Natisov 15*000« jerc" izhaja vsaki (tek, datiran z dnevom naslednje nedelje. aročnina velja za Av-rijo: za celo leto krone, za Ogrsko K 50 vin. za celo »to; za Nemčijo stane 1 celo leto 6 kron, za neiiko pa 8 kron; 1 drago inozemstvo se ačuni naročnino z ozi-om na visokost poštnine. Naročnino je pla-lati naprej. Posamezne jlev.se prodajajo po 8 v. ediištvo in uprav-lišlvo se nahajata v ^uja gledališko poslopje štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 80-— za >/, strani K 40 — za V« strani K 20 — za >/„ strani K 10 — za '/i e strani K 5"— za '/si strani K 2'50 za '/«4 strani K 1.— Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža. ŠteT. 6. V Ptuju v nedeljo dne 6. februarja 1916. XTIL letnik. in priti vetovna vojska luska ofenziva na vzhodu odbita, v- Rusi izgubili čez 100.000 mož. [— Črnogorska popolnoma v naši roki. — Prodiranje proti Durazzu. Italijani opešani. — Veliki nemški uspehi na zapadu. — „Zeppe-lini" nad Parizom in Anglijo. — Uspehi na morju. — Boj za Saloniki. ne po-predclal uspehe samo v latie v 12 »tek-; inj kot orava. u Avstrijsko uradno poročilo od petka. K.-B. Dnnaj, 28. januarja. Uradno se danes razglaša: Rusko bojišče. Pri Toporouca ob besarabeki meji napadli so danes zjutraj oddelki srednje-gališkega infanterijskega regimenta št. 10 neko rusko prednjo postojanko, so jo zavzeli v ročnem boju, so zagrebli ruske arke in odpeljali velik del posadke kot vjete. Drugače nič novega. Italijansko bojišče. Razven navadnih artiljerijskih bojev in manjših podjetij pretekel je včerajšnji dan brez dogodkov. Južno-vzhodno bojišče. Naše čete bo zdaj tudi pokrajino od Gusinja zasedle in tudi tukaj niso zadele nikjer na odpor. Ra-zoroženje črnogorske armade bliža se svojemu koncu. Namestnik generalštabnega šefa: pl. H 6 f e r, fml. Nemško uradno poročilo od petka. K.B. B e r 1 i n, 28 januarja (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. V frontnem oddelka od N e u v i 11 e bil je neki napad Francozov z ročnimi granatami pod velikimi izgubami zanje odbit. Ena naših lazstrelnib odprtin OBtala je v roki sovražnika. Plen od 26 januarja se je za 4 strojne puške in 2 metalna stroja povečal. Na mnogokratno obstreljevanje krajev za našo fronto odgovorili smo z ognjem na Reims. Pri visočini 285 (severno-vzhodno od L a C h a 1 a i e) zasedle so naše čete po boja eno od sovražnika razstreljeoo odprtino. O nekem nočnem zračnem napada na odprto mesto Freiburg še nimamo končnih poročil. Vzhodno bojišče. Na obeh straneh |od V ids y ter med Stochodom in Sty rom vršili so se manjši boji, pri katerih smo napravili vjete in zaplenili materijala. Balkansko bojišče. Nič novega. Vrhovno armadno vodstvo. Nemški uspehi v zračnem boju. (Iz uradnega poročila od petka). K.B. Berlin, 28 januarja (W. B.) Uradno se poroča: V angleški zbornici so se podali glede zračnih bojev podatki, na katere se da najboljše odgovoriti s sledečim sezoamkom naših in sovražnih izgub na letalih. V časa od 1. oktobra 1915 izgubili eo Nemci na zapadni fronti: V zračnem boju........7 vsled streljanja od spodaj .... 8 izgubljenih...........1 časa: skupaj torej 16 Naši zapadni nasprotniki izgubili so v tem V zračnem boju........41 vsled streljanja od zemlje . . . .11 vsled neprostovoljnega izkrcanja v naši črti..........11 skopaj torej 63 Gre se pri temu le za z gotovostjo dogaane številke v našo roko padlih sovražnih letalnih strojev. (Torej so izgubili v tem času Nemci 16, Angleži in Francozi pa najmanj e 63 letalnih Strojev. S tem je pač dokazano, da so zvesti naši zavezniki Nemci prvi mojstri v zraku. Op. ur.) Vrhovno armadno vodstvo. Na Črnogorskem zaplenjenih doslej 314 topov, 50.000 pušk, 50 strojnih pušk. (Avstrijsko uradno poročilo od sobote.) K.-B. Dunaj, 29. januarja. — Uradno se danes razglaša: Rnsko bojišče. Mostna šanca severno-zapadno Uscieczka ob Dnjestru bila je da nes zjutraj ljuto napadena. Hrabra posadka vrgla je sovražnika nazaj. Prednje polje je z ruskimi mrliči obsejaao. — čez S t r y p a-fronto poka- zalo se je včeraj sovražno letalno brodovje. Od 11 ruskih letal bila sta dva z artiljerijskim ognjem uničena, trije pa so se morali za sovražnimi črtami prisiljeno izkrcati. Pri B e r e s t i a-n y ob Styru odbile so naše straže močnejše ruske poizvedovalne oddelke nazaj. Italijansko bojišče. Nobenih posebnih dogodkov. Južno-vzhodno bojišče. Naše čete so Alessio in jadransko pristanišče San Giovanni di Medua zasedle. Zaplenilo seje mnogo zalog. — Na Črnogorskem je položaj nespremenjeno miren. Iz raznih krajev dežele prihaja poročilo, da je p r e b i v a 1 s t vo naše čete slavnostno sprejelo. — Doslej se je zbralo vštevši plena ua Lovčenu — na glavnih zbirališčih orožja: 314 kartonov, Čez 50.000 pušk in 50 strojnih pušk. Štetje pa še ni končano. San Giovanni d i M e d u a je eno najboljših pristanišč ob jadranskem obrežju; od tukaj vodi razmeroma dobra cesta v A1 e s s i o, glavni kraj Malissice. Svoj čas je obstojal na črt, da se bode srbska Donavsko Jadranska železnica v Medni razlila. Italijani so nam zdaj ta kraj prepustiti morali. S tem so izgubili nanovo važno točko ob jadranskem morju, ki bi jim zamogla biti postojanka v Albaniji. Južno leži Alessio, ki je bilo svoj čas trgovinsko središče severne Albanije. Danos šteje okoli 3500 prebivalcev. Ta leži albanski narodni -junak Skanderbeg pokopan. V Alessio je tudi sedež katoliškega škofa. Namestnik generalštabnega šefa: pl. Hofer, fml. Nemško uradno poročilo od sobote. K.B. Berlin, 29. januarja. (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Straachill'cva grenčioa i« »lenjav« povrrofi moč in je vsled tega pri večjem telesnem napora neobhodno potrebna. Zato jo je priporočati slasti « turiste, lovce, vojaka, | ■ romarj* itd, ===== Zapadno bojišče, Severno-zapadno od L a F o 1 i e naskočile so naše čete sovražne jarke v razdaljo 1500 metrov in vjele 237 sovražnikov, med njimi enega oficirja, ter zaplenile 9 strojnih pušk. Pred zadnjič zavzeto postojanko pri Nenville so Be opeto?ani francoski napadi izjalovili; sovražniku pa se je posrečilo, zavzeti neko drugo razstrelno odprtino. — V zapadoem delu St. Laurenta (pri (Arrasa) smo Francozom skupino hiš v naskoku vzeli. Jožno S o m m e zavzeli smo vas F r i e s e in okoli 1000 metrov jnžno od nje ležeče postojanke. Francozi pustili so neranjenih 12 oficirjev, 927 mož, 13 strojnih pušk ter 4 metalcev min v naši roki. — V Champagni živahni artiljerijski in minski boji. Na visočini Combres je ntka francoska razstrelba neznatno enega naših sprednjih jarkov poškodovala. Pod velikimi izgubami se jo moral sovražnik po enem posknsn, zasesti odprtino, nazaj potegniti. — PriApremontu smo eno sovražno letalo uničili. Zračni napad na F r e i-b u c g v uoči na 28. t. m. povzročil je le malo škodo, En vojak in dva civilista sta ranjena. Vzhodno bojišče, Položaj je v splošnem nespremenjen. Pri B e r e s t i a n y so av-stro-ogrske čete večkratne napade zavrnile. Balkansko bojišče. Nič novega. Vrhovno armadno vodstvo. Avstrijsko uradno poročilo od nedelje. K.-B. Dunaj, 30. januarja. Uradno se razglaša: Rusko bojišče. Nasprotnik je ponovil včeraj čez dan svoje napade proti mostni šanoi severno-zapadno od D s c i e s z k e. Vsi poskusi, da bi se jo polastil, izjalovili so se na hrabrosti braniteljev. Skoraj v vseh delih severno vzhodne fronte pričela je roška artiljerija močno delovati. Tndi težki topori so na raznih točkah sodelovali. Italijansko bojišče. Nobenih posebnih dogodkov. Južnovzhodno bojišče. Na Črnogorskem mir. V San Giovanni di Meči u a bilo je dva kanona, jako veliko artilerijske municije in znatne zaloge kave ter krušnega ploda zaplenjeno. Nemško uradno poročilo od nedelje. K.-B. Berlin, 30. januarja. (W.B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Ob in južno od ceste Vimy Nenville trajali so boji za last od nas zavzete postojanke naprej. En francoski napad bil je zavrnjen. — Jnžno od Somme zavzeta postojanka ima r" a z š i r j enosti 3500 metrov in globočine 1000 metrov. Skupno je tam 17 oficirjev, 1270 mož, med njimi nekaj Angležev, v naše roke padlo. Francozi poskusili so le en slabotni protinapad, ki je bil lahko zavrnjen. — V Champagni prišlo je deloma do živahnih artiljerijskih bojev. — Na ostalih frontah bilo je streljanje vsled slabega vremena omejeno. Proti večeru pričeli so pri jasnosti Francozi živahni ogenj proti naši fronti vzhodno od Pont- a-M o u s s o n a. Napredovanje sovražnih infanterijskih oddelkov bilo je preprečeno. Vzhodno in balkansko bojišče. Nobeni dogodki posebne važnosti. Vrhovno armadno vodstvo,, Zopet letalni stroj nad Parizom. K.-B. Pariz, 30. januarja. Agence Havas fioroča: Dne 30. t. zvečer plovil je neki nemški stalni stroj v smeri proti Parizu. Letalui stroj dospel je kratko po 10. uri in je bil od odpornih topov obstreljevan ter od letal napaden. Letalni stroj vrgel je nekaj bomb, ki po dosedanjih poročilih niso napravile nobene škode (?). Ob četrt 12. uri bil je alarm končan in razsvetljava zopet urejena. Avstrijsko uradno poročilo od pondeljka. razglaša: K.-B. Dunaj, 31. januarja. Uradno se Na vseh treh bojiščih nobenih posebnih dolov. Namestnik generalštabnega šefa: pl. H d f e r, fml. Nemško uradno poročilo od pondeljka, K.-B. Berlin, 31. januarja. (W.-B.). Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Naše nove jarke v pokrajini Nenville smo proti francoskim poskusom zopetne pridobitve obdržali. Število severno-zapadno posestva L a F o 1 i e vjetih Francozov se je zvišalo na 318, plen pa na 11 strojnih pušk. Proti dne 28. januarja južno S o m -m e od šlezijskih čet'zavzeti postojanki obračali so Francozi večkratne, napade s streljanjem. Splošno je trpelo topovsko delovanje vsled meglenega vremena. V odgovor na vržene bombe francoskih letalnih strojev na odprto, izven operacij ležeče mesto Freiburg so naši letalni stroji v zadnjih dveh nočeh trdnjavo Pariz z navidezno zadoljivim uspehom napadli. Vzhodno bojišče. Rnski napadalni poskusi proti pokopališču od V i s m e zapadno R i g e izjalovili so se v našem artiljerijskem in infanterijskem ognju. Na balkanskem bojišču je položaj nespremenjen. Vrhovno armadno vodstvo. Napad „Zeppe!inov" na Pariz. K.-B. Pariz, 31. januarja (Agence Havas.) Predsednik Poincare- in notranji minister M a 1 v y sta včeraj v bolnišnici 10 žrtev „Zeppelin"-uapada obiskala in potem pozorišče napada ogledala. Število ubitih znaša 24 ; med njimi se nahaja več žrtev, ki se jih ni moglo izpoznati. Od izpoznanih žrtev je 9 ubitih in 14 ranjenih žensk, 8 nbitih in 12 ranjenih možkih in 2 ranjena otroka. Ena bomba napravila je odprtino,- ki ima en meter globočine in 5 do 6 metrov širokosti. Druga bomba je hišo treh nadstropij popolnoma razbila, tretja bomba je napol porušila eno trinadstropno hišo, četrta bomba hišo s 5 nadstropji; neka nadalj-na bomba je napravila isto škodo pri drugem poslopju, šesta bomba povzročila je neznatno škodo na eni petnadstropni hiši, sedma je porušila eno enonadstropno hišo, osma bomba je padla na cesto in razrušila okna in vrata sosed nih poslopij, deveta je uničila stene in dvorišče petnadstropne hiše, deseta je prebila neko delavnico, ednajsta je padla na kup kamenja, dvanajsta je uničila neko enonadstropno vrtno hišo, ena bomba pa ni eksplodirala. Nemški „Zeppelini" nad Angleško. Hudo poškodovanje velikih angleških industrijskih naprav. K.-B. Berlin, 1 februarja (W.-B.) Eno naših pomorskih brodovij zračnih ladij je v noči k 1. januarju obmetalo z razstrelnimi požarnimi bombami dok, pristan in fabrične prave v Liverpoolu in Birkenhead;] Železne tvomice in velike peči v ManchJ s t r u, fabrike in velike peči v R o 11 i n(J hamu ter Sheffieldu, velike industrij« naprave ob H u m b e r j u in pri G r et Yarmonthu. Povsod se je opazovalo raoSj učinek vsled mogočnih eksplozij in hudih p rov. Ob Humberju se je poleg tega m baterijo prisililo, da obmolkne. Zračne ladje so od vseh krajev obstreljevane, pa ne Vse zračne ladje so se vkljub močnemu pro(i vplivu nepoškodovane vrnile. Šef admiralnega štaba mornarice, | * * * Nemška letala „Zeppelini" so se pri« torej zopet gibati. Po napadu na Pariz, ki francosko javnost tako hudo rasburil, pri zdaj ta velepomembni napad na industrijsko s , najbolj sovražne Anglije. Mesta Liver pa in Birkenhead ležita ob bregu izliva rd Mersey v Irsko morje, torej na zapadne obrežju Anglije. Manchester in S h e f f i e ležita vzhodno od Liverpoola v največjem dustrij8kem okraju Angleške, Nottingha^ pa južno od njih. Izliv reke H u m b e r (p mestu Hull) in mesto Great Yarmont ležita ob vzhodnem aDgleškem obrežju. Lahi se torej reče, da je bilo s temi bumbami nai ških „Zeppe.linov" zadeto srce Anglije. In tj mogočna obrambena sredstva angleških širofl ustnežev istotako niso ničesar pomagala, kakf ne ona francoskih frazerjev. Nobeni letalni stl ne doseže hitrost nemških „Zeppelinov" | njih visočine, ki se jo ceni na 3500 metro^ Poleg tega imajo nemški 8Zeppelini" menj tudi nove, posebno grozovito učinkujoče bomlj Avstrijsko uradno poročilo od torka. KB. D n rt a j, 1. februarja Uradno se o nes razglaša : Rusko in italijansko bojišč? Nobenih posebnih dogodkov. Južno-vzhodno bojišče. Položaj t črnogorskem in v pokrajini S k u t a r i j je nespremenjeno miren. Zadržanje prebivali* ne pusti ničesar želeti. Namestnik generalštabnega šel pl. H 6 f e r, fml. streljene nemške se vrnil« gub. Juj imi g« Vz dogodko Ba nih ladi, pristani? tiskovni Da znanja, slej mil ničesar služi č š t e v i B 6 j i t ce pi mednar veda oi čilne zi neavstr si sir delo vsako Na te ralo. S. prisade dela v sani' krasno Here prepric" rokah. V Budim skusi temu žn o Nemško uradno poročilo od torka. K.-B. Berlin, 1. februarja (W.-B) IzJ likega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. V noči od 31.] nuarja poskusili so majhni angleški oddelki t napad proti našim postojankam zapadno I M e s s i n e s (Flandrija). Bili so vsi nazaj ženi, ko se jim je na enem kraju mimogn posrečilo, vsiliti v naše jarke. Pri F r i c o u rl (vzhodno od Alberta) onemogočili smo z c njem sovražniku zasedenje neke od njega n * Princ- Effe svoji bolezr mor Pogre in ofc Mahrr. Rl QsleireichischerWachf posten vor Plevlje. Pleylje. čeprav je | nogorska najmaij naših sovražnikol je komaj nekaj *j ja nego kranj kronovina, bili boji proti nji težavni. Kajti a nata črnogorski nekaka naravnati njava, pri katera mora takorekočvl kamen posebej J vzeti. Eno naja menitejših mest črnogorskem j( Plevlje, PrinJ mo sliko tega ir.es pred katerim st avstrijski vojak I straža. 1 starat stven naslei mer. bode svoje nejšil gan napa Ob < stoja Ob : ni j 3 - ■ i in e na-x d u, >hej i n gi -i i sk« o at nočni požari eki i bil .dete. proti- 06. ričel« ki j| d ride d sr« J o o rek« Dem ie] a i ha ■ H » n t Lahi uei i vj i rok! kakoi i s tri r« ,| etro1 nen ombi se d) išče. žaj nai :rij v al ca pra ska je C j manj likov i iaj ve ranjsk bili 'J1 ti irska m a tr ateii s COČVSI ibej najzn mesti o m je PrinaŠ amesl m st )jak streljane odprtine. Severno od tam vdrle so nemške patrulje do angleških postojank in so se vrnile z nekaterimi vjetimi brez lastnih izgub. Južno S o m m e so Francozi v boja z ročnimi granatami še nadalje na zemlji izgubili. Vzhodno bojišče. Nobenih posebnih dogodkov. Balkansko bojišče. Ena naših zračnih ladij napadla je barke in zaloge entente v pristanišču S a 1 o n i k u z vidno dobrim uspehom. Vrhovno armadno vodstvo. Položaj na Črnogorskem. K.-B. Dunaj, 1. februarja. Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Današnjo poročilo generalnegB štaba naznanja, da je položaj ca Črnogorskem prejko-slej miren in da zadržanje prebivalstva ne pu3ti ničesar želeti. Kot označba k tema poročila naj složi dejstvo, da je v zadnjih dneh veliko število Črnogorcev prosilo, da naj uejih pusti kot vojne prostovoLj-ce proti Italiji boriti. Z ozirom na mednarodno pravo se morajo take ponudbe seveda odkloniti. Vondar so pa v veliki meri značilne za simpatije, ki jih vživa Italija tudi pri neavstrijskih in ueogrBkih prebivalcih vzhodnega jgrenke Adrije". Prav mnogo Črnogorcev prosi tndi, d a b i si smeli v notranjem monarhije delo poiskati, ker jim je dolgoletna vojna vsako zmožnost za življenje v domovini odvzela. Na te prošnje se bode na primerni način oziralo. Samoamevno imajo naše čete sploh v težko prizadeti deželi primerni kos kulturnega dela izvršiti, zlasti, glede dovoza prebrane in v sanitarnem oziru. Kdor se spominja, kako krasno so naši vojaki po zasedenju Bosne in Hercegovine delovali, ta bode imel tudi prepričanje, da je i usoda Črnogorcev v dobrih rokah. 100.000 mož ruskih izgub. Vojni poročevalec lista „ Pesti Hirlap" v Budimpešti opozarja nato, da trajajo ruski poskusi prediranja zdaj že pet tednov; pri temu se ceni ruske izgube na približno 100.000 mož. Uspeh, ki eo ga Rusi stem skupili, je ničeven. Samomor turškega prestolonaslednika. K.-B. K o n s t a n t i u o p e 1, 1. febrnaija. Princ-prestolonaslednik Jussuf Izzedin-Effendi je danes ob pel 8. uri zjutraj v svoji palači vZingirli koju vsled neke bolezni, na kateri je že nekaj časa trpel, samo mor izvršil; prerezal si je žile na levi roki. Pogreb se izvrši jutri zjutraj z velikimi slavnostmi in običajnim ceremonielom v gomili sultana Mahmuda v Stambulu. Ruski minisierski predsednik je odstopil. KB. Petersburg, 1. februarja. Mini-sterski predsednik Goremykin je iz zdrav-Bt?enih ozirov od svojega posla odstopil; njegov naslednik je postal član državnega sveta S t ii r-m er. (Na zunanjo politiko ta odstop bržkone ne bode imel mnogo vpliva Sturmer velja vkljub svojemu nemškemu imenu za enega najstrast-nejših sovražnikov osrednjih držav. Op. ur.) Avstrijsko uradno poročilo od srede. K.-B. Dunaj, 2. februarja. Uradno se danes razglaša: Rusko bojišče. Pred mostno šanco severno-zapadno od Uscieczka bil je sovražnik z minskimi napadi prisiljen, da zapusti enega svojih najprednejših jarkov. Na večih točkah severno-vzhodne fronte vršili so Be pa-truljski boji * Italijansko bojišče. V dolini Su-gana bili so zapadno od Roncegna protinapadi enega italijanskega bataljona zavrnjeni. Ob Col di Lana bila je sovražna sapna postojanka v ročnem boju vzeta in razstreljena. Ob S o č i n i fronti topovski boji. Južno-vzhodno bojišče. V Albaniji zavzele bo naše prednje čete brez boja južni breg reke Mati. Na črnogorskem polni mir; nobenih dogodkov. Namestnik generalštabnega šefa : pl. Hofer, fml. * * * Reka Mati se izlije 13 kilometrov južno od Alessia v Drin. Nemško uradno poročilo od srede. K.B. Berlin, 2. februarja. (W.-B) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Sovražna artilje-rija razvila je v posameznih oddelkih Champagne in vzhodno od St. Die (v Vogezah) veliko živahnost. Mesto Lens bilo je zopet od nasprotnika obstreljevano. Eno francosko veliko letalo padlo je, prijeto od našega obrambenega °gniai južno-zapadno od C h a u n y na tla. Letalce smo ranjene vjeli. Vzhodno bojišče. Neki močnejši ruski oddelek bil je od nemških stražnih komand ob W i e s i e 1 u c h i južno od Kuchecka W o 1 a napaden in uničen. Balkansko bojišče. Naši letalci so opazovali v pristaniških napravah S a 1 o n i k i velike požare, ki so bržkone povzročeni od napadov naših letalnih strojev. Vrhovno armadno vodstvo. Hrabri Čin nemških pomorskih junakov. K-B. No v i York, 2. januarja. Glasom poročila Reuterjeve pisarne iz New-Port-New s a je izgubljeni parnik „Appam" pod vodstvom nemške vojaške posadke in pod nemško vojno zastavo pri O 1 d P o i n t ob obrežja V i r-g i n i j e dospel. Parnik bil je v visočini K a -narskih otokov od nekega nemškega vojnega parnika vjet. nAppam" je imel pri slojem dohoda 425 oseb na krovu med njimi 138 o d okoli pet pred vstavljenjemBAppa-ma" potopljenih britskih parni-k o v. * * * To je zopet krasni čin nemške pomorske hrabrosti! Neki tajnestni nemški bojni parnik je torej ponoči predrl angleško blokado in je potopil v Atlantskem oceanu najmaoje pet angleških parnikov. Potem je vjel angleški parnik nAppam", spravil nanj vse vjete Angleže cd potopljenih parnikov ter nekaj nemških vojakov in jih poslal pod nemško bojno zastavo v Ameriko. Angležem prijazni Amerikanci bodejo pač svoja štirivoglata usta odpirali, ko začujejo ta čudni nspeh junaških nemških mornarjev! Italija priznava svojo vojaško onemoglost. Ob početku vojne se je presojalo italijansko vojno silo na okroglo 1'2 milijona prvovrstne armade, vso izvežbauo silo pa na 1 G milijona največ. Takrat se je tudi videlo, da hoče Italija porabiti svoje vojake samo ob svoji meji z namenom, da se raztegne na ozemlje, katero hoče zavojevati. Ko je četverozveza silila Italijo na Balkan, se je sodilo, da Italija na vzhodnji obali Adrije more odposlati k večjemu 50.000 mož, in sicer po večini čmovojnike. Dogodki so pokazali, da je bilo presojanje pravo. Italija ni pomagala nič na Ralkann, njena balkanska politika je zlomljena. Italija povdarja dan na dan, da potrebuje ob svoji fronti proti Avstriji svoje vojaštvo, vse to pač jasno spričuje onemoglost Italije. Italija sama s tem priznava svojo vojaško onemoglost. Italija pa je tndi izgubila že 600.000 mož svoje prvovrstne armade, to je polovico svojih najboljših čet, do-čim so branitelji ostali čvrsti in krepki v svojih pozicijah in se je njihovo razpoloženje visoko dvignilo. Kar smo odbili v četrti soški bitki, to so bile že deloma površno izvežbane čete, ako zadenejo zopet Italijane take izgube, potem bodo morali zamašiti svoje vrzeli s črnovojniki, kolikor jih še ostane. Število napadalca v primerja z braniteljem je še vedao večje, ali v tem pogleda se pri novem italijanskem ponesrečenem napadu in ako bodo proste avstrijske čete na kakem dragem bojišča, lahko hitro marsikaj iz-premeni. „Zeppelin" nad Parizom. K.-B. Pariz, 30. januarja. „Agence Havas" poroča: Med hudo meglo pojavil se je v soboto zvečer proti 11. uri en »Zeppelin8 in je vrgel čez Pariz več bomb, katerim je precej mnogo oseb kot žrtev padlo. Na eni točki bilo je 15 oseb ubitih, na neki drogi pa en-mož in 3 ženske. Eaa hiša je bila porušena. Tudi drugače je bilo prav mnogo materijalne škode povzročeno. Lov letalnih strojev na .Zeppeliaa" ostal je b r e z u s p e š e n. Do 1. ure ponoči ostal je Pariz popolnoma v temi. (Parižani so torej zopet enkrat občutili grozo pred vojno. Vkljub vsem dragocenim odredbam in obrambenim določbam prihajajo zopet in zopet hrabri »Zeppelini8 nad sovražnim ozemljem ter naglašajo s svojimi bombami, da je nemški napadalni duh še živ ter da mora biti zmaga na strani osrednjih držav. Op. ur.) Sultan — nemški feldmaršal. K.-B. K o n s t a n t i n o p e 1, 30. januarja. — Ob priliki svojega rojstnega dneva je nemški cesar turškega sultana za feldmaršal a nemške armadeimenoval. Mongoli proti Kitajski. K.-B. M n k d e n. 30. januarja (Peterbarška brzojavna agentara). Število mongolskih vstašev se ceni na 20.000 mož, vštevši neko kitajsko Skutari Uradnim poročilom je posneti, da se je našemu hrabremu orožja posrečilo, zavzeti velevažno albansko pristanišče Skutari ob Jadranski obali. Zavzetje Skutarija, na katerega so razne države špekulirale, napravilo je zlasti v izdajalski Italiji velik vtis. Dokazalo je, da je pouoana beseda o laškem „mare nostro" navadna puhla fraza, ki ni vredna počenega groša. Prinašamo sliko, oziroma reliefno karto Skutarija in njegove okolice ter utrdbe. V deti Skutaisko jezero. goro Taraboš in levem kota zgoraj je vi- Med velevažno utrjeno . Skutarijem samim se izliva reka Bojana v jezero. Tudi meja med črnogorsko Zu den Kampfen um SKur-ari. in Albanijo je na zemljevidu označena se bode ta meja po končani vojni [prav izpremenila. ; seveda, bistveno 4 - brigado, ki Be je z vso municijo pridružila stvari vstašev. Vstaši imajo 12 topov in 2 strojni puški. Nadaljujejo svoje prodiranje proti kitajski prestolici Pekingu. Boji na morju. K.-B B e r 1 i n, 29. januarja (\V. B.) Uradno se poroča: Eden naših (nemških) podmorskih čolnov je dne 13. t. m. an gl e šk i o borož en i transportni par nik „Marere" v Srednjem morju in dne 23. p. m. neki angleški oboroženi transportni parnik v golfu od Salonika uničil. Dne 17. p. m. ob 10. uri dopoldne vstavil je en podmorski čoln 150 morskih milj vzhodno cd Malte neki parnik, ki je imel h o 1 a n d • s k o zastavo in je nosil ime „Melanie". Parnik se je vstavil in poslal en čoln. Ko se je potem podmorski čoln približal parniku, da bi pregledal njegove papirje, pričel je parnik pod holandsko zastavo iz večin topov in strojnih pušk živahni ogenj in je skušal podmorski čoln predreti. Ta je moral hitro p o d v o d o, da se je ubranil tega proti mednarodnemu pravu naperjenega napada. Mornariško poveljništvo. * * (To je zopet dokaz, da se naši sovražniki poslužujejo tudi zastav nepristranskih držav, samo da bi na ta način cene „bojevne uspehe" dosegli. Vse eno jim je pri temu, da je to zločin zoper mednarodno pravo. Vpoštevanje pravice zahtevajo ravno le od svojih nasprotnikov, sami pa so kaker divje zveri. No, nemška odločnost bode znala tudi to zločinstvo premagati. Najboljše sredstvo bi bilo seveda: Klin s klinom! Op. ur.) Pri bolečinah glave in obraza jemlje mnogo-flteTilno oseb v odpravo bolečin glasom poročil v več kot 100.000 zahvalnih pisem z najboljšim uspehom dobrodejno namaialno sredstvo Fellerjev dobro-diseči rastlinski esenčni fluid z zn. 18 steklenic franko 6 kron, 24 steklenic 10 K 60 vin. Lekarnar E. V. Keller, Stubica, Elsa-trg štev. 241 (Hrvatsko). Odvajalne Rhabarbara-krOKliice z zn. „Elsa kroslifce". 6 skalljic franko 4 K (0 vin. 454 Od naših junakov. i. Hrabri čin koroške deželne brambe. Iz vojnega tiskovnega nrada se z dne 29. januarja poroča: Odkar so se vršili boji pri O s 1 a v i j i. kaže se na italijanski fronti mir, ki je pretrgan le od manjših podjetij. Tako je napadla včeraj popoldne naša artiljerija s hipnim ognjem neko Bovražno postojanko na južno-zapadnem delu gore Javorček. Sovražnik je imel velike izgube in je zbežal. Zvečer prodrl je oddelek naše koroške deželne brambe v razrušeno italijansko postojanko in je vjel enega stotnika ter 82 mož regimenta bersaglierov št. 12. Lastne izgube so bile neznatne, one sovražnika jako velike. II. Hrabri Štajerc. „Tagespošti" pišejo z dne 27. januarja iz Laškega: Čevljar in gostilničarjev sin Avgust D o 1 i n š e k iz H r a s t n i k a je šel pri mobi- lizaciji kot četovodja pod orožje. Na severnem bojišču postal je feldvebel in pridobil malo srebrno hrabrostno medajlo. Kmalu potem postal je štabni feldvebel in je bil poleg tega še odlikovan z veliko srebrno hrabrostno medajlo. Dne 27. januarja 1915 dobil je strel v pljuča. Še ne popolnoma zdrav, oglasil se je Dolinšek zopet prostovoljno k fronti, ko se je pričela vojna z Italijo. Pri nekem inšpekcijskem potovanju našega prestolonaslednika podaril mu je ta osebno bronasto hrabrostno medajlo. Z vedno večjim veseljem in navdušenjem boril se je hrabri junak in je bil za oficirskega namestnika imenovan. Novembra meseca lanskega leta bil je zopet močno ranjen. Te dni pa se ga je zopet z zlato hrabrostno medajlo odlikovalo. Hrabri spodaještajerski junak je šele 26 let star. čestitamo mu iz srca za njegove krasne uspehe! III. Dezerter. Anton Gerschack, kadetni aspirant pri pog kan. bat. 1/3 piše v „ Grazer Tagblattu": „Tu stoji dezerter. Bežal jn bil s puško v visoko dvignjenih rokah proti naši žični obrambi; potem je vrgel puško proi in je zlezel skozi obrambo. Eden naših naprej postavljenih vojakov mu je zaklical, da naj puško seboj prinese. Lah je moral to dobro razumeti, kajti zlezel je še enkrat nazaj po puško. Hitro streljanje italijanskih straž, ki je pač njemu veljalo, ga ni prisililo niti k posebni naglici. Morda se je zanesel na lahko meglo, morda je bil prepričan, da njegovi tovariši nalašč nočejo zadeti. Potem je prišel k nam. Ljudje so se postavili krog njega in eden, ki je znal italijanski, ga je izpraševal. In mali Lah, katerega uniforma je kazala še malo sledov prestalega napora, pogledal nas je s temnimi, nemirnimi očmi in je pripovedoval: „25 let star, že skoraj 2 meseca v vojski, mnogo dela, hrana slaba, mnogo nevarnosti, vojna nič za-me." Smehljal seje pri temu ostudno in prosil za cigarete. Tolmač prestavil je drugič besede. Eden mu da par ogrskih „dram", pa si potem roko v plašču obriše. In ko se je dezerterja naprej peljalo pljunila sta dva naših vojakom očitno. Starejši je zamrmral: „Tako mlad . . . komaj dva meseca v vojni ... nič kot šuftična strahopetnost. . . Fej!" In moža, ki je bil Lahu cigarete dal, rekel je en drugi vojak: „ Gotovo, polentar je tudi človek; ali ta poba bi za svoj smehljaj preje par klofut zaslužil nego tvoje cigarete." Prihodnji dan prišla sta na istem kraju zopet dva laška dezerterja. Štedilnost y bodočnosti miru. Danes štedimo vkljub vsem visokim cenam in vkljub navijanju cen, ker smo k sledenju na gotovem polju prisiljeni, že zaradi tega, ker uvoznih pridelkov zaradi zaprtih mej ne moremo dobiti. Ali bi ne bilo po grozni vojni mogoče, štediti i nadalje z izdatki, ki pil i j o i zdaj ednostavno ne moremo napraviti ? Kajtiii materij-štedenju bodemo na vsak način prisiljeni. Ntane vi pametnejše štedenje pa bi bilo, da se opusti uff> o 1 n o i nepotrebnih stvari, zlasti predmeti pride! 1 u k s u s a ; zato izdano zlato pa naj bi h Potem deželi obdržalo in z njim naši valuti pomagilotrebne, Gre se tukaj za vrednost kurzu v inosiemstflmete, k podvrženega našega denarja*, ki se itak že vedtjdeljne, spreminja. Vsak nakup v inozemstvu, ki se roor«o blago zlatu plačevati, potisne vrednost našega denaijon! Pol doli, v veselje naših sovražnikov in v našo Skopem zgc Vsledtega je pač patrijotična kak<|y kron. socijalna dolžnost, opustiti vsa jf0i;k0 nepotrebni nakup v inozemstvi Pa je tudi res kaj takih nepotrebnih ri, pri katerih bi bo dalo štediti? No, le preglejmo uvozne zapiske leta 19fj — torej pred vojno — in bodemo videli. Uvozilo se je najprve oranže (pomerar mandarine itd. za okoli 16,100.000 kron. M se ve spominjati iz svoje mladosti, kako redil kdaj se je videlo kako oranžo, bode priznal, i se zamore ta izdatek črtati in porabiti za nai domačo sadjerejo, ki jo itak z nepotrebnim trn ,. zom jaboljk in hrušk za 4,300.000 kron d/7/. '/2/-/////ff/rm 1M/7/. 2M//. o,iM/. 2,sA//7/. Kffl7/o/re/r Ruskem 2 milijona; v I 1 in pol milijonov; skupno torej 32,1 milijone« ; v Združenih državah \ Naša zanimiva slika predočuje natančno prekomorskih državah j številke. tpte etk - 5 ki jih I milijonov kron. Ako odračuaamo za !ajti kBvnimaterijal izdanih 105 milijonov popolnoma, - Naj-Ktane vendar še čez 160 milijonov kron :i uvoz I o polnoma nepotrebnih izdatkov metov ka pri de lke 1 u k s u s a. oi se v j Potem je še omeniti ne ravno popolnoma lagalo, kepotrebne, vendar pa lahko skrčljive nvozne »mstvu jedmete, kakor fige, dateljne, citrone, grozdje, vedno andeljne, perlmuter čez 9 m i 1 i j o n o v, ži-nora v (no blago in zidane niti za 115 milijonov lenarja ron ! Potem kožahovina za 27 milijonov. škodo. Tsem zgoraj omenjenim torej čez 416 mili- -a k °r inov kron. v B a * Koliko bi se dalo pri teh ogromnih svotah 8 * J n" ištediti! Ali žalibog je pričakovati, da se to i stva- jjenje ne D0de zgodilo prostovoljno, če-iav nas je dolga vojna doba marsičesar priu-13 a. Država bode morala prebivalstvo k temu edsnju prisiliti, v prvi vrsti z avedbo vi-'> kih c o 1 n i n (prohibitivnih colnin) na popol-ali deloma nepotrebne izdelke inozemstva zlasti nam zdaj sovražnega inozemstva, ki bi tako rado izstradalo in uničilo. O tej stvari bode torej treba resno razmikati! (Dentsches Agrarblatt). Kdol redki nal, da a našo m avo-j dovolj] emski h kon-| i j ah za rjo 1« ti 26| večide okroglo" nepo ij o a, tev ze 3 lede 3inu pi Janž roglo 5! ko, v j kro aču j ne_ oko Pokažite svoje navdušenje za cesarja in novino in stopite v vrste k. prostovoljnih strelcev. Naznanila sprejema poveljništvo c. kr. strel-v Ptuju, rotovž, I. nadstr. prid pa d ostvu ao 9, co" v V. Varoši, »Gra-djansko čitaonico" v Splitu, »Pa^ko Zoro" v Splitu, »Srbsko Slogo" v Splitu, »Hrvatsko pol. dem. društvo" v Splitu in končno »Hrvatski akademski klub". Nemščina pri c. k. državnih železnicah. Glasom poročil železniških listov se sprejema odslej pri državnih železnicah le take uslužbence, ki so službenega jezika, to je v Avstriji nemščina, zmožni. Zato naglašamo tudi mi svoje staro priporočilo: učite se velevažne in velepotrebne nemščine! Zaradi veieizdaje. Deželnobrambena sodnija pri rajonskemu poveljništvu na južnem Tirolskem je v Dunajskem centralnem policijskem lista razpis objavila, glasom katerega se zasleduje zaradi veieizdaje in se ima aretirati, ako prestopijo mejo monarhije, trgovce Innocenc R i z z i, Jakob Maestranzi, Humbert D e 1-1 a v o n a, Robert Tur rini, Matej Predeli in Aloiz G nad i iz Trie nt a, kise nahajajo zdaj v Luganu. Imenovani trgovci spadajo med najbogatejše v Trientu. Letošnje cesarske številke 86 in 68. Cesar Franc Jožef I. dokončuje letos dne 18. av- Zum farmarscn auf Yalona. K prodiranja proti Taloni. Glasom poročil agen-ture Ha vas so avstro-ogrsko in bolgarske čete zavzele B e r a t in prodirajo proti V a 1 o n i, ki je ena najvažnejših postojank na Balkann. Ktkor znano, so Italijani Valono svoj čas zasedli in si hoteli s tem vstvariti temelj za nadaljne svoje balkanske aspiracije. Ker se bodejo sigurno v kratkem v Valoni in njenem ozemlja odigrali velevažni dogodki, prinašamo tozadevni zemljevid, ki bode cenjene čitatelje gotovo zanimal. P o g a 6 e, gnglkupf, močnate jedi, narejene z dr. Oetker'jevim „Backi-nom", odlikujejo se z visoko redilrio vrednostjo in dobrim okusom. Pud d in g i, skuhani iz dr. Oetker-jevim pudding-praškoin a 20 vinarjev in mlekom, dajo delikatne močnate jedi za otroke in odrašene. Dr. Oetker'jev pudding-prašek pomaga štediti pri moki. ^ Receptne knjige zastonj. Dr. A. Oetker Baden pri Dunaju. Fabrika redilnih sredstev. gusta 86. leto svojega vladanja. Ednako podobne številke pridejo našemu cesarju od 20 njegovega leta vsakih 11 let. Z 20 leti vladal je 2 leti z 51. letom 15 let. z 42. letom 24 let, z 53 letom 35 let, z 64. letom 46 let, s 75. letom pa 57 let. Pesen „Hej Slovane" prepovedana. Predsednik zadruge kapelmkov v Pragi opozarja svoje člane v nekem v čeških listih objavljenem razglasu, da se pesen ,H e\j Slovane" brez ozira na izdelovanje besedila ne sme več igrati in da ae rr.ora tndi iztrebiti iz potponr-risov narodnih pesni. — O prepovedi te vseslovenske hujskajoče pesni, ki se je svoj čas tndi v naših krajih prepevala, smo že poročali. V Celju je pomanjkanje mleka napotilo mestno občino, da prevzame preskrbo mleka sama v roke. Vsled tega je mesto napravilo pogodbo z veleposestnikom g. Jeschonnigv Arodorfrj pri Celju, da mora ta gotovo množino mleka vsak dan mestnemu uradu oddati, katero se potem prebivalstvu proda G. Jeschounig je v Arndorfn ustanovil nabiralnico mleka, pri kateri zamorejo posestniki proti gotovemu plačilu svoje mleko oddati. Delavski nemiri v Avstraliji. (KB) »Times" poročajo iz Melbourne dne 26. p. m. : Nemiri med delavstvom vplivajo na skoraj vse obrti Avstralije in povzročajo globoko skrb. Od začetka vojne sem vršilo se je 500 š t r a j k o v ; mnogi so imeli neznatne, smešne vzroke. V mnogih obr-tih dajejo delodajalci višje plače, da bi preprečili vstavljenje dela. V S i d n e y u sklenilo je zborovanje delodajalcev, apelirati na vlado v Neuiudwaltrsu, da naj prepreči linancijelno krizo Norveški kralj v smrtni nevarnosti. Kralj Haakon ki je bil obiskal pogorelo mesto Molde, prišel je na potovanju v Bergen v veliko nevarnost. Norveški parnik „Heimdal" prišel je s kraljem na krovu na visokem morju v orkan, iz katerega se je moral rešiti v prisilni pristan. Umrl je nagloma mizarski mojster in posestnik g. T. K a pun na Bregu pri Ptuju. N. p. v m.! Nezgoda. V Mariboru je nesla dekla Marija R e c h a I vreli log, pri čemur se je jako težko opekla. Težko ranjeno so odpeljali v bolnišnico. Samomor. V bližini F ii r n i t z a na Koroškem skočil je posestnikov sin Franc D r š i Č pod vlak, ki ga je na d.a dela prerezal. Vzrok samomora je baje neka neozdravljiva bolezen. Pazite na deco ! Dveletna posestnike »a hčerka JoZffa Škrlj v Razborju pri Sv. Jurju ob juž. žel., igrala se je na dvorišču in padla pri temu v odprto gnojno jamo. Ko je mati otroka iskala, nsšla ga je konečno mrtvega v gnojnici. Oče je pri vojakih. Umrl je v Celju v 87. letu svoje starosti splošno spoštovani in znani deželnosodni nad-svetnik g. Alfksander Balogh. N. p. v m.! Pazite na decol V Steindorfn pri Ossiachu na Koroškem spala sta 3 letni Walter in 5-letna Friderika posestoice Martine P i b e r n i k v otroškem vozičku; voziček je stal preblizu pri peči in je pričel goreti. Deklica se. je zaraogla rešiti, deček pa je pridubil tako težke opekbne, da je \kljub zdravniški pomoči umrl, Povožen je bil hlapec Tomaž Schatz v Schiefl ngu. Voz mu je zlomil levo nogo. Schat« ni hotel zdravmka poklicati; vsled tega se mt je čez par dni stanje tako poslabšalo, da je vsled rane umrl. Župnik Franc Muršič v F r a m u je dne 28. p. m. po kratki, močni bolezni umrl N. p. v m.! Obletnica smrti prestolonaslednika Rudolfa ae je praznovala preteklo nedeljo. N« gomilo prerano umrlega pustil je tudi nemški cesar položiti krasni venec. Za učitelje. Vsled ukaza ministerstvn za podnk in bogoslužje bodejo letos okrajne učiteljske konference izostale. Živinski sejmi v Mariboru vstavljeni. V mariborskem okraju se je pojavilo nekaj slučajev kožne bolezni na gobcih in parkljih. Vsled tega je oblast začasno prepovedala živinske in vsak teden se vršeče svinjske sejme v Mariboru Flosanje po Dravi deloma vstavljeno. Elektrarna v F a a 1 u pri Mariboru mora dogotoviti jezove ob Dravi. Vsled tega je oblast odredila, da se začasno vstavi plovba s flosi po Dravi in sicer od 1. februarja pa do 31. marca od 1 kilometra nad Faalom do jezov pri Faalu. Poizkušeni samomor Rusa. Neki pri krojaškemu mojstru Sattlerjn v Celovcu uslnž-beni ruski vjetnik si je dne 25. p m. z britvijo prerezal vrat. Ko so ga za silo obvezali, prepeljali so ga v vojaško bolnišnico. Prevoz rumunskega žita. Iz Ormoža poročajo z dDe 28. januarja: Danes je vozilo ta mimo več vlakov s po 40 vagoni rumun&kega žita, koruze in fižola Vozili so to na Bavarsko. Baron Schonaich t- Nagle smrti umrl je na Dunaju bivši naš vojni minister, general in-fanterije baron Scbonaich. R>jeu je bil 1. 1844 in se udeležil šlezvik-holsteinske ter pruske vojne (1864 in 1866). Pozneje je bil adjutant pokojnega nadvojvode Albrehta ter deloval nekaj let v vojnem ministerstvn iu kot korni poveljnik. Leta 1906 postal je. vojni minister. Kot tak je imel velike zasluge za armado. Zaradi raznih političnih nasprotij pa je 1. 1911 odstopil in šel v pokoj. Ob izbruhu vojne je stopil na čelo oskrbovalne akcije za vdove in sirote padlih vojakov. Pokojni baron Scbonaich je bil. častni imejitelj štajerskega infauterijskega regimenta št. 47. Kaj zaslužijo ogrski mlini. Nemški listi poročajo, da so ogrski mlini v teku lanskega leta napravili naravnost ogromne dobičke. Ze mali mlini po deželi, ki so zdaj objavili svoje bilance, so zaslužili 30 do 50 procentov stoje delniške glavnice. Veliki mlini sicer še niso otelodanili, ali gotovo je, da 8» ti še mnogo več zaslužili. Preskrba z jarim žitom. Za spomladansko setev se bo potrebovalo še precej jarega žita za seme, zlasti pšenice in rži, da se obsejejo njive, ki so jeseni ostala neobsejane, in da se nanovo cosejejo njive, kjer bi bila ozimna setev pozebla. Zato se poživljajo vsi kmetovalci, ki imajo jaro pšenico in jaro rž, da naznanijo vsak pri svojem župan 'tui, koliko jim še preostaja, če ohranijo zase toliko, kolikor rabijo sami za seme. Vso ostalo jaro rž in pšenico, ki bi jo sicer kmetovalci dali v mlin, morajo oddati Zavoda za promet z žitom, ki jim bo dal v zameno takoj ozimno pšeuico in rž. Kmetovalci, ki bodo tako zamenjali žita, ne bodo nič na škodi, ker jim bo za v. d doplačal pri 100 kg 1 krono za čiščenje. Tudi bodo kmetovalci dobili iz ozimne rži več moke, kot bi jo iz jare, ker je ozimna rž težja. Drugače ne bodo imeli kmetovalci za zameno nič stroškov, ker bodo vse preskibeli ko-misijonarji zavoda za promet z žitom ob času vojne. Dalmatinci pri cesarju. Pred kratkim so se podali zastopniki dalmatinskih mest in občin k cesarju na Dunaj, da mu izrazijo patrijotična čustva dalmatinskega naroda. Vodili bo jih deželni glavar dalmatinski dr. I v č e v i č, nadškof dr. P u l i š i č in zastopniki poslancev. Deputa-cija napravila je velik vtis. •■i Vsak vojak ■■• želi izvedeti novice iz svoje domovine. Najbolje posreduje te novice naš „Štajerc" ki je, je bil in ostane vedno zvesto avstrijskega mišljenja! Starišil Neveste 1 Bratje in sorodniki vojakovi like i posameznih vrst zelenjave kakor n. pr. solate, »^ poganjajočega korenja, kaifijola, kumar. oišljenih Za oba namena se bodo v prihodnjih tedirem, kako rabljale vse gnojne grede, kar jih je že in kolikcgem letu goče mnogo novih bi se razen tega moralo pif da bi se pokrila potreba za zgodnjo zelenjavo. I 25V Gncjna greda se mora napraviti vedno c zavarovanem, gorkem mestu vrta, kjer itgine i *Ja naJ januaiju ali februarju najpoprej in kjer se zmriirDJegOVib. C ob solnčnih dneh prcdpoldnc kmalu otali. Na •'•*«. V$akll( misth je vspeh z godtjimi gredami popolnoma ij^ Omara za gnojne grede se mora postavili ^^ "8akd tako, da okna nekoliko poševno proti jugu v;■ - Vgji|(r] more solnce kolikor mogoče krepko v omaro "jR &. Na mestu, t;i je- izbrano za gnojno gredaHj »*' kopa najpoprej številu in velikosti ckenj primejo* Vsakd do 50 ci-ntimetrov globoka jama in se v djoMl ■ od mizarja ali tesarja izgotovljena omara. ZgornjaB ska deska bi naj iz zemlje molela 30 cenuijitjj^P . S1 spodnja 20 cent.metrov Da stoji omara bolj taW. Vsakd položi pod ogle raven kamen. Ako se naroči nova okna, se priporoča mL DOj 1 meter 50 centimetrov dolga in 95 do 100 cent:i.g bodem široka m jih obiti z dvema železnima kavljema.jj likost naprave je ročna in primerna. * t6ni | Da se gnojna greda ogreje, se naj natlači tA] 40 centimentrov visoko svežega slamnatega i-^ gnoja y omaro in enakomerno potepta. Ako J nekoliko moker, tedsj se priporoča, ga ne ra Za« ki se jim naravnost od upiavništva na bojišče pošlje. Treba je le naročnino poslati in natančni naslov sporočiti Napravite vojakom veselje in naročite jim »Štajerca". (Gospodarske. Naprava gnojne grede. Gnojna greda služi ali za gojenje za začasno sajenje potrebnih sajenik zelenjave ali zgodnjih nasadov ampak samo z gnojnimi vilami potolči, ker se d zagreje tako dobro in enakomerno. Nato se ol na njega okna za zgodnje grede in pokrovne d«| ko se je gnoj že zopet razgrel, tedaj se naj nai; nji ga približno 20 centimetrov visoko dobro prd a-mlje od gn jene grede ali dober zmesoi gnoji post). Iz zemlje se nato napravi greda ia je poj dan, ko se razgreje, pripravljena za sejanje semeni sajenje sajenk. Pri večjem mrazu toploto v A gredi. Kdor ima listje na" razpolago, se priporoča,!, 1-,'U nekoliko pridene svežemu gnoju, ker se s tem jvallilH da se omara enakomerno razgreje, itiHlli Oton BrUders, Naj (i Na i is usp< sad zelenjave in krompirja pri c. kr. namestniJtp strokovni učitelj in vodja poizvedovalnega mesta i T>..f Pravočasno naročevanje semena zelenjava ± * V mirovnih časih so poljedelci in vrtni pose ■ . . naročevali in kupovali potrebno seme za zelenjailmillSi svoji semenarni v mesecu februarju ali marcu, kad-Jj« ČPt prišel najnovejši cenik in so mogli v malo dnerir t biti potrebnih semen. UCia. To je bi o tudi še mogoče v pretočenem let je večina prodajaln še imela obilne zaloge, ki so jr1 ""lOjj pri neizmerno večji potrebi kmalu zopet porabljenimi-j jj Tuzemske semenarne letos pač ne bodo dj -j, ^ skati nikakih cenikov iu jih tudi ne razpošiljale s H A 1 odjemalcem, ker še ne vedo, ali bodo mogle iz Ni gg jw vkljub tamkaj obstoječi prepovedi izvoza za vse [ semen dobiti potrebno semensko blago zaželjenilf in po kakšnih cenah. Zatorej bi se letos naj ne čakalo na semena, temveč kar takoj po lanskih cenikih že l januarju naroči o potrebna semena za zelenjavo pri domači semenarni, ki pozna potrebe in se lahko pora merodajnih oblasti pravočasno potrudi za poi izvozno dovoljenje iz Nemške države, kar v spiy— zaradi prekratkega časa ni več mogoče. Pomaoj, 161)1*1 vsakega znatnega tuzemskega pridelka semen zee>f <>l»iil-se sedaj posebno trdo občuti. Kdor torej potrebuje seme za zelenjavo za danski nasad, ta naj že zdaj naroči kmalu potreb mena pri kaki semenarni, ker se pri poznejših nai v spomladi najbrž ne bo več dobilo zaželjenih sei Neposredne nurečitve pri semenarnah Nemilo) zave so zdaj brez pomena, ker tiste sedaj ne polnjevati naročil vsled sedaj veljavne prepovedi I Pojasnila o semenih za zelenjavo ali glede | nasad zelenjave zadevajočih vprašanj daja »Poijl valno in obveščevalno mesto za pridelovanje žele in krompirja pri c. kr. namestništvu v Gadcu, Bu| 4«, vsak četrtek predpoldne od 8 do 12 ure in sicer vsak čas pismeno. _ _ jmstit ■ ■■■■■ ■■■■■■B^gnju Prve številke lašega ^ ^ • L Catt „$tajerca4 v novem letu 1916 prišle so v roke našiti prijateljev. dne 1. Ros V tem letu stal bode naš list tako na stališču našega naprednega, av*adlD 8 skega ljudskega mišljenja. V prsv nobenem njih ofei se nismo in se ne bodemo nikdar sprera^apadah Kajti mi hočemo, da ostane ničene. Stajerc tndi v bodoče zvesti zagovornik ljudskih pri Obračamo se tedaj na vse cenjene natofl 50 — 7 — iišljenike in prijatelje, da naj nam i oni v jem, kakor upamo v vsakem ozira, sreč-im leta zvesti ostanejo da naj z vsemi močmi na razširjenju lista [njegovih načel delujejo. Vsakdo naj bode naročnik »Štajerca"! Vsakdo naj podpira .Štajerca"! Vsakdo naj pridobiva novih naročnikov .Štajerca" I Vsakdo naj zahteva po gostilnah, briv- nicah, v trgovinah kakor tobak trafikah .Štajerca" 1 Vsakdo naj pošilja svojim sorodnikom na bojišču .Štajerca" I ^e^nli54ke bodemo razširiii krog svojih prijateljev, s tem pa tudi povečali in izboljšali list I itlači prfl :ga konj Živijo Štajerci elenjai iem Utnj ki so pa srabljcnq bodo di liljale si e iz Nd za vse aželjemhj ia cenil cih že avo prifij lahko s j za poti v sp Pomanjl len zel« Zadnji telegrami. (C. k. kor. in brz. urad.) Najzadnejša poročila. (Iz n r a d n i h poročil.) 3. februarja zvečer. Na raznih ruskih frontah boji kinih strojev, boji z ročnimi grajami in topovski boji. Vsi za uspešni. Proti Lahom. Na primorski mti so bili topovski boji na raz-točkah zopet živahnejši. Ob uminskom mostičju povečale so iše čete postojanko zapadno Sante icia. V sovražnih jarkih našlo se mnogo mrličev in veliko vojnega iterijala. Balkan. V Albaniji prodirajo naše bojne sile so s svojimi ijrednjimi četami pokrajino vzhod-p od Kruje zavzele. Na Črnogorcem nič novega. N a. m o r j u. Dne 25. januarja pet, dne 27. januarja dva in dne | februarja troje naših pomorskih lih strojev Durazzo in zla-taborišča v bližini mesta z uni-ijočim učinkom bombar-Vrnili so se vsakokrat ne-»škodovani. Dne 2. februarja so je naši pomorski letalni stroji f. a 1 o n o bombardirali in zlasti ristanišče, flotilje in taborišče več-it zadeli. Eden naših letal je zadet in se je moral na morje mstiti. V najljutejšem sovražnem lju bila je posadka od druzega išega letala rešena in čez 220 km r Cattaro zdrava nazaj prepeljana. Grozovite izgube Rusov. Listi poročajo iz vojnega tiskovnega stana i dne 1. februarja; Rasi so imeli po ljutih svojih zadnjih na- i grozovite izgube. Brezuspešnost i ofenzive pomanjšalo je v zadnjih dneh nje »padalno veselje, ker so bile najboljše čete iDičene. Na vjetih se vidi, da je pozvalo rusko armadno vodstvo v vsej hitrosti ojačenja, celo napol izvežbanečete, da izpolni luknje, ki so nastale v posameznih regimentih že pri ogromnih napadih v decembru. Di se poda pojem, kaj bo Rusi pri svojih breasmiselnih in trdovratno zopet in zopet pričetih napadih izgubili, se mora nato opozarjati, da je mnogo regimentov do 80 procentov svojega normalnega stanja izgubilo. Cele divizije so bile uničene in nadomestno moštvo je večidel slabejše kakovosti. Med ruskimi vjetimi nahaja se mnogo mladeniče v v starosti 17 let, pa tudi več mož najstarejših letnikov. Ker je rusko vrhovno poveljstvo iz političnih vzrokov na uspeh ob besa-rabski meji računalo, dobil je general I w a n o w ojačenja iz najboljših čet, ki jih ima Rusija zdaj na razpolago. Poleg staroruskih regimentov borilo se je tukaj mnogo Tatarov in Čerkesov. Zadnji štejejo med najhrabrejše polke Rusije. Kozakov je malo, ker so bili v bojih v K a r p a t i h in pri ruskemu umikanju uničeni. Rusko armadno vodstvo nima zdaj nobenih prvorazrednih čet več. Rusi na besarabski fronti nimajo niče sar več pričakovati. Nemški Amerikanci proti predsedniku Wilsonu. K.-B. London, 1. februarja. „Dsiiy News" poročajo iz B a 11 i m o r a: Nemško amerikanska društva obdržala so zborovanja, katera je obiskalo 10.000 oseb. Pod velikim navdušenjem se je sprejelo sklep proti zopetai izvolitvi predsednika Wilsona. (Kakor znano, je Wilson v svojem srcu proti Nemcem in Avstrijcem ter za Anglijo. Op. ur.) Bolečine v nclih odpravi obdrgnenjc sSFellerjcvim, bolečine odpravljajočim rastlinskim esenčnim fluidom z zn. nElsa-fluidom". Predre kožo, odpravi bolečine, povzipčajoče .sirupe prehlajenja", ker oživlja krvno cirkulacijo ter vstv,arja prijetno dobrocutje, kjer smo preje bolečine čutili. 12 steklenic tega zdravniško priporočenega domačega sredstva posije franko za 6 kron lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elsatrg'St, 2il (Hrvatsko). To izborno obdrgovalno sredstvo se ne more z ničesar družim nadomestiti in naj bi ne manjkalo v nobeni hiSi. Tudi Fellerjeve milo odvajajoče „Elsa-krogljice, 6 skatljic i K 40 h so dobre 1 (eb) Masirajte rame in prša, ako vas bolijo, s Fellerjevim, bolečine odpravljajočim rastlinskim esenčnim fluidom z zn. „Elza-fluidJ. To priznano, bolečine odpravljajoče obdrgnenjc oživlja krvno cirkulacijo v dotiSnih delih trupla, jih napravi krepke in odporne proti prehlajenju ter prevelikemu naporu. 12 steklenic franko za samo 6 K pri lekarnarju E, V, Feller, Stubica, Elsa-trg 241 na Hrvatskem.. Čez 100.000 zahvalnih pisem in zdravniških pripcročl potrdi visoko vrednost tega zanesljivega sredstva. (— ei). Ako želite dobro uro za bojišče ali dom, potem se obrnite na znano ursko f. Maks Bohnel, Dunaj IV., Margaretenstr. 27/61. Vsak čitatelj našega lista dobi od zgorajSne urske f. na zahtevo veliki glavni katalog s 3000 podobami o vseh vrstah ur in zlatega blaga zastonj in poštnine .prosto. Ako Vara je Vase zdravje drago, potem čitajte današnji Lysoform-inzerat in zahtevajte zanimivo knjigo „Kaj je higijena" zastonj in franko od kemika G Hubmann, Dunaj XX., PetraBch-gasse 4. I Armadna ura z napestnikom. Pozor trgovci! Pozor trgovci! Proda se lepa Se skoro nova stelaza s šipami, ter črešnjev pudel. Nadalje dve stelaži, navadni, tudi za kak* kl>t, ali jedilno shrambo zelo pripravni; 6 predalov zaprtih za moko, držeč po 200 kg mike; vse ali vsaka zase se proda po nizki ceni. Ravno tam se odda v najem s 1. aprilom oziroma tudi proda po nizki ceni lepa hiša s 3 sobami, 1 klet, kuhinja s Štedilnikom, z vttom in njivo, (redi se lahko nekaj prešičev) ter drvarnico in svinjski hlevi. Pol ure iz mesta Celje. Pripravno za kakega uslužbenca v mestu ali pen-zionista. Zelo lepa legal Pojasnila daje F Roječ, Ternovlje »t. 119 pri Celja (Štajersko). 66 Priložnostni nakup!! V jetnišnici d?lani močni delavski Štrapac Čevlji (Bakanosjn) v vsaki velikosti samo K 20'—. Boljša kakovost K 25—. Damski čevlji (čev-~4» Iji na žnore), amerik. fagija, eleg. in trpežno izdelovanje v vsaki velikosti K 23"—. Pošlje po povzetju. B. Bergmann, Dunaj 54/S. B? Velikost kakor slika Armadna ura na napestnik z usnjatim jermenom, nikel ali jeklo, velika oblika K 6—, radij K 10—. Ista mala oblika glasom slike K 10-—, K 12-—, radij 16-—, 18—. S preci-ziiskim anker-kolesjem K 16-—, 20>—. ZnamkaCvir.a K 30—, Ornega K 50—. Z varstvom za steklo glasom slike K 160 eiistra. Nainovejša vojna ura K 5—, I. kvaliteta K 8-—, radij K 10—. Žepna budilnica K 18—, radij K 26—. Primerni usnjati napestnik K 2— ekstra. Bajna budilnica, za-niklana, 21 cm visoka, z zvoncem K 5—. Bojna budilnica „Kanona", budi jako glasno, K 6'—. Bojna budilnica „Bobnar", bobna gencralrnarš K 7-—. 3 leta garancije. PoSiljatev po vpošiljatvi svote in 60 vin. za porto, tudi r.a bojišče po prvi zalogi vojaih ur Max Bohnel, Dunaj IV., MaigiliHialie 27/51. 44 Originalni fabrični cenik zastonj. s 3 delavskimi močmi, ev. tudi 3 do 4 močnimi ženskami, se proti dobremu plačilu za hlev s 35 do 40 krav sprejme. Vprašanja na Marie Lininger, Maribor, VolksgartenstraRe 20. ea En učenec in ena učenka obeh deželnih jezikov zmožna, se sprejmeta, takoj pri firmi Ludwig Krautsdorfer, Sv. Duh-LoČe, Dopise se prosi rekomandirano. ** i gostilna na mariborski okolici, znani izletni krši, se proda. 1 gostilna na živahni cesti mesta se proda. — Prodajo se razna posestva z ali brez vinogradov. Lepo vinogradniško posestvo v Zavrčn se proda Vprašanja na pro-njptno pisarno ,Rapid' Maribor (Lastnik Kari Scheidbach). 69 Hlapec priden, trezen in pošten, vojaščine prost, sprejme se proti dobi emu plačila v trgovini P. Staraschina, Cirkovce pri Pruger-skem. ^ 55 Oženj eni knčijaž z odrešenimi otroci se B 1. m a r co m t. 1. sprejme pri graščini Ebensfeld pri Ptuju. vNajbolje so kupuje pri in- zerentih „Štajerca". golOM in več zaslužka v Vašem domu z napravo lahkih štikerij. Vzorce proti 40 vin. pismen-skih znamk zahtevati pod „Heimarbeit 273" od Haasenstein & Vo- gler A.G.. Reichenberg, na Češkem. 48 Išče se za trgovino z mešanim blagom ženska ali tudi moška oseba ki ima učni dokaz ia skupaj 5 letno stanje. Ponudbe na upravni- štvo tega lista. 52 v spodnjih krajih najrajši za hrvaško mejo želi kupiti M g Ivan Krošelj & Lilienberg pri Velenja Prodajalka vajena špecerijske in mannfakturne stroke, želi s 1. aprilom 1916 spremeniti službo. — Naslov v upravi Štajerca. *° ■mniftHiiimmiiifi, kih pra naročal Ti^rr.T^TMMM»MMI^i^ FlMl^^.»l^»M.».„„»M,»»,»..........■■■■-iiliiii »st Somišljeniki! Prijatelji! 23*^32? £§!$£ Itajerca" kot edinega zaščitnika pridno za njega napredno stranko ! 72 Dodajte Vašim pošiljatvam na bojišče eno škatljo Fay'eyih pristnih Soden-skih mineralnih pastilj. S tem napravite našim hrabrim vojakom dvojno službo. Prvič so „Fay'eve" pristne izborno sredstvo zoper vsako prehlajenje in drugič odpravijo žejo. Zahtevajte pa izrecno „Fay'eve" pristne, ker obstojijo manj vredna posnemanja. s9 ki eerazume tudi na vinogradniška dela in ki ima več delavskih ■■■■■■■■i moči, dobi ped dobrimi pogoji do zadnjega marca službo. Vprašanja na upravo tega lista. Iridni majer, Oil 1 lebiiia okroglo 10% začasnega zvišanja cene vsled velike draginje vseh maščob, embalaž, stekla itd. Nove detajlne cene so za Avstrijo in Ogrsko v vseh lekarnah in dro-žerijah sledeče: M Lysoform ? originalnih steklenica! (ze- a 100 Or. 250 Gr. 500 Br. 1000 Gr. K 1— 2.— 350 5.50 u v i-Mi Kil Ki. 1 Kupujte Lysoform-izdelke le v originalnih zavojih z znano varstveno znamko. Dp. Keleti & Muranyi kem. fabrika Lysoform-tvornice, Ujpest. [Ljudska kopelj mestnega kopališča y Ptuju. J Čai za kopanj.i ob delavnikih od 12. ■ ure do 8. ure popoldne (blagajna je od llS. d« 1. ar« uprla); ob nedeljah in I [pranikik od 11. do It. ure dopoldne, f II kopeli z vroeun zrako. ioo lit. domače pijače! osvežujoče, izvrstna, vzame 2ejo, zamor« vsakdo z malimi trofiki sam napraviti, V zalogi so: ananas, jaboljka, grenadine, maline, mnškat-hruške, pfeferminc, pomoranče, waidmeister, višnje. Vsak neuspeh izključen Ta domaČa pijača se pije lahko poleti hladna, pozimi pa vroča namesto ruma ali Žganja. Snovi z natančnim navodilom stanejo * K rO h franko po povzetju. Na 6 takih porcij dajem 1 porcijo zastonj. Za ekonomije, tovarne, večja gospodarstva, delavnice itd. neprecenljive vrednosti, ker to delavca osveži, ne pa opijani in mu ne odvzame del oz m ož-nosti. 624 Johann Grolich, an.eljska flralNlii. Brno Jf. 636 (Mnianla). Priporočljiva domača sredstva. Kitajski železni Malaga, kapljice za okrepčanje krvi proti slabosti in bledičnosti (Bleichsucht) itd.; steklenica 2 K. — Tekočina za prša in pljuče, stekl. 120 K proti kašlji, težki sapi itd. — Čaj in pilule za čiščenje krvi ž 80 vin. — Čaj proti gihtu a 80 vin. — Balzam za giht, ude in živce stekl. 1 K; izvrstno mazilo, ki odstrani bolečine. — Bleiburški živinski prašek a 1*20 K. Prašek proti odvajanja krvi v živalski vodi a K 160 — Izvirni strup za podgane, miši, ščurke a K 1*—. Razpošiljatev L. Herbst, apottka Bleiburg na Koroškem. « Meščanska parna žaga. Na novem Icntncm trgu (Lendplatz) V Ptuju zraven klalnice in plinarske hiše postavljena je parna žaga vsakomur Vsakomur se les hlodi itd., ter po zahtevi takoj razžaga. Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati, spahati i. t. d. (Wohnung- and DienstYermittlang) za i« službe, učence, stanovanja in posestva T PtllJU izvršuje rse vrste posredovanja najhitreje. "W. Vprašanja in pojasnila v mestni Stražnici (rotovž). ec tj Wm 2i Mmrk'da|iran z' m £^ ^b w+