t
■*	
■ \ ■	
	
■ •	
UREDNIŠTVO, UPRAVA IN INSERATN1 ODDELEK.
LJUBLJANA, PUCCINIJEVA UL. 5 TELEFON   8T    31-22,   31-23.   33-24,   31-25   to 31-28
PONEDCUSKA IZDAJA »JUTRA
IZHAJA VSAK. PONEDELJEK KOT POMEDfiLJSSA IZDAJA »JUTRA«
Schwere Abwshrkample zwischen Saargetniind und BIschweiler
Durchbruchsversuch ini Raum von Thnnn vereitelt — Erfolg^eiche Gegenangriffe unserer Panzerverbiinde bei Faenza — Feindliehe Finbruebe ira Kaura von Buda-
pest abgeriegelt oder beseitigt
Ans dem Fuhrerrinuptouartier, 10. Dez. DXB. Das Oborkommando der Wehrmacht glbt bekannt:
Im liauin von Aachen haben dic Kainpfe weiter an Stiirke und Ausdehnung nachge-lasse.n. Anhaltende Imenippierungen beim Frind lasson baldige \ m« raufnalime sei-ner GrossangTiffe in dit^ein Raum er\var-ten. Bei fortgesefciten, aber erfolgloson An-griffen im \Vaid von Hiirtjren und boi Vos-
senack verloren die Norciamerikaner zahi-
r? Icbe Gefangene,
Im Gebiet von Saarlautorn warfon Gre-nadiere den Gegner aus oiner Anzahl voil Bunkern, in denen er slčh festgeaetzt hat-tc. An der Front zwischen Saargenrand und Bischwefler im EIsass stehcn nnsere Trup-peu im Vorfeld des \Vc.stua!!os in sehue-rcm Abvvi hrkampf gcgcn die starken feind-liehen Kriifte, die gegen unseren ziihen AVi-derstand nur gerin^fu^igr Boden ^e\\innon konnten. Nadi h« filg-en Gofochton drang dr Gegner schlleeslich in Niederbronn und Bischweiler ein.
Im siidlichen Elsass halt der feindliehe L>ruck beiderseits Kaysersbcrg- und sudlicb des Schhichtpasses an. Im Raum von Thann ver\vehrten nnsere Tnippen den an-greifenden jregnerischon Verfoanđen in hcf-tigcn Rampfon den beabsiililigten Dnrch-bruoh.
An der Sudostfront von Lorient haben slch die Nordamerikaner nach Seheitern Ibrer Anjrriffo pestern auf goftiges Artille-riofeuer besobr-inKt, das von nnseren Bat-terien errvidert wurde.
Das Storangfsfeuer auf London nnd Ant-Tverpen vvurde fortjrosetzt.
In Mlttelitalleii steigerte sich die Schlacht
um  und  siidvvestlich  Faenza gostem zu
grdsster Heftigkeit. Eigene Panzerverban-de traten auf breiter Front zum Gegcnaii-grilf an und waxfeii, aucb durch starksten
fatadllehen V. iderstand nieht aufgehalten, die Briten in den Vorbergen des Etruski-»chen Apennio mehrere Kilometer nacb Suđen zuriick. Aueh am Westrand vor Faenza uiirde der Fi.ad tiber den Lamone-Ab-schnitt zuriickgeuorfen. Die Achte briti-sche Armee hat damit den grossten Teil des Ge!iindes wieder verloren, das sie tn den bisherigen 5 Grosskampfta,gen hatte ge\vinnen konnen. Ihre Verbande erlitten schvverste blotšge Verluste.
Auf dem Balkan Lst unser Angriff g-egen dvn feindliehcn Bjiiokenkopf von Vukovar in srutem Forisehreiten.
In Fngarn vermochten die Bol«ehewisten grstern nur geringe Geliindegeuinne zu er-zlelen. Einbriiehe in unsere Front, beson-dvrs im Raum von B;i^apest, u*urden ab-geriegeit oder dureh Gegenangriffe deut-seh<t und ungarischer Verbande beseitigt.
Im Abschnitt Miskole blioben vvii'derhoit:' foindllehe Vorstiisse erfolglos. Im ^iidt^ll der Ost-S!o\vakei zer«rh!ugen nnsere Tnippen starkere durch Panzer unterstutzte Angriffe.
An der gresamteu iibrigren Ostfront balt die Kampfpause an.
Bei Angriffen seh\vaeherer Verbande nordamerikaniseber Terrorflieger auf Siid-und Siidostdeutsebland entstaitrl-.^ vor allem im Stadtjrebiet von Sfuttgart und in ein?gen benaehbarten Orten Schaden in \VohnvierteIn. In den Aben<l«tunden unter-nahmen einzelne Verbande Storfluge gegen das miftlere Reieh^gebiet.
Položaj na zapadu
nespremen
Berlin, 10. dec. V petek je ostal položaj na zapadnem bojišču kljub deloma zelo težkim bojem še nadalje neizpremenjen. Razen brezuspešnih krajevnih napadov kanadskih oddelkov pri Graswegnu in severnoameriških sunkov v okolici Gereonswei-lerja so se razvili na severu zapadnega bojišča večji novi boji le ob jugovzhodnem robu Hiirtg-enskega grozda. Tu so napadli deli prve severnoameriške armade po močni topniški pripravi med Geyjem in Vos-senackom, da bi dosegli koleno Rure južno od Dlirna. Sovražnik je najpreje napravil nekaj manjših vdorov, katere so Nemci s protisunki zajezili. Enaki krajevno omejeni boji so se razvili zopet na črti ob Saari. Tu je težišče sedanjih borb še vedno na zapadu. Na področju Saarlouisa so izvedli Nemci več protinapadov, s katerimi so na raznih točkah, tako zlasti pri Pachtenu in Dillingenu ponovno zavzeli začasno izgubljene skupine bunkerjev. Ker so se istočasno izjalovili sovražnikovi napadi južno od Saarlouisa ob cesti v Buss, je ostal sovražnik še vedno stisnjen na svojem tesnem, komaj kilometer širokem pasu ob bregu reke. Ob nemškem predmestju, ki ščiti Saarbrucken, je sovražrik razen južno v smeri od Volklingena miroval.
Južno od Saargueminesa (Saargemun-da) so poizkušali Američani prekoračiti Saaro z močnejšimi silami, da bi tako prišli za hrbet nemškim četam severno od Saaralbna. Strnjeni obrambni ogenj težkega orožja je uničil številne napadalne* čolne, tako da so dosegli vzhodni breg le posamezni oddelki. Nemci so jih zajezili ter so sedaj v nič kaj ugodnem polož.vju.
V gozdovih srednjega pasu spodnjih Voge-zov je napravil sovražnik več napadov proti zapadnim koncem severne doline Zintza. Vendar je tu prav tako malo na-
predoval kakor dalje proti vzhodu ob robu gozdov pri Oberbronnu in Reichshofnu. Ob južnem loku Strassbourškega vdornega področja je poizkušai sovražnik na odseku Guemar-Kaisersberg ponovno zavzeti ozemlje, ki ga je izgubil spričo nemških protinapadov. A Nemci so ga z energičnimi udarci potisnili nazaj na izhodiščne postojanke. Prav tako so se krvavo izjalovili sovražnikovi sunki proti južnemu stebru nemškega bojišča v Vogezih med rečicama Thur in Doller.
Med o kapniški mi oddelki, ki so v AJ-zaciji ponovno zajezili krajevne vdore, je tudi oklopna brigada »Feldherrnhallev. Dosegla je v zadnjih dneh več uspehov. Ko je n. pr. vdrlo 50 sovražnih oklopni-kov v majhno vas v glavni bojni črti, so dobili grenadirji te brigade nalog, da jih vržejo s protisunkom nazaj, šli so od hiše clo hiše. poiskali primerne prostore za svoje oklopniške pesti in skupno s *Tigri« in napadalnimi topovi uničili v razmeroma kratkem času 17 sovražnikovih oklopni-kov. Ostale so potisnili nar.aj. Nemško topništvo je tako wr .no obstreljevalo umikajočega se sovrHžnika. da se njegovi oddelki niso mogli zbrati k novemu napadu. Nekje drugod so potisnili grenadirji nazaj
Američane, ki so izgubili tri oklopnike. Na tretjem mestu pa so prav tako z ok'voni-škimi pestmi uničili oklopnik tipa - ?her-man«. prodrli ob njem naprej ter uničili še dva nadaljnja oklopnika. ki ju je spremljala pehota. Tri oklopnike so uničili napadalni topovi. Id so prisilili sovražnikovo pehoto, da je zbežala. Spričo žilavega odpora nemških čet in energičnih nrotisun-kov napadpJnih rezerv se je ustalila v AI-zaciji bojna črta, ki se že več dni prav neznatno premika.
Zapornice v ativerškl iukl isnlee?*s
Jamajko defaisje nadps2*©č»rka Prix?zhoraa — Ogpmt^e pristaniške tiaprave ceupcrafcste
Berlin, 9. dec. Rušilni oddelek vojne mornarice je pod poveljstvom nadpo^očni-ka N. A. Prinzhorra, ki :e postEi] znan, ko je pred kratkim po ušil veliki že'ezn i' i most pri  Moerdi ku. je un:čil  v noči na
15. september velike i-aDomico v Kuki An-versu ter je s tem desege*]. da so pos* e neuporabne vse ogromne "uške napiave v Anversu.
Velika zapornica je vhod v um-"^tn: baz^n anver^ke fuke, v kateri so r>red vojno razkladali ogromne tovore. Pomoli H ns-$. Leopold in Albert so 10.000 me'rcv dolgi ter so ofJremljeaai z naimo-"er-e:širni napravami. Oclkar ie v~i"ka zapo n^a p&rvŠe-na. 'e^ie ne morejo več v I :):o, k^kor co dognali tudi izvidniki. Američanom, ki spričo vetfkih min«V-ih zapor v luk' in y isđivu Selde Hafli nl^o mog-i phrfci po S-l-di, so preostali po t ern. ko so po izredno izgbb po*n?b boMh zavzeli otok Walcheren ob izli u reke. farno še nomo!; «-b obrežju Scheide, k: ^a ^so sposobni » ve^ e krcrvan:e. t >đe 1Td: tu je hrabra nemSca vojna skupi a pod povelJst\rorn kasneje padlega kapetan Ere ate ?y k'Mv:'za v p;i-Cetku septe* br   porušila mnogo naprav.
Dejanje ^adporočriika Pri"zho*nn in njegovih mož ie ono ^ j dličnejšib dejani nemških borcev. CM~e';T'i =o se z d em^ čolro^a. či*n |e b^o i.g-.+o--!JenP, da pia-vs1c; 7arad: m^č-««?a p^ito' a ne rnorejo fetfesti *n naloge v srvs+i me'*1! ^ čol^a sirspr nekoliko ve-^^^ 5ffl po r-u^+o-
vov^*.]  vožn* T>p3Sia r>rtv^  Hn ^^j^ico čzm pod pove1/-'v m nadpnrocnfa Dftr-pi^-h^r;-a jo prvi dosega 7apoTo pred za-poinico. Od tam &o trije mornarji z raz-
strelivom odplavali proti zayv>rni i. >T;č hudega s-uteen straža i:h ni opazila. M rnari so se potopil 15 metrov r/Cd vodno ^rladi^o ter namestiti razstraiime naprave. N~,:o so zopet odplavali nazai k svojemu čolnu. Na povratku je Prmzhorn 6 svojim moštvom porušil še neka i svet^rnšk h boj, ?ci »o kaza'e pot v Krko. 60 boi je šl~> v rv k Točno ob 5 je nas^aila »"oiuria ek plo-'i'a, ki ;e poruli^a zaoor^ico. Mozie vojne mornarice pa so bi j taJcrat že >pet na svojem izhod išču.
Landon se pritožuje
Stockhoim, 10 ded »Kdo je dejal, da smo dobili bitKo proti zračnim bombam?« vprašuje, kakor poroča »United Press« v poročilu iz Londona 4 milijonsko prebivalstvo angleške prestolnice, ko veje hladni jesenski veter skozi njihova podrta okna in tuli okrog razbitih sten in lukenj v strehah. Od pričetka nemškega povračevalne-ga obstreljevanja je bilo poškodovanih v Londonu okrog en milijon hiš. Kakih 80.000 je popolnoma uničenih. Vest pravi nadalje, da propadajo hiše spričo nezadostnega popravljanja vedno bolj. Zato postaja nezadovoljstvo prebivalstva vedno večje. Zdravniki napovedujejo epidemijo gripe in vnetja pljuC
»United Press« javlja nadalj**, da v ju-žnoangleških mestih kaj malo popravljajo nastalo šk*do. Tako je n. prč utroel Cam-berwell silno škodo, ker je bilo 30 n00 njegovih stanovanj uničenih. Toda vfw repa-racijska dela so nadaljnje leteče bombe enpva a^jfifla.
Fiihrer pohvalil mlade bsrce vofne mornarice
Berlin, 10. dec. V priznanje vzglednega vojevanja mladih posameznih samostojnih borcev vojne mornarice in vojnih prostovoljcev Hitlerjeve mladine je podelil Fiihrer prvemu brodovju napadalnih čolnov, ki so podrejeni poveljništvu malih bojnih sredstev, naziv »Hitler Jugend«.<
Na zborovanju, na katerem je govoril vrhovni poveljnik nemške vojne mornarice Veliki admiral Donitz. so objavili to Fuhrerjevo povelje. Vodja nemške mladine Axmann je podelil prvemu brodovju napadalnih čolnov rokavni trak >Hitler Jugend«. V svojem govoru je poudaril tesno zvezo med nemško vojno mornarico in  Hitlerjevo mladino.
Hitlerjeva mladina je nato živahno pozdravila vrhovnega poveljnika vojne mornarice, ki jo je opozoril na nujno potrebno vztrajnost in neomajano jakost srca. Vsakdo je lahko kdaj slaboten, vendar ni položaj nikdar tak. da ga ne bi bilo s trdnim vztrajanjem mogoče premagati. Položaj ni nikdar popolnoma brezupen.
Veliki admiral je govoril nato o vojni mornarici, ki bo zlasti v bodočnosti potrebovala junnSkih mladih mož ter mlade vojake, ki dosežejo z majhnimi sredstvi velike uspehe največja priznanja in odlikovanja, širina in divjina vodne puščave ter spretnost in pogum moškega srca spadajo sktrpaj v to fivaritev. s-Pokažite«, je za-klical Veliki admiral Donitz mladini ob koncu svojih navdušenih izvajani. *da imate vztrajno srce! Potem boste sposobni, da pripeljete tudi hudiča iz pekla!«
Težki obrambni b?p. med Sajregaeminesoiti in Bischweilerjem
Prebijalni poizkusi na področju Thanna preprečeni — Uspešni protinapadi na^ih okiopnBkih oddelkov pri Faenzi — So\nsžnikovi prebijalni poizkus: na področja
Budimpešte zajezeni ali ostavljeni
Ncst^ki prtitest v Airgllji ta Ameriki
Berlin, 9. dec Nemško zunanje ministrstvo ie po^la-Jo proko Švice, ki ščiti n-cm: ze interese pri britanski in *everroa:rryviški vladi, r.aj^rejši protest zaradi novih brutalnih krS-tev mednarodnega prava z namernimi '-£ir>adi na netmike b*dha'carske naprave na :'a ran Jccrn bojišču. Zablbevajo je s'jrogo prefflficavO in kaznovanje klavcev.
Ž£     m reprefmsfeai
I^erlin, 9. dec. Mednarodni poročevalski urad javlja z italijanskega bojišča: Južno-zapadno od Faenze grme tepovi že 48 ur skoraj brez prestanka. Podnevi in ponoči poizkušajo indijski in ostali britanski oddelki priti skozi nemško ognjeno steno in se deloma s čolni, deloma s plavanjem po-vzpeti na napadni breg Lanona. toda nemškim branilcem se je posrečilo, da so vsakokrat vrgli napadalce nazaj v reko, po
kateri plava T-eč sto trupel. Le pri Erianu. kjer so Britanci osredotočili na majhen polkrog os^enj številnih baterij, se je posrečilo močnejši skupini po 7 b**ezuspešn!h poizkusih u^tvciiti S00 metrov globoko predmostje, ki je sedaj v najtežjem ognju nemškega topništva. V teh borbah je bilo nekaj Indijcev ujetih.
V ostalih odsekih jadranskega bojišča je prišlo le do manjših napadov severno-zapadno od Ravene. katere pa so nemški lovci odMli ob obeh straneh jadranske ceste. Zbiti kanadski in angleški oddelki nimajo več dovolj sil, da bi izvedli kako večjo akcijo. Znova morajo čakati na rezerve. Južno od Bciogne je udarilo več nemških Daskakovalnih čet neri^'-'o na ameriške postojnrke  posrna'o v 7rak mnogo burt-
kerjev in bivališč ter ujeio n3kaj Američanov.
Ftihrerjev glavni stan. 10. dec. Vrhovno poveljništvo oboroženih sil javlja:
Na področju -Vachcna «ta jaJiost in obseg bojev še nadalje popustila. Nadaljnje sovražnikovo premeščanje pa priča o bližnji obnovi njegovih vele napadov na toni podre^ iu. Pri nadaljnjih, a brezuspešnih napadih v Hiirtgenskem gozdu in pri Vosse-nacku »o izgubili Severnoameričani številne ujetnike.
Na področju Saarlouisa *o vrgli grenadirji nasprotnika iz več bunkerjev, v katerih se je ustalil. Na bojiš:"u med Sarregue-miensom in Biseh\ve;lerjem v Alzaeijl bije jo naše 6ete v prednj.U črtah mpadnega branika težke obrambne boje z nio^iurai so\Tažnlkovimi silami, ki so spričo našejra žilavega odpora le malenkostno napretlo-vale. Po hudih b*jih je vdrl nasprotnik končno v Niederbronn in Bisch\ve;.ler.
V južni Alzaciji pritisk i so^Tažnik Be nadalje ob obeh straneh Kavsersberga in južno od Schluohtskega prelaza. Na področju Thanna so preprečile naše čete v silovitih bojih nasprotniko\lm oddf-Uioro nameravani prodor.
Na bojišču jugovzhodno od Lorienta. so se omejili Sevemoam^rif a!ii po isjcJi vlje-nju svojih napadov včeraj na silovit topniški ogenj, na katerega so na&e baterije odgovorile.
MotHiia obstreljevanja Londona in Anver-sa smo nadaljevali.
V srednji Italiji je postala bitka za Faen-zo in jugozapadno o<l nje izre<lno silovita, Nemški oklopniškl oddelki so prešli na Široki črti v protinapad ter so kljub zelo močnemu sovražnikovemu odporu vrgli Britance v predgorju etruških Ap«*nii:ov več kiioinftrt>v pr»"! jntri«. Ti-di na 7.vpmln«im robu Faenze smo vrgli sovražnika preko La..\ona, Osma britanska armada je s to-n
BOpel izgubila \e--ji de! orein-ia, ki c:a je pridobUa  v  dosedanjih   p*tiS  dneh \cl!kih
bojev. Njeni oddelki so utrpeli kar najtežje krvne i/gube.
Na Balkanu dobiti napreduje naš napad proti sovrai:nilii»\ eui.i pgedmoatjll pri Vu-k<n-.ini.
\a Madžarakeni m boijSevflrJ včeraj lo
malo napredovali. Vdore v naš/» lK>jno črto» zlasti na področju BodinapeSte, smo zajezili, ali pa odstranili s protinapadi nemških in madžarskih oddelkov. Na odseku pri Mi-; sf:'>leu ponovni sovražnikov] sunki niso ime-' li uspeha. V Južnem dera vzhodne Bffava-• ške so ra.'.hile naše t^ite modneJSej ■ oktopni k i poti prte napade.
Na vsem ostnVlll vzhi>dnem bojišču me> nadaljuje bojni odmor.
Spričo napadov slabših odd.-lkov MMRA-nmeiiftkib terorističnih letal na hl*no in jugovzhodno Ntii'»čije je nastala zlasti na n?"**tnem ozemlja Stottgarts in v nekaterih b!i'>njih kr:*iih Bkoda v st-»no\anjskih pr^»-dclih. Zvečer so izvršili posamezni otldelki motiine polete proti -srednjemu Reichu.
Ma
lanlšasa s!£cvlisst abt&mh^ bitke
Berlin, 9. dec. Ivleo^riar-.:lr.i nfoi-rnac^:si'vi ura-d javlja z madžarskega bojišča: Vedika obrambna bitica se je nadaJ^SvaJa p ed-vsem med E>onavo, Dravo in BtefaiUn Je e-rom včeraj z nezman SancJ sšiovčtotitjo. Medtem ko so bili m:<i EXra^-o in B^'.atin'm j-czvrrom odbiti močni *ovjeziki napadi, so uspele med Bratnim je-zerom in Donavo iz-vecene nemške protiakcije. Nemške okloc-nišike bojne skupine, ki so nn- »pije s področja seVenaovzliodno od Bl^. -c^a jez.ra, so sunile da'eč prc<ti Jugovzhodu .er sd pridobile važna p<xlročJa, kak^r h'.di v:č krajev. Boijševiki so pri lem ogubtti :az n številmh mrtvih več sto ujatadosv in oo-čutne količine orožja \ ^eh vrst.
Na vzhodnem bojišču bu^iinpe^insikega predmotstja so bile nemške če'e P° večur-nih živahnih bojih zožene za n/kaj k 1 r metrov ter prestavljene pr^-li zapadu Sovjetski poizkusi, da bi obšfi nem>ke poio-žaje, so se lom li z izgubami. 5^ver-io od Dnd'mpe>te je prišlo na področju Va"zi začasno do napetega položaja. BOlževiiki so nastopi i tukaj s severa v smeri p o.i jugu ter jim je uspel-o, da so potasn« nemš' e peložaje nekoliko proti jvgu. V uspe-n h pro'inapadih so bl]:. zaustavljeni. Ogorče-ii boji so pa trajali še v večernih u ah.
Pri Egru in M&škoicu 90 se z; omi i i b še^uški simiki, ki so pa biLi slabši cd prejš-
njega dne, Sovict-ike o"■. a la|ne poh'žaje pa je razbil osredotočen ogenj v»eh nemiikih orožij, z ostalih odai >..>•. v*ziiodne0H b^ji^ča nrrnarnjo poioćil o boj h vevj ga poinana.
Berlin. 9. dec. Boljševici ao v teka nd-rj h mesece/ Izvajali hitro preložitev težišča svojih sil na t.;"k^!;e bOJvšCna ods.lke, na ka»e?:*ih ?o smatrali nesn-šiko obran-ibo za šibkejšo. Večkrat so to bili mo'.i-ni x>ikreti, ki >o jih potre'-.ov li po ^nt-'v.h odmorih ra izr o'nitev močno zdeci;:vir;«nih napadalnih oc'd^lkov; toda vednO znova so iz\-ajali glavni svmek proti starim, p-.votno zavn«>-vanim ci:jcm. Cesto so imeli t ikšni t^vrnki politične nakane. Z močnimi kilami iz\'e-deni napad pTOti Barartji. ki se je :a širi| v obliiki pah'jaoe prt>ti severu, sevc-rozapadu in za<padu. je zasledoval \-eč ciljev isto-čafno. Na sever-: bi v pi'iimeru u-peste iz-
vedbe izpopolni! <ti^ :1 Budimp ^fcte. rra
zapadu bi potisnil zapah db Dravi med Hr-ško in nems.lv'.mi balkanskimi čeltimi.
Med tema obema smererna pa w poti k južnovznodrtf'r*m3 i meji. V kratkem M bo px)ka^ak>, v kateri čr i bodo bo';A v ki končnovoi javno zaustavljeni. Na za pas.-] u 'n severu te?a podr-"č;a se že kaže p'-b'i.'no črta zaustavitve, južno Blatnega jezera pa imajo boji vedno bolj značaj naraščajočega odoora nem^kh čet.
Pred uav\m ses&aofcom Otiireli'aa !k Hccsev€lta
Bern, 9. dec. s>Exchar.g-e« javlja, da je iz\Tex!8l ^z vi?r>keg:a diplomatskega mesta«, da se pripravlja nov sestanek Churrhila tn Roosevelta Na njem bodo prouili in dolo-č-li zavezr,:ško politiko do »osvobojenih« dežel, kar je postalo potrebno spričo najnovejšega razvoja dogr.dkov. Zunanji minister Stettrnhis je odklonil vsak komentar o Bdenovem govoru v spodnji zbernici.
i '—-i h ti- k* A \
ator^ v Atcitsh se jssialji?!-^
Bern, 9. dec. Zn.eda na Gr k:m i ara^ča
5e nadalje. V S<"iunu je izbruhnila v petek generalna stavku. Britanski v:hovni povelj nHt 'tcteral Soobie je mor»U nritiati J v urad« objavi, da ne obstoja noben znak i za popuščanje nemirov. Vedno vvč uporni- \ kov dr\Ti v Atene. Iz gr^Ike pr^vance jav- j I.ajo, da se pomikajo nove skupfce orga- i nizacije Eas proti Aten. -m Ka' or javij<a , agencija Reoiter, je br t: nsko \-rhovTK) po- j veUstvo uvedbo »zasledovanje ko'ov dij državijćin^ike voone«, kd naj bi bili postavljeni p<red izredna vOjoa sod šča.
po semkaj do>pe i h vesteh se pou'ični boji v Atenah nadaljujejo. Ob V2n«i'u Ak:opole je pr&lo v četrteT/c zvečer do d-
S
Btockhclm, 8. dec. Kriza evropskih vlad je pt stala tako rekcč trajen pojav, piše >New York Herald Tribune« ter označuje s teiu politični kaos. ki se je pi ičel po odhodu nemških sil v on h predelih Evrope, ki s«j jo zajedli zavezniki. V zasedeni Italiji Bononu še vedno ni mogel sestaviti "\ la-de in tudi v Belgiji niso vidni nobeni znaki za reš;tev krize. Predvsem pa so v središču mednarodnega razpravljanja dogodki v Grčiji.
Britansko časopisje se v grSkem vprašanju nadalje trudi, da ne bi žalilo Moskve. Churchill v spodnji zbornici ni mogel zamolčati tragedije, ki se odigrava v Grčiji kot posledica britanske zasedbe. Kakor javlja -ZTiricher Tagosanze.iger«, odgovarja Churchillova ob&odba atenske policije splošnemu razpoloženju. S tem je podčrtana splošna britanska tendenca, da obsoja sile. ki hočejo obdržati red nasproti bolj-ševiškim teroristom ter s tem motiti moskovske namere. Isti list tudi pravi, da se ozirajo Angloameričani proti Moskvi, ker pričakujejo v Londonu z največjo napetostjo moskovsko izjavo.
Ta splošna negotovost je značilna tudi za britanske časopise. Kakor javlja agencija Reuter. britansko Časopisje nadalje bo--jazljivo zasleduje grško krizo. Časopisi svarijo pred uporabo britanskih čet. pred napačno razlago angleškega stališča ter pred napačnim tolmačenjem EAM-a. Najglasnejši je bofjsevlšld list »Dailv Wor-kerc, ki zahteva: »fvoke proč od Grčije!«
£2 Irojazlfivo ozfrafo Moskvi
List se odločno zavzema Ta grške boljševike ter za njihov boj za oblast ter se spričo te^a energično obrača proti vsaki motnji te borbe.
»Daiiy Herald« piše. da je možna le taka rešitev, da se drastično reorganizira vlada, ki morajo biti v njej tudi člani gibanja EAM. Pričeti morajo znova. Izjave Papandreua in njegova politika napram EAM-u so bile sovražne, in izzivalne. »Dailv Mali« piše, da britanska vojska nima pooblastila in tudi ae želi. da bi se aredi ! grških zmešnjav zavzela za kakšno stran-1 ko. S tem namigava na to, zopet z bojazljivim pogledom proti Moskvi, da se je treba na vsak način obvarovati, da bi se Britanci zavzeli za napačno stran. Ameriški komentarji podčrtavajo napore, da se ne bi s takim postopanjem zamerili Moskvi. Del listov ostro obsoja vsako britansko podporo Papandreu. »New York Post« pravi:
^Mi svarimo Anglijo. Roke proč od Italije in Grčije'« List nadalje močno kritizira vmešavanje britanskih vojaških oblasti v italijanske zadeve ter pravi: Angleži se milo povedano udeležujejo grških do-godlfov, toda ml v Grčiji nimamo političnih interesov.
S tem je rečeno, da RooseveK niti ne misli ne na to. da bi zavzel kakšno stališče o mzširjenju boljševlškega vpliva v Grčiji ter sploh v Evropi, kaj šele, da bi interveniral.
212 p0pS:S23J3 — Sj?lc*isa stavka v Salima
lovitih borb. Komun"st čne tolpe so strt?-baie s topuvi na redne čete in Britance, nakar je uporabilo bcftanfifao vrhovno poveljstvo letatla. Sredi mesa drže skupine tolovajev, ki jih ceni  »TJni'ed Pre>*« ria
okrog io.°oo mož, številne ugodne po to-
janke, proti katerim ui-oratbijajo napadnld poleg bojnih letal tudi oklopnike. V četrt le pozno zvečer so vrgli Bri'anci zapadno <d parterion-^kega templja v boj znova padalce. Več baterij je obstreljevaijo gorufce postojanke Elasa,
K^jub letalskim napadom je BTae obdr-žaj svoje postojanke ob južnem vznožja. Akropole. V Pireju so se vršili manjši spopadi. Prstanišiki premet se je ustavil.
»Lakota je pogna'a v četrtek več sto preplašenih Atencev na ulice, da bd si poi«kald živiU. pravi neka Rektorjeva vest.
Madrid, 10. dec. t Komunisti imajo le en sam i-iij: strmog av!jer.je dtrnokracne, odstranitev vseh strank in postavitev komunistične diktature«, piše »ABC« v zvezi z boji na Grškem. Komunisti so odklonili splošne volitve ter so se povsOd odločili za uporabo nabilja, ker bi drusače ne moiJi priti do •r.'ojega ci'ja, a]d na bd prišli le počasi Čeprav je Pap<m.'reieva vlada izrazito jen carska jo označujejo komunisti kot reakcionarno, ker se ni hotefla brezpogojno podrediti Moskvi. Z^aei'no je, da izhaja k'jub senera'r-i stavki v Grčiji v Atenah še vedno neki komunistični list, ki poziva na boj proti An^ežem,
Gršika jroJiciia !ma že
Bern, 9. dec. »Sxchasige Teiegraph« javlja, da je bi]o do>]ej i-med 3000 mož gT" ških poicijskih sil ubit h že 600 stražnikov. Izgube grških če4, so po Rente je%i vesa »razmeroma lahke«.
te d c Ig o prix??avS|en
bcr!jž£Višld prevrat
Berlin, 9. dec. Grški ministrski predsednik Papandreu je dal v četrtek tiaku izjavo o razvoju v Grčiji. Nanovcdal je, da bo prineseđ dokaze, da so namera v aH izvesti bo^seviki svoj dolgo pr'prav)ieni državni udar. BoC;iševiki so osnovali v državi neodvisno vojsko ter so se sistema t-eno pripravi j ali na pret*Tat S:gnal Z3nj je predstavljal odstop boljiševi&kih ministrov.
estu ti deželi!
V straha za obstanek življenja, v pomanjkanju kruha, obleke in obutve, pričakujejo s solzami v očeh letošnjega Božiča brezštevilni siromaJii in begunci. Idila Svetega večera se bo za nje izpre-menila v grenkobo in trpkost. Namesto gorke pečiee bo stresal njihovo iznemoglo telo mraz — jaslice in božično drevesce jim bo nadomeščal brezupen pogled v bodočnost. Otročiči bodo v joku klicali: atek, mamica, dajte nam kruha, oblecite nas!
še enkrat je Socialna pomoč povzdignila svoj glas na vse svoje brate in sestre : Priskočite na pomoč, ker je sila dosegla vrhunec!
Ves slovenski narod s svojim tako mehkim srcem ne bo mogel v očigled skrajne bede ostati zakrknjen, trd in neobčutljiv, da se ne bi odzval pozivu po-kraj'nskega podpornega odbora z g. pre-zidentom na čelu. Mesto in podeželje bosta tekmovala v deljenju pomoči potrebnim..
Mladina, moška in ženska, srednje- in visokošolska — nas np in nada naša — se je že odzvala polnoštevilno, da bo te dni pred Božičem hitela od hiše do hiše, od družine do družne, po mestu in po vaseh ter zbirala darove v denarju, obleki in živilih za vse pomoči potrebne. S kakšnim veseljem in navdušenjem so našo dija-kinje in dijaki prisostvovali pri zadnjem sestanku in sledili besedam govornika, ki jim je s tako živimi besedami slikal bedo in trpljenje neštefih brezdomcev, beguncev in siromakov in jih bodril za delo, ki ga bodo vršili te daL
Ta naša mladina se dobro zaveda, da gre danes slovenskemu narodu za biti ali ne biti, zalo je pripravljena doprinesti vse žrtve, da otme še to, kar se oteti da in more.
Sestre in bratje, z vesoljem in radodarno roko sprejmite te naše mlade ljudi, ki bodo trkali na vrata vaših src, proseč pomoči za svoje revne sobrate,
Krik in mile prošnje neštetih siromakov in beguncev širom naše mile domovine — lačnih, golih in bosih, sredi zime, udarjajo kakor kladivo težko tudi na vaša srca, naši dragi podeielam, ki boste še pri kolikor toliko polni mizi ob topli peči v krogu svoje družine obhajal) božične praznike, ob spominu na novorojeno božično Detece, da se jih usmilite ter jim privoščite vsaj košček črnega kruha, da se enkrat nasitijo in u teše glad lačnih želodčkov svojih otrok!
Ko bodo te dni prihajali miši ugledni, požrtvovalni možje v vaše h*še z nabiralnimi polarni v rokah ter nabirali prispevke v denarju in blagu, še prav posebno pa v živilih, se ne jezite in ne godrnjajte nad njimi, izgovarjajoč se z vsemi mogočimi stvarmi, da ne morete ničesar dati, temveč pokažite vi, dobri kmečki možje,, preizkušeni sami v trpljenju, da ste v resnici steber slovenskega naroda, ki nočete in ne želite, da bi
ker prišel bo enkrat dan, ko vam poreče Gospod: Resnično povem vam: kar ste storili kateremu lime d teh mojih najmanjših bratov, ste meni storili. *     * »
Z današnjim dnem bodo dijakinje ln dijaki pričeli zbirati prispevke za božično obdaritev po vsem mestu. Prosimo, da jih
dobrohotno sprejmete in da prispevate po možnosti čim več. Sprejmejo se razen denarnih prispevkov tudi kakršni koli prispevki v blagu.
Prispevke sprejmejo tudi zbiralnice Zimske pomoči, ki so sledeče:
Centralna zbiralnica: Ulica 3. maja št. 3:   trgovina Rojina.
L Gradišče 4, tel. 30—39: lokal tombole Zimske pomoči.
H. Ulica 3. maja, tel. 29-65: trgovina Bat'a.
JLLL Gospoevetska c: pekari ja Bizjak.
IV. Dalmatinova 1: trgovina Pirnat
V. Sv. petra c: trgovina Pirnat.
VT. Sv. Petra c, teL 25-21: župnISče — karitativna pisarna.
VH. Pokopališka 20, tel. 39-S1: Mlad. zavod v Zeleni jami.
VIII. Krekova ul., tel. 36-26: župnišče Moste.
IX. Ob Ljubljanici, tel.21-91: Mlad. dom
— Kodeljevo.
X. Poljanska c, tel. 30-56: pekarija Doli nar.
XI. Dolenjska 27 a: gostilna Keržišnik,
lastnica Tratnik Roza.
XII. Karlovška 22: šolske sestre.
XIII. Cerkvena ulica, tel. 25-22: župnišče v Trnovem.
XIV. Trubarjeva 2: krojač Bu kovni k.
XV. Tržaška c: čistilnica Jos. Reich.
XVI. Tržaška c. 46:' konzumno društvo Vič.
XVTI. Cesta v Rožno dolino: Kinološka
zveza.
xvm. Celovška c, tel. 23-72: mizarstvo Perko. '
XIX. Celovška  e.   50,   tel.   35-60: Delih
Umherto.
XX. Tvrševa c, tel. 31-07: trgovina Belih ^r-Velepič.
XXI. Ciril Metodova 57, tel. 24-55: mo-
distinja Kozina.
se ta steber danes omaja! in zrasli, temveč kakor pismo uči: »Dajte in se vam bo dalo: dobro, potlačeno in potreseno in zvrhano mero vam bodo dali v naročje. S kakšno mero namreč merite, s tako se vam bo odmerilo!«
In ve blage kmečke mamice, odprite na široko svoje zlato srce za vaše sestre in njihove otrocičke, Id se vsled vojnih grozot, oropani dom.1., po tujih domovih stiskajo v najhujšem po.!::-.njhanju, pričakujoč pomoči od dobrih ljudi.
Pokažite, da ste v resnici oni globoko verni slovenski narod, o katerem je šel dober glas po širnem svetu, da se tudi danes f Evesto držite besed ljubljenca božjega, tudi nekdanjega pregnanca apostola sv. Janeza, ki vas uči: »Otročiči moji, ne ljubimo z besedo, tudi ne z jezikom, ampak v dejanju in resnici.«
<c>e&<9
Bela In anarhija v
T Nekaj se kuha in vre" — švedska čass-plsfe ž:gcsa fta&sjIvo
Stockholm, 10. dec. Uničujočo sodbo o britansko-amenškem poročanju iz Francije je prinesel londonski dopisnik dnevnika »Dagens Nvheter«, ki se je vrnil po večdnevnem obisku v francoskem glavnem mestu z drugimi švedskimi dcpisnikl v London. >Vsa mnenja britanskih in ameriških vojnih dopisnikov je treba vzeti ,cum grano salis'«, piše švedski dopisnik. Njegov in njegovih tovarišev vtis je bil, ko so dospeli v Pariz, da so dospel: v popolnoma drugi svet. Cas bivanja v Parizu je bil prekratek, da bi si dobili jasnost o razmerah v Franciji. To2a o kaotičnih razmerah v Franciji so si švedski dopisniki popolnoma edini.
Tako pa piše dopisnik dnevnika *Stock_ holms Tidningen«: »Anarhija vlada v vsem pariškem življenju. Nihče ne ve. katere odredbe veljajo ali ne veljajo od časa zasedba. Ne obstoja pa nobena možnost, da bi si človek dobil jasnost v tem vpra-šaniu. Vsak dela po svoji volji. Policija gleda skozi prste, kajti tudi policija ne ve, po katerih navodilih naj se ravna. Pod
površino današnjega Pariza pa se nekaj kuha in vre. Bežnemu obiskovalcu, ki do*, živi pariško življenje le nekaj dni. ostane v spominu divja slika. S čim več Francozi stopite v stik. od odgovornega ministra in polučenega diplomata do meža na cesti, tem bolj brezupno se vam zdi. da bi si dobili jasno sliko o novi Franciji.
Zastopnik dnevnika »Dagens Nvheter* se obrača predvsem proti površnemu opisovanju angleškega tiska in pi.'?: »Povsod vlada beda. čeprav morda nckciiko bolj daleč od centruma mesta, kamor se ne potrudijo uniformirani lopisniki ameriškega časopisja. Francosko prebivalstvo se z muko vlači skozi šesto vojno zimo. Povsod vidiš gnečo in dclge vrste liudi. Prehrana je nezadostna, kurjave ni. Nemška zasedbena oblast je ustvarila sistem skupnega življenja, kateri je bil sedaj uničen in katerega rti nadomestil novi in boljši. Grozi inflacija, v kolikor ne bo prišlo do drastičnih posegov. S sedanjimi živijerjskimi obroki ne more nihče živeti.
a grc&orti
se vrsti
V Ljubljsru' so bili včeraj pokopani ga. Ana Strucelj iz P^dzernlia pri Gradacu v Beh Krajini, Anton Sot'ar iz Radeč ter Jos£pina Wessnar, ki je bila 41 let učiteljica pri Sv. Miklavžu pri Ormožu in v Ljutomeru. Številni pogrebe-; so se zbrali danes popoline na Žn'ah k pogrebu upokojenega davčnega upravitelja Tvana Kilarja, ge. Rože Zajčeve. soproge upokojenega višjega tehničnega inšpektorja, brivskega mojstra Franca Novaka, sina edinca Draga Kerir.a ter železniškega uradnika Josipa Hirscha, ki se je na službeni poti smrtno ponesreči. Iz Predjamske ulice 21 pa je bil danes popoldne pogreb Marije Srakar na viško pokopališče. Vsem pokoj, nikom bomo ohranili hvaležen spomin, žalujočim svojcem naše globoko sožalje!
V Ljubljani so umrli te dni: Vesel Ru-daff-Svetozar, 83 let. fnnnčni blagajniški ravnatelj v pokoju. Gradišče 15. — Ker-šinar Andrej. 64 let, sfoj. drž. žel. v pokoju, Cigaletova ul. 11 ■TV. — Bevčar Joa-him. 61 let, železniški zvamčnik v pokoju, Sv. Roka ul. 29. — Gorenc Apolonija, roj. Lukrnc, 67 let. žena delavca, Kettejeva 8. — Ivančič Kar-lina. roj. Vovk. 71 let, žena železničarja, Mencingerjeva ulica št. 29. — Jelačn Melija. roj. Gotz, 42 let. vdova tovarnarja, Emonska c. 2. — Selan
Janez, 72 let, bivši delavec, Vidovdanska c. 9. — Jovan ovi č Katarina, rojena Bog-danovifi. 79 let. učiteljica v pekoiu. — Ar-ko Pavla Ivana Marija, roj. več, 73 let, irasebnica, Re.?ljeva c. 5. — Kcsak Fran-c._».\a, r c jena Spn eitz, vdova Kus, 72 let, nse&trica, Gosjposvetska c. 13. — Benda
Ana, 64 let, zasebrdca, Križevniška ul. 2.
— Krhin Neža, 70 let, zasebni ca, Vidovdanska c. 9. — Bačar Andrej, 71 let. vrok. drž. žel., Cesta na Brlo 8. — Saiz Anton, 66 let. inšpektor drž. žel. v pok., Zrlnjsice-ga 5. — Perdan Marija, rojena Urbane, 60 let, posestnica, Krekov trg 1. — Mese-snel Edvard. 71 let, mlinar, Vidovdanska c, 9. — Celik Valentin, 3 leta, Grosuplje.
— I>:čar Miro, 30 let. pekovski pc-močnlk, Gosposvetska 68. — Mrak Blaž, 72 let, mizarski pomočnik. Ločn'karjeva 7. — Primsar Marija, roj. Frank, 68 let, vdova pošt. zvaničnika. Miklošičeva 28. — Pože-nel Pavel, 45 let, carinik, Rakek 50. — Cvelbar Franc, 66 let upokojeni železničar. Koleziiska ul. 4. — Kristan Andreja-Ma-rija, 4 leta, hči uradnika, Sv. Petra nasip 71. — Ražun Ana, rojena Jernej, 64 let, vdova k:etnika ^Lrž. žel., Na Dolih 6.
Kal nredvaiaif kinpniatonraf
Tedmk: Spominska svečanost za novembrskimi žrtvami narodnosoci ali stične ga pokreta v Monakovu. Zaprisega Volkssturma v Vzhodni Prusiji in v Berlinu. Boji v Vo-gezih. Operacije pred Budimpešto. Goldap zopet v nemških rokah.
Kino Sloga: >Tvoje je moje srce«. Glasbeni film. Nastopajo: Benjamin Gigli, Theo Lingen, Paul Kemp.
Kino Union: i Gospa Silvelina«. Nastopalo: Heinrich George, M ari a Tasnadv, Carla Rust, Paul Richter.
Kino Matica: > Ciganska ljubezen*. V glavnih vlogah Attlla Horbiger ln Heide-marie Hathever.
Kino Moste: >Serenadaf,
Osebne novice
2 Abrahamom se je srečal te dm sredi
borbe za lepdc življenje Slovencev pomočnik poveljnika Slovenskega domobranstva podpolkovnik Milko Vizjak, ki si Je stekel nevenijive zasluge za rast ter slavo slovenskih domobrancev in uživa vsepovsod ugled in spoštovanje. — 60 letnico rojstva je praznovala te dni čislana ga. Marija Kodranova, vdova po železniškem uralniku Jožetu Kcdranu. — 25 letni srebrni delovni jubilej je proslavil inšpektor Pok o jninak ega zavoda Štefan Kramari č. — Diplomiral je iz gradbene stroke na tehnični fakulteti ljubljanskega vseučilišča g. Branko Ceh. po rodu iz Voloske pri Opatiji.
Ivan Mrak: Mairat
Te dni je izšla na ljubljanskem knjižnem trgu zanimiva Mrakova zgodovinska tragedija »Marate. >Ta-sIc-vna oseba te najnovejše slovenske drame je ena izmed vodilnih osebnosti francoske revolucije Jean Paul Marat. Delo se zaključuje z Marato-vo nasilno smrtjo. Ker je to pot slovenski dramatik Ivan Mrak črpal snev iz najbolj viharne dobe evropske preteklosti, bodo ljubljanski čitatelji nedvomno prav radi segali P° nov* drami.
Ljubljanska nedelja
LJubljana, 10. decembra.
Druga advent na nedelja je danes. Potekla je več ali manj še vedno v miklavževskem razpoloženju, četudi je živahnost nakupovanja in miklavževskega obdarovanja v preteklem tednu ze za nami. Trgovine papirne stroke so odnesle letos rekord, kakor ni pomniti od Miklavževega gedu v letih 1916. in 1917. Dnuge konkurenčne stroke letos pač niso prišle za Miklavževo na svoj račun. Zato je vse sililo v papirnice in knjigarne. Tako so imeli samo pri eni tvrdki v mestnem središču na dan pred Miklavževim godom na I 3000 strank. ŠENKLAVŽKO ŽEGNANJE
Staroslavna ljubljanska stolnica ln stolna župnija sta praznovali na de.našnjo nedeljo svoje tradicionalno žegnanje. Cerkvene slovesnosti so bile ob godu stoinUSnega patrona v znamenju vojne skromnosti, zato pa so bile tem prisrčnejše. Za 7.30 je bila napovedana pridiga Škofa dr. Grego-rlja Rozmana, nato pa pontifikalna maša s podelitvijo papeževega blagoslova. Na šeiiklavško nedeljo je bila stolnica ob dopoldcrckih in popoi lanskih cerkvenih slovesnostih polna ljubljanskih vernikov.
Junaška smrt štetnika Meni&mln^
Ljubljana, 10. decembra. Slovensko domobranstvo je izgubilo enega svojih najboljših borcev. V boju s komunisti je včeraj padel stotnik Dušan Me-ničanin, poveljnik ene izmed domobranskih udarnih skupin. Kakor vedno, če je bilo treba na kak nevarni pohod, je stotnik Meničanin tudi včerajšnjo sebeto dopoldne osebno vodil patruljo kakih 30 mož. ki je šla pregledovat hriboviti teren zapadno od Trebnjega. V vasi Luži je patrulja res naletela na komunistično postojanko. Po kratkem boju jo je zavzela ln komuniste potisnila proti Knežji vasi. Polovico svojega oddelka je Meničanin pustil v LužL z ostalo polovico, kakimi 15 možmi, pa je nadaljeval pohod do Knežje vasi in pregnal komuniste, tudi od tam.
Medtem je komunističnim skupinam pri« hitel na pomoč cel bataljon, ki je z več ko desetkratno premočjo takoj začel z vso silovitostjo obstreljevati in napadati majhno Meničaninovo skupino. Tej je v borbi proti toliko močnejšemu sovražniku kmalu začelo primanjkovati municije in ?-Ion:čanin se je moral odločiti za umik nazaj proti Luži. čeprav je bila pot zelo nevarna, ker vodi navkreber po planem svetu. Spet je šel junaški stotnik na čelu malega voda, katerega so komunisti ves čas divje obstreljevali. Domobranci so imeli za seboj Že več ko polovico nevarnega preh'^da, ko se je Meničanin naenkrat zgrudil in obležal nezavesten. V najhujšem ognju so ga njegovi fantje prenesli do Luže. kjer pa je mogel bolničar ugotoviti le še njegovo smrt. Medtem so tudi domobranci dobili ojaeenje ln komuniste spet prepodili, padlemu junaku r>a niso mogli več povrniti življenja. Smrtonosna kregla ga je bila zadela v levo stran prsi in mu najbrž predrla tudi srce. Razen miega ni bil smrtno zadet noben drug domobranec, le eden je bil še ranjen.
Padli stotnik Do§an Mearičanin je bil doma iz Hrvatske. Ročni se je 10. meja lf>04 v Rujevcu  pri Dvoru. Po  končani nižji
gimnaziji je stopil leta 1021. v pehotno podoficirsko šolo m jo dovršil z odličnim uspehom. Nadarjen, pogumen in vztrajen, i kakršen je bil. se je kot podoficir sam iz-j obraževal dalje in že po nekaj letih dose-I gel zastavljeni si Cilj s tem, da je postal oficir. Služboval je nekaj časa v južnih krajih, zadnjih deset let pa ves čas med Slovenci, največ pri planincih v Škofji Loki in v Ljubljani. Leta 1P39. je postal kapetan. Ostal je pri nas tudi po zlomu bivše jugoslovanske vojske. Iz srca je vzljubil Slovence in ko se je po badoljevskem izdajstvu lansko jesen začela njih borba za reSitev in obstoj proti navalu združemn
komunistov in buxloijevcev, je tudi on vstopil   v   Slovensko  domobranstvo. Zavzem;tl
je v njem razne položaje, od letošnjega poletja dalje pa je poveljeval eni izmed novo ustanovljenih domobranskih udarnih skupin, ki je kmalu zaslovela po svoji drznosti in svojih uspehih v borbi preti komunističnim krdelom.
Meničaninovi fantje zo svojega poveljnika naravnost oboževali, tako zaradi njegove osebne hrabrosti kakor tudi zaradi njegovega vprav vzornega tovarištva. V boju je bil vedno prvi. pri vsakem nevarnem podvigu je bil osebno pole;^. s svojimi domobranci je delil veselje m žalest, zato so mu tudi sledili čez drn in strn. O njem se da z vso upravičenostjo reči, da je živel kot junak in padel kot junak. Domobrancem je bil in bo ostal svetel vzor. Njegova smrt jih je zabolela, a kakor bi to storil j pokojni junak sam, so tudi eni le še krep-keie stisnili zobe in se zakleli, da ne bodo popustili, doltler ne maščujejo njegove prelite krvi.
Tmrdo stotnikn Meu\'nn?na so Iz Laze preneMal; najprej na Občine, od tam pa v Ljubljano, kjer ga bedo pak^aH jutri, v ponedelj 'k. ob pol treh popoldne nri Sv. Križu. D t pogreba poriva krsta * truplom
padlega borca v kapeli;*1 sv
2&1&D«
Andreja na
Pspsfss zassp7iB|e v fc^neno zmago
Mfttlstrsid predsednik Roiso o vofssstn psfcžaju
Tokio, 10. dec. M'n istr. p/redsedn k Koso se je bavii v neikem govnu z vojnim položajem in je pri tem izvajal:
Na Filipinih ter v tac k..'šnj:h vod ih divjajo dnevno na kopnem, na nv>. ju in v zraku izredno srditi boji. V teh b 1 kah DO padla odločitev za nadaljnji potci \o ne. Naše čete se upi. a.i o sovražniku z vso hrabrostjo, kaikor kaže*jo to janažka d j m i podobnih zborov »Kam-žkazec in »Banda«. Po, pomor-kih zmagah p'-i Tarwerru i i Filipinih 50 poto-piili Japonci mnogo sov a/, ni h ladij. Razen tega je imel nasprotnk ogremne izgube pri svojih izfcrcer a'nili operacijah, s Čimer >o bj:i nrerpre.' ni njegovi invazijski načrti Naš sfc-.mil on*> a narod de:a na domačem bo&Sču z is im navdušenjem m isto od^ocnostgo, da bi z zvišanjem proizvodnje čim bo j uspešno podprl naše vojne napore
V Evropi se armade naš'h zaveve.ikov ka--»* mritrdovratneje up"rajo obupoin so-, .bikovim napedom ter j m prizadevajo sta.no izredne izgube. Naši zavezniki č:*.; kajo na prL.ožnCfet za proitofenzivo. Tadi narodi naših zavetnikov se odločno 'n hrabro borijo pri obrambi sve je domovino tako, da gleda ves narod združen in po n zaupanja v končno zmago.
Cim moSnejei postajajo sovražn So vi napadi, ttm trdnejša je raia od'očn^t. doseči popoino zmago.
ICoiso je na to omenil dosedanje japonske uspehe v tej vojni ter istočasno obrazloži; jiipor.cike v*C'jne cilje, pri čer- er je končal z b^.~edarni: ^Sedaj je predla vojna v s\'ojo kritično fazo. Zato moramo civ
Bayem poto-piti eno sovra^n3fcovo k izarko in dva rušHea. Nad Ormocom so sestrelili 10 sovražnikovih i- - al- 13 j p •"••''<ih l« 1 se je pri Lem proslo-.-o jno vr„i-«> na sovražr nizove •C'bjelrte.
s r
G
n t
v VfUdonaM
Ljubljana, 10. decembra. V nabit d polni dvorara »Uniona* je bila sinoči boici?arska prireditev v izvedbi 2SK Hermesa s-sodelovanjem številnejšega za-, stopstva pripadnikov te športne panoge z Jesenic in Kranja,   ki   je   vzbudila med športnim občinstvom   izredno zanimanje, žal je bil spored zaradi odpovedi nekate-: rih najbolj   znanih   boksarjev s Koroške nekoliko okrnjen in so bili gledalci prikrajšani za najbolj privlačne točke večera: Ne glede na to pa so tudi prisotni, posebno j oba najboljša boksarja z Jesenic: Zupan j in Pristov, pa tudi vsi ostali po najboljših močeh prispevali, da je navzoče občinstvo, predvsem pa številna mladina,  prišlo na ! račun.  Za majhno  atrakcijo  sporeda sta ! poskrbela dva boksarska narast ajnika, ki ! sta še v perebrjo jarki luči pokazala, da se ! da ta športna finega s pridom gojiti celo j pri najmlajših. Za Živahne borbe je občin-1 stvo nagradilo sodeluječe — vsega 14 — i s ponovnim odobravanjem.
Podrobnejše poročilo o tem večeru bomo ! objavili v torkovi števi'ki -Jutra*.
pripravljeni na najhujše in naj rdite j še    ^rj^ijlK^I SVliniitf fo'1"ifick(5 PrifROPj?
boje. V tei na^oMiloeiLne'ši fn^i vojne imi-      ' 1
SADIO LJUBLJANA
p ili
da
mo od Previdnosti pode .'eno obrnemo voino ^rečo v r.aš ptšd. To priložnost morarr.o zagrabiti z nez" rnljivm duh^*m in SeieznirnJ živci, po em bo nas i pravična sr\*ar nedvomno kronana z zmago. Obijubka si moramo, da ne bomo nikdar kolebali, pa če bi bile težave še t ik i velike. Ob vsdki no\i oviri re bomo s svežim bojrJm duhom še bOtj združUi, da bomo tako nadad;evaH pot do ko-čne zmage.«
Nađa^nj! uspeti; ft*frc*sskega letalstva
Tokio, 10. dec. Poseben oddefck jp»n-f^kih ietai je potopil 7. decembra v zalivu L.ojta eno <ovrz>žno b<>jno 'adjo in tri prevozne ladje.
K že javjenemu izkrcanju sovražnikovih čet na zapadni obali oteka Lej>a poročajo dodatno, da se je tem izkrcala ena ameriška dhrizija. Japonski letalski oddelki so potopili neko nadaljnjo veliko Dre\'ozno ladjo ter en rušiijec, neko \-e'iko preozno ia<ljo io mnogo izkroevalnih čolnov pa zažgali.
Tokio, 10. dec. Japonskim le4a?sicim od-dejkom, ki so pri Cfcmocu na Lejru napadli stražnikov« i^dč e, se je poarečiio ptcu
PONEDELJEK, 11. DECEMBRA: 7.00—7.10: Poročila v nemščini. 7.10 do 9.00: Jutranji koncert Vmes: 7.30—7.10: Poročila v slovenščini. SMk> -9.10: Poročila v nemščini. 12.00—12.30: Napoved sporeda — nato: Opoldansk5 koncert. 12.30—12.45: Poročila v nemščini ooročilo o položaju in poročila v slovenščini. 12.45—14.00: Salonski orkester vodi A. Dermelj. 14.00—14.10: Poročila v nemščini. 14.10^—15.00: Vsakemu nekaj. 15.00—17.00: Prenos osrednjega nemškega sporeda. 17.00—1J-15: PoJ<> čila v nemščini in slovenščini. 17.15 18.30: Prenos osrednjega nemškega sporeda: Pisano polje, daj zidane volje. 18.20—13.45: Glasbena medigra. 18.45—19-00: gegave besede — Zorko Simčič bere svojo črtico »Naj razrede 19.00—1930: Igra »Trio Trnovo«. 19.30—19.45: Poročila v slovenščini. 19.45—20.00: Aktualno predavanje (prenos). 20.00—20.15: Poročila v nemščini. 20.15—22.00: Prenos osrednjega nemškega sporeda: Za vsakega nekaj. 22.00 do 22.15: Poročila v nemščini ln napoved sporeda. 22.15_23 00: Zapoj si pesem, če te
žalost tare. 23.00—24.00: Prenos osrednjega nemškega sporeda- — Glasba za lahko noč.
NAJLEPŠI MIKT.AV2EV DAR: RDEČA KAPICA
Lj\ibljaiL.ska mladina je bila spričo globoke ljubezni, ki jo kažejo starši do svojih otrok, kljub vojnim prilikam deležna prav lepih daril, dasi ni bilo razkošja in posebnih presenečenj kakor v nevojnem času. Toda nedvomno najlepše darilo je poklonila za letošnje Miklavževo ljubljanski mladini gledališka uprava, ki se je o Uočila za uprizoritev nove mladinske operete D. Gorinškove >Rdeče kapice^. Odlični mladinski pisatelj ter znani dramski igralec Danilo Gorinšek. ki s!ovi kot eden naših najboljših komikov, je pokazal tudi v tem svojem odrskem delu, ki je doživelo svoj čas §e neuglasbeno svoj krst na mariborskem olru ln ki ga je avtor primemo dopolnil, globoko umevnnje za otroško dušo, njene pravljične privide in skrite želje. Zelo posrečeno je zgradil dejanje, ki razvnema od slike do slike otrokovo domišljijo. Samo H u b a d pa je z zdravim čutom za glasbene vrednote uglasbil to mladinsko igro tor poživil tok njenega dogajanja s prijetnimi, melodiozno ubranimi in folklorno poudarjenimi glasbenimi črtami »Rdeča kapica« Je bila v zvezd z Miklavževim orihođom ter obiskom te dni večkrat uprizorjena. Tudi današnjima pr^tl stavama je prisostvovala številna mladež, ki je z napetim pričakovanjem sprejela sv. Miklavža, pa tud' Rdečo kapico, ki jo je polala E. Bar bičeva s takšno pii-Frčno preprostostjo in naravno neposrednostjo, da je zaživela v drobnih srčecih goreča skrb za usodo njihove ljubljenke. Po predstavi na Miklavževo je morala Barbl-čeva kar med naše malčke, da jih je pomirila s pozdravom :n ljubkim nasmehom. Komična ftroko so s preizkušenim uspehom zastopali P o 1 i č e v a kot strina ML na. Bfođeat S a n c i n kot bahavi boter Bo-d^ž in D. Zupan kot stric Matic. Omeni.
V je še mater Jero V. Zamejcev e, H u-m a r j e v e g a lov-oa, br.bico K a Č i č e -v e , dobro vilo S. Gorinškove in volka Z. P1 a n e c k e er a. Prav je. da Očajne   obi ari t ve  otrok v  gledališču .tradi
tehtn:b razlogov lotos ni bilo
bil BUANPKO GLASBENO žrVT^JENME
je tudi leto«? z"elo  živehno. O tem pričajo
zaporedni simfenirni koncerti. Tudi IV. simfonični koncert ie doživel »izredno lep iifroeh. S tenkočutno vestnostjo so naštu-dira.M izvajajoči TVagnerjevo predigro k epe i »Trlstan in Izolda', BrnhmscA" *Kon-cert za violino in orkester op. 77«, Dvofe>> kovo simfonično pesnitev sGo'obček« in Lisztovo simfonično pesnitev »TasSO, la_ mento e trionfoc. Stilna slikovitost izvajanih skladb ie povzdignila potek koncerta. Številno občinstvo je vs«-m sodchijočim trp!o vzklikale, zlasti dirigentu D. š i j a n-cn in izrecno nadarjenemu violinskemu: solistu Miranu Viher ju. Zanimanje za IV.
simfonični koncert Je bilo toliko, da so mnogi   merali  odhajati,   ker   niso doHH
vstopnic. Zaradi tega bo iutri v ponedeljek ll. t. m. ponovitev celotnega koncertnega
s">oreda s pričetkom ob 18 30 v veP'kl imi-onski dvorani. Ta poinv kaž.-« \-v.et smisel I..juh!i ma za simfonične skladbe. USPEŠNA PBOTTORAGrN^SKA AKCIJA
V let^^r^em novembru je bilo piH pretl-dr? r,"kv"rkem odseku ljubljanske poHdjske uprave kaznovanih na skupno globo 98.R0O lir 72 oseb, ki sn se morale zagovarjati zaradi fcriHtve veljavnih protidragfajafrfh nredv^^ov. Te Številke kažejo uspeSnoet sistematične protldraginjske borbe.
NA VČERAJŠNJEM OVTLSKEM TTvOTT ie bilo še precej *;,"ah*->o. Pri nekaterih stojnicah je bila nnorodaj kisla repa, pa tud- kislo zel e. Seveia so se morale go. spcdinV. uvrrMti v d^ge vrste. Kislo repo in k^slo selje BO prodajali tudi na okrajnih mestnih tržidčib na V?CU" in v Šiški. KOIJBSA KRADE.TO Kolesa so re zmeraj ogrožena. Tatinskim zMkovcr-m, ki kažejo posebne skomine za tuja koTesa, je rjubljanaka policija žr> tik za petami. Pred ICrakovo goatOno na Rimski cesti je pustil Stanko Zakraj-g svojo kolo znamke -?Diirkor>n- . vedno 7000 lir. s^ '> vrnil, kolesa n! bilo več. Podoben doživljaj je imel Mirko Groznlk, ki mu ie irgin^.o kolo na MSklofUSevl cesti.  Kolo  je   znamke   >Originalr, •vredno
sooo lir. — Na polieijafd opravi hranijo dinamo s svet/lko znamke »Baoeeoc. Lastnik se lahko javi v s^bi štev. 14TIT. nad.
V sob: 13 na pol'cljski upravi pa hranHo moško kolo znamke >Bismarck^, ki je bilo za.plenjeno n-!:emu tatu koles. Kolo ima tvorniško ttevOko 975.856.
mSRECA VE MIR I ME
V Polložu nr: Loža je nastale t>o nesreč, rem naključju eksplozija. Pri tem je dobil 20 letni kotlar d žr.vnlh železnic Franc šeoec občutne opekline na obrazu. — Hrbtenico si je Nemila ori padcu 5« letna Josrrvna Sturmcva iz Florijan.ske ul'ce 4.
_ I>»sno nogo si je zlomil pri padcu 43-
letni delavec Alojz Vesnlč. — Levico si ye zlomila P^ ndeu 73 letna Ana Gors^čeva. — Pri razkladanja drv se je ponesrečil 51-letni Jakob Franetič. Penesrečenoi se z-dra-\djo v ljubljanski bolnišnici.
SEBCEKSKI KROMPIR JTE PRISPEL
Kmetovalcem bo zelo dobrodoć-?l semenski krompir, ki je pravkar prispel iz Nemčije. Doslej je bilo poslanih 30 vagonov semenskega krompirja. Prčakujejo ga pa še 30 vagonov. Kmetovalci bodo lahko izmenjali svoje seme in priSli do zelo ro-do\ifirh rrrf saj je krompir poslan od raznih semenskih postaj, ki so ped državnim stroko\mim nadzorstvom. Cena semenskemu krompirju, franko kolodvor namembne postaje, znaša 5 lir za kilogram. Krompir se bo oddajal proti zamenjavi In doplačilu 2.20 lir za vsak k i ^ gram kupljenega semenskega krompirja,
M ft l F
ZA KURJAVO gajbice od sadja proda Tanko, Rap!telJ*ka S.
»Slovenski Narod« je edini  list,  ki Izhaja ob ponedeljkih
ter prinaša poleg rad ni* h    poročil s
bojišč tudi obilo drugega zanimivega gradiva. Zato »e naročite nanj čimprej.
za
Ali ste že prispevali bažičulco Zimske potu
pomaci?
lepšaj4-*
m praznike bednim — in s tem tudi sebi!
E K BG2IČNI OBDARITVI Zl
Domobranci
nce
Nadaljnji uspeš«I docsrcbrarcsitl prodori v Ljubljanski pckrajutl in «a Krasu
V pretekli številki našega lista smo objavili krajše poročilo o zmagov tem domobranskem sunku v Belo kra;ino. V sedanjem p-~rocLlu se bomo dotaknili nadauj-r. h uspehov slovenskega dnmobianstva v Ljubj .ri--ki pokrajini in uspehov -Joven-skih narodnih straž na Primorskem.
*
Slovenski domobranci so dobesedno dan in noć na delu. Počitka skorajda ne poznajo. Stalno doprirjašajo r.ove žrtve v zavesti, da je treba vse žrtvovati za dosego boljše in ioj>^ b >d ćnosii trpeče in krvaveče d tnovine. Takoj po vrnitvi iz Be.e krajine so borci Tomičeve bojne skupine spet odkli na da'jši bojn: p n.xL Sku ina je tiho odrinila iz Rrkeka v črno noč. Dasi so skoraj vso n.>č bili na pohodu, nr-o nikjer srečali niti enega komunista. t?.ko temeljilo je Rupnikova bojna skupna oč -stila tamkajšnje področje. Šele v zgodnjih jutra jih urah je domobranska izvidnica opazila prvega komunista in sicer v bližini LOŠke doline. Ta je na rekem gr:ču za-pano motri] (»krog be, morc'a v pod-Autnji, da se priblžuje nevarnost. Kmalu nato pa so domobranci o\azili v • : kom tn -tov, ki so se bli-
žali po ces'.i. Nenadno so d- m-C'bran:ke puške pokorile skoraj v*e komuniste. Le mnjo tolovajev je utegrilo uiti. Nato so domobranci nemoteno nadaljevali pot in p i v LOŠko dolino. Fred rjimi so ce [      ' \ i ne k■ mun:s4ične skupine takoj
razi ~, ujeli so nekaj terencev. Obilnejši je bi] plen: dva uropana vola, 14 koles, 1 pisalni stroj in mnogo h-ane, ki so jb terenci očividno pripravljali za svoje so-: tke. Domob rnci so pre-enetili tudi
kQmur.W.ičrie kuharje p~av v trenutku, ko so si kuhali kosilo. Med najve'jimi uspehi tona domobranskega pohoda je nedvomno ta. da so zmagoviti borci ujeli dve uč te-ijici in sicer Prešernovo in Brn/inov-o. V > cm trgu c^o donio' ranci o«ia!i nekako dve uri. Potem so kraj zapust:li in se pO
i-t; poti v:vi.!i snei do svoje izhodiščne postojanke. Tudi na poti povratka niso nikjer srcč:i;i komunistov.
Po domobranskem pohodu v Belo Krajino so komunisti napaJli St. Jernej, mi-da bodo mea domobrvnsko odsotnostjo z lahkoto zavzeli vas. Toda tudi ob tej prijiki se je dokaza o, da niso bili domobrancem kos. Postojanki Št. Jernej in Kostanjevico je nnprdlo pet brigad 15. komunistične divizije. Na vrcer 13. novembra so se poka zaje prve komunist čne patrole v bkžne Šmarja in EK'lenje Brezovice. Toda žentjemejši domobranci so kmalu zvedeli, kdo se bliža. Proti Gorjancem je zdrdral domobranski oklopni avto. Nasprotnik na avto ni streljal. Pač pa so komui isti zvečer napadli Št, Jemej. Posadka je močno odgovorila, tako da si napadalci niso upali približati. Bitka je trajala več ur. Zjutraj ;e bc»j prenehal in too-vaji so se umolknili. Cez din so se komunisti razkropili po okolici, zvečer pa so očividno nameravali obnoviti napade. Trda pon-ciči so jih odšle iskat domobranske patrole. Ena izmed teh patrol je imela posebno srečo. V gozda so domobranci naleteli na komunistično skupino, ki je imela zajete štiri domačina KomunHe so presenetili prav med zasliševanjem ujetnikov. Vnel se je kratek boj, nakar so se tolovaji umaknili in ujetnike prepustili domobrancem. Na Injo noč pa so se komunisti spet pribikaii Novemu mestu. To pot so prišli s stn a Žabje vasi. Verjetno so mislili, da je v mestu šibka posadka, ker ?C ga nedvomno nameravali zavzeti. Ni izključeno tudi, da so mislili, da je mesto sploh brez posadke, ker je šlo nek a j domobran ^k h bojnih skupin na porod v Belo Krajino. Po napadu na Novo mesto pa so morali kmalu ugotoviti, da je mesina do-rnPbraoska po sadika zelo močna.
Pripadniki slovenskih narodnih straž na Primorskem so budno na straži. Zmeraj znova se jim nudi prilika, da lahko d. kažejo svojo čuječnost in junaštvo. Pred dnevi so se ponovno pcxs avili š3mp:te ski stražurii. Po d<ilj„:em poizvedovanju in vestnem raziskovanju- ter po :zpovedbah ujetih komunistov, ka$or tudi po komunističnem materialu, ki jo pade1 v njihove roke. so šempeterski stražarji ugotovili, da mora biti jedro komunističnih odredov nekje visoko v gozdu med Pivko in Cerkniško dolino nad vasico Jurešče. Trm je bila tudi znana »Komanda mesta Št. Peter«. V tem kotu se je nekega dne konec novembra zbrala mno?ica komuni-tov -'n njihovih pisanih somišljenikov. Iznad m i-gočnega Snežnika se je ravno svitalo, ko so šempetrski stiažarji in oddelki drug h čet udarnega bata'jona iz Pre-t anka odrini'i izpred svoje vojašnice proti komunis*ični postojanki. Pot je vodila po polena, skalnatem Krasu, morali pa -o tudi po zelenih jasah, obloženih s karrlenje-ni in >kozi go^te gozdove. Da so se s'ednjč pr bižali tolovajskim postojank:m, *o stražarji spoznali po bunkerjih, posejanh v goščavi na robu ozemlja, ki so ga bili zajedli komunisti Izvidnica je potrojiia čuječrast- T st;, ki so bili spredaj, so zaslišali korake. Nenadno se j''m je nudila zanimiva sliki. Na straži je sta] »tovariš«. Nič še ni bil opazil, brezskrbno se ogleduje. Z druge strani pa je priha;al drug komunist, ki mu je nesel to-silo. Ko je najmanj pričakovat, .-e je znašel pred domobransko patrolo. Takoj je spoznal, da bi bjj vsak odpor zaman. Vda] se je v nepričakovano usodo. Na vpr: šane, kje je jedro komur>i<tičn h Oddejfebv. je PO-' kazal proti gozdu. Stražarji so izvedeli, da stoje pred taboriščem, V naslednjem trenutku pa so že regljale stro niče in brzo-etrelne puške. Takoj na to pa so stražarji tudi dejansko ne-kočili komunistično postojanko. Presenečeni nasprotnik se je hitro razbežal na vse strani. Nek e pred gozdom pa se je manjši oddelek s~e* skuša' zbrati Toda na'eb*" je na stražarsko za ščitnico prav ob križpotju. Vnel se je kratek boj. nakar je bila, tudi ta k<muni-stičnH skupinica p-err.ana KemumVi so ime'i SloveSke izgnbe in znatno tvajrno škodo. Šotor njihovega taboršča so bi'i upepeljeni, rove, deloma še nedograiene barake pa požgane. Komunistično živilsko
skladišče je postalo stražarska last. Nada; je SO stražarji zaplenil telefon, da jno-gled, nekaj govedih kož n pušk. V njihove roke je padel tudi konj. Up bel c. Pomembna pa je tudi najdba »komandnega« arhiva, v katerem so popisana vsa »junaška« dejanja tamkajšnjih terencev. S tem so prekrižani vsi računi kr-je.nih komunističnih sodelavcev. Prei-kava je že v teku, sledila ji bo še sodbe. Taiko je bi'a uničena »Komanda mosta Št Peter«
Iz zaplenjenega arhiva so prišJe na dan
tudi zanimive podrobnosti iz živi; en j a v komjuniaf.čnem »raju«. Tako smo :zvedeli, da tudi pri njih cvete črna borza. Začeli so jo namreč mtenzivnejše za>ti:ati Ur izročajo črnoborzijance sodišču. Pob rajo pa tudi davke, in sicer po neda.ni odiedbi po »načrtu«. Zanimivo je de>tvo, da pri davčnih daj a t vali niso Lzvzeu njihovi pristaši — terenci- Tudi oni so mor^ili dati. kljub »zvezam« in »zaslutim«.
A:
plutokrati so pokupili ceio vrsto otokov
kjer gospodarijo kakor pravi suvereni
Ameriški piutokrati so posebno navdušeni prijatelji izletov po morju in preko oceanskih potovanj. Zato je ni skoraj bogataške družine, ki ne bi b;la lastnica bolj ali manj razkošne jahte. Največ jaht pie-more familija Du Pontov, ki jJh inia registriranih kar okoli 30. Družina Forbcsov iz Bostona jadra po svetu s 14 jahtami.
Posestnica največje in najd až.e j^hie v Zed'njenih državah pa je gos-pa M. Cael\va!aaei*jeva, Njena jahta »Savar. na« je doga 408 čevljev in je stala dva in pol miiijona dolaijev. T^oj za »Savaro-no« se uvršča Morgan«»v »Cors^r«, ki je stal 2 miiijona dolar.ev. Tonaža obeh jaht se giblje okoli 4000 ton.
Največjo motorno jahto poseduje Julius
Forstmaon, Staja je tueii 2 milijona dolarjev. Vzdrže\^a.;ni m obratni stroški za Mor-ganovega »Corsarja« presegajo letno pol milijona do.arjev. Rlačunajo, da je Mor-g m inv-ćsUial v svojega »Corsar;a«, ki ga nepresiano izpopolnjuje, pojeg kupne cene dveh milijonov dolarjev najmanj še enkrat toliko. Gcspa Cr.dwa a-jeva izela [etno za vzdrževanje svoje jahte 175.000
doLarjev. Na »Savaroni« je velika dv;jaaa z orglarru, vrednimi nad 25.000 dolarjev. V^e stene kabm so pokrite z drzgocenimi perzijskimi preprogiami in >tarimi francoskimi gobelini. VanderbUtova »Ajva« e opremljena s katapultom za odlet peseb-nega letala, ki je na jahti.
Richard Revno'd je podedoval od svojega očeta 20 milijonov dolajev prern^ž1-nja in lemo rento 100.000 dolarjev. V oporoki pa je stari Reynoid določi-, da morajo zapuščino izplačevati sinu le postopoma in sicer za vsak dolar, ki si ga je prislužil z delom, dva dolarja na iačun :apu-ščine. Madi Reyno;d je preured.il cvo'o jaiito »Titan« za potovanje okoi s. et.i. S seboj je vzel proti primernemu plač lu manjše ameriške bogataše, ki še ne morejo vzdrževati svojih lastnih jaht Tako je izpolnil zahtevo očetove oporoke, 1 p<> za^lu2il z gosti in postal na kraju še priznan kapetan svoje Jahte.
Ameriški piu okrati niso ravno na gkasu kot po-ebho giasbo ljubeči ljudje. Krju4> lemu pa kažejo zaradi mode posebno nagnjenje za postavjanje in vzeli žev ;n;e ogromnih orgel, kakršne zaman iščemo po Evropi po največjih in najbolj slaveč h katedralah. Tako so postale orgjo nekaka merilo kulturne višine lastnikov. Ne-katc^i piutokrati pa si privoščijo tudi stalno vzdrževanje    celih   godalnih kvartetov.
Tako vzdržuje že skozi leta E. Coppet <'o-viti carsko-ameriški Ponzalijev gevd »in' k\-artet. Bivši ameriški podan k v R^mu Garret financira Stradivarijrv kva. te k. ga je imefi pri sebi za poslanikovunja v Kimu.
Največje m najdražje or-gle v Zedinjenth državah poseduje Pierre Du Pont na Brojem posest\-u v Longwoodu, Stole no ^f«1 tisoč dolarjev. Charles M. Scwab ima na svojem g: adu. ob Rivei>'-de Dri.ee orgle, ki ^ i stale 200.0000 dolarjev.
V Londonu imajo MorganOvd šti:m-d-strupno palačo v Grosvenow Squaru, po-
leg tega še veleposestvo na deželi s pripadajočim gradom. Na veleposestvu je tudi vas, iast Morgano\cev z izjemo vaške cerkvice. Na Škotskem so postav.li Mor-ganovci v G:uanochiju razkošen lov-k i gradič s 30 spalnicami. Vrednost M^rgd-novih nepremičnin cenijo na 50 milijonov dolarjev.
Ameriška posebnost je tudi vas milijonarjev na Long Islandu, v kateri prebivajo izrključno samo milijonarji. V vr.si županuje svojim misijonarskim vaščanom bivši generalni poob.aSčenec za reparacij-
ska plačila S. Parker Gi.bert.
Po eg plavalnih bazenov obrajtajo ame-riJki piutokrati še posebno svoje Vito ve in parke, za katere izdajajo cela premoženja. Tako je plačal Pierre Du Pont za en sam lepotični grmič 25.000 dolarjev. Rodmann \Vannamacker je plačal mi i j on doJarjev za nakup raznih ekso.ičnih dreves ki jih je posadi] v svojem perica Samuel Untermever zaposluje v s\rojih vrto-v h in parkih 167 vrtnarjev. J mes B. Doke pa je veiik prijatelj angleških "ravnikov v svojih parkih. Za njihovo vzdrževanje ima najetih 60 vrtnarjev. Na svojem posestvu v New Yerseju je postavi; vodomet, ki bruka ste'izirano -odo. Samuel Insul je vtaknil v svoje 4C00 oralov obširno ve'eposestvo pri Chicagu nad 9 milijonov dolarjev. Ko je rasel v finančne težave pred polomom svojih špekulantskih podjeij je dobil za vse veleposestvo samo 780 0C0 dolarjev.
Na Long Islandu ima največje vefeno-sestvo Marshali Fied Cenijo ga na 20 milijonov dolarjev. Na Marshaiovem veleposestvu so ogromni vrtovi, prot=trani parki, najboljša lovišča fazanov v Z di-n;enih državah in največje go fs" o g'i-šče. Marshali je uredil na svojem vee-posest\nj tudi največje zasebno le:a:išče v Zeciinjenih državah.
Rodbina Stoterburiiev živi na svojem ve'eposes'\-u pri Fll^delfiu, kjer si je postavila grad in ured:!a pa^k po v majskem vzorcu. Grad ima 145 soo, 45 kopalnic in 14 dvigal. V gradu je zaposlenih ofc li 100 uslužbence-^. Na L»o~g Istandn imajo svojo palačo tudi Brađe^i. V pakači je TO sob z ogromno jedilnico, v kateri je pr^'oa za 1500 gostov. V pa ač: je še 45 sob za goste.
Cela vrsta ameriških pfutolarartov je kupila po svetu razne ottJce, k er gospodarijo kakor pravi suvereni. Tako so po^ru-pili V.-e Otojbe ob geo-g" j ki obali. Največji otok poseduje »krški zvečanega ^unij 1 Vv'i'iam Wrighley, ki ie ki pil o*ok Santa C?.tarina ob Knl'fom'3 ki obali. Za nt k je odštel dva milijona dVarjev. noda\:njh pot pa je vložil aa rg aditev vei ih g šč za golf in tenis. Sezidaj je tuda rws bno gledališče, p'esn-* palačo, zasebni grad, ki ima svoje letal"šče.
In ljudje s tak:n;m' kapricami, Špekulacijami ter razkošjem ~o ros ed^; »z v z-niki« naš h komunistov, ki ce k' ivajo ta begajo po gozdovih.
Kako tekmajeio kenmnisticai mtm^mti
Poglejmo, kaj nam pove novega o početju Gradnlkove »brigade« njen kronist Drago — Viljeai Gruber:
»24. maja 1914. V Starih Fužinah je tretji bataljon zopet mobiliziral in rekvirirah Mobilizirano je bilo 8 tovarišev.
25. maja 1944. Iz zasede sem opazil, kako je prišla iz smeri Sv. Janeza ob Bohinjskem jezeru kolona osmih velikih avtobusov, polnih vojaštva in municije. Imeli so namen napasti položaje, kjer smo pustili prvi ba-talojn. Vodil jih je naš dezerter. Nemci so 9i pa kaj kmalu premislili in se vrnili v svoje baze. Pod veoer je drugi bataljon dernens' rativno napadal sovražno postojanko v Srednji vasi v svrho izvršitve prehranjevalne akcije in mobilizac je. Prc-ti jutri nasleonJega dne
26. maja 1944 se je vrnil drugi bataljon z akcije s precejšnjo količino hrane a brez mobilizirancev. štabna patrola priredi danes miting.
27. maja 1944. Nemci so izvršili napadalni mane\*er na naše položaje. Takoj po tej akciji so borci nastopili dolgo in naporno pot in brez hrane in počitka k novim uspehom. Tu pa tam pade kaka beseda o
bodoči prehranjevalni akciji in o obilni hrani ki bo tej akciji sledila. Ni partizan, kdor nI večno lačen. Nazaj grede smo srečali voz za vozom težko naloženih s hrano, kar dokazuje, da so tudi intendantje med seboj tekmovali, kateri bo priskrbel več hrane. Tudi oni vodijo poseben način borbe, ki včasih in premnogokrat po nevarnosti pravnic ne zaostaja za borbo ostaiih borcev.
2S. maja. 1944. Pr^ko dneva brigada počiva, moštvo se sonči. Čisti in trebi uši ter se splošno spravlja v red. Pri teh zadnjih akcijah smo porabili precej municije in je potreba po njej precej velika. Tretji bataljon je ponovno izvršil prehranjevalno akcijo v Srednji vasi. Pripeljalo se je precej hrane in 8 mobilizirancev.«
Tako torej kronist Drago, ki kot »vojni dopisnika zapisuje po svoji moči vse življenje brigade brez olepševanja ali omalovaževanja, kakor sam piše v uvodu. Kaj nam pa pevedo ti zapi.ski ? Vse »osvobodilno« delovanje te slovite *brigade< obstoji zgolj v prehranjevalnih akcijah, rekvizici-jah, trebljenju uši, strateških »umikih« Itd. Da. izropati Slovencu živino in živež, to predstavlja res višek > osvobodil ne« borbe.
Neksj vnsgleila v „r£2Či raj"
Pri ubitem politkomisarju XXI. »divizije« so našli narodni stražarji tudi poročilo sestanka partijske celice 1. čete II. bataljona G. O. (Gorenjskega odreda), v katerem beremo med drugim:
»Novi člani in kandidatje. Pri tem sektorju se je poudarilo, da se mora sprejem v Partijo izvršiti vselej s svečanim sestankom, kateri bo posvečen le novim partijcem. Sklenilo se je. da mora vsak član Partije do prihodnjega sestanka pridobiti po enega novega tovariša za v kandidaturo.
Delo po od«*okih. Vojaški odsek. Voinško uro za ves bataljon je imel tov. Karlo; podal je kritiko vsega bataljona zaradi po-
manjkanja discipline v bataljonu. Predlagane so v naprej vojaške ure. in sicer v poučevanju in ravnanju z bombami, o zasedi, o straži, vežbanju za juriš in sploh se mora prirejati več vojaških ur. Pri političnih urah mora Partija za* iti z debato, da se tako razvije na vse tovariše.
Kalturno-prosvetni odsek. Kletvine v Četi so po večini ponehale, le tovarišice' so nepoboljšljive. Treba jih bo trdo vzeti v roke. Neumestno govorjenje je tudi prenehalo, le v nekaj izjemah se to Se ni doseglo, kar pa bo v bodoče doseženo. Kulturne ure se morajo prirejati, kjer se bo poudaril pomen partizanske pesmi.
Higiena. V splošnem se je na tem polju
Miklavže valila mmmT£M£%v
Na Miklavžev večer so priredik v Domobranskem d-emu ne Taboru prijetno mi-klavževanje. Prireditev- je bi a v prenovljeni vejiki dvorani, ki je bila v to svrho primerno oicašena s slovensikimi trobarV-niearai. slovenskimi kolcardami in ze-e-njem,
Miiciavževanje je bilo namenjeno domobrancem in njihovim svojiem. Prirediti so ga domobranci, ki so pokaza.i mr.etgo smisla z a.vti v organizntoričnem p^g'edu in giede izbere ter sotave sporeda. Sodelovala je tudi domobranska godba, pred odroen, na od:u pa skupina domcbraniš, h pevcev. Vsa prireditev je obsegala izbran in pester, 12 točk obsegaj-d spored.
Letošnji Miklavžev večer v Domobranskem domu na Taboru so letos počasti i s svojo navzočnostjo gospod pnezident in generalni inšpektor S'ovenskega domobranstva divizij .qki general Leon Rupnik z go<po soprogo in hčerko go. Ks^ijo Suva.i-džič, ljubljanski škof g. dr. Gn*gorij Rozman, zastopnik nemške vojike in zvermi častnik gosp major Dahman z adjulantom nadporočnilca Hadra'hom, z>a tožnik mestne občine ljubljanske, rektor slovenskega vseučilišča goep. dr. IVli'ko Kos, z&stopn k Slovenske akačemiie znanosti in umetnosti, poveljnik Slovenskega domobranstva go«sp.. podpolkovnik Krener z adju antom g. podpolko\Tiikom. Viz'ak"m in naceb i-kom štaba slovenskega domobranstvu go^p. podpolkovnikom Petorli-om, pokr ji tskj tajnik dr. Stanko Kociper, upravnik policije g. dr. Lovro Haein, predsednik Socialne odnosno Zimske pomoči, ravnatolj
Drame C'ril Debevec račelrrki po.~svm raznih oddelkov pokr.iji-.-ke urrave, mnogi drugi odličniki, dom b nn-ki ča-tn'.ki in zastopniki krajevnega tiska. VekZ-vo dvi>-
precej izboljšalo: glede čistoče, kot se vidi, je naš bataljon med prvimi, a kljub temu ne smemo popustiti. Uši so precej odpravljene, tudi pere se po možnosti vsak teden. Le kuharji so umazani, kar bo moral kontrolirati en partijec, da se to v bodoče izboljša. Zato se jim morajo priskrbeti tudi predpasniki. Srbečica se je močno pojavila v bataljonu, kar se mora vsekakor odpra-1 viti. Stranišče se mora postaviti proč od kuhinje in se mora vsak dan zasuti z zemljo zaradi smradu, odpadki od zaklane živine se morajo vedno takoj zakopati.
Obvt ščevaln ashižba. Imamo notranjo in zunanjo obveščevalno službo; važni sta obe, a notranja je važnejša, zato ji je treba posvetiti večjo važnost. Za notranjo naj skrbe vsi člani partije, če se naleti na letake be-logardistične propagande, naj se jih takoj uniči. Obveščevalec v edinici mora pojasniti pri sestanku, kako pojmujejo in kako se izražajo tovariši o političnih in vojaških urah in akcijah. Paziti mora na vse kretnje in izjave tovarišev.
Kritika in samokritika. Celica je bila v zadnjem času neaktivna. Izvedla ni predlogov, ki so ji bili stavljeni. Tov. Potok premalo odločen v svojem delu in premalo dograjen, radi tega je prišlo do nesoglasja med njim in politkomisarjem čete. Tcv. Ružo naj spremeni svoje obnašanje do to-varišic, zanima naj se malo več za politične ure,  otresti so mora malomeščanskega
vpliva- Tov. Potek naj se pred svojimi predpostavljenimi v četi vede po vojaško in izvršuje naredženja brez godrnjanja. Tcv. 2nidaršič, ker še ni bil vojak, je premalo
rano so napolnili domobranci 6 svoocj.
Po prihodu gospoda yrezidenta in gospoda škofa ki ju je sprejel in pozdravi; podpolkovnik Krener, je d<xnobran0ka go.ba zaigrala pozdravno končnico, nakar je stopi] na oder načelnik štaba podpolkovnik Peter lin in pozdravi] navzoče gt^sto. Med pozdravom mu je domobranec izročil brzojavko, v kateri je sv. Miklavž naznanil svoj prihod. Sledil je nastop dam^kegu Urce.a, ki je izvajai ob apremtfarvi klavirja pesmi »Kdo najlepše živi?«, »V đojkiid piijctnU in »Lastavica«. Po'em je stopil na oder domobranec Magister, ki je dovršeno recitiral balado »Tunel«, parod jo Aškerčeve balade »Mejnik«. Za njim se je postavi! domobranski p:v.--:ki zbor. ki jc z: pel pogrni >Hura!c in »Ko bom stražšl«. Ob: o smeha je med gledalci izzvala baletna toSka »Medved pleie«. še večjo razgibanost na>lednja »Tolovajska idi'a« s po-jem in tla bo. Mali MUo je leno dek'aniiral pesmico »KO bom velik«. Sledil je »Nastop vzorne desetine«, ki je izval burno ves losi m smeli. Za zaključek sporeda pred Miklavževim prihodom je domobran-ka godba ra igm!a še venček narodnih permi. Vse točke so bi e podane občuteno in prepr čuj če. da »o gledalci nagradili na topajo&a z burnim plosknnjem. Takoj mito je prispel Mkjavž v sprematvu angel cev :n parkljev. Nagovori] je Otroke in jim rozlo>il, zakaj je letos tako zgodaj. V kratk h be-edah se je dotaknil položaja otrok v n kfiterih predelih pokrajine ter je obl;u'ji', da bo prdne otroke obiskal morda tudi doma ponoči.
SeđiJo je obdnro'.ta^je otro-k in <*d~;"!s"'ih. Po odob:anvanju vseh otrok se je llflclftvi poslovil, nakarje bila uspela prireelitev ob zvokih domobranske godbe v splošno zadovoljstvo zaključena.
discipliniran. Tov. Joža je premrtev itd. Smrt fašizmu — Svobodo narodu!
Sekretar: Mohar Janez.«
To je torej majhen vpogled v ?rdeči raj«, kakršnega nam podajajo sami partijci. Iz tega poročila pa Je tudi razvidno, da povsod In povsod Imajo glavno besedo le partijci! Partija je edina odobrena stranka in vse njeno delo je zgolj v pridobivanju novih članov, saj čitamo sami v poročilu, da »mora vsak član partije pridobiti po enega novega tovariša za v kandidaturo«. Celo tako malenkostno opravilo, kot nadziranje čistoče kuharjev, ne sme nadzorovati običajni ^smrtnik«, ampak zgolj partijec.
Zanimive so skrbi, ki jih ima rkulturuo-prosvetni oddelek«. V glavnem se peča s kletvinami, \oda v četi kolnejo predvsem »le tovarišice. ki so nepoboljšljive. Treba jih bo vzeti trdo v roke«. Res, daleč so padla slovenska dekleta, da se morajo nad njimi zgražati že sami komunisti! Tu se vidi komunistična vzgoja in radovedni smo, kakšno vzgojo bodo dale te »tovarišicec svojim otrokom.
In higiena! Uši, srbečica (garje), umazani kuharji ln stranišča pri kuhinji! Res. dober tek še za tisti neslan močnik. Nič manj zanimiva ni obveščevalna služba. Kaj zunanja, kaj jih briga okupator, kje se potika. >Važnejša je notranja, za katero naj slerbe vsi člani partije !c Paziti je treba na vse kretnje in izjave * tovarišev«. Res veliko zaupanje vlada med »tovariši«. Tudi
med samimi partijci vlada nedisciplina, neposlušnost in goJrnanje, kar dokazuje odstavek ^Kritika in samokritika«.
UsiZmel ped ameriško komamta
Kakor je bilo te dni objavljeno v nemških poročil h. je bil dor-eoksiji vrhovni poveljnik na ita jan kem bojkOu ceri^Ta' A!e.xandcT od-j poklican s sn-oje^a mc^ra ter imenovan za naslednik: cenernla VV'Iscna. ki je bil postavljen namc-itu n:\ia\no umrlega mariWn Dllla za vodjo britanske general štabne deeqacije v VVashingtonu. Br tan^ko^aovernoamer^d ^en©-rnlm >r b v VVarfiTOgtoiiu je neke vrste na-za 5-ki'rmo vojno vods-tvo. ki je bilo o njem že n^'itetokrat go\era. ki na ni mo-elo h"*i nikdar ser-tavljeno. Poveljstvo nad b: irn-ko-amcrk^kimi čctam; v Italiji pa je prevzel >ei sevemoa mer :.:fce \ojske general Clark.
S ttm so izgubili Brirnci še svoje radnje poveljniško mesto ki so 0a kne'i. Sedaj se bori o na vseli kopn h bojiščih britanske .čete pod anrzri k:m vliiovului povljstvom. Kakor J3 M nrgOmery prejel po od\ ze::ru vrho\n:cc;a povelj3tva v Franciji kot nadomestilo marAal-l<o r*al»co, tako je doletela podobna usoda
sedaj tudi generali A'exandra. ki je bil imenovan za maršala z veljavnostjo 4. junija t. 1.
Kot šef 5Tcde zemske^ji po vel stva se vrača na svoje  staro mesto,  s katerega  je b\I svojćas
izmjen po Montgomervjn.
Alexanr!er ne spnda v \rsto britnnik'h generalov, ki bi jim bla \-ojna sreča naklonjena. Njegovo vojno votkavo v Severni Alriki so svojčas ostro kritiz«rak'. Kritka ni b'la nič manj ostra z britanslve kakor z ameriške «>tra-ni Nktnr.'a'a se 'e na n;egovo š:bko strategijo v Italiji Konec septembra pričeti predorni po;zkus od Florcnce do Rimirrji se je ponesrečil Le neznaten korček zemje ok&Ii For-lija je bil zaseden: resnično zelo neznatna od3<oebVna za neverjetne napore ta žrtve britanske ter ameriške vojske Generalu Alexan-dru so očitali da ni peka zal v odločilnem trenutku potrebne odločitve.
Ni mogoče še točno ugotoviti, kakšen pomen nripada Alex.mdru na njesm-em novem 6lužbenem mestu Brit:nsfco sredozemsko poveljstvo, odnosno nove istvo na Bližnjem Vzhodu ?e pokazalo od zaključka bojev \ severni Afriki nenavadno pasivnost. Izpolnjena ni b'la niti ena naloea. ki je bila poverjena vojski na BI žnjem Vzhodu. Edino \V»!sono-vo dej-nje ie bilo z neznatnimi četami izvedeno izkrcanje v Albaniji n Dalmaciji Sle-dfa je popolna tišina Moskva k- ni bila zaprošena za rr"r>tanek. ie reagirala t"ko. da 90 se morale izkrcane čete po več-ni zopet vkrcati Ni na še not^snieno. v koliko je albanska in rfuTmaHnabi bamaia vplivala na od-poklc generala \\ iIso.na.
Podreditev Britancev ameriškemu vrhovnomu poveljstvu je dokončno izvedena. Po po-r>elih, ki &o bi a rKmarisnjena rud: v nemškem ča'iopisju. je bil napovedan sestanek Eisenhowra z Monttjomervjem, tla se potas-gGTOiita ^Icde strateškh načrtov v bližnjih mesecih. 2e dcjstA'O te ene konference samo je razburilo ves britanski risk. Ko so bili napravljeni načrti za invazijo 6. junija t. 1., ni n kdY> v Veliki Britaniji dvomil, da se bo p 1-V'j.i temeljro ponesrečil, če bo poveljeval britanski ceneni. Danes so prišli Britanci tako daleč, da poveljujejo na zapadu samo eni armadi od šestih, ki operirajo na za na dnem hojirču. Nj hov vojaški vp!k' je zdrknđ Se za polovico pod številčnim odstotkom niho-vih čet. T'ko čutimo na vseh koncih in krajih propadanje vphva jn moči britan-kc države.
Boljševika grcz^rlefstva v španski državljanski vojni
Barcelona, 29. nov. špenrfca policija ie are-t ra'a 4 boljševičke morilce, ki so pobili med dr/av!;anrko vojno nad tsoč ljudi. Gkivni vodja S'-lvesrre je bi pove'jn:k teronsfične fkurina. ki je umorila v Alorci Lucensu in Villahermosi številne e^sebe. V Alorc so vrgli žrtve v neko jezero. Drucod so organizirali morilske ooMe'ke. ki 90 brezobzirno postopali. Samo v Castellonu so Silvcsrrove tolpe pomorile deoraj tisoč ljudi. Tolovaj) so se polast'li tamkaj dveh ječ. v katerih so bili zaprti narodno mls'eči Španci ter so ubili v eni 196, v drug! pa 50 hudi
Nafcenejša zabav?
le zanimivo, poučno tn zabavno čtivo. ki ea nnieg nainovejših r>o-ročil o voinib dogodkih v obilici prinaša vsqka številka ponedeliske izdaie »Jutra«
SLOVENSKI NAROD«
ki ie ^br! oonedeHski list v Lfub-liani Tudi Vi 3e naročite nanj čim orei!
Huiturni razjedi •
Knjiga nam Sedi nafaetnef&a
Ob novih publikacijah Vod mitove družbe in T>ohr* knjige
Vodnfkova clružba nam je poklonila ob koncu leta lep knjižni dar. Izdala je dve knjigi »Vodnikovo pratiko za 1945 ter L-Zupančev roman »Pod križem«. Kljub vojnim časom je dostojno izpolnila svoje kulturno poslanstvo. Ob upoštevanju vojnih prilik bodo člani in vsi Ljubitelji slovenske knjige iskreno veseli obeh novah publikacij Vodnikove družbe. Hkrati ifc napovedala družba svoj knjižni program Za naslednje leto: Vodnikovo pratiko za leto 1946 in eno pripovedno knjigo. Razen tega bo razdelila Vodnikova družba tudi pri-hodnie leto 12 knjižnih nagrad.
R« PustoslemSek, pretišedraik Vodnikove družbe
Vodnikova pratika 1945, ki jo je uredil dr. Pavel Kari in, obsega poleg svojega pra-tikarskega dela tudi poučni in zabavni del. V pratikan-Jcem delu je poleg običajnih podatkov in pratike s koederjem, ki ga povzdigujejo risbe Maksima Gasparija ki P. Karlinovi verzi k mesečriirn vi-njetam, omeniti zlasti vestno sestavljeni kulturni koledarček. Poučni in zabavni del pa pričenja »Novoletna«, ki jo je prevedel po stari češki kolednici P. K a r i i n. Sledi pregledna slika slovenskih obletnic v letu 1945. Naj omenimo jubileje še živečih kulturnih delavcev. 90-letnico rojstva bo praznoval šolnik, folklorist, sadjar in vrtnar Janko 2 i r o v n i k iz Kranja. 80letn?co rojstva notar in prirodcslovec Mate H a f-n e r iz D~rfarjev; učitelj, č!urikB<r in narodnjak Lovro Perko iz Po-ijan nad Skofjo Loko, ter narodopisec in strokovni pisatelj prof. Albert S i č iz Ljubljane. 70-letnico rojstva: prirodo-l^vec dr. Stanko Bevk iz Št Vida pri Brdu, strokovni zdravnik, primarij dr. Jernej Demšar iz Železnikov, prof. dr. Anton Dolar \z Hotinje vasi pri Mariboru, vseuč, prof. ing. J. Foerster iz Ljubljane, inž. MŽ&E K 1 o-d i č, vitez Sabladolski iz Trsta, glasbenik Emiil K o m e 1 iz Gorice, narodnogospodarski pisatelj dr. Rudolf Marn iz Drage pri Kočevju, šolnik in stroko.ni pisatelj direktor Jože Reisner iz Ljubljane ter vseuč. prof. dr. Milan Skerlj iz Ljubljane. — 60-letnico rojstva: operni pevec in pedagog rektor Julij B e te 11 o iz Ljubljane, klasični filolog, lekskograf dr. Fran Bradač iz Jame pri Žužemberku    pedagoški   pisatelj   Fran Fink
4z Celja, knjižničar in pisatelj Joža G1 o n a r iz Sv. Barbare pri Mariboru, inž. Rudoif Kavčič iz Ljubjane, zoolog dr. Fran Kos iz Ljubljane, slavist in romanist dr. Janko Kotnik iz Dobri j pri Guštanju. mladinski pesnik in urednik Fnanc Ločniškar iz ZbiJ pri Smledniku, docent internist dr. Ivan M a t k o iz Rajhenburga. pesnici Lili N o v y iz Gradca, sociolog dr. Albin O g r i s iz Siovenje-ga Plajberka, vseuč i liski prof. dr. Lem:d P i t a m i c iz Postojne, publicist Robert Po h ar iz Hrastniiia, klasični fjoiog in prevajalec Anton S o v r e iz Savne peči ter univ. prof. inž. dr. Milan Vidmar iz Ljubljane 50-|etnico ro.Stva: siUfcar in kipar France Kra 1 j iz Zagorice pr: Dobre-potju, skladatelj Marij Kogoj iz Trsta, slikar Ivan Kos iz Radgone, pesnik »n novinar Stano Kosovel iz Sežane, glasbenik Vinko Lovšin iz Jurjevice pri Rib-niči, operni pevec Ado-Moric D a r i a n iz St Petra pod Sv. Gorami in si'kar Cvetko Ščuka iz Trsta.
Zatem sledijo sestavek M;rOsl*r--a A.m-brožiča o knjigah in knjižnicah. O »Odmevu gora v naši pesmi« razpravlja dr. France Ogrin. O »Poiedini kluba drvarjev« in njegovih 13 član h piše zelo zabavno Davorin Ravl jen. Pogled solobne medicine podaja v preglednih obrisih Vid Grošelj. Inž. Stojan G u z e 1 j obravnava problem obnove porušenih vasi in higiene kmečkega dvorišča, ina S 1 o k a n o v a je prispevala ljubko črtico o sreči, ki se je končno nasmehnila Marički, ter njenemu Tinaču. Tudi zverdo^iovje je zastopano. Miran Borko razpravlja o zvezdah in zvezdnatem nebu 1945. Želo zaninvvi so dr. Fr. Gos ti o vi »Spomini na Dolenjske toplice. Sitivestrski zgodbi »U$flsfce sani« sledijo v oklepnem delu pratike še prispevki V. Mazila o strahotah nemo-sti, A. Sku'ja o tekočem sadju, dr. J. Lokarja o svetovanju rib. A. Potočnika o ljubljanskih mes+nih vratih. J. Čolnarja o svetov-nem zračnem oro-metu. Vodn'kovi čit?.t»-i: ^e bedo še pozabavali ob »Pismu« (Dartb in nganScah, križanki ter okroglih o zdravnikih, medicinah in bolnikih.
Drugo knjigo L. Zupančev roman »Pod
križe m« bodo tudi čitatelji z zanimanjem prebirali Rornan, ki je bujo o njem govora že ob pri'tki ot>j-av».jer.ega razgovora s predstavnikom mladega pisatelj kega rodu. očituje značilne oduiie Zupančeve pripovedne spretnosti, v katerih csredju je podoba sjikarja Petra Grada. N*>vi roman je povzet iz meščanskega živi enja. Pisati ga je začel L. Zupane tanrJco jesen, ko se je vrnil s Kočevskega po ču^ni poti trpljenja in groze v Ljuljano. »Pod križem« je roman o umetnika, ki živi in umre samo za ljubezen ter vzvišene urnetn^tne ideale. Tudi Dobra knjiga je rzdbja izvirno domačo povest iz nedavnih dni D. R a v-1 j en o v >MPtvi ognjenik*. Avtor >Crne vojne«, povesti iz prve svetovne vojne, iz-se.jeniške povesti »Tulipan« ter novelisti čne zbirke »Zgodbe brez groze« je zopet segel po peresu in nam napisal mikavno povest o akademskem krpariu Mirtu ter njegovi ljubezni do Lenke, hčerke planinskega kralja Artnika. Ob koncu pade nesrečni Mirt pod ubijn'čevo roko. Lenko je »presunilo spoznanje, da je treba molče prenašati najtežje žrtve, kadar preglasi pesem topov vriske jokajj-čih. Tolažba in sreča je samo ta, da veliki volni nakrjub brsti cvet novega rodu.«
Nova povest kaže sijajen razvoj pisatelja D. Ravljena, ki raste v svoji pripovedni *=ili, v zasnovi svojih de". Tudi »Mrtvi ognjenik« se odlikuje po pesniški lahkotnosti, ki z njo avtor spleta in razpleta svoje niti. Izven osrednje zgodbe so v sočnem realizmu nanizani liki, ki se ob nj h kažejo značilnosti kmečko planinskega ter mestnega fljublianskee?) življenja. Kakor v živem socialnem prerezu n^m stopajo te podobe pred oči. Ravl jen ie posegel s spretno pisateljevo roko v družbeno os-ed-je našega kmečkega in mestrega živ ja. Izredno posrečeno povezuje mo*ive naravne preprostost na planinah ter mestnega življenja. Odgrinja pem tudi šHko mračnih dni ob izbruhu sedanje vojne, ko se je grozotno zbudil *mrtvi ogni enik«, ki tiči po Rokovem modrovanju v ljudeh.
D?5rufte :ta Zltstsko p^mac l
teizoc mmn umetnosti
JVIjsIš režiseri2 E. Frefsba afe opfizraf&vi Wagttesr|2vega
Dr. P. KarliJ^ družfcm urednik
V starem delu Ljubljane si je Emil Fre-lih uredij prijeten dom. Ko vstopil, sem imei cbHutek. da že ve, zakaj sem prišel. Pogledal me je skorajda nemočno.
>Ali m'>iim?<; mi je ušlo sme e.
»Prosim, izvolite, pravkar sem se hotel nekoliko oddali
»Imate mnogo dela?«
»Imam, prav za prav — nimam ga več. ker v glavnem je najteže že za m. no,.« i »Kaj pa de'ate sedaj,« sem ho .1 vedeti, j Frejih je odgrnil zaveso, ki loči kuhi- j njo od predsobice in me spremil v prije- 1 ten. domač kotliček v kmečkem s ogu. Ponudil mi je sedež na mehko ob az njeni klopi.
»V Operi priprav Samo Wagne jeve a Tannhauserja,« je odgovoril. »SVu^ je se bližajo zaključku. Glavna teža režiserike-ga dela je že za menoj. Čakata me le še dekoracijska vaja in generalka. .«
»In premiera!« sem ga prekini.
^Da,  premiera,«   je  priti dij.   »Bomo še videli!« je čez čas prisTavii,
Razgledaj sem se po prijetnem kotičku. v katerem sem se tak>jQ počutil kak »r doma. Močno je podoben planinski koči. Kako ljubko je vse razmeščeno: podobe ob stenah, knjge in keraorka po pofli i blazine po klopeh in drugo okrasje v narodnem slogu. Prav v tem kot čku :e razodeva v&Hk okus ten tr.sk ega čdovdka, ki ga mora kot režiser še ceo imeti. Plastičen Aljažev stolp na skrli, prineseni piav z vrha Triglava, in akvarelna podoba s planin sta mi režiseri a predstavili ?uJti kot velikega ljubite j a planin. Pa ne samo to! Tudi kot upodab^elca-amaterja, ker tudi sam a.kvarelira. Pri vhodu vrbuja pozor- . nost uspel akvarel, ki priikazuje naše Barje jeseni. Frelih mi je pripovedoval, da je na svojih pohodih po planinah rad upodabljal. Sedaj ima shranjeno že lepo zbirko skic s svojih potovantj, ki razodevajo mnogo smisla za opazovanje prirode in se odliknjjejo po prefirtj.nn odten'kih barv ter dokazujejo dobro re.zp »ločenJsko pogodi t ev. Skratka vse, kar mora imeti dober režiser.
»Po planinah sem zelo rad upodabljal.« je dejal Frelih, »in komaj čakam, da bi mogel nadaljevati. Upodabljal sem sebi v
zabavo pa tudi zrto. ker r. e je inikal' >, da v groto h potezah vsaj na ;..apirju ohranim preeH barv — v kolikor se m je sploh posrečilo — kate.ih ni ir.oei vjetri s kamero. Toko so mi te podobe prelep -po-rnin na najlepše trenutke, ia ^em Jih doživljal v gorah.«
Uprl je pogled v podobo na st;n pred menoj in pristavil »Ni mnogo man k 1<\ da bi postai up'.dabl;aiec. A živ jen e me ;e odvrnilo od tega in me u merilo na drugo področje umetnosti. Silo po ustvarjanju na odru in ?pioh ljubezen do gledališča sem čuiil že v rani m ad^sti. Vesel >e:n in zadovoljen, da ^e se.laj tako!«
Na mizi je ležal odprt klavhski izvleček, okrog njega pa skice in tlorisi za režijo in inscenacije ter pop:sani lističi. Očividno je bil pred mojim prihod on zatopljen v glasbo in režkseiski koncept »Tannhauserja«. Zato sem ga vprašal:
»Kako si zamišljate, odnosno, kako snujete režijo za opero?«
»Dobro ste vprašali, ko ste reikh* za opero,« je hitro odgovoril Emil Frelih. »Kajti snovanje pri dramski režiji je povsem drugačno, kaikof pri operi. Pri tem Je zanimivo to, da ne veš. ali kaže rež rati dramo ali opero. Po mejem je laže rež raja dramo, zakaj tam je režiserju povsem odprto polje, da razprede svoje domis'1 ke, časih tudi izven svojeea dela. Mnogokrat je režija kako delo rešila ali pa ugonobila! Operni režiser je navezan le na glasbo, ki utesnjuje njegove zamisli. Ali je o er-nemu režiserju zaradi tega resnično otež-kočeno delo za režiserski u-peh? Na to svoje vprašanje bi odgovoril, da ni. Za režiserja, ki napačno pojmuje glasbo, ali je sploh ne zajame, je res tež:ko, za tistega pa, ki ustvarja iz najglobllega doživljanja glasbe, mu režija res ne more delati preglavic. Čim močneje reži er doživlja umetnino, tem laže ustvarja, saj nvi vse režijske potege moia zasnovat: že glasba sama. Vidite, prav to, in samo *o olajšuje ali pa otežkoča — kakor pač hočete vzeti — opernemu režiserju zasnutek režije.«
»Kakšne poglede in misb* pa imate o delu »pernega režiserja?«
»O tem sem povedal svoje mnenje ze
pred leti, ob priliki svoje prve režije. Čeprav «0 se takrat nekateri zelo razburjali zaradi tega, sem se vseeno ves čas, odkar delujem kot režiser, držal smernic, ki t^m si jih bil zastavil takrat. V tej smeri svoje delo nadaljujem, ker me je v svojem niš-lenju podikrepilo še izikustvo praktičnega dela.«
»Kaj boste še režirali razen .Tannhauserja'?«
»Kar sem doslej režiral in kar še bora. ni od mene odvisno. Kar mi dado v deio, sprejmem z veliko ljubeznijo, časi mi v-^i-ko čelo vselej ne nudi duhovnega iadovolj© tva V tem pogledu smo odrski ustvarjalci tako rekoč setžnji umetnosti. Doeim se kipar, slikar, pisatelj in komponUt lo-tijO dela, ki so si ga bili sami izbrali vn jim nudi svoboden razpet domiškije ter intuicije,   mora   gledališki   delavec svojo
fantazijo večj 1 del rx>drediti iimetnini. ki mu je bila zaupana v študij in ji vdano sužiri. Tako nekako je bilo doslej tudi meni. Sele z režijo »TannhauseTja« se mi je vzbudila  razgibanost  notranje impul-
zivnosti in najgi ^bijega doživljanja. Čutim, da mi to doživljanje prehaja v duhovno zadovoljstvo brez katerega si ne morem   nisiti uspešnega dela.«
»Ali mora režiser sara napraviti tudi načne za inscenacijo?« sem vpeal . zroč na skice, ki so bile razložene po mizi.
»Ne, za to delo imamo in^eenatorja. Vendar je potrebno, da tlorisni nacrt v<aj v grobih obrisih sestavi režiser. Mnr.g .k~nt pa tudi rež'ser ^am zasnuje načrt za dekoracije. To pot me je zlasti zamikala inscenacija »Tannhauserja«, kar sta\lja velike zahteve ne samo rež;seria, marveč ti di inscenntorju. največ ^ebn-čnib težav, ki obstoje v izpremembah nn odprtem odiu. Te težave so vse vezane na g a so o Na našem odru so takšne spremembe spričo pomanjkanja tehničnih naprav š? Elasti otežkičene.«
Na drugem koncu mize sem za^eia. zvitek krtačnih odtisov. Fo formatu sem takoj spoznal, da leži na ureon k o vi mizn v korekturi Gledališki koledai^ek. Frenh mi je odtise pokazal. Prelete] sem ftra ii in ugotovi! pestro \-sebino, b- ^ato pseia-no s petdesetimi ilustracijami, ki bodo še posebno razveselile prijate'je in prijateljice gledališča. Saj je GSedalBfcj koledarček edina publikacija, k' se v zadnjih tet h spominja gledališkega dela pretekle sezone m daje smernice ter nove pobude za novo. Prav za to zasluži vso pozorno-1. Kakor prejšnja leta je tudi letos skrbno urejen. Zdi se mi, da je letošnji po vsebini še lepši. Pevci in igralci so nas jfcanj v maskah. Tudi v tem koledarčku so razpisane bogate nagrade, ki bodo izžrebane. Vsak izv'Kl bo numeriran. Med knjižnimi nagradami bodo vsekako vzbujale posebno pozornost umetnine naših poznanih up«)-dabljalcev in obli.ko\'alcev: Fr. GOvlca, L. Perka, T. Gorjupa. E. Sajovica, V. Sk umnega, M. PUberška. z. Kalina m K. Pvitr;-ha. Kot nagrade bodo rarrdetjene tudi mnoge brezplačne gledališke vstopnice.
Kari .JeraJ:
Spomini na
ovaia
Dne 5. septembra t. I. je prešlo 5 let, odkar je umrl na Dunaju v starosti 74 let, reven in pozabljen, n.kdaj tako sloveči naš rojak, operni in komorni pevec Fran Naval-Pogačnik.
Ker sem imel kot čkan orkestra dunajske dvorne opere priložnost, spozna i Navala za časa, ko je s< deloval kot pivi lirični tenor ra dunajski i.p?.i, na; mi bo dovoljeno, da obudim nekaj svojih spo oi-nov na tega nagega odličnega lojaika.
L. 1308, prav takrat ko jaz, je bi tudi Naval nameščen na dvorno opero na Dunaju. Priše; je bil že i. 18J7, zapustivŠi dvorno opero v Berlinu, na Dima j in tu sprva gostoval na Tiiealra a. d. Wkn. Velikanski uspeh, ki ga je tu dosegel z Rudo:fovo vlogo v Puccinijevi operi La Boheme, mu je pripomogel do taikojSnie name>tltve na dunajski dvorni operi. Tuii tu je v kratkem postal ljubljenec opernega občinstva. Srednje veiike postave, lepe rcjsrJ, plemenitih potez v obrazu (njegov profil je bil naravnost klasičen), Je s svojim .-'adkim liričnim teno.jem in s svojo nežno, poduhovljeno igru navduševal poslušalce, zlasti ženski svet, do neverjetne mere.
Kadar je nastopal v operah Mar!a. Bela dama, Mignon, Cosi fan tutie, W nh r, Manon, Hoffmannove pri po vesti in dr., je bila hiša zmeraj razprodana in ploskanja ni hotelo bti ko^ca. Zlasti je posj -šalce očarala njegova v najtišjem pi nis-simu i:dahnjena ar.ja *Pridi zala dama* v operi Bela dama. v katero je vložil vse vrline svojesa nedosežnega bei-caota, V vseh teh operah so gavne vloge po večini liričnega značaja in tako >o se Navalu tudi najbolj prilega e, doč'm v pcidra-matskih vlogah, kakor n. pr. v Plesu v maskah ni tako usne1. To «a tudi dob-o vedela Nava1 sam in njegov ravna e j. znameniti Gusiav M^hler. Ko se je +a pri z-beri repertoarja začeil nagibali bolj na melodramat:čna dela. predv-em na W -nerjeve opere, je Naval seveda redkeje nastopal, kar je razvajenega pevca hod 1 grizjo in ga čedalje bolj spravljajo v na-sprotstvo z Marilerjem.
V tem je torej isLkaii glavni vzroik r.ape-tosti med obema, ki je slednjič marca 1902 dovedia do popolnega preloma in povzročila Navalov odhod z opere aprdte istega leta.
Bilo je pri sikušnji Mozartove opere Cosi fan tutte, pri kateri sem bil tudi Jaz navzočen v oi'kestru. Mahjer -kušr„;e ni samo dirigiral, ampak se je vtkal tudi v najmanjše režijske podrobnosti Med drugim je zahtevaj od Navala, naj g:a bolj drastično in na tleh ležečega nasprotnika (v igri) pošteno naklesti po nepiemenitem delu njegovega teesa. N^vai pa se le odločno uprl »takemu cirjeusu« beseda je dala besedo in prišlo je ob Mahlerjev: živčnosti in Na valovi občutljivosti do popolnega »poloma«, tako da sta se oba razšla kot nespravijiva sovražnika. Naval je odpovedal pogodbo z dunajsko opero In niti vrhovni dvorni mr«jster Montenuovo ga ni mogel pregovoriti, da bi ostat.
Preden je odše; z Dunaja, je Naval priredil še poslovilni koncert ki se je razvil v vihamo ovacijo za priljubljenega pevca,
obenem pa v demonst arijo 7opcr Mahler-ja. Od tedaj Navul ni nikdar več nastopil na dunajski operi.
Fran Naval je bi: sploh človek in umetnik svoje vrste. Njegova sijajna opera kariera (postef je že s 23 leti eden glavnih pevcev frankfurtske, pozneje pa berlinske opere, bil odlikovan od cesarjev in kraljev z visokimi redi in dragocenimi darili, nekateri so ga imenovali zn komornega pevca) ga je navdajala z veliko samozavestjo, ki se je kaz 1 a v precej rezerviranem vedenju pri občevanju s kolegi in opernim osebjem sploh. Zato tudi jaz, pa dasi sem bil njegov rojak, ni-ern priše; z njim v ožje stike. D črn so njegovi orjerni kolegi — tudi med njimi so I bili sloviti pevci, kakor Schmedes. Van Dyk in dr. — med odmori aili po skušnjah stopili skupaj in se prav po dunajsko \-e--e!o in družabno menili in zabavali, je Naval po navadi stal ob strani in se ;e nerad in prhi]j<*rto udeleževal razgovorov. Bil Pa Je pri vsem tem zelo obč.Hjiv; zlasti ga je jezilo, če so mu opona/ali n;e-govo trdo izgovorjavo črke h. ki je prihajala iz njegovih ust kot nemški ^utu-ralni ch in 3 tem izdajala Slovana. S tem pa nočem reči, da bi se morda sramoval svorjega slovenskega rodu, saj ga je odkrito priznaval pred cesarji m kmlji, grizlo ga ie le to. da so mu k^le i pok a-rl]\ veselje nad njegovimi ^a.;iep*imi arijami, če so n. pr. hodom1 šno prepevali: Komm cholde Dame!
Naval ni našel nikoli priložnosti, da bi nastopil na slovenskem odru v LJubljani ter je tudi ni L-kal. Zdi >e ml, da se je v vrvežu velikega sveta, ki ga je odna>al do vi^in življenja, precej odtujil svoji mali domovini. Kolikor se jaz sp snmjtkm, na Dunaju ni zahaja! kaj prela v si .vensko družbo. Samo enkrat, bilo je to menda ob stoletnici Prešernovega rojstva, je sodeloval pi i koncertu v dunajskem Kursa-Ionu, ki so ga priredili dUKMhjsfid Slovenci. Spominjam se tega zato, ker sem k u^; e-hu konrerta tudi jaz doprinesel po SVO h skromnih močeh s koračnico »Z um1 svetlim m»cčem«, ki sem jo zi*>zi] na.., C za to sjevnost.
Izmed Ijufcijansldeg'a ^asbene^a sveta je bi,i v stalni, prijateljski zvezi z Navalom edino mojiter Ma'ej Hub: d. Ka ;r koli ga je v opravkih za GJasbeno Matico zanesla pot na Dunaj, vselej je obiskal Navala ter mu je f*tal prijatt:!j tudi v nesreči, ko je po zlomu Avstrije Na vaj izgubil večino svoj'ćga. v državnih vrednostnih papirjih vloženega premoženja. Med 1. 1924—25 se je Hubad mnogo prizadeval, da preskrbi priletnemu Nava'-; njega dostojno službeno mesto na novo ustanovljenem konservatoriju v T.jubpani Pogajanja, pri katerih :e bila poleg Na-v a]a n a vzoča tu d i njegov a žen a, nekoč sloveča ruska krasotica Vera roj. Fedbtoff, so bila že na tem, da se znkl. učijo z ''meno van jem Navala za profesorja eolopetja na ljubljanskem konsen-^atoriju. Iznenada pa ^e je Naval, najbrž pod vp ivom svoje žene, odpovedal pogodbi ter rajši sprejel na novem dunajskem konzervatoriju mesto učitelja petja.
Dr. Fran Vatovec:
33
Ob zori slovenskega
Ob stoletnici iMlIfillftfVJI
Bleiweisovih »Novic« IlUt fliKJlVU
Ti znaki hiranja se kažejo v značilnih pojavih, ki ne ustrezajo temeljnim načelom dobrega, smiselnega časniškega urejevanja. Navedeni pojavi potekajo iz formalnih in stvarnih osnov. Novine prav gotovo niso zadostile pogojem formalne časni-ške izlikanosti, ko so n. pr. priobčevale J. A1 e -ševčevo zabavno berilo »Iz sodnijskega življenja«, ki je razvlečeno od 1878 dalje skozi mesece in leta. Vrstijo se suhoparni, strokovni članki v zvezd Z recenzijo »Latinske slovnice«. Nekateri obširni uvodniki (Vertni in poljski čuvaji, Oreh itd.) se drobijo v nadaljevanjih.
Tudi posamni dopisi se raztezajo v kolone, ki se objavljajo v nadaljevanjih. Bleiweis je bil prezaposlen, da bi se bil lahko ukvarjal s priredbo dopisov. Druge vešče urejevalne roke pa očavidno ni bilo V Novičnem uredništvu. Vrh tega se krči število dopisnikov. V naslednjih letih je ogroženo dopisništvo, ki so Novice zidale na njem pogoje svoje raz-
prostranjenosti po slovenski zemlji. Vae bolj se omejuje na ljubljansko področje.
Tako srečujemo posarnne Novične številke, kjer je le malokateri prispevek zaključen. Iz novinsko načelnega, pa tudi vnanjega estetskega vidika smatramo lahko ta pojav kot formalno pomanjkljivost. Novinski čut pa je zdrknil se globlje v zadnjih dveh desetletjih Novičnega izhajanja. Množijo se primeri formalnih časniških spodrsljajev. Statistični pregled čistega dobička in zemljiškega davka po starem katastru zavzema prvo stran v dveh zarx>rednih No-vičnih izdajah.1-1 Spoininov na »veliko slavjansko romanje v Rim L 1881« ni ne konca, ne kraja. Tudi P. Jaroslavovi »Zemljepisni in narodopisni obrazi« se vlečejo od 1890. skozi več let. Ob teh in drugih neštetih primerih se poglablja vtisk monotonosti, šablonsko snujočega časniškega birokrat-s t v a. Ta vtisk so med drugim le za krajši presledek pregnali očitki Franca Schollmaverja, namenjeni kmetijskemu potovalnemu učitelju E. Kramarju, češ da je v spisu »Musterplan fiir landwirt-schaftliche Bauten fiir Krain« večinoma besedilo, nacrte pa popolnoma prepisal iz njegovega dela 1876/8,1"
Novinske poroanjkijivosti se čutijo tucR v stvar-
nem pogledu. Medtem ko prevladuje na splošno v prvih dveh No vičnih razvojnih razdobjih novinska dinamika, se uveljavlja prva leta po Bleiwei-sovi smrti neka hromeča statičnost. Njene sence zaslediš po vseh Novičnih kotičkih: v člankih, rx>ročiUh, dopisih, precej redkih kratkočasnicah, večkrat izoetalem zabavnem čtivu. Tako so n. pr. dopisi in poročila iz Maribora nemalokrat povzeti po mariborskem »Slovenskem gospodarju«. Dopis iz Gorice o obenem zboru »Sloge« (1884) je dobesedno prevzet iz »Soče«. Tržaške novice imajo cesto svoj izvor v stolpcih tržaške »Edinosti«. O interpelaciji poslanca Nabergoja glede obč. šole v Trstu poročajo Novice po uradnem listu »Osser-vatore Triestino«.
Novice otope vajo predvsem v smislu za upoštevanje slovenskih kulturnih vrednot in njihovih predstavnikov, ki so jim v gotovih primerih uprav mačehovsko nenaklonjene. Domače-knjižne izdaje odpravljajo s kratiimi noričnimi objavami, ki pa sicer ne razodevajo blehveisovske ekskluziv-nosti in oskoerčne ocenjevalne pristranosti.
Okrnjenje dolžnostnega poročevalskega čuta opažamo ob smrti Jos. Jurčiča, Novice so mu posvetile pet vrstic, ob pogrebu šest, ob nagrobnem
spomeniku šest in še 14 vrstic. Jurčičev oče je bil ob smrti rjočascen s šdrirni vrsticami.123 J. P a g 1 i a-r u z z i - K r i 1 a n je bil ob smrti 1885 deležen treh vrstic. Cez dober mesec pa so se Novice razpisale O praškem kardinalu Frideriku Schwarzenbergu v nadkolonskem poročilu. Fr. Levstika, ki mu pripadajo nevenljrre zasluge za razvoj slovenske časniške besede in sloga, pa so pokopale z manjšo osmrtnico in »pridržkom obširnejšega životopisa.t124 Tudi smrt Frana Erjavca ni spravila v zadrego Novičnega uredništva, ki si je pomagalo s preprostim načinom: povzelo je poročilo o »zadnjih trenutkih umrlega Fr. Erjavca po goriški »Soči«.125
r Dalje)
121 Novice 1882, 50 in 51.
122 Novice 1883, 19.
128 Novice 1881, 146. 153, 163, 187, 355.
124 Novir 1 1887, 47.
125 Novice 1837, 3.
Spftmktiajimo se brezdomcev,
darujmo za Zimsko pomoti
Stev. 49
•SCOVENSKI NAROD«,
Stran J
Oni delajo zmeraj tako,
da so oškodovani reveži
Letošsjfa Vsesvetrka akcija je ob častnem od rivu revnejših ljudskih slojev dcsegla doslej
najlepši uspeh
Pred dnevi se je Socialna pomoč pri šefu Pokrajinske uprave v Ljubljani, ki je organ izrrala letošnjo vse^vetsko akcijo denarnih prispevkov, v dnevnem časooisju iskreno zabvali i vsem, ki so pri tej akciji kakor koli sodelovali Zlarti se je Socialna pomoč zahva iLa naši srednješolki mladini, ki je pn tej akciji sodelovala z vso vnem u in požrtvovalnostjo.
Ob tej priliki je Socia na pomoč posla'a
tudi izčrpno poročilo o uspehu letošnje vsesvetske nabiralne akcije v Ljubljani in v tistem delu pokrajine, kjer je bilo nabi-Tanje izvedljivo. V Ljubljani so nabirali denarne prispevke na področju pokopališč, posebei pa so darovale tudi posamezniki in tvrdke. Ob pokopališčih je bilo nabranih 92.971 lir. dočim «o prispevaiH posamezniki in tvrdke ob tej priliki 58.062. Ljubljana je torej vsega skupaj zbrala 151.033 Ur.
Kakor je bilo že poudarjeno in kakor se je doslej v praksi vselej izkazalo, so se tudi ob te* priihi izkazovali v prvi vrsti in najboj srednji in najš:bkejši sloji. Uradniki in nameščenci, delavci, mali obrtniki in trgovci' so prispevali sorazmerno največ. Izmed imovitih Ljubljančanov so bile nekatere izjeme, resnične be'.e vrane, ki so prispevali svojemu imetju in polo-
■a
Za j u primerne vsote. Drugi pa se, kak<»r
smo imeli priliko Čitati v dneva h vesteh, prispevali smešno in sramotno malo, po 100 ali celo še manj lir, in to z-ani bogatini. Glavna teža letošnje vsesvetske akeije je torej tudi letos padla na bolj a i manj siromašne sloje prebivalstva.
Zanimiva je tudi slika s podeže-Kv. Tudi tam so se izkazali v prvi vrsti manj imo-viti sloji. Pa tudi posamezne občine so različno prispevale in njihov delež rti b" zmeraj v skladu z njihovo dajatveno zmožnostjo. Največ je zbra'a občina Brezovici, in sicer 9482 lir, ndto ^e-2e po vrstnem redu občine: Devica MarHa v Po]ha z 9405 lirami, Ig pri Ljubljani z 8090 liram:. Polhov gradeč s 7757 lirami, Je-žica s 7780 lirami, Horjul s 5604 lirami, Sostro s 4^50 lirami, Šmarje Sap s 4000 lirami. Dravi je s 3067 Hrami. Rudnik z 2965 lirami, Vrhnika z 2584 lirami, Dobrova ori LiuVjani z 2470 lirami. Grosuplje z 2320 lirami. Notranje gorice s 1760 lirami. Blatna Brezovica s 1400 lirami in Premer:e s 1030 'ira-mi. Podeželje je torej darovalo in zbralo vsega skupaj 74.514 lir.
Te števi'ke dokazujejo, da so nekatere manjše in revnejše občine zbrale razmeroma mnogo več kakor pa večje in bogatejše občine. Zlasti vzbuja v tem pogledu pozornost Vrhnika,
na ročdelskil!
cev
tistih časih, pred sto leti, je bila to pre vratna novost in ročde>k: tkalci šo bi'' v resnici pionirji modernega zadružništva.
Vedeti moramo, da Ke je po načelih roč delske zadruge organiziralo in razvile tudi naše delavsko zadružništvo. Medtem ko se je po načelih ročdej-kih zadružnikov raz-
P^avlžna delitev dobička in večje sogrSasfe med ■ Mil iiTnilil sta vodilni načeli pionirjev sodobnega zadružništva
Cas, ki je najbolj stvaren sodnik vseh človeških dejanj in nehanj je dokaza', da je ideja zadružništva življenjska; kljub vsem socialnim vrenjem, preosnovam v političnem in gesrNodarrkern žJvljenta, pa tudi kljub največjim nesrečam, kakršna je svetovna vojna. zadru?.ri.5tvo živi ter se razvija v različnih družbenih red'h. Zdi se celo, da zadružništvo kot svetovna :de;a edina združuje narode, ko so sicer sprti nn življenje in smrt. Zato je prav. da tudi dandanes ne pozabljamo tako pomembnih jubilejev, na kakršnega ie opozori] znani zadružnik J Benko v 14. štev. »Kn:e Tjskih nOvic«. Pi=ec pravi da bi v mirni dobi ve« civilizirani svet posvetil pozornost t »letnici ustanovitve konsumne zadruge, ki je po svojem pro"rnmu fzrerTno pomfmhiH za poznejši razvoj zadružništva v sve'u.
To zadrugo so ustanovili 28. oktobra i814 v Rochdalu revni tkalci. Kmalu po ustanovitvi so odprli svojo prodajalno *kon-zum«. Konzumna zadruga ročdelskih tkalcev ni bila prva svoje vrste; za zgodovino zadružništva je pa posebno pomembna, ker so bila z njo uresničena lepa načela, ki so bila dotlej le vabljiva, papirnata teorija. Delo in prizadevanje te zadruge, so se sčasoma izoblikovala v tako imenovane ročdelska načela. Po njih ima vsak pravico pristopa med članstvo zadruge in vsak član ima en glas. Zadruga razdeljuje dobček med člane v razmerju z nakupom. Obre-stovanje deležev (.kapitala) Je orne'eno. Blago prodajajo le ob takojšnjem plačilu. Pospešujejo tudi zadružno vzgojo.
Najpomembnejše načelo, ki so po njem zasloveli ročdelski zadružniki, je: razde1 je-vanje dobička med zadružnike v razmerju z nakupom. Prejšnje čase so konzumne zadruge ob koncu )eta delile čisti dobiček med zadružnike glede na števiio deeiev; kdor je imel več deležev, je bil deležen večjega dela dobička, kakor na pr. de ni-čarji delniških družb. Več deležev je pa lahko ime' seveda le. kadar je bil bogatejši. Dobička pa ne prinašajo deleži, temveč promet. za:o je zmagalo ročdel^ko načelo, ki je omogočilo pravično de'itev dobička in večje soglasje med zadružni*;. V ^ - •  .... . -__-
France Ločnar:
Skupna vsota ob priliki etošnje vsć«vet-«tke nabiralne akcije zbranega denarja v Ljubljani in po pokrajini znaša 225.547 lir.
Uspeh nsibiralne akcije je bdi torej izredno velik. Doslej ni nobena vsesve teka akcija v tolikšni meri uspeja. Obenem dokazuje, da se naša javnost zaveda pomembnosti takih socjaln h in človečan-kih prireditev.
Poleg te zavesti, ki jo Jahhko vzamemo kot okvir skupnc?sti, pa je letošnja VSOSVet-i-^ka nabiralna akcija pokazala, kako t-o jo pojmova.i in razumeli nekateri posamezniki in ponekod tudi cele skupine So ljudje, in sicer tisti, ki imajo največ, ki najdejo vselej izgovor, kadar je treba priskočiti na pomoč revežu. Njim ni nikdar prav. Ce revež osebno potrka na njihova vrata, ga hitro odšlo v-e z besedami, naj <e obrne na dobrodelne ustanove, češ. da so že prispevali velike svote v ta namen. Ko pa se pri njih zgla^e pooblaščenci dobrodelnih ustanov, se vedo na vse pretege pohvaliti, da imajo dolgo vrsto siromakov, ki jih vsestransko podprajo. Prav tako ?e znajo tudi otresti »nadležnih* nabiralcev o"o priliki nabi.anih akcij na u-ici. Skratka, on de!a:o zmeraj tako, da so oškodovani reveži. Poleg teh so pa tudi ljudje, ki iz drucih vzrokov nočejo prispevati.
vilo tudi pri nas v .4 araem d*laveko m tudi namešeensko konzumno zadružništvo, so se v našem kmetijskem zadružništvu bolj uveljavljale Rajfajznova načela. Pisec sodi, da bi za kmetijsko blagovno zadružništvo bolje kazalo, če bi se preusmerilo po modelčkih nače'ih.
Po sklepu pravi piVec, da praktična in ideološka vsebina ročieNkih nače; še daleč ni izčrpana. »Ce poudarjamo, da bo zadružništvo nujno moralo čim tv» »meje sodelovati pri bodoči ureditvi sveta — in v tem smo si pač vsi edini — je povsem jasno, da bomo še in še črpali 'z programa r^čde'skih tkalcev . .. Zlasti pa raj bi se v bodočnosti bolj okori-H o z ročdejskirni načeli kmetijsko blagovno zadru2ništv ■>« oklepa pisec svoj zanimiv sestavek. — is.
Kfa&ek obisk v Sfribljasisk^i zavetiščih
V Ljubljani je mnogo dobrodelnih u trnov, ki podpira;o snomasne sloje vseh vrst bodsi z derarnimi. bodisi z drugim: podporami. Poleg teh ustanov pa so tudi t-i zavetišča, kjer imajo zavetje predvsem zaradi starosti onemogli in bolniki.
Kratek obisk v teh ustanovah zad^stu'e, da se obiskovalec prepriča, kolikšna je skrb. ki jo nudijo tem sironrukom. I/m d teh treh zavet šč je naši javnosti nei.om-no najbolj znano Mestno zavetišče za onemogle v Japijevi ulici. V velikem, sodobnem poslopju živi pod varno streho okrog 230 ljudi, od teh nad 90 oskrbovancev n nad 130 eskrbovank. Vsi imajo v zavetišču stanovanje in vso oskrbo vključno h" ano.
Zavetišče v Japllevi ulici ima pritličje, prvo in drugo nadstropje ter kletne prostore. V pritličju stanujejo zdravi skrbo-vanci. v prvem nadstropju ženske, v drugem nadstropja pa so urejeni prostori za bolnike obojega spola. Za vse oskrbovance in oskrbovanke skrbi mestna občna, le nekateri prejemajo invai'dnino ali kako drugo malenkostno podporo. V raveti;ču je nadalje še 12 podpirancev. ki pr jerna o ko^iio in večerjo. Za prebivalce skrbi številno strežno osebje, in sicer 15 sester, 9 služkinj in en hlapec. Preko sto stanovalcev Mestnega zavetišča je nad 75 let starih.
Onemoglim n bolnikom je na raz-ol^go nad 40 prostorov: sob, shramb, obed ica. kopalnica, kapeia, sodobna pekarna in drugi prostori. Iz proračuna za tekoče ie o j: najiepše razvidno, kolikšna je skrb za te siromake.  Za   pithrano  in   ku ivo   je  I i. o
predvidenih 764.G70 lir, za posteljo no in posodo 68.800 lir. za vzdrževanje po lopi a
in inventarja 50.135 lir. za vodo in drfav-no trošarino nu električni tok 12.000 lir, za zdraviia 17.100 Hr, r.a obleko in obutev 24.000 lir in za gospodarstva 31.-440 lir. Proračun za prihodnje leto pa bo povečan za najmanj 58 odstotkov.
Največje in najstarejše, dasi mani znano kakor Mes'no zavet"šče. je zavetišče sv. Jožefa na Vidovdar.s-.i ».e ti. To zavvj šć je bilo ustanovljeno proti koncu prejšnjega stoletja in ga upravljajo usmil tne >e-stre. Pod njegovo s*treho :ma sedaj zavetje okrog 500 bolnikov in onemogl h. Pr: požrtvovalnem delu in pn negi oskb van-eev ter oskrbovank pomajai^ sestram da hišna zdravnika in drža n zdravniki. Naj-revnejše bolnike in onamogie podpmajo in \*zdi-žu jejo občine. Bolnijci, ki imajo sredstva, plačujejo stroške sami. Tudi to zavetišče ima mnogo sob in drugih prostorov, ki so takim u^tarovam neobhodno potrebni. Morda nag težje vprašanje je v naših dn.h prehrana teh onemog ih. Zavetišče ima v ta namen mi ra?p )lago svoje zemljišče in veliko gospodarstvo.
Na Poljanski cesti, v bivši Auerspergovi hiši. je tretje zavetišče, ki skrbi v našem mesta za onemogle. To zavet šee je b lo ustanovljeno leta 189'.'., In sicer na pobudo društva ljubljanskih gospa. Kasneje so skrb za reveže prevzele redovnice sv. Križa. Spočetka je zavetišče služilo svojemu n -menu v zelo skrčenem obsegu, kajti na razpolago je bilo le majhno podopje. P«>-zne e pa so dale lastnice prizadeti stranske prostore in tako se je z:iveušee p ća>i razvilo v sanatorij. Vendar pa so km .lu sanatorij opastHi in dom spremenili v zavetišče za onemogle. Danes je zavetišče znano pod
inenom Joaefinum. Tudi ▼ tem domu podpira onemogle in druge reveže občina, nekatere oskrbovanke plačujejo cekrbovalni-no same. Mnogo Je taksnih, ki bivajo v zavetišču brezplačno, Sedaj stanuje v zavetišču na Poljanski cesti okrog 80 oskrbo v ank, ki so vse že nad 70 let stare. Zanje skrbi in jih neguje 11 sester. Poleg drugrh prostorov je v zavetišču tudi šivalna šola za d oki era
Glavne težkoče vseh treh zavet šč za bo-
ne in onemogle povzroča predvaem vprašanje prehrane, kar je popolnoma razumljivo. Kljub vsem težavam pa je za vse oskrbovanke zadostno preskrbljeno. V pogledu prehrane nedvomno prednjači Zavetišče v Japijevi ulici, kjer je hrana za sedanje dni raTmeroma rtajboliSa Vodstva zavetišč m^večajo vprašanju pohrane v^o skrb, TeSkeČe so tudi, s kurivom. Kljub vsemu pa vsa tri zaveišča zadovoljivo iz->n ju jejo svojo plemenito nalogo.
S
e ena
Stati 50 v vrsti in pohlevno čakali. Na kaj neki Čakajo, sem se začudila, ali na krompir, ali na nogavice ali morda na kino vstopnice? Pa ni bilo ne prvo, ne drugo, ne tretje. Stri ček Makselj, ki je tudi čakal v vrsti, oprtan z velikim, še praznim nahrbtnikom, mi je potem razložil vso reč.
>Vwii5.< je rekel, >čakamo na tebačni prah. Tobačni prah je najboljše sredstvo za pokončevanje vrtnih škodljivcev, ki j h je letos toliko. Da. človek bi obupal, tako se Je razpasla letos ta golazen. Vse zelje in reše nam je uničila.«
»Toda striček,« sc;n se začudila, >saj zdaj gre vendar pret: zimi in so vsi vrtni pridelki že pospravljeni. In sploh do danes nisem vedela, da imate pri vas tudi vrt.«
Stric me je brezasto pogledal.
*Zakaj ga pa ne bi imeli? Seveda ga. imamo. In še velikega. Na-jel} smo ga lani tam na Viču. Pridelke smo letos kajpak že popravili, kolikor nam jih niso požrle gosenice. Toda mislit: je treba na drugo leto. S tobačnim prahom bom pognojil zemljo, da uničim školijivce, ki so se zazrli vanjo, da, draga moja, na vse je treba misliti in to pravi čas.«
Stričkov glas je zvenel pokrovite^ko in pri dri carsko, ostali v vrsti so mu vneto pritrjevali. Ni mi kazalo drugega, kakor da sem mu pritrdila tudi jaz. čeprav som se na tihem sama pri prhi hudo čod'1?.. kako se je mogel moj debrJušrk. len-; striček kar čez noč preleviti v marljivega vrtnarja.
Oni dan sem pa m. trem Srečala teto. Bila je težko obložena z repo in solato, ki jo je bila nakupila.
»O teta,« sem se začudila. >znkaj p.T. vlečeš toliko s trga. saj imaš vendar vrt doma.«
Teta je obstala, kakor da je treSčilo vanjo.
>Jaz. da imam vrt ? Kdo ti je pa spet to natvezel?«
»Strlček mi je tako rekel.« sem povedala odkrito,« zndnjič. ko je čakal na tobačni prah zoper vrtne ško^ljivce.-s
»Tobačni prah zoper vrtne šikrdljivee, o ti dedec lažniivi!«
Teta je globoko zasopla in pogledala tako sršenasto, kakor da misli zlaj zdaj od jeze skočiti iz kože.
>Vse vzkipi v meri. č^ pp le Koomrum.« je rekla, »moje l^»~o svileno s:to. ki me je 5?ta!o celih sitopetdeset lir, mi je č~ 0 tmifiO, n^rr.amež. TtstJkr&t ttti Sta za par uric popoldne k prlj teljlcl, ki je gedova-la. Njemu sem rekla, naj segrreje večerjo. Če b*. se zakasnita. — Seveda draga, hodi brez skrbi, m dobro se imej! — BU je sladek kakor zrela hruška, da se mi je takoj zaađelo sumljivo ir sem žo k^r naprej zaslu'i!a. da nekaj sk-iva za bregom. No, in ko potem pridem domov, me je skoraj vznak vrglo, tnko je vse stanovanje rmr-delo po tobaku. V predsobi mi je pritekel nasprc«U n^š maček. Revež je bil ves krmežljav in je neprestano kihal. tudi pa-r;e:a v kletki je kšhala in potem qem za-čela kih«ti še sama. IO stopim v kuhinjo, me ie skoraj vrglo vznak, tako je smrdelo. On pa je stal pri nvlzd in sejal tobačni prah skozi meje rovo svileno s^to, da so ?e oblaki rumenega prahu d\dgali do stropa.
I'oglei.« mi je nedolžno polrzal sito pod nos. >kako lep tobak sem d^b'1 iz to.
- lega prahu. Re<i je. kar trdik-> pr:ja-teJji, da se iz enega kilogsrama pi*es^ianega tobečnega prahu ćob\ dvajset đekagramcv Čistega tobaka. Poglej, kajksen lep tobak sem debil, kakor pravi neretvanec je, ali ne, aaačih!«
kakšnih bi mu bila takrat zabrusila, pa kaj, ko nisem mogla spravit j besedice iz ust. Tehenl prah se mi i.' l/.cl v grlo. oči in nos, da r^em mogla irupe-ga. kakor po^reno n vedno izneva kihati.« >Aa^ih! Aaaaač&i!«
Tri dni rmo samo kihili dorrra jaz in cn. Marinka in Janez, mač - in papiga.
Tri dn; mu nircem mogla povedati pravih in pedtemh,   kakršne        ^a^lužil.  šele četrti
dan sem končno p:lšLa 00 besede. Takrat pa je on že pokadil svojega na tako »kun-šten« način pridobljenega »neretvancac
>In ziaj?« sem vprašala teto po premo! ku.
>Kaj naj bi zdaj bilo,« se je malo v zer dregi zasmolurila. >Nič. Sito je zanič. Umivala sem ga in umivala, pa noče zgubiti tobakovega vonja. Zdaj ga pa kar imej. sem ga vrgla staremu. Z velikim veseljem ga je vzel. Zdaj spet seje U>bačni prah. seveda ne v kuhinji, ampak spodaj v pralnici. Precej tobaka Je že nase jal in reči ti moram, da za kajo res ni tako slab. Včeraj sem si iz njega zvila cigareto, ki mi je bila kar vs>č.<
Vidite, tako je bil končno rudi v tej zapleteni in razburljivi tobaka ski zgodbi volk sit in koza cela.
H koncu naj vam povem 8? recept, ki mt ga je zaupal neki znanec, strasten les* dilec in kt bo mor i a kdaj koristil tudi vam.
Vzemi pošten čik. k; bo res še vreden svojega imena, ter njegov Tobak daj na cigaretni papir na zgornji konec, zraven pa dosuj toliko mešanico >Alpa« čaja. da si lahko zviješ cigareto. Cigareto nato pri-žgi na onem koncu, kjer je čajna mešanica ter jo kadi tako dolgo, da pr kedis do tobak*. Iz čka si lahko potem z dolat-kom novega »Alpa« Čaja zviješ naslednjo cigareto po istem receptu. Na *a način lahko pokadite dnevno cigaret, kolikor hočete. Pa recite, ali ni to imenitno?! — is.
Aperta
Vligmje (konseniranje) sadja, novrtnmc n ostalih živil, je danes že !>pk>>na znan« umetnost gospodinj. Za rimske met-ece »i lahko hran'mo prav vsa živila v takem stanju, kakor j h uživamo v polofnll mesecih
Ko opizuiemo svoe žene in matere pri v'a-jjanju odnosno pri vkuhavanju. pač malokdo pomisli na Sovdfcfl ki je izrašel u nač n shranjevanja živ 1. 1/nf^cl ga je ćr»to n .vaden frjtnco&kl riaSSičar N kolaj Anert iz Masvja. Za njegovo umetnost oliranitve \-^eh Ži vitek'h in rastlinskih Sustniu v poln- okusnoSti, mu je frncoska vLada podelila naerado 12.000 frankov z naroč lom da mora svoj način kon-sen'lranja poljudno onisat; in ra/:Tt- med I l.ua>tvom Apert se je tr.koj loti! ck'a in je kmalu i7xln! knjitjo Z izdajo te knjigo je postalo vkuh rvanje znano nai^r'm Ijiidkim 6lojem in se njegov način do danes n: dost. spn?Tnen:l. Iznajditelj Apcrt jc umrl 1 1831. v visoki starosti 91 'et. Vse do njreove smrti je pre emal od francoske dr/.ive posebno vzdrževa'nino. Danes ve zanj ma!of:tio Knjiga je prevedena v \-se svetovne ježke n ie p*>-rtMa osnova za ustanovitev najrazlčncj-h industrij konserv;ranja mesa in OStalifa živil.
Pri presoji delovanja slaNČ carja Ancrta nikakor ne vrnemo podcenjevati napon-.v. k jih je vložil Apert v .svoj izum, s katerim jc res postil dobrotnik človeštva, predvsem Mouiai-nejšh Slojev, Kako je prišel Apert na tu. ni znano. Gotovo je samo to. da se je prod njim tudi Italijan Palenzano močno trudil da b. ohranil altdkobo svojim vinom, kar se mu jc tudi posrećio. Morda je o tem kaj več sfisal tudi Apcrt. Vsekako na jc gotovo* daje Apert 50 let pred zmin.srvenikom Pastcur-jem delal vse to kar je pozneje slavn mož -amo znanstveno ugotovil n potrdi! Pasteur-jev način pasteriziranja zamori pri segrevanja do 70% y.mo fjlive kvaso\-ke in prepreči \retje. med tem ko Apertov nač:n s*.L:rc\a-nja do stopinje \Tetja, zamor 6pIoh VM bakterije. Kakor za v>nko novost, je b!o tudi za Apertov izum potrebno več let, preden si je na široko utrl pot med ljudstvo. Aperta to ni motilo. Pri konzerviran iu ie ruij-
prej uporabljal stelclen.ee m kozarce, kakršni so v goešpodinishii še danes v rab.. Dri čemer je posebno pazil na dobro zapiranje posod.
Pozneje je konzerviral razna živila tudi v belih kovin^st h  poscu'^.n.
*To je že res,« je priznal krčmar. >Go-spod Košir, če vas je volja poslušati, vam
pa povem, kakšen porednež je bil vai> oče v mladih letih! S svojimi šaiarni je šel domala predaleč...«
>Le povejte mi. prav zanima me!«
>Boste sl.šali, kako je še mene potegnil za nos — seveda, pričeti ne smem pri kon- . cu: Prejšnji rajni župnik je imel na Dolenjskem nekega sorodnika, Toneta. Le-ta ga je stalno nadlegoval, da bi mu dobil službo lovskega čuvaja. Ker je stopil bivši državni čuvaj v pokoj, se je res posrečilo župniku, \ da je dobil njegov sorodnik to mesto. Ko se je enkrat udomačil in spoznal ljudi, je postal prava nadloga za vso vas in tudi okolico. Vedno je hodil okrog vaških klepe- j tulj in nesel vsako malenkost orožnikom na uho, tako da je že orožnikom presedal. Dasi se ga je vsa župnija izogibala, je vaS oče vedno stopil k njemu in mu dejal:
»Tone, mesa mi je zmanjkalo, ponj bo treba iti.«
>Jernej, nikar se ne šali! Ti bodo orožniki prinesli mesa. da ti bo v grlu obtičal.« mu je zagrozil. Kadar koli je oče srečal Toneta, je gami žal na eno oko in prislonil palico k licu, češ takole bo zopet eden padel. Tone je kar pihal. Imeli smo pa v vasi dva divja lovca. Ta dva sta prinesla očetu neko staro prško iz Tolmin«-k'h raven. Oče kot pastir, je bil celo poletje v planini in je vedno pazil, kdaj se bo prikazal Tone. Takoj, ko ga je uzrl, je sprožil puško in jo naglo skril. To je imel opravka Tone, da bi iztaknil divjega lovca, cesto ga je oče napotil v napačno smer, divji lovec je pa nesel kozle v dolino. In ko se je Tone bahal po vasi, da mu nihče ne more niti vrabca utihotapiti v var, se je pa očetu zavihal nos! Ustrelil je starega kozla in ga prinesel meni, roglje si je pa obdržal. Nekega dne
je sedel Tone pri frakeljnu, ko je vstopil oče.
Prisedel je k njemu in mu dejal: vPa praviš, da ne mere nihče niti vrabca prinesti v vas brez tvoje vednosti — kaj pa je to!«
Vzel je izpod suknjiča rogove in mu jih pokazal. »Meni ne bo nikdar mesa manjkalo,« je pripomnil. Tedaj je pa Tone planil nanj, da bi mu vzel rogije, a oče ga je odrinil: »Prodam ti jih! Te vrste robe dobiš pri meni vedno v zalegi,* ga je dražil. Tone se je pa razjezil in šel k orožnikom. Orožniki so takoj prišli k Jerneju. Na vprašanje, kje js dobil regove, jim je odvrnil, da jih je dobil pod planino, :n da divjemu lovcu ni do rogljev. pač pa do mesa. Resno pa je poveljnik opozoril očeta, da naj se nikar ne šali s Tonetom, ker je uradna oseba, da ne bo imel sitnosti. Oče mi je dejal, da bo prihodnje leto naredil krono čez vse šale, potem bo pa le-te prepustil drugim.
In res nam jo je pošteno zagodel. Neke nedelje je prišel takoj po kosilu k meni in me udaril z dokaj napolnjenim možničkem po rami- Dejal je: »Veš Ježe, v Eistrico se bom hodil ženit, pa nočem, da bi me pri slehernem koraku ustavljali orožniki. Hočem da se bliže spoznamo! Oba kozlička sem'zaklal, mat: naj ju pa nabulja. Dooro naj pazi, da bosta okusno pripravljena! To bo večerja, ali ne Jože? Ti pa naroči Tonetu naj gre k poveljniku. Reče naj mu, da vabiš ti vse tri orožnike na večerjo! Seveda tudi Tone bo tu večerjal.
Plačam ti pa takoj deset litrov vina. Pet jih bomo spraznili pred večerjo, pet pa po večerji' Tu imaš denar, jaz grem pa po ko-liiče — ob šestih naj bodo vsi tu!«
Tako mi je dejal in šel po kozliče — seveda, kožo jim je kar sam snel... Točno ob šestih smo posedli okrog mize, pili m
se šalili. . ,
Ob sedmih nam je prinesla mati veceijo. Dobro amo se mastili in zalivan z vinom. Dodal sem še par Ptrov vta* tato da smo se razšli šele po tretji uri Na^dnji dan je priSel oče k meni in nu dejal, da naj
grem z njim, da bom pogledal kozo, kaj ji je, ker Siimo polena. £ei sem z njim. tola kako sem se zavzel, ko tem videl kozi, ki ^i"4 spenjala po grmu, ckoli nje sta pa skakala koziiča. Takoj se mi je posvetilo — spcmnil sem se krone. Brez besede sem odšel domov, in se zaklel, da jo bom tudi ja">. Jerneju zagodel, a sem kmalu pozabil na 10. Toda Toneta, tega si je oče j-iivcščii: Dejal mu je, da naj ca divjačine lepo raci ri, ker je tudi cn jedel prepoved;dj meso. In celo sani poveljnik. Toduj je Tone povesil glavo in zaklel: »Proklet bodi.« Sel je, in nikoli več hi pogledal očeta
Tudi poveljniku je prišlo to na uho, in se je smejal na vsa usta.«
»Verjetno,« se je nasmehnil Košir.
Med veselimi pomenki jim je hitro rn.mil večer.
Krčmar j? vprašal Koštrja. če mu je vseeno, da bi šla kar med tednom na lov, ker v nedeljah n;ma časa.
»Meni je vseeno.« je odvrnil.
»Pa greva v četrtek?«
»Tako da,« se je vmešal oče. »V četrtek pojdita, jaz bom pa v petek použil vse, s kostmi in kožami, kar bosta prinesla.« se je nasmehnil in vstal, ter pripravil na odhod.
»Oče naju je pa na moč slabo ocenil. . .«
»Bomo videli, kako bo,« je odvrnil Košir in tudi vstal« ker si je zaželel postelje.
Koširju je na lovu ugajalo.
Sklenil je, da bo prihodnje leto sam vzel v zakup kako lovišče. Ustrelil je lepega kozla.
Ponosen je bil na svojo prvo lovsko re-ćo. Ko mu je krčmar povedal, da bo njegovo lovišče v jeseni na dražbi, je sklenil, da ga bo on odkupil.
7
Kofiir je hotel dobiti hlapca, a oče mu tega ni dovolil. Dejal je, da bi mu bilo brez dela preveč dolgočasno. V šali sta se domenila, da bo vsak po en teden efst:l in krmil konja. Bila je zone t vrsta na Koširju. Ko je vstal, je asi v hlev, da m potožil konju se-
na. Toda, kako je bil presenečen, ko je opazil, da konj krvavi na desni ncK^L
Stopil je bliže, in natanko ogledal rano. Ugotovil je, da je nekdo z nožem zarezal konju v stegno deset centimetrov dolgo, in do kosti globoko rano. Poleg tega mu je v rano natlačil gnoja, da bi se mu zastrupila kri. Kcsir jc zaklel in stisnil pest: »To je
Rut trjevo delo!«
V hipni jezi je mislil iti takoj k Rutarju,
a si je premislil, šel je kar z vilami v hišo, in povedal cčetu, kako je konj okian.
Oče planil s postelje, in zakričal: »Temu hud'ču je treba zlomiti tilnik, ne pa samo zobe!«
Magdalena in Ana rta ravno vstali, ko sta zaslišali, da se Jernej prepira s sinom. Kar na pel oblečeni sta prišli gledat, kaj naj b1 pomenil ta prepir v tako zgodnji uri. Ko jima je Košir povedal, kaj se je zgodilo, ie Magdalena kar zamižala.
Oče je odvzel sinu vile in dejal: »Star sem ž?, in mi ni več dolgo usojeno živeti — preden pa nmrjem, naj pogine še ta pes! Mrtvega hočem videti!«
Magdalena je z dvignjenimi rokami stopila predenj, in ga prosila: »Jernej, dokler bom jaz živela, tega ne boš storil! Lepo te prosim, pusti ga v miru! Prepusti ga božji sodbi, enkrat ga bo že doletela kazen. Po-čakajmo časa, mogoče mu bomo še dokazali to podlo dejanje — ni vredna njegova črna duša, da bi bil le eno uro zaprt.. .<
»Tako je oče,« ji je segel v besedo že malce umirjeni Košir.
»Najprej se domenimo, kaj bi bilo najbolje ukreniti?«
»Orožnikom ga naznani,« je svetovala Ana.
Tako je tudi Košir storil, ko je očistil rano z alkoholom, in obvezal. Košir je povedal orožnikom, da je Rutar oklal konja, in da drug sploh ne pride v poštev.
»Ako ne bo zastrupljeni a, bo konj kmalu zdrav,« je dejal oiožnik, in pričel beležiti poškodbo. »Kaznovan bo,« je zagotovil orožnik in šel k Rutarju. Rutar je vse utajil. Svojo mater je prisila z grožaijo, da se bo
ubiL če ne bo pod prisego izjavila, da je bila tisto noč bolna, ln da je on vso noč bedel poleg nje.
Ker se je mati bala za sina edinea, ga je ubogala.
Toda sodnik je bil dober opazovnlec. Spoznal je po njenem obrazu, kako težko ji je bilo po krivem pričati, toda šlo je za njenega sina. Po prisegi je bil sodnik še bolj prepričan, kajti preočito se ji je poznalo, da ni eovoiila resnice. In ni čuda! Niti najmanjšega madeža ni imela na vesti, na stara leta jo je pa sin primoral, da je lagala pred križem.
Sodnik ji je v obraz povedal, da je krivo pričala, in da je ne bo kaznoval, če mu pove resnico, a Rutarica je povesila glavo, in mu ni niti odgovorila.
»Le pojdite domov z vašo obteieno vestjo!« ji je dejal sodnik in sklenil, da te zadeve se ne bo odložil.
Orožniku je dal posebna navodila, in vse odslovil rekoč, da se bode najbrže še videli .. .
Košir je potožil orožniku, ker je bil Rutar prost, a on mu je dejal, da naj še malo počaka, da pridejo domov. »Zdaj ga bomo šele prijeli od prave strani,« je pokimal in prisedel h Koširju.
Košir je pognal krčmarjevega konja in se veselil, ker bo ozdravel njegov rjavček.
Prispela sta domov pred Rutarjem, in ga pričakovala pri krčmarju. šele po deveti uri sta se pripeljala z materjo.
Orožnik je šel po župana, da je šel z nj;m k Rutarju.
»Tako, gospod Rutar,« je povzel orožnik. »Zdaj mi pa priDesite vse nože, kar jih imate pri hiši!«
Rutar je prinese! molče sedem nožev in jih položil na mizo.
»Ali so to vsi noži, kar jih imate?« je na moč uradno vprašal orožnik.
»Da,« je pritrdila mati.
»Gospa, vi kar molčite, mi bo ie vas sin odgovoril! No, ali bom še dolgo č>kal na odgovor?<
•
O te*** n enem
V prli^rlšai sedanjih težkih
zapadu
Ni23>zc€n£ka mesta v fnrete&lorti in s*s**a*si«cti
VeČina nizozemskih mest leži ob prometno važnih rekah in prekopih. S spreminje-vanjern podobe nizozemske površine se je sporedno spreminjal tudi pomen posameznih nizozemskih mest. Tako je bilo mesto Leuwaiden svoje dni važno pristaniško mesto, danes pa ieži globoko na kopnini. kakor italijanska Ravena. okoli katere divjajo dan^s tako ogorčeni boji med auglo-ameriškimi četami in nemškimi grenadirji maršala Kesselringa. Leyden je bii v srednjem veku. ko je ležal pred izlivom Rena v morje, največje nizozemsko mesto. Pozneje, ko si je izbral Ren nov izliv v morje, je postal Levden neznatno podeželsko mestece ob regulirani reki Bcezen. Od vse stare slave mu je ohranila spomin samo tetka fizika s svojo Levdensko steklenico, s katero smo se zabavali v mladih letih pri fizikalnih poskusih.
Ustanovne listine nizozemskih mest segajo večinoma v 15. stoletje. Zato so precej mlajša od naše Ljubljane, katere rojstni list sega v 12. stoletje kakor nam pripoveduje Ulica 800 let Ljubljane. Po 16. stoletju so bile izdane ustanovne mestne listine samo še za lo nizozemskih mest. Med najmlajšimi mesti je Haag. sedež nizozemske vlade. Vsega skupaj sieje Nizozemska danes okoii sto "mest, od tega šest velemest-Amsterdam s 778 000 prebivalci, Rotterdam s 594.000, Haag s 469.0O0, Utrecht s 160 000, Haarlem s 127.000 in GrJningen s 112 000 prebivalci. V teh šestih velemestih živi okoli dva milijona ljudi, to je nad ena četrtina vsega nizozemskega prebh 3'stva. Pomembna so tudi srednje velika mesta kakor EicThoven. ki šteje 94.000. Nimvvegen 88.000, Tilburg 85.000^ in Arnheim 82.000 prebivalcev. To so tarna mesta, ki so sedaj prizorišča težkih bojev med nemško vojsko in angloameriškimi napadalnimi divizijami. V srednje velikih mestih prebiva 911.000 Nizozemcev, to je 11 odstotkov vsega nizozemskega prebivalstva. Tako prebiva kljub agrarnemu značaju Nizozemske nad tretjino vsega prebivalstva v velemestih in srednjih mestih.
Od šestih nizoze*nskfh velemest leže štiri v nerx»sredni soseščini. Vožnja z električno železnico iz Rottordama v Haag traja dobre pol ure. Iz Amsterdama v Haag ali Utrecht pa dobro uro. Zaradi tega prebiva na tisoče Amsterdamčanov in Roterdam-čanov v Haagu in se vozi samo preko dne na delo v obe velemesti. V življenju nizozemskega ljudstva igra vsako od štirih glavnih velemest svojo posebno vlogo. Amsterdam je politično. Rotterdam gospodarsko. Utrecht kulturno in Haag družabno središče nizozemskega naroda. Seveda je A«~*terdam s svojo borzo tudi nadvse važen darski činitelj, kakor tudi važno pro-žarišče s svojo slovito univerzo in i. jiškimi galerijami z zbirkami starih \    andskih slikarskih mojstrov.
vmsterdam je s svojimi stotinami prele ov eno izmed tistih redkih velemest, ki T zgodovini svojega razvoja niso poznala
zastoja, štel je že za 30 letne vojne nad sto tisoč prebivalcev. Prištevali so ga med pet najbolj obljudenih zapadnih mest tiste dobe. V 19. stoletju ga je v gospodarskem pogledu daleč prekosil Rotterdam. Tako je znašal pomorski promet amsterdamske luke leta 1933. okoii 6 milijonov ton blaga-rotterdamske pa 39 milijonov ton. Amsterdam je sezidan na pilotih kakor Benetke. Zaradi tega je cena zemljišč že od pamti-veka zelo visoka, kar je prirodno dovedlo do zidanja ozkih in visokih sfavb, ki dajejo posebno obeležje vsemu mestu.
Dočim je Amsterdam ljubosumno čuval co današnjih dn: svoj starinski značaj, pa je Rotterdam brez prizanašanja poi-ušil skoraj ves ntart del mesta. Zato ima tudi kot eciino nizozemsko velemesto za sodobni motorizirani premet primerno široke ceste. Ka,kor v Amsterdamu, so tudi v Rotter-damu zgrajeni celi deli mesta na pilotih. Zaradi tega je tudi cena zemljišč zelo visoka. Srce Rottcrdama je njec,ovo pristanišče, eno izmed največjih v Evropi.
Do 18. stoletja so slavili Graven^hage, to je Grofovski Haag ali Gegthe kot najlep^ vas v Evropi. Kljub svojemu vaškemu položaju je bil Haag skozi stoletja sedež deželnega, kneza. Mestnih pravic pa ni dobil zaradi odpora ostalih nizozemskih mest vse do nastopa Ludovfka Napoleona, ki mu jih je podelil v zameno za to, ker je prenesel seaež svojega dvora v Amsterdam. Novo pridobljene mestne pravice pa so takrat Haagu kaj malo koristile. PnČel je propadati na celi črti. Opomogel si je š°le po
ustanovitvi nizozemske dinastijo, ka je zo-i pet prenesla svojo rezidenco med njegove I stene. Haag leži na suhi zemlji, nazvani i Geest. in ima zaradi svojega položaja v j ravnini neomejeno možnost i azvoja na vse ! strani. Zaradi svojega vaškega položaja ni I bil nikoli utrjen in se je lahko širil na vse j štiri strani. Utrjen je bil samo kraljevski grad. Do pričevka 20. stoletja je bil Haag še hudo starinsko mesto. Z nastopom novega stoletja pa so haaski občinski očetje odločno zagrabili po krampu in lopati. Brez pri zanaša ni a so porušili vse stare mestne dele. kakor v Rotterdamu. Zasuli so stare prekope in izgradili moderne ceste in povsem neve mestne dele, ki so popolnoma podobni modernim mestnim okrajem v nemških porurskih mestih. Kljub vsem tem novotr.rijam na je ostal Haag v bistvu še vedno najlepša, vas Nizozemske«, čeravno šteje z okoliškimi mesti, kot sta svetovno znam kopališči Scheveningen in Loosdui-nen, skoraj pol milijona duš.
Utrecht je sedež v nizozemski zgodovini tako pomembne utrehtske škofije in svetovno znane univerze. V njegovih zidovih se je porodila Nizozemska leta 1579. Slovi po svoji škofovski katedrali z najvišjim 110 metrov visokim zvonikom. Ta stolp je postal značilno znamenje za Utrecht, kakor so v ostalem več ali manj visoki cer-I kveni stolpi za ostala nizozemska mesta. V Leidnu so sezidali ljubosumni meščani sicer še višji. 120 metrski zvonik, ki ga je pa na neizrečeno veselje Utrehčanov kmalu podrl vihar.
tinh Avsnist:
l 1 1
3f#!   l    9C O *Cis Ui    IH V14
Takrat je bilo pr. ood;šču precej naraščaja \ blag materi, ki je snreje'a petak z zadovoljiš lo nas je več mladih fantov. Tako sta bi a j sr^om. Videla e vsaj dobro voljo da si hori pr. dva brat- Benigerja (eacn jc kot sodir j ceru pošteno služ;ti sam sivoj kruh — pa ee-uradnik že umrl. za drugega ie vem. kje je). I tudi njen ljubljeni sin Gustl ni »nove maše Oba .sta mela krasno n^avo Dva brata Sever [ pe^« Žal sem njej piačo pr nesel samo par-s»ta že tudi v crohu Dalje Šairm R (k» je že l krat. Zadela me je najhujšt nesreča. Kruta dolgo na rna<?istratu) Jebačin n še mno<r dru- usoda, neizprosna smrt nam je iztrgala lo naj-
gi ki so odšT od sod;:*ča drugam. Odveč morda ne bo tudi če povem, d* smo b;l nekoč zbrani v tem poslopju in sedeli drug poleg drugera 5nledeč: »vetrovi«: Rurja. Juh. Se- J ver in Šrurrn Pa smo «e kar razumel. No. ti j tako je mineva: dan za dnem, teden za red- i no m pnšel je prvi mesec, kateremu so jedili j drugi BI sem tud* jaz neka i časa vol or ter- j pripravnik Kmalu pa je nastopil dan plačila J tud; zame Še danes se epom njam kako geni
dražje bitje ;z rok 5. oktobra 1899 Zapustila je z jako skrbnim in dobrim očetom pet otrok. Ta udarec je b:l zame tako hud. da sem prostovoljno izstop:! \z službe 17 novembra 189°. hoteč se umakn'ti med zidovje, kjer vladajo mir. tihota n zadovoljstvo Začutil pa sem. da ne spadam tja, kjer živi le en spol, le molk in molitev, ;n da morem rudi med svetom po.:.t~no f veri. Tako sem se dne 9 decembra 1899 vrnil nazaj na sodišče, kjer
bil srečen, ko sem no rako kratkem odhodu iz i me i« takratni sod. nrecisito nik E. takoj n
sole že prejel denar, prvo plačo, m to celih 5 goldinarjev. Kako sem jih gledal, kako so se mi zdeli lep: *n kako sem bil srečen in vesel. Moj prvi uradn1 zaslužek. Ponesel sem »fun-far« hitro domov, ga izročil svoji predobr, ziati,  sedaj  že zdavnaj  v  grobu počivajoči
Nizozemska
brez nadaljnjega sprejel Počasi sem se uži-vel in reč: moram, da sem bil ves čas svojega 401ernega službovanja navzlic ž;vljenjskirn težavam zmeraj zadovoljen v svoji službi.
Kakor sem si želel m hre-penel. da bi počasi tudi jaz kčkaj kaj napredoval, vendar nisem nikoli nikomur ničesar zavidal, ne njegove sreče, bogastva ali neprec&a. Vsak moj predpostavljeni se mi je zdel. zlasti če je bil starejši in uvideven, kakor drugi oče in učitelj. Vsakega sem rad poslušal, ubogal in rmi bii hvaležen za nauke. Svarila sem sprejemal z udanos'Jo na znanje.
V starih Križankah sem sHi*iI tri leta. Ko sem hodil v to poslopje, sam se ozrl večkrat nad vezna vrata, kjer sta vk-f?sani v kamen še danes dobro vidni letnri 1557 in 1766.
Ze kmalu ob početku svojega službovanja sem pričel spoznavati najrazličnejše lastnosti ljudi, ki sem z njimi skupaj sHižil. Takrat je bil v starih Križankah mlajši (10 do 12 let starejši od mene) samski, toda čudaški pomožni uradnik, kateremu sem bil dodeljen kmalu ob vstopu v službo Ta je imel navado, da si je v ponedeljkih prinesel v pisarno velik kos kruha in Janine. Nekoč me je poklice 1 in mi dejal:
»Poglejte, to je za ponedeljek. Od ezal je pri tem košček slanine. To je za t vrek. Zopet je odrezal. Nato je imenoval vse dneve v tednu razen nedeje. Dodu je: Vsak dan bom pojedel po ?n košček slanine kot prigrizek za dopoldan.c
Križanka štev. 48
»Seveda so!« je domala preglasno odvrnil, in porinil nože po mizi.
>Ali žepnega noža nimate?«
>Imel sem ga, pa sem ga izgubil.«
»Tako,« se je nasmehnil orožnik,
»Obrnite žepe!« je strogo veleL
Rutar se je razjezil: »Ali moja beseda ne velja?«
>Ne kričite, ker nisem gluh, in obrnite žepe!« Je hotel ali ne, moral jih je obrniti, in žepni nož je padel na tla.
>Kaj pa je to?« je vprašal orožnik in pobral nož.
»Niti sam nisem vedel, da Imam ta kropeč v žepu — ta nož je od bivšega hlapca.«
»To n: važno, čigav je! Zakaj vSte hoteli ta nož prikriti? Posledice boste imeli zaradi tega!«
»Kaj me brigajo posledice ta nož,« je brezbrižno odvrnil in se vsedel.
>Rutar, ne govori tako!« ga je opozoril župan.
Pričela sta ogledovati nože. Odprl je tudi žepni nož in ga skrbno ogledoval.
»Tako,« je naposled dejal orožnik. »Osta-le nože lahko odnesete, le vašega bom vzei s seboj!«
^Zakaj pa ravno mojega?« je vprašal z negotovim glasom
»To vam bom že pozneje povedal — še to mi povejte, kaj ste klali s tem nožem?«
To vprašanje mu je pa zaprlo sapo! Po par trenutkih je šele odvrnil: -Zajca sem klal.«
Tedaj se je pa župan oglasil: »Rutar, lažeš! 2e je minilo leto dni, ko si prodal zadnjega zajca, ki si ga mel! Zaklel si se pred menoj, da ne boš nikdar več imel zajcev, ker da je samo delo z njimi.«
»Tako,« je kimal orožnik in hotel zapreti nož, a ni šlo
»Kako pa se zapre ta nož? Ha, že vem! To je pa tako imenovani .Temine', pretepa ški nož ... Pa pojdlva. gospod župan — sodim, da bo vse v redu... Lahko noč!«
Sla sta v občinski ura£ in še enkrat pregledala nož pri močnejši luči. Vsak nož ima zarezo na kitat da se lahko z nohtom od-
pre, in Rutarjev je imel se posebno močno zarezo, in v tej zarezi je neprevidni Rutar pustil dobro vidno sled krvi.
»Da, res je,« je potrdil župan.
»Slabo se mu bo godilo, sodnik ga Ima na piki,« je dejal orožnik. »Se jutri mu bom poslal nož in pismo .. . «
Po treh tednih sta dobila mati in sin vabilo od sodišča.
Rutar si je mislil, da bo vse zastalo. Dejal je materi, da bo vse Koširje postrelil kakor zajce.
Mati se je jezila nad sinom: »šle drugi bodo gospodarili na najini zemlji, taksen gospodar si ti — vse boš zapravil! Zdaj ko imava največ dela na polju, bova sedela v zaporu . . . Saj pravim, na stara leta bom zaradi tebe posedala v zaporu!«
»Molčite že enkrat! Saj vendar ni se nič gotovega. Dokazati mi bodo morali prej, kajti brez dokazov ni sodbe, nož sem pa dobro očistil!«
»Samo to ti povem, da bom odslej govorila resnico! Slutim, da imaš hudobno srce — ti mi delaš sive lase! Samo enkrat sem lagala v svojem življenju, in ts celo pred Bogom — ti boš strah sosedov! Vsi se te bodo izogibali...«
»Molčite, sem vam dejal!«    je zakričal
nad njo.
S solzami v očeh je šla na delo. mati ne-
vrednega ji sina.
Dan razprave je nastopil. Rutar se je zagovarjal na vse načine, šele ko mu je sodnik pokazal nož in v zarezi kri, se je vdal.
Povesil je glavo in molčal. Tedaj ga je sodnik začel pestiti.
Kričal je nad njim; kot občinski odbornik bi moral gledati na to. da bi bil v vasi red in mir!
»Vaša čast je za zmeraj poteptana, kar ste storili takj podel zločin! Kot občinski odbornik, rasluzite se večjo kazen — ttiri mesece boste ostali tu in kazen morate takoj nastopiti!« je sodil In velel pazniku, naj ga odvede.
Kosir je dobil zadoeoenje. Ob njegovi na-
vzočnosti ga je sodnik ponižal in to je bila huda kazen za oholega Rutarja.
Ko je paznik odvedel Rutarja, je ostro pogledal Koširja in mu z očmi zagrozil najhujše ...
Ko je sodnik zaslišal Rutarico, mu je med solzami vse odkrito priznala. Sodnik jo je obsodil na osem dni, a še te le pogojno za dobo petih let.
Vsi vasčani so pomilovali FwUtarjevo mater in si šepetali, da so bUi domala vsi Rutarji zlobni, in da nimajo ženske pri njih sreče. Rutarica je b'la od dela in žalosti hudo raztresena. Včasih m vedela, kaj počenja. Da je bila nesreča popolna, ji je še brana padla na nogo, ki sta jo z deklo snemali z voza Jeklena konica ji je močno raiiila koleno. Pet dni je že ležala v postelj:, ko ji je zdravnik dejal, da bo čez dva dni lahko vstala. Toda nesreča se je naselUa pri njej! Še t'sto noč so se ji vnela pljuča. Zdravnik je bil v skrbeh in njegova skrb ni bila zaman! Po osmih dneh je dotrpeia.
Zupan je sporočil sodišču, da je umrla Rutarjeva mati in obenem zaprosil za odpustitev kazni, ker je bilo posestvo brez gospodarja.
Sodnik je ugodil županov: prošnji. Toda
predno je odpustil Rutarja, mu jc naredil ostro pridigo.
Ko se je Rutar vrnil domov, se ni ozrl ne na desno in ne na levo. Izogibal se je vseh ljudi. Pričel je zanemarjati delo.
Nekega deževnega dne je prišel župnik k njemu. Dejal mu je, naj prime za delo, ker tako ne bo šlo naprej, da bi postopal t brezdelju. A Rutar mu je odvrnil, naj skrbi za svoj dom.
Kljub ostremu odgovoru ga je skušal pomiriti, da bi opustil scrrastvo do Koširjevih- A zdelo se je, da ga m niti poslušal.
Ker je buljil v tla, je župnik br*x besede zapustil hišo. Slutil js. da as te sovraštvo ne bo srečno končalo
Rutar je zavidal Ko*rJ«. ker at je t tujini pridobil premoženje, da Je lahko fhrel v brezdelja. Zato Je tm* 00 hlapa*, da U
Etegovnlca stev. 4S
a — a — a — ang — ans — ber — ca — ca _ da — dan — ov — di — dov —- ge
— ho — ho —  z — ja — je —      — kis
— kla — ko — laj — ie — to — Ije — ljo
prišel iz malega kraja, kjer se je rodil. Želel si je sveta in denarja . ..
Ko je umrl v fari organist, je župnik pregovoril Jerneja, da je nadomeščal orga-n sta, dokler ni dobil drugega.
Ko je Rutar zvedel to novico, mu je vzkipela kri! sest nedelj je nadomeščal or-ganista. in vseh šest nedelj ni Rutar prestopil praga cerkve. Niti njegovega glasu ni maral slišati, tako hudo ga je sovražil. Zavidal mu je. ker je bil šestdeset let pastir, zdaj pa pose':a z župnikom.
Kar je mel sadja, je vsega namočil za žganje.
Ko so prišli cigani v vas, jih je povabil k sest Dal jim je žganja, slanine in kruha. Cigar1! so mu navdušeno igrali dva dni, ker jih je tudi s tobakom zalagal. Med tem ko 30 mu c gani igrali, je zunaj na vso moč snežilo, in v tem je Rutar užival! Cigansko godbo je nad vse rad poslušal: citre, g-osli in kitaro.
Ker je zapadel sneg dokaj visoko, so cigani prosili Rutarja. če bi smeli nastaniti se pr njem za nekaj dni. Rutar jim je dovolil. Cez dan so beračili po vaseh, zvečer so pa Rutarju igrali Ko so cigani odšli, je Rutar spet sameval.
Srce mu je pa zopet zaigralo junija meseca, ko je resno obolela Magdalena. >Naj pogine prva ona!t si je glasno govoril.
In res je čez dva dni izdihnila svojo trpljenja polno -rfiiASc, kljub skrbni zdravniški negi. živce je imela popolnoma iačrpane, je dejal zdravnik.
Dobro uro preden je zapadla v agonijo je prosila sina, naj se izogiba Rutarja. Sin ji je to obljubil.
Toda Rutarjeva zloba j« presegala vse meje. da bi bil mogel držati to obljubo!
Ko so nesli Magdaleno skosi tras k ▼se-osmu počitku, js Rutar nalašč izpustil krave v tistem hipu to jih £0*1 O* paso Dva mlada junčka vesela svobode, sta skakala
Besede pomenijo:
Vodoravno: 1. važen del :astiine, 8. divjak je njegov antipod, 15. država v Az j ,
16. glasbeni pojem, 18. kraje, ni prislo\, 20. predlog. 22. dej savbe. 23. kemična prvina, 24. mesec, 25. osebni zaimek, 26. orožje. 30 dei glave. 31. zimski po av, 32 hoten, pripravljen, v načrtu, 36. s • v nski ljudski pđsateij, 37. nekdaj zelo znan filmski komik. 39. sredstvo, ki ga uporab ja o samomorilni kandidaU, 41. kraj obilja m brezskrbnosti. 43. jezero na Finskem, 4k gradbeni material. 45. nor.em.tn: uspeh, 47. nesnažen, grd. 52. kr.k. vpitje, 54. moško ime, .55. brezalkoholna. pijaCa, 56. obrtnik, 57. enota japonske valute. 60. svojimi zaimek, 62. Btaliianski zaimek, 63. kranjski močnik. 65. letos umrii režiser in igralec ljubljanske drame, 67. m čni kmalu izpade, 69. grška črka, 70. eb:tnik, 73. >pada k divjačini (srb.), 74. latinsko ime za nek sklon, 76. gorov e v Az: i 77, človek, ki ima razvit dar ze razčl nje- anje.
Navpično: 2. osebni znimok. 3. d lo v vinogradu, 4. pripovedni pesnik, 5. p ed-lo& 6. italijanska spojnik. 7. Ijubiten, diletant, 8. epega veden.a. 9. predlo.c;, 10 gora v Posavju. 11. poki a j ina v Z dnji Indiji. 12. beseda, ki z njo tvorimo pre-^žnik, 13. vzklik, 14. bajeslovje, 17. pred log, 19. sedaj je racioniran. 21. frae3fki pisatelj, 25. padavina, 27. domača živsj, 28. spet spojen, zadrgnjen, 29. živi v B:gi i, 30. neizeanetničen, prkodem, 33. osebni zaimek. 34. reka v južnovzhodni Franciii, 35. začetek vasi, 37. of>ak na Jadan.:, 3fi. reka v Itariji, 40. graćbeno sr dstvo, kurivo. 42. posledica žalosti, boječi ie, 46. domača žival, 48. znak za kernično pn ino, 49. rumena okrasna cvetlica, 50. ženako ime, 51. obrnjena beseda pod 35. na\npičn>o. 53. mitojoš-ki leta.Iec. 57. nebesna smer, 58. padavina. 59. pripad iki gen-n^nskega pomena, 61. živčni napnd, 63. ob ki pomožnega glagola, 64. zače'ek živ'ie-ja, 66. osebni zaimek. 67. lep, krasen. 68. življenje, obstoj, 70. osebni zaimek, 71. eg p-6an>ki sončni bog, 74. rjodridrii vezn:k 75. osebni zaimek.
Rešitev križanke štev. 47
Vodoravno: l. simfonija. 8. predavati, 15. meter, 16. ropar, 20. otožen, 23. ras. 25. sod, 28. čas, 27. Rim, 29. obesek, 32. Tirana. 34. Milan, 38. vrtec, 39. iver, 40. dopedenje. 42. dasd. 43. rod. 44. kriv, 47. kopa/išče, 51. Eger, 54. Ro-jo«. 56. Era to, 58. amulet 62. aparat, 64. kan, 65. rop. 67. zlo, 69. Ala, 70. Arad, 72. la&ote, 75. mecen, 76. oviti, 78. pritekati, 79. no. onošen.
Navpično: 1. si, 2. mm, 3. fe-r, 4. otekel, 5. nem 6. Iris, 7. Arad. 8 pr č. 9. E.os, 10. dož, 11. apetit, 12. van, 13. ar. 14. Ig,
17. Rab, 19. zob, 21. tam. 22. din, 23. roj:, 24. -eme. 27. raca, 28. roa-ri, 30. «r, 31. ka^, 32. tre, 33. red, 25. no, 36. karat, 37. d dič, 38. od, 41. dol, 44. krak, 45. Irun. 46. vol. 47. kot, 43. os, 49. če. 50 era, 51. eia, 52» gora. 53. ruta. 55, device, 57. Ajatin, 59. mat, 60. loj, 61. sla, 63. aii, 65. rana, £6. pari, 67. Zlin, 68. okop 70. set. 71. nek, 73. ovo. 74. eto. 75. mi 77. iš.
— io — med — mir — man — na — ns — ■ ne — ni — n  — n — nji — o — o — or
— pa — po — rec — ro — sej — sod — sve — ščev — sko — ste — ta — te — ti
— tič — u — ul — v a — vas — vi — vi
— v o — \ o — v o — za — zi.
Iz teh zlogov sestavi 23 besed s pomenom:
I) grška pokrajina. 2) Stritarjeva po\os* J) nekd srh^k po'itik, 4) evropsko velemesto, 5) dalmatnske v no 6) mesto v srednji Franciji, 7) ženska c-eba v Prešernovi romanc1. 8) ptica selilka. 9) laket (lat.). 10) kra- ob železnici ra Gorenjskem. 11) vas v Ljubljani, 12) maščev.'nje. 13) ciavno mt>to balkan^-države. 14) mesto v .-severni Srb ji, 15) reka na K taj.-ikcm 16) sramotno dejanje. 17) kova;ko in čevljarsko orodje. IS) reka v S:biriji. 1^) :partan«ki kraj, 20) himalajska pokra ifna, 21) vas m rečica v Slov goricah, 22) -,rhsk zgodovinck   dan. 23) desni nr:tck §tve
DniGe črke. hrane navzdol, in tretie navzeor (v 14. bc-edi pnn, trt-tja in četrt' črka) povedo po naše Citat iz Schillcrjev h Piki »U.miri i jev.
Rešitev zlogovnice štev. AS
1) Stara pravda 2) Turnourajsk , 3) oktober, 4) led v ca. 5) Evgcnij Onjesm. 6) trezor.
7) Nande. 8) Ikaros, °) cicani.  10) aHivij,
II) Pnile. 12) Rusjan, 13) Evridka. 14) Švica, 15) Evbcja.
Stoletnica  Prešernove  Zdrav! jice.
Rešitev zlogovnice štev. 47 1) Labrador, 2) Jeruzalem, 3) ITkanca. -H Dctela.   5)   Jajce,   6)   efend,   7) veverea,
8) Sisek. 9) Id ot. 10) Bon mirt- 11) Rja-vina. 12) Abraham, 13) tecloe 14) Jadran, 15) ekipa.
»Ljudje vsi bratje, bratje vsi narodi.«
Ali je bistroumnost pc«2ac*ijiva
Z vprašaniem, al: je bi<r armno^ po-dedljiva se je mnogo bavil Nemec dr. R_i::-ohl. Zbral je podatke o 2675 poročenih P r;h in 10.071 otrokih. Ugotovil je, v ■ meri podedujejo otroci bistroum-.o^i, sji so njihovi starci bi.-Uoumni ali ne. Sestavil je o-bširno podrobno statistiko, iz kate. e raz-vidimo:
Ce sta eče in mati malo bistrega duha, je komaj 5.4 •/• njihovoh otrok zolo r^z-uninih, srednje bistrih 34.4" a, prav malo bistrih pa 61.1 °/»; torej velika večina. Nasproten pojav pa je dr. Reindhl opatij pri tistih otrocih, katenh starši so bi^ruurnni. Celih 71.5 °/o otrok takih staršev je njihovo bistroumnost podedovalo v največji me- i. srednje bLstrih je bilo 25.4 °/o. samo trije odstotki otrok bktroomrtih staršev pa je prav malo razumnih.
Dejstvo, da imsa<> razumni starši lahko tudi duševno naravnost ome j: ne otrođte n narobe, dokazuje, da se b st:oumnost ali nebistroumnost ne podeduje nep x>redno od staršev. Pač pa lahko podedujejo otroci takšne vrste lastnosti tudi od prejšnjih rodov.
Proučevanje vprašanj, al: in kako je razumnost podedljiva, je p^ieg drugega ovrg'o tudi Schoperhauerjevo razlago, ki p>rav i, da podedujejo otroci tudi bistroumnost od obeh, od očeta in od matere. V tem pogledu nima nikdo od obeh kakšnih posebn h zaslug, če so otroci brihtni.
kakor podivjana. Pogrebci so se glasno zgražali nad njim, ker je motil s kravami žalosten sprevod. Tudi župnik ga je pre-zirl£vo pogledal in že sestavljal besedilo, kako ga bo po pogrebu ostel. Košir ni v svoji globoki žalosti niti opazil tega prizora. Oče pa je stisnil pesti:
*To ti bom stoodstotno plačal!« si Je mrmral.
P„utarjevo veselje je bilo očitno. C!m je sprevod Odšel, je velel dekli, naj gre ona past krave, sajn se je pa vrnil v liiso.
Po pogrebu je šel župniK takoj nadenj; dobil ga Je na dvorišču. Vprašal ga je, če ima sploh še kaj vesti.
?.Sramuj se svoje pokvarjenosti! Vsaj mrtvim bi dal mir! Rečem ti, Rutar, da ... <
Rutar je zamahnil z roko in mu segel v besedo:
>Vase prdlge imam že ob nedeljah do grla in nimam volje, da bi vas se v delavnik poelušal! Duši me vaSe govorjenje !c Po vojaško je molče pozdravil, šel naglih korakov v hišo in za pahnil vrata za sabo.
Župnik je debelo gledal za njim. Tako drznega človeka pa ša ni imel pred sabo. Obstal je na mestu ne vedoč, kaj naj stori. Njegova tfha želja je b:la. da bi bil preprost viorvek. vaški pastir. vsaj za deset minut.
»Tega peklenščka pa ne bomo ukrotili,« si je govoril, ko se je vraCal v župnlšCe.
Odtlej, ko se Je Rutar se župniku zameril, je bil popolnoma osamljen. Nihče ni maral z njim govoriti. A to mu ni bilo mar, tako si je celo želel Toda če je šel mimo Koširjevih, je imel vedno koso na rami, dasi ni sel kosit. SVui Jernej je dobro vedel, zakaj nosi koso s sabo. Požvižgaval je in as vedel tako. da je bilo ocVtno. da Ju iDiva. Vaški paetrr jt stisnil pest in skočil za njim.
Schrlftleiter - Urejal«: Rudolf Oztm. — Pur »Narodi*- tiskarna A. O.« al* Drackrtelle 3Ba »Narodno ttek«"»° d- d** *°t tiskamarja: Fran Jeran. — Pur den In^eratenteU -- Za ten   i ■ odgovarja: LJubomir Volčič.