CITATELJII Prosimo, poglejte na številke poleg naslova za dan, ko Vaša naročnina poteče. V teh časih splošnega povišanja cen, potrebuje list Vaše sodelovanje. Skušajte imeti naročnino vnaprej plačano.
GLAS NARODA
Lisi slovenskih delavcev v Ameriki.
CUm Matter SptMrttr Kth. 194« it tke P«rt Offle« m* New Y«rk. N. I«
Act «1
mi March Iri, 11».
No. 113 —Štev. 113
(Telephone: CBelsea 3-1242)
NEW YORK, TUESDAY, JUNE 9, 1942 — TOREK, 9. JUNIJA, 1942
VOLUME L. — LETNIK L-
UNITED STATES DEFENSE
bonds
ANO
STAMPS
1||I'
JAPONSKE LADJE NA BEGU
AMERIŠKE BOJNE LADJE SKUŠAJO PRITI V STIK Z RAZBITIM JAPONSKIM VOJNIM BBODOV-JEM, KI BEŽI V ZAPADNI SMERI PROTI JAPONSKI, DRUGE BOJNE LADJE PA ŠE VEDNO OBSTRELJUJEJO JAPONSKE LADJE MED HAVAJEM IN ALASKO.
Naznanilo, da so ameriške bojne ladje izgubile stik z japonskimi ladjami, ki so zbežale od Midwaya, pa še ne pomeni, da je pomorska bitka končana.
Ameriške boine ladje zasledujejo japonske bojne ladje ter skušajo potopiti poškodovane ladje, kakor tudi ostale ladje in to zasledovanje se bo končalo šele tedaj, ko ameriški aeroplani zaradi velike razdalje ne bodo več mogli biti v zvezi s svojimi oporišči na kopnem.
AdMiral Chester W. Nimitz je sporočil, da so se japonske bojne ladje umaknile od Midwaya in je bil zopet potopljen še en japonski rušilec in ste bili poškodovani še dve križarki.
Admiral Nimitz je sporočil, da je neka japonska podmornica potopila en ameriški rušilec, toda le z majhnimi izgubami. V tej bitki je bila poškodovana samo ena ameriška matična ladja za aeroplane, en rušilec pa je bil potopljen.
Mornariški krogi v Washingtonu pa še ne trdijo, da je bila pri Midwayu izvojevana popolna zmaga, kajti japonske bojne ladje so pobegnile. Toda Japonci^ so imeli tako velike izgube, da se mpre reči, da so doživeli velik poraz.
* * •
JAMAMOTO SE JE ZMOTIL
Šest mesecev po zahrbtnem napadu na Pearl Harbor, se nahaja najmočnejša nkupdiia japonskih bojnih ladij pod poveljstvom admirala Ijsoruku Jamamoto na potu— nazaj, ker je brodovje doživelo pri Midwayu i vaj ver ji poraz v z«*odovn<m japonske vojne moruariče.
Adiim>at~;rM»]ggim'0: Ur |J<H eljnje tfrnlU'lmSfPCrflU je neteaj nieswev pred Pearl Hatborjeni pi^al nekemu svojemu prijatelju: "Gledam v bodočnost, ko l>om Združenim drža/vam diktiral mir v Beli hiši v Washingtonu."
Jamamoto je tudi rekel, da bo vodil japonske bojne
'adje v San Francisco in London.
* * •
POROČILO OČIVIDCA MOBSKE BITKE
Angleško svarilo Francozom
Angleški radio je opozoril Francoze, ki žive ob obrežju Atlantika, da se izselijo iz svojih domov in naj odidejo v notranjost ežele, ker se bodo ob primernem času pričele velike vojne operacije. Ta obrežni pas sega od Belgije do Pirenejev ob španski meji in so ga Nemci razglasili kot strogo vojaško zono.
Vesti iz starega kraja
Kot razlog za uvedbo obsednega stanja v Ljubljani so Italijani navedli, "da se dan za dnem vrste umori ekspo-niranih oseb." Eksponirane osebe pomenijo v italijanskem uradnem narečju tiste osebe, ki so delovale z italijanskimi zasednimi oblastmi ali kazale pripravljenost za sodelovanje z njimi.
Radio je rekel, da s>e bodo velike vojne operaeije pričele za osvoboditev f raueoskega naroda.
Angleži 'krogi pravijo, da tega svarila ne morejo razlagati, toda kažejo na "obvestilo št. 1 ki je 'bi io po radio razglašeno, ko so oomiuando* napadli nemško postojanko za podmornico St. Nazaire 28. marca, oft* kateri priliki so Francozi pograbili orožje in so se borili z Nemci še tri uni potem, ko so Ajigle-ži že odšli.
O&mamjevalec je na radio rekel:
44 Po napadu na St. Nazaire *>mo objavili poziv na francoski narod in posebno na prebivalstvo ob obrežni pokrajini.
Veliko pomorsko bitko pri Midwayu je najboljše popisal ameriški letalec Ensign (i. H. Uay, čogar torpedni aeroplan je ibil izistreljeu ter je 10 ur čepel v rešilnem čolnu iz gumi,-ja. — Gay .je popisal, ka*ko uspešno ,so ameriški 'bombniki in torpedni aeroplani napadli japonske niattične ladje za aeroplane. Pred japonskimi letalci se je A rival s tem, da .si je glavo zakrival z (blazino. Videl je dve japonski matični ladji goreti in tinti aeroplane, ki so skušali pristati na njej, toda zaradi požara niso mogli.
Ensign je zapazil tri japonske matične ladje in 4. junija poslal na japonsko ladjo torpedo. Prileteli pa so japonski aeroplani in Gayev aeroplan je bil izstreljen. I>va njegova sole ta Lc a sta bila ubita. Gav pripoveduje, da je 'bilo ju-
To je ibilo obvestilo št. 3.
"Tukaj je obvestilo Št. 2.
Ob 11 dopoldne je opazil, da se rep njegovega aeroplana potaplja in je zajpustil aeroplan. S pomočjo gumijaatesga rešilnega splava se je držal nad votlo. Sovravjii aeroplaan pa ga niso opazili, ker je imel glavo skrito pod blazino. Dvajset minut pozneje je zagledal ameriške bombnike ki so dobro zadeli ostali dve matični ladji. Velikanski plameni so švignili iz zadetih ladij. Nastalo je več raastrellb v notranjo-ti ladij in ute bili naenkrat zaviti v go>te Oblake dima.
Ko so ameriški letalci dovršili svoje delo, je bila druga velika matična ladja v ognj»u od enega konca do drugega.
Kukrat je mislil, da bo zadel v njegov splav sovrašaii rušilec, ki je hitel na pomoč matični
Naslovljeno je na vse fraau-oske prebivalce, ki žive v prefxjve-dani iSoni od belgijske meje do Pirenejev.
"Obrežne pokrajine zasede, ne Francije bodo postale bolj i«-bolj pozor išče vojnih o<p<*ra-cij. Izjedene bodo v najbolj primernem času in povsod, kjer il>odo koristne.
"S seboj bodo prinesle največje nevarnosti za civilno pre-bivafestvo. Z art o t.udi opozarjamo Francoze v prepovedani zo-
ni, da so ou sedaj naprej previdni.
"Najboljša previdnost je v tem, da se izselijo v najkrajšem časn iz prepovedanimi 'krajev, ki so jih določili Nemci. Nikakor ne podcenjujemo težskoč angleški take izselitve in zaprek, ki jim IkkIo stavljene.
fc,AJko vas poživljamo, da premagate te težkoče, storimo to zato, ker bodo operacije naj večjesja pomena v borbi za o-kv obojen je Francije.
"Že j K) gos to se je pokazalo, da je navzočnost civilnega prebivalstva ovirala vojne operacije in zlasti prijateljskih armad.
"Ne čakajte do zadnjega trenutka, kajti prepozno bo. Odfdite ob prvi priložnosti. OmnTipa. ti ne "morejo oditi,
pa ponavljamo novo svarilo z ozrrom na obvestilo št. 1.*'
Nafto je oznanjevalee prebral poglavitno točko obvestila Št. 1."
"Važe delo v tem trenirtkn naj bo omejeno na ^kifl>o za svojo la^no varnost. Storite vse, kar je moeoče. da zavarujete svoje življenje. Potrebovali vas bomo v osvobodilnih armadah. Dajemo vam pa zagotovilo, da vas bomo, ko pride čas za dejansko vdeležbo francoskega naroda, na to opozorili."
,E£&-4>onirana oseba je bila Av>gust Praprotuik.
Avgitst Praprotuik je bil ve-leindu-trijalee. Veleinduistri-jabci so veLrki in majhni, on je spadal med največje. Kakor povsod, je veleinduc-trija tuui v Ljubljani bila internacionalna. L ju* 1 je iz teh krofov s-o i-mell največ stikov z zamejstvom in v njihova j>odjetja so bili vloženi milijoni tujega denarja. Zato se je kaj rado zgodilo, da so prav ti ljudje svoje stike s tujino <iH>glubijali in n trjevali.
Tako se je godilo, da Pra-protniku sovražnik, ki je vdrl v deželo, ni bil čisto tuj. SVoje
BOLGARSKI MINISTER VSTRELJEN
AP poroča iz Sofije dne 2. junija, da je bila izvnšena smrtna obsodba nad bivšim bolgarskim vojnim ministrom, generalom Vladimirom Zaiho-vom. Vojaško sodišče ga je obtožilo protidržavnega delovanja. Berlinski radio o tem poroča :
"Zainov je bil orodje boljše-vikov in njegovi agenti so delali pod zalščito diplomatske nedotakljivosti. Zainov nikdaa-ni moigel preboleti neuspeha u-pora, ki ga je zasnoval maja meseca leta 1933., ko ao ga obtožili za poiskufe umora kralja Borisa/'
Generalov nečak Bvgenij Čemi rov je bil obsojen na doživljenjsko prisilno delo. Neki drogi njegov s'odelavec je bil ustreljen.
Britanski radio v svojem sporočilu o izvršitvi smrtne obsodbe navaja, da je ufctrelitev generala Zainova 4'znamenje
r• :__^ | strahu bolgarske naeijske via-
de pred	m-*-
nik prav tako ^P^ =
samo, kajti ee j.h Nemci zaloti-	Borisovi pro^gemian-
jo. jih zadene neusmiljeno ma- ^ ^^^ J^toree za
**** auJt'-	tesno sodelovanje z Jugoslavi-
Med ■slovensko duhovščino se je našla skupina, ki redno prihaja v nemške zasedene kraje. — < Jtbisk takega duhovnika, ki se preoblečen in skrivaj prikrade čez mejo, tvegajoč, pri te m svoje življenje, ]»omeni za slovensko ljudstvo veliko uteho, kajti dokazuje
Madžari so napravili načrt za preselitev vsega slovenske-zveize je mož tako se pripove- J ga prebivalstva od Radgone duje, .okušal izkoristiti za to, 14|0 Razkrižja pri Ljutomeru, j
Po vesteh iz madžarskih virov
da bi Slovencem dopovedal, da se je v novi situaciji treba znajti in se ji prilagoditi. l)a je treba sprejeti sovražnikovo ponudbo za sodelovanje. Da je treba pozabiti na t isto, kar je narod izgnibil.
Ljudstvo ni pozabilo izgubljene svobode in ni hotelo sprejeti nadomestila, zanjo, ki mu ga je sovražnik ponujal. Praportnik je bil ubit, jO.-ega februarja. Zgodiio se je popoldne, pri belem dntjvu, pred hišo, kjer se deli pravica, v Tav-
jo."
BBC navaja, da je bilo aprila z Zainovim aretiraaiih te devetnai&t drugih obtožencev.
(JIC)
jih bodo izgnali v A'ojvo<lino.
Rommelovi tanki so
t^. ^	v., .	i bili odbiti
Direktna poročila yl Slovenije vsebujejo vest, da sta b*v- j Velika bitka s tanki v Libiji, ši ravnatelj Crrilove Tiskarn« rlw brje že 14 dni, sedaj kaže,
Franc H rast el j in bivši posla-j da Angleži in svobodni Fran-
slanik in podžsupan Žebot za-'cozi obvladajo položaj, ko so prta v koncentracijskem tabo- odbili napad pri Kaiiglitsbridge rigeu v Nemčiji.	in Bir Hacheimu.
Angleška artilerija je zlomila novi Ronnnelov poskn« prebiti črto m dospeti do. Tob*u-
Ljubljana, 13. marca. — Preil tednom dni so slovenski uporniki v gozdovih v Polho-!
ka.
pa lansko leto, v Kazahstanu pa 1,000,000 akrov. S tem je bila na<Umieščena LzgUba U-krajine.
tro jasno in je bilo mogoče zelo ladji toda v zadnjem trenutku daleč videti. Pod se*x>j je vi-' se je naglo obrnil, del tri matične ladje, poleg! I-idje ho reševale mornarje
LETOŠNJA LETINA V SOVJETSKI RUSIJI
Bliski pol jedel j ski komisar, 39 let stari Ivan Benediktov, je rekel, tla je popolnoma zadovoljen z jesensko posetvijo in navzlic temu, da je nagajalo pomladansko vreme, se je prepričal, da bo t odi (^pomladi posejano žito dobro obrodilo.
Benediktov je rekel, da je bilo posejanega dovolj žita, da bo s kruhom preskrbljen ves ruski narod in da ga bo še vedno dovolj ostalo za one narode, katere bo letos osvobodila rdeča armada.
"Tekom zime smo izvežbali tfkoro pol miljona delavcev za
carjevi ulici. Za njegotfo kretoi graiskOi Dolomitih natpadli i-! ,	,
so korakali italijanski obla-j talijansko posatlko v Zawhn i Nacijl se bore med seboj stniki.	pri Brisali. Dva Italijana staj Belgijca vlada v Ix>ndonu
Istega dne zvečer je bilo pro-|1)ila	več ranjenih, drugi l^aama^ja, da se je vnela velika
a^eno obsedno stanje.	; pob^nili. Naslednjega dne(Wlq£a ,necj nem^imi vojaki, ki
:	^ r/rt!. n	ca	if ulilfl TVšilr n	• 1 •	in	1
_____	_	_	traktorje in med njiani je naj
njih je bilo več oklopnic, okoli ( z gorečih ladij, nad njuni pajve^	Letos je prišla po-
njih je pa bilo muogo križa A so krožili aeroplani, ki na S0-'inlad dva do tri tedne kasneje in rušilcev.	| rečili ladjah nLso mogli V0(* . kot druga leta v pokrajinah ob
Na dve matični ladji, katerih pristati.	\ Volgi in na -Kavkazu; v osre-
vsaka nos-i GO aeroplanov, so se Xastala je noč in kaj se je dnji Rum j i pa je prišla ob pra-vračali aeroplani, ki se vr-	% o-or^i^ ladjami, vem času, v Silbiriji pa celo en
nili iz bitke okoli Midwaya.	povedati. Proti ju- teden prej. Po vseli krajih so
Med njima je bila tretja, toda	/ogledal atneTpški pa- polja }K>polnoma ol>delali. Le
manjša matična ladja, na kate-	a lallf ki je zapazil tos siiw ^b-lelali mno^o več mi-(	EvTODO
ro so tudi prehajali aeroplani. flaVH Kmalu -e je aeroplan Ijonov akrorv kot pa lansko le- nemci ropajo x. vi upu Ena. velika matična ladja je že	jn ,je Gaya refeil.	|to. V Sibiriji je bilo preorane
gorela, križarke in rušilci pa ^ je ^ ,Jat0 prepeljan v nmogo deviške in rodovitne ze-so reševali mornarje. Komaj pear[ Harbor.	' ml je.
glasen o
je v Za vrh prišla italijanska Vemci so slovenske dnbov-t kazeit-ka ekspedic.ija, in po nike izgnali. .Samo na C^renj-i ^ala va< do tal. \ se prebivalcem so ostali trije, v« trijeUtvo odpeljali v ljubljanske onemogli starčki, meti njiinii zapore. Benediktov je rekel, da je j devetdesetni župnik I^viižar v Italijani so privezali dva letos v Sibiriji obdelanih skorol Kranjski gori.	sedemdesetleftna preužitkarja
4 000 000 akrov več zemlje kot'' Zdaj so .prišle vesti, da so! na deske, jima s kamnom izbili
Zavezniki prevzeli holandske parnike
Holandska vlaila v Londonu je Zfisegla vse parnike pod ho-
land^ko zastavo in jili je izročila Združenim državam in Angliji da jih uporabljajo za čas vojne.
Holandska uradna časnikarska agentura " Ancta" pravi, da bodo s tem Anglija in Zdr. države dobile okoli 1 ,'250,000 ton holandskib i^arnikov.
toda začeli s svojim delom novi J vse zobe in zamašili usta s ljudje. Odkod so se vzeli nij snegom. Nato so ju na deskah mano. Pridigujejo o Hitlerje- vlekli v dolino in od tam v rem božjem poslanstvu in ma ! Ljubljano. V ljubljanskih zasujejo in dele zakramente v! porih so ju do nezavesti pre-Hitler jevem imenu, pa za drage' tepli in ju pognali, ko sta se denarje Najbolj delavni sol zavedla. Kaj se bo ugodilo z o-imenda tistti v Kranju, potem', -sHalim prdl>iva.lstvom Zavrha
nekdo na Bledu Kamniku.
so se vrnili z ruske fronte tn. nemškimi zasetlnimi četami v Belgiji.
Belgijska vlada naznanja; da je nedavno z ruske fronte prišlo 5000 nemških vojakov v Bincbe in do boja je prišlo, ko so se pričeli vojaki s fronte norčevati z vojaki, ki so bili v mestu.
tretji v m znano.
je Gay oddal torpedo in je bo-j tel odleteti, je aeroplan zadel strel iz p r o tizr ačni ega topa, pozneje pa ga je zadel 5e tftrel iz jajporoskeiga Zero aeroplana in pri tem je bil tudi Gay ranjen. Padel je na morje nekaj milj od sovražne mat ione ladje.
NAROČNIKI- — Ako Vam je naročnina potekla dne 3l7maja ali preje, blagohotno pošljite za nadaljno naročnino. S tem, da ne čakate na opozorilo potom opomina, prihranite listu mnogo na stroških.
Associated Press poroča, da Nemčija vsakih 41 dni nakrade in na ropa v zasedenih deželah Evrope, seveda največ v blagu, v Vrednosti $500,000,000, za katero vsoto je bila obsojena po prvi svetovni i vojni, da plača vojno odškodnino zavezniškim državam.
Ves nemški sistem v zatsede-tnib deželah je stalno ropam je.
0SIŠCE DRŽI 30 DIVIZIJ V JUGOSLAVIJI
Ez Beirut a, 5. junija poroča NYT: —_ Po poročilih iz jugoslovanskih krogov so Nemca in Italijani v zadnjem času znatno povečali strogost pri ravnanju z jugoslovanskimi vojuinu ujetniki zaradi nadaljevanja narodnega oiipora v Jugoslaviji, v kateri morajo sedaj držati okrog .'HI divizij.
Poročilo nadaljuje, da držijo Jugoslovane v ujetniških taboriščih v tako imenovanih 4tbrutaliiili odsekiili" in da na-
— J*«>roT-a J. I. C.— New York
POTAPLJANJE LADIJ
Mornariški department je naznanil, da jf^bil na Atlantiku potopljen en ameriški srednje veiiik tovorni pa mik in en norveški ti^arov.-ki parnik v Karaibskem morju in Utonilo je 24 mornarjev. Od srede januarja je bilo ob ameriškem obrežju potopljenih *260 pa mikov.
Mornarji, ki so bili rešeni z ameriškega paruika, ki je bil •potopljen 30. maja, so povedali, da je prišla podmornica, ki je parnik torpedirala, na površje ter je mornarjem v re-
cijsJke straže ravnajo z njimi Silnem čolnu vrgla yee franco
s sadistično surovostjo
Nemška vojaka je bila meseca marca prisiljena pomnožiti svoje posadke v Jugoslaviji in sedaj je baje tam 6 njenih divizij. Poročilo zatrjuje, da i-
Japonska ne bo rabila ^ plinov v vojni	^
Tomokaau Hori, uradni za--stoipni^ japonske vlade je odločno zatrdil, da se japonska armada ne poslužuje strupenih
plinov.
"»Japonska armada ni nikdar rabila strupenih plinov in jili ne namerava rabiti, dokler sovražnik ne prekrši mednarodne postave."
sitega bla^a, med njim tudi nekaj steklenic francoskega ruma.
majo Italijani v Jugoslavii 15 divizij, Bolgari 6 in Madžari 3.
Maščevanje Heydrichove 1 smrti se nadaljujejo
(1ebi s »trabom čakajo, kaj bodo Nenrni še nalpravili, da maščujejo smrt protektorja ReinSiarda Hevdricha. Praško vojno sodiišče je v soboto zopet obsodilo na smrt X3 Čehov, nad katerimi je bila smrtna obsodba takoj izvnšena. Do sedaj je, bila zaradi Heydriohove smrti vstreljenib že 219 ljudi in ne ve se, koliko jih še bo. V zadnjih 48 urah je bilo aretiranih nad 1000 -Čehov.
Med v strel j enim i Čehi tudi pisatelj Vladi^v Yan<-čuta, in profesorja Storkatt iu §elber,	j*-.
•GLAS N A B O O A" - Nfw Tw«
TUESDAY, JUNE 9,1942
toianovljen MW
"GLAS NARODA" (T«oa op nn rnni)	
mak Bakmm. Pnridut; J. Lopitol^'Plao«^(bJrinmm IlilMUlM nd rtUi—i <tf above officer«: SI« W»8T Utk BI HB1W TOBK. XL X-	atlen). of tae
	
49th Year	
Manda" to toraad *r«7 day uoipt latvdtR Wiiltoja and HoUdaja ■mkMTlptloa Taarij H-. idratlMBcat «a U laul	
la Mia lata Trija ttet aa Ameriko la Kanade ee pol leta aa KM leto |UO. Be Hew T«k aa celo leto ea pol lad fia ,!■"■!■ »Ti aa eelo leto ff^t m pel leta IU0.	
"flhi Xaioda" JAaJa veakl dan Imnll eobot. nedelj In pcaaalkov.	
"flUI NABODA." >1« WEST 1Mb 8TKSKT, NKW TOBK, ' Telephone* CHeleea 1M»	
vojaki, ki pridejo na obisk, brezplačno kavo, čaj, sendviče-in cigarete.
JSa »svojem zadnjem zbqrovanju je newyorska sekcija USQ. p^d p rml« edinstveni bivšega »govemerja Alfreda E. Smitha sklenila, da bo 26 presednikov okrajnih odsekov od hiše do hiše nabiralo prispevke v -ta sklad,
"S tem, da bomo prispevali v USO. sklad," je rekel Smith, "'bomo pokazali vojakom svoje spoštovanje in hvaležnost."
J.
'T ■ 1	J*	- r-	m
Zavezniška vojna zastava razvita -—v Pittsburghu--
Govor ministra S. Kosanoviča
POMOČ NAŠIM V DOMOVINI
Strta in zlomljena leži naša domovina pod Hitlerjevo in Mussolini j evo pot o, v smrtnem strahu in obupu ječi naš narod po težkim jarmom naših smrtnih sovražnikov.
Tevtoiiske druhali, ki so hujše kot so bdle li umske tolpe, so naše ljudi raaujpnale na vse vetrove in, kar je še mnogo huj-še, so poislaie v eno stran moža, v drugo stran zono, zopet v drugo strun otroke. Naši ljudje jokajo, stradajo, prenašajo veliko trpljenje m poniževanja iz rok zatiralcev po vseh krajfJi Evrope. Naši ljudje so v Nemčiji? kjer morajo delati »a poljih, rudnikih rn v tovarnah in pri tem jih nemški vailpet z bičem priganja k delu.
Grozno je trpljenje _xiaših bratov in sestra, in krivice, ki se gode nad njimi, kliičejo do neba po maščevanju.
Na domovih, s katerih so bili pregnani naši ljudje in na katerih so živeli njihovi pradedje stoletja, zadovoljni, da iso v miru obdelovali košček svoje zemlje in si v potu svojega obraza pridelovali svoj vsakdanji kruh, se sedaj oblastno obnaša tujec. Kaj je hujšega, kot gledati na zemlji, za katero bi dal svojo srčno kri, tujca, ki nastopa, kot bi bil njen pravni laisimk.
Kruta, strašna usoda je zadela naš narod!
Mi, tukaj v Ameriki, ki smo se rodili in smo živeli v krajih, kjer sedaj gospodari tujec z najkrutejšo roko, smo z grozo spoznali to veliko gorje in smo se zganili in zdramili ter zaklicali z enim samim glasom: Pomagajmo svojim bratom!
In ta glas je šel po vseh slovenskih naselbinah od Atlantika do Pacifika.
Zbrali so se naši vodilni možje na osrednjem zapadu ter sestavili Jugoslovanski Pomožni Odbor in še posebej Slovensko Sekcijo. Naš, to je slovenski odbor, se sedaj glasi Jugoslovanski Pomožni OfcJbor — Slovenska Sekcija, ali kratko JPO—SS.
Temu odboru moramo dati popolno priznanje, kajti na delo je šel takoj in še daness neumorno dela.
Iz poročil, ki so objavljena v slovenskih časopisih, pa vidimo, da se slovenska javnost le malo zaveda velike važnosti tega odbora in si ne V7,ame posebno k srcu trpljenja našega naroda. Naš narod trpri. mri pa komaj ganemo 7. mezincem. AM smo res že taki. kot so bogatini, ki mislijo, da je vsak človek sit, ako je sit sam?
Mnogo pozivov za prispevanje v sklad za naše brate in sestre je bilo objavljenih po časopisih in vsakdo bi mi slil. da se bodo pri takih pozivih naši rojaki zdramili in v vsaki naselbini postavili svoj krajevni odibor, ki bo na biral? sklad v najplemenitejši namen. Kjerkoli je kako društvo, ki pripada kaki podporni organizaciji, bi danes moral biti tak odbor, pa na žalost vidimo, da ga ni.
Kje je sočutje do nesrečnega našega brata?
Zid, za katerim ječi naš narod, je defbel in močan, da ga naša jeza in maščevalnost ne moreta prebiti, in je vi -ok, da ga naša pomoč ne more preplezati.
Pa prišel bo čas—njegova oznanjevalna zarja že blešči—ko se bo ia zid zrušil in za njim bomo zagledali svoje brate upadlih oči. sestradane, v trpljenju do smrti izmučene in dvigali bodo proti nam svoje koščene roke in > slabotnim glasom bodo klicali: "Dajte naan košček kru-! ha! Pomagajte nam. l&r naše trpljenje je grozno! Pomagajte. kajti smrt nas grabi za vrat!"
Ka j pa bomo napravili mi. ko bomo videli vse te človeške raTTvaline in bomo stopili pred nje—praznih roki Ali si ne bomo zakrili svojega obra-za in se bomo sramovali, da za nje o pravem času nismo ničesar storili? Solze bodo žalile naše oči in srce se nam bo stisnilo v bridkosti. Jokali bomo nad njimi, ki ne bodo več imeli solz!
Sram nas bo naše lastne brezbrižnosti!
Be je čas, bratje in sestre, da ne bomo doživeli te bridkosti in te sramote!
Dajte bratje in sestre, prispevajte sedaj, da vam 'bo i srce veselo, ko bo vse. kar ste nabrali, izročeno n.nm, ki bodo pomoč krvavo potrebovali.
!(J1C.) — V Pitteburgfau je bila odprta zavezniška vojna izložba. Na proslavi gnšiko-jugoslovanskega dneva je v prisotnosti velikega števila Slovanov, Grkov :u predstavnikov Zdiuženiili držav govoril v imenu Jugoslavije minister dr. Sava Kosanovič, ki je dejal: "Hitler, najvišji sovražnik človeštva, ideolog sovraBtva in uničevanja, je človeštvu vendarle proti svoji volji napravil neko uslugo. S svojim sovra £tvoin in uničevanjem je na drugi strani izarval slogo in harmonijo. Nikdar ni bilo v človeštvu tisto, kar je moralno, dobi o ia pošteno, složne j-še kakor danes. Na 'eni strani surova sila brezumnega sovraštva, rasnega in narodnega uničevanja, poni/žovanja človeškega in narodnega dostojanstva, na drugi na načelo narodne sloge in spdštovanja človeka. Kar je dobro v človeku se enako razvname, ko si'si ime MacArtkurja, Čankaj^ka Thnošenka ali Miliajloviča. Ta čustva kažejo skupnost vdike človečke rodbine. Cesar ni mogle izzvati razdobje miru, je izzvala sedanja surova vojna. -Ko se je postavil otemeljno Mpiašanje človeštva se je pokazalo, da je med človekom in človtkom. med narodom in narodom mnogo več vezi nad plemenskimi razlikami nad števil no (močjo in nad političnim 'prepričanjem, vezi, ki vodijo prej do harmonije kot pa na sovraštva. V tej vojni, ko teko reke krvi najboljših Kitajcev, Slovanov in Anglosakso-nov, Be mora roditi skupnost, v kateri bodo narodi složnejši v svobodi zaradi strahu in potrebe.
to sprejelo z razočaranjem, vendar kot nekaj logičnega. Vise države pred Jugoslavijo so poizkušale okleniti e sovražnikom človeStrva kompromis. Zaradi odgoditve roka smrti «*> sprejele ponižanja. Ko pa so •27. marca Srbi, Hrvatje in Slovenci z edinstveno eksplozijo upora poštenega človeka odločno in junaiško odgovorili Hitler ju "ne", je človeštvo občutilo da se dogaja nekaj velikega, nekaj kar pomeni preokret. do^ godek, ki napravi j a zgodovino. Ni bilo tu rrprašanje razmerja sil, ali vprašanje, če Jugoslavija, kmečka država s 15 milijoni prebivalstva more vzdržati udarce sovražnika s 150 milijoni, ki jo je obkolil. Ne pred narodom, ne pred vlado, se ni (postavljalo vprašanje, kako dolgo bo mogoče izdržati. V tem dogodku je bilo nekaj več. nekaj nadčloveškega. Bilo je načelo, da imajo tudi mali in slabi narodi pravico do obstanka in do čovle3kega dostojanstva in dolžnost, da to branijo, 'če hočejo biti spoštovani, da ■to pravico zaslužijo, pa čeprav zato v boju padejo. Kdor se
VABILO na P I C H I C
!, »S	I
katerega priredi
Društvo št. 581 S. N. P. v St. Marys, Pa. ▼ nedeljo popoldne DOT 14. JUNIJA, 1942
NA HEMLOCK LODGE, ROUTE 855, eno miljo iz me»U. to je na istem
prostoru, kakor zadnj* leta. TIKET1 SO PO 1 DOLAR za katerega bo PROSTA PIJAČA in PLES
Tikete dobite pri Lajulltu In pri llaiiili iti ei jib priskrbite poprej, ker v nedeljo jih ne smerno prodajati.
ZA PLES BO IGRAL MAIJOVKC ORKESTER IZ KANE, PA.
V«e rojake od blizu in daleč uljmkno vaibi —
Odbor.
IZ MOJIH SPOMINOV
lil.
Kakor Že povedano, je Že-,je kupil oče prve hlače, dolge,
bljar točno izpolnil obljnibo, dano lediuttkeiuu župniku. Mladi ženi je vztrajno prizanašal. -Prvegu otroka mu je Todila šele Štiri leta po poroki. Prvemu je sledilo v krajših in dalj-sik presledkih, »edem nadaljnih Zadnji sem bil rojem jaz. Med menoj in najstarejšim bratom je bilo dvajset let starostne razlike. Starost smo dočakali le trije: (brat, sestra in jaz, do-čim je dnuigili pert, pomrlo v •zgodnji mladosti. Pobral jili je tifus, ki se je konci prejšnjega stoletja skoro vsako pole-
krvavo bojišče, kjer okupator ne more mirno zastati, ker mu izza v»ake stene grozi smrt od roke človeka, ki pri iabiri med	- . „ . ..
suženjstvom in ponižanjem ter-■smrtjo rajši izbere zadnje in čim bolj drago proda svojo življenje. To razpoloženje je razpoloženje vsega naroda, zato 'bo vasdržalo, zato ne more 'biti uničeno, zato se bo razširilo čez državne in narodne meje. Z jugoslovanske borbe pod Dra-1 zon t MHiajlovičem se poraja velika skupnost ne *»anio Južnih Slovanov, temveč vseh balkanskih. narodov vse Vzhodne Eviope. Tu nehajo narodnostne razlike, tu nehajo politične razlike in nastaja veliko bojišče. tistih, ki čutijo enako pa naj Jili vodi MacA rt h ur, Can-kajšek. Timoš«.nko ali Mihaj-lovič. V zmagi ideje V' s kup-nosti bo Knrsel te vojne. Xi-s=em ne skromen, če porečem. da ie m o j narod — Srbi, Hr-
Moj prvi spomin na očeta sega daleč nazaj v moja detin-tka leta. Marsilkaj *>e je ztk-brisalo in ©bledelo, en sam trenutek mi je pa ostal živo in neizbrisano v spominu. Oče stoji ob ataouus'kih v rat ill, držeč mene v naročju. Zunaj Lije, kakor da je nebo odprlo vse svoje zatvorniee. Oče gleda nepremično. Jaz vidim debele kaplje, odskakujoče od tal. Toplo mi je in prijetno. — Spomin ugasne . . .
'vati in Slovenci — tu -zvršil 'bori za pravično stran ne more j svojo dolžnost, zgrešiti, pa čeprav pri tem pa
Tam. na Balkanu. s€ je narod Jugoslavije, Srbi, Hrvati in Slovenci, spustil v boilbo s tehnično neprimerno močnejšim sovražil i k o»v Življenje Jugoslovana je danes manj vredno kot vžigalica. In vendar ta narod z razdrto državno •konstrukcijo, s-t rasno razmesarjen in izenpan, z najbolj omejenimi sredstvi, s pomočjo, ki jo je komaj imenovati pomoč, že kfto dni predstavlja moralno najbolj občutljivo točko Hitlerjevega "novega reda."
Ko se je lansko leto v marcu -zdelo, da gre Jugoslavija po poti kapitulacije, je človeštvo
i^^ra^iiizs^m:^ •'^MimmsLSiur.ini. Iši
de.
"S '27. marcenio tem prviui moralnim udarcem Hitlerju je Jugoslavija dobila čisto zavest da je napravila svojo dolžnost in človeštvo bi ne moglo zameriti narodu, če bi scr«trt pod surovo okupacijo pomiril z usodo. Toda narod se ni ponfiril z usodo, temveč se golorok bori že nad 10 mesecev po planinah in gorah Balkana od Jadrana do Egeja pod vodstvom »človeka, v katerem so vteleše-ne težnje viseli narodov, ki ljubijo svobodo in ki se upirajo ■suženjstvu —■ pod vodstvom IDraža Mihajlov?ča, — ta narod je n apravil iz Jugoslavije
RADIO "GLAS JUGOSLAVIJE" O IZDAJALCIH.
(JIC.) — Radio 4'Glas Jugoslavije," ki svoje oddaje začenja s pesmijo "Tamo daleko, daleko kraj morja" in z besedami: "Čujte glas Jugoslavije" ki jih enoglasno epregovo-jne Si%, Hlrvat in Slovenec, je dne 6. junija dejal:
" Dajemo uradno sporočilo. Poveljnik četnikov je izdal ukaz, da se zapišejo imena izdajalcev domovine in da se vsakenta doda črka "Z." To so: Ačimovičev pomočnik Djor jevič, ki je liuj5i od Ačimoviča, potem Papič- Rajovič in Jovan Seva iz Valjeva, ki so izdali

Ne bom trdil, da je posledica tistega trenutka, najbrž je pa čudno naključje, da ima še zdaj dež, sneg, vihar in slabo vreme name čudovit vpliv. Ko dežuje, senv najraje sam in se čutim povsem prerojenega. Ure in ure presedim ob oknu ali si pa poiščem kakšno zatišje motreč naravo v njenem elementu.
Ko seiu bil *tar tri leta, mi
polkovnika Mišica, sina Vojvode Mišiča, ki je junaško padel. Dalje Mitič jsz Valjeva, Milovan OHbič, župan efočien Pokučje, Andjelko Mibajlovič. bivši narodni poslanik, ki so odlikovani z nemškim >deznim križem. Pop Vulič iz Cačka, ki je po ^begnil z nemškim letalom in 'bivši senator M*ilan Popovič, ki
do peta segajoče kajti v modi (če je feploli vedel, kaj je moda), ni poznal nobenega pete-liučarstva. Imel sean pa smolo in hlače koj prvi dan hudo po nesnažil. Po svoji čudaški navadi mi je oče prisodil nenavadno kazen : prav do »petejga leta sem moral hoditi v rdeči kamrikajsti kikljici.
Že pred šestim letom me je morala mati na očetovo povelje učiti brati in pisati, ''da mi bo v šoli lažje šlo." To znanje mi ni dosti koristilo, kajti bil sem večkrat med zadnjimi ka-k9r med prvimi.
Oče ni imel navade svojih o~
Saili ne vem, kaj mi je bilo, nekoč skoro do smrti stoikel.
Sam ne vem, kaj mi je bila, da sem se kot desetletni p obali n splazil nekega poletnega večera v krasen sosedov vrt ter z novim uožičem napravil precejšnjo škodo na rožah iu mladikah. Xekdo me je videl, povedal sosedu, sosed pa mojemu očetu iu učitelju. Oče je molče povrnil škodo, učitelj mi je naročil priti v četrtdk zjutraj ob osmih v šolo, kjer bom do osmih zvečer zalprt. Oče je vse to vedel, toda meni ni čr-hnil niti besede.
V	četrtek zjutraj me pokliče s eeste v štacuno. — Karu pa greš? Saj danes ni šole. Saj je danes četrtek, kaj ne? — K stari materi. Odkar stanuje v Spodnji Idriji, še nisem bil tam. — No, pa pojdi in jo pozdravi ter bodi do južine doma. *— Bom, — odvrnem veselo, misleč, da mi je laž uspela.
V	prazni šolski s'obi je bilo silno dolgočasno. Ure so bile ikaikor večnost. Lahko bi bil u-šel, ker vrata niso bila zaklenjena, toda kaj bi mi koristilo, ker bi bil v takem slučaju dva zaporedna četrtka zaprt. Lačen sem bil, in sem se kesal, ker nisem vzel krulia s seboj.
Popoldne me .premaga spanec. Sipečega me navda čuden
je postavljen za narodnega po- občutek, kot da stoji nekdo po
i - • i -*r_.i___• r a _.„ Vv:_:.r. i_____—	.mi (Vto in
Najboljši prijatelj
v nesreči vam je:
u. S. O.
Kot zmno, po vseli Združenih drzavali posluje United Service Organization, U. S. O., čije namen je vojakom, ki prihajajo na dopust ali pa na obisk v kako mesto, nuditi gostoljubnost, da se od svoje težavne vojne službe razvedrijo.
Organizacija si je nadela nalogo, da v ta namen po vseh Združenih državah zbere sklad $32,000,000. V New Yorku in tudi drugo so odprli posebne postaje, kjer dobe
1 BRATSKA, DELAVSKA | PODPORNA USTANOVA
DRŽAVLJANSKI PRIBOČNIK Izšla je nova knjižica,
Id daje poljudna navodil*, kak«
ameriški državljan.
Poleg vprašanj, ki jih navadno sodniki slavijo pri izpitu za dr-žavljazLstvo. -raeUiije knjižica Se v II. delu nekaj važnih letnic lc zgodovine Zed In jenih držav, r III. dolu pod naslovom Razno, pa Proglas neodvisnosti. Ustava Zedi-njenih držav, Lineolnov .govor ▼ Gettj-sburgu. Predsedniki Zedinje-nili držav in Poedtaie driave. Cena knjižici k
samo 50 centov.
in se dobi pri; SLOVENIC PUBLISHING -CO. IIS West 18th St., New York
SLOVENSKA NARODNAff PODPORNA JEDN0TA
Sprejema možke in ženske v letih od 16. do 50, in otroke do I 6. leta starosti.
slanika- Vukovič, Aca Dinič. "bivši polkovnik, ki je prestopil, "k, sovražniku, MiMct Djondjo Peric,, ki je Nedičev Goebbels. Meselinovič. ki z izmišljenim imenom piše v Novo Vreme, Buda Šorojevič in dr. D. Jako-vič. ponx>enik prosvetnega ministra in največji nemški špt-jon.	|
"Za vtee te ;adajalcf^ naj se po poveljnikovem ukazu upo-raibi črka	Geiteral Mi-
liajlovič odibija vsako misel na sodelovanje z Xed'cem. L,>oti-čem in Pečaneem.'r
IRBN KOPRnŠEK In nj •rkeater as »iattali
Tere/.inka Polka
Na planlDcab—valfiek 6t*. M SK la DtWESNE UMVERSITY TAAWUKICA — it*. M 571 Za t ox. cenik In cene p! oš« M obrnite na: JOHN MARSVCB Inc. «63 West 42t>d Street. New York
ČLANSTVO: 60,000
PREMOŽENJE:$10,000.000.00 I
Za ožje informacije glede zavarovanja vprašajte lokalnega tajnika društva SNPJ Glavni stan:
2657-59 S. Lawndale Ave., Chicago, 111.
STANOVANJA —
po 3 do 4 sobe z vročo vodo, električno razsvetljavo in centralno kurjavo $24—$33. — Superintendent, 403 W. 18th St., New York City.
ox
IŠČEM —
svojega brata JOSIPA SIMON I!1 A, rojenega v Selu pri Oto-vcru, St. 16, občina TalČji Vrh, olkraj Črnomelj. Oglasi se naj svoji sestri: — ANA PLUT, Sangudo, Alberta, Canada. _ (3x)
ADVERTISE in
"GLAS NARODA"
leg mene. Pogledam. Oče je. Strašno sočutno in usmiljeno me gleda iu reče z nadvse žalostnim glasom: — Torej nisi šel k stari materi .' Po južni gem šel gledat, in mi je rekla, da te ni bilo tam. Po ysem mestu sem te iskal. In kakor vidiš, ^em tudi sem prišel. Kaj pa počneš tukaj!
Trdno uverjeai, da bo ve>e dobro, mu vse po pravici po-vein.
—	Torej zaprli so te zaradi tistih mladik? O, ti grdi ljudje, da gredo mojega zlatega, pridnega Fanta zap ret, —^ se je oče kar tajal samega sočutja.
Očeta nisem še nikdar videl tako usmiljenega m žalostnega. Navzlic temu pa nisem bil zadovoljen, kajti slutil sean, da je njegova žalost le prisiljena ter da se Meriva nekaj hudega za njo.
In res je oče z bliskovito naglico odpel širok čni pas ter začel strahovite ndribati p« meai, kamor je pač padlo.: po obrazu, temtnu, vratu, rokali iu brbtu. Napol liezavestnega in vsega, okrvavljenega me naiposled zgrabi za tilnik nakar povsem mirno, kot da se iu nič zgodilo, odide.
Za hip sean se zavedal sele doma v postelji.; Poleg mene sta stala oče in zdravnik.
-—Sfeoro bi ga bili malo prehudo,—pravi zdravnik. — Saj mu srce komaj še utriplje.
—	Jaz že vem. kaj delani, — odvrne oče iu se obrne vstran.
..,-j........4Etoije jatri.) - -
"GLAS N4 IO O A" — Na« T«f
TUESDAY, JUKE 9,1942
VSTANOVLJEN 1SW
OMEJITEV KUPO VANJ As« OBROKE
KRATEK OPIS OKRAJA BREŽICE
KI SO GA MORALI SLOVENCI IZPRAZNITI.
Brežiški okraj je t>il najmanjši okraj Dravske banovine. Meril je le 400 kvadratnih kan. Imel je obliko trikotnika v kotu med Savo in Sotlo. Pro ti zaliodu je tekla meja po hribovitem »»vetu nekako do Sevnice. Na sevn.ru je segal do precej visokih vzpetin, katerih vrhovi go Lisca, Bohor, Veterin k in Svete gore. Najnižje mesto vsega okraja in obenem najnižja točka ctle banovine je pa ob izlivu Sot le v Savo J.'19 metrov nad morjem.
V	Brežiški nižini se »ekata dva važna geološka preloma. Prvi. savski, drži ob dolini Save in se nadaljuje čez vso državo Jugoslavijo tja do Bolgarije. Drogi Jcršiki, pu prihaja sem od spodnjega dela Krke. nakar se nadaljujt: čez Krapin-e»ke in Varaždinske Toplice proti severovzhodu. Ob teh prelomicah se premikajo odvaja do časa deli zemeljske skorje, ki povzročajo potrese včasih nničujoče. Veliki potr«*i
b;li v teh krajih leta 1803, I860. 1903 in zoDet 1917. Od1 tod tudi radioaktivne topT;ce ■pri Čatežu > toplino 54 stopinj Celzija. Geološko zanimiv je tudi pojtw pri KI a njen. kjer je prepilila starejša reka Sbtla nanovo vsta.iajočo gi»bo Orlice.
Podnebje.
IZaiadi prtcej odprte lege ■proti vzhodu, se pojavljajo v podnebju V7>livi Pajiouske nižine. To velja zlasti za Brežiško ravan. Razlike v topli-ni aned letom »o tu v ©Ji k*. Brežice imajo vroča jwletja in radi precej južne lege ne posebno ostre z ime. Zimski mraz traja malo ča^a. Pravi zimski mraz navadno traja le od srede deeen^bra do prvih dni februarja. Letna množina padavin je v nižini sorazmerno majhna. Največ dežja pade v poletnih mesecih, najbolj suha je oiiroa. Jesen je bolj vlažna od ponfladi. V višjih nad-morek li learah jr« seveda podnebje bolj hladno in tudi množina padavin je večja. Največ padavin ima pobočje Bohorja.
Rastlinstvo.
Rastiiniatvo ima značaj evrop Rko-fJbireke flore.. Sestavljajo jo naše najvažnejše goedne drevesne vrste, v družbi z njimi pa žive premnoga zelišča; zlatica, vijolica, temnordecka-»sti teloh. ki ga je posebno dosti med Zdolanti in Vidmom; divja trta med obsavskim grmovjem; hrestovoli-stni oslad pri Sevnici in po Bizeljskem. -
V	Brežiški okraj sega tudi sredozemsko rastlinstvo z nekaterimi predstavniki. Ti so:
žafran in orhideji, ki nastopajo tudi drugod. Ob Sotli na nekom po»>ekaližču so našli tem no-3krlatnordečo velelistno po-tonko. Redke rastline so tudi Stajetvka pqpkorosa pri Brežicah in na Bizeljskem in ko-1§arica pri Rajbenbergu. Po obsavukih tiatali sta močno podivjala belulš in ameriška ^vrlnica. .
Živalstvo.
Radi prehodne k ge med alpskim ezeiuljem in Panonsko nižino »o pomešane oblike živalstva iz ipredgorja in nižin. O-kraj pripada skrajnenm zapadli eiuu dehi nižinskega pasu naše države. Lovndi živali je raz anemiua malo. Tu navajamo srne, zajce- gozdne in poljske jerebice, fazane, prepelice, slo ko, divje race, divje prašiče, jezbece, lisice, veverice, razne ujede ter srake in vrane. V
■tera zeiriljišča si obranili celo do leta 1595.
V novem veku so bili zeinlji-t&i gospodje lažni plemeni t asi ki »o si zgradili tod svoje gradove. V cerkvenem pogledu je brežiški okraj pripadal do leta 1751 oglejskemu patriar-hatu, nato do leta 1787 goriški nadškofiji. od tega leta dalje pa lavanthuski škofiji. Prva organizirana postaja za dušno pastirstvo je bila v Vidmu. Iz te prvotne fare so nastala skoraj vse današnje župnije v brežiškem okraju.
(Po ljudskem štetju iz leta 1931 j, imel okraj 35342 prebivalcev. Torej je bil dobro naseljen. Povprečno je živelo 87 ljudi na kvadratni kilometer. Prebivalstvo je pa zelo počasi naraščalo. V desetletju od leta 1925 do 1935 je naraslo komaj za 4 odst. Vzrok temo je .menda največ v izseljevanju. Ljudje so odhajali v droge de-
Savi žive približno od navad nib rib ploščic, krap som šfcu- ^ j^^nriJTE ~vTujino, ka Strupena kava je samo ZMx >Q	iz bolj hri-
modras. Od ne vretenčarjev so ^^ in torej siromašnih de-za brežiški m sosednje okraje lt>v Kajboli naseljeno je bilo •značilni nekateri metulji med nlžavjo. ^ pil ^ vasi radi
ironn. pavhm-ek. Jwrtsko zi-varno,ti poplav večinoma vaMvo predstavlja slep, brzec domaknjene od bregov Save in in se neka p dobna z,val. k, pa	Tudi gričevje proti io-
nium slovenskega umna. Naj-;veru ^ Wk> dobro po^ljeno. dete j.l, v jann Buearei pi^Vas" sc pa i>reje raztresene in Rajlienbergu.	. malokje stoje hiše v
(V zuii>lu 7. točke predsednikovega pi-ograma za preprečitev inflacije, eenanjenega v nje govi poslanici na kongres 27. aprila, je Federal Reserve Jioard odredil nova pravila v »villio, da se zniža količina ku-povtwija na obroke.
(\r»led te odre.dbe Federal Reserve Boar da motajo sedaj od-jemak'i Sirom vse dežele plačati več na račun, čim kupijo .predmet domače rabe. od oblačila do električne priprave. Imajo feodi manj easa za popolno izplačilo svojih obročnih nakupov. Novi rok je 12 meee-eev rasiun malo izjem.
Sviiha nove regulacije je, kakor je izrazil predsednik. da opirala življenjskih stroškov ne švigne kvišku." In dodal je "da moramo odsvetovati kupovanja na -kredit in na obroke in natrvet ovati odplačevanje dolgov, hipottk in dragih obveznosti; kajti to pospešuje Varčevanje, zakašbjuje preti-■raoo kupovauje in dodaje k
[blizu druga druge, okraja!	Preživljanje.
gručah
Obljudenost.
lOzeailje brežiškega ie bilo naseljeno že od bronaste j (Prebivalstvo se je ha vilo ve dobe dalje. V starem veku so činoma s poljedelstvom in živi-bila tu rimska taborišča, mimo norejo. Lepe dohodke -sta pa nekaterih je držala pomenibna J dajala ponekod tudi vinograd-cesta iz Ljubljane in Celja po niatvo in jguodarstvo.. Njive in
»savski dolini mimo Brežic na Hrvatsko. Tudi brodarstvo po Savi izvira že iz rimske dobe. Te poti po kopnem in po vodi se je posluževala trgovina vse do leta 1862, ko so otvorili železniško progo med Zidanim iao-tom in Zasrreboni. .
Toda kot je bila zemljepisna lega brežiškega okraja zelo pomenftma v trgovskem pogledu, tako je bila obenem usodna v dobi turških napadov. Tu Ob Savi so «e valila turška krdela v naše kraje. V dobi kbuetskih uporov je bilo brežiško ozeanljt' ponovno prizorišče zbiranja kmečkih čet in bojev z graiSčaki. Posebno v letih 1515, 1573 in 1583.
Največji del brežiškega o-kraja so imeli v agodnjem sred njem veku v rokah grofje Breže-Sliški. Zadnja tega rodu je bila blažena Ilema. Ta je v prvi polovici 11. stoletja podarila večino srvcujih posestev solnograškim nadškofom. Nekatera pa tudi k rški škofiji. Oboji so se kot aendji^i gospodje obdreali v teh krajih do konca srednjega veka. Neka-
vrtovi zavzemajo 22 odst. vse
površine okraja. V prvi vi>ti so pridelovali žito, in sicer koruzo še v večji uueri nego pšenico. Zato je dajala korn'a ljudem poglavitno hrano. Se-
je bilo leta 1934, 54.000 jablan, 36,000 «liv. 25.000 hn*<k. Ostala drevesa so bila čtšnjeva. o-rehova ift tako dalje.
Gozdarstvo in rudarstvo.
Največji del povnšja brežiškega okraja pokrivajo gozovi. 'In sicer 41 ods-totkov. Po ni-
znesko, ki je na razpolago upnikom za nakup vojnih bon-
dov.*' .
44 vrst blaga je navedenih v novi odredbi, vštevši avtomobilsko baterijo in pritikline, obroče in cevi, posteljne priprave, zavese, daljnoglede, hišne električne priprave, dru-goročna pohištva, dragocenosti, prtljago, atletično opremo, mize in kuhinjsko blago, steklenice, nevojaška oblačila, kožuhe- čevlje, klobuke in druga oblačila. Prvo plačilo na ra-vun (down payment) za tako blago ne sme biti manj od 33 odst. in skrajni rok za popolno plačilo je 12 mesecev.
'Izjeme cd tega splošnega pravila vključujejo avtomdbile za katere pivo plačilo mora znašati v&aj eno tretjino in se snte ostalo odplačati v 15 mesecih, tudi novo pohištvo in klavirje, za katere je potrebno takojšnje prvo plačilo 20 odst. in skrajni čas za odplačilo je 12 mesecev. Dodatno regulacije določajo, da obročna plačila ne smejo biti manjša od $5 na mesic ozir. $1.25 na teden. Odjemalci, ki imajo kreditne račune s prodajal ni cam i, pridejo tudi pod to odredbo. Od sedaj naprej morajo plačati tekom 40 dni po koncu meBeca v katerem je bil nakup napravljen. Ako ne plaičajo tekom te
VAŽNO ZA NAROČNIKE
Ri>I«C OMlotm Je turUno do kdaj hum te platen* naročnino. Prn •terttka pomeni hmmc, d ruša dan in tretja pa lečo. l>a d am prihranite nepotrebnega dela In t*tro&kow, Wt+ prosimo, da akuiate oaraCMA« ud praročaano poravnati. PoSlJite aafMnino aaravncat nam aH J« pa plavajte natar.n caatopniku t VaSeM krajo-airya katerean taaned ■astopa!kov, kojlh towoi ao tiskana a debelimi erkami. ker so aprarl-fienl oblaka ti tuoi drage naaeitrise, kjer J« kaj naiUi rojakov na ta IJenib. Zaatopa.k bo Vam Izročil potrdilo aa plačano naročnino
CALIFORNIA:
Ban Francisco, Jacob LanaUn
DOivOBAOO:
Pueblo, Peter Cullg. Waiaeoburs, If. i.
'žavju je sicer gozd manj raz-,
dobe. se njihov račun postavi
ZZ i l f ®	J .7 ; na obročno podlago in se mora
wijen. zato pa za\zema veiiKo -
^/lirUnnoi! TT TnVll fi ITIASP.
rpovršino višjih in najvišjih delov sreza. Prevladuje listnat gozd, največ je hrasta in buk-vc. V cbeiimli Brežice, l>obo-va, Kapele in Globoko se jaz-proffcira ob banoviu^ki cesti ob širen gozd. kjer prevladuje smreka. Skoraj 3 odst. tal v okraju je pa u eplodnih. Sem je treba p rišteti tudi močvirja ki obsegajo dobrili 300 hektarjev ozeudja. .
'Budno bega^tvo je skromno in se omejuje v giuvnem na premogovna ležišča, ki so pa večiaionia tako neznatna, da se jih 11** izplača izkoriščati. Kop ljejo premog pri Kajbenbergu in malo vreden lignit pri Globokem. Industrija je bila žele
potem odipiačati v roku 6 mese-Tsev. .Vko pa se to zgodi, ne bo-do smeli nič več kopiti na svoj kreditni račun, dokler ne bodo odplačani vsi poprej kupljeni predmeti.
Neve regulacije so šle v vpeljavo 6. maja.	FLIS.
_ S
150,000 NOVAKOV.
jali so tudi ječmen in oves. Pri-!v P<>vojili. Vič ji pomen je delek krompirja je znašal leta,imela le	industrija v Ser-
1934 132 000 t<-ii. Travniki in nici in ».i^11 bližnji okolici, paznik i obsega jo 27 odst. vsega	vodnih žag je oh. po-
okruja. Živinoreja u^va ze-	^evom^ni.
lo dobro in je bila zlasti v liri-! ^»vna prometna žila v o^ bovitejših predelih poglavitni{'železnica, ki te

KUHARSKA KNJIGA:
Recipes gf Ali Nations
(V angleškem jeziku)
RECEPTI VSEH NARODOV Stane samo
M
<	i ^Knjiga je trdo vezana in ima 821 atrani^aj} iM
rš Taknj
<	izpopolniti.
vir dohodkov. Največ so gojili govejo živino in perutnino. Tudi Wv mjereja je bila zadovoljiva. čeprav je po svetovni vojni nekoliko nazadovala. Leta 1934 je bilo v celem okraju 9000 repov goveje živine, 7700 *vinj, 12(50 konj, 340 ovac, 100 koz in 43,7000 kokoši. Čebel-nih panjev jc bilo 1400.
iPrisojna pobočja nizkega gri-t^evja v .srednjem delu o-i kraja so .povsod na prikladnih Inestih zasajena z vinsko trto. 'Vinogradi pokrivajo malo več kot o odst. okrajnega' ozemlja. V nobenem drugeni okraju Uravfcke banovine; ni razmeroma toliko vinogradov. Xaj-ibolj izrazit vinogradniški predel v okraju je seveda Bizelj-ško. Tam je v vinogradih celo *27 odst. zemeljske povi^ine. Sploh «o vinogradi po celem ■okraju z edino izjemo mesta Brežic in bližnje okolice. .
Pravih sadovnjakov je pri-! hieroma malo, vendar je imelo sadjarstvo v mnogih krajih čeden pomes. Vseh sadnih dreves je okoli 120.000. . Med lesu i
ob Savi na njenem levem 'bregu in je del naše najvažnejše proge Ljubljana—Zagreb— Beograd. Zvezo oddaljenih fcra jev z železnico je posredoval avtobusni (promet. Med Bizelj-skim in Brežicami ter med Podsredo in Rajhenburgom.
Prirodne lepote brežiškega okraja so Če malo znane. Letovišča rji so obiskovali večinoma le večje kraje ob železnici.
Tak Je torej v kratkih besedah okraj Brežice. Zdelo *e nam je važno, da podamo ta opis slovenski javnosti v Ameriki ker je bil ta okraj med prvimi, ki ga je Nemec obsodil na ip risilno izselitev do zadnjega Človeka, kot čaijemo. Namesto Slovencev so prišli Kcsčevarji in drugi Nemci. Dobro je, da vemo, kakšno vrednost ima ozemGje brežiškega bkraja, ki se ga je Nemec ta-ko polakornnil. Poleg tega je »pkb prav, da ffpoanaano po takih opisih posamezne dele slovenske zemlje bolj natanko.
(JTC.)
leti je bilo ustanovljeno v Pra-
(ND1ANA:
Indlanapolla: Frank ZupančU ILLINOIS:
Cblcnso, J. BerBt
Olcero, 4. Pefclaa ;ObIca«a. Oteere
In ilUnola) Joiiet, Jennie Bamblcb La Salie. i. Spelicb Mascoutah, Martin Dole'ic
North Chicago in Waokeftan WatMk
MAB1LAND:
Kltamlller, *r. Voaoplra« MICHIGAN:
Detroit. L PUekar MINNESOTA: Cbisholm, J. Lokanlcb Ely, Jna. J. l'Mftoi Bvelerb, I<oa)i tioah ..Gilbert, lxmlt Veaa^l HibbLng, Jobn PorJte MONTANA:
Roundup. U. M. Paolaa Waaboe. L. Champa
NEBRASKA:
Omaha, P. Broflertci VBW TOBK: Brooklyn, A ntliM) Sep« Oowanda. Karl B<i»l«t» -Hitu« Falhi. Frank Mull
Worcester, Peter Re4c OHIO: Barbari on.
Clereland. Anton Bobek.
Hnfcr, Jacob Reanlk. Job•< Slapnls Ulrard, Anton Nagode Lorain, Louia Balant. Jobn Knmla Toangatown, Anton
OREGON:
Oregon City. J. Koblar
WENNSlLVANla:
Bostfiner. Jobn Jevnlkar Conemuugb. J. Brezevee Corertlale in okolica. Jon. Pa.ernel Export, Louis Supancii Farrell, Jerry Ukora Forest City. Math ffaada Tt Blodnlkar Green^nrg, r rank Novak	1
Homer City. Fr. Ferenchak
Imperial, Vence Palcich
Jobn«town, Job« Polenti
Krayn, Ant. Tauielj LOIwrtje. Frank Ballocb*'	»'
Midway, Ji/ud Žnat PtttRburgb in okolica, Philip Praga« St«N>lron. A. Hren To rt le Oreek, Fr. BcWfrer Wcat Newton. Jovpb Joran WISCONSIN. Milwaukee, West Allls. Fr. Skab Sheboygan. Joaepk Kakca
WYOMING:
Rock Spring*. I*aia Taarkar
DtamondvlUe, Joa HolU-e
I Vaak ustapnik fx da potrdila za »veta, katera )e preje!. Zaatopalka taple
CFKAVA "UI.AB 4AKOI)«'
čalo s štetjem in .zgodovino Novakov Organizacijo je u stano-vil čebelar Joseph Novak z Mechanic, ki si vtepel v glavo da mora stSteti Novake po vsem svetu. In to je dalo pobudo za najštevilnejše združenje, ki je b»l njegov častni pokrovitelj vseučiliiki profesor Karel No-
,, . . . vak, *'oče vseh Novakov.*' Naipogoste^se rodbinsko ime pri ^ehiti je Novak.- Že pred Tajnik združenja Pr. Novak
je izjavil, da je samo samo v
gi združenje Novakov- ki se pe-'Pragi organiziranih 10.000 No-
vakov in v vsem proUktoratu 75.000 Novakov, neorganiziranih Novakov pa je v vsem pro-tektoratu 150.000. Samo na Huan.iu živi okrog 4.000 Novakov, ki so se naselili tam večinoma v času turških vojn. Novaki izdajajo celo svoj list *4Kronika rodu Novakov" in ustanovili so svoj pogrebni fond. iz katerega izplačajo svojcem 500 kron za vsakega umrlega člana.
•"•j BM J**	•	m una \jim i eiiain	i|i
Recepti so napisani ▼ angleikem jeziku- nonekod pa so | tudi v j bdim naroda, ki mu je kaka jed posebno v navadi? J
Ta knjiga je nekaj posebnega za rae, ki se zanimajo saL kuhanje in se hotofa ▼ njem čimbolj uveibati imt
;Naročite pri
KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO.
216 Weat I8th Street	. N«w York, K. Y.
TI S O
Po vseh Združenih državah je v teku-kampanja za sklad $32,000,000 za U. 8. O. <UNITED SERVICE ORGANIZATION), čije namen ie skrbeti za zabavo, okrepčilo in odmor ameriških vojakov, fcff^ pridejo na dopust, ali jia obisk v kak kraj. — Za mesto New York je določena kvota $4,450,000. Prispevki se naj pošiljajo na H. Donald Campbell, TJSO. Treasurer, 67 William Street, Kew York City.
PONUDBA ZA POLOVIČNO CENO
Zadnja popolnoma novr izdaja slovite prve pC-četniške vrtnarske "bl-bHje" —
Garden
Encyclopedia
V2 Price Offer!
The Latest Brand-New Edition of the Famous
Original Amateur Gardeners5 "Bible" THE
Garden Encyclopedu
198
sad durshJe . mmrit d*tt btadkc
Formerly
$4.00 ^ Now only
i
The CompMl Guide for Your War Garden

•Y
pag*,.ftd«ft
PREJ $4.—
> plat*—with mudi NEW »etanol, NEW itlustrotientl N.rar bafor« - j parhapt navar again — at thk lew prieal Tha enly Cardan encyclopedia I prepared expreofy for the amateur* needil No heavy technical talk-everything b clear, explicit, usable. Answer« any garden question quickly.
Nearly 1400 page«, 730 pkturw.
fNlflr!


Sedaj samo
$1-98
V ANGLEŠČINI
V LIČNI IN TRPEŽNI PLATNENI VEZAVI
SKOBO 1400 STRANI — 750 SLIK
Popolni voditelj za vaš vojni vrt.
Popotna rnk> besed«, vsaka stran, vsaka slika — mnogo NOVE snovi Duvih ilustracij! Nikdar prej in naj-brir nikdar pozneje — za tako nizko cenoj,
E11INA VRTNARSKA ENCIKLO
PEDIJA ZA DOMAČO POTREBA!
Nlf visokih besed — rse Je Jasno, nu-ločno, vporabno.
Tukaj je t eni sami knjfei V SR. KAR VAM JE TREBA VEDETI O TEM—KAR ŽELITE PRIDELATI! 19,006 člankov vam podrobno pojasni vse o vrtnarstvu, o saditvi In sejanju, o gnojenju in oskrbi vrta. Najnovejše p a je VRTNARSTVO BREZ ZEMLJE; nova metodfe za uničevanje škodljivcev, sojenje divjih rastlin, nove sestavine cvetlic! —
Over 500,000 Copies Sold at Higher Prices!
Here in a single book is EVERYTHING YOU NEED TO KNOW ABOUT ANYTHING YOU WANT TO GROWI 10.000 articles fernisk every detail e< information about planning, planting, fertilizing and caring far year garden. New features in d ude Settle« Gardening, now methods of de-»treyfeg posts, WW Flower Garden-tag, New Ffower Arrangement«/ Alphabetical arrangement ef sut)s*s
enables yoe to find what you ......at
quickly. Prepared lor all U. A climates, soils, seasons aad methods by American Mparts. Edited by t L 0. Seymour, B.S.A. Praised by gardee-mg authorities. The MuhMphh I*-quirer't garden editor called this "the Garden Book complete, ad that ma*«
what they have or dreom ofl" Order
this amazing bargain new.
Please send Ma..........r o piss ef the
NSW GARDEN ENCYCLOPEDIA by «. L O. Seymour, E.SA, at 39 »ash. □ I endaee payment Q C O D.
Nam«.... Address
Abecedno kazalo tm pove tafcoj. kar želite. Prirejeno za vsako ponebje v Združenih državah, za vsako zemljo in vsako sezono.
To knjigo Je uredil E. L. D SEYMOUR, B. S. A„ poznana oseba v vrtnarstvu, ki sa cenijo vrtnarski iz-vedeneL
Odgovori na vsako vprašanje o vrtu
PO^LflTE ZA KNJIGO ŠE DANES, KER JE ZALOGA OMEJENA! - NAROČITE LAHKO PRI:
Knjigarni! Slovenic PublishingCo.
" New York, N. Y.
216 West 18th Street
*fl t Ag Wilfl DA"- New Tact
TUESDAY, JUNE 9,1942
TBTANOTUEN Mtl
TRUE RODOVI
ZA DOMOVINO
Sj/asi* in Mašera.
Dogodki iz ndkdanjih dni. — Spisal: ENGELBERT GAXGL
i Uan jo je videl, ko se je v mraku vračala do-dajalnice. Večkrat »ta se tudi kaj, pomenila
JSrb in Slovenec, šolska tovariša. sta v bratskem obg-tmuu dala svoji ž/vljenji, da bi ladja
"Zagreb" in sama ne padla v njima.
sntrt v svobodi, da bi varovala čast ladje in zastave, ki se je visoko in svobodno vila nad
rok© sovražnika. Z ukazom kralja Petra sta bila odlikovana g Kjarad?žoixlževiČGvo zvezdo z meči IV. razreda, poroč
ttkoro vsak Uan jo je videl, ko se je v mraku vračala do- bojne ladje MIlan Spaiič mov mimo prodajalni«©. Večkrat sta se tudi. kaj, pomenila	Masera. O-ba sta bila
in večkrat že si je mislil Pavel- da bi bila Manica njegova,1	V,l.I- razreda pomomke
•ko bi ne bi lo Lenke.	~	Akadamje, ki so ga po-
Vračal se je zopet proti mestn, ki je že spalo in mirovalo. »Javljali za vzor tovaifctva in Lepi so bili Pavlovi sklepi. Takoj stopi k Menici in jo po-'sl<**e med mornarskimi ča»t-prosi roke. On bo delal v prodajalnici, a žena bo šivala, mati' n jjo-podinjila. To je ti«ta bodočnost, obsipana s »rečo, ki jo je iskal po svetu, a ki ga je čakala doma.
&9ilan Spaiič se je že v akademiji odlikoval s svojo izred-Ni zaman radbil kozarca, in njegovi (prijatelji se prepri-Jno inteligenco, visoko moralo ajo, da je Pavel mož, ki tudi izvede, kar sklene. Pogledal, in odločnostjo. Bil je prvi med
Gotovo zahaja sem«-'
jo k višku in stal je pred Ribičevo hišo. kaj zdaj tudi Manica, da Siva za I^enko. Kdo ve, kolikokrat >e pogovarjajo o njem! To bo gledala Lenka, ko zve, da bo tista, ki šiva zdaj nji, kmalu začela delati zase. Lenko obide *-rd, nevoSčijivo* ji požene rdečico v lica. A Manica bo vendar njegova!
Pavel je stal pred hišo in gledal v okna prvega nadstropja. Srebro luninih žarkov se je ogledovalo v nj h. .
Tiho se je oglasila Pavlova neseni.
"Ubog popotnik hodi 'križemsvet, srce ga sili. da za srečo roma. Človeška srca. ki i je lifraiz in led. in romar brez miru je in brez doma."
Mati je še bdela, ko je prišel Pavel domov. Ni se mogla dovolj načuditi, da je prišel tako zgodaj in trezen..
*'Zasmehovati »o me hoteli nocoj, ker sem^jim povedal, da se oženim." je začel Pavel, 44toda kanalu se prepričajo, da nisem lagal."
4 4 Tore j se res oženiš t" vpraša mati..
44 Da, in sicer ravno t »ti dan, kakor se poroči Lenka. Tako >e maščujem nad ošalmimi ljudmi, in tako izprevidite tudi vi, mati. da vam niso Pavla ubili pri Ribiču."
Materi so bile oči polne radostnih solz.
44O, tisti grdi ljudje! To je prav, da jim pokažeš, kako /i lahko srečen tudi brez njih! Ali, kar je glavno: kje imaš nevesto T t"
"Uganite! Saj ni daleč od vas!"
Mat; pomisli nekoliko. Od hišej do hiše ji gredo misli in poizvedujejo, kje je Pavlova nevesta. Hipoma se oglasi:
" Manica!"
"Da!"
Manica ni bila materi tuja. Dobro jo je poznala. Vedela je, da je p ridno dekle, ki -se preživlja z delom svoj h rok. Nihče ni vedel o nji nič slabega.
"Zakaj molčite? Ali vam ni viseč moja i^bera?"
"Všeč mi je. tako me je prevzela ta novica! Vesela sem. saj je Manica tk>stojno in pridno dekle. Tudi nekaj prihranka inia. Pa kdaj -ta se zmenila?"
"N *va sa še, toda takoj jutri se zmeniva."
Drugo jutro je Pavel zgodaj vstal in je čakal na pragu, da p ride Manica mimo. Ko jo je zagledal, da prihaja, ji je ^el naproti. Nasmejala se mu je, dolgo ga že ni videla.
•"Ali ste zopet doma, irospod Pavel? In tako zgodni ste!"
"Vrnil sem se zopet in ostanem vedno doma. A samo pod enim p o go jem."
"In pod kakšnim pogojen*?"
4<Ako hočete vi," je rekel 'Pavel. .
Manica se je ustavila. Ni umela Pavlovih besed. —
"Kako to mislite?" :ra je vprašala.
•"To je čisto t 'nastavno. Brez vseh ovinkov vas vprašam: Ali se hočete porečiti z menoj?"
Manici je prišlo to vprašanje talko naglo in nepričakovano <fa jo je p resenetilo in prestrašilo obenem'. V prvem hipu ji je zastalo srce, potem ji je začelo utripati z vso silo, in vročina ji je sil la v lica, da so vsa zardela. .
"Nisem vajena, da bi se kdo šalil z menoj," je rekla res-uo. "Kaj mislite s tem vprašanjem??"
* 'Mislim tako, kakor je njega pravi pomem Nobene šale in nobenega dovt pa ni v mojem vpraiSanju. Zaželel sem si miru in stalnostit. Da dobim to dvoje, se morate poročiti z menoj. Dovolj mi je beganja. Vsak čliovek se upeha. Odgovorite nii tako svobodno od srca. kakor sem vas viprašal jaz brez vseh ovinkov."
"In kaj pravi vaša mati"
"Govorim z' njeno vednostjo."
Stopala sta molče drug poleg drugega. .
- "IPočakajte, da nekoliko pieniislim. Saj veste, da je treba preudarka, preden rečem da ali nei."
Obstala sta pred Ribičevo hišo. Res je Manica šivala tam
"Rečem še enkrat," pravi Pavel, "da sem govoril v vs resnosti in pričakujem, da se kmalu odločite. Poroka mora biti tisttga dne, kakor bo poroka tele gospodične, ki ji greste šivat."
Razšla sta se. Pavel ie nastopil pot proti domu. Ka ko se neki odloči Manica Blagor mu, ako ne zavrne njegove prošnje! To bo maščevanje! Hoteli so ga ubiti in vrgli so :ra na cesto! A Pavel sa je zravnal in si je poiskal ženo in si ustanovil lastno domovino! Mati da denar, da si uredi stanovanje. On in Manilca se nastanita v večji sobi, mati prevzame Pavlovo mesto v manjši sdbi. Lepo bo in čedno in prijazno A le iz početfka ostanejo tu. Skupno delo im skupni napori dvignejo blaginjo, prineso imetja. Potem jim bo lahko, da si poiščejo lepše in usodnejše bivališče. Vztrajno • l^lo prinese gotovo še toliko denarja, da si bo Pavel lahko sezidal svojo hišo. Pavel se je popolnoma poglobil v sanje.
Vsa bodočnost je stala pred njim, obsipana s solncem, vse c*»ste nastlane z dehteivam cvetjem. Vesel saneh je krožil Pavlu okrog ustnic. Nevede je žvižgal napev svoje pesmi:
"Hbog popotnik roaria križemsvet, srce ga sili. da za srečo roma. človeška srca krije mraz in led,	. ,
in romar brez miru je in brez doma." 1 »
najboljšimi. Visi so ga ljufbil: in spoštovali. Bil je otrok Beograda. v sebi je nosil viteški dull Obilica, pa je kakor Ob -!i)č tudi padel. Z njim je odšel v smrt njegov šolski tova-l iš Serge j Mašera iz Ljubljane, odličen častnik z nenavadnimi sposobnostmi, junak in veliki sin Jugoslavije, mirni in dobri tovariš Slovenec, ki ga je ves razred spoštoval in ljubil line 6. aprila 1941 ko je sovražnik napadel našo dotfiovi-no. sta oba bila kot torpedna in topniška častnika na ruši le u "Zagre«b." Z izredno hrabrostjo in somoza upa njem sta se lotila svojih dolžnosti, tla proslavila zastavo svoje ladje.
■Prvi izstrelek topništva ru-šilcev 44Beograd" in 'Zagreb' jp z adel .prvo italijansko letalo. tako da so vsa druga zbežala in niso napadla naših 1 dij.
[Prebivalstvo Boke Kotorske ki je p risostvovalo silni borbi našega maloštevilnega morna-[ riškega topništva, je občudovalo in z globoko bolečino sprejelo vest o zlomu, je obranilo svojo neizmerne ljubezen do obeh naših herojev in je nanju ponosno. Vse ljudstvo se je obralo, da bi prisostvovalo njn nem« pogrebu in poslušalo govor poročnika bojne ladje Pro-tica o teni dogodku. Sovražnik je sam priznal junaško dejan; obeli niladih častnikov in dopustil da sta bila pokopana z vsemi vojaškimi častmi na vo jaškeni pokopališču v Savini.
D- agi M lan in St rgej, jaz, edini vajin razredni to varili živ in v svobodi- sem ponosen na vaju, kajti zapisala sta svoji imeni v junaško zgodovino našega naroda ,in postavila temelj za tradicije naše mornarice. Vidva bosta v naših bo-dočiTl dnevih svobode naš naj lepši spomin in naša zvezda rodnica za ustvarjanje bodoče mornarice velike in močne Jugoslavije. — Večna slava vam!
Hjordje D^ordjevič. mornariški poročnik.
NOVA IZDAJA'
Nas narodni davek
JANKO N. ROGELJ.
Vsi smo dolžni, da plačuje-Topništvu je poveljeval .mo narodni davek. Vsak po Mašera. V poznejših borbah|svoje» A kadar je n arod v ve-s sovražnmi letali sta imela i liki potrebi, kakor so baš senilne izgub*, oba častnika sta daj ljudje v domovini, on-•bila vedno s svojimi ljudmi v nian morja, kar vključuje tu-
prvi <vrsti, preziraje vse nevarnosti.
S svojimi ljudmi sta ostala vse do 17. aprila, ko je poveljnik razpustil posadko. Ko sta slišala, da je podanoniea "Nebo jša" z dvema motornima ruJ šileema odiplula, da se bore še naprej in ko sta videla da sama nimata posadke, da bi ji z ladjo sledila, sta se oba junaka odločila rešiti čast ladje. Nista je hotela predati sovražniku. Čim je posadka otišia z ladje sta prižgala vžigalno vrvico se vzpela na poveljn:ški most in v bratskem objemu zletela z ladjo vred v zrak. Strašna eksplozija je nastala in črni dim je pokril Bok o Kotorsko in izkazal zadnji pozdrav ob:1-ma junakoma. ki sta izbrala
di nawe primorske Slovence, trikrat bomo plačali naš narodni davek, ne da bi se obotavljali. Tako je prav!
V mesecu* maju so naši Slovenci in Slovenke plačali preko $3,000 narodnega davka. Blagajna pomožnega sklada JFO slov. sekcija je dosegla vsoto $20000.
Joliet, 111. — Na prvem mestu so bili v mesecu maju rojaki v Jolietu, IU. Potom predsednika lokalnega odbora, št. 1.. (br. ■ Jos. Zalarja, ki je obenem glavni tajnik JPO slov. Sekcije, v sklad pomožne akcije so poslali v^oto $1,100. To je r es pravi odziv, v ponos naselbini in okolici, kjerkoli so naši rojaki darovali. Župnik slovenske cerkve v Joliet
Dobri Atlas
je nujno potreben
... in ravno v
HAMMONDOVEM NOVEM
Svetovnem Atlasu
NAJDETE ZEMLJEVIDE, KI SO TAKO POTREBNI, DA MORETE SLEDITI DANAŠNJIM POROČILOM
Zbirka nanovo in lepo tiskanih zemljevidov v 7 barvah, kaže svet, kakoršen je danes in vam pomaga razumeti zgodovinsko važno delovanje diktatorskih in
demokratskih vlad.
NEKAJ POSEBNIH VAŽNOSTI
Sestav sveta—abecedni seznam dežel, provinc—navaja površino, prebivalstvo, glavna mesta in kraj na zemljevidu.
Seznam mest in trgov—navaja ime kraja, okraj, in državo, prebivalstvo in kraj na zemljevidu.
Zastave vodilnih držav—v polnih barvah, vsega skupaj 56; cela vrsta narodnih barv.
VSEBINA ATLASA
Zemljepisni svetovalni odbor Je Izbral Izmed rrf tiso« slik mum najboljte bmue sliko— U zbirka je tako popolna, da jo za vsakega neobhodno potrebna tekom rojne In po Tsjol
Vkljoteni so nanaslodnji zemljevidi: — »vet. Evropa (dane«), osrednja Evropa (ob izbruhu vojne), Angleško otefje. Francija, Nrm-fija. Italija. Svira. Holandska, Belgija, Švedska. Norveška. Danska. Cnija sovjetskih soeja-listltnib republik. Bolgarska, Romunska, Jugoslavija. (irska, Albanija, Azija, TnrCijm, Sirija. Lebanon. Arabija. Vzhodno ladijsko ototje. la Malajski polotok. Indija. Burma, Kitajska. Ja* ponska. Paeiflk Južna Amerika (severni del). ■Južna Amerika (Južni del), Afrika. Severna Amerika, Kanada Združene države, Mehika. O-srednja Amerika in Zapadna Indija.
ILUSTRACIJE—4 5
krajev sveta.
skrbno izbranih resničnih fotografij iz vseh
NOVO LJUDSKO ŠTETJE—Uradne številke glavnih mest in trgov v Združenih državah in kaže primerjavo » starim štetjem.
Svet pripada ljudem, katerih radovednost nima obzorja
Ta atlas, ki sam sebe popravlja, Ima namen •■eMti marsikatera nasprotujoča si vprašanja, ki nastanejo r raznih razgovorih. Strani so altladKie svetovnega znanja in podajajo raa-sefnoet zemlje, prvine sončnega sestava, pokrajine tn globočlno oceanov tn jszer, dolgost najdaljših rek In prekopov, povr&ino poglavitnih otokov In rUnkost svetovnih gora. Tu so odgovori na mnoga danafinja vpraSanja.
SEDAJ
40
centoy
PO POSTI V URADU — 35 CENTOV

Tiiir "fri .*:
48 VELIKIH STRANI
Naročite pri:
Slovenic Publishing Company
216 WEST 18th STEEET	NEW YORK, N. T.
Molitveniki
v krasni vezavi importirane iz starega kraja...
I Nadaljeranje.)

Slovenski molitveniki:
KVIŠKU SRCE — (it. 335)
2Vi x inčev — 'J24 strani v belem celolidu
Cena 75 centov KVIŠKU SBCE—štv. 415
2K x 3% InCev — 224 strani Cena 75 centov
RAJSKI GLASOVI — (it. 4M) 2Vi x 4 1 nCer — 255 atrail vstevii Sv. Križev Pot
SLM
RAJSKI GLASOVI—St. 415)
2Vi x 4 inčev _ 255 strani vstevii St. Križev Pot
Cena $1J9
NEBESA NAS DOM — (it. 415) 2% x ln?ev — 384 in«ev
Con 75c
| SKRBI ZA DUŠO (it. 4M)
3 x 4Vi iuiev—512 strani
Cena $1.75
NEBESA NAŠ DOM—(it. 415) 2% x 4Vi in če v—3S4 strani
Cena 75c
(Ker se nam Je posrečilo dobiti te molltvenike po melo nizki ceni, Jih tndl moremo prodajati po gori o-mučeui ceni. Zali^ga pa nI posebno velika, zato jih naroČite Čimprej, da Vam bomo mogil K njimi po-stredl.
Angleški molitveniki:
(ZA MLADINO) KE1 OF HEAVEN
fino vsaano ..............J
T nanjo vezano ......... .1
CATHOLIC POCKET MANUAL t fino usnje vezano......L-
Slovenic Publishing Company
NEW YORK, N. Y.
216 WEST 18th STREET
je dovolil, da so nabirali denarne prispevke v cerkvi. To je posnemanja vredno, to L i se moralo dogajati vsepovsdd. Hvala vam, Slovenci m Slovenke v Jolietu!
Lorain- Ohio. — Na d rumeni mestiuje bila zavedna slovenska naselbina v Lora n, O., katera je poelala $572.21. Tu vodijo lojalni odbor y«*^1101118 na-se žensfe;, ki zavzemajo vodilna mesta^v odboru. Seveda, možje jim pomagajo. Le tako naprej!
Waukeegan, Ul. — Xa tretje j mesto p ride ameriška Vrhnika •Waukee-gan—(No. Chicago, Dl. ki je poslala $500. Pokazali bo na.ši rojaki in rojakinje, da kri ni voda. Tn še bodo poslali, da postavi jo sVojo aan ^ risko Vrhniko na častno m«»to pri jK>nioanem odboru.
Cleveland, O. — X« četrtem mestu je bila slovenska naselbina v Cleveland. O.- ki je poslala nadaljnjih $500. Lokalni odlbor št. 2., v de-velandu je do sedaj poslal gl. blagajniku že $3,000.
Jdhnstomn Pa. — V tej slovenski na»ejbini so zelo aktivni. V imeseeu maju so poslali nadaljnth $158.00 T>ni.Š!tvo št. 36, AiBZ je eamo darovalo $75, kar je res velika v^ota. Članstvo tega društva je pokazalo. da se zaveda resnega položaja, v katerem se nahaja naše ljudstvo onkraj morja.
Barberton, O. — Ta naselbina je tudi poslala ž? $309:85. To je (precejšnja vsota za malo barfbertonsko naselbino. Vsi so 'delali in dali, zato so pokazali
tak lep u fcpeli. In ie'bodo dali ko pride čas. .
•Clinton, Ind. — Lokalni odbor JBO slov. bekcija je aktiven. V maju so poslali nadalj-no vsoto $9.50. To kaže, da aiadaljujejo z nabiranjem denarnih prispevkov.
IBhirleycIdaho. — Iz tega mesta mi piše moj prijatelj John Kershišnik ter poš lja liadalj-nih $10.00 za pomožno' akcijo. Ali se še spohinite, da sta bila on in njegova žena med prvimi, ki sta darovala $30.00 za pomožni sklad ? Od te dmžine sem prejel že $40.00. Takih slovenskih družin nam manjka v Aimeriki pa bi imeli takoj do-žsti denarja v skladu pomožne akcije. Prav lepa hvala, prijatelj John, in da bi imel veli ko posnemalcev po širni Ameriki.
SNPJ. — Zadnji izkaz v Pro sveti kaže. da je članstvo SXPJ poklalo na gl. piedsedinka že vsoto $1,944.20, kateTe je izročil glavnemu blagajniku J.P. jO. slov. sekcija. SNIPJ sama pa je d arovala $5.000. To je precej velik prispevek od organizacije SNTVT in članstva, skoro $7.000. Največji prispevek od posamezne skupine.
(HSKJ. — Glasilo KSK3J poroča, da je članstvo iste poslalo gl. tajniku vsoto $1.120.55. katero je izročil v blagajno J. P.O. slov. sekcije. V Utošn jem letu se vriši konvencija KSKJ katera bo imela pravico nakloniti denarni prispevek v .blagajno pomožne akcije. Glavni tajnik "BSKJ Mr. Jos. Zalar je g 1. tajnik JIPIO slov. sekcija
ki in«a dosti dela s pomožno akcijo, toda je vedno zelo aktiven in zdo točen. .
J A,RZ. — Kot glavni^predsed-tnik i*te in direktor publicitete za JPO slovenska sekcija, sem do sedaj »prejel od članov in I posameznikov vsoto $1.261.05. katero scini izročil lokalnemu cdibom št. 2. JPO slov. sekcija v Clevelandn. Ameriška Brat-s-kva Zveza je d arovala $500. pomožni akc;ji.
(Nadlajevanje prihodnjič.)
INVESTIRAJTE V AMERIKO
KUPUJTE UNITED STATES WAR SAVINGS BONDS in STAMPS