GLASNIK
OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA-OKOLICA IN MESTNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA
LETO II. > ŠTEV. 44
LJUBLJANA. 24. JUNIJA 1955
A.	NAČELNE DOLOČBE I. Splošni del
Starešinski odnos L člen
Tajnik ljudskega odbora Je naj višji stare Sina uprave Ijud-*^&a odbore.
Tajniku so neposredno podojeni načelniki oddelkov in. atarešine drugih samostojnih organizacijskih enot. Ti so doJž-nl Poročati tajniku o svojem delti. predložiti v odločitev važnejša organizacijske vpreganja *" vprašanja v zvezi » postopkom v upravnih zadevah, kakor tudi s sistemom in načinom ^ela, ter splošna v-prašanja. kako naj se rešijo upravne zadeve, 0 katerih je treba odločati po Prostem preudarku.
Upravne zadeve, o katerih tajnik misli, da so take narave, da ne more dajati načelnih smernic v mejah svoje pristojnosti. Predi oči ljudskemu odboru, sve-ljudskega odbore ali pred-•edniku ljudskega odbora, de ti ledajo navodila.
S.	člen
Načelnikom oddelkov »o neposredno podrejeni šefi odsekov In drugih enot v okviru oddelka.
Sefu so podrejeni vsi ueluž-^nioi odseka oz. ustrezne or-Kaoir.acljske enote. Uslužbenci *° dolžna poročati šefu o vsem •'rojem delu. Poročati so dolini ttidl g tistih postih, katerih ne rešuje šef, marveč upravne kotiti« ie, katerim so uslužbenci ndneka ali ustrezne enote dode-ll*tit v pomoč.
8NOTNOST POSLOVANJA
S.	Men
tajnik ljudskega odbora np*rJ, da o nekih stvareh odio-več oddelkov upsrave ljud-*ke«a odbora, ati če se enake ®*v*ri odločajo različno, skliče ®vet načelnikov i«i šefov, na ha-ti>r»m *e obravnave, kakšna re-frt*v je najbolj primerna. Na‘o j**1 navodilo, ki je za uslui-'enoe obvezno. Ljudski odbor "tiko tajnikovo navodilo po aa-•"■snrju tajnika spremeni. Uslužbenci, načelniki in šefi ” dolini vsako neenotnost, ki °PaziJo, nemudoma sporočit’ Jtiilcu ljudskega odbora.
4.	člen
"nako kakor tajnik za vso “Pravo ljudskega odbora so ‘Unt načelniki v okviru nd-t, kov' ^fi v okviru odsekov
S.r krtici starešine v svojih or-n*n ,*«iiških enotah odpravljati ^enotnost v poslovanju in re-n^tiJu zafjpv Navodila o ennt-n *' Poslovanja, ki Jih izdajo tos-°,n!k'‘ ,n ,p,i ter dnig! sta-tistrecnih organizacijskih ^ • lahko sorement vlSH sta-'na »H svet lhidrkega o<#xvra. v	5. člen
na °o :e Pisarn so dolžni paziti ra tititiitibot noelovania pisarn N n 1 or)rs ni meljskih enot. Na-vpraSanla v zvest s tem' so dnilžnt n-edloPti ljudskega odbora v od-
POSLOVNIK
ZA DELO UPRAVNIH ORGANOV LJUDSKEGA ODBORA
PREDLOG ZA POSLOVNIKE OBČINSKIH UPRAVNIH ORGANOV OKRAJA LJUBLJANA
^MOTRNOIT
staveHue. vt onast. da le del,a zastarel, okoren ali
tnsioVAVJA
*. f!«i
zamotan, je dolžan uvesti boljši način dela v svoji organizacijski enoti. Pred uvedbo novega načina dela se posvetuje z uslužbenci svoje organizacijske enote in s tajnikom ljudskega odbora.
Ce starešina ugotovi, da je način dela nesmotrn tudi v drugih organizacijskih enotah, opozori na tako nesmotrnost tajnika ljudskega odbora.
Tajnik ljudskega odtrnra skliče sejo starešin in po zaslišanju njihovega mnenja toda navodilo o reorganizaciji dela.
Vsak uslužbenec, ki opazi nesmotrnost v poslovanju, je dolžan na njo opoeoriti svojega starešino.
EXPE»ITIVNOST (HITROST DRLA)
T. člen
Uslužbenci so dolžni zadeve reševati hitro, a vendar tako, da naglica ni v škodo kakovosti reševanja.
Nujni posli se morajo rešiti v treh dneh, ostali pa v osmih dneh. Ce je postopek zvečan s poizvedbami ali zasliševanji, mora biti zadeva rešena v enem mesecu izredne zapletene zadeve pa najkasneje v 60 dneh.
Vodje vložišč so dolžni paziti, katere spise imajo uslužbenci nad mesec dni, ne da bi jih rešili bodisi z dokončno, bodisi z vmesno rešitvijo. Vsak tak primer so dolžni nemudoma Javite starešini uslužbenca, kateri spis rešuje, Aa se ugotovijo ovire, ki so povzročile zastoj v delu
Starešine so dolini od čase do časa pregledovati vpisnike spisov In zahtevati od uslužbencev da poročajo o vzrokih, zakaj se zadeve ne rešujejo dovolj hitro.
Ce je vzrok počasnosti reševanja organizacijske narave, skliče starešina posvet uslužbencev organizacijske enote ter na podlagi razprave z njimi določi boljšo organizacijo dela.
Ce starešina ne more reorganizacijo tovesti v mejah svoje pristojnosti, sporoči vso problematiko višjemu starešini. Višji starešina postopa po 1. členu tega poslovnika.
ZAKONITOST DELA S. člen
Vsak uslužbenec je dolžan skrbeti za zakonitost v poslovanju. Kakor hitro opazi v delu kakšno nepravilnost, je dolžan to sporočiti svojemu alt višjemu starešini.
Starešine so dolžni s pismenimi opozorili ali ustno na posvetih z uslužbenstvom organizacijske enote obravnavati primere nezakonitosti ln nepravilnosti v delu uslužbencev ter dajati navodila za bodoče delo. Ce se .nezakonitosti ponavljajo, mora starešina uslužbence ukoriti ter jih opozoriti na disciplinske posledice nepravilnega dela oziroma o tem poročati tajniku, ki presodi ali je prestopek zrel zt
disciplinski pregon.
ZVEZNOST DELA (KONTINUITETA DELA)
9.	člen
Vsaka upravna- zadeva se mora v redu dokončati.
Ce je uslužbenec premeščen ali za dalj časa odsoten, mora svoje posle predati starešini ali uslužbencu, ki ga starešina določi. Preden uslužbenec ne preda pravilno poslov. ne sme biti razrešen dotedanjega dela. Ce se uprava ah njena organizacijska enota reorganizira ali če te likvidira, uslužbenci ne smejo biti razrešeni, dokler ne predajo poslov tistim uslužbencem ali organu, ki so določeni, da dovršijo nedokončane posle.
Kaj sp šteje za daljšo odsotnost po določilu tega člen«, odloči starešina.
Pri pr .»meičanju uslužbencev morajo starešine paziti na te. da zaradi premestitev ne trpi poslovanje.
OBJAVLJANJE PREDPISOV
II.	člen
Tajnik ljudskega odbora opozarja načelnika in druge starešine na nove f redpise, iz katerih ne izhaja določeno, katera organizacijska enota jih je dolina izvrševati. Ce gre za zadeve večjega pomen* izda tajnik navodilo, v katerem odredi, v katere organizacijske enote spadajo zadeve, ki jih določajo novi predpisi. Pred izdajo navodila zasliši mnenje starešin, ki opravljajo »orodne posle.
Navodila in drngi predpisi višjih organov »e izročajo najprej tajniku ljudskega odbor«. Ce višji organi pošljejo navo-I dila neposredno oddelkom ljud-j akega odbora, so starešine teh oddelkov dolžni navodilo takoj prepisati in ga poslati tajniku ljudskega odbora.
Tajnik skrbi, da prejmejo vej starešine organizacijskih enot vsa navodila višjih organov, ne glede na to, ali se tičejo njihovega ožjega poslovanja ali ne.
11.	Men
Vsaka organizacijska enota mora imeti v arhivu zbirko vseh okrožnic. Obenem z zbirko okrožnic se mora voditi tudi poseben seznani teh okrožnic oo časovnem zaporedju. Okrožnic* dobijo zaporedno številko seznama. Poleg zaporedne števu-ke je treba v seznamu na kratko opisati vsebino okrožnice.
Navodila, ki se posebej tičejo poslov posameznih referatov, se morajo razmnožiti in vročiti uslužbencem teh referatov.
RAZDELJEVANJE POSLOV
12.	člen
Vsaj enkrat na leto so dolžni načelniki, šefi ln referenti dajati tajniku poročilo o svojem delu.
Pri pregledu teh poslov tajnik prouči ali je potrebno odre-1 aiti novo razporeditev poslov
uslužbencev. Pri razporeditvi mora paziti, da je poslovaje kar najbolj smotrno in ekono mično. Sorodni posli naj se opravljajo po pravilu v istih referatih.
Novo razporeditev poslov lahko odredi tajnik tud« eicer vedno, kadar se za to pokaže potreba.
13.	člen
Dnevno pošto načelnikom deli tajnik. Tajnik lahko pooblasti »kušene starešine vložišč, da predložijo zadeve, ki nedvomno spadajo v delovno področje posameznega oddelka, načelnikom ali drugim vodjem organizacijskih enot neposredno. Vsn dvomljiva vprašanja, ali spada reka zadeva v določeno organizacijsko enoto, se morajo predložiti tajniku, da o njih odloči.
Pred odločitvijo zasliši tajnik mnenje starešin organizacijskih enot, v katerih se opravljajo sorodne zadeve.
Načelniki delijo sp le« šefom, šefi pa uslužbencem svojih organizacijskih enot.
STROKOVNO IZPOPOLNJEVANJE ISLUZBKNSTVA
14.	člen
Ne glede na stopnje izobrazbe se morajo pripravniki seznaniti z vsem posJovanjera ljudskega odbora. V ta namen izda tajnik ljudskega odbori odločbo o razporedu pripravnikovega službovanja za časa pripravniške dobe. V odločbi morajo biti označi ne organizacijske enote ljudskega odbora in čas, od kdaj do kdaj mora pripravnik službovati v teh organizacijskih enotah.
Vsak etašerina je dolžan pripravnika natačno poučiti o njc-gevem delu. o predpisih, ki jih mora uporabljati, popravljati mora pripravnikove napake pri delu in gs stalno opozarjati na pomanjkljivosti v delu;
Pri določanju razporeda pripravnikov za naziv referent je treba paziti, da se pripravnik vsaj 6 mesecev zaposli na sodišču.
15.	člen
Ostali uslužbenci so dolini v prvi vrsti sami skrbeti za svoje izpopolnjevanje.
Starešine so dolžni pregledovati osnutke aktov, ki jih izdelajo uslužbenci, ter uslužbenk opozarjati na nepravilnosti v delu.
Ce starešine opazijo, da uslužbenci svojega dela ne obvladajo, ker nimajo zadostnega znanja, sporočijo to višjemu starešini, ds se organizirajo tečaji In odsvetovanja, če gre za večje število uslužbencev, ali pa da se organizira v mejah organizacijske enote strokovni študij.
Starešine morajo paziti, da imajo uslužbenci vedno na razpolago pripomočke, ki so jim potrebni pri delu.
Vsak starešina se lahko z Izpraševanjem uslužbencev pre-
priča, kako poznajo svojo stro« ko.	i
B.	POSLOVANJE V UPRAVNEM POSTOPKU |
PRISTOJNOST
16.	Men
Uslužbenec, ki prejme spis J« dolžan po uradni" dolžnosti paziti na pristojnost ljudskega odbora sploh in posebej na pristojnost organizacijske enote. Pri zadevah, ki se rešujejo v upravnem postopku, je dolžan uslužbenec ugotoviti, ali je pristojen za izdajo odločbe starešina organizacijske enote, ali upravna komisija, ali »vet ljudskega odbora, ali ljudski odbor na seji. Ljudski odbor, svet ljudskega odbora tn upravna komisija so pristojni za izdaje upravnih določb samo, če to zakon posebej predpisuje. V vseh drugih primerih odloča starešine organizacijske enote.
Starešine organizacijskih e nož podpisujejo odločb«, ki jih sami izdajajo, kakor tudi upravna odločb«, ki jth izdajo kolektiv-ai organi (načelniki podpisuje}« določbe upravnih komisij ki določbe svetov, tajnik ljudskega odbora pa podpiše upravno odločbo, ki jo izda ljudski odbor aa seji), razen če zakon predpisuje kaj drugega.
izključitev
17.	Men
Uslužbenec mora poeitl, d* V zadevi, Id jo rešuje, ni prizadet.
Kakor hitro ugotovi, da je • stvari prizadet, obvesti neposrednega starešino, da se zadeva prepusti drugim uslužbencem v reševanje.
Za razloge prizadetosti se štejejo zlasti:
1.	Ce je uslužbenec v zadevi stranka, strankin soupravičenee ali sozavezanec, priča izvedence, pooblaščenec ali zakoniti zastopnik stranke.
2.	Ce j* s stranko, zastopnikom ali pooblaščencem v krvnem sorodstvu v ravni črti alt v stranski črti tretje stopnje, it je njen zakonski drug sil v svaštvenem razmerju do druge stopnje, ne glede na to alt je zakonska zveza prenehala, ati ie obstoji.
3.	Ce je s stranko, zastopnikom ali pooblaščencem v razmerju skrbnika ali oskrbovanca, posvojitelja ali posvojenca, vzdrževalca ali vzdržovanca.
4.	Ce Je v isti stvari že sodeloval pri reševanju na prvi stopnji.
IZLOČITEV
18.	člen
Starešina uslužbenca, ki vodi upravni postopek, mora prepustiti zadevo v reševanje drugemu usluž bencu. če stranka to zahteva Iz upravičenih razlogov.
S*eje se. da je razlog upravičen. če stranka verjetno Izkaže, da je uslužbenec pri reševan1« zadeve prizadet, bodisi to razlogov. navedenih v prejšnjem členu, bodisi zaredi drueih okoliščin. ki ooravlčulejo dvom o uslužbnnčevi nenristranosti.
Preden se u«i»ilbenee izloči, mora biti zaslišan.
DELOVNI CAS
10.	člen
Uslužbenci so dolžni svoje de-praviloma opraviti v delovnem času. Nujni posli se morajo opraviti neglede na predpisani delovni čas.
Starežine lahko odredijo, da so uslužbenci v službi tudi preko delovnega časa, če to zahteva posebna službena korist.
Tajnik ljudskega odbora določa, kateri dnevi v tednu so določeni za sprejemanje strank. Po potrebi se lahko za sprejem strank odredijo samo določene ure ob določenih dneh.
1 OBČEVANJE S TUJIMI DRŽAVNIMI ORGANI 21). člen
S tujimi državnimi organi sl smejo upravni organi dopisovati samo s posredovanjem državnega sekretariata za zunanje zadeve, kolikor zakoni in meddržavne pogodbe ne dovoljujejo neposrednega občevanja.
OBČEVANJE S STRANKAMI ,	21. člen
Uslužbenci so dolžni varovati zakonite koristi stranke: poučiti morajo stranko o vseh pravicah in dolžnostih v postopku in zlasti jo morajo opozoriti na morebitno izgubo pravice, če ne opravi kakšnega dejanja, ki ga predpisuje upravni postopek.
Stranka, ki ne zna katerega od jugoslovanskih jezikov, lahko uporablja sv-oj jezik. Uslužbenci, ki ne obvladajo jezika stranke, morajo uradno priskrbeti tolmača.
Stroške za tolmača plača praviloma tisti, v čigar interesu se opravi upravno dejanje,
V	poslovanju s strankami morajo dajati uslužbenci kratka, a vendar izčrpna pojasnila.
V	zadevah, pri katerih je odločba odvisna od prostega preudarka, uslužbenci ne smejo dajati Izjav o verjetnem Izidu upravnega postopka.
Stranke lahko dajo svojo vlogo ustno na zapisnik. Upravni organ sprejema na zapisnik ne sme odkloniti, če stranka sama n' sposobna, sestaviti vlogo.
ZASTOPSTVO C	22. člen
Uslužbenci so dolžni po uradni dolžnosti paziti na procesno sposobnost stranke.
Ce stranka procesno ni sposobna, ne smejo vzeti v postopek njene vloge ln predlogi samo, če jih odobri njen zakoniti zastopnik. Uslužbenec je dolžan pozvati strankinega zakonitega zastopnika, da se izjavi o vlogah procesno nesposobnega.
Od osebe, ki nastopa kot pooblaščenec pred upravnimi organi, mora uslužbenec zahtevati pismeno pooblastilo. Upravni organ lahko zahteva, da se pooblastilo overi, če sumi v pristojnost predloženega pooblastila.
Stranka lahko da svoje pooblastilo tudi ustno na zapisnik pred upravnim organom.
VZDRŽEVANJE REDA 23. člea
Stranke In drugi udeleženci upravnega postopka ne smejo nositi orožja alt nevarnega orodja, razen po službeni dolžnosti.
Uslužbenci, ki vodijo postopek, so dolžni vzdrževati red pri delu.
Pri vzdrževanju reda imajo pravice, osebe, ki motijo red, opomniti. Ce to ne pomaga imajo pravico te osebe odstraniti iz
uradnega prostora. Ce je navzočnost osebe, ki moti red, potrebna, jo vodja postopka pozove, da postavi svojega pooblaščenca. Ce tega ne stori, se postopek prekine dokler stranka ne postavi pooblaščenca alt dokler se ji ne postavi uradni zastopnik.
V	posebno hudih primerih kaljenja miru se motilec lahko kaznuje po predpisih zakona o upravnem postopku.
PREGLED SPISOV
24.	člen
Stranka ima pravico vpogle-dati v spis, ki obravnava njeno zadevo in si oskrbeti prepise teh spisov ob svojih stroških.
Listine, ki so zaupne ali glede katerih je v javnem interesu, da jih stranka ne pozna, se morajo pred izročitvijo spisa stranki na vpogled iz spisa odstraniti. Odstraniti se morajo tudi osnutki odločb in elaboratov.
Druge osebe imajo pravico, vpogledati v spise samo, če z-kažejo v teh zadevah svoj pravni interes.
Gornja načela veljajo tudi, ko je postopek že končan.
PREVZEMANJE SPISOV
25.	člen
Vloge so praviloma pismene, vloge po telefonu niso dopustne. Telefonska poročila so dovoljena v že uvedenem upravnem postopku. Uslužbenec vsebino teh sporočil vpiše v spisu kot uradni zaznamek.
Vloge, ki niso vezane na rok, se lahko sporočijo po telefonu, vendar samo, če je to smotrnejše od pismnene vloge ali vloge na zapisnik.
Nepopolne vloge se ne smejo zavrniti, marveč je treba stranko pozvati, da napake v vlogi ; odpravi. Ko se napake odprav - 1 jo, se šteje kot da je bila vloga že spočetka pravilno vložena.
Po vsaki vlogi je treba izdati stranki netaksirano potrdilo, če stranka to zahteva.
Ce vloga, ki pride po pošti n: kolkovana, dasl ni oproščena takse, mora vodja vložišča stranko takoj pozvati, da plača takso z opombo, da se sicer vloga ne bo obravnavala.
VABILA
26.	člen
Uslužbenci smejo stranke, priče, Izvedence, pojasnilnike in druge udeležence postopka vabiti na zaslišanje, če je to potrebno za uspeh postopka in če stanujejo na območju mesta.
Le če je v korist zadeve nujno potrebno, se lahko vabi tud’ oseba, ki stanuje izven območja mesta. Ce go s takim prihodom osebe zvezani potni stroški in povračilo za izgubo časa, je treba pred odreditvijo vabila dobaviti mnenje organa, ki je pristojen za proračun.
27.	člen
Vabila so pismena. Le v nujnih primerih se stranke lahko vabi ustno, telegrafsko ali po telefonu.
V	pismenem vabilu mora biti označeno Ime organa, ki poziva, natančen naslov pozvane osebe, razlog vabila ter pojasnilo, v kakšni laotnostl (kot stranka, priča, izvedenec itd.) se vabi
Ce ni nujno, da pride stranka osebno, je treba v vabilu navesti, da lahko pošlje svojega pooblaščenca.
Vabilo mora vsebovati opozorilo, da se osebi, ki se na vabilo ne odzove in se tudi ne opravi<l, naložijo etoofci zamu-
jenega postopka ter da se lahko privede s silo.
Ce ni potrebno, da se pozvana oseba zasliši ustno, jo lahko organ opozori, da sme podati svojo izjavo pismeno.
Prvo vabilo se lahko pošlje brez naročilnice, če ni za postopek koristneje, da se vabilo opravi z vročilnico. Ponovna vabila se opravijo vedno z vročilnico.
VROČITVE
28.	člen
Spisi se vračajo osebam, ki so jim namenjeni, posredno ali osebno (neposredno).
Osebno se mora spis vročit! vedno, kadar začne stranki od dne vročitve teči kakšen rok in kadar je od ročitve spisa odvisna kakšna strankina pravica ali pravna korist, kakor tudi kadar to zakon posebej predpisuje.
V vseh drugih primerih je vročitev lahko posredna. Vodja upravnega postopka pa lahko odredi, da mora biti vročitev osebna.
OSEBNE VROČITVE
29.	člen ,
Vročitev se opravi z izročitvijo spisa osebi, ki ji je namenjen.
Ce vročevalec ne najde naslovljenca doma ali v poslovnem prostoru, mora obvestiti naslovljenca s pismenim obvestilom, kdaj naj bo doma ali v poslovnem prostoru, da se bo spis lahko vročil.
Obvestilo izroči vročevalec, kateri od odraslih oseb doma ali v poslovnem prostoru, če pa ni nikogar, ki bi mu lahko obvestilo izročil, ga nabije na vrata stanovanja ali poslovnega prostora.
Ce ime stranka zastopnika ali pooblaščenca, se osebna vročitev veljavno opravi, če se spis . vroči tej osebi.
Če vročevalec ugotovi, da je oseba, ki bi ji moral spis vročiti odsotna, in da se ne bo pravočasno vrnila, vrne spis organu, ki ga je izdal,
30.	člen
Ce so osebe, ki jim je spis vročiti neznanega bivališča, mora organ, ki je vročitev odredil, izčrpati vsa sredstva, da se spis vroči naslovljencu. Ce tega ne doseže obvesti o tem skrbstveni organ, da la postavi začasnega skrbnika. Vročitev se opravi temu skrbniku.
31.	člen
Državnim organom se vročitev opravi z izročitvijo spisa uslužbencu, ki je pristojen za sprejemanje spisov.
Vojaškim osebam tn članom Ljudske milice se lahko spisi vročajo preko njihove komande.
Diplomatskim predstavnikom se vročajo spisi preko Državnega sekretariata za zunanje zadeve.
POSREDNE VROČITVE
32.	člen
Ce osebe, ki ji je treba spi« vročiti, nt najti doma ali v poslovnem prostoru, se spis izroči kateremu od odraslih družinskih članov ali kateremu od sosedov, če ta na to pristane, vročitev v poslovnem prostoru pa se opravi, če se spis izroči osebi, ki je tam zaposlena.
Pri posredni vročitvi je vročevalec dolžan paziti, da ne vroči spisa osebi, ki je z naslovljencem v sovražnem razmerju ali ki je v tem upravnem postopku soudeležena z nasprotnimi interesi.
33.	člen
Ce se vročitev tudi posredno
ne more opraviti, se spis položi v občinski pisarni ali na pošti, če so take pisarne v kraju naslov ljenčevega bivališča, na vrata naslovljenca pa se nabije pismeno obvestilo o položitvi spisa. Na obvestilo vročevalec pripiše datum in svoj podpis.
Spis se šteje za vročenega, ko je obvestilo pribito na vratih.
Vročevalec obvesti o vročitvi S položitvijo tisti organ, ki je odredil vročitev.
34. člen
Spisi, k! so sestavljeni v tujem
eziku, se vročajo na prošnjo inozemskega organa samo, če prejemnik pristane na to, da jih sprejme.
Ce je inozemski organ svojo orošnjo poslal neposredno ljudskemu odboru, pa po zakonu ta organ ni upravičen neposredno občevati s tuzemskimi organi, se prošnja pošlje Zveznemu sekretariatu za zunanje zadeve, da odloči o vročitvi.
*	35. člen
Prejemnik mora v dokaz o prejemu spisa, podpisati vročilnico.
Ce prejemnik ni pismen, vpiše vročevalec prejemnikovo ime In datum ter pripombo, zakaj prejemnik ni podpisal, na vročilnico.
ZAPISNIKI
36.	člen
O vsakem važnejšem dejanju v upravnem postopku se sestavi zapisnik, v manj važnih dejanjih se pa da spis na uradni sezna-mek.
Zapisnik mora vsebovati naziv organa, ki opravlja uradno dejanje, čas in kraj lega dejanja, zadevo, ki se obravnava, imena uradnih oseb, ki so prisotne in v kakšnem svojstvu so prisotne ter imena vseh drugih udeležencev postopka.
Zapisnik mora biti čimbolj kratek, a vendar Izčrpen. V za-oisnik se vpisujejo vsa dogajanja, ki so važna v postopku, ter izjave udeležencev v postopku. Dobesedno se vpišejo v zapisnik samo tiste Izjave, pri katerih je za odločitev važno, kako so bile izjavljene.
37.	člen
V	zapisniku se ne sme nič brl-i sati. Očitne napake se smejo I črtati, spremembe pa se dajejo
na konec zapisnika. Ce se vsebina zapisnika predrugači s črtanjem ali s pripisi v besedilu, se mora tisti, ki kaj prečrta ali kaj pripiše, ob takem popravku podpisati.
38.	člen
Vsak udeleženec postopka podpiše svoj Izjavo. Ce se ne zna podpisati, da na zapisnik svoj ročni znak.
Zapisnik se mora na koncu prebrati in če Imajo udeleženci k 'zapisniku koke pripombe, se tudi te pripombe vpišejo v zapisnik.
Ce je tajava napisana na več listih, se zaslišane« podpiše na vsaik list posebej.
Vodja postopka podpiše zapisnik na vsakem listu in na koncu.
OBLIKA ODLOČBE
39.	člen
Odločba mora biti pismena.
Vsebovati mora uvod, Izrek, obrazložitev, pouk o pritožbi, številko, datum in kraj, podpis uradne osebe ln pečat organa, ki je odločbo izdal.
V	uvodu mora biti Ime organa, ki izdaja odločbo, navedba pred-
pisa o pristojnosti tega organ«, ime stranke in njenega zastopnika ali pooblaščenca, predmet postopka ter 'soglasje višjega organa, če je takšno soglasje predpisano.
Izrek vsebuje kratko in natančno določeno odločitev upravnega organa. Izrek obsega odločitev e stvari, ki je predmet upravnega postopka, kakor tudi odločitev o stroških tega postopka.
Obrazložitev vsebuje kratek opis strankinih predlogov in zahtev, dejansko stanje ter dokaze, na osnovi katerih je to stanje ugotovljeno, kritično oceno dokazov ter predpise, ki se uporabijo glede na ugotovljeno stanje.
V	pouku v pritožbi je treba pojasniti, ali je pritožba dopustna, in če je, v katerem roku in na kateri organ jo je vložiti.
Odločbo podpiše načelnik oddelka, ki vodi postopek, če ni z zakonom, statutom ali odlokom ljudskega odbora predpisano kaj drugega.
C.	PISARNIŠKO POSLOVANJE
VLOŽIŠČE
40.	člen
V	vložišču se vodijo pisarniške knjige, sprejema se vsa pošta, naslovljena na ljudski odbor, ln odpravlja vsa pošta ljudskega odbora ter pripravlja za vložitev v arhiv.
PREVZEM POŠTE
41.	člen
Pošta se prevzema na poštnem uradu, po kurirjih in naravnost od strank.
Pri poštnem uradu jemlje pošto s poštno vročllno knjigo uslužbenec, ki je za to pooblaščen.
Ce pridejo poštne pošiljko poškodovane ln obstoji sum, da so bile naslino odprte, je treba na poštnem uradu sestaviti zapisnik, ga priložiti poškodovani pošiljki in ga takoj oddati tajniku ljudskega odbora, da začne postopek za ugotovitev dejanskega stanja.
Ce talce pošiljke prinese kurir, se zapisnik o tem sestavi v vložišču.
POTRDITEV SPREJEMA
42.	člen
Prevzem pošte potrdi vodjf vložišča s svojim podpisom, 1 datumom in z odtisom uradnega pečata v poštnih ln kurirskih vročilnih knjigah. Ob prev/.ernU pošte po vročilnih knjigah mora vodja vložišča ugotoviti, ali *e število in oznake prejete po6‘e ujemajo z vpisi v knjigah.
Stranki potrdi vodja vložil sprejem pošte samo, če stranka to zahteva.
Nekolkovane vloge ali ne pred' pisno kolkovene vloge se sn»ei" zavrniti samo, če jih predloži) stranke osebno. Stranki je treh pojasniti, zakaj se vloga zavrt*8'
Glede ostalih nekolkovanljj vlog se je ravnati po predpi* zadnjega odstavka 25. člena 1" poslovnika.
RAZVRSTITEV POŠTE
43.	člen	a
Po prevzemu se pošta ra*vrS()
v nujno, priporočeno, znupd ' strogo zaupno ln navadno P1'9
Nujno in proporočeno pošto treba izročiti tajniku ljudak** odbora alt drugemu uslužbe*1* ki je pooblaščen za odpir° pošte, takoj po razvrstitvi. Os pošta se mora upravičene11 a odpiranje pošte predložit dan.
ODPIRANJE POŠTE
44.	člen
Pri odpiranju pošte se je ravnati po predpisu 13. člena tega Poslovnika.
Strogo zaupno pošte odpira Predsednik ljudskega odbora. Lahko pa za to pooblasti s pičenim pooblastilom tajnika ljudskega odbora.
Pošiljke, ki prispejo Izven Uradnega časa, sprejema dežurni uslužbenec, odpirati pa sme le brzojavke dn nujne pošiljke, katerih vsebino mora takoj sporočiti tajniku ljudskega odbora. Ostalo pošto Izroči dežurni Usl.užbenec vložišču naslednji dan.
45.	člen
Ce se pri odpiranju pošte ugotovi, da je namenjena drugemu naslovniku, jo je treba vrniti v vložišče, da se vpiše v delovodji z opombo o pomoti ter poš-*Je pravemu naslovniku.
PREGLED POŠTE
46.	člen
Ko se pošta odpre, je treba "koj ugotoviti, ali so v posa-uroznih pisemskih ovojih dopisi ?u spisi, ki so označeni na ovoju J) ali so priložene vse priloge, * So navedene v spisih.
OVOJ
47.	člen
Pisemski ovoj je treba pribiti k spi9U.
a)	kadar je dan izročitve na Pošto važen za obravnavanje zadeve in dokazuje ta dan poštni “g;
b)	kadar je bila pošta poslana Priporočeno;
c)	te njgc priključene k dopisu na ovoju označene priloge;
e) če ia spisa ni mogoče ugo-. viti imena in naslova pošiljatelja;
d) te je bil pisemski ovoj poškodovan in obstoji sum, da je “il nasilno odprt.
9e je v pisemskem ovoju več spisov, se ovoj priključi enemu ?*iu> na drugih spisih pa je rebri označiti, kateremu spisu )e »voj priključen.
PRILOGE
.	48. člen
Število prilog je treba vpisati rubriko odtisnjene delovodne . arnpiljk®. Tja je treba vpisati di vrednost priloženih vred-sj>:n,c- Kot ena priloga se šteje cm’ k' predstavlja vsebinsko t . ?*°> čeprav Ima več listov, b . Pa> ki predstavljajo po vse-tas' rak *8W celoto, se vsak tp' 0 Sejejo kot posebna priloga, ,Piav g0 zvezani z drugimi
tisti.
Kot priloga velja tudi plsem-o ki ga je troba priložiti. je ["* z večjim številom prilog t;ti 1 <*u zvezati z vrvico. Prav Va j* treba ravnati, če je ne-da Pil<te)o priloge te
kolkovina
O	49. Člen
treh^ priloženih kolkov odti"1 yP'*Rtl v ustrezno rubili snJone delovodne štampiljk
VrKI)N08TNK POSIUKE
Den„	S0' člen
kaztl. an':l plema, denarne n
poši|lue al* druge vrednosti »ih , e se Prevzemajo po pož Vr^i<Hipisi*1 ald osebno.
nostne pošiljke Je trel en ? °dplrati v navzočnosti hov ' uslužbenca, ugotoviti nj je trysebino ter vrednost, k depi a označiti no spremne * Poii^.11,1 to ugotovitev potrd 1 8<>m <*eh navzočih uslu
bencev.
dodeljevanje pošte
5L člen
Starešina, ko pošto prejme, označi na spisu uslužbenca, ki naj zadevo rešuje. Po potrebi daje na spisu tudi odredbe glede uradne poti spisa, zlasti glede nujnosti rešitve, o koordinaciji, koga je treba o spisu obvestiti, ali je potreben pred rešitvijo razgovor, komu je treba predložiti osnutek rešitve v odobritev in podobno.
Take odredbe ee dajejo desno od vložne številke ali pod njo. označba nujnosti in evidenčni roki se vpišejo z rdečim svinčnikom ali z rdečilom.
delovodna štampiljka
52.	člen
Na vsak spis sc vtisne delovodna štampiljka neposredno pod besedilom na levi strani. Ce tam ni prostora, se štampiljka odtisne na hrbtni strani na levem kotu zgoraj. Ce tudi tam ni prostora, se štampiljka odtisne na poseben list papirja, ki se priključi k spisu.
V posamezne rubrike delovodne štampiljke je treba vpisati:
v rubriko »prispelo« — datum prejema spisa;
v rubriko znak — delovodna številka — začetno črko funkcije uslužbenca, ki spis rešuje (za načelnika n, za matičarja m itd.) ter deiovodno številko, ki obsega opravilno številko ulomljeno z zaporedno številko;
v rubriko priloge, vrednote — število prilog in vrednot;
v rubriko reši — Ime referenta, ki bo zadevo reševal.
Pod deiovodno številko se vpiše v oklepaju temeljna številka zadeve.
PISARNIŠKE KNJIGE
53.	člen
Vložišče mora voditi tele pisarniško knjige:
a)	kombiniran delovodnik za navadno pošto;
b)	enostavna delovodnika za zaupno ter za strogo zaupno pošto;
c)	spisovne sezname za posamezne vrste zadev;
č) kazalo (indeks);
za vsako rubriko delovodnika.
Temeljne številke se prav tako vpisujejo zaporedno, preskakujejo pa tiste rubrike delovodnika, v katerih so zadeve prenesene in imajo zaradi tega svojo prvotno temeljno številko.
V	rubrikah delovodnika je označba za prejšnjo in poznejšo številko, v katero se vpisuje morebitne prejšnje tn poznejše številke (opravilne).
Za povezavo dopisov enega spisa se vodijo zaporedne številke. Prvi dopis v zadevi se
0}SJA OUABJOpOA O Ajd A OJ[dA
rubrike delovodnika. V rubriko se vpiše številka 1. In za to zaporedno številko poleg opravilne številke je treba označiti tudi dopis. Isto zaporedno številko ima tudi rešitev tega dopisa ali vmesni dopis, ki je bil odposlan v zvezi s prvim dopisom.
Nadaljnji dopis v tej zadevi se vpiše v drugo vrsto iste opravilne in temeljne •številke pod zaporedno številko 2. itd.
Ob prenosu na novo opravilno številko in Isto temeljno številko se vpiše na novo dospeli dopis z naslednjo zaporedno številko (ponavadi 6).
V	deiovodno rubriko predmet se vpiše primek in Ime pošiljatelja oziroma trne in sedež urada ter kratka označba vsebine. Ce ljudski odbor sam sproži zadevo, se vpiše v to rubriko samo kratka označba vsebine.
Vsebina predmeta se označi, če je vezana na osebo ali na kraj, najprej z Imenom osebe ali kraja, nato pa z geslom (n. pr. sprejem v državljanstvo). Ce pa vsebina pisma ni vezana na osebo, se navede samo geslo (na pr. prenos pravice uporabe na zemljišču).
V	rubriko prispelo — dan, mesec, se vpiše datum, ko je spis prispel na ljudski odbor. Datum se mora ujemati z datumom delovodne štampiljke.
Rubrika vložek se Izpolni z natančnim naslovom vlagatelja. Ce zadevo sproži ljudski odbor, se vpiše »uradno«.
Rubrika, številka ln datum vloge se Izpolni v zgornji polovici s tujo deiovodno številko, v spodnji pa se vpiše datum . -e-! jetega dopisa ali spisa. Pri za-
d) referentske knjige, kjer je ' sebni vlogi se vpiše samo datum, zaposlenih več kot 5 uslužbencev; | Rubrika priloge — vrednost se
izpolni enako kakor delovodne štampiljke.
V rubriko referent se vpiše začetna črka funkcije uslužben-
<m-
e)	kazalo tujih delovodnih številk je potrebno;
f)	razvid uporabe znamk;
g)	vročilne knjige za poštne pošiljke, za pošto, ki jo vračamo ca, ki zadevo rešuje, n. pr, po kurirjih, ln sicer za navadno, ‘ matičar).
zaupno ln strogo zaupno pošto;
h)	knjigo medkrajevnih telefonskih pogovorov;
1) položitveni (depozitni) dnevnik;
j)	overitveni vpisnik;
k)	evidenco in koledar ali rokovnik;
l)	razvid uradnih potovanj.
KOMBINIRANI DELOVODNIK
54. člen
Navadna pošla se vpisuje v kombinirani delovodnik.
Številke v delovodniku so temeljna številka in opravilna številka.
Temeljna številka ostane isfta, dokler zadeva ni rešena.
Opravilna številka ostane ista, dokler niso Izpolnjena vsa mesta pod Isto deiovodno številko z naknadno prispelimi spisi.
Ko se v delovodniku prenese zadeva na novo opravilno številko, obdrži zadeva svojo temeljno številko.
Opravilne številke tečejo brez preskokov zaporedno od 1 dalje
»Rubrika »rešitev« In dan — mesec rešitve — »odprave« se izpolnijo pred odpravo rešene zadeve.
V rubriko »rešitev« se vpiše Ime stranke, ki se ji rešitev po-; šilja ali a. a., če zadevo konča urad sam ali izvirno, če se vrne dopis stranki ali organu nazaj ali drugemu organu, pri čemer je treba označiti tudi naslov tega organa.
Za zadeve, ki jih urad vod! v spisovnem seznamu, je treba v rubriko »rešitev« vpisati tudi »glej spisovni seznam«.
Rubrika rok in poslovne pripombe se izpolni z vpisovanjem rokov, ki jih odredijo uslužbenci, ki spis rešujejo.
Vpisi v delovodnik se opravijo čitljivo s črnilom. Rubrika roki in poslovne pripombe se izpolnjujejo s svinčnikom.
Ob koncu koledarskega leta se delovodnik sklene tako, da se ugotovi končna opravilna in temeljna številka. To ugotovitev
podpiše tajnik ljudskega odbora, odtisne pečat in pristavi datum.
ENOSTAVNI DELOVODNIK
55.	člen
Enostavni delovodnik se vodi za zaupno in strogo zaupno pošto. Vsak na novo prispeli dopis ali spis se vpiše, pod novo delovno številko. Ce je bila zadeva že obravnavana, se pripiše ipisu tudi delovodna številka prejšnjega spisa. Ta številka se označi tudi v delovodniku.
SPISOVNI SEZNAM
56.	člen
Spisovni seznam je sestavni del delovodnika. Vanj se vpisujejo enakovrstne zadeve, ki prihajajo na ljudski odbor ali jih ljudski odbor izdaja v velikem številu.
Prvi dopisi takih zadev se vpišejo v kombinirani delovodnik pod ustrezno opravilno in temeljno številko. Vpiše se samo predmet, zaporedna številka in datum prihoda. Cez druge rubrike se vpiše: glej spisovni seznam.
Vsi naslednji spisi se vpisujejo samo še po zaporednih' številkah spisovnega seznama, dopisi pa se označujejo z opravilno številko delovodnika ter z zaporedno številko spisovnega seznama.
ZADEVE
KI SE NE VPISUJEJO
57.	člen
V delovodnik se ne vpisujejo tiskovine, brošure, prospekti, vabila, vročilnice in povratnice, oglasi, knjige, časopisi in revije.
Ne vpisuje se pod novo opravilno številko lastna poročila, urgence, vročilnice, povratnice :n dopolnila k vlogam.
Ti spisi se označujejo s številkami (opravilno in zaporedno) tistega spisa, h kateremu spadajo.
ZMOTNI VPISI — ZDRUŽEVANJE SPISOV
58.	člen
Ce se ista zadeva vpiše pod različnimi temeljnimi številkami, jo je treba združiti tako, da se prenesejo z vpisom k prvi določeni opravilni in temeljni številki vse naslednje zadeve. Pri številki pomolnega vpisa pa se zaznamuje opravilna številka pod katero je zadeva združena.
PRIKLJUČITEV SPISOV
59.	člen
Po vpisu dopisa ali spisa v delovodnik se spis priključi spisom, ki se nanašajo na isto zadevo. Ce se mora spis priključiti k drugemu spisu le začasno, se v »pripombe« vpiše opravilna številka z opombo, da je spis priključen k tej opravilni številki.
Ko ni več potrebno, da je spis priključen, se spisa ločita, zaznamba o priključitvi pa se v delovodniku izbriše.
ABECEDNI SEZNAM — INDEKS
60.	člen
K delovodniku se vodi stvarno in Imensko kazalo.
V	stvarno kazalo se zadeve vpisujejo po značilni besedi predmeta, v imensko pa začetni črki priimka osebe (stranke) ali organa. Oba seznama se vodita po abecednem redu.
V	kazalo se vpisujejo razen predmeta, priimka in imena oseb tudi delovodne številke (temeljna in opravilna).
REFERENTSKA KNJIGA I
61.	člen
V referentske knjige se označijo spisi, katere prejmejo usluž-bencl v reševanje.
Referentska knjiga ima zaporedno številko, rubriko za vpis, opravilne številke, datum vročitve spisa tn podpis uslužbenca, ki je spis prevzel ter datum vrnitve dopisa oziroma spisa v vložišču ter podpis uslužbenca vložišča, ki je spis prevzel.
DEPOZITNI DNEVNIK
62.	člen
Kolki za vlogo se morajo nalepiti v uničiti. Kolke za rešitve je treba hraniti kot depozit.
Vrednote, ki se hranijo kot depozit, se vpisujejo v depozitni dnevnik in hranijo v blagajni v posebnem ovoju, na katerem je označena številka spisa, na katerega se depozit nanaša in ime vlagatelja.
Prejem vrednote se vpiše izven roba delovodne številke z označbo zaporedne številke depozitnega dnevnika in vrednosti depozita.
Vrednost se vpiše tudi V ustrezno rubriko delovodnika.
Po uporabi se depozit izpiše iz depozitnega dnevnika.
UREDITEV SPISOV
63.	člen i
Spis mora bit urejen po zaporednih številkah.
Priloge k spisu, vročilnice ia povratnice se hranijo na koncu spisa, če jih je več, pa v posebnem pisemskem ovoju.
Celotni spis se vloži v posebno ovojno polo, na katero se napiše z rdečim svinčnikom temeljna številka dopisa ter letnica v desnem kotu zgoraj.
Spise ureja vodja vložišča. Kolikor prejmejo dopisi in rešitve novo številko, jih ureja uslužbenec, ki spise rešuje. Za arhiv uredi spise uslužbenec, ki jih vlaga v arhiv.
Za notranjo uporabo se spisi označujejo z rdečimi zaporednimi številkami. Te številke vpisuje za spise, ki prispejo, vodja vložišča, za spise, ki odhajajo pa uslužbenec, ki napravi rešitev.
NAČIN REŠEVANJA SPISOV
64.	člen
Spisi se rešujejo z osnutkom, brez osnutka, izvirno ali z uradnim zaznamkom.
bsnutek rešitve podpiše uslužbenec, ki ga je napravil. Osnutek odobri s kratico podpisa starešina organizacijske enote.
Na osnutku mora biti označeno, kdaj je bila rešitev prepisana, primerjana In odpravljena,
REŠEVANJE BREZ OSNUTKA
65.	člen
Ce se zadeva reši brez osnutka, velja kopija odpravka kot osnutek. Na kopiji mora btti označeno, kdaj je bila rešitev kontrolirana in odpravljena ter podpis osebe, ki jo to opravil.
i
IZVIRNO REŠEVANJ®
66.	člen
Izvirno se reši zadeva, kadar « vrne stranki, ki je ta rešitev zaprosila, tudi izvirni spis.
Rešitev se napiše ali na izvidnik ati na poseben list papirja, na katerem se označi, da se izvirnik vrača v prilogi.
V važnejših primerih se tudi izvirna rešitev napiše v kopiji in la vloži v arhiv.
Spise, ki jih ljudski odbor prejme od drugih organov ati strank na vpogled, je treba oa-nučiti x »na vpogled« ln v do
ločenem roku vrniti s pripombo o opravljenem vpogledu.
Spisi, ki so poslani v vednost, se vložijo v arhiv, potem, ko se na njih zaznamuje, da so fi vzeti v vednost.
URADNI ZAZNAMEK
67.	člen
V obliki uradnega zaznamka se rešitev opravi kadar ni potrebna pismena rešitev. Taka rešitev se zaznamuje na izvirniku z navedbo stranke ali organe. .ki mu je rešitev sporočena. Zaznamek vpiše uslužbenec, kt je rešitev sporočil s pristavkom datuma.
PREPISOVANJE
68.	člen
Prepis mora biti izvršen natančno po osnutku ali po diktatu. Po prepisu je treba čistopis primerjati z osnutkom.
Na osnutku zaznamuje prepi-mvalec, kdaj je napravil čistopis.
Prepisovalec je dolžan prepis primerjati z osnutkom, uslužbenec ki narekuje rešitev brez osnutka, je dolžan kontrolirati oravilnost pismenega odpravka.
PISMENI ODPRAVEK
69.	člen
Pismeni odpravek mora imeti tele sestavine:
1.	ime ljudskega odbora s strojem ali štampiljko, datum in delovno številko, (opravilno n zaporedno ter letnico),
2.	predmet (kratko vsebino zadeve s priimkom in imenom tistega, na katerega se zadeva nanaša in z značilno besedo zadeve.
Označbe pod 1. in 2. tega člena morajo biti na levi strani odpravka zgoraj.
2.	Na desni strani zgoraj se napiše kraj in datum.
3.	V sredini se izpiše natančen naslov osebe, ki ji je odpravek namenjen.
4.	Pod naslovom ee vpiše vse-
0L0 Ljubljana-okolita
f ODREDBA
Ne podlagi ci. a Uredbe o prispevku za varstvo otrok v »Tednu otroka-« (Uradni list FLRJ, št. 42-519/54) je Okrajni ljudeku odbor Ljtkoljaiva-okolica na XXVI. skupeti geji Okrajnega ■bora in Zbora proizvajalcev Okrajnega ljudskega odbora dne
11.	junija 1956 sprejel naslednjo ODREDBO
e ustanovitvi in upravljanju sklada za varstvo otrok
1.
Dri Okrajnem tj ud. odboru Ljubljana-okoiica »e ustanovi poseben sklad za varstvo otrok.
2.
V sklad za varstvo otrok se ■tekajo naslednji dohodki:
1.	Dohoda*, predvideni po 4H. 1 Uredbe e prispevku sa varstvo otrok v »Tednu otroka«, kašen je vsako leto prvi teden V mesecu oktobru.
2.	Darila, Jo jih dajejo za varstvo otrok gospodarske organizacije.
5.	Dotacija Okrajnega ljudskega odbora le občinskih ljudskih odborov.
4. Prispevki n sklada sa so-eiitioe ustanove.
6.	Prostovoljni prispevki in volila.
8.
Sklad za varstvo otrok upravlja upravni odbor, katerega sestavljajo:
1.	ti er dič Meha, predsednik ODO Ljubijana-okotica;
2.	Brejc Marica, upravnica Dijaškega internata Kamnik;
3.	Velikonja Ivic*, tet odseka ga proračun OlX) Lj.-ok.;
4.	SVrlekar Minka, članica Odbora sa zasesto matere m otroka pri 01-0 LJ.-dk.;
5.	Mazi Vinko, šolski nadzornik pri OLO Lj.-ok.;
6.	dr. Kogoj Slame, član Sveta za zdrav, sn soc. politiko OLO Lj.-ok.;
7.	dr. Dekleva Marija, referent za šolsko higieno pri Okr. zdrav, domu Lj.-ok.
Z.a tajnika se imenuje tovariš Godina Zoro, referent za zaščito matere m otroka pri OLO L j.—ok.
4
Denarna sredstva sklada za varstvo otrok se lahko uporabljajo:
1.	za razvijanje novih oblik izventnlskega dela z mladino (letovanja, dnevna letovanja, taboren ja Itd.)-,
2.	za ra voj zavodov In akcij »a izboljšanje otroške prehrane (šolske mlečne kuhinje; vitaminski preparati itd.);
3.	za pomoč pri nadaljnjem razvoju zavodov za predšolske Otroke!
4.	za pomoč pri usposabljanju kadrov za razne službe v otroški zaščiti (organizatorji prostovoljne patronažne službe, voditelji centra za delo s starši, vzgojitelji v predšolskih zavodih, vzgojitelji na letovanjih itd.);
5.	za pomoč pri ustanavljanju ustanov in širjenju še ne razvitih oblik otroške zaščite (razmeščanje otrok v družine, šole (n centri za delo s starši, medicinsko-pedagoške posvetovalnice, centri za usposabljanje invalidnih otrok, šolske delavnice, otroške čitalnice itd.);
6.	za propagando otroške literature m otroških igrač (stalne razstave, katalogi itii.) io za nagrajevanje del • področja otroške literature, modelov otroški! igrač, razpisov natečajev za posamezne vrste otroške literature itd.;
7.	za organizacijo znanstvenega raziskovanja io obdelavo posameznih problemov odnosno metod otroške zaščite.
5.
Nadzor nad detooi upravnega odbora za upravljanje sklada za varstvo otrok vodi Svet za zdravstvo m soc. politiko OLO l .jubljana-oltolica.
Upravni odbor ta upravljanje sklada za varstvo otrok je dolžan vsaj enkrat letno poročati o svojem delu Okrajnemu ljudskemu odboru.
Predsednik
Okrajnega ljudskega odbora: Miha Berčič, 1. r.
ODLOČBA
Na podlaga 22. člena itn 6. točke 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih ter 2. člena zakona o obratnih ambulantah v gospodarskih organizacijah (Uradni list LRS, št. 4-26/55) je Okrajni ljudski odbor Ljob-Ijana-okotica na XXVI. skupni seji okrajnega zbora in Zbora proizvajalcev dne 11. junija 195» sprejel naslednjo ODLOČBO
1.
Dovoli se ustanovitev obratne ambulante za gospodarske organizacije Industrija platnenih izdelkov Jarše, Tovarno papirja, kartona in lepenke Količevo in l.esno - Industrijskega podjetja Radomlje.
Obratna ambulanta je finančno samostojen zdravstveni zavod • sedežem pri gospodarski organizaciji Industriji platnenih izdelkov Jarše.
2.
Za upravnika obratne ambulante se imenuje dr. Siska Marija.
3.
Obratno ambulanto upravlja upravni odbor, v katerega se ■ menujejo:
dr. Šiška Marija, upravnik obratne ambulante;
Gorenc Anton, skladiščnik v »induplatis Jarše;
Zun Zofija, uslužbenka v »In-duplati« Jarše;
Sušnik Frančiška, delavka v »Induplati« Jarše;
Peian Slavisti, uslužbenec v Tovarni papirja Količevo;
Janežič Franc, knjigovodja v IjCsrio - industrijskem podjetju Radomlje;
mr. ph. Milič Tihomil, upravnik okrajne lekarne Domžale;
dr. Celestina Miran, upravnik splošne amoulante Mengeš.
4.
Delo obratne ambulante strokovno nadeoruje svet za ljudsko zdravstvo in socialno politiko OLO Ljubljana-okolica po strokovnjakih Okrajnega zdravstvenega dume OLO Ljubijana-oko-lica.
5.
Ustanovitelj je dolžan v enem mesecu pe Izidu te odločbe razglasiti obratno ambulanto za finančno samostojen zdravstveni zavod.
6.
Ta odločba velja, ko se objavi v »Glasniku«, uradnem glasilu ODO Ljubljana-okolica.
Predsednik OLO:
Miha Berčič, L r.
ODLOK
Na podlagi 106. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih je Okrajni ljudski odbor Ljublja-na-okolica na XXVI. skupni seji okrajnega zbora in zbora proizvajalcev dne 11. junija 1955 sprejel
ODLOK
o razveljavitvi odloka o pavšalnem povračilu stroškov za uradna potovanja na območju okraja Ljubljana-okolica
1.	člen
Razveljavlja se odlok o spremembi odloka o pavšalnem povračilu stroškov za uradna potovanja na območju okraja Ljubljana-okohca, ki je bil sprejet na seji okrajnega zbora dne 18 januarja 1954 ln je objavljen v Uradnem Listu LRS št. 3-43/54, ker ni v skladu z veljavnimi predpisi.
2.	člen
Ta odlok velja z dnem objave v Uradnem hstu IJtS.
Predsednik
okrajnega ljudskega odbora: Miha Berčič, 1. r.
bina, ki mora biti kratka in razumljiva.
5.	Pod vsebind dopisa je uradni pozdrav.
6.	Pod besedilom se vtisne na sredini uradni pečat, na desni strani pečata pa se izpiše funkcija tistega, ki je pristojen zq, podpis, pod tem pa njegov pri-
mek in ime.
PODPISOVANJE
70.	člen
Zadeve upravnega postopka podpisuje vodja organizacijske enote, v kateri se vodi upravni postopek.
Ce zadevo reši kateri od organov ljudskega odbora (svet ali komisija ali ljudski odbor na reji) podpiše odločbo, v kateri .-nora biti označeno kateri od organov je sprejel sklep ,v tej tvari, starešina organizacijske mote, v katero zadeva spada.
Čistopisi morajo biti podpisani s črnilom. Ni dovoljeno uporabljati kemične svičnike in udi ne faksimile.
Ce se z.a odpravek ne uporabi izvirnik, ampak njegov prepis, mora biti prepis overjen. Overitev se napravi tako, da se la mestu, kjer je na izvirniku podpis, izpiše na prepisu pri-mek in ime podpisnika in pristavi označba 1. r.
Uslužbenec, ki je pooblaščen ia overjanje podatkov, pa dostavi še klavzulo, da Je prepis 'nalc izvirniku.
ODPRAVA
71.	člen
Odprava obsega izpisovanje’ v pisarniških knjigah, ureditev »dpravkov, kuvertiresje in frankiranje, odpravo in delo s spisom, ki se spravi v arhiv.
IZPISOVANJE
72.	člen
Spis se izpiše v delovodniku v ustreznih rubrikah.
UREDITEV ODPRAVKOV
73.	člen
Odpravku je treba priložiti vse na odpravku označene priloge, ostali apisi se pripravijo za arhiv. Na spisu morajo biti odtisnjeni uradni pečati in kolki nalepljeni in uničeni.
KUVKRTIRANJB IN FRANKIRANJE
74.	člen
Pisemski ovoj mora biti predpisano frankiran.
V levem kotu zgoraj se napile ime ljudskega odbora, sedež, delovodna številka ter oznaka zaupno, če je zadeva zaupna. V sredini se napiše natančen naslov prejemnika, na levi spodaj
pa se odtisne pečat ljudske#! odbora in navodila za pošto o pr. priporočeno, ekspresno itd' Na desni strani se nalepijo pi' semske znamke po teži pošiljk«'
OBRAČUN ZNAMK
75.	člen
Vsak dan pred odpravo jjošt* mora uslužbenec, ki pošto 0*1 pravlja, vpisati v poštno izro-; čilno knjigo označbo zneska po jtnine. Po dnevni odpravi pušk ;e treba poštnino sešteti 1« dobljeni znesek prenesti v rub-'iko izdano »evidence uporab« znamk«.
Evidenca uporabe znamk in9 tele rubrike: datum, nabava -z de j a znamk, prejeto, izd asio 9
• tanje.
V	rubriko datuma se vpiše, kdaj so bile znamke nabavljen« n kdaj so bile izdane.
V	rubriko nabava — izdaj« i znamk se vpiše pri nabavil znamk nabavljeno, če pe so bil« znamke poslane stran in so bil« uporabljene za frankiranje pl' :em, se vpiše v to rubriko pri' mek in ime pošiljatelja ter de* ovodna številka spisa.
V	rubriko prejeto se vpti« znesek, ki je bil izdan iz bl»' j žajne za nabavo znamk. K te* mu vpisu 'je treba priložiti po* trdila poštnega urada za dejali' zko nabavljene znamke.
V	rubriko isdano se vplš* vsak dan znesek iz poštne *# vročilne knjige, v rubriko sta' nje pe razlika med rubrikam* prejeto in izdano.
ODPRAVA
76.	člen
Pošta »« odpravi lahko 9° pošti sli po kurirju z vročilo!«**! knjigami ali z vročilnicami.
Zoupoe. strogo zaupne in d rute pošiljke važnejše vsebin«, aošlljke listin ali vrednot s« idpravljaje praviloma priporo-'eno, ali pa po vročilni knjigi'
VROCILNA KNJIGA
77.	člen
Z vročilno knjigo se odpravlja pošte po kurirju ali naravnost strankam.
Z vročilno knjigo se vročaj« urno zadeve, zoper katere o| pritožbe in ni mogoč uprav«! ipor.
Vročilna knjiga je enak« poštni izročilni knjigi.
Ce je oddana pošiljka po P** iti priporočeno ali ekspres*«1 se potrdilo pošte prilepi na le«* strani rubrike.
V	enem pisemskem ovoju i* ; .ahko več spisov za istega oa-Lovnika.
(Nadaljevanje v prih. ItevJ
MLO LJUBLJANA
OBJAVA
Mestna volilna komisija v Ljubljani, po ugotovitvi volilnih izidov pri nadomestnih volitvah odbornikov v zbor proizvajalcev mestnega ljudskega odbora glavnega mesta Ljubljana, ki so bile dne 15. junija 1955 v 25. volilni enoti,
objavlja volilne Izide:
V volilni enoti štev. "25, kl je volila enega odbornika, sta bila dva kandidata:
1.	Kunej Janko, uslužbenec »Utensilia«, stanujoč Ljubljana, Galjevlca 152;
2.	Kogovšek Ivan, direktor »INDOS«. stanujoč Ljubljana — Šentvid 71.
'Na vseh voliščih te volilne enote je bito oddanih za kandidata:
1. Kunej Janko, šal Je dobil
340 glasov;
2. Kogovšek Iv«n, Iti je do**1
178 glasov.	.
Mandat je bil dodeljen Kun*' Jakoba Janku — uslužbenri*
»Utensilia«, stanujoč Ljubija** Galjevica 152.
Predsednik: ote Pernuš, L f’
OBJAVA
V času od 18. do 28. junij* 1655 je možno pri Finanč1’- ; upravi • MLO (Kresija, ao*’* št. 16-1) zasebnim davčnim **' j vezancem pregledati predlog njihovih davčnih osnov ea le 19f>* v smislu čl. 78 Uredbe dohodnini.	q
Finančna uprava M1*' Ljubljana
Izdaja .ZalotnMtuo Llubli»«*S dnevnik«, dlraktor Stane Skr»D* odgovorni urednik Ivo Tavčar«