. Dušan Detiček je prejel priznanje za izjemne dosežke pri delu v območni organizaciji sindikata KNG v Podravju. Detiček je s svojim strokovnim, odgovornim in zavzetim delom prispeval k temu, da seje število podružnic in članov Sindikata KNG v Podravju v zadnjih letih nenehno povečevalo. Dolgoletna sindikalna zaupnica v celjskem Aeru Dora Rovere je dobila priznanje, ker je vseskozi vpeta v vse aktivnosti, ki jih organizira sindikat družbe. Kot sindikalna zaupnica je izredno aktivna na področju plačne politike, ki ga strokovno obvlada. Ker je pripravljena vsakemu priskočiti na pomoč, ima velik ugled tudi med sodelavci in člani sindikata. Jože Bovhan iz Tovarne kemičnih izdelkov TKI Hrastnik je že drugi mandat predsednik sveta delavcev, prav tako pa je član pogajalske skupine v podjetju in zastopnik delavcev v nadzornem svetu družbe. Ker mu delavci zaupajo, so ga izvolili tudi za svojega zaupnika za varnost in zdravje pri delu. V tej vlogi si prizadeva za čim bolj zdrave in humane pogoje dela. Antonija Kovač iz Heliosa sodi med tiste sindikalne aktiviste, ki delujejo med članstvom z veliko mero entuziazma in odgovornosti, zato na njih sloni moč sindikata. Še posebej izostren občutek ima za gmotne in socialne probleme delavcev.
Predsednik sindikata Uteksol iz Slovenj Gradca Borut Vukšinič vodi sindikat podjetja že drugo mandatno obdobje. Je sindikalist v pravem pomenu besede, saj v sodelovanju z območnim
Janez Justin: Sindikat KNG ne bo dovolil, da bi delavci v kemijski, nekovinski in gumarski industriji na začetku 3. tisočletja postali reveži.
odborom vedno nemudoma rešuje probleme, ki tarejo delavce. Predsednik sindikata podjetja Termopol iz Sovodenj Janez Primožič uspešno vodi sindikat podjetja že drugi mandat. Delavci mu zaupajo, saj je v sindikat vključenih kar tri četrtine vseh zaposlenih. Največjo skrb posveča ohranjanju in povečevanju števila delovnih mest, kar je za delavce izjemno pomembno, saj so odmaknjeni od večjih industrijskih središč. V imenu vseh prejemnikov priznanj seje zahvalil Milan Cvilak. Dejal je, daje delo sindikalnih zaupnikov dandanes težko, vendar tudi lepo, saj so delavci sindikatu velikokrat hvaležni za vsestransko pomoč, ki jim jo nudi. Po njegovem mnenju je v Sindikatu KNG še veliko članov, zaupnikov in funkcionarjev, ki bi si za svoje delo zaslužili priznanje, zato bi kazalo v naslednjih letih povečati število dobitnikov.
Zahtevna pogajanja za nove kolektivne pogodbe
Na slavnostni seji je uvodoma spregovoril Janez Justin. Dejal je, da je bilo minulo leto za sindikat KNG težko in zahtevno. Na prvo mesto je postavil pogajanja o novih kolektivnih pogodbah, ki so sc sicer začela spodbudno, saj sta obe strani pokazali interes, da bi sklenili novi kolektivni pogodbi tako za kemijo kot za nekovine. “Že pred nekaj meseci je prišlo v pogajanjih do zastojev, ki so skoraj prekinili pogajanja v obeh pogajalskih skupinah. Vendar pa je zmagala modrost, zato so se pogajanja nadaljevala, toda ne dolgo.
Pogajanja o kolektivni pogodbi za nekovine so bila žal prekinjena ob podpisu aneksa, medtem ko pogajanja o kolektivni pogodbi za kemijo potekajo v želji, da naredimo novo kolektivno pogodbo s skladu z novim plačnim sistemom.”
Po Justinovih besedah mora Sindikat KNG storiti vse, da bodo sklenjene nove kolektivne pogodbe, saj so podlaga za dostojno življenje članov. “Zal so mnogi, ki delajo tudi več kot predvidevajo zakoni in
kolektivna pogodba, na začetku tretjega tisočletja na robu revščine,” je dejal Justin in poudaril, da Sindikat KNG ne bo dopustil slabšanja ekonomskega položaja delavcev, tudi če bo moral izkoriščanje delavcev preprečiti z vsemi razpoložljivimi oblikami sindikalnega boja. “Lastniki zahtevajo vedno večji dobiček, ne glede na to, kaj bo z družbo v bodoče. Menedžerji zato v želji, da bi ohranili svoj položaj, pozabljajo na delavce, ki ustvarjajo dobiček. Pozabljajo tudi na to, smo vsi najemna delovna sila, ki ima svojo ceno, žal je dokaj ugodna samo za izbrance. Tistim, ki smo plačani samo po kolektivni pogodbi, pa delodajalci priznajo samo sramotno ni/'" ko ceno dela. V državah, za katere smo včasih govorili, da izkoriščajo delavce, so že zdavnaj spoznali, da edino socialno-tržno gospodarstvo vodi v napredek. Kdaj bomo to spoznali tudi pri nas?”
Justin je opozoril, da člani sindikata KNG poznajo probleme globalizacije, zato niso nasprotniki zdravega kapitala, ki zagotavlja ohranjanje oziroma odpiranje novih delovnih mest. Vendar pa je sindikat KNG proti temu, da bi privabljali tuj kapital na račun prenizke cene dela.
Ob mednarodnem prazniku dela morajo delavci po Justinovih besedah na glas povedati, da niso pripravljeni vsega potrpeti za ohranitev zaposlitve. Ob 1. maju bi po njegovih besedah morali dvigniti glas tudi tisti, ki so delo izgubili in brez upov iščejo novo zaposlitev. Justin je tudi dejal, da bo Sindikat KNG v sodelovanju z drugimi sindikati storil vse, da se ob sprejemanju nove delovnopravne zakonodaje ne bodo zmanjšale pridobljene pravice delavcev. “V Evropo lahko gremo samo ponosno, ne pa s sklonjeno glavo,” je končal Justin.
Sindikaliste združuje pripadnost idejam socialne pravičnosti
Predsednik ZSSS Dušan Semolič je v pozdravnem govoru dejal, da prave sindikaliste združuje pripadnost idejam socialne pravičnosti in solidarnosti. Sindikati zato pomagajo vsem, ki težko živijo od dela. Slovenija bo v Evropski uniji izgubila suverenost za reševanje šte-
Člani republiškega odbora Sindikata KNG so s slovesno sejo zaznamovali mednarodni praznik dela in dan upora-
Slovenije

Dobitniki priznanj (Vinko Permanšek, Milan Cvilak, Pavla Petovar • Skrget, Dušan Detiček, Dora Rov ere, Jože Bovhan, Antonija Kovač, Borut Vuk-šinič in Janez Primožič) s predsednikom in sekretarjem ZSSS Dušanom Semoličem in Milanom Utrošo ter predsednikom in sekretarjem Sindikata KNG Slovenije Janezom Justinom in Marjanom Barlom.
Po Furlanovih besedah je v Evropski uniji kemijska industrija za avtomobilsko industrijo najbolj razvita industrijska panoga, saj zaposluje 1,5 milijona delavcev in ustvari letno 550 milijard evrov celotnega prihodka. Zdaj pa v Evropski uniji pripravljajo za kemijsko industrijo novo zakonodajo. Obstaja pa nevarnost, da bi se ta industrija zaradi vpliva zelenih začela iz Evrope seliti v Ameriko in Azijo, kar bi morali sindikati in delodajalci preprečiti, saj gre za ohranitev pomembnega števila delovnih mest. Po slovesni seji je bil bogat kulturni program, v katerem je kot moderator in pevec šansonov sodeloval dramski igralec Jure Ivanušič iz Maribora. Udeleženci so prisluhnili tudi godbi na pihala iz Murske Sobote in si ogledali nastop folklorne skupine iz Goričkega.
Tomaž Kšela
V|lnih vprašanj, še naprej pa bo sama suvereno ^rejala plačno in socialno politiko. V zvezi s tem cakajo sindikate pomembne naloge. Semolič je ^Pozoril tudi na pomen ZSSS v sindikalnem gi-banju v Sloveniji in poudaril, da so sindikati, združeni v ZSSS, močni tako po idejah kot po Judeh, ki so nosilni stebri vsake sindikalne or-Sanizacije.
Predstavnik Združenja za kemijsko industrijo Pd Gospodarski zbornici Slovenije Janez Furlan le dejal, da so delodajalci in sindikati doslej vedno na$li skupen jezik, zato ga bodo zagotovo tudi na tokratnih pogajanjih o novih kolektivnih pogodbah. Delodajalci in sindikati imajo tudi ve-'k° skupnih interesov, zato bi bilo koristno, če 1 se skupaj zavzeli za zmanjšanje davkov in pri-sPevkov oziroma za pocenitev države. Opozo-; jo na ugašanje celotnih panog gospodarstva, ePrav industrija še vedno ustvari okoli 80 od-st°tkov celotnega slovenskega izvoza.
Seminar o tehniki pogajanj, plačnem sistemu in kolektivnih pogodbah
Sindikat KNG Slovenijeje pred slovesno sejo v Murski Soboti pripravil seminar za izobraževanje in usposabljanje sindikalnih zaupnikov. Okoli 60 sindikalnim zaupnikom je Majda Šavko predstavila temo Poti do uspešnih pogajanj. Udeležencem je predstavila tudi strategijo prebojnih pogajanj, ki jo je razvil svetovno znani pogajalec William Ury. Bistvo te strategije je posredno ravnanje, ravno nasprotno od tistega, ki ga v težavnih okoliščinah navadno izbere vsak človek.
Če na agresivnost odgovoriš z agresijo, na jezo z jezo in na odpor z odporom, to vodi v nemoč - človek s takšnim vedenjem sprejema pravila igre nasprotne strani. Namesto da bi igral po njihovo, mora pogajalec nasprotno stran pripraviti, da sprejme njegova pravi-
la. Kako lahko pogajalec to doseže? Tako, da odstrani ovire, ki stojijo pred njihovim odgovorom. Šavkova je razčlenila priprave na pogajanja, tehnike pogajanj, molk kot enega od pogajalskih orožij, vživljanje v položaj nasprotne strani, preformuliranje položaja, graditev mostov, moč prepričevanja in druge sestavine. Izvršni sekretar ZSSS Brane Mišič pa je spregovoril o plačnih sistemih in kolektivnih pogodbah, posebno pozornost pa je posvetil metodologiji plačnega sistema za gospodarske družbe.
Sekretar Sindikata KNG Slovenije Marjan Bari je po končanem seminarju dejal, da so bile teme dobro izbrane in aktualne ter da so udeleženci veliko pridobili.
T. K.
pravna §vetovalka
Lučka Bohm, svetovalka predsedstva ZSSS
Letos začnejo veljati olajšave za delo pred 18. letom
t ^Prašanje: Rodila sem se 24. 12. 1953. Sem ati enega otroka, ki je slovenski državljan. ^Poslena sem neprekinjeno od 1.3. 1969 a)Je. Začelo mi je nagajati zdravje in spra-sU|brn se, koliko časa bom še zdržala in kdaj boni lahko starostno upokojila. V službi 0 mi izračunali, da šele leta 2009. Takrat pa ^nin jaz vendar imela že 40 let pokojninske v°be! Redno berem rubriko »Pravni sveto-,a ec« v Novi Delavski enotnosti in v njej sem Vt'pdela, da na datum upokojitve pri ženskah jJvVa tud' dolžina zavarovalne dobe, ki jo *enska dosegla pred 18. rojstnim dnevom. ravrt^a so mi v naši kadrovski službi pri iz-V(,Cl|nu prvega možnega datuma upokojit-s Pobili upoštevati zavarovalno dobo, ki itn- P* dosegla pred 18. rojstnim dnevom. Ali
Odgovor: Če ste se prvič zaposlili 1.3. 1969 in pokojninske dobe od takrat niste prekinili, boste »polno« pokojninsko dobo 35 let in 9 mesecev dosegli 1. 12. 2(X)4. S tem boste izpolnili prvega od dveh upokojitvenih pogojev. Potrebovali boste še minimalno upokojitveno starost. Leta 2004 bo splošna upokojitvena starost za ženske s »polno« pokojninsko dobo že 54 let in 8 mesecev. Vi pa boste tega leta stari šele 51 let. Toda, kot ste pravilno ugotovili, se splošna upokojitvena starost posamezni ženski sme znižati na račun ne le materinstva, ampak tudi na račun zavarovalne dobe pred 18. rojstnim dnevom. Toda z vsemi olajšavami vred se ženska ne more upokojiti pred svojim 53. rojsmim dnevom. To je torej spodnja meja, pod katero se ne da.
Leto 2002je prvo leto prehodnega obdobja pokojninske reforme, ko se je ženskam dosedanja »polna« pokojninska doba 35 let podaljšala za tri mesece, tako da letos znaša že 35 let in tri mesece. Do leta 2013 se bo odslej podaljševala vsako leto za nadaljnje tri mesece, dokler ne bo znašala polnih 38 let. (To ho sicer še vedno manj kot 40 let »polne« pokojninske dobe pri moških.) Letos seje začelo tudi prehodno obdobje, v katerem se ženskam s »polno« pokojninsko dobo prvič postopoma priznava še olajšava na splošno minimalno upokojitveno starost na račun pokojninske dobe, ki sojo zbrale pred svojim 18. rojstnim dnevom.
S to olajšavo (ki jo je v pogajanjih o pokojninski reformi predlagala Zveza svobodnih sindikatov Slovenije) seje želelo preprečiti nenormalno dolge pokojninske dobe pri ženskah, ki so se prvič za-
poslile kmalu po svojem 15. rojstnem dnevu. V letošnjem prvem letu prehodnega obdobja lahko te ženske tako računajo na en mesec olajšave za vsakih 12 mesecev pokojninske dobe, ki sojo dopolnile pred 18. rojstnim dnevom. Vsako leto se bo priznalo po en mesec olajšave več, dokler leta 2013 ne bo priznano 12 mesecev za 12 mesecev.
Leta 2006, ko boste konec decembra dopolnili 53 let, boste z vsemi olajšavami vred še vedno premladi za starostno upokojitev. Toda računate lahko na starostno upokojitev v letu 2007. Tega leta bo za ženske s »polno« pokojninsko dobo veljala splošna upokojitvena starost 55 let in osem mesecev. Tega leta bo za matere z enim otrokom veljala olajšava štiri mesece. Pred svojim 18. rojstnim dnevom pa ste vi dopolnili kar 2 leti 9 mesecev in 23 dni oziroma 33,77 meseca pokojninske dobe. V prehodnem obdobju pokojninske reforme bo leta 2007 za 12 mesecev zavarovalne dobe pred 18. rojstnim dnevom priznano že po šest mesecev olajšave. V vašem primeru torej 16,88 meseca. Skupaj bosta obe olajšavi znesli 20,88 meseca.
Vaša osebna minimalna upokojitvena starost bo leta 2007 namesto 55 let in 8 mesecev torej v resnici 53 let 11 mesecev in 4 dni. Toliko pa boste stari 28. 11.2007. Na ta dan se boste smeli starostno upokojiti.
Imeli ste prav. Pri izračunu prvega možnega datuma upokojitve so vam najverjetneje v kadrovski službi vašega delodajalca pozabili upoštevati olajšavo na račun zavarovalne dobe, ki ste si jo pridobili pred svojim 18. rojstnim dnevom.
Izredni zbor delavcev A-Grada Trbovlje
Kako naj štirje ljudje živijo s 85.000 tolarji
Vseh 65 delavcev podjetja A-Grad inženiring d. o. o. se je prejšnjo sredo na povabilo Ljuba Cvara zbralo v Delavskem domu v Trbovljah. Vabilu so se odzvali tudi župan Ladislav Žgajnar, predsednik Stupisa Tone Rozman, predstavnici centra za socialno delo in območne enote zavoda za zaposlovanje. Zbor je Ljubo Cvar sklical zaradi velike stiske, v kateri so se znašli delavci, ki so ostali brez dela in plač.
Kot je povedal Cvar, so delavci A-Grada pred leti delali v podjetju Ipoz, kije bilo dalj časa med bolj cvetočimi in je tovarniške prostore zgradilo iz svoje akumulacije. Po razpadu bivše skupne države je zgubilo tržišče in položaj se je katastrofalno poslabšal. Na pomoč mu je priskočila celo občina, ki je za Ipoz in še dve večji podjetji izdala za deset milijonov mark obveznic. Ker je bilo podjetje še naprej v težavah, je prešlo v last tedanjega sklada za razvoj. Ta gaje čez nekaj časa prodal Tušu, kije za nekaj časa zagotovil njegov obstoj. Pred štirimi leti pa je Tuš želel Ipoz likvidirati. Takrat je rešitev za del zaposlenih ponudil podjetnik Emil Štukelj, kije nadaljeval Ipozovo proizvodnjo v svojem podjetju A-Grad inženiring d. o. o. V tem podjetju je sedaj 65 zaposlenih (prej jih je bilo nekaj manj), ki so ves čas plače in druge prejemke prejemali po kolektivni pogodbi. Plače so bile redne, vendar nizke, kot so v vseh predelovalnih dejavnostih.
Tako je šlo do konca lanskega leta, ko seje začela kriza. Uprava je zaradi tega sprejela program 21 trajno presežnih delavcev. Ker so bile pri določanju presežnih delavcev narejene napake, je sindikat za 12 delavcev vložil ugovore. Direktor jih je zavrnil in zadevo je zato obravnavalo še delovno in socialno sodišče, kije ugovoru pritrdilo in direktorju naložilo, naj 12 delavcev sprejme nazaj na delo in jim izplača vse prejemke. Zal je bila to le moralna zmaga, pravi Cvar. Že konec januarja je uprava obvestila občino, sindikat in zavod za zaposlovanje, da zaradi odpovedi naročil ne vidi smiselnosti nadaljevanja proizvodnje in da razmišlja o stečaju ali likvidaciji.
Takrat seje Cvar s trboveljskim županom dogovoril za pritisk na podjetje, da ne bi ustavilo proizvodnje. Poskusi v to smer pa niso dali sadov in podjetje je delavce razporedilo med začasno presežne in jim priznalo 70-odstotno nadomestilo. Direktor Štrukelj je 8. marca sporočil, da dela ne more dobiti in da naj delavci ostanejo doma.
Delavci so bili veseli tudi 10.000 tolarjev sindikalne pomoči.
sam pa da bo sprožil stečaj. Takrat je direktor delavcem ponujal tudi možnost, da jim izplača povprečno po eno plačo in pol iz naslova odpravnine. Ta predlog pa za delavce ni bil sprejemljiv, saj se v tem primeru ne bi mogli prijaviti na zavodu za zaposlovanje kot brezposelne osebe. Njegov odvetnik je 17. marca poslal sodišču v Ljubljani predlog za uvedbo stečaja. O stečaju sodišče še ni odločilo, neuradno zaradi tega, ker nima na razpolago primernega stečajnega upravitelja.
Ker se delavci še ne morejo prijaviti na zavodu za zaposlovanje, ne morejo dobiti nadomestila. V podjetju pa nimajo denarja za izplačilo februarskih in marčevskih plač.
Odlaganje uvedbe stečaja je po Cvarjevih besedah sicer boleče, odpira pa možnost prijave neizplačanih plač na Jamstveni sklad.
Irena Košnik s centra za socialno delo je zbranim pojasnila možnosti, da pri tem centru dobijo socialno pomoč. Taje odvisna od izpolnjevanja cenzusov družinskega dohodka, ki za prvo osebo znaša 32.000 tolaijev, za drugo 28.(XX), za otoka pa 12.000. V družinski dohodek se štejejo tudi prihodki od prodaje vrednostnih papirjev (te je torej treba prodati), prihodki od dividend. Če je tako, skoraj nihče med
Mala dvorana delavskega doma je bila polna delavk in delavcev A-Grada.
nami ni upravičen do socialne pomoči, so odgovorili zbrani delavci in delavke.
Delavka Marija Sotlar pa je povedala: “Naj mi kdo dokaže, da lahko štiričlanska družina preživi s 85.000 tolarji. Povejte nam le to, kdaj bomo dobile kaj denarja in kdaj bo uveden stečaj. Nas nihče ne razume in žalostno je, da ima naša država takšne cenzuse za socialno pomoč.” Za te besede so jo sodelavke in sodelavci nagradili z aplavzom. Nadaljevala je: “Imam položnice za najemnino, imam dva šoloobvezna otroka, ki od mene hočeta denar. Zakaj v takšnih primerih država ne daje enkratnih pomoči brez zbiranja gore papirjev? Me bodo, če ne bom plačala položnic, izselili? Mi bo župan kaj pomagal?” Čvarje odgovoril, da delavcem, ki izgubijo delo, praviloma pomaga le sindikat. V zadnjem času je bilo odpuščenih več kot 100 delavcev Iskrinega obrata na Dolu, 125 iz Peka, še 100 jih bo odpustila De-loza. In prav vsi so bili v moji sindikalni pisarni, je povedal Cvar. “Za delavce lahko naredimo le tisto, kar je mogoče in kar dopuščajo zakoni. Te pa sprejemajo poslanci, ki pogosto ne vedo, kakšno je resnično življenje. Zakone je težko spremeniti, spremembe pa so večinoma v škodo delavcev. V Zasavjuje veliko družin, ki nimajo več niti enega zaposlenega.”
Ko je župan Ladislav Žgajnar zbranim povedal, da ima občina v proračunu nekaj denarja za sofinanciranje najemnin, so mu v zbom odgovorili da to že vedo in da so cenzusi previsoki - da torej ne morejo dobiti nič.
Pomagajte nam, da bomo čim prej dobili delovne knjižice in da bo stečaj uveden, so v zboru govorili delavci A-Grada.
Jana Petek z enote zavoda za zaposlovanje ju delavke in delavce še poučila, naj takoj po prejetju sklepov o prenehanju delovnega razmerja pripravijo še druge papirje, da jim bo lahko zavod izdal odločbe čim hitreje. Na zavodu se bodo potrudili, da bi za vse odpuščene izdali sklepe naenkrat. Povedala je tudi, da denarja ne bodo dobili prek noči, ampak v rokih, ki jih narekuje način dela v zavodu. Nadomestila praviloma izplačujejo 15. v mesecu za mesec nazaj. Vendar to velja le, če so sklepi izdani do tretjega v mesecu. Cvar je delavke še opozoril, naj, ko bodo oddali papirju za zavod za zaposlovanje, na območno organizacijo prinesejo še kopije za Jamstveni sklad.
Zbrane je pozdravil tudi predsednik Stupisa 1()' ne Rozman. Povedal je: “V težavah je tudi veu drugih tekstilnih in obutvenih podjetij, še posebej Inpod Otiški Vrh in Loka-Pro. V Sindikatu odgovorne vseskozi opozarjamo na težak pol°' žaj in probleme posameznih podjetij, vendar opozorila ne zaležejo. Gospodje tega ne doživljaj0 in tudi ne razumejo, očitno živijo nekje v oblakih. Za delavce se jim ‘jebe\ Rešitev vidim0 v še večjem pritisku na državne organe in vplivU na javno mnenje. Tekstilno industrijo bi država morala razbremeniti. Podobno kot pri zapiranj0 premogovnikov bi država lahko pomagala tud' tekstilnim in obutvenim podjetjem.
Če država ne more pomagati k ohranitvi delov' nih mest, pa naj delavkam in delavcem pomaga najti drugo delo. Skladi dela, ki sojih organizirali za delavce IUV, niso dobra rešitev. Le pet ° 400 delavcev je prek njih dobilo delo.”	.
Franček Kavčič
n
i
Stavka v
Sadjarstvu Lenart
Delavci Sadjarstva Lenart so sre-d' Prejšnjega tedna začeli stavka-j1- To podjetje s 65 zaposlenimi in ^tno hladilnico je med največji-mi pridelovalci jabolk in breskev v severovzhodni Sloveniji. Stav-k° sta skupaj organizirala sindikat kmetijstva in živilske industrije v Podjetju, ki ga vodi Ignac Brez-n'k, in sindikat KNSS-Neodvis-"°st, ki ga vodi Srečko Roškar. Stavkovni odbor, v katerem so Predstavniki obeh sindikatov, je od vodstva podjetja zahteval izplačilo P ač za februar in marec, izplači-0 regresa za malico in povračila P°tnih stroškov za prevoz na de-x° >n z dela za dva meseca, izpla-c,i° zadolžnic za neizplačane regrese za letni dopust za leti 1996 !n '997 z obrestmi ter zagotovi-°’ da bo letošnji regres izplačan 0 konca junija. Člani stavkovnega °dbora so še zapretili, da bodo na s°dišču vložili predlog za uvedbo ^čajnega postopka, če podjetje ne .0 'zvršilo stavkovnih zahtev. Pri '?vedbi stavke in na pogajanjih sta Bavcem po strokovni plati poma-tudi sekretar območnega od-NSindikata KŽ1 v Podravju Du-, i"1 Detiček in predsednik sindi-a|a KŽI Slovenije Srečko Čater.
. Po pogajanjih z direktoijem podrtja Dragom Arzenškom so stav-
kajoči svoje zahteve omilili. Stavkovni odbor je vodstvu podjetja sporočil, da so delavci pripravljeni prekiniti stavko, če jim bo podjetje izplačalo februarske plače v skladu s kolektivno pogodbo. Če jim podjetje v naslednjih petih dneh po izplačilu februarskih plač ne bi izplačalo še plač za mesec marec, pa bi stavko nadaljevali. Za izvršitev drugih stavkovnih zahtev bo stavkovni odbor določil prednostni vrstni red po izpolnitvi obeh temeljnih stavkovnih zahtev - izplačilu februarskih in marčevskih plač. Člani stavkovnega odbora so sklenili tudi, da bo stavkovni odbor v podjetju deloval in se pogajal z vodstvom podjetja, dokler ne bodo izpolnjene vse stavkovne zahteve.
Sadjarstvo Lenart pestijo veliki problemi, ker je bil lani zaradi pozebe pridelek sadja zelo slab. Kakor vse kaže, pa bo tudi letošnji pridelek breskev in jabolk znatno manjši, saj gaje v prvi polovici aprila tudi prizadela pozeba. Če vodstvo podjetja delavcem ne bo hitro izplačalo februarskih plač, lahko stavka povzroči še večje zmanjšanje pridelka in njegovo slabšo kakovost, saj je sedaj čas za pomladansko škropljenje.
T. K.
*	SLOVENIJA
*	V EVROPSKI UNIJI
*	Vse kar mora vedeti Slovenec -
jutrišnji državljan EU
A
JSLOvernjaj
Ikmavf^rop
Kaj vse najdemo na podatkovni bazi IDE A?
Odgovor: IDEA je pomemben spletni informacijski vir lQltpi//europa.eu.int/idea/en/index.htmL kije imenik elektronskih in-stitucij oziroma višjih uradnikov, zaposlenih v institucijah Evropske Unije.
ve^|r: publikacija Informacijskega centra delegacije Evropske komisije v Slo-
Kaj se ve...
Kratkotrajna vrednost (KTV) pomeni dovoljeno odstopanje od mejne 'frednosti nevarne kemične snovi navzgor za krajša obdobja oziroma uktor, s katerim množimo mejno vrednost, da dobimo koncentracijo *n°vi, ki ji je delavec brez nevarnosti za zdravje lahko izpostavljen rajši čas. Izpostavljenost kratkotrajni vrednosti lahko traja največ 15 ‘nat in se ne sme ponoviti več kot štirikrat v delovni izmeni. Med V(ima izpostavljenostima mora preteči najmanj 60 minut. Kratkot-ajrta vrednost se izraža v m g/m' ali v ml/m' (ppm).
Vir; Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti ke-Cnim snovem pri delu (Uradni list RS, št. 100/2001)
Sindikalna lista
April 2002	Gospodarske dejavnosti	Javni sektor’
	(temelj je SKP	(nekdanje
	za gospodarstvo)	negospodarstvo)
Prvi del	SIT	SIT
1. Dnevnice
- cela dnevnica
(nad 12 do vključno 24 ur odsotnosti) -	polovična dnevnica (nad 8 do 12 ur odsotnosti) -	znižana dnevnica (od 6 do 8 ur)	3.500.00 1.750.00 1.218.00	4.252.00 2.125.00 1.480.00
2. Kilometrina (od 13. 11.2001 dalje)	49,83	49,83
(od 11. 12. 2001 dalje)	49,26	49,26
(od 1. 1. 2002 dalje)	49,68	49,68
(od 8. 1. 2002 dalje)	50,46	50,46
(od 5. 2. 2002 dalje)	50,97	50,97
(od 19. 2. 2002 dalje)	51,42	51,42
(od 5. 3. 2002 dalje)	51,63	51,63
(od 19. 3. 2002 dalje)	53,76	53,76
(od 3. 4. 2002 dalje)	55,35	55,35
(od 16. 4.2002 dalje)	57,24	57,24
3. Ločeno življenje	92.718,00	62.066,00
4. Prenočišče - povračilo stroškov prenočevanja do višine zneska po predloženem računu, ki ga odobri delodajalec
5. Regres za prehrano (od 1. 1. 2002)
- po SKPGD (na delovni dan)	665,00	665,00
Drugi del
1. Jubilejne nagrade
- po SKPGD (delo pri zadnjem delodajalcu)
- za 10 let	64.887,00	52.178,00
- za 20 let	97.331,00	78.266,00
- za 30 let	129.774,00	104.355,00
2. Odpravnina ob upokojitvi	463.592,00		679.191,00
	oziroma dve plači	oziroma tri plače
	delavca, če je to	delavca, če jc to
	zanj ugodneje	zanj ugodneje
3. Solidarnostne pomoči’		
- po SKPD - ob smrti delavca	139.078,00		104.355,00
- ob smrti v	ožji družini 69.539,00	-
4. Minimalna plača (od 1.	1. 2002)	94.675,00	94.675,00
5. Zajamčena plača (od 1	.1.2002)	47.570,00	47.570,00
6. Regres za letni dopust		
- najmanj	117.298,00	
- ali največ	149.865,00	125.805,00
(70 % povprečne slovenske plače)		
* I. Javni sektor tudi v okviru gospodarskih dejavnosti izplačuje ločeno življenje po zakonu (Uradni list RS št. 87/97).
2.	V javnem sektorju se uporablja zakon, za jubilejne nagrade in solidarnostno pomoč pa kolektivna pogodba.
3.	Minimalna višina letošnjega regresa za letni dopust še ni določena. Če bo obveljalo, da je dovoljeno izplačati največ 70 % povprečne plače, bi po zadnjih znanih podatkih regres znašal 163.896 tolarjev.
Strokovna služba ZSSS
Sindikat naj ne bo gasilec
Predilnica Litija prede že 116 let, njen sindikat pa z zaupanjem v upravo mirno opravlja svoje poslanstvo
O sindikatu predilnice Litija je moč slišati, da ni kdo ve kako aktiven, o njegovem dolgoletnem predsedniku Francu Cirarju pa, da se raje drži bolj zase. Da v sindikalnih krogih na območni ali republiški ravni ni pogost gost. Ker že nekaj let nismo bili na obisku v Predilnici Litija, smo se za ponovnega, spodbujeni tudi s takšnimi ocenami, zlahka odločili.
Ko smo se pred nekaj leti pogovarjali z vami, je Predilnica Litija sodila med uspešnejše slovenske tekstilne tovarne. Kakšen je njen položaj danes?
Ni več, kot je bilo, čeprav smo še vedno dokaj uspešni. Padle so cene tekstilnih izdelkov, zato smo jih morali znižati tudi mi, če smo hoteli obstati na trgu. Zaradi tega se poslovni rezultat zdaj vrti okoli pozitivne ničle. Ob nizki ceni izdelkov, ki jo dosegamo, pa moramo v naši dejavnosti vlagati v nove in nove ter zelo drage stroje. Vsak tak tkalski stroj stane skoraj pol milijona mark, potrebujemo pa jih veliko. Zdaj sem v predilnici že 31 let in zaposleni se od nekdaj sprašujemo, mar bomo vse življenje varčevali za nove stroje? Žal brez modernizacije ne gre.
Ali se zaposlenim slabšanje tržnih razmer že kaj pozna?
Za zdaj se ne pozna, kolektivna pogodba je v celoti spoštovana. Ker imamo sistem stimulacij, kijih obračunavamo na tri mesece, smo s plačami malo nad kolektivno pogodbo.
Koliko članov ima sindikat?
V delniški družbi, v predilnici, je zaposlenih 287 ljudi, od tega jih je 174 članov sindikata, v hčerinskem invalidskem podjetju v Litiji pa je od 153 zaposlenih 105 članov sindikata. Obstaja konkurenčen sindikat?
Ne, in tudi ni bilo nikoli nobene pobude za ustanovitev kakšnega drugega sindikata. Menim, da če je podjetje uspešno, če so plače redne, če je regres, zaposleni ne čutijo tolikšne potrebe po sindikatu. Sindikat postane opazen in v očeh mnogih zaposlenih potreben šele, ko nastopi kriza. Je pa takrat že prepozno. Sindikat ne sme biti le gasilec požarov, požare mora predvsem preprečevati. Poleg tega, če ni denarja, tudi še tako velika aktivnost sindikata ne pomaga. Slišali smo, da ste nekako vase zaprta organizacija, ki ne vzdržuje dovolj tesnih stikov s sindikati na višji organizacijski ravni, da niste niti kdo ve kako dejavni. Kaj porečete na to? Ali vam tega ne dovoli uprava?
Ne, kje neki, uprava sindikata v ničemer ne ovira. Moje stališče je: zakaj bi hodili naokoli in iskali kontakte in pomoč, če nimamo tako velikih težav? Saj kadar česa ne vemo, vprašamo, sicer pa ne čutimo potrebe po tesnejših stikih, če zadeve lahko rešujemo. Tudi informacij od zunaj imamo dovolj, tudi preko Nove Delavske enotnosti, o pomembnih sindikalnih vprašanjih. Najhujše težave za zaposlene in sindikat so k
Franc Cirar: Ker nimamo veliko težav in jih lahko rešujemo sami, ne iščemo sodelovanja in pomoči na drugih sindikalnih ravneh.
sreči časovno daleč za nami. Že prvikrat, ko smo zabredli v težave, to pa je bilo ob razpadu Jugoslavije, smo čisto zares in brez obotavljanja optimizirali število zaposlenih. Če tega ne bi izvedli takrat, predilnice danes ne bi bilo več. Ko smo spet začeli zaposlovati, so imeli prednost naši bivši delavci, vendar se jih je večina takrat upokojila.
Tekstilna industrija je čedalje bolj v krizi,
mar ne?
Ja, je, zlasti konfekcijska industrija. Mi smo hvala bogu dovolj prilagodljivi tržnim zahtevam. Izvozimo več kot 90 odstotkov izdelkov in velika večina izvoza gre v države Evropske unije; doma prodamo le kakih šest odstotkov. Izvoz se vsako leto povečuje. Lani smo prodali za deset milijonov evrov, imamo preko 350 kupcev. Konkurenca je huda, upiramo seji tako, da sodelujemo z razvojnimi oddelki kupcev in dobaviteljev surovin in opreme. Moramo pa v to, da imamo v naši ponudbi tržno najbolj iskane izdelke, stalno vlagati v tehnološka posodabljanja in si prizadevati za vse večjo splošno kvaliteto podjetja. V novo tehnološko opremo vsako leto vlagamo najmanj desetino letnega prihodka, skupni delež investiranja v razvoj pa znaša okoli 15 odstotkov letnega prihodka. Pridobili smo certifikat kakovosti ISO 9001, že nekaj let pa imamo tudi prvi bonitetni razred A-l. In že drugo leto izvajamo projekt izboljšav na vseh področjih ali projekt 20 ključev kakovosti. Osvojili smo skoraj že vse ključe.
Kateri od ključev je bil za zaposlene
najbolj zanimiv?
Najbolj nam je bil zanimiv prvi ključ, to je čiščenje oziroma urejenost podjetja. Pri nas nič več ne leži po kotih, za vsako stvar vemo, kje je njeno mesto, vso odpadno in neuporabno šaro smo odstranili.
O uresničevanju ključev imamo vrsto predavanj in tudi precej dodatnega izobraževanja, saj je izobrazbena struktura zaposlenih zlasti v proizvodnji zelo nizka. Več kot 63 odstotkov zaposlenih ima samo osnovno šolo ali nedokončano osnovno šolo. Zato skušamo v izobraževanje vključiti tudi te delavce, ne samo tiste na srednje- in visokošolskem nivoju. Vendar je le malo delavk, te so pri nas v večini med zaposlenimi, in delavcev pripravljenih iti ob triizmenskem delu v šolo. Nedavno tega sta se na razpis za brezplačno šolanje za dokončanje osnovne šole prijavili samo dve delavki.
Koliko časa ste predsednik sindikata?
Oh, teče mi že tretji mandat.
Kako da se niste naveličali, oziroma kako da se vas niso naveličali člani sindikata?
Jaz bi že odložil to funkcijo, dejal sem že, da jo bom ob svoji petdesetletnici predal, pa ni šlo, člani me ne spustijo. Seveda tudi zato, ker malokomu diši vodenje sindikata poleg rednega dela. Še manj pa soočanje s stališči uprave in dokazovanje, da nima prav.
Kaj pa lastništvo tovarne?
Zaposleni smo večinski lastniki in nameravamo od države odkupiti tudi njen delež. Zelo pazimo, da se delnice ne prodajajo izven podjetja. Nikakor ne bi radi dobili kakšnega drugega, neznanega lastnika. Tudi miselnost ljudi se spreminja. Včasih smo dejali, saj je naše, torej od vseh, in nismo kaj dosti pazili. Zdaj pa pravimo, to je tudi moje in s svojim bolj pazljivo ravnamo. Skratka, čeprav marsikje menijo, da lastništvo in zaposlenost v isti firmi ne gresta skupaj, vam iz izkušenj povem, da ni tako. Oboje se lepo dopolnjuje.
Med dvajsetimi ključi kakovosti je tudi pospeševanje inovacij, skrb zanje. Kako ste ga pri vas udejanjali?
Nad tovarno imamo svetlobni napis, na katerem je izpisano ime inovatorja meseca v tovarni.
Kaj ima ta človek poleg tega?
Tovarna ga ‘časti’ z bonom v vrednosti dveh pic s pijačo ali pa z gotovino v isti vrednosti, se pravi s petimi tisoči tolarjev. Poleg tega je vsak inovacijski predlog, prav vsak, nagrajen s 700 tolarji, se mi zdi. Ce kdo na mesec prispeva deset predlogov, mu podjetje na ta rovaš izplak sedem tisočakov. Pa če so predlogi kdaj uporabljeni ali pa nikoli. Čeprav dobi komisija za inovacije marsikak smešen predlog, je osnovni namen, spodbuditi zaposlene k razmišljanju pri de' lu, dosežen.
To, da si prisoten pri delu tudi z glavo, je narru reč zelo pomembno, kajti napake, storjene prl zamenjavi prediv, so lahko drage. Sicer so cevke različnih barv, kar omogoča prepoznavanj6 različnosti zvitka, pa vendarle je treba pri delu biti tudi z mislimi.
Koliko dobi človek, ki dela v predilnici, plače? Prej ste dejali, da nekaj nad kolektivno pogodbo. Koliko je to točno?
Povprečna plača v predilnici je 137.(XX) tolarjev bruto ali 91 .(XX) tolarjev neto. V invalidskem p06*' jetju je za malenkost višja. Žal podatka za značilna delovna mesta nimam pri roki.
Prehrana je pri nas 825 tolarjev na dan, po ko; lektivni pogodbi pa 665 tolarjev. Dobimo tudi božičnico. Vsak zaposleni je dobil po 156 tolarje' za delovni dan, kar je za polno letno zaposlit6' zneslo 34.000 tolarjev.
Regresa smo dobili 117.000 tolarjev.
Ponekod dejavnost sindikata člani ocenjujejo po tem, koliko izletov in piknikov organizira, ali preskrbi ozimnico itd.
Enkrat ali dvakrat na leto imamo izlet, ki g v celoti plača sindikat. Le tu in tam podjetje p'1 speva bodisi za večerjo ali za prevoz. Vsako j6 to gremo na Štajersko po jabolka, enkrat smo J" pripeljali celo deset ton. Ozimnico potem raz deljujem od petih zjutraj, da se nočni izmeni n treba vračati ponjo, ampak jo vzame ob zaključi' dela. Končam pa ob petnajsti uri, dajo dvigu6 jo delavci dnevne in popoldanske izmene. D lavci plačajo samo jabolka, na dva obroka m zamikom, sindikat pa pokrije stroške prevoz

f
“Ostanimo prijatelji si zvesti”
V Delavskem domu Franca Krambergerja na Ptuju je bila ta torek slovesnost ob 40. obletnici začetka sindikalnih srečanj ob-c'n Čakovec, Ptuj in Varaždin. Območna organizacija ZSSS Ptuj in Aktiv sindikalnih ak-Ovistov Ptuj sta tja povabila nekdanje in da-našnje sindikaliste, ki so se odzvali v kar le-Pem številu. Ob tej priložnosti je ptujski zgodovinski arhiv v avli doma odprl tudi raz-stavo o srečanjih, ki so se razvijala kar 30 leh vse do razpada bivše zvezne države, ko J® na njih sodelovalo že 13 obmejnih občin, "otekala so pod geslom Za bratstvo in prijateljstvo.
Aktiv sindikalnih aktivistov pod vodstvom eliksa Bagarja je pripravil tudi spominsko r°šuro. Njen urednik Franc Fideršek je zanjo tapisal uvodno besedilo, avtorji drugih pridevkov pa so Feliks Bagar, Vladimir Kopun,
Udeleženci srečanja v Delavskem domu na Ptuju.
Jože Šegula, Edi Kupčič in Ivica Do-mislovič. V brošuri in tudi na srečanju so opisali sodelovanje, kije potekalo ne samo na sindikalnem, ampak tudi na kulturnem, rekreativnem in gospodarskem področju.
Na slovesnosti, povezovala jo je Nada Kotar, je udeležence pozdravil tudi Milan Utroša, sekretar ZSSS. Posebej je poudaril dobro sodelovanje med ZSSS in Samostojnimi sindikati Hrvaške. Predsednik hrvaških sindikatov Davor Jurič je udeležencem poslal pozdravno pismo. Zbrane je pozdravil tudi ptujski župan Miroslav Luci.
Feliks Bagar je menil, da bi bilo prav, da se nekdanje prijateljstvo obnovi in da bi bili še naprej najboljši sosedje. Za razpolože-
nje je poskrbel kvintet pevcev društva upokojencev iz Rogoznice. Po srečanju so udeleženci obiskali še Ptujsko klet. Tokrat je s pogajanj prihitel in se jim pridružil tudi Dušan Semolič.
F. K.
Sindikat KŽI razpisuje
Z športne igre,
ki bodo 15. junija v Ormožu.
Na programu bodo mali nogomet, namizni tenis (moški in ženske), pikado (moške in ženske ekipe) in vlečenje vrvi.
Prijave pošljite do 24. maja na naslov Sindikat KŽI, Dalmatinova 4, 1000 Ljubljana.
Stanko Podgorelec, predsednik organizacijskega odbora
3>t° organiziramo tudi sindikalni nakup svinj-SK,h Polovic.
^aJ pa novoletna zabava?
^Novoletne zabave imamo po oddelkih. Uprava 4j. 0rganizira in plača za vse zaposlene, če so j .P.a niso solastniki podjetja, tako imenovani ničarski ples. Tisti dan je dela prost, nerod-,. Je le, daje morajo nekateri iti delat že zjut-ni 'laslednjega dne. To je nekakšno nadaljeva-irti Ulsovno že precej oddaljene tradicije, tako je l rl0Vaneg1i spinner bala ali plesa predilcev. To lu . vsako leto kmalu po pustu, in bila je ga-Ples lrCt*'tev z mnog'm' povabljenci. Zdaj pa je j^satno za zaposlene, povabljenih ni.
Dnw*^Ve bil zelo razvit družbeni standard, .dojetja so imela počitniške domove. Ali '^am kaj tega še ostalo?
tiar llTlarno objekte v Novigradu v Istri, ven-jo bj.” v najemu in po hrvaških predpisih mora-1 odprtega tipa. Kaže, da bomo obdržali tri
ali štiri hišice, s katerimi naj bi razpolagal sindikat. Vendar pa zanimanje za Novigrad upada. Včasih pa je bilo drugače. Ko seje začel vpis za vrstni red, smo se postavili v vrsto že prejšnji večer, prinesli stole in vso noč prckvartali. Večina zaposlenih je seveda hotela na dopust na vrhuncu sezone, za vse pa takrat ni bilo prostora. Ponavadi smo šli prijatelji iz podjetja skupaj na dopust, daje bila Tešta’ prava. No, plavali smo tudi. Ampak največkrat smo rekli ženam, da gremo plavat v Novigrad, zavili pa smo k bližnjim Mariborčanom, kjer so točili cenejšo pijačo. Na Krku v Punatu pa imamo dva počitniška kontejnerja in ta sta polno zasedena.
Pred kratkim pa smo ustanovili tudi športno društvo. Vendar njegovo poslanstvo ni športno udejstvovanje zaposlenih, pač pa omogočiti delavcem in delavkam preventivno počitnikovanje v toplicah. Če jih namreč v toplice pošlje podjetje, se jim to šteje v dohodnino in od preven-
tivnih počitnic plačajo davek. Zato se ljudje sicer koristnega in potrebnega načina ohranjanja zdravja otepajo. Za ilustracijo, pri nas je okoli 15 odstotkov bolniškega staleža, kar je v tej branži v Sloveniji nekako normalno. V tujini ne, vendar se nam zdi želja, da bi dosegli tamkajšno raven, utopična, saj bi ga morali prepolovili.
Svet delavcev imate, ste z njegovim delom zadovoljni?
Imamo ga, vendar je še manj aktiven kot sindikat. Predsednika včasih malo podražim, češ ali ne boš imel nobenega sestanka? Vendar pravi, se v poslovanje svet delavcev ne bo vtikal, saj upravi povsem zaupa. To je odsev velikanskega zaupanja, ki ga imajo zaposleni v upravo. Nedavno je anketa med zaposlenimi pokazala, da direktorju absolutno zaupajo. In to zares. Ko je nekoč zbolel, smo bili zaposleni najbrž bolj v skrbeh kot sam.
S. R.
Delavnica Sindikata Glosa
Vodstvo Sindikata Glosa je konec prejšnjega tedna v Fiesi pripravilo spomladansko delavnico za svoje zaupnike. Več kot 30 udeležencev je obravnavalo aktualne naloge Glose, dodatno prostovoljno pokojninsko zavarovanje, uveljavljanje javnega interesa v kulturi, zakon o delovnih razmerjih in zakon o kolektivnih pogodbah, zakon o razmerjih plač v javnem sektorju, motivacijo za sodelovanje v sindikatu, pobude za spremembe kolektivne pogodbe za kulturne dejavnosti ...
O zakonu o delovnih razmerjih in zakonu o kolektivnih pogodbah je udeležencem govoril Dušan Semolič. Povedal je, da po zaslugi ZSSS (in tudi drugih sindikatov) na pogajanjih o novi ureditvi delovnih razmerij ni prišlo do drastičnega krčenja delavskih pravic, kar je bil cilj delodajalcev. Tako je v zakonu zapisan polurni odmor za malico kot sestavni del delovnega časa. Vanj so vneseni različni dodatki (za delovno dobo ...), ki so bili dosedaj urejeni le s kolektivnimi pogodbami. Pomemben dosežek je tudi zaščita starejših delavcev in delavk.
Novi zakon o delovnih razmeijih po Semoličevih besedah spodbuja razvoj socialnega partnerstva, še posebej v podjetjih, kjer so sindikati dobili zelo odgovorno vlogo. Nerešeno je ostalo še tehnično obračunavanje članarine, kar so poslanci kljub dogovoru med socialnimi partnerji zavrnili. Sedaj je vlada skladno s svojimi obveznostmi o članarini pripravila še nov amandma, o katerem bodo poslanci odločali pri tretjem branju. Če ga poslanci ne bodo sprejeli, ZSSS ne bo podpisala novega socialnega sporazuma, ki je za vlado zelo pomemben. ZSSS pa bo nadaljevala aktivnosti za podpis posebne kolektivne pogodbe, ki bo uredila vprašanje obračuna sindikalne članarine.
V ZSSS bodo po besedah njenega predsednika o novem zakonu o delovnih razmerjih najkasneje junija organiziral seminar za svoje predavatelje. Ti naj bi kasneje čim več sindikalnih zaupnikov usposobili za delovanje na podlagi zakona o delovnih razmerjih.
Pri zakonu o kolektivnih pogodbah pa si bo ZSSS prizadevala, da bi čim več v kolektivne pogodbe zapisanih pravic veljalo le za člane sindikatov, ki kolektivne pogodbe podpišejo. Delodajalci pa bodo seveda imeli možnost pra-
vice iz kolektivnih pogodb priznati vsem zaposlenim.
Udeleženci seminarja so se najbolj zanimali za konkretne pravice, na primer jubilejne nagrade, povračilo stroškov prevoza na delo, nadurno delo.
Predlog zakona o uveljavljanju javnega interesa v kulturi je pojasnila ministrica Andreja Rihter. Dotaknila se je več vprašanj, ki so zaposlovala usklajevalce na vladni in sindikalni strani. V svojem mandatu je že dokazala, da zna prisluhniti sindikalnim pobudam in predlogom o vodenju zavodov, zaposlovanju za določen čas, nacionalnem kulturnem programu in posledicah liberalne ureditve odpuščanja zaposlenih v kulturi. Zagotovila je, da bo tudi o novih predlogih temeljito razmislila. Udeleženci pa so izrazili pripravljenost obrambe temeljnih pravic iz delovnih razmerjih. Dokaz, daje bil dialog z ministrstvom za kulturo tvoren, je po besedah Dora Hvalice to, da bodo zaposleni za določen čas po 15. členu zakona lahko dobili višjo osnovno plačo kot redno zaposleni. Za prepričljivega sogovornika seje izkazal minister Rado Bohinc, kije predstavil prednosti novega sistemskega zakona o sistemu plač v javnem sektorju. Ker so bili sindikalni zaupniki do njega zelo zahtevni, je sprejel tudi nekaj njihovih pobud.
Kot je pri Glosi že navada, so organizatorji poskrbeli tudi za kulturno vzdušje. Prvi večer je bil posvečen glasbi (nastopil je Amnesti trio), drugi večer pa je Nataša Burger zaigrala Gospo Margareto.
D. H. in F. K.
Če želite Piran doživeti malo druga' če, poiščite gospoda Luša. Dekleta in fantje iz Glose so bili nad njim na' vdušeni.
Dušan Semolič in Doro Hvalica
Andreja Rihter je že znala prisluhniti sindikatu.
V delavnici je sodelovalo 30 sindikalnih zaupnikov Glose.
SINDIKAT DELAVCEV PROMETA IN ZVEZ
št. 16 / 25. april 2002
nTSETrar
aenotnos
Športne igre Sindikata delavcev prometa in zvez Slovenije
Niti dež ni pokvaril razpoloženja
Sindikat delavcev prometa in zvez Slovenije Je minulo soboto na igriščih 1. osnovne šole v "'mrski Soboti pripravil svoje 2. športne igre. '-'deležilo se jih je več kot 400 tekmovalcev iz Vse Slovenije. Iz Pošte Slovenije je v ekipah vseh Poštnih enot skupaj tekmovalo več kot 150 čla-uic in članov. Močne ekipe so poslali tudi sindikati iz podjetij STTC Maribor, Avrigo Nova gorica, Avtobusni promet Murska Sobota, Certus Maribor in še nekaterih. Najmanjša ekipa pa je Prišla iz Aerodroma Maribor v stečaju, kjer je ''aposlenih samo okoli 20 delavcev. Športne ig-jih je zares odlično pripravila podružnica ^PZ v PE Pošte Murska Sobota s predsedni-c° Sonjo Gomboc na čelu, je začel predsednik
SDPZ Srečko Lorenčak. Izrazil je zadovoljstvo, daje na 2. igre prišlo enkrat več udeležencev kot na prve, kar dokazuje, da si člani želijo druženja. Vsem je zaželel veliko športne sreče in dejal, da bodo prvouvrščene ekipe zastopale SDPZ na športnih igrah ZSSS v Ljubljani. Pozdravil je tudi direktorja PE Pošte Slovenije v Murski Soboti Jožefa Receka in se mu zahvalil, da je pošta kot sponzor sodelovala pri pripravi iger.
Po končanih tekmah so se udeleženci zbrali v veliki šolski jedilnici, kjer je bila razglasitev rezultatov. V imenu organizatorjev je udeležencem za požrtvovalnost in ferplej čestitala Sonja Gomboc, pozdravil jih je tudi direktor Avtobusnega prometa Murska Sobota Jože Veren. Ker
je ponudil gostoljubje tudi za organiziranje športnih iger SDPZ naslednje leto, so ga pozdravili z viharnim aplavzom.
Predsednik in sekretarka SDPZ Srečko Lorenčak in Cvetka Gliha sta najboljšim ekipam in posameznikom izročila diplome in pokale. Diplomo so prejele tudi košarkarice Avtobusnega prometa Murska Sobota, čeprav niso odigrale nobene tekme, saj so se edine prijavile za to disciplino. Zato bodo avtomatično zastopale barve SDPZ na športnih igrah ZSSS. Lorenčak je ekipam zaželel veliko športne sreče na športnih igrah ZSSS in jih pozval, naj pridno trenirajo, da se bodo čim bolje odrezali.
T. K.
Otvoritveno slovesnost je zmotil dež.
Rezultati:
Ženske - namizni tenis: I. PE Pošte Maribor, 2. PE Pošte Murska Sobota, 3. PE Pošte Celje; odbojka: 1. PE Pošle Celje, 2. Telekom Maribor in PE Pošte Maribor, 3. PE Pošte Murska Sobota; pikado: I. Avtobusna postaja Ljubljana, 2. PE Pošte Maribor, 3. Certus Maribor: pikado - posamezno: 1. Sonja Rudclič, Certus Maribor, 2. Irena Žagar, Avtobusna postaja Ljubljana, 3. Cvetka Hladen, Certus Maribor; košarka: I. Avtobusni promet Murska Sobota; Moški - namizni tenis: 1. Telekom Ljubljana, 2. PE Pošte Ljubljana, 3. PE Pošte Murska Sobota; odbojka: L PE Pošte Maribor in Telekom Maribor, 2. PE Pošte Ljubljana, 3. Koratur Prevalje; pikado: I. Certus Maribor, 2. Aerodrom Maribor, 3. PE Pošte Ljubljana; pikado - posamezno: I. Franc Borovnik, Avtobusna postaja Ljubljana, 2. Jože Bračko, Certus Maribor, 3. Jože Krajnc, STTC Maribor; košarka: 1. PE Pošte Kranj, 2. STTC Maribor, 3. Avrigo Nova Gorica; mali nogomet: 1. PE Pošte Maribor, 2. PE Pošte Ljubljana, 3. PE Pošte Celje.
Sponzorji letošnjih iger SDPZ so bili Pošta Slovenije, Območna organizacija ZSSS v Pomurju, Avtobusni promet Murska Sobota, Poštna banka in Podjetje za informiranje Vestnik in Radio Murska Sobota.
Najtežje je bilo osvojiti pokale v malem nogometu.
Člani nogometne ekipe PE Pošte Maribor so bili premočeni do kože, vendar zadovoljni, saj so zmagali.

r
»Fantje, pazite, kaj govorite!« je pred dnevi pri malici v naši tovarniški menzi dejal mizar Tone. »Vodja proizvodnje prihaja! Kdo ve, kaj ima za bregom. Zagotovo nič dobrega!«
»Morda nas bo zopet prišel prepričevat, da bi v soboto in nedeljo delali nadure,« je nejevoljno dejal strugar Lojze. »Ta mesec imam že dvakrat več nadur, kot bi jih smel narediti po zakonu.«
»Pozdravljeni, fantje!« je glasno pozdravil vodja proizvodnje. »Vidim, da vam danes dobro tekne malica, ki jo je pripravila naša kuhari-I ca Špela. Tudi sam imam najraje od vsega ričet!«
»Sef, nobene potrebe ni, da bi se pogovarjali o malici in ričetu, saj vsi vemo, da v menzo niste prišli zaradi tega,« je vodji proizvodnje vskočil
v	besedo Vili. »Povejte, kaj hočete od nas, da bomo lahko nato v miru malicali naprej!«
»Vidim, da danes nisi najbolje razpoložen,« je Vilija postrani pogledal vodja proizvodnje. »No, pa naj bo tokrat po tvoje: prišel sem vam povedat, da | bo jutri prišla v našo tovarno inšpektorica za delo. Preverila bo, kako spoštujemo novi zakon o zdravju in varstvu pri delu. Danes po malici boste dobili vsi nove delovne rokavice in zaščitno opremo.
| Jutri zjutraj pa bo vse na delovnem mestu čakala čelada. Glejte, da ne bo jutri nobenega, ki ne bi imel na glavi čelade. Samo pazite, da jih ne poškodujete in ne umažete, ker jih bo naš ekonom danes popoldne v trgovini vzel na reverz.. Po šihtu naj vsakdo svojo čelado očisti in vrne ekonomu.«
»Kaj pa, če bi čelade zadržali?« je povprašal skladičnik Rudi. »Meni je pred dnevi padla na glavo pocinkana cev iz. najvišje police. Če ne bi imel sreče, da sem se ravno takrat nagnil, bi imel danes najmanj deset šivov na glavi. Zdaj pa imam samo buško na temenu!«
»Fantje, meni je vseeno! Če hočete imeti čelade, jih zadržite. Samo to vam moram povedati, da bodo potem na koncu meseca nižje plače,« je kategorično odvrnil šef proizvodnje. »Sami veste, da naše podjetje nima dovolj sredstev za vse. Direktor lahko razpolaga samo s tem, kar
vi	naredite in ustvarite. Povečajte produktivnost svojega dela, pa bo dovolj denarja in za plače in za čelade in še za kaj drugega! Ti Rudi pa drugič pazi, kaj delaš, da si ne boš zaradi malomarnosti še glave razbil.«
»Od kod pa je podjetje vzelo denar z.a nakup novega audija, če je res tako nelikvidno?« je pikro pripomnil kurir Peter, ki mu vodja proizvodnje ni nadrejen.
»Pustite zdaj nakup novega avtomobila pri miru, saj vsi vemo, da gre I pri tem za čisto drugo stvar!« je nejevoljno odvrnil vodja proizvodnje.
»No, to pa me zares zanima, zakaj je šlo pri nakupu novega avtomobila?« je zanimalo Vilija.
»Pri novem avtomobilu gre za varnost!« je energično odvrnil vodja I proizvodnje. »Vsi vemo, da je naš direktor veliko na cesti, ker hodi podpisovati pogodbe v tujino. Pomislite, kaj bi bilo z njim, če bi se z Rena-I ultom kam zaletel. Novi audi pa je le veliko močnejši in zato tudi mno-I go bolj varen.«
»Pa tudi veliko bolj gosposki,« je pikro dodal Peter.
»Tako je, pa tudi veliko bolj gosposki!« je odločno povzel vodja proizvodnje. »In prav je tako! Naj naši poslovni partnerji vidijo, da poslujejo z urejenim, sodobnim, modernim in predvsem uglednim podjetjem!«
»Naše podjetje bi bilo po mojem skromnem mnenju veliko bolj ugledno, I če bi namesto novega avtomobila imelo nove stroje in čelade za varno delo delavcev,« je dejala Sonja iz računovodstva.
»Dobro, pustimo zdaj te čenče, in se lotimo resnih stvari,« je dejal vodja proizvodnje. »Moram vas opozoriti: pazite, kaj boste jutri govorili pred inšpektorico za delo. Da se razumemo: vsi ste dobro seznanjeni z oceno tveganja pri delu, vsi ste bili usposobljeni za varno delo in tako naprej. Kogar pa inšpektorica za delo nič ne vpraša, naj molči. Zapomnite si, da so kazni za kršitelje novega zakona o varnosti in zdravju I pri delu ogromne. Če bo moralo podjetje plačati nekaj milijonov tolarjev kazni, lahko na plače za ta mesec kar pozabite.«
»Mene ni nikoli nihče seznanil s kakršnokoli oceno o tveganju,« je dejal Tone. »Zares ne vem, kaj naj rečem inšpektorici za delo, če me kaj I vpraša.«
»Tone, kdo pa naj ve, kakšne so nevarnosti pri tvojem delu, če ne ti,« I se je razburil vodja proizvodnje. »Kaj misliš, da bom jaz pri svojem delu pazil še na tvojo glavo. Če ne veš, kaj bi rekel inšpektorici za delo, je bolje, da jutri sploh ne prideš v službo. Tako in tako boš moral v nedeljo delati nadure.«
»Dobro, kaj naj pravzaprav rečemo inšpektorici za delo, da ne bo kaj narobe?« je povprašal Vili.
»Recite samo, da si vodstvo podjetja zelo prizadeva za varnost in zdravje pri delu, da ste seznanjeni z oceno tveganja in da natančno veste, kaj vse je za varnost in zdravje delavcev v podjetju še treba postoriti,« je razburjeno dejal vodja proizvodnje. »To je vse! Menda si tega ja ni težko zapomniti?«
»In kaj naj rečemo, če nas bo inšpektorica povprašala, kaj je treba za zdravje in varnost pri delu v našem podjetju še storiti?« je zanimalo Vilija.
»Na to vprašanje pa lahko odgovorim jaz!« je energično dejala Špela, ki je ravno tisti trenutek prišla iz kuhinje z novo skledo ričeta. »Inšpektorici za delo povejte, da je treba z.a boljše zdravje delavcev poskrbeti za boljše delovne pogoje, nabaviti zaščitno opremo za delavce in v delovnem času organizirati usposabljanje delavcev. Poleg tega pa je nujno poskrbeti za redno izplačevanje plač, za ukinitev nadurnega dela in za
dobre in korektne odnose med nadrejenimi in delavci. Kako naj delavci zadovoljno, srečno in zdravo živimo, če plače zamujajo več tednov, če doma nimamo kaj dati v piske r, če moramo vsak mesec opraviti na desetine neplačanih nadur in če nas ob tem še neprestano zafrkavajo in šikanirajo šefi. Zato je prvi ukrep za izboljšanje zdravja delavcev: odstavitev direktorja in njegovih dveh pomočnikov ter vodje proizvodnje, ki niso sposobni organizirati dela in poslovanja tako, kot se spodobi! Če bi rad kdo vedel, kaj je poleg tega še treba povedati inšpektorici za delo, pa naj kar povpraša!«
Špela je s svojim nastopom vsem tako zaprla sapo, da smo kar ostrmeli in se zazrli v vodjo proizvodnje.
»Vrag te počit raj, Špela. Tebe in tvoje malice!« je dejal vodja proizvodnje, se zavrtel na peti in s hitrimi koraki zapustil menzo.
Špela pa je vzkliknila za njim: »Jaz s svojimi malicami še edina v tej tovarni skrbim za zdravje delavcev. Vsi drugi bi jih samo izmozgavali, dokler bi šlo!«
Vse kaže, da bomo v kratkem na predlog sindikata delavci Špelo izvolili za svojo zaupnico za varnost in zdravje pri delu.
Iz dnevnika delavca Jožeta
Vse za zdravje

Razpis seminarja
Kaj je treba vedeti o delavskem soupravljanju -1. del
Seminar bo 28. in 29. maja v Sindikalnem izobraževalnem centru v Radovljici, Gradnikova 1.
PROGRAM:
Torek od 10.00 do 13.00 ure: Način in strategija delovanja sveta delavcev, 14.15 do 17.15 ure: Vloga in naloge sveta delavcev na področju status-H"11 in kadrovskih zadev ter reševanja sporov z delodajalci:
Predavate/;: Gregor Miklič, izvršni sekretar v ZSSS.
®reda od 9.00 do 12.15 ure: Soupravljanje delavcev ter varnost in zdravje Pi delu;
Predavateljica: Lučka Bohm, svetovalka v ZSSS;
13.30 ure do 15.45 ure: Soupravljanje v dokumentih sveta delavcev, raz-merja med svetom delavcev in sindikatom, usposabljanje za soupravljanje;
Predavateljica: Vanda Rešeta, vodja izobraževanja pri ZSSS.
P ..
njave za seminar pošljite na izpolnjeni prijavnici na naslov: Zveza svobod-'n sindikatov Slovenije, Dalmatinova 4, Ljubljana, najkasneje do 21. maja. ®rninar bomo izvedli, če bo najmanj dvajset prijav. Cena seminarja, ki Kllučuje tudi obsežno strokovno gradivo, je 18.000 tolarjev na posamezne-Ra Udeleženca. Prijavnici je treba priložiti tudi potrdilo o plačani kotizaciji, otizacijo nakažite na transakcijski račun Zveze svobodnih sindikatov Slo-.^Pije št. 02222-0015182688, pri NLB, d.d.. Na virmanu pod namen nakazi-a Pripišite “seminar, sklic na številko 39"
’r°ške seminarja za člane svetov delavcev krije, skladno z zakonom, delo-aialec. Za udeležence, ki želijo biti nastanjeni v Sindikalnem izobraževal-: Prp centru (SIC) v Radovljici, je treba to navesti pod ustrezno rubriko v pri-PoCi' Otroški bivanja in prehrane se poravnajo v SIC (polni penzion v dvo-ij^lsljni sobi je 8130 tolarjev). Odgovore na vprašanja v zvezi s seminarjem e Pri Vandi Rešeta, tel. 01/43 41 238 in pri Ireni Prusnik, tel. 01/43 41 številka faksa je 01/23 17 298.
Vanda Rešeta, vodja izobraževanja pri ZSSS
Člani Sindikata SDE Slovenije so se izobraževali
. Po naročilu vodstva SDE Slovenije smo 12. in 13. aprila v Strunjanu 'zpeljali seminar z naslovom Sodelovanje delavcev pri upravljanju. Udeležilo se gaje osem udeležencev iz Termoelektrarne Trbovlje (TET) 'n devetnajst udeležencev iz Rudnika Trbovlje Hrastnik (RTH). Med Pluni je bilo največ članov svetov delavcev, predsedniki sindikatov 'užb ter sindikalni zaupniki in predstavnik vodstva SDE.
Program seminarja smo priredili želji naročnikov. Obravnavali smo logo sveta delavcev na področju plač in pri obravnavi gospodarskih rezultatov družbe (predavatelj Brane Mišič); načine in področja delo-^Ul\ja sveta delavcev; reševanje sporov na področju sodelovanja delav-Cev Pn upravljanju in izvajanju kolektivnih pogodb (arbitraže) ter na Povosti na področju delovnih razmerij (predavatelj Gregor Miklič).
Udeležence seminarja so najbolj zanimale novosti s področja dejanih razmerij. Posebej zadovoljni šobili s prikazi primerov iz praske, lamičnostjo predavanj in nazornim prikazom posameznih tem. Dodatno znanje pa bi sodeč po odgovorih na anketo potrebovali o .javljanju in reševanju presežnih delavcev, analizi letnega poroči-fbdanca stanja, izkaz poslovnega izida, priloge z izkazom), delo-' ju sveta delavcev, reševanju sporov z arbitražo, ekonomiki gos-urske družbe, komuniciranju med svetom delavcev ter delodajal-le/L>ICr razmcrjih med svetom delavcev in sindikatom. Predloge ude-encev bomo upoštevali pri pripravi naših novih izobraževalnih pro-
fefarnov.
Vanda Rešeta

PRIJAVNICA
za seminar ZSSS
Kaj je treba vedeti o delavskem soupravljanju - 1. del
(28. in 29. maja v SIC v Radovljici)
Ime in priimek:...............
Datum rojstva:................
Izobrazba, stopnja izobrazbe:
Naslov doma:..................
Zaposlitev:
naziv in naslov družbe:.......
- delovno mesto:..............
Točen naziv in naslov plačnika:
Davčna številka plačnika:..............................................
Član sindikata dejavnosti
Slovenije (navedite katerega):.........................................
Član sveta delavcev:	DA	NE
Funkcije v sindikatu družbe oz. zavoda:
Predsednik sindikata družbe	DA	NE
Drugo (navedite):......................................................
Telefonska
številka: doma:.......................- v službi:......................
Med seminarjem bo udeleženec nastanjen v SIC Radovljica:	DA	NE
Žig in podpis odgovorne osebe:
Kraj....................... datum:
Opomba: Prosimo, da podatke izpolnite natančno in čitljivo, ker smo vam po zakonu o DDV dolžni izstaviti račun o plačilu kotizacije. Hvala za razumevanje.
Razpis seminarja
Naloge sindikata in sveta delavcev pri varnosti in zdravju pri delu
PROGRAM:
-	evropski pravni red na področju varnosti in zdravja pri delu,
-	obveznosti Slovenije za prevzem evropskega pravnega reda,
-	direktiva EU o vpeljavi ukrepov za spodbujanje izboljšav varnosti in zdravja delavcev pri delu,
-	potek usklajevanja slovenskih predpisov z evropskim pravnim redom,
-	predstavitev temeljnih rešitev zakona o varnosti in zdravju pri delu (temeljna načela zakona, obveznosti delodajalcev, obveznosti delavcev, podzakonski akti, organi nadzora in njihove naloge, kazenske določbe),
-	naloge sveta delavcev oz. delavskega zaupnika za varnost in zdravje pri delu,
-	pristojnosti sveta delavcev,
-	način organiziranja in delovanja sveta delavcev na področju varnosti in zdravja pri delu,
-	naloge sindikata na področju varnosti in zdravja pri delu (organiziranje sindikatov, naloge sindikatov, naloge sindikata, če pri delodajalcu ni izvoljenega sveta delavcev oz. delavskega zaupnika).
Strokovni izvajalec: Gregor Miklič, izvršni sekretar v ZSSS
Vanda Rešeta, vodja izobraževanja pri ZSSS
Prijavnico smo objavili v prejšnji številki NDE.

Avtor:
Rudi
Murn
KONFLIKT
LETOPIS
GLAVNO
MESTO
TURČIJE
GRŠKA
ČRKA
PODLOŽ-
NIŠKO
DELO
OLJKA
(ZASTAR.)
NEMŠK!
MEŠČAN.
FILOZOF
(GEORG)
OSEBNI
ZAIMEK
STAR
SLOVAN
ŽENSKO
IME
POLET,
VNEMA
BRIGITE
BARDOT
MESTO V MAVRETANIJI
ZDRAVILO
PLJUČNICA Z VNETISCI OKROG BRONHIJEV
SRBSKO
MOŠKO
IME
ČOLN ZA PROMET V PRI$ta'
niscih
100
ZAČIMBNI7 CA Z
RUMENIMI CVETI V KOBULIH
PTICA
UJEDA
SLO.
OBMORSKO
MESTO
TINE LOGAR
DEJSTVO, KI 0 DOLOČENI STVARI KAJ POVE
DEL ELKT-ROMOTOR.
EDEN IN DRUGI
ZEMEU-
SKI
TEČAJ
4. RIMSKI KRALJ
VEČ KOT EDEN
ŠKERL
ADA
PAS PRI KIMONU
VODNA
ŽIVAL
PRIPADNIK
ŠIITOV
PEVEC
RESNIK
GR. MIT: PERZEJEVA MATI
OSMIJ
I PETRIČ I IVO
CEPIVO
PODOB-
NOST
RIMSKA
DVE
ZDRAV.
RASTLINA
META
RIMSKI VOJSKOVOD. IN DRŽAV.
SREBRO
1. IN 2. SAMOGL.
OČE
ST. JAPON. DRŽAVNIK
ŠTEVNI K
ANTIČNO MESTO V BABILON.
POLIT. DELEGAT MED NOB IN PRVA LETA PO 1945
POSREDOVALEC PRI KUPČIJAH
KAJNOV
BRAT
GMOTA ZEMLJE NA POBOČJU. USAD
KARTAŽAN-
SKI
VOJSKO-
VODJA
2. IN 5. SAMOGL.
\UGUST
ŠENOA
KNJIŽICA Z MOLITVAMI
IRONIČNO
BAHAČ
DALJAVA
PISATE-
LJICA
PEROCI
TVORBA NA NEBU
ANTON
DERMOTA
IZLOČENA
VOJAŠKA
ENOTA
VRVICA
GOZDNA PTICA Z MOČNIM KLJUNOM
OCVIRK
ANTON
OTO
PESTNER
MESTO V INDIANI, ZDA
OSKAR
DAVIČO
ELDA
VILER
LJUDSKO
VZHODNO:
MOLŽA
MOZOLJA-
VOST
DEP. V S. FRANCIJI
DOMAČA
ŽIVAL
RAJKO
LOTRIČ
REKA V GRUZIJI, RION
VRSTA,
ZNAČILNA
OBLIKA
HOKEJSKA
PLOŠČICA
(ORIG.)
VIDA
JUVAN
RENATA
TEBALBI
IVAN
LEVAR
DETAŠMA
IZLOČENA
VOJAŠKA
ENOTA
ZIMZEL.
IGLAST
GRM
BERILIJ
JAVOR
(LAT.)
OČESNA
PUNČICA,
PUPILA
KAD
ORGAN-
SKO
VEČANJE
HRIB PRI BEOGRADU
AVALON
MESTO V INDIANI, ZDA
MESTO
ELEATOV
GESLA NAGRADNE KRIŽANKE št. 16 (25. 4. 2002):
Gesla iz današnje nagradne križanke napišite na označena polja, izreži t in pošljite nalepljene na dopisnici na naslov: Zveza svobodnih sindikato Slovenije, Dalmatinova 4, 1000 Ljubljana, p. p. 97. Tudi tokrat je nagf^ 5000 tolarjev, zato ne pozabite napisati svojega točnega naslova in davc' številke. Upoštevali bomo pravilne rešitve, ki bodo prispele do ponedeljki' 13. maja 2002.
Pravilna rešitev gesel iz 14. številke Nove Delavske enotnosti: I. BUEK^ AIRES, 2. OBELISK, 3. TANGO, 4. EVITA PERON. Nagrado 5000 tolafl* prejme Stanislav Lesjak, Čopova 25, 3000 Celje.