SI. T V četrtek 49. januarja. IV. tečaj. 1871. Vtorek, četrtek in soboto izliajn in velja v Mariboru lirez poiilia- nja na dom 7» v -■• leto B g. — k- pol leta 4 ,, — .. četrt „ 2 ,. 90 l'o po-ti : vse leto 10 g. —k pol leta "< „ — ■ /a .'■pfrt U0 Vredniitvo in opravnistvo je na stolnem trgu (Domplatz) hii. it. 179. Oznanila I Za navadno tristopn« vrsto s« plačuje -. 0 kr. če se tiska lkrat, ■ H ti »» i> 2krat, 1 d m o n 3krat. veće pisrncnk« se plačujejo po prostoru. /a vsak tisek je plačati kolek (»tempelj) za »0 kr. Rokopisi se ne vračajo, dopisi uaj se blagovoljno frankujejo. ■Popravek. V zadnjo številko se je urinila jako motljiva pomota. Opomba k se Porok za to nam je adresa zadnjega kranjskega deželnega zbora. Ne le da vlada ni odstranila ničesar, zarad Česar se j*1 kr miški de/e'ni zbor po vsej pra- stavku: „TJpor proti Beustovi nemški politiki- vici prcd (.esarjevim lirestolom pritoževal, ne leda se mora glasiti: .,Iz naj zanesljive.],Sega vir« vlada za vso dobe svojega opravljanja« ni najmanjega smo izvedeli iz Rusije: „V ruskih domoljubnih ozjra jemaU na slovenco nn la dajih ievBvoii najnc>. krogih se je z vso gotovostjo izvedelo, da se je vejii do bfttaille% 0 ktPri srao govorili v zadnjl med Avstrijo in PrilSljO sklenila popolna (for- gtcvilki|l popolnnm prezrla< kakor da bi jihna svetu no raalna) pogodba, čije podlaga je izmed drugimi. bUo d<| forej v]ada rft blovenRko mehkocutnost abi0. da Avstrija Prusiji odstopi vse dežele češke krone ,utno u0 sme račliniti: je kranjskim pos!ancem že po in da se bode Avstrija za to odškodovala na nđre3i |am, nemogoie z nova nagtopiti 87ojo nep)odno južno-vzbodnili mejah/ \ rcdn. p[)t M Dunft- prerjzadnji oddelek kranjske adnese se —- glasi : „Za ta namen pošilja najz.esteje udani deželni V Mariboru. 18. januarja. Uradna „Laibacher Zeitg" je v svoji 12. številki z hvalevredno odkritosrčnostjo razkrila, da mora vlada za to skrbeti, ka državni zbor kolikor mogoče polno 1 številen najde, kader se bode zopet zbral na Dunaji; torej bode v prvi vreti gledal« na to, da iz velikega posestva češkega dobi še ono malo število neposrednih poslancev, ki zr.rad volitvenih pomanjkljivosti niso bili sprejeti, ali pa sploh niso hoteli ustopiti v leseno kolibo pred škotskimi duri. Vladni organ je pri t«j Pri* liki razkril prav čudna načela. Glede dopolnitnin volitev izmed češkega velikega posestva je vladi odprta d*ojua pot: ali naj r.i\ i ožjo volitev izmed tistih kandidatov, ki so pri zadnji volitvi imeli največ glasov, ali pa razpiše čisto novo volitev. V drŽavah, kjer vsaj najviše oblasti in njeni jami organi spoitnjejo obstoječe postave, bilo bi se v enacera slučaji vprašalo : ktero pot nam zaukazuje postava ? — in ako bi postava sama naravnost nič ne velevala : Kako se nam je obnašati, tla bomo ravnali v duhu obstoječih postav? Pri nas po postavi niso vprašali. rLaib. Ztg.a kar na vsa nekolekovana usta pod zaičitom c. k. orla pove. dii se bode to vprašanje odločevalo z oportunskega stališča, torej tako kakor bo vladi ravno sodilo, naj se s postavo že sklada ali no. Nam se zdi, da „Laib, Zeit." dajo brati tudi hudodelcem, ktere je kazenska soduiia posadila za žeb. zna vrata. Kako se bodo tatovi na ljubljanskem gradu čudili, ko bodo brali, da „Laib. Zeitp." češko volitve z istega staliica presoja, na kterim s»oječi so tatovi posahljali na ra7loček med .mojim in tvojim". Tat se todi ni brigal za postavo; njenu se je tudi oportun zdelo, da si prisvoji premoženje tvojega bližnjeg:*, kterega je tatu ravno pomanj-kovalo in trebalo. Sklepe, ki si bodo tatovi nad 1 j tLaib. Zeitg." delali, prepuščamo njim samim in vladi _ kakor smo sploh vse to le memogredć omenili. Bsmo zbor svoje poslance v državni zbor. po Vašem ces. in kr. Veličanstvu na 5. dan septembra t. 1. sklicani, ali samo 7» to. da volijo v delegacije in da se udeležijo posvetovanja, ki ga zahtevajo v sle d vojnih d o g o d c b denarne zadeve, in z izrecnim zavarovanjem, da to poslanje ne sme prejudic biti za prihodnje primerljaje." Delegacije so zbrant* in v Pešti vrše svoje delo ; posvetovanja o vojski ne bode, ker Beust Avstrijo z vsemi štirimi vleče v naročje pruskegu prijateljstva, kjer bod° mirno mirovala, dokler pruskemu orlu z nova ne zraste oskubeno perje — naši poslanci so torej na Dunaji vse opravili, za kar so bili od deželnega zbora kranjskega dobili p. oblaščenje, na Dunaji nimajo nič več iskati in gotovo tudi ne bodo. kajti na 85. stenogratičnega zapisnika kranjskega beremo, da je dr. Costa, ko je bil izbran za državnega poslanca, govoril sledeče besede: „Zahvaljujem se za skazano čast; jaz volitev sprejeml/em in obetam i-trogo se držati naše adrese," ktera obljuba je bila '■prejeta s rživo pohvalo." Ako vlada zdaj tudi zakrpa luknjo, ki so jo delali pomanjkiiinči zastopniki češkega velikega posestva, nastane jej tisti trenotek mnogo veča in pomenljivcjša: slovenski narod ne bode poslal svojih zastopnikov. Kaj store Tirolci, ni še znano; upajmo, da jih ni omoti1* drobtinica dana jim z brambovsko postavo. Poljaki so faktor, s kterim so ne da, dobro računiti. vendar 17. t. m. beremo iz Peite telegram. 1 i kaže, da so se Poljaki tudi žp naveličali dajati se v državnem zboru za nos voditi. Telegram pra\;: „Ker se poljsko vprašanje \ vladnih kropili prezira, žugajo Poljaki . da iz-stopijo iz državnega zbora " Morebiti tudi Poljake enkrat pamet ireča. / Skoraj zanesljivo na je piičakovati. da Dalmatinci ne bodo hodili oprezom at pred vrata vladne m ustavo-verne milosti Jugoslavenska zveza jih veže, da soli- lo moramo iznči, da je Oportuniteta širok koš, v kteri i darno postopajo s južnimi Slaveni, ki životarijo v Cis-se di pobasati vse, ir. da naj si vlada sama pripisuje, iajtaniji - in Ualmatmci bodo ostali zvesti zavezniki »ko bodo tudi državljani zač»li holj gledati na opor« tuniteto, nego na pbatavnost. Ena odkritosrčnost je druue vredna. Vlada torej mnogo vrednosti polaga ua to, da ae polnošteviloo zbere državni zbor, da njej žc do tega veli ko stoji, da polnoštevilno zastopano najde češko veliko posestvo. Mogoče, da se glede zadnjega vladi posreči; sij nam je znano, & kakimi sredstvi si sme vlada itvarjati svoje večine. Nam pa je gotovo, da vlada prihodnjega državnega zbora niti toliko ne bo nasla polnoSteviioega, kakor je bil zadnjekrat zbrani. Zastopnikov kranjske dežele v njem ne bode — in ako Kranjska ni zastopana, vsi Slovenci niso zastopani, kakor zdaj stvari stoje. Mi nismo v nobeni zvezi s kranjskimi državnimi poslanci, ju vendar si upamo trditi, da /daj ne pojdejo na Dunaj. Poleg fga jih je moralo tudi razžaliti vladno posto panje. Tiroloem, ki so do zdaj le z besedo protestirali proti državni centralistični brambovski postavi, je vlada zadostila in jim dala , kar so tirjali : na Dalmatince, ki so i orožjem » roki branili pravice svoje dežele, je vlada popolnem pozabila. Treba ie tedaj, da Dalmatinci vlado nase pozorno store, in to bodo najbolj občutljivo storili, ako se bodo odlikovah s svojo nena/očnostjo na Dunaji. lohko smo mislili, da moramo odgovoriti na vladno odkritosrčnost nadejaje **, da ,Laib. Ztg." naše odkrite betede s tolik - bvaležnostjo sprejme, kakor smo mi njeue. in da si po tem sestavi m popravi svoj — politični raonn I) i) \) i s i. Is tržaike okolice 18. januarja. [Izv. dop.] *j „Slov. Narod" v letošnji štev. prinaša vest, da je vlada dobila moža, katerega misli postaviti na izpraznjeno mesto c. kr. namestnika v Trst, namreč goap. Cescbi-ta, kteri niti slovenski ne ume. Mogoče da je vest resnična, ali težko verujemo, da je naša liberalna (?) vlada vendar tako slepa, da hoče Še zanaprej nas primorske Slovence popolnoma prezirati sicut erat in principio. Kolikokrat smo povzdignili glasove, ali naši glasovi ne najdejo odmeva pri dunajski vladi, ktera nima srca za na« ; pa pride čas, ko se nas bode morda se spominjala in nas vabila, da jej pnbitimo na pomoč. Mi jej bodeino ravno tako mrzlo odgovarjali, kakor ona nam, in hočemo posnemati majko Graničarko, ki je leta 18GC sinu d jala: Jl-.jdi. hajdi sinko, ker že moraš iti, pa vari trebuh si za žige." Ko pride priložnost, tudi mi bodemo varovali svoj trebuh za boljšo prihodnost. — V nekterih visocih glavah se vrti misel ustanoviti tu v okolici neki prostovoljni batalijon, ki bi nadomestoval tistegi , kojega je vlada za plačilo njega dolgoletne zvestobe tako nehvaležno in sramotno razpustila na ljubo tuka šnim Italijanom. Hoteli so to po neki zvijačni poti izpeljati, kar se jim pa ni posrečilo, ker so be naši okoličanje temu uprli in s tem pokazali, da hočejo vsaj toliko pravice vživati, kolikor je drugi nesrečni narodi v (Jislajtaniji vživajo. Čudne Oiisli! Vlada boče postaviti za namestnika Italijana, k»eremu bode naloga čuvati nad Slovenci! Slovenci naj bi se pa ponižali in si ustanov,;, prostovoljni batalijon, kteri bi rnoral biti trdnjava proti laškemu elementu, in tako buditi neko sovraštvo med tukajšnimi narodnostim:. I tal i ani in Slovenci, na ljubo in korist dunajski vladi, misle da : med dvema prepiravcama bode ona kravo naul/la. — Moti se ! Mi smo že toliko dozoreli, da so ne damo vije za nos voditi. Kaj je vlada do zdaj na nas storila, za naso preponižuost s čem nas nagradila ? — Z nič, in že enkrat nič. N'- ene šole nam ne vzdržuje, j sam ve šo kaj. Drugi narodi so bili mirnejši. Tako na priliko j* belgijanski profesor Le Gand v Liege-u napisal knjigo v 5 zvezkih pod naslovom : Le nouveau droit iuterna-tional (Bruzelle« 1881). Le Gand pa v tpj svoji knjigi razvija misel, da je prisvojanjo dežel po tem potu namreč po ispitanji voljo prebivalstva pridobitev civilizacijo 19. veka in da je s tem početjem enkrat za vekomaj (?) odstranjeno surovo pravo golo sile srednjega veka. ktero je do zdaj vladalo. -- To znamenito knjigo so vsi imonituejsi nemški časniki — na čelu „Augsb. Alluemoiii"* v dokladi --- prijavili in rekli, da ta Le Gand ni ravno taki uorec, kakor se je to s početka nemškim profesorjem dozdevalo, in da na zadnje vtegue ta gos od Le Gand lo nekoliko prav imeti, -- Potem ko sto se že enkrat Savoja in Niče čisto krepko Francoske držali, sprevideli so nemški profesorji, da ima ta belgijantki gospod Lo Gand popolnoma prav, da je vpeljava občega glasovanja pri priavojanji ptujih dežel v resnici napredek kulture 19. veka in da le po tem potu edino je mogoče odpraviti barbarsko pravo pomilovanja srednjega veka (das harbarisehe Eroberungs-reeht des Mittelalters.) — Tako so kakih pet let vsi nemški profesorji v soglasji v dolgih uvodnih člankih, v debelih brošurah in v ogromnih delih pisali in črč-karili. — 1866. leta so pa pruski profesorji mahoma vsi omolknili, prusofagi so pa še hu:š<> jeli „to blago načelo" civilizacijo našega veka blagosloviti v grmičih člankih Pruse v „Augsb. Allgemeino" grdeči: kakšni kruti barbari morajo to biti, da lojalne Hanoverance, Nassavcc, i. t. d. posebno pa FVankobmdčane kar „mir nichls, dir mchtl" brez vsega pitanja njihovo volje v ogromno votlino prusko Pickelhaubo pobašejo! — Po Worthu iu po Sedanu pa kričijo Vhi prusofili in vh! bivši prusofagi unisono: Deutschland muss griisser 8ein ! Ali je volja dotičnoga prebivalstva za to ali ne, jih zdaj ni č več no briga; preko tega, da tako anektiranje ni v skladu s civilizacijo 1!). veka, pomagajo puhli zofismi, zarad kterih nemški profesor nikdar v nepriliko ne pride, ker ravno „in hoc signo vinces", *i misli. Kar vsi od kraja ložijo na kolenih pred osebo, nekdaj tako ravno po nemških profesorjih znničevanega Bismarka iu molijo njegov princip : »Man anektirt al les, vvas man findet umi wo man1! findet — O predmetu, da so mora Alzasiia et comp. n a v s n k n a č in brez v s e-ga pogajanja anektirati, napisali so nemški profesorji že cele knjigarne. Tudi sem prepričan, da mi to narodni bralci PSlov. Naroda" kar aa pošteno besedo verjamejo, nli pomisliti je treba, da tudi naši naj blaži in naj nježnejši prijatelji, posebno gosp. Dežmau naš list marljivo iu pazljivo čita jo in študirajo. — Ako ne bi jaz to svoje trdenjo z dali zdaj podvprl, gosp. Dežmau bi spet lahko zakričal, da nekaj krivega brez dokazov trdim, kar mi je hotel lansko loto v dož. zbornici enkrat »podtikali. — Torej oglejmo so le nekoliko po tej vse-anektirati-hoteči literaturi nemških profesorjev, ktero jo v sedanjem čaau kar vse od kraja razun K. Vogla „Anektirungs-BerBerkervruth" popadla. nemška devica Korinna Bittner, ženin iz Štorij doma. Kako se je Sckomvetter vedel pri tej ceremoniji, se ne ve; ko je o hinkoštih ljubljanskim pevcem sveče prižigal in note obračal, je pokazal , da ima cene vredne ministraniovske zmožnosti. * (Deutsch-nationaler 6 c h W i D d e 1.) Ra/.kričanega nemškega shoda v Mariboru se je preteklo nedeljo z Mariborčani vred udeležilo 32 oseb, političnega imena kterekoli važnosti ni imenovati. „Nascitur ridiculis musu, to so sme reči; „parluriunt monte8":'pa ne. * (S I o v e n s k a niža gimnazija v Mariboru.) „Tagesp." pravi, da deželni šolski svet v Grndcu ni privolil prošnji četvorice slov. gimn. profesorjev v Mariboru, naj bi se tu napravila slov niža gimnazija, češ da je temu protiven § 19. drž postav, ker bi bili učenci slov. gimnazije prisil razpravica. Napisao dr. Ivan Dežman. — Dodan je bogat rIistaku napolnjen z različnimi slovstvenimi in umeteljnimi drob*:inami. — II. broj : Vile. Spjevao Ivan Zabar. — Stankovačka učiteljica (dalje). — Sin Stepe (dalje). — Gospodin Murgerie Iz Revue det deux mondea preveo Fr. Ciraki. — 0 svemiru. Pilar v javnom predavanju namienjenom krasnomu spolu -— Dr. Franjo Prešern. pjesnik slovenski. Napisao J. Zabar. — Listak. —< „Vienac" izhaja vsako soboto iu velja po pošti prejeman samo 7 gld. na loto. Prva dva zvezka obsegata 32 strani najlepšegu berila. Naj bi slovenski svet prav pridno segal po listu z mnogimi žrtvami izdajanem, za kterega delajo najbolje literarne moči na Hrvatskem. 1'. (S i g n u m t e m p o r i s.) V Berolinu se jo to osn. j dni odprla umetnijska razstava, ktero čisti dohodek je e n 11 namenjen nemškim ranjenim vojakom. Naučni minister obligatno učiti se nemškega jezika, da bi mogli potem I Miihler, ki ju bil, memo grede naj omenimo, v svoji prestopiti v vilo nemško gimnazijo. — Da se pa vsaj ■■ mladosti izteki os o m — lump in je zložil več zdrava! 6lov. učenci silijo učiti se nemščine, to je £ 19 po-j vic, ktero še zdaj nemški bur.ši radi prepevajo, kader polnoma prav. — Kakor mi vemo. je pa „Tgp." slabo!so — in dulci jubilo, a zdaj na ministerskem stolu s. -podučena. Deželni šolski svet jo bil vslod prošnje v deč podpira in pospešuje reakcijo, kader in kjer jo veliki zadregi. Kešiti jo dobro ni mogel, potrditi jo more. ta nnčelnik pruskega mukerstva pride proti veni hotel, torej se je izrekel za in kompetentnoga in po-|čeru v razstavo ter opazi nekaj jako rahlih in lahko polnem ministrrstvu prepustil, kaj hoče ono storiti, j oblečenih Vener in Kalist, nad kterimi se drugod ne Zviti g. Vrečko ni hotel priti k nobeni seji. v kteri s<>|gpodtika noben poštt n človek — celo v Rima ne -je o tej stvari sklepalo. ivzlasti ako so delo slovečih umeteljnikov kakor ome- _r>_ (Slovenske oble) ali globi s.» dobi-, njeno podobe v Berolinu. Toda nečistemu je vse nečisto vajo ravnokar v knjigotržnici gosp. Giontini-ta v Ljub-j in tako tudi Miihler zapove, da se morajo te podobe Ijani, ki je žo mnogo slovenskih knjig založil in izdal.; precej odpraviti s častnega mesta ter postaviti v pre-Prestavo je preskrbel neutrudljivo marljivi gosp. Ivan cej tamno sobo. — Kaj bo neki Miihler naredil s tisto Tomšič, učitelj na pripravnišči. Cene oblam so od J podobo, o kteii poredni II e i no prepeva: vreissen Lamm." Program: 1. Poročilo tajnika o društvenem stanji in delovanji; 2. poročilo den arničarja; 3. volitev novega odbora; 4. jugoslavenski program; 5, rešitev posameznih predlogov. Da se zborovanja ▼ prav obilnem številu udeležijo družniki, kakor vsi slo-Čitao dr.j venski rodoljubi, uljudno prosi in vabi odbor. P. (Srbskega kneza K ar ad jo rje vrča) sin, ki so pri francoski loirski armadi bije proti Prusom, je za svoj pogum prejel red častne legione; a sinovec istega kneza, ki je tudi prostovoljno stopil v francosko armado, je storil v boji za svobodo nesrečnega naroda častno smrt. Ta dva Srba pa nista edina odlična Slovana v francoski vojski. Kakor je sploh znano, nahaja se pri G a r i ba 1 d i j e v i h četah mnogo Čehov in šo več Poljakov. Sploh se mora reči, da je demokracija celo Evrope poslala Garibaldiju zdatno pomoč; posebno veliko prostovoljcov je prihitelo iz Italije, Španske in Grške. Med njimi beremo slavna imena španskih in laških državnih poslancev. Radovedni smo, koliko avstrijskih državnih poslancev bo stopilo v .armado zoper Pruso, kadar bodo skušali v Avstriji tako ljube/njivo širiti germansko kulturo, kakor zdaj na Francoskem. o gld. 30 kr. do 12 gld. 60 kr. Obla z meridijanom i. t. d. velja 13 gld. * (Razpisano službe na Kranjskem.) Pri c. kr. sodniji v Ljubljani je razpisana služba ofici-jala z letno plačo 600 oziroma 700 f, prošnje do 30. t. m. pri pred8odništvu deželne sodnije v Ljubljani. --V Trebnjem na Dolenjskem jo razpisana Rlužba okrajnega ranocelnikn, k ktero je zvezana letna remu-ueracija 1G8 t.; prošnje do 25. t. m. pri c. k r. okrajnem glavarstvu v Novem mestu. Za obe službi se tirja znanje slovenskega jezika , za prvo izrecno v besedi in pismu. * („Vienac zabavi i pouci.") Krasnega hrvatskega lopoznanskega lista „Vjenča" ste nam do zdaj došli dve številki s sledečim prebogatim zadržajem: I. Pjesma prednjakinja Spjevao J. T. — Stankovačka učiteljica. Pripoviedka v pismih od Ivana Perkovca. — Zlatna kupa. Spjevao F. Markovič. — Sin Stepe. Novela od St. Grabovakega, — O čaju. Zdravoslovna „Zu Berlin im alten Schlosse Finden wir aus Stein gemetzt, Wie ein Weib mit einein Uosse Sodomitisch sich ergetzt." * „Und es heisst, dass jene Dame Die erlauchte. Mutter ward Uns'res Fih stenstamms. — Der Samo Schlug, fiiivfahr, uicbt aus der Art.*: itd, * (Iz Ptuja 15, januarja.) Veselico v [»tujski čitalnici bodo: 22. januarja, 5. in 20. februarja; vsa-kikrat bode tombola s plesom; 5. februarja; pa tudi gl e dišna igra; k tem veselicam vljudno vabi vsi; čast. gg. čitalničarje. Odbor. * (»Trdnjava*.) Na 7. decembra 1. 1. naznanjeni, pa zbog mnogih zadržkov odloženi občni zbor .Trdnjave* sklicuje se v novo na 29. januarja ob 4ih popoldne v Celovec. Slavni čitalnični odbor je v ta nameni prijazno prepustil čitalnično sobo v gostilnici „zum Glasovi izmed občinstva. (Za ztdržai iu obliko tega predela ne prejemamo nobene odgovornosti.) Javne zahvale. Dolžnost me vežo si. glavnomu zastopništvu zavarovalnega društva „VIKTOR1JA" zahvaliti so, ktero jo moja pogorela poslopja koj po naznanilu natanko preceniti dalo in škodo od d 159 gld. 43 kr. današnji dan izplačati blagovolilo; za to naglo dovršitev se očitno zahvaljujem in društvo živo priporočam Ar on Frid. P a c h t e r. Strela jo vse moje imetje v pepel spremenila in ?.«]('> huda bi se meni godila, ako ne bi bil svojega premoženja pri zavarovalnem društvu „Vil^torija" zavaroval, ktero društvo jo meni brzo in broz nobenega odtrganja vso škodo pošteno povrnilo.— Izrokam torej javno zahvalo zavarovalnemu društvu „V i k torija", in ne morem si kaj, da ne bi je občinstvu srčno priporočal. Lin d pri Velikovcu na Koroškem. Androj Pogače r. Ivan Pri on i k, Ivan Wirth, kot priče. Zbral si bom iz tega velicega kupa samo nek t ere najbolj „žmahtno", kakor postavim : „Dai Elsass mit Deutsch-Lotringen" Ortsbesohrei-bung, Gescbichte und Sage von Prof. dr. Friedrioh| Steger, Mil. Karto und Ausbicht duš Strnssburger Miia-sters (Leipzig, Quandt und Handel 1870). Ta gospod Steger si žo popolnoma Alzastjo z vs<> doklado anektirano misli, pri njem ni kar več pitanja o tem ; on jo kar Badeckrr za vse v vakancib po Alzasiji et comp. potujoče nemške profesorje in študente Popiše vaško klop na cesti in vsako krčmo, kjer so dobro pivo loči. Profesor Adolf Schmidt je napisni kmigo „Elsass und Lotringen" 3. Auflage (Leipzig Veit. et Comp. 185!»), v kteri zgodovinsko dokazuje, h kakšno krivico, silo m goljufi)0 so ti deželi Francozi Nemcem odvzeli, kterim torej zdaj druzega ne preostaja kakor i upel s silo Francozom odvzeti! — Od prof Adolfa Wohl\vili-a imamo debelo knjigo: »Gescbichte ih-s Elsasses" (Hamburg bei Otto Moissner 1870) Ta mož piše v svoji „Anoktirungswuth" kakor da bi bil celih 200 let spal, od besede do besede to-le : Nicht bloss Bande der Natur, sondern Bande des Geistes nad der Bildung (!'•) haben trotz aller politischen Entfrcmdung einen inni gen Zusammenhnng zvvischen dem Elsass und dem deutschen Volke erhalten (! I!) Temu možu sme vsakdo verjeti, da šo ni nikdar v svojem življemi svojega grešnega telesa in popotnega lesa preko Rene prenesel. — rElsass und Lotringen" (Leipzig A. H. Payne) se imenuje knjiga, ktero je neki Frana Hirsoh napisal dokazovati taisto, kar vsi drugi, namreč: Anektirt muss seinl — Ti so še vsi bolj mirni možje, ali /daj pride ena /. vse drugače energičnim naslovom :Deutachlauds Sieg Uber v/eltchet [Juvreaen und Doutsohlanda Rcoht auf BUaaa und Lotringen von Prof, Johann Vettor (Karla-ruho bei G. Braun 1870). Da ta učeni profesor na dolgo in Široko razklala, kaf<» •• IViOico-Ki naiol gojil. korumpiran in strohnel, kako je pa usuprot nemški devišk, kicpM-i, n. v kulturi n:t. vihuncu in edino zveličaven, razumeva so samo ob sebi. Refraiti vsaoega poglavja hrahregn, anektirajočega profesorja je i „Dor Bicn iiuisk" kur jo ovo isto : Elsass umi Lotringen anektirt muss siml! So hujša steklina je pa popadla prof. dr. Adolf. VVagnerja, ki j-1 na svitlo dal knjigo: „Elsass und Lotringen umi ihro Wiedorgewiunung fiii' Deutsohland". Ein Kapitel aus der Annexions- umi Nationalil&tssta-tistik und Pol.tik (Leipzig, Dunker und Humblot 1870). Kakšnega duha je ta mož navzet, mis im, najbolje B tem dokažem, ako navedem od besedo do besede naslove pojedinih poglavij njegove knjigi1 : 1.) Es geht g e g e u F rankreiob, n i c b t g e g o n N a p o-I e o n. 2 ) Deutsohlanda Rttekforderungen von Elsass und Lotringen. 3.) Die territoriale Ausacheidung von Elsass und Lotringen. 4.) Vom Solbstbestimmungsi ecbto nationaler Bruobteile wio der Elsasser und Lotringer. V tem poglavji mož z vsemi zofismi učenega nemškega profesorja dokazuje, dn nimajo Alzasijanci in Lorenezi nobene pravice do občega glasovanja, nego da ima „der ollo VVillem" isključivo pravo jih tirati, ako no-čejo dmgač, z gorečem mečem v novo nemško cesarstvo po refrainu l rder l.ien muss" ! 5.) Deutsche Ane-zionsbedenken und deutaohe Aussichten fiir dio Wie-de:■i'iitwelsthung von Elsass und Lotringen. V tem po-r:l vji pravi uč. ni profesor, da so vsi tisti, ki morebiti mislilo, da bi se morali najpoprej Alzasijanci in Lo-leoezi sami o tej zadevi za mnenje popraŠati, strašni bedaki m strahopetne šeme. 6.) Von den ueutralen Zwiaohenstnaten zvriiohen Deutschlaud und Frankreich umi von der Brhebuog von Elsass und Lotriugen zu einem soloben, Razumeva se samo ob sebi, da je rodo-in domoljubni profespr žo iz principa proti vsakemu takemu načrtu novo neutralne državice in da se mora Alzasiji et comp. kar uaravnost prueka Pikelhauba na glavo natakniti. 7.) Schlussvvort iiber die polit. Ein-fUhruog von Elsass und Lotringen, v kterem mož poln zaupanja iu nadn s.-nn suhoj zadovoljen vzklikne, da bodn Alzasijanci in Lorenezi v par letih pod blagoslovom „des olle Willem" šo bolj stekli Tovtoni postali, nego jo učeni profesor dr. Adolf VVagner sam. (Dalje prih.) Štejem si v dolžnost si. zavarovalnemu ilruštvu „Vn*.toinja" javno zahvalo izrekati za pravično p o v r n p n i e škode, ki jo je meni strašni požar napravil, in svetujem, naj vsak skrben gospodar svoje premoženje pri društvu „V i k torija" zavarovati da, kor ono ne le zelo nizke premijo zahteva, ampak tudi b r o iu pravično škodo povrne. Sobastjan Oiks, posestnik v Laškem trgu. Podpisnni, kteremu je požar uničil stanovanje, hišno orodje in sploh vse, kar je imel podstreho, spoznava za svojo dolžnost, da izreče zavarovalnemu druitvu „VIKTORIJa", posebno pa njegovomu dirigentu v Trstu, gospodu Petru Radl-u, za pravično cenitev in točno izplačanje škode, znašajoče 2100 goldinarjev, — iskreno svojo zahvalo. Pri tej priliki gorko priporoča vsem posestnikom omenjeno zavarovalnico Peter Požega, zavarovanec in poštar v Bosiljevem. Svedoki: M i j n t M i 1 c o, J u r e P a v 1 e š i č. Franjo Bernardi2, županijski sodeč. Požar ki je vpepelil G. vinotoka p, 1. v Postojni tolikim posestnikom poslopja in poljsko pridelko zadel jo tudi mene. Bil sem zavarovan pri zavarovalnem društvu „VIKTORIJA", ktero mi jo predmete, ki sem jih imel pri njem zavarovane točno do slednjega krajcarja po isti ceni plačalo, kakor sem jih bil zavaroval. Storim prijetno dolžnost, da namestništvu zavarovalnico „VIKTORIJA" v Trstu izrečem iskreno zahvalo in omenjeno društvo gorko priporočam vsem svojim sosedom in prijateljem. Janez Bis jak, posestnik v Postojni. Bridki udarec zadel je 6. oktobra p. 1. postojnski trg, pogorelo je namreč 23 hiš z gospodarski mi poslopji in vsemi premakljivimi predmeti vred. Med po&kodi -vanimi bil sem tudi jaz in nepopisljiva bila bi moja nesreča, ako ne bi bil zavarovan. Hvaležnosti čutila spodbujajo me, da izrečem namestništvu zavarovalnega društva -Viktorija v Trstu, ktero mi jo škod i pu no po zavarovalnem pogoju, v polno sadovoljnost izplačalo, srčno svojo zahvalo. Pri tej priliki ilkreno priporočam zavarovalnico „ Viktorij a vsem, kteri imajo kaj zavarovati. Matevž Ogrizek, posestnik v Postojni. Pri zadnjem velikem ognju v Postojni bil sem tudi jaz. med nesrečneži, kterim je neusmiljeni plamen požrl vsa poslopja in v njih hranjeno pridelke. V tem bridkem položaju je znatno olajšala moje stanje zavarovalnica „Viktorija", kt^ra mi je pri njej zavarovane predmete pravično in točno po pogojih v proti pisu izrečenih izplačala. Za tako blago postopanje izrekam društvi nemu namestniku v Trstu, presrčno svojo zahvalo in društvo .Viktorija priporočam vsem posestnikom. Andrej D e b e v o , posestnik \ Pristojni. Zavarovalno društvo „ Viktorija", pri kterem sem imel svoje pridelke zavarovane, mi je znatno olajšalo zgubo, ktera me je doletela pri zadnjem velikem požaru v Postojni. Srčno so torej zahvaljujem namestništvu zavarovalnice „Viktorija" v Trstu za pravično plaćanje Škode in omenjeno zavarovalnico slavnemu občinstvu, vsem svojim sosedom in prijateljem priporočam. Matija Vadnu. posestnik v Postojni. Pri kolegijatni in mestni farni cerkvi sv. Marijo Magdaleno v Velkovri na Koroškem (Vblkermarkt in RSrnten) fs izpraznjena z e d i nje n a ■ 1 u ž b s o b r-kvenca, kantor j a in organ i s t n. Prihodki iz raznih zalogov b r e z p r i v a t n o g a zaslužka v posameznih hišah znašajo gotovih G00 gld. a. v. Dolžnosti pa so to-le : Razun orglanja pri vsakdanji kon-Ventni sv. maši, pri ustanovljenih obletnicah z duhov-ščiuo vred v koru peti, orglatt, si pripravnega cer-kvenoa vzdržati, godbo na krni s petjem vred ob nedeljah in v praznikih dopoldne in popoldne preskrbeti in gledati, da se s podukom sposobne mladine petje in muzika na koru v pravem, cerkvenem smislu in duhu izvršuje. Prosilci za to zedinjeno službo naj prošnjo lastnoročno spišejo, v njih s spričali svoje dosedanje službo- vanje, lepo vedenje in izvrstne muzikalno vednosti dokažejo, in jih 0, 2,8, 1. 1 briljantsk prstan, najhneji t'. 1, 150, •->; s, 4, g. 1 križec kot eollier t. I. 2, •*'>. 4. 6. Cizeliran Talmi-kinč. 1 krasen gospo j s k eollier | križcem t. 1, 2, 8. 1 broša 80 kr., P. I, 1.50, 2, 8, 4. 1 zvezek drobnjav k uri 40, GO, so kr. 1 medaljon kr.'.'iO, 80, f. 1, 2, 31 l par Sem.-gumb kr. 80, 50, 80, f. 1. 1 gospodska igla kr. 50,80 f. 1, 1.80, 2. 1 broša za fotografije 1*. 1,2. Lisp z koravd s Talini - zlato podlago. I broša 1. 1,60, 2, 8, 4, 5, 8, H, 1 »>, L r.. 1 par uhanov f. 1, 1.60, 3, .">. 4, B, 0, 10. 1 „ iem. gumb kr. 80, f. 1. ,1.50 2. J ., mani. gumb f. 1, 1.80 2- I gosp. ighi 1. I, 1,50. I gospojsk eollier 1". 2.50, 8, 4 I brneelet f. 2, !i. 8.50, 4.80, 0, 8. 1 rešta sekanib koravd 16 kr. 1 „ okroglih „ kr. BO, 40, f, Email-liftp, krasno izdelano ognjeno emoil na Tal« mi-zlatu. 1 broša f. I. 1.50, 2, 8, 4, 5, 6. 1 ,, s pravimi koravdami in etnai- join kinčana f. 2, 8, 4, 5. 1 par uhanov f. 1, 1.50, 2, 3. 1 eela emuil-garnitura, broša, uhoni z briljanti f. 8.50. I par email-šemiz-gumb, kr. 00, 80, f. 1. 1 „ ein.-mnnti.-gumb kr. 80, f. 1, *J. 1 medalijon kr. 80, f. 1, 1.50, 2, 8. I email-prstan kr. tJO, 80, f, 1, 2. Težka masivna zapestnica s pravega Talini-zlata s ponarejenim doman-torti f. -', 8, 4. PeOfttni prstan s pravim kamnom za graviranje f, 1, 2, 8. 1.50, 2, Nekoliko časa se kupci piedrznujejo rdube ure m SVOliečMlU IIvaljanjem priporočali, da hi slepili p. n občinstvo, zlasti provincijalne bjvaloe Ti kupei niso niti urarji nili kot trde urarski tabriknnti in o kakovosti ur torej nič ne vedo. Prodajajo n. p. stare ure v pakfonastih okrovih pod imenom ur s prenizijskim kolesjem za nove kot tudi druge najslabejše ure v, prave angleške itd. "Vsalcđo na.j se vaiMi.i«* lv n ]>ova 1 i l:ilt<* i iora l»|j l vo 111 ■«». Kdor hoče Imeti i-ois Uoiji-o. n '^olieano 1 n .iol'llno uro, naj «-*o obrno na i-o-iioin i rano .,im-nometeruraa prostim o krovom •/ verigo, tnedaujonoro in etuijem in poroštvenim listom. t. Id. Prava angl. Tahni-zlata ura, cilinder najnovejše oldike z dvojnim kristalnim fctekloni, kjer se zaprto vidi tudi kolesje, s Tahoi-verigu , medalijornuii , etuijem iu poroštvenim listom. i. 15» Talmi-slata ura a dvojnim okrovom, tavonette, •kakaliiiea. kristalno steklo, nikeljuim kolesjem s Talini-verigo. ii.edaliiuimni. etuijem in poroštvenim listom. f. 15. prava angl, srebrna ankeieu s kristalnim steklom iu najfinijim gnilloohiranjem, / verigo, medaljonom iti poroštvenim listom Lti f. 1.30. Prava hronce-ura, da dobro bodi, garantuj ee vsacemu. Le f. 1.50 «lli 2. ravno taka llneje izdelana. Le 10 ki*. Generalni ključ za vsako uro. Le Le Le Le f. 17. p rava angl. duplex-ura. Krasna, posebno za take, ki uro trebajo za strapaco, kajti take ure so no-pokončljive; kdor tako uro kupi, mora reci, kaj tuoega ni na vsem svetu več! Le r. ir> ali 18. IVava migi. 1'iinee ni SViiles reiioui-toir-ttra, najmoSncrjIa s kristalnimi stekli, nikeljuiin kolesjem v pravem Talmi-zlata ; imajo to dobroto, da se dade brez ključa naviti iu uravnati; k tej uri dobi vsakdo Talmi-alato verigu iu poroitveno pismo. I-«4' 1. 1 «> uli IS. prav majhna ura z.i gospoje; pravo srebro ter pozlačena, /. pravo Talmi-zlato verižico za vrat K čopkom in najlinejem etui k poroštvenim listom za 5 let veljavnim. Le t. 4 ali -r>. Prava Ženevska kompozicijska žepna ura z najboljim kolesjem, pravi) kine/ko-srebrno verigo, najfineja oblika /. medalijonom iu elegantnim etuijem. Lc f. 11. Prava Tulmi-zlnlu ura s kompasom, eilimler-skiin nikoljnim kolesjem s Taiini-vorigo , medalijonom, etuijem iu poroštvenim listom. Kakor /nano imamo mi edino pravico prodajati v Avstriji pravo Talmi-zlato in so vsi drugod napovedani Taluii-zlati predmeti posneinunja niže biro; ti mu muo porok. I*i*Jl\'U a veriga za gospode f, 1.50, 2, B, 4, 4.40, dolge udne verige za ovešanja s Talmi-zlata f.2.80 8, 4, 5. I-*i*.-sl lili i si 'J'al 111 i xl at a I pečatni jirstani s pravim kamenjem za graviranje, kakor tudi ponarejeni demanti, ki svete kakor sobice po t. 1, 2, 3, 4, 5. Ne regulirane ure 2 f. ceneje. Creneraliia a^eaeija %a aii^-lcsLe cepite ure: Wien, Indnstrtehalie, Pratersirasse Nr. 16. Tinkar: fjjdMnrrt innNrIi t/. *W 1Z