ZQ«. številka.
V Ljubljanu i soboti 7. septembra 1918.
IL leto.
.Slovenski Narod* volja po polti a
za Avstro-Ogrsko;
cek> leto skupaj naprej. .
pol lete     m m   *. «
četrt lete   m , na mesec m
K 50*— . 25-. 13*-. 4*50
a Nemčijo: celo teto naprej  ....  K 55 —
za Ameriko in vat drage dežele: celo leto naprej      • •  .  K 60*—
Vprašanjem glede Inseratov ae naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka, fpravniitvo (spodaj, dvorišče levo). Knaflora ulica it S, telefon it 85.
Izhaja vuk dan svetor Is
M nodoijo hi praznika.
Inserati se računajo po porabljenem prostora in sicer   1 mm visok, ter 54 mm Širok prostor:enkrat po 12 virL. dvakrat po U vin., trikrat po 10 v. Poslano (enak prostor) 30 vin., parte in zahvale (enak prostor) 20 vin. Pri večjih InsercIJati po dogovoru.
Nori asrecatU saj pošljejo ■aročoiao vedao   £^ po nakaanloL ~4M Na saao pismene aaročbe brez poslatve deaarja se ae tiare za« alkakor ozirati. ..Narodna tiskarna" teleloa it. 89.
celo leto naprej pol leta „
.Slovenski Narod- velja v dostavljen na dom ali če se bodi ponj:
- *
K 48*— J četrt seta
24-
na mesec
4 —
Posamezna itevltka velja 30 vinarjev.
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knallova nlloa it S (v L nadstr. levo), telefon it 34
KorolKe razmere.
(Izviren doniš >Slov. Narodu«)
Narodnostne razmere na Koroškem so postale značilne za nemško kulturo. Stoletia že prebiva v tej deželi delaven slovenski rod in ves čas je imel opravka s svojimi nemškimi sosedi. Ostal le straža inssaalovanstva do danes. Boii, ki so se bili na teh tleh, se bližaio svojemu koncu in kliub največjim nasil-stvom pričakujemo svobodno solnce.
Dva faktorja si stojita na Koroškem nasproti: celokupno nemštvo, ki je zdrrženo v najnovejšem času v >Volksratu«, in slovensko ljudstvo, združeno v >Kat. politič. društvu za koroške Slovencem. Ta dva narodna činitelja bijeta neizprosen boj na življenje in smrt. Prvi činitelj ima vsa svoja kulturna sredstva, vse organizirane sile države in dežele, gmotne in duševne, na svoji strani, medtem ko se opira drugi faktor samo na moralno silo tep-tanega naroda, na njegovo srednje gmotno stanje in — na bodočnost, ki bo naša.
Poglavitno delo za Nemce opravlja > Volksrat«. Ta organizacija je precej dobro izpopolnjena in je z neznanskim terorizmom dosegla, da ii pristopa vse uradništvo od najvišje osebe v deželi pa do zadnjega pisarja. Pridružila se ji je sedaj tudi duhovščina. Zastopane so vse panoge, dasi sta kmetijstvo in delavstvo samo masa, kajti kmet in delavec vesta, da i ima delo ne ho olaiša-no, tudi če doseže VoLksrat vse cilje. Poglavitno pa je. da nosi cel stolp tega ustroja dunajsko glavo. Ker je uradni-stvo v" tako o?romni večini zastopano, je značaj celega boja uradniški in Volksrat varno zavetišče oosebno za tiste nemške uradnike, ki služilo na slovenskih tleh. Vso to uradništvo je do skrajnosti fanatizirano in šovinistično, puhloglavo do smešnosti. Da materijalna stran Volksratu ne dela skrbi, je naravno, kalti uradnistvo je plačano od države ali dežele. Dalie dobiva nemško in nemškutarsko učitelj-stvo iz deželnih skladov svojo letno »rento za juspešen pouk nemškega je-zikac in če so volitve, se razdelijo agrarne državne subvencije med naj-i uspešnejše agitatorje — za povzdigo
LISTEK.
Pred sezono.
(Praško gledališko pismo.)
Počitnice so pri kraju, Kolikor se namreč sploh more letos govoriti o počitnicah. Kdor je mogel, se Je rešil vsaj za par tednov na deželo, da je tam za drag denar nekoliko pozabil na glad in na vsakdanje skrbi. Posebnih radosti ni mogel užiti navaden Ietovtščar, kvečjemu kak »verižnik«. In tako se je vrnil vsak z novimi skrbmi v mesto: kaj bo, kako bo v prihodnji zimi?
Tudi gledališke počitnice so pri kraju Povsod se začenjajo sezone. Program nam lasno kaže, da je prišlo tudi v svetišča umetnosti do ločitve duhov. Najbolj nas o tem prepriča kriza na d u -najskem dvornem gledališču. Tudi na tem najvažnejšem mesta se je pokazala potreba »revidirati« program. Grof Andr. Wehrburg seveda še ne pomeni programa. Toda Wcfarburg je pri-
živinoreje. Brez dunajske glave bi ves ta nemško nacijonalni stolp seveda moral propasti.
Po računskem sklepu leta 1913. se je razdelilo za nemško kmetijstvo 49.215 K in na slovensko 12.320 K. Zadnja številka ie pa za slovensko kmetijstvo že vsled tega brez pomena, ker se tudi tukai deli po ključu narodnega prepričanja in se vpoštevajo v prvi vrsti >Deutschfrouudliche<.
Slovenskemu ljudstvu ne dajo nobene gospodarske šole, a sami jih imajo pet, ki pa so povečini prazne. Ce slovenski fant ni zmožen dosti nemščine, mora iti na kranjsko šolo, kar seveda več stane.
Nekdanjemu slov. učitelju Šumiju fsedaj Schuinv) je slovensko politično vodstvo pomagalo do stremen, a na konja ga je postavil Volksrat, ko ga le imenoval za živinorejskega nadzornika, ne morda, ker je bil zmožen za to službo, ampak ker je računal, da mu bo slovensko ljudstvo zaupalo, in da bo ob prvih državnoibprskih volitvah Grafenauerju iztrgal inandat
Volksrat deli gmotne podpore v obliki boljših služb, katere seveda mora plačati domačo ljudstvo. V deželnem kulturnem svetu nimajo Slovenci nobenega zastopnika, zato lahko delajo Nemci, kakor hočejo. Ko je monsg. Podgorc ustanovil v Šinčivasi svojo gospodarsko zadrugo, je takoj dobil konkurenco v eno uro oddaljeni Schu-mvjevi Velikovški zadrugi. Volksrat se je zbal osamosvojitve slovenskih kmetov, zato se je marala ustanoviti konkurenčna zadruga. Ce se nahaja kje slov. posojilnica in je le par nemških uradnikov ozir. nemškutarjev v kraju, že si ustanove konkurenčno posojilnico. Največja zasluga, da se naše za-družništvo vendar tako lepo razvija, gre našemu diihoviiistvu-
Neka lepa kmetija je prišla v roke dveh mladoletnih otrok, 4 in 5 let starih. Oče in mati sta umrla tekom enega leta. Otroci imajo še daljne dobre so-| rodnike, ki bi jih bili radi vzeli kot varovance. Sodnija je pa določila nem-! škega poduradnika za jeroba. Ta je zapustil svoi poklic v najboljših letih.
da se popolnoma posveti svojim varovancem. Cela okolica je občutila Štajercev duh« Otroci so pomrli v desetem letu in kmetija je prišla po raznih operacijah sedaj v roke ravno tega nemškega uradnika.
Sodniki so popolnoma pod vplivom Volksrata. Vzrok leži v duševni izobrazbi uradništva, v celi vzgoji koroške inteligence. Nemci so spoznali, da je šola bodočnost in ker so imeli nadvlado, so se brezobzirno polastili vseh šol, v prvi vrsti pa učiteljišča v Celovcu. Slovenski učiteljiščnik, ki je prišel v to šolo, je kmalu spoznal, da ie zašel v zavod vsenemškega značaja. Tega se je tudi vlada zavedala, kajti tu sem je poslala več albanskih dijakov, ki so tu na stroške države živeli udobno leno življenje. Da se je le nekaj nemščine naučil in nemškega duha najedel, je bil že zrel za razširjanje nemške kulture. Slovenski dijak je pa trpel. Zaničevali so ga, psovali in tudi pretepali sošolci: če se je drznil citati slov. kniige ozir. časopise, je imel na1 saboj že nemški bič. Profesorji so bili v preganjanju teh rev edini z nemškimi dijaki. Pritožbe niso izdale in tako je omagal in odpadel ta in oni. V tej šoli se ie vzgojilo na ta način nebroi nemškutarskih špiclov, ki so, prišedši v službo, po nemški maniri »delili« kulturo slovenski mladini. Preišnji deželni šolski nadzornik Pala je rekel enkrat: »Diese deutschgewordenen windischen Lehrer sind alle nichts wert.« Kronike slovenskih krajnih šolskih svetov hranijo dosti spominov na take poturice. Delali so lahko, kakor se jim je zljubilo. kajti imeli so zaščitnike v stebrih Volksrata. okrajnih šolskih nadzornikih. Slovenske učitelje pa, ki niso bili združeni v nemških učiteljskih društvih, je čakala slaba kvalifikacija. Nemški in nemškutarski tovariši, nju. ao 4ih zasmehovali celo v javnih IoKalin, pri skupnih konferencah, na železnicah in postajah. (Dalje prih.)
Tržaški problem.
V »Lavoratoru« je priobčil pred kratkim slovenski sodrug ^Alfa« članek pod naslovom >Trst in Jugoslavija«, v katerem pravi, da se mora tržaški problem rešiti potom sporazuma med interesira-nima narodoma na temelju popolne enakosti v narodnih pravicah. Trst naj postane svobodno, avtonomno in neodvisno mesto, ki bo kot svobodna država,, kakor Jugoslavija, v bodoči konfederaciji svobodnih narodov . . . Treba sporazuma, ki ne sme temeljiti na pravicah ali principih večino, marveč narodne enakopravnosti. Obema narodoma se mora zagotoviti trdna podlaga narodne in gospodarske eksistence in eden narod, kakor d meri se mora energično vpreti nenaravnim nacionalističnim tendencam, ki bi imele svrho, da porušijo temelj sporazuma in bi zasledovale raznarodovalne in imperialistične namene ... K temu posnetku smo dostavili, da .zveni precej drugače od »Lavo-ratorovega« stališča, ki se izreka za italijanski Trst v političnem pogledu. Nato pravi »Lavoratore«: Prosimo >Slov. Narod«, naj dokaže s preciznimi citati resničnost svoje lahke trditve.
»Lavoratore« pravi, že odkar se živahno razpravlja o tržaškem problemu, da Trst ne sme biti nikdar pristanišče Jugoslavije, marveč da hočejo Italijani napravili Trst za svobodno torišče vseh civiliziranih narodov, za tržišče, ki hoče živeti v skupnem in poštenem sporazumu z vsemi. Svobodna politična eksistenca Italijanov ne sme b i -
dobil Hermanna B a h r a. Hermann Bahr je bil eden onih redkih Nemcev, ki je tudi v nemški Avstriji našel vedno še kaj avstrijskega. Njegova knjiga o Dalmaciji je svojčas vzbudila precej pozornosti med Nemci. Hermann Bahr pride
torej na Dunaj. Baje bo otvoril sezono z »Antigono«. Torej klasicizem! Ali bo poiskal Grillparzerja za zaveznika? Ne vemo. Gotovo pa je, da bo ostal zvest staremu nemškemu programu.
Slovanska umetnost tu najbrže ne bo našla svojega odra in nam ne bo zal. S tem bi namreč dokazali, da se za nas zanimajo, nam pa je danes skoraj bolj prav, da se ne.
Tudi poljska gledališča so letos oznanila strogo narodni repertoir in čuje se. da pride tudi nekaj drugih slovanskih del na poljski oder. Doslej Poljaki niso radi sprejemali od drugih. Češko gledališče se. pripravlja na slovansko sezono. V tem oziru je že preteklo leto dokazalo, da ne potrebujejo Cehi nemške pomoči. Dajale so se po vseh gledališčih domače stare in nove igre — gledališča so bila razprodana dan za dnem in vsi so Uli zadovoljni.
Narodni divadloje zaključilo sezono z zgodovinskim ciklusom Čeških dram. Hotelo je pridati k svojemu jubileju slova ns ki ciklus, t. j. vrsto najboljših slovanskih iger. Ko ie' naenkrat pred nas stopilo vprašanje, katera slovenska igra bi spadala v ta ciklus, smo stali za trenutek nekoliko osuplo in brez odgovora. Naenkrat smo videli, da nimamo nič reprezentančnega. Isti občutek je menda imelo naše vodstvo slovenskega narodnega gledališča, ko je premišljalo, s čim bi otvorilo po petih letih novo sezono. Kaj smo hoteli svetovati? »Tugom era« še nismo videli na odru. Poleg tega imajo Cehi isto snov v Jiraskovem »Geropu«. »Za pravdo in srce« je lena stvar, a ni reprezentančna. Cankarjeve igre nosijo na sebi pečat predvojne dobe, danes, pa si želi srce drugačne besede. Naše narodne igre bi ne bile razumljive, ker so preveč »naše«. Torej kaj? Narodni di-vadlo se je odločilo za »HI a p c e«. Prevod je danes gotov, nosi naslov »Ce-ladka«. Tako bomo Slovenci v slovanskem ciklu zastopani zelo primerno. V
»Hlapcih« nas bodo videli Cehi in bodo I razumeli marsikaj. Ali ni v njih napi- -sana naša živa predvojna tragedija? — Slovanski ciklus pride na vrsto v prihodnjih mesecih.    Za sedaj se igra le predsezonski repertoir.
Vinograjsko gle d'a 1 i š č e je napolnilo čas pred sezono z nekaterimi dobrimi veseloigrami. Nekaj Molierovih komedij, podanih v pravem časovnem slogu, je imelo velik uspeh. Njim je sledila vrsta domačih veseloiger, ki so enako dobro uspele. Med tem se pripravlja repertoir nove sezone. Razume se, da bo popolnoma slovanski. Posebno kar se tiče nemške operete, je stvar popolnoma odločena; nemškim izdelkom take vrste ostanejo praška vrata zaprta.
Zanimivo je, da je Zižkovska »Deklaracija« (eno najboljših praških predmestnih gledališč, pod vodstvom Zelen-skega) otvorila svojo sezono s Cankarjevim »Kraljem na Betajnovi«. Seveda z lepim uspehom. »Betajnovsky kralj« je nekolikokrat napolnil gledališče.
Otvoritev slovenskega gledališča v Ljubljani se z zamjrianjem pričakuje.
ti ovira ne opravičenim as-* piracijam Slovanov in ^ no opravičenim aspiracijam Nemcev, kar se tiče trgovine, prometa in gospodarske-* ga razvoja Italijanski socijalisti v Trstu vidijo pred seboi >la nobile parola« dr. Turne, ki je v posebnem član-« ku poklonil Trst Italijanom, češ, T r s-t ie italijanski in edino Italijani smejo gospoovati vt njem. Veliko veselje je bilo takrat med italijanskimi socijalisti in globoko se je priklonil pred dr. Turno sam dr. Puecher. Povedali smo že opetovano, da mi ne moremo deliti mnenja dr. Turne in tudi > A lfa« ni na njegovi strani, kajti on ne govori
0 italijanskem Trstu, ki mora ostati samo italijanski« marveč prav jasno pravi, daj se mora tržaški problem rešiti   potom   sporazuma med
1 n t e r e s i r a n i m a narodoma na temelju popolne enakost.! v narodnih pravicah: »Lavora-tore« pa dosledno ne priznava za rešitev tržaškega problema popolne enakosti v narodnih pravicah, marveč hoče imeti za Italijane svorjodno politično eksistenco, za Slovane, kakor za druge, pa hoče trpeti njihove opravičene aspiracije na trgovskem, promet« nem in gospodarskem polju. To se pra* vi: gospodujejo naj v Trstu Italijani, trpelo pa se bo v tržaškem mestu tudi Slovane in druge, ki bodo lahko tu trgovali in se posluževali prometa, t<H da politične pravice priti^ čejo samo Italijanom. Vsa: uprava bo italijanska, avtohton Italijan bo politično gospodoval nad avtohtonim Slovanom. Tako naj bi bilo v Tr-» siii po >Lavoratorovem< naziranju, katero pač čisto drugače zveni, kakor, >Alfova« izvajanja.
»Glas Slovenaca, Hrvata i Srha< prinaša iz Trsta dopis >Pitanje Trsta<« iz katerega posnemamo: >V sporu g len de bodočnosti Trsta so stopili v javnost tudi socijalni demokratie, ki sej razdeljeni na jugoslovanski in italijanski tabor in v vsakem taboru na nacijo-' nalne in internacijonalne skupine. Oba tabora sta naložila svojima eksekutiv-nima odboroma, da složno postavita vodilne misli za rešitev tržaškega vprašanja. Niso še znani zaključki, ah zdi se nam, da se eksekutivi zedinita za te glavne niisli: Trst s svojo okolico ima postati neodvisen 'n svoboden k političnem pogledu in tržaška luka mora biti odprta internacijonalne mu prtn metu vseh dežel in narodov, ki jo bodo potrebovali. V tel novi državio| ima vladati načelo jednako--« pravnosti vseh narodov.« — Vseh??
Razpravljanje o tržaškem problem mu je potrebno, samo stvarno mora bi-» ti. Enakopravnost, samoodločba narodov, demokratična načela morajo nas voditi pri tem razpravljanju in ta načela tudi morajo rešiti tržaško vprašanje. Težko je to vprašanje, zato bo treba še obilnega razpravljanja, ker tržaško vprašanje je važen del Jadranskega vprašanja in je v ozki zvezi z balkanskim vprašanjeni. Dopisnik v »Glasu SHS.« pravi:
Pred vsem je potreba to, kar ie nan svetoval dr. Ferfolja v >Demokraciii<. Piše: »Pravilno bi bilo, če bi Italijani in Jugoslovani sedli k skuoni mizi m si dejali: zemljepinse, zgodovinske, gospodarske, kulturne in politične vezi so nas^ tako nerazdružno zvezale na eno točko za vse večne čase, da se mo-
Glede repertoiria ne bo težava, kajti po petih letih presledka bo izbire dovofi. Jugoslovanska in slovanska gledališka umetnost sta ustvarili doslej toliko lepega, da si bo mogla izbrati novo usta-* novljena slovenska Talija najlepše nje«* ne plodove. Pa tudi naš stari repertoir hrani v sebi še mnogo dobrega, kar bo zanimalo ono našo publiko, ki pet let ni videla gledališča. Vsled razmer bo treba tu in tam poseči po teh dobrih starih stvareh. Take zgodovinske reminiscen-ce, ki imajo v sebi kulturni znak svoje dobe, so včasih tudi na večjih odrih z veseljem pozdravljene. Sicer pa pojde-mo s časom in se bomo le malo ozirali na zgodovino, ki ima za nas malo veselega. Slovanska javnost z zanimanjem pričakuje, kako bo po krasnih slovanskih dneh v Ljubljani izpregovorila slovenska Talija. ..
Politična Ljubljana je izr>re«ovorua tako. da je nekaj tednov odmeval ves slovanski svet. Sedaj je treba, da si tudi umetniška Ljubljana izvojuje častno mesto med slovanskimi gledališči
Dr. J.
Jfono srx>ra2ramori. hočeš nočeš, na tej ari oni podlagi. Oblika ah" ime bodi ono, ki skupnim interesom najmanj škoduje. S popustljivostjo, strpnostjo in dobro voljo se ta oblika mora najti, sicer pride tretji, ki se bo okoristil na škodo obeh.< — To je nam najprvo potrebno, to bodi pričetok reševanja tržaškega problema.
Interesi poljski in iosimki.
Pod tem naslovom je izšel septembra 1914. v poljskem   »Svetu Slovanskem« članek, pisan že pred sarajevskim atentatom. Pisec članka, Zdzislav Marvcki «toji odločno na avstro-poljskem stališču, t U vidi v Avstriji bodočo rešiteljico Poljske, zlasti proti Prusom. Pri tem njegovemu načelnem stališču pa ga straši pogled po faktičnih razmerah av-stro-ogrske države, ki mu ne obetajo nič dobrega. — »Razplet in ureditev Ju-goslovanstva,« pravi pisec »ni mogoča brez izpremembe   političnega zemljevida Evrope, Vidimo, kako se vprašanje bliža rešitvi, čim bolj se menjajo meje držav na Balkanu (v balkanski vojni). Da bi pa te izpremembe ostale končno trajne, ne da bi za seboj potegnile izpremembo mej ene ali druge države, to je zelo dvomljivo. Srbohrvati hočejo biti vkup in na isto merijo Ro-nruni... Ali bo Avstrija izgubila Zagreb, a morda tudi kaj več. ali pa se bo Habs-burg kronal v Zagrebu in Šelgradu. Današnje državne meje se absolutno ne dajo stalno obdržati. — Nesigurnost, v kateri se nahaja država, jo slabi in čc traja to stanje še nekaj let, bo Avstrija v Evropi samo država, ki meri toliko in toliko kilometrov, a je brez političnega vpliva, sama odvisna od vseh in vsega, pravi trst tresoč se od vetra... Davno je že znano ekonomistom, da se država avstrijska ne more vzdržati na sodob-jiem nivoju gospodarstva, ako se njene meje primerno ne izpremene. V današnjih mejah se začenja produkcija »avstrijskih narodov« zanašati na to, da bi se vzajemno med seboj pojedli! Treba je pokazati le na fatalno premoč Hamburga nad Trstom, dalje na to, da skoro vse večje reke v mejah monarhije tečejo proč od središča, da leže vsa velika gospodarska in kulturna središča tako blizu političnih mej. da pošiljajo naravno svoje žarke čez mejo države Minili so časi, ko je bila politika nož za prikrajanje   kulture in za izkrivljanje narodnega gospodarstva; ta nož je že silno zarjavel in ti, ki ga še hočejo rabiti, so že zares zastareli vzorci... Ko bi taki ljudje imeli v Avstriji večino, bi bil padec te države nezadržljiv. Ni namreč takega državnega obroča,  ki bi bii dosti močan, da bi ne počil od gladu. — Bolje, odločno bolje bi bilo za nas, če bi se Avstrija umaknila z Balkana in popolnoma likvidirala   svoje interese tam. Bilo bi to bolje za Avstrijo samo: a morala bi likvidirati z dobre volje, brez izgubljene vojne.    Seveda ni bilo dosle v zgodovini nobenega zgleda za prostovoljno likvidacijo; pri Avstriji pa je stvar še taka, da jo vidijo Prusi radi zaposleno na Balkanu, da bi ne imela vsled tega tolike ekspanzivne sile na severu...« — Vredno je, da bi Poljaki dandanes te svoje misli iz začetka vojne obnovili in si ogledali avstrijske razmere iznova. U valujoč te čisto realne razmere, bodo lažje formulirali poljski problem. Glede Prusov je že avtor onega članka leta 1914. rekel: »Nič ne more v sklad spraviti Prusov in pruske skupine v Evropi (sem spadajo Madžari) s Poljsko.«
V svoji knjigi »Madžari v svetovni vojni«, piše madžarski publicist Gestezi ra-zun o jugoslovanski propagandi, o čemur smo že poročali, tudi o češki propagandi v ententnih državah in nevtralnem inozemstvu. Gestezi pripoveduje med drugim: Vojna je premestila sedež češke propagande iz Prage v Pariz. V Tomu Masarvku, zgodovinarju in vseučiliškem profesorju, publicistu in poslancu, so dobili Cehi leta 1915. svojega najodločnejšega in najveljav-nejšega agitatorja. Masaryk je izredno na-obražen političen duh, popolnoma prost doktrirarnega balasta. V bojih med Cehi in Nemci si je pridobil tudi praktično politično izobrazbo. Vse svoje velike zmožnosti je dal sedaj na razpolago češki propagandi. Postal je diplomat, državnik in vojskovodja češkega naroda v inozemstvu. Že tzgodaj je uvidel, da bo dovedlo njegovo politično delovanje le tedaj do uspeha, če bo temeljilo na dobro organiziranem časopisju. Zato je bilo njegovo prvo delo, da je ■v vseh glavnih mestih entente uredil če-!$"ke tiskovne urade.
Ko je prišel Masarvk v Pariz, je tam £e našel močno češko organizacijo. Ta je postala potem žarišče vse inozemske če-j§ke propagande. V Parizu je jMa^arvk osnoval s pomočjo češkega agrarnega poslanca Duricha, ki je tudi pobegnil iz Avstrije, vrhovno narodno vodstvo »Conseil National des Pariš Chechques«, kateremu |e stopil sam na čelo. Tajnik vodstva pa je postal bivši profesor na praški akademiji, .znani sociolog in odlični Masarykov so-šrrudnik, Edvard Beneš. Ko je na ta način osnoval pariško centralo, je odpotoval Masarvk v London, kjer ga je tamošnja univerza iznenadila s ponudbo profesorske «tolice. Tudi v Londonu je uredil močno organizacijo z izbornim tiskovnim uradom, kateremu ie postavil na čelo Vladimirja Noseka.
Za Londonom je prišla na vrsto Rušila. Tu so že od nekdaj vegetirale Številne češke organizacije, ki pa niso imele političnega pomena, ker $o bile brez enotnega ^vodstva. Masarvk ie organiziral v Petro-feradu Češki Narodni svet, katerega Je vla-<da Kerjenskega priznala za oficijelno zastopstvo češkega naroda na Ruskem. Narodnemu svetu so se v kratkem času podredila vsa češka društva v Rusiji. Vodstvo H poveril Masarvk Bogdanu Pavlovu, bivšemu sotrudniku praških »Narodnih Listov«, ki je poprej že na svojo roko izdajal v Kijevu in nato v Petrogradu list »Ce-
Soslovan«. Iz Rusije je odšel neutrudlilvi lasarvk v Italijo. S pomočjo publicista rDavačka je bila tudi italijanska organiza-Kfia kmalu utrjena in Masarvk se le odpra-
vil na najvažnejše, a tudi najtežje delo, na organizacijo Amerike. Z ondomimi češkimi in slovaškimi kolonijami je bil Masarvk ie prej v zvezi; sedaj si je stavil nalogo, kolonije enotno organizirati. Osnoval je tudi v Ameriki češki Narodni svet pod naslovom »Bohemian national alliance of America«, v vseh večjih ameriških mestih pa ustanovil propagandne odseke, od katerih sta najvažnejša ona v Chicagu in v New Yorku. Vodstvo zadnjega je prevzel Masarvk sam. V tem času je izdal tudi knjigo »The problem of smails nations«, v kateri razpravlja o usodi malih narodov vobče in avstrijskih slovanskih narodov posebej.
Masarvku se je naposled tudi posrečilo, da ie pridobil za češko propagando tudi češke socijalne demokrate na Francoskem, v Švici in na Angleškem. Ti so skupno z ameriškimi socijalisti izdelali memorandum na socijalistično internacijonalo, v katerem zahtevajo razdelitev Avstro - Ogrske in ustanovitev samostojne čeho - slovaške države. Vodja socijahVtićne skupine rrantišek Belskv Je izdal v opravičilo socialističnega stališča brošuro »Le socia-lisme autrichien et la guerre«, v kateri najodločneje biča madžarski imperijalizem in zahteva združenje Slovakov s Cehi.
Nemško umikanje.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berolin, 6. septembra. (Kor. urad.) Zapadno bojišče. Skupina gim. Ruprehta in go. v. Bohna. Zavrnili smo i/vidne oddelke sovražnika, ki so tipali med Ypresom in La Basseeiem naprej in ki so po močnem nenadnem ognju severno od Lensa prodrli. Zvečer so zavrnili hesen. oddelki med Plogsteeriom In Armentjeresom večkratne sovražne napade. Vjeli smo pri tem nad sto sovražnikov. Uspešni sunki za angleške jarke pri Hulluchu. V predpolju naših novih pozicij je prišlo do silnih infante-rijskih bojev ob cesti Bapaume Cam-bral, ob gozdu Havrincourt in na višinah vzhodno od odseka Tortile. Močne napade, ki jih je izvršil sovražnik iz črte La Neuville - Manancourt-Motslaios, smo zavnill. Iz Pcronna in preko Som-nic je sledil sovražnik, obotavljajoč se, še le včeraj našim poslednjim četam. Med Somruo in Oiso ]e pritiskal sovražnik močno za nami in ie stal zvečer zapadno od črte Ham - Chaunv. Tudi med Oiso in Aisno se je odstop od sovražnika izvršil po načrtu. Naše prednje čete stoje z njim v bojnem stiku na črti Amignv - Barizis - La Faux - Conde. — Skupina nemškega cesarjevima. Vzhodno od Soisonsa je sledil sovražnik preko Vesle. Naši pehotni oddeiki in artiljerija so ga dolgo zadržali ter mu prizadejali izgube. Na višinah severovzhodno od Fismesa smo zavrnili močnejše napade Amerikance v. — v. L.
NEMŠKO VEČERNO POROČILO.
Berolin, 6. septembra. Na bojnih frontah miren dan. Manjši boji v predpolju naših pozicij.
Vas Ploegsteert leži ob veliki cesti Ypres - Arrneniicres. 13 km južno od Ypresa, 4 km severno od Armentie-resa. — Vas H u 11 u c h leži tik vzhodno od velike ceste La Bassee - Lens. 5 km južno od La Basseeja. — Torej Angleži že naskakujejo nemško ravno črto Ypres - La Bassče - Lens. — Vas Havrincourt leži ob železnici Bapaume - Cambrai, 12 km zračne črte iuž.-zap. od Cambraija ali 28 km naravnost proti jugu od Douaija. — L a T o r t i 11 e se imenuje potok, ki izvira kakih 15 km sev.-vzh. od Peronna in teče v južno zapadni smeri natančno ob črti, ki si jo potegnemo od Douaija do Peronna. Pri Peronnb se La Tortille izliva v Sommo. Ob tem potoku ležita v poročilih večkrat imenovani vasi Ma-nancourt in Moislains, ty va 11, druga 7 km nad Peronnom. — Vas L a Neuville leži skoro 6 km sev-.vzh. od Ma-nancourta, 7 km natančno proti jucu od sredine ravne velike ceste Bapaume-Cambrai. — Med Ccarpo in gorenjo Sommo torej poteka sedanja nemška fronta precej natančno ob ravni črti. ki si jo potegnemo od Douaija do Hama. — Kakor javlja uradno poročilo nemškega generalnega štaba, so Angleži južno od Peronna že prekoračili cbe Sommini strusri.^ kanalizirano in naravno, ter slede Nemcem, ki se umikajo na takozvano Hindeuhnrgovo črto. >H indenburgova č r t a< poteka dokaj ravno ob črti. ki si jo potegnemo od Arrasa do trdnjavice Conde, ki leži na severnem bregu Aisne 10 km vzhodno od Soissonsa. Nemci se od Somme umikajo proti mestu St. Quentin. ki leži nekaj kilometrov za takozvano Hindenburgovo črto. — Mesto Ham leži ob severnem bregu kanalizirane gorenje Sommo. kjer se ie dotika železnica Amiens - La Fere-Reims, ter ob veliki cesti Noyon - Ham-St. Quentin. — Mesto Chaunv leži ob severnem bresru kanalizirane Oise. ob železnici Commčrme - Novon - Lfl Fere, 16 km zračne črte sev.-vzh. od Novona. 11 km juž.-zap. od La Fere. — V odseku med erorenjo Sommo in Oiso so se torej Nemci umaknili do pretoka C r o z a t. ki veže te dve reki od točke dobrih 6 km vzhodno od Hama do točke 4 km zapadno od La Fere. — Vas Amignv leži dobre 4 km južno od točke, kier se Crozaški pretok združi z Oiso. Od Ailette je proti severo - vzhodu oddaljena dobrih 8 km. Za toliko so se potemtakem Nemci odmaknili od te reke, ki je deli časa bila njihova obramba črta. — Vas Barizis leži 4 km juž.-vzh. od Amismvja ob stranski železnici Chaunv - 6t. Gobain. — Vas L a 11 a u x leži ob veliki cesti Sois-sons - Laon, dobrih 10 km sev.-vzh. od Soissonsa. — Lego trn j a vi ce Conde smo že označili zgoraj. — V odseku med Oiso in Aisne so se torej Nemci umaknili povsem na takozv. Hindenburgovo črto. — Sovražnik je prekoračil tudi že reko Vesle. Ali ie mogel čez Sommo. čez Canal du Nord, čez Ailetto, čez kanal Oisc - Aisne in čez Veslo spraviti tudi svoje tanke in oklopi ake. iz poročila ni posneti.
Dunaj, 6. septembra. Položaj na zapadni fronti se polagoma zopet utrjuje. Med Ypresom 4n La Bassčejem stoje Angleži pred novimi nemškimi črtami ter po-
šiljajo močne iz vidne oddelke naprej, da
doženejo, ali imajo opraviti z glavno odporno črto. Južno od Somme so nemške poslednje čete močno zadržale angleško zasledovanje. Tu se je posrečilo Angležem, dospeti šele v predpolje novih nemških pozicij, ki leže za črto ob Som m i med Cam-braiem in St. Ouentinorn. Južno od St. Ouentina imajo Nemci in Francozi med-seboj kanal Crozat. Med Oiso in Soisson-som so se umaknili na višine vzhodno od črte Chaunv - Cucv le Chateau. Od tam gre njih obrambna črta severno od kanala Aisne. proti Chemin des Dames. Sovražna poročila morejo poročati samo. o prav malenkostnem plenu,kar dokazuje načrtoma izvršeni nemški urnik
Berolin, 5. septembra (Koresp. urad.) Ker na tisoče poštnih pošiljate v ni dospelo v Zedinjene države, je generalni poštar izdal oglas, iz katerega je posneti, da je bilo izgubljenih na tisoče pisem in poštnih pošiljatev vsled potopitve.
London, 6. septembra. Iz New Yorka poročajo, da je na tisoče in tisoče Indijancev odšlo z ameriško armado na bojišče. Dosedaj je zastopanih na Francoskem 14 indijanski hplemen. Glavarji indijanskih čet služijo kot majorji. 25 indijanskih šol je bila izpremenjenih v poslopja za kadre.
New York, 6. septembra. Upravitelj sovražnega imetja je prevzel Transatlamic Companv, ker je nemška posest. Družba je imela 11 parnikov, ki so vozili pod ameriško zastavo.
Washington, 5. septembra. Meseca avgusta je bilo zgrajenih 86 vojnih ladij s prostornino nad 340 ton.
FRANCOSKO  URADNO POROČILO.
5. septembra. Na fronti ob severnem kanalu in ob Vesli so sledile naše čete tekom dneva trajno umikajočemu so sovražniku in kljub krajevnim močnim odporom lepo napredovale. Na obrežju severnega kanala in ob Sommi držimo črto Fal-vy - Olfov, južno Somme smo dosegli cesto Ham - Berlancourt. Od tu gredo naše postojanke preko krajev Guivrv, Caillenel, Crepigny, severno Maresta in južno Ab-beseourta. Na nekaterih točkah smo napredovali do 6 km. — Na celi črti ob Ailetti se je začel sovražnik umikati, utrujen in oslabljen po zadnjih 24dnevnih bojih. Naše čete mu slede in hitro napredujejo. Zasedle so Pierremande, Outreville in večji del Gunva, dalje proti vzhodu pa Folembrav, Coucv le Chateau in Coucy la Ville. Na desnem krilu gre naša črta preko vzhodnega dela Landricourta. Južno Ailette držimo Margival, Vregni in pobočja zapadno Conda. Nad 30 vasi je padlo ta dan zopet v francoske roke.
4. septembra zvečer. Naše čete so zlomile sovražni odpor ter so ga danes prisilile, da se je pričel umikati severno od Oise in na fronti ob Vesli. Med kanalom du Nord in Oiso so ostale naše prednje čete sovražnim poslednjim Četam za petami. Prekoračile so Libermont ter dospele do robov Esmerva in Hallona. Bolj proti jugu gre naša črta preko Frenichesa-Guiscarda - Beauiesa, Grandrua - Mondes-courta - Appillva. Bolj proti vzhodu smo prekoračili Ailetto ter dospeli do Marizella. Severo - vzhodno od Manicampa je pustil sovražnik številne vjete, topove, materijala in živil v naših rokah. Med Ailetto in Aisno traja bitka. Na visoki planoti severno od Soissonsa, na desnem krilu ogrožen, se je sovražnik severno od Vesle umaknil. Zavzeli smo Bucy le Long in Montel severno od Aisne. Bolj na desno so prekoračile naše čete Veslo v izmeri 30 km ter prišle skozi Chassemv, Brenelle, Vauber-lin, Vauxcerc in Blanzv ter se ustalile na višinskem grebenu   severno od BasBeaza.
ANGLEŠKO  URADNO POROČILO.
4. septembra zvečer. Izsilili smo si prehod preko reke Tortille in kanala du Nord na široki fronti severno od Moslainsa. Zgodaj zjutraj ie stal sovražnik na vzhodnem bregu kanala ter skušal zadržati z artiljerijo in strojnimi puškami naše prodiranje na tej črti. Kljub naravni sili sovražnih pozicij so naše čete z veliko odločnostjo in hrabrostjo prodrle. Dospele so do vasi Manancourt in Etricourt. Ko so premagale ovire kanaal in reke, so bistveno napredovale na vzdigajočem se ozemlju. Bolj proti severu smo zavzeli Ruvaul-court ter dospeli do skrajnega severnega roba gozda Havrincourt. vzhodno od kanalske črte. Druge divizije so dospele na zapadni breg kanala nasproti Demicourtu in Boursiesu ter zavrnile sovražni protinapad. Angleške čete so vkorakala s severa v Moeuvres ter se tam še bore. Tu stoje v obrambnih napravah stare Hindenburgo-v& črte. Vjeli smo več sovražnikov. Vple-nili smo mnogo materijala, med njimi dva izmed treh nemških tankov, ki jih je sovražnik brez uspeha v protinapadu dne 31. avgusta uporabljal. Na fronti ob Lvsi so naše čete tudi na raznih točkah napredovale.
5. septembra. Na južnem delu bojne fronte severno in južno od Peronne prodirajo naše čete naprej in pritiskajo za sovražnimi zadnjimi četami. Bližajo se višinam nasproti mestu Athies. Od reke Sen-see poročajo o manjših krajevnih bojih. Naše črte pri Equancourtu smo potisnili naprej. Krajevni boji so bili javljeni tudi iz postojank pri Neuville in Bourjonval. Južno kraja Marquais so prodrli naši oddelki na vzhodni breg severnega kanala in se vrnili s številnimi vjetniki. V oddelku ob Lvsi je napadel sovražnik z veliko silo na višini in na obeh straneh višine 63, bil pa Je odbit. Južno in jugo - vzhodno od Nieppea in severo - vzhodno od Wulver-ghena smo potisnili naše čete naprej.
AMERIŠKO URADNO POROČILO.
4. septembra zvečer. Pod neprestanim pritiskom zavezniških čet se umika sovražnik severno od Vesle. Nase čete močno pritiskajo za niim ter so zavzele Bazoches. Perle3, Fismettes in Baslieux. Dospele so do črte Vaux-cere - Blanzv le Grand. V Vogezih smo zavrnili sovražno patruljo ter vjeli več sovražnikov.
Belgijsko uradno poročilo.
4 septembra zvečer. V noči na 3. september je vdrla naša patrulja v nemško postojanko južno od Dixmuidna, razorožila v boju posadko ter jo vjela. V noči na 4. september smo po kratki artiljerijski pripravi zavzeli sovražne utrdbe pri Kloostermolenu v bližini Mercketna. Vjeli smo nad 30 mož. Dne 4. septembra se je zgostilo artiljerijsko delovanje pred našo fronto južno od Ysere.
Iz francoske zbornice. Pariz. 5. septembra.   (Kor. urad.) Francoska zbornica ie pričela danes zopet z delom. Predsednik Deechanel ie izrekel občudovanje Francoske franco-
skim in zavezniškim armadam, ki so nemške armade premagale. Ministrski predsednik Clemenceau se je pridružil besedam zborničnega predsednika ter izjavil, da so ententni vojaki vojaki civilizacije ter da zmago %ito zavračajo tolpe Barbarov. Zbornica ie sklenila, da se oba govora objavita z lepaki.
Nemška pomožna križ arka.
Kodanj, 5. septembra. »Matin« poroča, da Je kanadski parnik »Triumph«, ki deluje ob obali Nove škotske kot nemška pomožna križarka, potopil že celo vrsto trgovskih ladij, med njimi norveški parnik »Berus-dalen«.
Nemiko-Spanska kriza.
Amsterdam, 5. septembra. (Kor. u.) >Times« poročajo iz San Sepastiana: Dasiravno se je Dato vrnil v San Sepa-stian. da poroča kralju, se nadaljuiejo sestanki ministrskega sveta v Madridu. Nobenega dvoma ni, da ie torpediranje španskega parnika >Attaz Mondi« motilo španske interese ter postavilo v ospredie vprašanje nadomeščanja.
Berolin, 6. septembra. Nemški poslanik na madridskem dvoru princ Ra-tibor ie bil vnovič sprejet od kralja v avdijemi.
Rotterdam. 6. septembra. >Times< poročajo glede špansko - nemškega konflikta precej neprikrito, da je en-tenta odločena nastopiti proti španski z vojaško silo, če Španska no prelomi z Nemčijo ali pa če naimani ne da en-tenti na razpolago v španskih pristni-ščih interniranih nemških ladij.
Z italijanske fronte.
NASE URADNO POROČILO.
Dunaj, 6. septembra. (Kor. ur.) Italijansko bojišče. Južno od tonal-skega prelaza smo zavrnili italijanske patrulje. Pri Asiagu smo odvrniii napad. Sicer na mnogih točkah živahen topovski ogenj. — Albanija. Ničesar novega. — Sef gen. štaba.
ITALIJANSKO URADNO POROČILO.
5. septembra. Na vsej fronti obojestransko nemočno ognjeno delovanje in zmerno delovanje izvidnih oddelkov.
Zarota v Rusiji.
Moskva, 5. septembra. (Koresp. urad.) Tu je bilo izvršenih mnogo aretacij, za enkrat večinoma iz krogov socijalnih revolu-cijonarjev in višje duhovščine. Patriarh je bil zapleten v angleško zaroto. V Petrogradu je bila aretirana vsa rodbina Kerjenskega z njegovimi nečakinjami vred. Neprestano se vrše justifikacije.
Petrograd, 4. septembra. Sinovjev ie baje izjavil, da je bil Urickij umorjen na angleško zahtevo. Tudi provzročitelji atentata na Ljenina so baje Angleži.
Moskva, 5. septembra. »Izvestja« objavljajo danes nadaljne podrobnosu: o angleško - francoski zaroti. Z vednostjo zunanje komisije se Je ustanovil baje lecki narodni odsek, ki je služil Lockhartovim željam, ki pa je iz početka še zavračal njegove denarne ponudbe. V tajni seji pri ameriškem konzulu Poolu se je govorilo o samostojnosti Litvinske. Diplomati so se čudili Litvincem, ki so očividno mislili, da ima ententa sedaj čas, baviti se s takimi malenkostmi. Po seji je sprejel zaupnik odseka 700.000 rubljev, ki mu jih je Lockhart brez vsakega potrdila izročil. Zaupnik pa ie oddal ta znesek policiji.
London, 5. septembra. Reuter izve, da grozi napad na angleški konzulat v Moskvi. Upati pa je, da bo sporočilo angleškega kabineta Čičerinu izpametovalo boljševike.
London, 5. septembra. Vlada je dala aretirati boljševiškega zastopnika v Londonu, Litvinova. Izpustili ga bodo šele, ko bodo vsi angleški zastopniki v Rusiji izpuščeni in ko bodo dobili dovoljenje, odpotovati na Finsko.
BeroHn, 6. septembra. Zdravstveno stanje Ljenina se je izboljšalo.
Moskva, 6. septembra. »Pravda« konstatira, da je položaj izredno resen. Pri nekem francoskem častniku so našli velike zaloge pirooksilina za razstrelitve. Razburjenje proti ententi je zelo veliko. V Brian-sku je bila nova vstaja anarhistov hitro potlačena z orožjem.
Stockhofm, 6. septembra. Neka tajna organizacija v Moskvi razdeljuie sedaj na stotisoče monarh i stičnih oklicev. V teh oklicih se poživlja prebivalstvo, da naj strmoglavi boljševike in obnov! carstvo. Samo car more rešiti Veliko Rusijo pred polomom. Razmere, kakor so jih ustvarili boljševiki, se ne morejo vzdržati, ker uničujejo Rusijo ter jo potiskajo v vrsto malih držav. Sovjetska vlada je odredila, da se morajo ti oklici uničiti.
O carski rodbini.
Pariz. 4. septembra. ^Temps< objavlja brzojavko iz Londona, da je bila carica in niene hčerke isti dan umorjena, kakor bivši car.
NemSko«ruska mirovna pogodba.
Berolin. 6. septembra. Tekom današnjega dneva se podpiše dodatna pogodba k brest litovskemu miru.
Anglija napove sovjet-ski vladi vojno.
London, 6. septembra. Na borzi kroži vest, da bo Anglija vsled napada na pe-trogradsko poslaništvo in vsled umora angleškega kapitana napovedala sovjetski republiki vojno. Vojna napoved je prav gotova, če ruska vlada ne da angleški vladi zahtevanega zadoščenja.
London, 5. septembra. Reuter izve, da že dva meseca ni nobenega direktnega stika med angleškim kabinetom in Petro-gradom.
Ženeva, 6. septembra. »Tempsc poroča, da so dobili zastopniki entente v Rusiji dovoljenje svojih vlad, da smejo Rusijo zapustiti. Poslaništva poživljajo zadnje en-tentne državljane, ki se še mude v Rusiji, da na] odpotujejo.
Spominjajte se
Družbe sv. Cirila In Metoda.
Ruska fronta.
Amsterdam. 4. septembra. (Kor. urad.) >Dailv Mailc poroča iz Harbina, da so se prednie čete Čoho - Slovakov iz Vrhnjega Ldinska, SO mili vzhodno od Bajkalske^a jezera združili 9 Seme-novimi četami ob reki OnOn. Poveljnik Ceho - Slovakov Diderichs ima že brzojavno zvezo s Ceho-Slovaki onstran Bajkalskega jezera. Od Peuse do Vla-divostoka stoje povsod zavezniške čete.
Berolin, 5. septembra. Vstaški kmetje, ki .-o že 2 tedna oblegali Nižnii Novcorod, so vdrli po liutih bojih v mesto, ki je do večini razdejano. Sovjetske čete bo morale zbežati v jugovzhodni smeri.
Kijev. i. septembra. (Kot. urad.) Ker so kozaki zopet zavzeli Jekateri-uodar se je kubanska vlada zopet umaknila iz Tisoreckaje v Jekateri-nodar.
Kijev. G. septembra. CKor. urad.) Glasom poročil časopisja je kubanska vlada in štab prostovoljne armade v Jekaterinodaru sklenil sklicati deželni sovjet najkasneje 14. septembra. Zastopani bodo kozaki, sorska plemena in domače nekozaško prebivalstvo. Vojaki bodo imeli samo pasivno volilno pravico.
Kijev. 6. septembra Ruskij Golos poroča iz Mmferopola, da je bil tatarski parlament zopet otvorien.
Kijev. 6. septembra. Na fronti pri Laricinn so se kozaki umaknili ter opustili tudi na severu od tam saratov-sko frubernijo. V pokrajini Buerčar ie bil razpršen oddelek rdeče garde. V drujrem donskem okrožju so zasedbi kozaki mesto Remontna jo.
Kijev, 5. septembra. fKor. urad.) Dosedanji upravitelj zunanjega ministrstva Doroeenko je bii imenovan za zunanjega ministra.
Politične vesti.
== Trst k Jugoslaviji. Na to stališče se je postavil — dr. Turna! Precej čudno se čuje to, ali v soc mesečniku *Der Kampu je prišel dr. Turna v ostro na-vivkrižje z dr. Tumo v »Lavoratoru«, kjer je ponujal svojčas Trst Italijanom. Dr. Turna prihaja v »Kampiu« do zaključka, da je jugoslovanska državna skupina brez Trsta truplo brez rednega krvnega obtoka, državna razvojna možnost jugoslovanske skupine je vezana na posest Trsta, »Trst treba ob vs t v a r j en j u n a c i j o n a 1 n e državne skupine doznačiti tisti skupini, ki jo obdaja kot kompaktno gospodarsko in nacijonalno ozemlje, to ie: jugoslovanski državni skul pini.« Dr. Turna se je torej povrnil k svojemu staremu naziranju glede Trsta.
= Cehi in Jadran. Češki žumalist Ciril Dušek piše v splitskem listu »Novo Doba«: Mi Cehi radi potujemo k Jadranskemu morju, zlasti v Dalmacijo. Usoda, kakor znano, nas ni obdarila z morjem. In ako je Shakespeare postavil Češko k morju, je bila to samo »licentia poetica.« Za češki narod bi ostalo morje nedosežna želja, ako bi ne bilo jugoslovanskega Jadrana. Kadarkoli pota-jemo po Dalmaciji, čutimo neko notranje razburjenost. Kot pripadniki naroda, ki je popolnoma zaprt v notranjosti, čutimo jačje nego Primorci, kaj znači za svoboden narod, imeti raven, neoviran stik z vsem širokim svetom. Naglasil bi tu še to-le: Svobodno morje so pljuča, s katerimi dihajo narodi. Slovanski Jadran niso pljuča samo ujedinjene Jugoslavije, nego vseh zapadnih in južnih Slovanov. In v tej činjenici tiči neizmerno važna in istočasno neizmerno krasna naloga Jugoslovanov na Jadranu, ker ta činjenica brati ž njimi tudi vse srednjeevropske Slovane.
= Grof Burian bo poročal o pofldč-nem položaju — nemškim žumalistom. Prihodnje dni pride na Dunaj več časnikarjev iz Nemčije. Kakor se poroča, jih bo sprejel tudi zunanji minister grof Burian in jim v svojem govoru opisal zunanjepolitični položaj. — Burian je zašel torej popolnoma na Czerninove ovinke. Vsa državna javnost si želi delegacij in jih zahteva; gradiva se grmadi vedno več, vedno nova vprašanja vstajajo, ki so potrebna pojasnila in temeljitega razgovora. Stvarnih ovir za zasedanje delegacij ni. celo Hussarek in Wekerle sta izjavila, da bi obe vladi pozdravili zasedanje — grof Burian se za vse to ne zmeni. Govoril bo nemškim časnikarjem — inozemcem. Avstrijska javnost bo še le po tem ovinku zvedela, kaj misli Burian o raznih perečih problemih. Gotovo bodo nemški gostje za grofova izvajanja bolj hvaležna publika kakor bi bila posebno avstrijska delegacija, a ministrova dolžnost bi bila, da1 nastopi pred forumom, kateremu je odgovoren in ki ima zakonito pravico, da terja od njega odgovora in pojasnil. Czerninove in Burianove praktike bi bile v vsaki drugi državi nemogoče. Možne so samo pri nas, ker so izgubile stran!;e večine v večnem strahu pred Slovani že vsak čut za ustavnost in možatost,, tako da si smejo ministri dovoliti vsako absolutistično aliro, samo če ostanejo v nemško-madžarskemu kurzu.
= Voditelj jugoslovanske propagande — italijanski žumalist? GraSki »Tagblatt« je bral v nekem italijanskem listu, da pravi ustanovitelj in voditelj Jugoslovan, pokreta v ententni ni dr. Trumbič, kakor se ie do sedaj splošno mislilo, ampak pariški dopisnik »Corri-ere dela Sera« Amendola. Dr. Trumbič je samo njegova kreatura in nastopa v vsem po njegovih navodilih. Tako je tudi razlagati, zakaj se >Corriere« tako zavzema za Trumbiča.
= Madžarizacija. »Novo Doba« poroča: Pomorska vlada na Reki je pričela dopisovati s pristaniškimi uradi v Dalmaciji madžarsko. Originalnemu madžarskemu spisu je pridružen prost prevod v italijanskem jeziku. Torej kraljeva pomorska vlada na Reki hoče ur ado vati z Dalmacijo madžarsko in po
195
milosti italijansko, samo ne hrvatsko.
Prekasno so se spomnili...
== Poslanec S trans ky na potovanjih.
Češka državnopravna demokratična stranka je določila poslanca Stranskega, da bo, počenši $ sredo septembra. hodU na shode krajevnih skupin državnopravne demokratične stranke ter na shodih govorih
== Jugoslovanska politika v Italiji Nemški listi vedo poročati, da je zavladal^ v italijanski armadi veliko razburjenje vsled spora, ki je nastalo v Jugoslovan, vprašanju med Sonninom in Orlandom. Vojaki baje že naprej protestirajo proti nameravani reviziji londonske pogodbe.
= Pruska volilna reforma. Berolin, 6. septembra. Gosposkozbornični odsek za volilno reformo je končal generalno debato. Specijalna debata se prične v sredo L oktobra.
— Madžari in ustavue reforme, >Arbeiter Ztg.« poroča o vesteh o pred-stoječi rešitvi poljskega in bosenskega vprašanja in pravi: Dočim kličejo madžarski gospodje ogenj in žveplo z neba na vsakega, ki drzne misliti na tako pre-uredbo narodnodržavnopravnih razmer v Avstro-Ogrski, ki se ne ustavi pred mejami »svete ogrske krone«, so pa sami prav pridno na delu, da bi dosegli bistvene državne izpremembe: da bi odcepili na eni strani Galicijo od Avstrije, na drugi strani pa priklopili Bosno in Hercegovino k Madžarski. Na odcepitvi Galicije od Avstrije dela madžarski grof Burian. aneksijo Bosne in Hercegovine poskuša doseči madžarski minister Wekerle. Avstrije, za katere prava se v obeh slučajih gre, saj je tudi Bosna sedaj skupna dežela, ne vpraša nihče. Še manj pa misli kdo na to, da bi vprašal narode same, o kateri bodoči usodi se odločuje. Po naziranju madžarskih gospodov imajo o vsem tem odločati le oni sami. Seveda tudi ne ogrsko ljudstvo, ampak izključno oligarhistična kasta magnatov na Ogrskem odločuje.
= Za izrabo vojaškega položaja. Republikanska liga na Francoskem je provzročila gibanje, da naj se diploraa-tično izrabi sedanji vojaški položaj. Liga poživlja v spomenici vlado, da naj uspehov na zapadni fronti ne izrabi za oja-čenje bojevne volje, marveč, da jih naj postavi v službo velikopotezne mirovne akcije. Iz južne Francoske poročajo o večernih demonstracijah zaradi aretacij pacifističnih   sindikalistov v Marseillu.
= Poslanec Erzberger in mirovno gibanje. Nemški državni poslanec Erzberger se ie izrazil v nekem razgovoru: Mirovno gipanje v vseh državah velikansko narašča. Vse nevtralne države tvorijo danes že mirovno ligo, ki sicer nima pravil, tem bolj pa želi miru. 2e več kot eno leto je poteklo, odkar je nemški državni zbor pokazal svetu pot do miru. Število prijateljev miru ie v vseh deželah naraslo. Celo VVilson se je skliceval na ono mirovno noto. Nasprotniki miru so nevarne iluzije in politična strahopetnost Ce ententa misli, da more spraviti Nemčijo na kolena in centralne države uničiti, ie to zločinska iluzija, ki se ne bo nikdar uresničila in ki jo mora ententa plačati s krvjo svojih sinov. Ce govori majhno, a glasno število aneksi jonistov o premagani u Anglije in njenih zaveznikov, je to tudi nevarna iluzija. Trajen svetovni mir more nastopiti samo po dogovoru in sporazumu. Politična strahopetnost obstoja v temle: Neoporečno dejstvo je, da hoče večina vseh narodov mir. Milijoni in milijoni nimajo druge želje, kakor skorajšnji trajni mir, le malokdo pa pove to odkrito in pošteno. Široki krogi se ne upajo odkrito se zavzeti za konec volne, ker bi jim očitali pomanjkanje patriotizma. Kdor pa resnično Uubi svojo domovino, mora nastopiti proti izumretju Evrope. Cim dalj traja vojna, tem bolj gotovo pride svetovni boljševizem v tej ali oni obliki. Zato ne razumem, zakaj bi se ne dvignili ravno posedujoči krogi za sporazumni mir. Vsa kultura je ogrožena, ohranitev kulture in posesti pa je najvažnejši vojni cilj vseh narodov. Vojna se more končati samo v zvezi narodov. Zveza narodov ni temelj, marveč streha za varstvo vseh narodov.
= Prodaja slavonskih šum. Ogrski Usti poročajo, da se pogaja hrvatska vlada z ogrsko, da bi prešli obsežni slavonski gozdovi, ki so do sedaj skupna last Ogrske in Hrvatske in jih kot tako npravlja ogrsko ministrstvo, v izključno last hrvatske zemeljske vlade. Gozdovi merijo 300.000 oralov in so vredni okrog dveh milijard kron. Ogrski listi zahtevajo, naj prepusti ogrska vlada te gozdove samo pod pogojem, da dobi teritorijalne koncesije v hrvatskem Primorju,
= Čehi in ustavna reforma. Praga, 6. septembra. Predsedstvo češke državnopravne demokratske stranke je imelo pod vodstvom poslanca dr. Haina sejo, v kateri je ugotovilo, da vse vesti o preuredbi monarhije ne morejo spremeniti načelnega stališča, ki ga ie zavzel češki narod in na katerem bo vztrajal brez omahovanja do zmagovitega konca. Seja je nadalje razpravljala p poročilu poslanca dr. Frante o uspehu ljubljanskih posvetovanj in je poročilo odobrila- — V enakem zmislu je govoril podpredsednik Češkega Svaza poslanec KJofač na političnem zborovanju v Pragi, ko je izvajal o stališču Cehov k no-tranjerjolitičnim vprašanjem sledeče: Češko vprašanje ie danes že problem, o katerem z dunajsko vlado ni mogoče več razpravljati- Ta vlada stoji še na stališču dualizma; v tem okvirju pa je češko vprašanje ravno tako nemogoče rešiti kakor jugoslovansko. Vsi dunajski listi o ustavnih reformah so samo poskusni baloni da bi zvedeli, kakšno stališče bi zavzeli Cehi, ako bi vlada menjala svojo metodo, in če bi nasledli na Ihnanice ustavne revizije. Češka politika se ne more niti za korak oddaljiti od pota. na katerem se nahaja in na katerem si je podala roke z Jugoslovani in % večino poljskega naroda. Prt
bi bil vsak slabič takoj izgubljen, če bi
si upal misliti, da more češki narod po prestanih izkušnjah in trpljenjih sprejeti kaj drugega, kakor popolno neodvisnost.
=  Posvetovanja čeških plemičev.
Praga, 6. septembra. Češki listi poročajo, da se je sestalo včeraj na povabilo kneza Lobkowitza v gradu Rudnice večje število čeških plemičev k političnemu posvetovanju. Razpravljali so o vseh aktualnih vprašanjih notranje in zunanje politike.
= Nemci in Potjaki. Glasilo nemških nacijonalcev »Deutsch - borrmische Korresoondenz« poroča o razmerju med nemškimi in poljskimi strankami, in piše: Nemci so spremljali do sedaj s simpatijo poljske zahteve in so bili pripravljeni jih podpirati. Ob priliki jesenskega državnozborskega zasedanja pa si morajo resno zastaviti vprašanje, ali naj jih podpirajo še nadalje. Njih stališče bo odvisno od stališča, ki ga bo zavzel Poljski klub napram češkim in jugoslovanskim željam. Edino ako stopijo Poljaki brez pridržka na nemško stran, bo mogoče ožje sodelovanje med njimi in Nemci.
= V salonu groilce Tischler-Treu-berg. iz Berolina poročajo, da se je shajal v salonu grofice Tischler-Treu-berg, ki je pred kratkim prišla iz rlo-rence. krog politikov, zlasti iz zunanjega urada, med njimi je bil tudi knez Bulov/. Prišla je v salon nenadno komisija in zaplenila vsa pisma in druge spi^e. Grofica je odpotovala iz Berolina.
= Italijanski glas o odnosajfh med Nemčijo in Bolgarijo. Neki italijanski list ie priobčil vesj, po kateri bi se bili od-nošaji med Nemčijo in Bolgarijo lzprc-menili tako, da nastajajo med bolgarskimi in nemškimi vojaki često spopadi in da je poslala Nemčija nove čete na Romunsko, da bo pripravljena udanu v Bolgarijo. Na to se poroča iz Sonje: Agencija je pooblaščena, da izrecno de-mentira vest italijanskega lista.
= Zahteve italijanskih socljalistov. Iz Chiassa: Na sestanku v Boloniji je sprejela socijalistična zbornična .skupina resolucijo o mednarodni politiki, h kateri se izvaja, da od vojaškep Položaja na zapadni fronti ni pričakovati skorajšnje rešitve svetovnega konflikta, v mednarodnem življenju pa nastajajo vedno nove težkoče. Brez državne zveze avstrijskih narodnosti bi imen nov Balkan malih držav, ki so poprej že povzročale   spora   mod evropskimi j
velevlastmi. Nastop četverozveze v Rusiji pomeni nasprotje z izjavami, da se vodi vojna za svobodo in neodvisnost. Skupina bo v parlamentu nastopila ostro proti taki politiki, da bo branila pravice proletarijata in da bo uresničila prava načela svobode narodov. Zahteva od vlade, da ne opusti nobene mirovne prilike in protestira proti prepovedi mednarodnega socijaiističnega kongresa. Zahteva odpravo cenzure in odpustitev kazni.
== Poljska vladna kriza. Varša-
v a, 6. septembra. Uradni list »Monitor Poljski* priobčaje dekret regentskega sveta o odgoditvi državnega sveta, in izvaja, da je odgoditev posledica demisije poljskega kabineta. Ali bo odstop Steezkowskega definitiven ali ne, se še do sedaj ni odločilo. Dočim poročajo nekatere vesti, da ni izključeno, da nastopi samo dvomesečni dopust in prepusti za ta čas vodstvo vlade princu Radzivvillu, zatrjujejo z druge strani, da se Steeczkowski ne bo več vrnil. /.a naslednike pridejo v poštev Pomorski, Kuharszewski In princ Radziwili.
= Bavarski kralj v Belgradu. B e 1-g r a d, 5. septembra Bavarski kralj Ludovik ie dospel na potu v Sofijo včeraj v Belgrad. Ogledal si je mesto in obiskal tudi grob umorjene kraljeve dvojice Aleksandra in Drage.
Dopis iz Ptuja.
(Od našega dopisnika.)
P t u i . 3. septembra.
Preskrba s krompirjem. V >Arbeiterwille<: 6e ie oglasil nekdo, ees, da v Ptuju ne znajo zbrati krompirja ter ž njim založiti bližnjih trgov in mest. Pritrdimo mu, a samo v tem. da krompirja ne znajo zbrati. Ptuisko polje je veliko in prostrano ter pridela velike množine krompirja. Kljub temu pa v mestu samem minejo celi dnevi, da ne vidiš krompirja. Gospodinje ga iščejo cele ure po trgu. a se vračajo domov brez njega. Domače prebivalstvo se bori za vsak krompir, a Gradčani in Dunajčani, ter Lahi z iuga ga izvažajo iz okraja. Spomladi, ko prebivalstvu niso imeli ničesar dati, so zrekvirirali naši mestni očetje še čisto nedozorel krompir. Spravili so ga v magacine, kjer jim je deloma segnil. Kar so ga pa ljudstvu prodali, so ga prodali po 1 20 v 1 kg. Kruha in moke ljudem ne dajo. za krompir pa zahtevajo take cene. Ob čem naj mase žive? Trave bo skoro konec, in kaj potem? Prav imajo oni, ki trde, da se je v miru 6viniam boljše godilo, ko zdaj nepremožnim meščanom.
Ušesa jih bole! Na glavnem trgu Pttua je knjigarna B., kjer se nekaj časa sem prav neprijazno vedejo proti onim. ki zahtevajo v slovenskem jeziku. Čudimo se. da je tako. Trgovi-na uspeva le, ker jo podpira mnogo slovenskega občinstva Lastnik, raj-hovski protestant in tiskar zloglasnega Ornikovega Štajerca,—naj o tem malo premišlja. Druga papirna trgovina, katere lastnik je bil nekdaj zaveden Slovenec, naj se s potrebnim blagom založi, tako, da slovensko prebivalstvo ne bo prisiljeno kriti svojih potrebščin pri Nemcu, ki mu je Slovenec trn v peti in katerega hčerka se je baje izrazila, da ji vsak Slovenec že na 10 korakov smrdi.
Vsi jednaki! Do sedaj je tiral cene moke samo mestni magistrat kvišku. Stvar ie postala nalezljiva. Tudi naši domači slovenski mlinarji iz okolice so s svojimi cenami poskočili. Eni zahtevajo za kg moke 5—6 K, mlinar S. pa celih 12 K, kakor mestni magistrat na svojem mlinu. Zahtevajte od vojnih dobičkarjev, ki se vozijo iz Gradca in Dunaja k ram po živila, kolikor hočete, saj ti lahko plačajo, a domačega prebivalstva ne odirajte!
Pismo iz Gorice.
5. septembra.
— n —i Srce se ti krči, ko te vlak vleče proti goriškim tlom. Toliko nesreče nagremadene v nekdaj tako lepi deželi. Da je bila slika še groznejša, je začelo deževati in grmeti. Zdelo se mi je, kakor da zdaj pa zdaj začno tuliti granate okoli Grmade in proti Devinu. Pogled na ravnino zaznamuje pridno kmečko roko sredi raz-treščenih domov in raztresene nevarne municije. Pravijo, da je bilo žrtev italijanskih ročnih granat najrazličnejših vrst že okoli 600. Gorica. Pogled na Korzo je še precej ugoden, platane so pogostoma razkleščene. Ceste so lepe, počiščene, vojaški tramvaj paradira. Ne vemo, zakaj ima vozne listke samo nemške Kdor le bil v Gorici pred meseci, pa pride zopet, pričakuje, da bo našel vsat del Gorice kolikortoliko popravljene, ali na tozadevno opazko ti odgovori prijatelj, ki že domu je v Gorici: Dragi moj, saj se več podira nego popravlja! Znancev polno, v krčmah Živahni razgovori V Gorici so uradniki in veliko jih je, saj je tu glavarstvo, uradi za obnovo, sodnlja, maodstrat itd., denarni zavodi, prihajajo profesorji. Nekaj odvetnikov. Več trgovcev in obrtnikov. Privatnik Je menda samo vpokojenf admiral Spaun, ki je bival do zadnjega pred invazijo Italijanov v Gorici in se takoj vrnil po odhodu sovražnika. Upadel je, vozi se. Trg kaže ob dopoldanskih urah življenje, sploh Je živo kak dan po goriških ulicah, ko pridejo iz okolice in Gor po opravkih v mesto. Pa vprašaš Ka-nalca: Kako Je? Slabo. Ako bo obnova tako napredovala, bomo pozimi zmrznili, ako nas aprovizacija dotle ne reši pozemskih muk. Vipavec in okoličan pravita: Poglejte naš sirk. Zemlja najboljša. Koliko bi bili pridelali sirka in ajde, ako bi bili naši obnovi Je valni faktorji pravočasno poskrbeli za seme in pomagali kmetijstvu. Tako pa bo bore malo. Vina bo malo, sadje je izginilo tu In tam še nezrelo. Mož, ki Je vnet za tovarniški procvit ▼ naših rokah, s skrbjo pripoveduje, da je slišal, da hoče neka tuja banka kupiti Križničevo tovarno za pohištvo v Podmelcu, in želi. da bi se to ne zgodilo, ako pa se že prodi, naj preide podjetje v domače roke. Prebivalstvo Je doseglo prepoved izvoza domačih pridelkov. V skrbeh je sedaj posebno dunajska občina, ki Je nasejala velike komplekse pri Fari in obilo pridelala, na vsled prepovedi izvoza ne more priti do svojega pridelka. Poskusil sem odoreti blagajno, ali koliko ključev je zalomi j enih v njej. Spal sem v znanem hotelo,  V sobi Ščurki,  ponoči |e
deževalo, zjutraj je bila, luža v sobi, mrzlo
Je bilo, kajti oknice so prekratke in je pod njimi pihalo v sobo. Smrad ti udari na ulici v nos iz veže, z dvorišča, kjer ne manjka nesnage. V Trgovskem domu je nevarnost, da se podere strop v prostorih filijalke Lj. Kr. b......Na državnem kolodvoru vlada VVieser, na obnovljevalnem uradu te pozdravijo »toper tan«, na magistratu opraviš po slovensko, slišiš po ulicah in krčmah in kavarnah med domačim prebivalstvom skoro samo slovensko. Goriški Lahi so skoro izginili. Glavarstvo ima še vedno samo nemški pečat . . . Globoko se je zasekala vojna s strašnimi svojimi posledicami v duše in telesa nesrečnega prebivalstva. Koliko jih je leglo prezgodaj v grob, koliko jih hodi okoli kot sence, pre-veti ogromnih skrbi za bodočnost Strašna je sedanjost, bodi lepša bodočnost . . . Posijalo je solnce na razvaline in na naše gibanje sredi njih. Naj razgrejc to gibanje, da bo dalo željenih plodov . . .
Sesti iz primorskih dežel.
imenovanje v poštni službi. Višji poštni kontrolor Fvao Kutalek v Trstu je dobii naslov ju značaj poštnega ravnatelja.
Sestanek slovenskih staršev v Trstu radi slovenskega srednješolskega vprašanja se je vršil v torek zvečer ob veliki udeležbi. Poslanec dr. R y b a f je poročal o vseh dosedanjih korakih, zlasti o intervencijah na Dunaju. Naposled je naznanil, da je prišel odiok naučnesa ministrstva, s katerim se dovoljuje, da kljub povrnitvi goriške gimnazije in učiteljišča v Gorico, ostane v Trstu potrebno število učnih moči za tri gimnazijske razrede z vzporednicami in da se ućueiiiščni razredi le sukcesivno opuste; tako estanejo za sedaj vsi štirje letniki brez pripravnice, prihodnje leto trije višji razredi itd. Poudarjalo se je naposled še, ua bo treba poskrbeti tudi ^a tiste gimnazijske dijake, ki so prej študirali na drugih zavodih, a so porabili navzočnost za-poslovalnih tečajev, da so v Trstu obiskovali višje razrede.
Puljska iilijalka avstrijskega kreditnega zavoda se je preselila provizorično v Ljubljano.
Prebivalstvo Trsta. Dne 31. decembra 1912 je štel Trst 227.652 prebivalcev, sredi leta 1914. je bilo 244.655 prebivalcev, koncem leta 1917. pa 152.740, to je toliko, kolikor leta 1890.
Svojega moža ustrelila z revolverjem. Pred včerajšnjim se je vršila v Trstu razprava proti 341etni Elizi Cecconi, ki je bila v prepiru ustrelila svojega moža. Obtožen-ka pravi, da ni hotela ustreliti svojega moža, ampak samo ustrašiti ga. Prepir je nastal raditega, ker ie imel mož razmerje z neko žensko. Sodnija je obtoženko oprostila glavne obtežbe, obsodila pa jo je na tri mesece strogega zapora, ker je nosila orožje, dasi nima pravice za to in ker se je pregrešila proti osebni varnosti. Kazen je prestala s preiskovalnim zaporom.
lil
Ustanavlja se slovenska umetnostna galerija v središču Slovenstva. V Ljubljani naj se dvigne akropola slovenskih lepih umetnosti. najvišja umetnostna ustanova naroda, ki naj zbere in ohrani najboljše umetnine vseh časov, kar jih jo ustvaril slovenski genij.
Narodna galerija naj razkrije vsemu svetu obstoj in bogastvo naše vpo-dabljajoče umetnosti. Kar vedi akademija znanosti, je lepi umetnosti narodna galerija. Umetnostna galerija naj Slovencem zagotovi glas polnokulrurnega naroda in dokaže visoko Rulturnoat Slovenstva.
Društvo >Narodna galerija«, ki se je zasnovalo v Ljubljani, ima nalogo, ustanoviti in vzdrževati slovensko umetnostno galerijo, kier se zbero najimenitnejši slikarski, kiparski, grafični in stavbarski umotvori stvariteljev slovenskega pokoljenja stare in nove dobe; združiti hoče obstoječe zbirke in posamezne, raztresene slovenske umetnine, pridobivati nove umotvore, pospeševati razvoj slovenske upodabljajoče umetnosti ter raztegniti svoi delokrog na vse slovensko ozemlje Društvo >Narodna galeriia< ima namen, zgraditi ali pridobivati dostoien dom slovenski vpodabliajoči umetnosti, kjer se naj nastani Narodna galerija.
Da doseže svoje smotre, nabira društvo gmotna sredstva (darila, tes-tate in članarino) in pa umetnine (darila in testate).
Društvo > Narodna galerija« ima poleg častnih članov, ki si steko posebnih zaslug za društvene namene (n. pr. z izrednimi darili ali poklonit-vami itd.), ustanovnike, ki izdatno pomnože galerijsko zbirko ali odštejejo društvu ustanovnino K 500, ter redne člane, ki plačujejo 30 kron letne udnine. V umetnostnih vprašanjih odločuje posebna umetnostna komisija, ki jo volijo na občnem zboru društveni člani, priznani ^ slovenski vpodabliajoči umetniki. Umetnostna komisija bo vThovni slovenski umetnostni strokovni zbor.
Ustanovni občni zbor društva >Narodna galerija« bo v sredo 18. septembra t. 1. ob 7. uri zvečer v dvorani občinskega sveta v Ljubljani na mestnem magistratu
Rojaki! Prijavite se pred ustanovnim občnim zborom za člane društva >Narodna galerija«! Začnite takoj >Na-rodni galeriji« pošiljati izredna gmotna darila! Darila in priiave naj se začasno pošiljajo na naslov: Tvrdka Franc Ksav. Souvan. Ljubljana, Frančevo nabrežje, vselej z izrecno pripomntio, da so darila namenjena >Narodni galeriji.«
Gre za vrhovno kulturno ustanovo n a r o d a a, za trajen, za neminljiv spomenik Slovenstva. Narodna galerija bodi žarišče in središče umetnosti!
Med vojnim viharjem naj zašije mila luč lepote na slovenski narod!
V Ljubljani, na angeljsko nedeljo 1918.
Za pripravljalni odbor društva Narodna galerija: Leon Souvan, veletržec; Ces svetn. Ivan Franke, c. kr. profesor; Rihard Jakopič, akad. slikar; Dr. Josip Regali, odv. kand.: Avgust Bukovi c, rač. svetnik.
Dnevne vesti.
— Ciril - Metodovim podružnicami
Vsem c. podružnicam >Družbe sv. Cirila in Metoda«, ki se še niso vzdramile iz svojega spanja, kliče glavna >Družba«: Vzdramite se, vstanite, hitite na delo, kajti solnce je že davno izšlo in razliva svoje blagodejne žarke po pe-strih livadah naše domovine. Na delo, da tudi ve, nase ljube hčerke, ne zamudite pri koristnem delu za naš narod, da ne porečete ob žetvi: Sad je tu. a ni trud naših rok!« — Res jc težavno v teh težkih časih, ko ni Hudi, ki bi utegnili žrtvovati svoje sile kulturne-1 mu delu za narod, toda pomislite, polja ste obdelali, vinograde okopali in skrbite za domove tudi, ko ni vaših najboljših delavcev doma. Kvišku srca l Pogum in resno voljo za narodovo pro* sveto! Vse speče podružnice pozivlje* mo, da že v tekočem letu akličejo svoje občne zbore, ter izvolijo odbore. Prosimo jih tudi, da prično intenzivno delo za gmotni blagor >Družbe«. Tisoč in tisoč slovenskih otrok je v obmejnih krajih, ki hirajo telesno in duševno; ker nimajo poduka v 6vojem maternem jeziku. Vsi ti tisoči stegujejo svoje vele ročice do Vas rodoljubi po širni slovenski domovini, proseč vas udpo-močL Vas, ki nosite v srcu ljubezen do svojega rodu, vsi ste pozvani na kulturno delo, oprimite se svojih podružnic, da ožive in da vzplamti njih ogenj po vsej naši domovini, kakor zažare v kresni noči kresovi!
— Odlikovanje. Vojni kurat 26. streL polka profesor I. LKosipcr ie odlikovan z vitežkim križem Fran Josipovega reda z vojno dekoracijo in meči.
— Ljudskošolske vesti. Stanislava Zaman je nameščena za provizorično učiteljico v Studenem in definitivni učiteljici Mariji Dolgan - Carli je pover-jeno začasno vodstvo tamkajšnje šole. — Maksimilijana G r o s s je imenovana za provizorično učiteljico v Kuteževem.
— Iz gledališke pisarne. Vsi, ki so se priglasili za dramatično šolo, naj zanesljivo pridejo jutri, dne 8. septembra, ob 9* dopoldne v gledališče k skušnji.
— Mlade gospode in oospodlčne vseh slojev kliče domovina, naj pridejo v torek, dne 10. septembra ob 6. zvečer v Mestni dom (velika dvorana), da se poraz-govorimo o narodnem blagdanu. Naj nas bo na stotine zbranih, ker gre za tisoče trpečih naših ljudi. — Odbor.
— Najmlajša pokroviteljica Ciril-Metodove družbe je v Postojni učenka II. razreda Mimica Slana, katera je povodom smrU svojega ljubljenega bratca Milana v počaščenje njegovega spomina pristopila kot pokroviteljica Ciril - Metodovi družbi ter potom postojnske podnižnic* darovala znesek 200 kron.
— Kako jih boli. Zaradi za tvorit ve Mahrove šole piše »Grazer Tagblatt«: Pomanjkanje moških učnih moči in težkoče za prehrano dijakov sta dala povod, da ie Mahrova šola s prihodnjim letom zatvor-jena. Dejstvo, da izgine nemška trgovska šola, pomeni za ljubljanske Nemce velikm narodno izgubo. Treba bo najti pota, da se ustanovi čim prej podoben nov učni zavod. — Potolažijo naj se, ne bomo čakali več dolgo na jugoslovansko trgovsko akademijo.
— Vojaštvo ne sme kupovati živil v zaledju. C. in kr. armadno višje poveljstvo je s poveljem od 4. avgusta 1918, kv. št 77.683, vojaškim pooblaščencem v zaledju kar najstrožje prepovedalo nakupovati moko, mast meso, s oči v je, krompir, kavo, sladkor, suha in sveža krmila in pridelke, ki so pod gospodarstom političnih deželnih mest Politične oblasti morajo vojaške nakup o valce takih živil v slučaju prestopka ravnotako kaznovati, kakor tudi prodajalce in zapleniti imenovane vrste živil v prid javni prehrani.
— »Glasbena Matica«. Redno vpisovanje gojencev v glasbeno šolo za Šolsko leto 1918/19 se vrši v petek, soboto in ponedeljek, dne 13., 14. in 16. septembra 1918, dopoldne od 9. do 12. m popoldne od 3. do 5. v hiši »Glasbene Matice« v Vegovi ulici št. 7. Pogoji sprejema, učni predmeti in razna pojasnfla so razvidna iz razglasa na deski v društveni hišt Razdelitev ur se izvrši v torek, dne 17. septembra, redni pouk pa prične v sredo, dne 18. septembra.
— Pri če tek šolskega leta 1918/19 na c kr. učiteljišču. Vpisovanje v c kr. učiteljišče in vadnici bo v ponedeljek, dne 16. septembra, in sicer: za obe vadnici, otroški vrtec ter pripravljanli tečaj in I. letnik moškega učiteljišča ob 8. dopoldne, za ostale letnike moškega učiteljišča ob 2. popoldne; v torek, dne 17. septembra, ob 8. dopoldne pa za vse 0.—III.) letnike ženskega učiteljišča. — VI. letnik ženskega učiteljišča se gojenke v jesenskem terminu ne bodo sprejemale. — Natančnejše na deski y šolskem poslopju.
— Slovensko pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« v Ljubljani. Ker je bil zadnjič koncert popolnoma razprodan m mnogo Hudi ni moglo dobiti več vstopnic, se mogoče z ozirom na splošno željo odloči odbor, da koncert tekom prmodnlega tedna ponovi pri znižani vstopnini. Pevski zbor ima danes zvečer ob 8. sestanek v društvenih prostorih. •
— Posebne omejitve za promet zasebnih zavitkov z Bukovino se razveljavijo.
Na e. kr. cesarja Franca Jožefa gimnaziji v Kranju se bodo vpisovali učenci za prvi razred, dne 16. septem« bra od 8. do 10. ure dopoldne v gimnazijski pisarni; od 10. ure naprej se bodo vršile sprejemne skušnie. V II. do VILI. razred se bodo vpisovali učenci dne 17. septembra dopoldne od 8. do 12. ure.
Važne spremembe pri nabavi klavne živine za armado. Budimpeštanski listi poročajo, da sta sklenili avstrijska in ogrska vlada nov dogovor o dobavi klavne živine za armado. Dosedai je dajala večp kotingent Ogrska, odslej pa morala Avstrija. Zato pa ie baje vojaška uprava pripravljena, nakupovati živino v prosti kupčiji in ne več potom rekvizicij kakor dosedai. Ako se to izvrši, bodo cene živini v najkrajšem času rapidno poskočile.
Izgredi radi draginje v Beljaka. K izgredom v Beljaku, ki smo jih včeraj opisali, se poroča nadalje, da prebivalstvo ves pretekli teden ni dobilo nič mesa. Vnovče-valnica je hotela prodajati samo ogrsko zmrzlo meso po 28 K 60 vin. Izgredom sta napravila konec vojaštvo in orožništvo. Več oseb je bilo aretiranih. Končno se je prodajalo zmrzlo meso po 8 kron. Na ministra za prebrano je bila poslana brzojavka, ki
pravi, da je izbruhnila ljudska vstaja 3—4000 ljudi in zahteva nujno potrebnih živil. V Beljaku je politična oblast prepovedala vsako zbiranje, hišna vrata se zapirajo ob 6. zvečer, gostilne ob 7., prepovedane so vse predstave. Zvečer je prišla stotnija inianterije ih zaprla ceste in ulice. Orožniške patrulje so hodile po mestu. Uplenjene so bile iz klavnice množine* masti, špeha in prekajenega mesa. V tovarni za konserve in marmelado (Kumpf) je bil zadet službujoči častnik z opeko. Padel je nezavesten na tla. Včeraj zjutraj se je zbralo veliko število demonstrantov pred magistratom in viharno zahtevalo, da se aretirane osebe izpuste. Trajalo je precej časa, predno se je množica razšla. Sele proti poldnevu so začeli trgovci odpirati svoje prodajalne.
Naznanilo o začetku šolskega leta 1*18/19 na c. kr. drž. realki v Idriji. Dne 16. septembra: Dopoldne vpisovanje, popoldne sprejemne izkušnje v I razred. Kdor hoče vstopiti v 1. razred, se mora ta dan osebno ali do tega dne pismeno zglasiti pri ravnateljstvu s krstnim listom v dokaz, da je že izpolnil 10. leto ali ga izpolni še v letu 1918., in z ljudskošolskim izpričevalom, ki obsega rede iz verouka, slovenskega in nemškega jezika ter računstva. Sprejet je učenec šele, ko dovrši sprejemno izkušnjo z uspehom. Dne 17. septembra: Ponavljalne, dodatne in sprejemne izkušnje v višje razrede. Dne 18. septembra: Vpisovanje v IL—VII. razred. Dne 19. septembra: Priče-tek šolskega leta s sv. mašo ob 8 v cerkvi sv. Trojice. Dne 20. septembra: Pričetek pouka Vsak učenec plača pri vpisovanju 3 K 50 vin., nanovo vstopajoči pa še 4 K 20 vin. sprejemni ne«.
Na c -kr. državni gimnaziji v Novem mestu bo vpisovanje v I. razred dne 16. septembra od 9. do 12. dopoldne, v ostale razrede dne 17. septembra; sprejemni izpiti pa dne 17. septembra, ponavljalni in naknadni izpiti dne 17. in IS. septembra. — Pouk se bo vršil zopet v novem gimnazijskem poslopju, ki je doslej skoz tri leta služilo vojaškim namenom.
Uradniki okrajnega glavarstva v Postojni so povodom smrti sina c. kr. okrajnega tajnika Franca Slana namesto venca v prid vojnim slepcem dežele Kranjske naklonili znesek 155 kron.
Umrla je v Kraniu ga. Marija Wil-tan roj. Šavnik. Pogreb se vrši jutri. Preostalim naše sož.alje!
Iz Središča. Svetovna vojna prevzro-ča nam toliko zla, da se bodo naši zanamci čudili, kako smo ta grozna leta preživeti mogli. Pomanjkanje vsega potrebnega, grozna draginja itd., vse to lira človeka v obup. Temu vsemu se pridružuje še tisto modro ravnanje naših »merodajnih krogov«, ki nam nalaga nepotrebne stroške, zamudo časa in druge neprijetnosti. Naš vsemogočni okr. komisar, ki nam ^ukazuje« in z globami žuga, si je prilastil v svoji službi toliko gospodarskega znanja, da se mu res čudimo Lansko leto si je vtepei v glavo, da mora govejerejo v okraju zboljšati. Izbral si je najprimernejši čas — sedaj, ko mora zadnja krava iz hleva. S svojim zvestim oprodo ormoškim živinozdravni-kom sta iztuhtala, da morajo gospodarji teleta (bike), ki niso za pleme, skopiti dati in to pod globo — sredi zime. Mučila sta posestnike, da so gonili ta teleta v Ormož y pregled, provzročali jim nepotrebne stroške in zakaj? Da živinozdravnik kaj zasluži. Gosp. komisar, vam ni znano, da naš okraj že leta plemenske bike v povzdi-go živinoreje kupuje, v Središču pa naša bikorejska zadruga že 20 let čistokrvne pinegavce. Z zboljšanjem živinoreje smo že mi začeli, ko sta vidva s St. še s knjigami pod pazduho v šolo hodila in skušnje so potrdile, da smo pravo pogodili. Letos je našemu gosp. komisarju druga v glavi zabrnila. Ustanovil je podružnico kmetijske družbe v Ormožu, mučno agitira in sili posestnike k pristopu. Naročil je bil — gotovo za okraj — galico, dobi pa jo samo tisti, ki je ud kmetijske družbe, tako hoče posestnike prisiliti k pristopu. Naš okraj je vinorodni okraj; dolžnost okrajnega odbora je, da naroči za svoje vinogradnike potrebne galice, ali so udje kmetijske družbe ali ne, to terjamo vsi z vso pravico, ker imamo nositi bremena okraja. Načelstvo naše gospodarske zadruge pa poživljamo, da odločno nastopi proti temu nasilju in v smislu zadružnih pravil skrbi, da njeni udje dobe potrebno galico za prihodnje leto. Na bodočem občnem zboru zadruge pa se bo določilo, h kateri kmetijski družbi pristopimo. — Na naši postaji je zaseglo okrajno glavarstvo 16 zabojev vojaških plaščev. Naslovljena je pošlljatev na tukajšnjo trgovko F. Vojaška komisija si je pošiljatev ogledala in vseh 16 zabojev, 800 plaščev, vzela seboj. — Tovorni avto vozi vsake štiri dni skozi trg, nalaga onkraj meje nakupljena živila in jih vozi v Ptuj. Kako pa pride mesto Ptuj do pravice nakupa živil v Središču? Ako okrajno glavarstvo tega nakupa samo ne more oskrbeti, poživljamo naš občinski zastop, da nemudoma izpo-sluje pravico nakupa po občini Središče, kar je edino pravično, ker mora občina stroške obmejne straže — 16 mož — sama nositi, dasi je ta straža v dobrobit cele dežele. Ima li Središče samo dolžnosti — pravic pa nobenih?
Z Brega pri Celju. Ljudska veselica, ki jo je podružnica družbe sv. Cirila in Metoda priredila v nedeljo, dne 1. septembra, .se je nad vse pričakovanje sijajno obnesla. Lepo vreme, ki je sledilo nalivom prejšnjih dni, je omogočilo, da se je občinstvo kljub časovnim razmeram mogoči razsvetljavi jveseličnega prostora, pozno v noč veselo zabavalo. K veselemu in navdušenemu razpoloženju Je poset hribčka »Taraboša« mnogo pripomogel. Tam je milost, ga. dr. Kukovčeva točila izborno kapljico; prijeten hribček je bil neutruljivo naskakovan, vendar šele ranega jutra drugega dne, ko so se zmagovalci utrujeni vračali vsak v svoj — jarek, premagan. Da se je prireditev tako izborno obnesla, so se mnogo trunili ge,: Cimpričeva, Kosijeva in Rudolfo-ya in gospodje: Blažon, Cimprič in Rudolf; na veseličnem prostoru so pa gdč. Bovha-tova, Četmova, Erhartičeva, JoŠtova, Ko-sUeva, Munukova in Pongračeva kakor bučelice in mravlje pridno nabirale »strd in gradivo« za Ciril - Metodovo družbo; jtako bodeta Ciril - Metodova družba in invalidi 87. pešpolka lepe zneske dobila, — Celjsko pevsko društvo in godba železničarjev z Zidanega mosta sta skrbela za zabavo, gospa Jezernik pa za izborno kapljico. — Vsem prav srčna hvala!
Pošiljatve v Tnrciio. Poštno ravnateljstvo razglaša: Glasom sporočila otomanske poštne uprave dohajajo v tamošnji službeni okoliš v zadnjem ča-
sa iz Avstrije v velikih množinah pi-■pm* s carini podvrženo vsebino. Takš-^aefiUiaive pa so oedopuatzM. kar ie
po členu 16. S S t. 2 b. svetovne poštne pogodbe prepovedano devati v navadne ali priporočene pisemske pošiljatve carine podvržene predmete. Otomanska poštna uprava je za to izjavila, da se bodo v prihodnje tako predpisom neod-govarjaioče pošiljke v smislu določil svetovne poštne pogodbe vračale v kraj predaje.
Umrla je v Novem mesiu ga. Mila Kobe roj. Tomic trgovčeva soproga. Pogreb se vrši v nedeljo.
Pogreša se Ivan Rus. doma iz Mirne peči. Dolenjsko, ki se je nahajal v ruskem vjetništvu v Grotoku. Dalje se pogreša tudi Fran J a r c. doma iz Mirne peči, nahajal se ie kot vjotnik v Penzi Rusija. Kdor kaj o njih ve, naj sporoči proti primerni nagradi na naslov: Alojz Zupančič, mizar. Rimska cesta IG, Ljubljana.
Koncert v Ribnici. 2enska Ciril Mt todova podružnica je priredila v nedeljo dne 25. t. m. v Ceneiovi dvorahi koncert pod spretnim vodsivora g. pevo-vodje Adamiča. Bil ie to po o letih prvi koncert, ki je navzlic sedanjim razmeram nadvse dobro uspel. Poleg mešanega in moškega zbora nastopile so tudi kot solistinie gospodična S v e i-g e r j e v a absoiventinja praškega konzervatorija; gospodična P i c k o -v a konservatoristinja klavir; gospodična Šušte rje v a sopran ter gospod D e b e v c iz Ljubljane, bariton. Posebno pohvalo zasluži gdč. š v e i -g e r j e v a, ki ie z svojim dovršenim globokim prenašanjem pač največ pripomogla k tako dobremu uspehu koncerta. Gde. šveigerieva ie brez dvoma danes ena naših najboljših mladih moči, katero upamo da jo bodemo kmalu slišali oa kakem koncertu v Ljubljani. Njena najboljša točka te bila brezdvomeo Li&ztova Tarantella, ki je izvala s svojo lepoto burni aplavs nabito polne dvorane. Pri četveroroč-nem igranju slovenskih plesov pokazala io gdč. Pickova svoi lep obilo obetajoči talent. Pri izvajanju pevskih točk je nastopila gdč. Sušterjeva. ki je s svojim lepim glasom žela obilo pohvale — baritonist Debevc iz Ljubljane je poleg gdč. šveigerjeve najbolj dovršeno izvršil svojo nalogo. Moški in mešani zbor je pokazal obilo dobre volje in lepega materijala, a vsled sedanjih, razmer se ni mogel razviti tako, kot bi se razvil v mirnih časih. Koncert ie zaključila dobro uspela alegorija »Vstajenje«, na kar se je razvila neprisiljena prosta zabava. Pozabiti ne smemo požrtvovalnosti naših narodnih dam. katerim gre hvala, da je prireditev tako dobro uspela.
Razmere na progi Zidan most-Zagrreb. Razmere na tej železniški progi postajajo od tedna do tedna straho-vitejše. Ponovno se je že zgodilo, da so dezerterji obstreljevali vlak in da so se vršili med raznimi graškimi in tržaškimi prekupčevalci ter hrvatskimi kem-trolnimi organi pravcati boji. Vlaki, ki vozijo v Zagreb in iz Zagreba, nudijo priljubljen delokrog najopasneišim tatovom in roparjem, katerih predrznost vsak dan narašča. Tako je pred par dnevi v nekem kupeju prisilil^ ropar z revolverjem v roki sopotnike, da so mu izročili ves denar in kine ter je na to mirno zapustil vlak. Neka roparska družba je izropala takozv. paketni voz
ter pri tem z revolverji strahovala vlakovodjo in strojnika. Najhujše je ponoči, ko vlada vsled brezvestne ma lomarnosti železniške uprave v mnogih vagonih popolna tema. Zagrebška policija vrši sedaj pri prihodu vlakov na južni kolodvor ostro kontrolo. V torek je zadržala skoraj 200 liudi, med katerimi se je nahajalo veliko število tatov, dezerterjev in roparjev. Prekupčevalcev policija ni pustila v mesto, morali so se a prihodnjim vlakom zopet vrniti proti Zidanem mostu. Nujno potrebno je, da se vpelje na progi Zidani most-Zagreb naj ostrejša kontrola glede potnih izkaznic in da spremlja vlake posebna straža — kajti sicer bodemo kmalu slišali o roparskih umorih in drugih grozodejstvih. Železnica naj skrbi za primerno razsvetljavo in pa za zasilne brzde po kupeiih. Kdor se na tej pregi vozi, bo moral kmalu za vsako pot napraviti svoj testament.
Christofov učni zavod v Ljubljani, Miklošičeva cesta 8, vpisuje še ves september vsak delavnik od 2. do 6. popoldne. — Najbolje obiskovani zavod. — Gojenke in gojenci dobe po posredovanju ravnateljstva hitro prav dobre službe. — Dnevni in večerni kurzi. — Šolsko leto se prične dne 1. oktobra 1918 ob 8. zjutraj in traja samo 10 mesecev. Vpisnina 3 K, mesečna šolnina 20 kron. 4490
Obstreljen. Valentin Gašperlin. ki se nahaja na vojaškem dopustu v Stari Fužini, je zasledoval 30. avgusta ponoči 4 tatove, ki so bili zbežali pred njim. Jeden izmed teh se ie obrnil proti njemu, ustrelil in zadel Gašperlina v levo roko.
V sponah ljubezni« je naslov pretresljive filmske drame v štirih dejanjih, ki se predvaja od danes, sobote 7. septembra do ponedeljka v tukajšnjem »Kino - Idealu«. V glavnih ulogah nastopajo znani nardijski umetniki Gudrun Houlberg, Fred. Jakobsen in Valdemar Psilander. Zlasti zadnjemu je. dana v tej drami prilika, da razvije svoj igralski talent do največje popolnosti. Vreden dodatek temu lepemu filmu je dvodejanska šaloigra »Med dvema ognjema« z odličnimi nordijskimi komiki ter poročila z različnih bojnih pozoriše. Ta izbrani spored ni primeren mladini. Predstave od 4. popoldne dalje, pri zadnji svira prvovrsten gledališki orkester. — »Klno-Ideal«.
Izgubljeno. V soboto 31. avgusta se je v vlaku Podrožica - Jesenice izgubil rdeč - rjavkast volneni plet. Pošten najditelj naj ga odda v garderobi v Kraniu ali na Jesenicah proti nagradi 10 kg sladkorja in drugih živil.
Izgubljena ie bila ena črna denarnica z 100 K različnih bankovcev. Najditelj se prosi, da odda isto proti dobri nagradi. Selo št. 28. I. nadstropje, Moste. Marija Jančar.
Ukradena mi je bila iz prodajalne perzijanska jopica iz črne kodraste ko-žuhovine s sivo podlago. Pred nakupom svarim! Kdor bi dobil kak sled, ga vljudno prosim, da mi to takoj naznani. Kdor mi pripomore, dobiti iopico nazaj, dobi nagrado. Anton Krejči. krznar, Ljubljana, Wolfova ulica 5.
Izgubile so se važne listine z imenom I. P. Proti dobri nagradi najl ee odda na upravnistvo iSlovenakega Narod*«,
Izgubil »e je včeraj dopoldne v Prešernovi ulici mlad bel psiček, ki čuie na ime >Pazi<. Kdor ga ie našel, naj ga blagovoli oddati na Rimski cesti 16 pri Franu Škafarju.
Aorovizaciia.
Is seje mestnega aprovisačnegi odseka
dne 6. septembra 191S.
C. kr. deželna vlada je v polnem obsegu pritrdila predlogom mestne aprovizacije glede moke za peko in kruh in je Lvubiiani zagotovljen ne-skrajšan kontigent. Mestna aprovizaci-ia bo za to tudi neskrajsano honorirala kr ušno karto. Že s prihodnjim torkom && prične peci 70 dkg težak kruh. Hlebček bo stai 76* vinarjev. Dražie ga ne sme noben Dek zaračuaati. Občinstvo naj pazi tudi na težo kruha in ovadi vsakogar, ki bi pekel lažii kruh kot 70 dkg. Drugi teden se razdeli tudi po pol kg na osebo bele moke za kuho.
Navzlic polni raciji pa nihče s ten., kar dobi od aprovizacije. shajati ne more. Za to roma vsaki dan in posebno ob nedeljah na stotine družin na deželo, da si preskrbe Dri sorodnikih in znancih najpotrebnejše za preživljanje. Kakor strela iz jasnega neba je sedaj udarila mestno prebivalstvo izredno ostra odredba ministra za prehrano, da ie vsak. promut z živili prepovedan Zasleduje se celo promet z nahrbtniki. Danes se no cestah in kolodvorih vse konfiscira, tudi najmanjše množine živil, četudi ie na dlani i^sno. da blutfo ni namenjeno za kupčiio. Sicer je prav, da rekvizična mesta zaseže jo vso mlete v kar najostreje, vendr se mora pustiti meščanu Tiožnost, da kaj kupi na deželi Mestna onrovizaci-ja bo predložila proti odredbi nrehra-iii« valnega ministra naiodločnejši protest pri c. kr. deželni vladi in zahtevala, da bo kot do sedai nakupovanje živil na deželi za lastno potrebo zopet dovoljeno. Promet z živili med metom m deželo mora biti nemoten ker ie drugače mestno prebivalstvo obso'cno na še večie stradanje kot do sedaj.
Nekateri trgovci so pri zadnjih razdelitvah vsiljevali strankam mesto bele moke fižol in iešpreni. Noben trgovec ni bil upravičen razdeljevati nadomestke, ker so vsi dobili dovoli moke na razpolago. Za to naj stranke vodno odločno zahtevajo tisto blago ki je razpisano. Ce bi se trgovec branil prodati razpisano bla^ro, se naj stranka pritoži pri aprovizaciji.
4- Krušne komisije bodo uradovale v torek dne 10. septembra od 8. do pol
I. ure popoldne. Izdajale se bodo Ie nove legitimacije in sicer za hišne gospodarje zelene, za stranke pa rudeče. Legitimacije se izroče le hišnemu gospodarju, oziroma njegovemu namestniku in sicer za vse stranke v hiši. — Og. hišni gospodar ali njegov upravitelj mora vse legitimacije lastnoročno podpisati ter jih takoj izročiti svojim hišnim strankam, sicer ne bode dobila nobena stranka v petek izkaznic za kruh.
4- Gg. hišni posestniki se vabijo, da se zanesljivo zglase v torek pri krušni komisiji, ker se legitimacije na magistratu ne bodo izdajale.
+ Aprovizačne stranke se opozarjajo, naj zahtevalo takoj v sredo svoje legitimacije od hišnega gospodarja, ker brez njih ne bodo dobile v petek izkaznic za kruh. — Legitimacijo mora podpisati hišni gospodar in stranka, ker je sicer neveljavna.
-4- Krompir za VI. okraj. Stranke VI. okraja prejmejo krompir v ponedeljek dne 9. t. m. pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Določen je tale red: dopoldne od 8. do 9. št. 1 do 160, od 9. do 10. št. 161 do 320, od 10. do 11. št. 321 do 4S0. popoldne od pol 2. do pol 3. št. 481 do 640, od pol 3. do pol 4. št. 641 do 500. od pol 4. do pol 5. št. 801 do 960. od pol 5. do pol 6. št. 961 do konca. Stranka dobi za vsako osebo 3 g krompirja, kilogram stane 50 vinarjev.
4- Čebula za Vič. Stranke iz Viča, ki imajo rumene izkaznice ubožne akcije, zaznamovane s črko B ali C, prejmejo čebulo v ponedeljek dne 9. t. m. popoldne pri Mfihleisnu na Dunajski cesti. Določen je tale red: od 2. do 3. vse Stranke z rumenimi izkaznicami B. od 3. do 4. stranke z rumenimi izkaznicami C. št. 1 do 200, od 4. do 5. št. 201 do 400, od 5. do pol 6. št. 401 do konca. Stranka dobi za vsako osebo 2 kg čebule, kilogram stane 1 K 50 v.
Čebula za Moste. Stranke iz Most, ki imajo rumene izkaznice ubožne akcije s črkami B ali C, prejmejo čebulo v ponedeljek dne 9. t. m. dopoldne v deški šoli na Ledini (KomenFkega ulica). Določen je tale red: od 8. do 9. stranke z rumenimi izkaznicami B št. 1 do 200, od 9. do pol 10. št. 201 do konca; od pol 10. do pol 11. stranke z rumenimi izkaznicami C št. 1—240. od pol
II. do pol 12. št. 241 do konca. Stranka dobi za vsako osebo 2 kg čebule; kilogram stane 1 K 50 v.
4- Zelje Iz ljubljanske okolice. Kakor znano, je bilo lansko leto zelje v ljubljanski okolici rekvirirano za Ljubljano. Ta odredba velja tudi za letos. Slišimo pa, da je župan v Mostah storil korake pri deželni vladi, da se nai žeje iz moščanske občine ne da Ljubljani, češ, da rabijo zelje občani sami, ker ga je zelo malo vsled toče, ki je pridelke v tej občini pobila. Konstatiramo, da v omenjeni občini toče ni bilo in da so torej tozadevne navedbe zlagane. Župan Oražem že sedaj kupuje po Mostah in okolici zelie ter ga pošilja stran. Opozarjamo na to deželno vlado in zahtevamo, da se napravi konec takemu pro-tipostavnemu početju ter da ne usodi zahtevi moščanskega župana.
4- Pomanjkanje premoga* Stranke se silno pritožujejo, da iim ie že davno pošel ves premo*. Ali naj mar požgo še tisto trohico drv (kdor jih sploh še kaj ima), ki jih imajo v kakem kotičku. Naj se vendar že da premo*, ki je, dasi-ravno drag, vendar izdatnejši od drv,
katere je sploh težko dobiti in še tistih ni mogoče preplačati. Maksimalne cene so pa itak samo za papir!
4- Zakai to? Komaj je moka došla, pa se je takoj dogodilo par slučajev, da je stranke, ki so prišle po njo v soboto popoldne, niso dobile. Mislimo, da tu ni vse v redu in naj se take trgovce naznani pri pritoževanici na magistratu. Kolikor je kart, toliko ima biti tudi moke, ker sicer so vse karte sploh brezpomembne. Enako se rado dogaja tudi s sladkorjem Mislimo, da je tu kontrola možna in lahka ter da se lahko napravi red.
Prosveta.
— Glasbena Matica- Ljubljana. >Glasbena Matica« v Ljubljani ie društvene muzikalijei za leto 1916 17 že razposlala vsem onim. ki eo bili v društvenem letu 1916 17 njeni člani. Nekaj muzikalii ie pa pošta vrnila s pripombo, da ie naslovnik neznan ali odpo^ tovaL vsled česar se vsi oni. ki so bili v letu 1916 17 člani ^Glasbene Matice* pa društvenih muzikalii še niso prejeli, vljudno naprošajo, da svoie naslove javijo odboru ^Glasbene Maticcc v Ljubljani.
— Slovenska Matica.« Pisarna Slovenske Matice prosi, naj vsi tisti gospodje poverjeniki, ki sedaj še niso pobrali udnine, to nemudoma store in pošljejo Matici imenika in članarino. Iz krajev, kier še nima Slovenska Matica poverjenika, naj se oglasi kak rodoljub ali rodoliubkinia, ki bi bil pri; pravljen oziroma pripravljena ta naši kulturi potrebni posel prevzeti. Nič zato, če ie kraj maihen in ni upati na mnogo članov. Tudi več majhnih po-verjeništev nekai izda. Vsak Slovenec naj gleda na to, da pomnoži Število našega prvega literarnega društva. Kdor M bil pripravljen prevzeti poverjeni-:-tvo, nai to naznani »Slovenski Matici v Ljubljani, ki mu pošlie takoj potrebne tiskovine. Poverieniški posel pač ni težak. Treba je le zbrati člane in poslati Matici njih imenik in članarino. Jeseni razpošlie Matica knjige med poverjenike, ki jih razdele med člane. — Publikacije Slovenske Matice za tekoče leto se tiskajo. Letošnji zvezek Zabavne knjižnice bo skoro gotov.
— > Ljudski oder- v Trstu priredi zopet več javnih predavanj. Prvo bo 10. septembra. Predaval bo dr. Ivan Prijatelj o predmetu: ^L e v s t i k Jurčič in Stritar, glasniki mladoslo venske kultur e«.
— Katoliška Bukvama v Ljubljani je izdala: Josip Jurčič, spisi, 5 zvezek (Sosedov sin. Sin kmetskega cesarja. Mej dvema stoloma), uredil dr. Ivan Grafenauer. Ob vojski, igrokaz v 4 slikah, spisal dr. Janez Evang. Krek-, Pravila za oliko, okrajšana izdaja *>Knjige o lepem vedenju*, spisal dr. I. Dostojen: Kratka povest o antikristu, ruski spisal Vladimir Sergjejevič Solovjev, prevel Fran Poljanec; Kubična r a e u n i-ca v novi meri s pridejano npštevanko do 100. Pregledna in praktična strokovna knjiga za posestnika in lesnega trgovca. Sestavil Janko Dolžan.
— Ženski Svijet (miesečnik za kulturne, socialne i političke interese žena), ki ga ureja naša Zofka Kveder-Demetrovič in ki smo ga že opetovano priporočili svoiim čitateljem in eitate-ljicam. zaslužuje naše priznanje iudi z ozirom na najnovejšo (8.) svojo številko. List izhaja točno, dasi ima urednica oči vidno silno mnogo korespondence. Dobra je njena misel, priobče-vati take liste, ki dobro označujejo čas in krajevne razmere. Pišejo iz Gorskega kotara, iz slovenskega Trsta, Slovenec iz Prage, z otoka. Hvara, iz Bačke, iz Bosne itd. V odgovoru na neko pismo nam urednica razkriva deloma svojo lEtstno prvo mladost, kakor nam v članku o češki pisateljici Ruženi Svo-bodovi prikazuje svoie občevanje s to Čehinjo. >Zenski sviietc izhaja šert 4 bas leto dni: mi konstatiramo, da je list vreden po vsebini, urednica pa izjavlja da mu je tudi materijelno osigurano življenje — torej ima bodočnost.
Mm stuarL
* Velik vihar   na   Litevskem. Iz
Kovna poročajo, da je ogromen vihar 4. t. m. na ozemlju 10 km dolgem in *;00 m širokem napravil veliko škodo. To ozemlje ie takorekoč povaljano. Porušenih je mnogo poslopij in mostov.
* Prepoved izdelovanja alkoholnih pijač v Ameriki. Londonski listi poročajo, da je sprejel senat Zedinjenih držav zakon, ki prepoveduje 1. julija 1919 naprej do demobilizacije izdelovanje alkoholnih pojač iz tvarin. ki so po-rabne za živila. Pričakujejo, da bo sprejela zakon tudi reprezentantska zbornica.
* Zloraba v vojaški aprovizaciji. >Az Estc poroča, da se ie prišlo na sled veliki zlorabi v vojaški aprovizaciji. Pravi, da so češki voiaški uradniki vzeli iz zaloge za vojaštvo ogromne množine žita in ga prodali v Avstrijo. Tudi ako niso tega zakrivili Cehi, bodo krivi v madžarskih glavah Cehi, ker je sedai pri Madžarih in Nemcih že tako, da so vseh nerednosti krivi Čehi v prvi vrsti, v drugi pod Jugoslovani, ali včasih pa ti v prvi vrsti, kakor pač kaže >državo vzdržujočiuK Madžarom in Nemcem.
* Kako kupujejo I>unaičani na Moravskom živila. Češki list >RovnosU poroča: Prihajajo na Moravsko dunajski Nemci in kupujejo živila za vsako ceno. Poudarjajo, da jim ni prav nič za visoke cene, samo da dobijo živila. Na Viskovsku so Dunajčani dajali kmetskim ženam, od katerih so kupili živila, pobotnice v podpis. Žene so seveda podpisale in Dunajčani so šli s svojimi potrdili o plačanih živilih domov. Nemalo pa so bile moravske žene začudene, ko so dobile čez nekaj časa od nekega dunajskega odvetnika pisma, v katerih 6e zahteva, nai nemudoma vrnejo zneske, katere so prejele za živila nad maksimalno ceno. ker sicer se bo postopalo proti njim tožbenim potom. Kmečke žene so v strahu pred kaznijo vrnile zahtevane zneske, ob jednem pa so se zaklele, da ne bodo dale dunajskim Nemcem uikakih živil več.
— Moka iz Ogrske samo potom zamene. Z Dunaja poročajo, da so se posvetovanja ogrskega ministra za prehrane gibala v glavnem okoli zamene za moko. Ogrska je pripravljena dati Avstriji 5 milijonov metrskih stolov koruze in sočivja, ali prvovrstne moke ne. Da io samo v zameno za industrijske produkte, kakor petrolej, premog in papir.
— Cene voznih listkov se tpoviša-jo na Ogrskem. Iz Budimpešte poročajo, da namerava trgovski minister Ste-renvi že tekom te jeseni povišati cene voznih listkov na vseh ogrskih državnih železnicah nič manj, kakor za 100 odstotkov. Pričakovati moramo, da se zgodi isto tudi v Avstriji. S 1. septembrom t. 1. so se povišali transportni tarifi za tovorno blago ter poštne pristojbine; v jeleni pa bode postal najbrže tudi osobni promet dražji.
Letina Češpeli kaže letos jako dobro. Poročali smo, da so na Sp. Štajerskem češplte tako obložene kakor že dolgo let ne. Iz Ogrskega poročajo, da pričakujejo iako dobro letino; na Hrvatskem, v Bosni. Hercegovini ter Srbiji so drevesa iako dobro obložena. Zal da ne ostune to sadje za domače ljudstvo. Iz Bosne in Hercegovine se izvaža namreč vsak dan po en vagon češpeli na Duaai. Tudi iz Srbije gredo številni vagoni na Dunaj in na Nemško. Tam se dela tudi marmelada, ki jo namenjena za Dunai. Kranjska in posebno Primorska pa ne dobe prav nič. Ali 6e ne bi mogla delati marmelada tudi za naše dežele?
Darila.
Darilo. Neimenovana dobrotnica je darovala za okrepčevalnico 50 K.
Družbi sv. Cirila in Metoda je podaril g. Ivan Vrhovnik, župnik v p. 40 kron i. s.: 20 K mesto venca na grob dragega prijatelja Frana Podkrajška, rev. južne železnico v p. in 20 K mesto venca na krsto dragega prijatelja mornariškega župnika v p. Ivana Kuralta. Hvala!
Za mestne uboge. Gospa Irma Kenda izročila ie mestnemu županstvu v počaščenie spomina umrlega soproga veletržca in posestnika Henrika Kende 1000 K za mestne uboge.
Upravništvu naSib listov so poslali:
Za ^dr. Krekov spomenik«; Ivan Sibila iz Šmartna pri Slovenskem Gradcu 25 K.
Za »oslepele slovenske vojake«; ^Neimenovane iz Labina 50 K.
Za »glaano slovensko, hrvat&ko in srbsko deeo : Ludovik Plavšak, veleposestnik iz Št. Jurja ob Taboru 150 kron. nabrano v družbi Celjanov v Št Jurju ob Taboru in Radoslav Knaflič, nadučitelj v Dobju pri Planini na štajerskem 57 K 21 v, nabral povodom popisovanja setve za državo. Skupaj 207 kron 21 vin.
Za »Ciril - Metodovo dražbo«: Radoslav Knaflič, nadnčiteli v Dobju pri Planini na Štajerskem 57 K 20 v, nabral povodom popisovanja setve za državo (kot prinos C. M. podružnice na Planini'), vladni svetnik A. Senekovič 30 K, mesto venca, na krsto prijatelja Franca Podkrajška, nadporočnik Čosić sakupil pri 40. maršbaonu op. 97., 400 kron, Valentin Vončina 10 K, me^to venca na krsto prijatelja Podkrajška, A. Ravkekar K, mesto venca na krsto g. Fran Podkrajška in Ivan Bo-nač 20 K, mesto venca umrlemu g. Fr. Podkrajšku. Skupaj 547 K 20 v.
Za »vdove in sirote padlih slovenskih vojakov : Ormožka ženska podružnica sv. Cirila in Metoda v Ormožu 200 K.
Za »sokolski sklad«: Danilo Šap-lja v Ljubljani 30 K, nabrano med prijatelji.
Srčna hvala!_
Umrli so v Ljubljani:
Dne 2. septembra: Anton Zanetti. arzenalski mojster v p., 80 let. Kapiteljska ulica 7. — Milan Petrovšek, delavcev sin, 3 mesece in pol, Streliska ulica 15. — Anton Salmič, sin sodnega poduradnika, 5 let in pol, Škofja ulica št. 8.
Dne 3. septembra: Ivan Kuralt, mornariški župnik v p., 65 let. Zaloška cesta 11. — Fran Rudman, tovarniški delavec. 60 let. Slomškova ulica 27. — Jera Rozman, delavka. 58 let, Radecke-ga cesta 9. — Julija Kavčič, sirota, 4 leta, Streliška ulica 15.
Dne 4. septembra: Katarina Jaklič, tobačna delavka v p., 62 let, Kar-lovška cesta 26. — Andrej Strle, hira-lec, 71 let. — Pavel Presterk posestni-čin sin, 8 let. — Tomaž Krmelj, hira-lec, 88 let. — Josip Novak, hiralec, 75 let, vsi štirje: Radeckega cesta 9.
Dne 5. septembra:   Jakob Kopač, mestni delavec, 73 let. Strmi pot 6. — Florijan Juran, poštni   poduradnik v -p., 80 let. Sredina 14.
V  deželni bolnišnici:
Dne 31. avgusta: Fran Podkraj-šek. žel, revident v p.. 66 let._
Izdajatelj In odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina In tisk »Narodne tiskarne«
»Franc Jožefova« grenčica povzroči zanesljivo, voljno in hitro odprtje telesa in urejeno prebavo, prost obtok krvi ter zvišano možnost misli in dela._
Na privatnem učilišču Legat v Mariboru se prično dne 1. oktobra 1918 novi tečaji za stenografijo, strolno pisanje, pravoplsje. računstvo, v zvezi s temeljnimi načeli enostrokega knjigovodstva, lepopisja, nemškega in slovenskega jezika. Prospekti zastonj. Privatno učili-šče Legat v Mariboru, Viktringhofgasse št. 17. I. nadstropje.
Sprejmem otrolin
v oskrbo. — Kdo, pove upravništvo
»Slovenskega Naroda«. 4631
Ižee se opremljeno
TAM O VAN J E
s kuhinjo; 1—2 sobi. Ponudbe na upr. »Slov. Nar.« pod s,šiev. 1000 4885".
Uresa Mm potnika
išie takof ob celi oskrbi in dobri plači J. Kovaćevlć, Spod. Šiška, Kolodvorska ulica st 160. 4651
Gospodična
zmožna slovenskega in nemškega jezika, knjigovodstva, korespondence, žoll primerne službe. Pismene ponudbe na upr. »S. N.« pod Mor'e 4699
c"sk2 knjige
za Vil. in VIII. gimn. razred se prodajo. — Poljanski nasip štev. 84, pritlično* levo. 4603
s Moo
sprejme takoj  tovarna pohištva J- J. Naglas. Ljubljana, kongresni trg 12, L nadstropje. 4492
Dve dijakinji
se sprejmeta na hrano In slano vanje. Klavir na razpolago. — Naslov pove uprav. »Sloven. Naroda«. — 4666
Proda m dobro ohranjena ::
sokolska bluza.
Cena 100—120 K. — Naslov pove upr. »Slovenskega Naroda«. 4646
Proda ao takoj skoraj nora
SALONSKA OBLEKA.
— Vprašati v Ljm»l|an!, Cegnarfeva ulica itav. 8. 468*2
Nov aparat
za FILTRIRANJE VINA
se takoj proda za 15C0 kron. — Naslov pove uprav. »Slov, Nar.« — 4681
se dobe za fino namizno olie. Kje, pove upravništvo »Slov. Naroda«. 4564
mm
se sprejme na stanovanje in brano.
Plača v živilih. —  Naslov pove upr »Slovenskega Naroda«. 4604
AKOLVENTIIUA
trg. tečaja, vešča slov. stenografije kakor tudi slov. in nem. korespondence, išče primerne službe v Ljubljani. — Naslov pove upr. »Slov. Nar.« — 4573
BV~ Išče se dobro izurjen
Eevljorshl pomočnlK::
tudi invalid; z vso opravo preskrbljeno. Plača po dogovoru. Naslov pove upravništvo »Slov. Naroda«. — 4690
■ li 52 iiiša
a vrtom v Ljubljani ali bližnji oko->ici. Cena 30—50 tisoč kron. Ponudbe aa upravništvo »Slovenskega Naroda« pod: „resen kupec 4692".
Sšče se ob dobri plači boljša
srednje stnrosti. Ponudbe pod boljša kuharica 4649" na upr. „S!ov. Nar.«
sprejme izprašana odgojiteljica na hrano, staao i anje is korepetlcilo. —
Kdo, pove iz prijaznosti upravništvo »Slovenskega Naroda«. 4671
m
in uradnico za stroino pisanje isće Dr. FRAK JO ROS Zri A, odvetnik v itlariborn. 4675
inmm
s 4 —6 delavci;  in obenem 2 Imr-jena oglarja. -- Več pove Val. Ore« gore v Bfiengesa. 4511
•""^ t"trpini majhno ~9g
V se proda. H
Naslov pove uprav. »Siov. Nar.« 4632
K 200.- mde
lobl, kdor preskrbi družini (4 osebe) kakršno bodi stanovanje za takoj ali november. — Cenjene ponudbe na jrravništvo »SlovenskegaNaroda« pod p,Nova oprava 4634".
■V
w
dobro ohranjen, vzidan, z lepimi belimi pečnicami (iz prave češke gline) 88 proda radi prezidave. — Kje, pove upravništvo »Slov. Naroda«
s vrtom vL;ubl;anf. — Pismene ponudbe na upravništvo »Slov Naroda" pod: „mala vila 4652".
Koi naslov Je začasne
Bled, Vila Iris.
Vsak nonedeiieb pa uradu jem dom0, v Ljubljani, Rimska eesta stav. S3
od 3.-5. ure popoldne. 4701
moderno, v sredini mesta ležeče, obstoječe iz treh sob in pritiklin (tudi kopalnica), opremljeno z električno razsvetljavo in plinovim štedilnikom, tudi za manj udobno stanovanje v hiši, kjer je vrt ali večje dvorišče. Pismene ponudbe na upravništvo „Slov Nar.'* pod šifro: „P. S. 4704".
Samostojna KUHARICA
za vsa domača dela se isfie k majhni uradniški rodbini na deželi. Plača po dogovoru. — Ponudbe pod: „stalna in zanesljiva kuharica 4633" na
upravništvo   »Slovenskega Naroda«.
Šivilja
sprejme učenko.
KERlflC ANTONIJA, Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 49. 4695
7 velikih prostorov za pisarniške
svrhe posebno pripravnih na Gesaria Jožefa trgu St. 10, II. nadstr. 45S7
Dvoje mebliraeiih
stanovanj
se odda v Kamniku, vila Soss. —
Povpraša se tam ali v trgovini Šinko-vic, Mestni trg v Ljubljani.  — 4410
a a n t qbi aJi dam živila sa W §37 a 988 dobro ohranjeno
moško koSo,
tudi samo za plašče in zračne cevi. Ponudbe do 15. t. m na Ivan Zupan, poštni predal, Spodnja Šiška. 4673
Maria&illerstrasse 57-58
e naslov, kamor lahko ugodno prodaste vsako National registrirno blagajnice Vsak Čas se National registrirne blagajnice kupujejo nazaj. — National RerjistTierkassen O. m.
b. S, Dunaj VL 4665
Trgovski sotrudnik,
specerist, lice sinih e. — Kdo, pove
upravništvo »Sloven. Naroda«. — 4693
Vdova brez otiok, 45 let stara, išče z dobro prehrano za
gospodinjo
k boljši rodbini ali drniabnico k starejši dami. — Ponudbe pod „Blarie 4510" na upravn. »Sloven. Naroda«.
Proda se "9f3
moško kolo
in gosli. — Poizve se na: Gline ah, V16 št 229. 4634
svilo v štrenah kupi v vsaki množini Weingarten, Dunaj, VIL, Kal-serstr. 90. 4474
M* En8t sli dve lepi
molzni kozi
ste naprodaj. Cenjene ponudbe na upr. »S. N.< pod , »mlećna kesa 4654u.
Učenka
za žensko krojaštvo se sprejme. — Cesta na E ud alf ovo sel. 20. — 4635
Proda se dobro ohranjeno fino
moško kol©
s staro pnevmatiko. — Poizve se pri upravništvu »Sloven. Naroda«. — 4703
Francoščino io klavir
poučuje zopet A. Potočnik, Cigale-tova ulica 4 !!. 4503
g
Potrebujem več "^Rsg
jam ni
i
Plačam čez prvo tarifo. — Sprejmem takoj vajenko in vajenca proti te denski plači. — F. Potočnik, Šeien-bnrgova nI. 6, Ljubljana. — 4629
Prodam 3000 litrov'
dobrega
sadnega mošta.
Minka Fekonja,
Jesenice-Sava. 4678 ffifff«j«^eg«*ssafggaaaaaaaav"«a^»
za dve deklici se Sšče v Gradcu, ki
bi pomagala za drugo meščansko šolo. Razven slovenščine in nemščine se želi tudi znanje italijanščine. — Oskrba v hiši, plača po dogovoru. Oglasi na. Cssta na Rožnik 5 1. 4444
Hupi se takoj ali do novembra 1918 velika ali ma|hna
i Stroji za izdelovo pohištva. — Pri-azne ponudbe pod: „domaća obrt 4€»S1M na upravn. »Sloven. Naroda«.
£SB*- Za tovarniško podjetje se sprejme pošten in zanesljiv ~^H!
S« arib Ponudnik mora na-
^EJi WoS vestij kJe JC do-e" w ™WiJ#daj   služboval in
kdaj lahko nastopi. Stanovanie prosto.
Ponudbe naj se naslovijo na V. Scag-
netli, mestni stavbenik in tovarnar,
Ljubljana. 4627
s spadajočimi prostosledi na Kranjskem se proda. Pojasnila daje rud. obratovodja A. Spoljerič, Ljubljana, Tabor 5. 4615
T?rna stranka hvaz otrok iSde
STANOVANJE «
2—3 sobe s pritiklinami, meblovano ali nemeblovano, za takoj ali za novembrov termin. Kdor je odda ali preskrbi, dobi bogato nagrado v sladkorju ali po dogovoru. Cenjene ponudbe na upr. »SI. Nar.« pod (.Nagrada 4606".
V globoki žalosti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naša nad vse ljubljena in nepozabna mamica, soproga, hči, sestra, sestrična, nečakinja, si-naha in svakinja sospa
trgovčeva soproga
danes po kratki in mučni bolezni, previđena s tolažili sv. vere,
v starosti 27 let preminula.
Truplo predrage pokojnice položimo v nedeljo, dne 8. t m. ob 5. uri popoldne na novomeškem pokopališču k večnemu počitku.
Svete maše zadušnice se bodo služile v več cerkvah. Venci se v pri dobrodelnih namenov hvaležno odklanjajo.
Novo mesto—Trebnje, dne 6. septembra 1318.
4706 Žalujoči OSfSli.
...
OST" 25. šolsko leto. ""3SIS Dunajski sSarorenorst. najodllcnejii
speelalaS isMfšM penzlonat
B. Freyt3rja naslednica 2521
Splošna izomika, nadaljevalni tečaji, licej, glasbena, jezikovna šola, pouk
v obdelovaniu vrta. Izvrstna prehrana. Internat. ~*ES3 PraJinternat. OBT" Ekstemat.
Dunaj I., Koiovr^atring št. 9 (na oglu Schvrarzenbergplatz). Govorilne ure od 11-1 in od 2-5. :: Telefon 8250. :: Prospekti.
f Prvi ženitveni I posredovalni zavod
■Zagreb, Ilica 7. ima na izbiro odličnih in jako
1premožnih partij obeh spolov. Informacije brezplačno. 4688
Spretna, Jako pošten
KUHARICA
se ob visoki plači lice sa takof k 2 osebama. Naslov pove upr. SI. N. 4636
Proda m dobro ohranjeno
motorno KOLO
S HP s staro pnevmatiko. Več se Izve pri Preti j a, ključavničarskem mojstru v Hovem mosta. — 4605
Goriška zveza
gospodarskih zadrug in društev v Gorici r. z. z o. z.
naznanja,
da jo preselila svoj urad v Gorico. Pisarna se odpre v ponederfek, dne 9. septembra L L v Gledišč ni ulici st. 20, L nadstropje. 4694
B
J
Sprejmejo se za
3 prodajalke,
slovenskega in nemškega jezika zmožne, lstotam se sprejme kontortsttnfa vseh pisarniških del zmožna. — Ponudbe na upravn. »Sloven. Naroda« pod „Poštena 4688*.
G. Flux
mr Gosposka ulica 4,
I. nadstropje, levo.
Uradno dovoljena, io 20 let o&stofeča najstarejša ljubil.
ĐOsredovalDica stamnran] in slazb
v udobnost cen}, občinstva zopet v središču mesta
:-: Priporoča in namešča le boljše -c:
slntob laka Joče vsake vrste
privatno trgovsko in gostilniško osobje. Izbira različnih staže b, zlasti za ženske. Vestna in kolikor možno hitra postrežba zagotovljena. 4683 Pri zurumjBi naročilih
/1
Polhove, krtove, hrčkove kože
knpa|e po najvišjih cenah
D. Wm, trgovina s kotili in tazni, Usto (LeJpzrjj, Urni 0.
Dopošiljanje prosim po poŠti v 5 kg zavitkih m- se takoj po-sprejemu dopošlje znesek. 4663
Za vseučiliški zavod v Zagrebu
se išče SLUGA.
Dohodki 238 kron mesečno; prosto stanovanje, k in svečava, živež po nizkih cenah od vseučillške vizacije. Ponudbe na naslov: vseotfL. prof• Zarnik, Zagreb, Voćarska cesta 97,
i
(ajfcZ A. S3 •v •
ipriiDi
Dr. Jakob Kelemina
c. kr. profesor
Vida Kelemina roj, Gatsch
poročena.
Novo mesto Kostanjevica v septembru 1918.
4687
V najgloblji žalosti naznanjamo, da je naša pre-ljubljena, predobra
danes zjutraj po kratkem trpljenju izdihnila svojo blago dušo.
Pogreb se bo vršil v nedeljo, 8. t. m. ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti na domače pokopališče.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v tukajšnjih cerkvah. 4705
V Kranju, dne 6. septembra 1918.
Hi Df. Josip Ifao—Kari šavolt.
RIN
VELIKANSKI FILM
od danes do ponedeljka v
KINO CENTRAL
v deželnem gledališču
Pradslav« v delavnikih ob 4., pol a*, j., »m v n*daiiah ob pol ti. dopoMno, ob 3., tniii pol S., 9-, pol S. k. •. svoCor. Ir
Prve predstave vsak dan tudi mladini pristopne. «>7o
Na prošnjo dedičev po gdč. Lnftsi Prasclmiber, oosestnlel la kin. se bode na javni dražbi dne 16. septembra 1018 dopoldne ob 9. vrl
prodajala spodaj označena, v zapuščino spadajoča nepremičnina, po parcelnih skupinah in za izklicne cene, ki so spodaj razvidne. — larasaaVaa) vzal v pisarni c k. notar)a v Kamnika.
Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejmejo.
Zastavne pravice upnikov, ki so vkojiženi na nepcennčntoa, ^yty^j<>
nedotaknjene.
Vsak ponudnik mora pred pri četkom dražbe zataŽM kot vadtf KPto izklicne cene v roke sodnega komisarja. Ostalo izkupilo je vplačat! pri c k. okrajnem sodišču v Kamniku po predpisih, ki so razvidni rz dražb, pogojev.
Kupni in plačilni pogoji se lahko opogledajo v pisarni al nauafa v Kamnika.
Predmet dražbe ■
1. Posestvo pod vlož. štev. 52 k o. Mekme, sestoječe ix parcel štev. VSOfc kozolec; 150/3, vrt 1 a 24 m*; 651/3, travnik 36 m*, izklicna cena 4200 K«
2. K posestvu pod vloZ. štev. 184 k. o, Mekroe pripisane parcele štev. 167/2, njiva, sedaj travnik 15 a 48 m2; 168/2, njiva, sedaj travnik 72 a 06 m*;
69/2. njiva, seda} travnik 10 a 70 m*, 172/2, njiva, sedaj travnik 20 aJfcaft; izklicna cena 4000 K.
3. Ostalo posestvo pod vlož. štev. 184 k o. Mekine, sestoječe iz pas«
cele Stev. 161, stavbfšče, dvorišče, vrt 5 a 97 m*; z vsemi to stoječimi poslopji, tedaj hiša štev. 17 v Mekinah (vila »Looise«) in hiša štev. 37 v Me-kinah 162, vrt, 4 a 69 m' izklicna cena 75.000 B.
V Kamnika, dne 3. septembra 1918. 4697
Aleksander Hudovernilu
c« ka notar kot sodni
Št. 1343/m. s. sv.
RAZGLAS.
Šolsko leto 1918/9 se prične na vseh mestnih liudskih Šolah ljubljanskih
dne 16. septembra 1918
s klicanjem sv. Doba in dne 17. septembra z rednim šolskim
poukom.
Vpisavalo se bode v soboto dne 14. loptomDra In
v nedeljo 15. septembra 1918 vselej od osmih do dvanajstih dopoldne, in sicer:
Za I. in IV. mestno desko šolo v šolskem poslopja L mestne deške šole v Korneriskega ulici št. i9., za H. mestno deško šolo v šolskem poslopju te šore na Cojzovi cesti št. 3; za ID. mestno deško šolo v šolskem poslopju na Erjavčevi cesti št 21 v H nadstropju; za mestno nemško deško šolo v šolskem poslopju na Erjavčevi cesti št. 21 v I. nadstropju; za mestno slovensko dekliško šolo v šolskem poslopju na Sv. Jakoba trgti št 1^ za mestno nemško dekliško šolo v šolskem poslopju na Erjavčevi cesti H 21 pri tleh; za Šišensko deško m za šišensko dekliško osernTazredmoo v Šolskem poslopju na Gasilski cesti št. 242; za mestno trirazred-nico na Barju v šolskem poslopju na Karolinški zemlji št. 40.
Otroci, M ne stanujejo v Ljubljani, se v mestne iole naCelno ne sprejemajo.
Vse podrobnosti pojasnujejo šolska vodstva pri vpisovanja.
C kr« mestni šolski svet v Ljubljani
dne 2*1 ■nnlanaiii m iftiaV. agos
^^^^a*w^aroo^.ow^a;   lakaja oWPW
D60B
D09B
DU
54
Kupim SODE
te vino in vinske po najboljših cenah. • v/et selsdort pri BradcoL
m dva dobro ohnnfeni
peči, štedilnik
te vrat in mnogo ste-
— Kje, pove upravništvo »Slovenskega Naroda«. 4622
Izvrstna pianhtinla,
absolventka konservatorija z državnim Izpitom z odliko, daje poduk v klavirja po dunajski metodi. Naslov se poizve pri oprav. »Slov. Nar.« — 4579
H gofenki liceja sprejme se
ena salenka
»vanje ki Hrano, ceste 11, L nadsir. desno
Sprejme se brzojavne slnibe veščn
poštna pomočnica aH pomočnik.
Hrana kakor sploh vsa oskrba v hiši — Cenjene ponodbe na upravništvo »Slov. Naroda«  pod štev. 310/4661.
Prazne vreče
vsake vrste In sune gobe kupuje vedno in v vsaki množini ter plačuje rpo najvišjih dnevnih cenah trg. firma
IL Kušlan, Kranj, Gorenj.
Kupim vsako množino
mM in bukovih hlodov
ter tudi piljen (žagan) les. Ponudbe z navedbo cene fco. nakladalna postaja na: Jos. Samaa, parna ta g a v Ilirski Bistrili. 4598
Naprodaj je,
eventualno se zamenja za Živila več
100 U črne pločevine
večvrstne debelosti. — Naslov pove upravništvo »Sloven. Naroda«. —4617
1
Snopi in sirim
event sleaograflnjo in strojepisko dvetaiaka pisarna v Ljnb-
— Pogoj sprejema perfektno ije stenografije in strojepisja. — Moča po dogovora. Pismene ponudbe *ai administracijo »Slov. Naroda« pod _geslo: gjtejna 4574«.
Poziv!
Kot zastopnik dediča po dne 20. avgusta 19*8 zamrlem g. Lovrenca £araa« gostilničarju in trgovcu v Lfunlfanl, S orlovska cesta št 7. 1B,
poživljam s tem vse dolžnike pokojnega g. Lovrenca Šarca, da se brez odlaga zglasijo radi poravnave svojih obvez In dolgov v moji pisarni. 4647
Dr. Fran Novak,
odvetnik v Ljubljani, Dalmatinova ul. 3
rtfon razsvetljava
Komur je na razpolago vodna sila, si ffcahko napravi električno razsvetljavo na S aH S hi** (2 konjski sili), ker Bff^iđi"? električno napravo, obstoječo iz dlnauio-strora HO V. 8 Ao,, toopotnooia novega iz leta 1914. z zraven spadajoč rm regulatorjem ter kompletno pretikaino ploščo z Volt in Ampere merHrrrm instrumentom, z 2 m dolgo transmisijo ter krožnim mazal-atkom (Rlngschmierlager). Kdo, pove ivntStvo »Sloven. Naroda«. — 4668
Bukovo osile
as dobi pri tvrdki
4580
Fran Guštin v Metliki.
se samo cele vreče, sa kinr oetfa je
K 1-50.
Ročne mline
za
meljejo
koruzo, pšenico, rž itd. kateri sako zrnje oko, dobavlja samo
na najfinejšo
4416
edina ieika tvrdka
FINKE, Praga ll9
aT VodiCkova 22. ~M
Prva kranjska medino, drogorije
partraerija, fotograf. maDafaktora itd.
Gliitv. koBCBsilfloiraoa prodaja stropov.
Ustanovljena leta 1897.
ANTON KANfj
Ljubljana, Židovska ulica I.
Ceniki no razpolago.
Pri art. opremni postaji (Art. Ausr. Stat.) arm. viš. pov. v Ljubljani, (mestna artiljerijska vojašnica) se bo 12. sept. t. 1. ob 9. dopoldne _lieitaci]skiiii petom prodalo
16 žrebat.
K licitaciji se pripuste samo ponudniki, ki so v pravični posesti od politične oblasti I. instance izdane .kupne legitimacije-. Iz te legitimacije se mora razvideti število konj, ki jih je ponudnik upravičen kupiti. — Konjski prekupčevalci in mešetarji so izključeni od licitacije. Podrobnejši pogoji so razgrnjeni v pogled pri c. in kr. artilj. opremni postaji. — Prevzemne cene in kolkovne pristojbine
je poravnati takoj v gotovini. 4659
Zajamčen uspeh. e
pisem na ogled.
ujne« lepe prsi
dobite ob rabi med.
3345
Br. i. Rixa kreme za prsi SSE*%ZfZ£2£
uspeh. Rabi se zunanje. Edina krema za prsi, ki jo vsled čudovitega učinka prodajajo lekarnarji, dvorne parfumerije itd. Poizkusna pušica K 5*—, velika pušica, zadostna za uspeh K '10—. Poštnina posebej. — Razpošiljanje strogo diskretno.
Kos. dr. A.  Ris preparati, Dunaj HL, iakierergasse 6 2.
Zalo?«   LjuMlaai • drog. Kane la „Adrij«M. Zalege v Maribora: lokar. Sehutzeagal, Mar. po«, la p«rf. Holfrtn.
V Tniu: Psrf. Aitdrouzzi, Cono 5.
Umetno gnojenje največji dobiček!
Nujno je, da naročite takoj 14% kajnit za jesensko gnojenje. Dobava umetnih gnojil je zelo težavna.
Jamstvo za kvaliteto! Kulantna postrežba !
Zahtevajte takoj ponudbo! 4518
ViBkO VabiČj veletržee, ŽaleCj lužnoftalersko.
Kolesarji, pozor!!
Kdor se hoče dobro in trajno voziti, naj si nabavi
prve nvstr. patentirane obroče za kolesa.
Prekašajo dosedaj vse nove iznajdbe, popravila so izključena ter si vsakdo pri tem prihrani mnogo denarja in časa. Dobijo se obroci na Marile Terezije cesti štev. 6. —
Kolesa se imajo pripeljati seboj. — Generalno zastopstvo
za Kranjsko: 4534
Ernest Aljaniii, Ljubljana.
o > o
m
•z
o .o
c
o
c
«3 c n
Vse vrste barv, suhih in oljnatih, mavec (gips), mastnec (Fedenvein), strojno olje, prašno olje, karbolinej, steklarski in mizarski klej, pleskarske, slikarske in zidarske čopiče, kakor tudi druge v to stroko spadajoče predmete ima še vedno v ::        zalogi tvrdka ::
D. ZANKL SINOVI, LJUBLJANU.
Ceniki se za {as vojske ne razpošiljajo.'
IGORIN
zatre čudovito naglo
3734
STENICE
vzorčna steklenica 4 E« velika steklenica 16 K, brizgalnica Z K« Dobiva se v lekarnah in drogerijah. Glavna zaloga za Avstro-Ogrvko: Lekarna „prl upanja" Apotheke »zur Hoffnung«. Peca 45, Ogrsko. Gtnna prodaja v LJahlJaal i drogeriji An L Eaiic ia B. Cvanftara ter lekarn. Četrto! Plecoill.
Franc Sire,
c. in flri% nađuoroćnik v rez.
Zdenka Sire roj. Pire
poročena. ^^-^
V Kranju, meseca septembra 1918.
4672
V*
6414
ima
Zid&l^ ©Pek& % naprodaj
tvrdka
UliC,
tt'gatttaa z l.-i.itirA^zk.-r'. po??Qbš&nami in proizvodi £č&£" na debelo. Oddajalo se samo celi vagoni.
UsaSiSiana
9 Franicvo nabfeije štev. 1. "%R§
5č
X K K
K
Doile so zogset "IMS
^^ffiS-^^aSBi^eH^^^ Dalje imam na razpolago tudi bS0Biiwo0OC oflsp^ Čistilne mlatilnice in vsakovrstne poljedelske stroje kakor: čistilnike, trijerje, stiskalnice za grozdje in sadje, mline za žito in sadje, gepeljne, slamo-reznice, brzoparilnike, kotle za žganje, brane, pluge itd. iz naj-večih tovaren, zajamčeno dobre kakovosti ter po najnižjih cenah.
zašoga poljedelskih atrejev, LJUBLJANA, Martinova cesta 2.
Dalje opozarjam na svojo veliko zalogo priznano in dokazano najboljših ročnih mlinov, pripravnih za vsako mletev. 4442
K K X X
XX XXXXXXXXXX
svetnik
¥8lček
I naznanja
b da se je preselil iz Radeč pri Zidanem
I mostu in otvoril s 1. septembrom 1.1.
§ svojo odvetniško pisarno
B v Gorici Pred škofijo štev, 5.
■
BBiaaBiBisasacEeaBBssa
4657
Podaljšal svoje življenje!
Mogoče je podaljšati si življenje, preprečiti bo- ] lezni, bolnike ozdraviti, slabotne pokrepčati, nestanovitne trdne in nesrečne vesele storiti.
Kaj fici ia vsako boleznijo?
Oslabenje živčnih moči, potrtost duha, izguba dra- i gih prijateljev in sorodnikov, razočaranje, strah [ pred boleznijo, nepravilno živetje in drugi vzroki.
Vese3o srce
je najboljši zdravnik. Je neka pot, ki te privede do radosti in te poživi z novimi upi, in ta pot je opisana v knjigi, ki jo pošljem vsakomur kdor piše ponjo
popolnoma zastonj.
V tej knjižici je pojasnjeno, kako zamore vsakdo v kratkem času, ne da bi bil oviran pri poklicu, moč živčevja in mišičevja nadomestiti, utrujenost, potrtost, raztresenost, oslabelost spomina, nevoljo do dela in druge znake bolezni pa odpraviti. Zahtevajte ta spis, ki vam bo prinesel vesele ure.
Naslov:
Ernst Orsech, $erlin S. W., Jforkgrafenstrasse 63, fibl 456.
meblirani sobi lo ku&uua
se ISta za 1 oktober. Pismene ponudbe na upravni-Stvo »Sloven. Naroda« rod: mebllr. stanovanj o 4053"
Pošteno DEKLE,
siviifa ter tudi nekoliko trgovine vajena, ima veselje do otrok, taca primerne eiaibe. Gre par mesecev tudi brez plače, ako bi bila priložnost, da bi se lahko naučila dobro nemški govoriti. Naslov v upr. »Slov. Nar.« 4658
kakor tudi druge zaplembi ne podvržene deželne in gozdne pridelke (maline, jagode, med itd.) kupuje po najvišjih cenah. M. RAAT, Kranj. 26^3
Prodam vse hekto
Cena po dogovoru. Frane Potočnik, posestnik in gostilničar v Dvsalrasi« pošta Pliberk, Koroško. 4522
Absolventinja
slov. trg. šole v Ljubljani, zmožna slovenščine in nemščine, deloma italijanščine v govoru in pisavi, stenografije, strojepisja, eno- in dvostavnega knjigovodstva, želi primerne službe v kaki trgovini aH banki. Naslov pove upravništvo »Sloven. Naroda«. — 4418
Zenitu ponudbo. =3
Vdovec, pred vojsko imel 24 let svojo trgovino, a moral k vojakom ter prodal, ker ni imel nobenega, da bi dalje vodil, sedaj pa zavoljo zadostne starosti vojaščine prost, zdrav in čvrst, z nekaj premoženjem, se želim poročiti z ne izpod 35 let staro gospodično ali vdovo brez otrok z nekaj premoženjem. Najraje bi se ps priženil k trgovini ali kaki obSirneiSi obrti. Ponudbe na uprav. »Sloven. Naroda" pod „Mrsi trgovao 4867".
Istupu je
HI aova ta stara H
! KLOBUKE ■
U moške in damske, mehko, ne- l^|
mm preluknjano, ne moljasto bla- \mmm
H go vsake oblike in množine. B
I Antoni« Jirmna, Praga L, m
Bilekova 8. 4664
V;
Iščejo se pridni zbiralci.
4664 j
J
Zastonj
dobi vsakdo as željo moj glavni katalog o urah, zlatninah in sre-brninah ter glasbenih orodjih. Violine po K 40.— 45-— 55-—, dobre harmonike po K 45'— 6Cr— 80-— Dvovrstne dunajske harmonike po K 120*— 140-—, tro vrstne po K 300-— 400-—. Zamena dovoljena ali denar nazaj. Razpošilja proti vposlatvi zneska ali po povzetju tvrdka —
aar- jan kobtrad, -hi
c kr. dvomi dobavitelj.  Nost (BrDi) štev, 19», Češko.
samostojna moč, se sprejme pri veletrgovini
A. Oset, p. Guštanj,
Koroška 4520
In
I
I
I
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
10,000.000..
Stritarjeva ulica Stev. 2.
Poslovalnica c kr. avstrijske drla vrte razredne loterije.
Resarvni fondi nad 2,000.000- kron.'
Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celiu.
■ar* Sprejema *w I Kupuje m prodaja vse vrste vrednostnih papirjev, ffinan-
vloge na knjižice in teko« račun        *i£VS55l.«ib«e voaniTc
proti ugodnemu obratoranta. 1 1««^ APROVIZACIJSKE KREDITE.
I I
26
2649
43
292955
204. štev.
.SLOVENSKI NAROD*, dne 7. septembra 1918.
Stran 7.
_3
Delniška glavnica in rezervni fondi
IW  K 103,000.000.
O. fes?.
Stanje <ten. rlog m hran. knjižice SI. okt 1917:
K 214,681.380-—,
Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, preje J. C. Maver
Centrala na Dunaj«. — Ustanovljena 1864.
Vogal Marijio trg-Si. Petra cesta d HS Jniraraiiaui Generali").
Ustanovljena 1864. — 33 podrnžnk.
Preskrbovanje vseh bankovnih transakcij, n. pr.: Prevzemanje denarnih vlog na hranilne knjižice brez rentnega davka, kontovne knjige ter na konto-korent z vsakodnevnim vedno ugodnim obre-stovanjem. — Denar se lahko dviga vsak dan brez odpovedL — Kupovanje in prodajanje vrednostnih papirjev strogo v okviru uradnih kurznih poročil. — Shranjevanje in upravljanje (depoti) vrednostnih papirjev in posojila nanje. 34
U strne na In pismena pojasnila In nasveti o vseh v bančno stroko  spadajočih transakcijah vsakdar brasplaćno
Najkulantnejse izvrševanje borznih naročil na vseh tuzemskih in inozemskih mestih — izplačevanje ku-
Ronov in izžrebanje vrednostnih papirjev. — Kupovanje in prodajanje deviz, valot in tujih novcev. — ajemodaja varnih predalov samoshrambe (safes) za ognjevarno shranjevanje vrednostnih papirjev, listin, dragotin itd. pod lastni zaklepom stranke. — Opravilišce c kr. razr. loterije Brezplačna revizija izžrebanih vrednostnih papirjev. — Promese za vsa žrebanja. Izplačila ia nakazila r Ameriko in iz Amerika
38T/rio!afka: Prometna banka Ljubljana* — Telefon stav. 41
r>bstoječe iz enonadstropne hiSe, sposobno za vsako veletrgovino in gostilno 'elikega sadnega vrta, njiv, travnikov i gozdov itd. se takoj proda. Naslov pove uprav. »Slov. Nar.c — 4494
Knpufem cm@"no
ti splo§no vse, kar je starinsko, ^osred- Jem pri prodali posestev.
4LBERT DERGAHC, brivce
Frančiškanska ulica 10. 14.8
oriporoča gg. trgovcem in cenjen, občinstvu veiiko zalogo:
različnih slamnatih.......ioinev
„ M torbic (cekariev) „        „ predpražnikov
itd. 981
Cerar Franjo, tovarnar,
Stob, pošta Domžale. *
Mi se S POSESTVO
njivami, travniki, gozdovi, hiša in i!ev za 12 govedi zidana, podi leseni, n sadni v t, vse v največji meri, 20 ralov (jo'iov) na zahtevo tudi manj emlje I gospodarsKim poslopjem. — »sesti    se nahaia dve uri nad Ljub-Sp. Pirničah št. 20   Tam do-..lesentje tudi pojasnila, tam ae roda  tudi 70 sežnjev (lila!tcr)
vinih bukovih drv.   Wl   — 4162
inpujemo v tekoči đob&vi
im paradižnike
a cele vagone. Najnižje ponudoe na rnico konserv Bagn A Ennsmann, estrslbtlro Dunai, IH , Zate-g. 7.
□vejšo, moderno stavbo v Ljub-fori ali na periferiji, kupim. — ložm dolina izključena. Pismene »onudbe z navedbo kupne cene do 100.000 K) pod: „vila št. 15 4576" na upr. „Slov. Nar.u
Prodajo se:
lelezne postelje, slaščice, timnice, odeie, pcdglavnik«, * ..žare, posoda, mize, stoli, td&vfr, biliard, pisalni strofi,
Cesarja Jožefa trg Stev. 10,
f-d 16.—20. septembra vsaki dan od 9
ire dopoldne do 4. ure popoldne. 4585
Solicitatorja
in zmožnega tudi mlajšega
iiisamisia oradnika - tireieptaa
lice za takojšnji nastop 4638
3r. A. Zieg»ancš€,
odvetnik v Postojni.
. Potočalli, LJubljana
Šelenbargova nlfca 6.
se priporoča za jesensko sezono za izdelovanje oblek za gospode in dame, n. pr. jesenskih površnikov in damskih plaščev po meri. Posebna delavnica za moderniziranje in obračanje kostimov, oblek, površnikov in zimskih sukenj za gospode. — Nsvi modeli vedno na razpolago. — Zmerne cene, solidno delo! — Sprejemalo se tudi naročila z dežele.
za vsako obutev pripravne nudi samo preprodajalcem 3470 So h lens c h o n g i* ver t rieb L. Braunsfe;n, Dunaj I. Grlechcngas&e 7., Abteil. 8.
Vsaka dama naj cita
mojo velezanimivo navodilo o
modernem negovanja gradi].
i kasen svet pri vpadlosti  in pomanjkanju bujnosti. — Pišite zaupno na
Ido Krause, Požun, Pressburg Ogrsko
Schanzsfrasse 2. odd. 4T.
n
mirnem sradalB pošasten. |
'i
Proda se prostovoljno na lepem in zdravem mestu, 4 kim. od Luj-zinake ceste ležeče posestvo v velikosti 240 oralov. Od tega je 15 oralov ni!v, 5 oralov vrta in sadovnjaka, 4 orale travnika, 7 oralov vinograda« 180 oralov loze, drugo pašniki z novo prizemno hišo in gospodarskimi poslopji. — Csna 350.000 kron. Bližja pojasnila daje Mi Jo Ribić obč. tajnik ¥ Hetretiću pri Karlovcu,
ITrvsSko. 1656
odstrani prav naglo dr. Flesch-a izvir, postav, varovano „S£A3A~ F0B13"- mazilo. Popolnoma brez duha in ne maže. Poskusni lonček K 3-— vehki K 5'—, porcija za rodbino K 12*—.
ZZm\z Dr. E. Flesch's Kronen-fipotheke (Gyur), Raab Ogrsko. Zaloga za Ljubljano in okolico: Lekarna „nri zlatom Jelenu",
II^Mfasa, r\Iar*JIn trg. 880
r,?::?r r?. v.ir^:vcno -na m k > ,jf5A FORM"
■sveda
nraSIDVIH piKifebiftu Kubin
mm.
JB   dobava in EOkladan?e nsrkelov, 19 Liušliana, GradaSIia ulica št 22.
wm m i vzgojM mm
v LJ&gbljani. "120
Šola, vnanja in notranja, se v bodočem šolskem letu rse otvori.
4586 fflrtfoasr Mshr. ravnatelj.
rdele okoli 9% po K ^O"—, rumeno okoli IO8;, po K IV— po litru,
brez soda, franko žCarlci'ec, ponuja dokler je le u zalogi
I?!
oa
roniic
Karlovec
Za kfiSIs streh nmfooVm®, odbrana
navadna (Bibersshvvanz) in zareza rs a strešna (Strangfaiz) EasSnega izdelka se dobiva v ;: izvrstni kakovosti čn vsaki količini pri 3307
tvornica glšnssiih izdelkov &C&§ll.O¥AC. Izvoz in odprava dovoFjena z doSenjsko žcSeznko.
iCupec ima poslati sode kakor tudi denar naprej, aH pa primerno kavcijo, ostanek na povzetje.  Kupec more izjemoma dobiti tudi sod če ga povrne v roku 14 dni. 4266
usifeSj Gteriacne Rašice \ in r:■C,£-. Vi,sirokov- \ njak c. kr. "Jež. sad:s€a l
filfOilZ l^i6ZI1iK
Ljubajjana., ^ongs^esini ta^a 5taw«
(ftasproti nunsko cerkve.)
Največja in n^Jsposo^ns^ša IvrdKa in izpesojcvalnica klavčrjcv9 piantnev in harmonijev na jugu Avstrije. Velikanska zaloga vseh glasbenih inštrumentov, strun in muzikalii. Klavirje prvih c. kr. dvornih in komornih tvrdk: Bdseaflorfcr, Tsirator, EuđalS Steizhammor, Eoi^l & gsltsniaa, Gltss in Boixn*sa imam edino isllljncno le |as za Kranjska v zalogi ter svarim pred nakupom falzi-iikatovin navideznega .pofelna'.
rmen
brez dopustiinega lista. Takoj dobavni. 100 mm širok jermen prenese 12 PS. Za vlažne in suhe prostore. — Pasovi (Bechergurten). — Transportni trakovi.
ICatiner & Co9 Gradec 14.
4333
^JIMMMM
m 3ž
odvetnik v Gorici,
4639
seda! begunec v Celovcu, naznanja, da otvori zopet svojo pisarno v Gorici, TeRaiišfe Frana Josipa št 34.
ODJEMALEC
za večjo množino pravega
Jedilnega kostanja
se isće pod: lf8exona 1918 4562"
na upravništvo »Slovenskega Naroda«.
%kW Kupim
staro dobro vpeljano
trgovsko hišo
s neka! posestvom na Kranjskem aB Spod. Štajerskem. Ponodoe na oprav. »Slov. Naroda« pod rdobro vpellana trgovina 4592».
rece
knpaje
MARTIN FLEiSCHMANH,
Gradec, flnnenstrasse 49.
Čudotvorno silo-««
tamo K 4*00 šiva (Stepa) kako* Šivalni stroj. Najboljša Iznajdba
za krpanj« usnja, strganih čevljev, konjskih oprav, odej vrefi in vseh vrst blaga oblek L L <L Jamstvo za porabnost. — Cena kompletnem silo s sukancem, 4 različnimi šivankami in navodi^ lom za en komad K 4.90, 3 ko-madi S 13*50« — Po povzetju poSilja M. Svoboda, Dunaj, m/2, HIes»-gnsse IS—43.
Kmečbo posestvo
v kranjskogorskem sodnem okraju, btN zu železnice se pod ugodnimi po« gofi proda. Posestvo obstoji iz hiše, gospodarskega poslopja, male hiške in okroglo 80 oralov zemljršC in gozdov. Vse je arondirano, in se nahaja pri po-» sestvu vse potrebno orod)et 7 glav go-» veje živine, 6 prešiCev, koni in 4 jairc^ Proda se samo slovanskim kupcem! Pojasnila daje po naročilu stranke F sojilntca v RadovlficL 44
Izpuščaje
breste, srbečico, grinta in kotne bolesni odpravi hitro In Sigurno Paratol, domaće mašilo. Ne
u male, je brez vonja, zato uporabno tudi čez dan. Veliki lonček K 5.—, dvojnati K 9.—. Dalje Paratol tresni prašek za varstvo občatljtve kože škatljica K 3.—. Oboje se doW prot, vposlatvi zneska od Paratol-Werks Apotheker Ulmer, v Budimpešti VII-24. Bosaa ntca 21.
za občino v goriški okoli d. Zmožen mora biti slovenščine in nemščine, pa možnosti tudi laščine. Prednost imajo zmožni vojaški invalidi slovenske na« rodnosti ter prosilci, ki so bJli 2e v enaki službi. Plača po dogovoru. — Pismene ponudbe z opisom dosedanjega službovanja je vložit! do 15. septembra ti. pri Posredovalnicira goriške begunce v Ljubljani. 4561
Karel linhart
urar
Ljubljana, Marile Terezije cesta St Z.
Zaloga vseh vrst žepnih ur, ar na nihalo s polnim bitjem, stenskih in kuhinjskih tir, bndilk.
Nlkljaste vojna ara, ura v sapest nican s radijevim kazalnikom ali brez njega, zaloga srebrnik ta nikljastib nr „ Ome rja" po nafnl-tjib cenah. 131 Popravila se izvršujejo najbolje.
sojilnlcfl Ijubilonshe okolice v Uuslinni.
obrestuje hranilne vloge po čistih Rezervni zaklad nad K 1,000.000.
brez odbitka rentnega davka Ustanovljena 1.1881.
/Oceno. ^ v aoc. e z oc z Potem .iŠAit točk