PoStnlna plačana v eotoVlttt Posamezna 8tevl8aiJ8 8iai yi , #:t^i /vl H IZDAJA FIZKULTURNA ZVEZA SLOVENIJE LETO V. — Štev. 50 LJUBLJANA, 11. decembra 1949 I . i t r IM II I z FIZKULl URNI TEDNIK Naša reprezentanca gre v Rio de Janeiro Zmaga nase reprezentanca pomeni še eno veliko in prepričevalno zmago in uspeh našega nogometa, in to toliko bolj, ker je Francija zelo močna in se je dolgo in sistematično pripravljala na to odločilno srečanje. Kako velik pomen in važnost so pripisovali Francozi temu srečanju, najbolje pričajo spremembe, ki so jih izvršili v svoji državni reprezentanci, v katero so uvrstili pet novih igralcev, da bi se mogli tako po sposobnosti kot po kakovosti zoperstaviti našim nogometašem. Francozi so bili prepričani v svojo zmago, toda zmaga je pripadla bolj požrtvovalnim n borbenejšim jugoslovanskim nogometnim igralcem. Tekmi je prisostvovalo nad 60.000 gledalcev. Po tej pomembni zmagi ise bo naša nogometna reprezentanca pripravljala za finalno tekmovanje za svetovno prvenstvo, ki bo junija 1950 v Braziliji. Mihailovič je dal dva gola Moštvi sta nastopili v naslednji postavi: Jugoslavija: Mrkušič, Horvat, Colič, Čajkovski I., Jovanovič, Djajič, Mlhaj-lovič, Mitič, Firm, Bobek in Čajkovski II. Francija: Ibrir, Frey, Marche, Cuis-sard, Luciano, Walter, Baratte, Mean-aud, Hon, QuenoHe, Lechantre. Sodnik: Galeatti (Italija), stranska sodnika Dattilo (Rim) in Bertolio (Torino). Svetovni pomen tretjega srečanja med Jugoslavijo in Francijo je vlil tako ugoslovanskim kakor francoskim nogometašem za današnjo tekmo veliko borbenost ter vsestransko priza- Sele v tretjem ireiamius Francijo so Jugoslovani zmagali 3:2 Firence, 11. dec. Na stadionu Communale v Firenci je bilo danes tretje srečanje državnih nogometnih reprezentanc Jugoslavije in Francije za svetovno nogometno prvenstvo. Zmagala je naša reprezentanca' po 120 minutni igri z rezu!tatom3:2. Za to srečanje je vladalo ogromno zanimanje ne samo v Jugoslaviji in Franciji, nego tudi v vseh ostalih evropskih državah. To dokazujejo številni komentarji, ki so se pojavili zadnje dni v športnem in* dnevnem tisku. Po dveh srečanjih z neodločnim rezultatom se je zanimanje in pomen današnjega srečanja le še povečalo, saj je to edinstven primer v teku tekmovanja za svetovno nogometno prvenstvo. de vanje. O tem priča zelo živahna igra, ki se je začela s prvo minuto in je trajala do konca. Med številnimi navijači, ki so se zbrali na stadionu, je bilo tudi veliko število Jugoslovanov, ki so prišli iz Jugoslavje, da prisostvujejo tej tekmi, pa tudi veliko število naših državljanov iz Francije in Italije, med njimi tud naši diplomatski predstavniki. Se številnejši so bili Francozi, ki so prišli s posebnimi vlaki, avtomobili in z letali. PONOVNO 1:1 Prvih deset minut prvega polčasa je naša reprezentanca zelo pogosto napadala vrata Francozov. Med mnogoštevilnimi ugodnimi priložnostmi, ki Sta jih imela zlasti Bobek, a tudi Čajkovski II., se je upravičeno pričakovalo zadetek, toda zaradi netočnega streljanja so vse te priložnosti propadle in žoga je šla mimo gola. Firm je v 9. minuti streljal na gol, toda Ibrir je žogo odbil v kot. Tudi to je bila zelo ugodna priložnost za dosego gola. Pozneje so se Francozi nekoliko osvobodili pritiska Jugoslovanov, toda naši so ponovno prevzeli iniciativo in z zelo lepo kombinacijo je naš napad' ustvaril zrelo situacijo. Mihajlovič je zelo prisebno izkoristil položaj in dosegel prvi in vodilni gol za Jugoslavijo. To pa Francozov ni spravilo iz ravnotežja. Nadaljevali so zelo ofenzivno ter izkoristili neznatno popuščanje naše obrambe, ki je bilo posledica veselja nad doseženim vodstvom. Walter je v protinapadu preigral Dja-jiča ter oba branilca in neubranljivo poslal žogo v gol ter izenačil na 1:1! Ves prvi polčas je bila igra zelo napeta in so se vrstili obojestranski napadi. Toda mnogo zrelih priložnosti je ostalo kljub temu neizkoriščenih. IZJAVA KAPETANA FRANCOSKEGA MOŠTVA: Kapetan francoskega moštva Baratte je po tekmi izjavil, da rezultat v glavnem ustreza poteku igre. On smatra, da so imeli Jugoslovani mnogo več ugodnih priložnosti za dosego golov kakor pa Francozi. KAJ PRAVI SODNIK GALEATTI: Mednarodni sodnik Italijan Galeatti je po tekmi izjavil, da so Jugoslovani zasluženo zmagali. Skoro ves čas igre so Jugoslovani gospodarili na terenu ter so bili_kot ekipa znatno boljši od Francozov. Zlasti mu je ugajala igra Čajkovskega I. in Djajiča. Jugoslovani bi bili lahko zmagali še z večjim rezultatom. Pred zim sto sezciffi© ko iizkulturniki pozimi gojili razne pa- sec, ko le na spoi poljih, stadionih, dalo zatišje. Pred Napočil je mesec december, t j. mesec, ko je na športnih in tizkulturnih igriščih itd, zavla- ____ _ _ nedavnim so fizkul- tumiki zaključili svojo letno sezono z jesenskim krosom. Se par tednov ali pa morda samo par dni in zopet bo bela snežna odeja pokrila zemljo vse tja do meseca marca ali aprila. To dobo štirih miEsecev je treba temeljito izkoristiti ter se nanjo tudi pravočasno dobro pripraviti, saj zahteva to obdobje popolnoma nove oblike dela. Čeprav smo že skoraj stopili v» zimsko dobo dela, je še • vendar dovolj časa, da pod vzamejo osnovne organizacije, t. j. društva, klubi itd take ukrepe, ki bodo zajamčili vsestransko uspešno zimsko delo v fiz-kulturni organizaciji. Ena osnovnih karakteristik zimskega obdobja dela je. da se vse življenje pomakne iz proste narave, igrišč, stadionov, bazenov, telovadišč itd. v zaprte Prostore, dvorane in telovadnice. Edina izjema velja za smučarje in drsalce ter hockeiiste, dočim so vsi ostali športniki — od nogometašev in atletov pa do plavalcev in kolesarjev navezani več ali manj na delo v zaprtih prostorih. V zvezi s to preorijentaeijo dela se zato postavlja pred vse osnovne fizkul-turne organizacije, t. j. pred telovadna, športna in strelska društva, da si pravočasno preskrbijo primerne prostore, kjeff bodo lahko pozimi fizkulturnjki gojili to at? ,ono panogo oziroma se na Splošno udejstvovali v fizkulturi. Ta je treba poudariti, da so osnovne organizacije na terenu vse premalo dosledne in vztrajne, ako gre za lastništvo ali uporabo nad tizkulturnimj prostori. Vse polno je na terenu še tizkulturnih domov, telovadnic itd., kjer so dvorane izpremenjene v razna skladišča, pisari-ške prostore ali n« služijo kakšnemu drugemu namenu. Če bi bila društva bolj uporna in nepopustljiva, bi marsikje lahko ostala v posesti svoje telovadnice. ker bi ostali merodajni faktorji gotovo svoje zahteve orientirali na kakšne druge objekte in hi telovadnica cstala na uporabo fizlcul tu mikom. To ■ie prva naloga, da si fizkiilturne organizacije preskrbijo in opremijo tiste Prostore, ki jim pripadajo. Toda to je 5e vse premalo, če pomislimo na velike zahteve katere ima danes fizkultura ?ri nas’ Zato se je treba orientirati na *zns zasilne prostore - izpraznjene SptUne, kavarne, restavracije, večje Ur“e.; lepe itd., katere bomo tako pre-nar“lt, da bodo lahko služile svojemu satenu Danes je sicer že pozno, velimo še dovolj časa. da se takoj loti-trehnn nriprav in predvidimo vse po-tolikk' fla. s' bomo zasigurali toliko in zasilnih prostorov, kjer bodo lah- Druga važna naloga, ki nas čaka v zimskem obdobju, je v tem, da zberemo vse fizkulturnike alt športnike v enem prostoru. To je posebno vazno za športna društva, kjer imamo razne sekcije ali klube in je važno, da se vsaj v nekem razdobju članstvo celotnega kolektiva zbere na skupnem_ vezbanju. m tu spoznavajo med seboj športnici iz raznih panog, n. pr.: atleti, nogometaši, plavalci, boksarji itd. Še bolj kot ta moment je pa važno, da vse športnike pozimi v dvoranah zberemo k rednim in sistematičnim treningom. To J« izrednega pomena za dvig kvalitetnih športnih uspehom v prihodnji sezoni. Doslej je liila razširjena miselnost — l_n ta mentaliteta je še precej zakoreninjena med našimi športniki — da mora v zimskih _ • mesecih tekmovalec popolnoma prekiniti s športnim treningom. Ta na-ziranja so popolnoma zgrešena V modernih državah izkoriščajo vsi letni športniki zimsko obdobje za temeljito pripravo za naslednjo sezono- Seveda je prav, da se .način treninga izpreme-ni, t. j. da gojimo nekoliko tudi druge panoge kot dopolnilne športe, predvsem pa posvetimo zimske mesece izpopolnitvi tehnike in stila, dočim nastopi trening kondicije pozneje, v zgodnji spo^ mladi. Popolnoma napačno pa je, če bi v zimskih mesecih mirovali in čisto opustili trening. S tem si samo škodujemo in nas spomladi, ko nastopi sezona, stane ogromno truda, da telo spet spravimo v formo; je pa sploh vprašanje če lahko dosežemo takšne uspehe, kakor bi jih dosegli, če se preko zime sistematično pripravljamo. To je treba predočitl našim športni om, ker je od tega odvisna v veliki meri bodoča kvaliteta poedinih športov. Tretje važno vprašanje, ki se pojavlja pred zimsko sezono, je vprašanje organizacije smučarstva Treba je upoštevati dejstvo, da bo v telovadni organizaciji znaten del programa in ur splošne telesne vzgoje odpadel na smučanje. Zato moramo že sedaj misliti na to, kako bomo organizirali množične prireditve na smučeh, kje bomo postavili smučarske postaje itd. Tu morajo osnovne organizacije pokazati čim vec iniciativnosti pri izdelavi smučk y to* kalnem merilu, izdelavi primitivnih smučk, popravilu in adaptaciji starih smučk itd. ! Razen tega je potreba v tem obdobju misliti tudi na čimbolj temeljit trening vrhunskih smučarjev, ki so tik pred nastopom svoje sezone. Vendar so glavne naloge prej omenjeni problemi; če bomo znali oskrbeti za zimsko delo potrebne prostore in v njih zbrali vse naše fizkulturnike in športnike k rednemu in načrtnemu treningu. Mitič je v 36. minuti streljal na gol, toda žoga se je odbila od prečke. Fred koncem prvega polčasa je Firm še dvakrat streljal, toda rezultat je ostal nespremenjen. Sodnik Galeatti je v tem delu igre spregledal mnogo faulev, (Nadaljevanje na 4. strani) V SREDO BEOGRAD : LAZIO Nogometna reprezentanca Beograda bo igrala v Rimu Na predlog rimskega športnega kluba »Lazio« bo odigrala nogometna reprezentanca Beograda v sredo 14. decembra prijateljsko tekmo. Klub »Lazio«, ki je sedaj na zgornji polovici lestvice italijanske A lige, bo igral nekoliko okrepljen. Pričakujejo, da bo pozneje tudi povratna tekma v Beogradu, ki jo bedo odigrali v začetku maja prihodnjega leta, po končanem italijanskem nogometnem prvenstvu. Na medrepubliškem turnirju v sabljanju ie tudi letaš znašala ekipa Hrvatske 2e preteklo leto je Sabljaški savez Jugoslavije organiziral medrepubliško prvenstvo v sabljanju, in sicer za prehodno darilo (pozlačeni floret), katerega se udeležujejo najboljši sabljači Jugoslavije. Lansko leto si je to darilo osvojilo moštvo Hrvaške, ki je pokazalo največ znanja pa tudi borbenosti. Letošnje tekmovanje je bilo v Ljubljani, organizacija pa je bila v rokah Sabljaške zveze Slovenije. Vse republike so poslale na to tekmovanje svoje najboljše moči. Tako je Hrvaška sabljaška zveza prav zaradi tega tekmovanja odgodila mednarodno srečanje z Grazem. Veliko presenečenje na letošnjem tekmovanju je -nedvomno uspeh sabljačev iz Bosne in Hercegovine, ki so dokazali, da se bodo v prihodnjih letih prav gotovo uvrstili med najboljše tekmovalce v tej panogi. Slovenija je nastopila v nekoliko oslabljeni postavi, predvsem ženska ekipa, kjer sta bili odsotni Mariborčanki Horvatova in mladinska prvakinja Koširjeva. Tekmovanje je otvoril tov. Križane, sekretar Sabljaške zveze Slovenije, v imenu FISAJ-a je spregovoril tovariš živkovič, v imenu Hrvaške zveze pa Mavrovič. Nastopili so moški in ženske. Moški so nastopili v floretu, meču in sablji, medtem ko so ženske tekmovale samo v floretu. Moški floret: V predtekmovanju je Hrvaška brez večjih težav premagala Srbijo z 9:3, Slovenija pa ekipo Bosne in Hercegovine "z 9:5. V finalu pa je Hrvaška premagala Slovenijo z 12:4, Srbija pa BH z 10:6. Vrstni red: 1. Hrvaška, 2. Slovenija, 3. Srbija, 4. Bosna in Hercegovina. ženske floret: Predtekmovanje: Hrvaška : Slovenija 5:1, Srbija : B. H. 5:1. Finale: Srbija : Hrvaška 5:4, Slovenija : B. H. 6:3. Vrstni red: 1. Srbija, 2. Hrvaška, 3. Slovenija, 4. B.H. V tekmovanju ženski floret je Mu-šičeva, članica hrvaške ekipe, premagala večkratno drž. prvakinjo Kristjanovo (Srbija) z rezultatom 4:2. Ne- dvomno je to velik uspeh za Muči-čevo, ki ima po mnenju strokovnjakov izrazite sabljaške sposobnosti. Meč: Predtekmovanje B.H. : Slovenija 8 in pol : 7 in pol, Hrvaška : Srbija 10:6, Hrvaška : B.H. 13:3, Srbija : Slovenije 11:4. Vrstni red: 1. Hrvaška, 2. B. H., 3. Srbija, 4, Slovenija, Sablja: predtekmovanje: Hrvatska : Slovenija 9:3, Srbija : B. H. 9:4, finale Slovenija : BH 10:5, Hrvatska : Srbija 9:7. Vrstni red: 1. Hrvatska, 2. Srbija, 3. Slovenija, 4. BH. V teh tekmah se je najbolj odlikoval Vasin, član srbske ekipe, ki je premagal vse svoje nasprotnike, med njimi državnega prvaka Tretinjaka in drugega najboljšega tekmovalca Radoviča. Kakor lansko leto tako se je tudi letos hrvaško! moštvo osvojilo prehodno darilo. Organizacija tekmovanja je bila nekoliko pomanjkljiva, kajti takšno tekmovanje bi moralo biti v večjem prostoru, kjer bi imeli ljubitelji te športne panoge večjo možnost ogledati si zanimive borbe, ki so jih nudili najboljši jugoslovanski sabljači. 1 L. M. Cenivainemu komiieiu KPJ in tovarišu Titul Fizkulturniki in športniki mesta Ljubljana, zbrani na velikem protestnem mitingu proti kominformovskim diskriminacijam, pošiljamo našemu Centralnemu komitetu in tovarišu Titu svoje plamteče in borbene pozdrave. Klevetniška in sramotna gonja'katero so po objavi pro-slule resolucije Kominforma začeli izvajati proti našim narodom in naši državi vodstva vseh držav ljudske demokracije s Sovjetsko zvezo na čelu, zavzema zadnje čase vedno večji obseg tudi na športnem in fizkulturnem polju. Z namenom, da popolnoma izolirajo in uničijo našo fizkulturo, se voditelji teh držav poslužujejo prav vseh, tudi najbolj podlih sredstev. Odpovedujejo že dogovorjene prireditve, ne dovoljujejo dostop v svoje države, obenem pa ne puste svojih športnikov k nam, čeprav je nešteto primerov, da izražajo posamezniki in kolektivi globoke želje, da bi mogli tekmovati z jugoslovanskimi športniki. Tudi fizkulturniki in športniki mesta Ljubljane dobro poznamo zahrbtno gonjo proti jugoslovanskim narodom, naši Partiji, Centralnemu komitetu in tovarišu Titu, zato se pridružujemo vsem fizkulturnikom in športnikom Jugoslavije v borbi proti kominformovski klevetniški kampanji na vseh poljih našega javnega življenja, še posebno v fizkulturi in športu. Mi vemo, da so v zadnjem času naši fizkulturniki in športniki dosegli celo vrsto sijajnih mednarodnih uspehov, ki so močno povzdignili ugled naše socialistične domovine. Mi vemo, da so ti uspehi posledica vsakodnevne skrbi in pomoči, katero posvečata fizkulturi ljudska oblast in Partija. Vemo pa tudi, da so ravno ti uspehi trn v peti našim sovražnikom, ki bi hoteli uničiti vso našo fizkulturo kot izraz in del naše socialistične stvarnosti. Tudi fizkulturniki in športniki mesta Ljubljane odgovarjamo na pritisk Kominforma s podvojeno borbenostjo in delavnostjo. Dokaz za to je med drugim tudi 500.000 prostovoljnih delovnih ur na fizkulturnih gradnjah, dokaz za to je 22.000 članov, ki so vključeni v raznih osnovnih fizkulturnih organizacijah in predstavljajo 22% vsega prebivalstva mesta Ljubljane. Tudi mi vsi se globoko zavedamo, da so napori naših nasprotnikov brezuspešni. Prav tako, kakor dosegamo v naših tovarnah, rudnikih, gozdovih itd. vsak dan nove in nove uspehe, ki so obenem močni udarci kontrarevolucionarjem iz tabora Kominforma, prav tako pa bomo tudi v športu napeli vse sile, da bodo fizkulturni in športni uspehi v Jugoslaviji vedno večji. Zato ljubljanski fizkulturniki in športniki s prezirom zavračamo podle metode, ki jih informbirojevski hlapci vnašajo tudi na področje fizkulture ter obljubljamo, da bomo brezobzirno razkrinkali vsak poizkus diskriminacije našega športa, ker vemo, da je edino pravilna za nas tista pot, ki nam jo kaže naša Partija in njen Centralni komite s tovarišem Titom na čelu. Z vsemi silami bomo stremeli, da bo tudi v Ljubljani postala fizkultura še bolj množična in da bodo športniki še bolj dvignili svojo kvalitetno stopnjo. Z razvijanjem fizkulture bomo pripomogli k hitrejši izgradnji naše socialistične domovine ter dvignili njeno obrambno sposobnost, obenem pa doprinesli svoj delež k zgodovinski borbi, ki jo vodi naša slavna Komunistična partija in njen Centralni komitet s tovarišem Titom na čelu proti revizionistom marksizma-leninizma. 1 pije ne klevete nas ne bodo omajale $9 izjavili ljubljanski fizkulturniki na protestnem mitingu V sredo, dne 7. t. m. je bilo ob 20. uri v Mladinski dvorani pretesno zborovanje ljubljanskih športnikov in fizkulturnikov proti klevetniški kampanji Kominforma. Že pol ure pred pričetkom so prihajali prvi fizkulturniki v dvorano, ki je bila ob pričetku protestnega mitinga tako napolnjena, da je še veliko posameznikov ostalo zunaj. Protestni miting je otvoril sekretar MOF — Ljubljana tovariš Gruden, ki je po uvodnih formalnostih predal besedo glavnemu sekretarju FZS tov. Jurančiču. Tov. Jurančič je v uvodu svojega referata obširno orisal zgodovinski razvoj klevetniške gonje proti Jugoslaviji, katera se je začela po objavi proslule resolusije, nato pa je prešel na dogodke, kjer je kominformovska gonja prizadela tudi fizkulturo in šport. Najprej se je dotaknil balkansko - srednjeevropskih iger, kjer je bila naša država pobudnica za osnovanje tega športnega bloka. Nato je razkrinkal razdiralno vlogo držav ljudske demokracije s Sovjetsko zvezo na čelu ter navedel celo vrsto primerov, kako so kominformovski športni voditelji intrigirali proti naši državi, hoteč je popolnoma izolirati in uničiti. Nato je prešel na XI. Vsesokolski zlet, ki je bil lani v Pragi ter pojasnil podlo zadržanje češke KP in vodstva Sokola o priliki zleta in povorke na-pram naši delegaciji. »češka komunistična partija se je pred defilejem dogovorila z reakcionarnimi vrhovi Sokola, da se ne bodo klicale nikakršne politične parole, niti prepevale pesmi s politično vsebino. V zvezi s tem dogovorom so predstavniki Komunistične partije Češke predlagali, da se tudi jugoslovanski fizkulturniki v času defileja držijo tega sporazuma. Toda ko so se zaslišale parole rekcionarriega karakterja, so naši fizkulturniki odgovorili s klicanjem demokratičnih parol, bratstvu in prijateljstvu češkoslovaškega in jugoslovanskega ljudstva, Komunistični Partiji Jugoslavije, kakor tudi čehoslo-vaške, našim voditeljem itd. Bilo je popolnoma nasprotno kakor trdi zadnja čehoslovaška nota, saj so nagi fizkulturniki s klicanjem revolucionarnih parol in prepevanjem borbenih pesmi V leoi igri ie Lokomotiva premagala Odred 5:2 Slovenski ligaš Odred je danes povabil zagrebško nogometno moštvo Lokomotivo, ki je nastopila v svoji najmočnejši postavi. Tej tekmi je prisostvovala precejšnja množica gledalcev, ki pa se je bolj gnetla okoli mikrofonov, ki so bili postavljeni po stadionu in je z večjim zanimanjem zasledovala potek velike borbe med francoskimi in jugoslovanskimi nogometaši. Vendar pa so ljubitelji nogometa kljub živčni napetosti le spremljali igro zagrebškega moštva in slovenskega Ugaša. Lokomotiva: Majdič, Kolakovič I., Ožegovie, žerjav, Andročeč, Reiss, Bobek II., Cimermančič, Kapetanovič, Lokošek, Strugar. Odred: Bencik, Medved (Osreč-ki), Dekleva, Piskar, Lesjak, Pelicon (Fajon), Kroupa, Kumar, Razbornik. Keržan, Georgijevski (Hacler). Današnja tekma je bila prav zanimiva po borbenosti, kakor tudi po tehničnem znanju. Predvsem so se odlikovali Zagrebčani, ki so s preprostimi, toda naglimi prodori ustvarjali nevarne položaje pred Bencikovimi vrati. Prav gotovo je bil eden najboljših Cimermančič, ki je lepo gradil igro in v pravem trenutku oddajal žogo prostemu soigralcu. V kriiski vrsti je zadovoljil Andročeč, ki mu je uspelo večkrat prekrižati smotrne načrte napadalcev Odreda. Pri branilcih pa je bil boljši Ožegovič, ki je sicer zaradi razmočenega igrišča .sem in tja popustil, vendar pa se je v odločilnih trenutkih presenetljivo znašel. V današnji igri je slovenski ligaš kljub porazu zadovoljil. Prav gotovo ne bi bil poraz tako velik, če bi bilo igrišču suho, na drugi strani pa moramo poudariti, da se je takoj opazila odsotnost branilca Medveda, ki je zaradi poškodbe moral zapustiti igrišče. V kriiski vrsti se je odlikoval Lesjak, ki je neumorno razdiral napade srednjega napadalca Kapetanoviča, ki ni zaposlil samo Lesjaka, ampak vse ostale branilce. Ponovno pa se je opazila ista napaka pri napadalcih Odreda, kakor pri prejšnjih tekmah. Napadalni igralci namreč vse preveč kombinirajo, zadržujejo žogo in jo oddajajo soigralcem v napačnem trenutku. Tako na primer je imel Hacler v drugem delu igre večkrat lepo pri- ložnost brez težav podati žogo v sredino, vendar je brez vzroka okleval in jo celo izgubil v povsem nepotrebnem dvoboju z branilcem Lokomotive. To velja tudi za Keržana, ki je sicer bil eden najboljših napadalcev in bi prav lahko v nasprotnem primeru večkrat uspešnejše zaključil smotrno zgrajene napade. Čeprav je Odred današnjo igro izgubil z visokim rezultatom, ne moremo reči, da je moštvo v celoti odpovedalo. Ponovno moremo ugotoviti, da je treba slovenskim nogometašem dobrega strokovnega vodstva in prav gotovo uspeh ne bo izostal. Gole za Lokomotivo so dali Kapetanovič 3, Strugar in Cimermančič po enega. Za Odred pa sta bila uspešna Kroupa in Razbornik. Tekmi, ki jo je vodil tov. Ehrlich iz Ljubljane, je prisostvovalo okoli 1000 gledalcev. samo podprli stremljenja čehoslovaške demokracije, še več, jugoslovanski fiz* kulturniki so bili v celotnem defileju skoraj edini, ki so med drugim klicali tudi Komunistični partiji češke in Gottwaldu. — Ob priliki XI. vseso-kolskega zleta v Pragi smo se lahko tudi zgovorno prepričali, kaj misli čehoslovaško ljudstvo o Jugoslaviji in o prav takrat sfabricirani resoluciji Informbiroja. Odgovor na to nam je dalo tričetrt milijona Čehov in Slovakov, ki so nas pozdravljali ob priliki defileja po praških ulicah, kakor tudi 400.000 gledalcev, ki so z velikimi aplavzi in ovacijami pozdravljali jugoslovanske fizkulturnike ob nastopu pa velikem strahovskem stadionu. Vse to je takrat zamolčal praški tisk, tudi iz filma o XI. vsesokolskem zletu so Iztrgali jugoslovansko točko. Toda če-hoslovaškemu ljudstvu pa vsega tega niso mogli skriti, ki se je zgražalo nad takim postopanjem čehoslovaške-ga partijskega vodstva, pa prav sigurno ne zato, ker so reakcionarji, kakor jih zadnja nota čehoslovaške vlade imenuje.« Nato je prešel v nadaljevanju svojega referata na nedavne dogodke na športnem polju, s katerimi so se vodstva demokratičnih držav še bolj oblatila in poudaril dosledno linijo mednarodnega sodelovanja in enakopravnosti, ki jo zastopa Jugoslavija tudi na fizkulturnem polju, nakar je zaključili »Tovariši in tovarišice"! Dolga je ver riga konkretnih primerov, ki dokazu« jejo, da se je gnusna informbirojevska kampanja razširla tudi na fizkulturno področje. Toda ali ne govore vsi omenjeni diskriminacijski postopki, ki so se podvzomali na fzkulturnem polju, ravno tako kakor tudi na političnem, gospodarskem, kulturnem in ostalih področjih, da tu ne gre za nekakšno »principijelno kritiko« našega partijskega in državnega vodstva, temveč da gre za klevetniško kampanjo, ki je naperjena proti vsemu našemu delovnemu ljudstvu in našim naporom, da izgradimo socializem. Dosedanja, borba naših delovnih ljudi s prekaljeno Partijo na čelu je dovolj zgovorno pokazala, na čigavi strani je resnica. Mi se danes borimo za enakopravne odnose med socialističnimi državami, kar pa se našega odgovora na inform-birojevsko gonjo tiče, lahko mimo rečemo: Naš odgovor je naša stvarnost! Poglejmo naše rudnike, fabrike, gra-dilišča itd. in vidimo, s kakšnim elanom se naši delovni ljudje borijo za svoj plan. V tem pogledu je bil izredno veličasten praznik nas letošnji 29. november, ko smo Istočasno z obletnico nastanka naše socialistične države, svečano o tvorili več objektov naše Petletke. V Sisku je bila otvor-jena velika železarna, na Jesenicah valjarna, v Kostolcu termocentrala, v Bosni nova železniška proga, nove ra-diopostaje v Beogradu in Zagrebu, dalje se končujejo dela na izgradnji autostrade Beograd—Zagreb, na levi obali Save dobiva vedno vellčastnejše oblike Izgradnja Novega Beograda t. t. d. V času, ko se Je vsg naše delovno ljudstvo strnilo okrog naše Partije in njenega vodstva, da premaga vse novo nastale težave, so tudi pred našim fizkuiturnim pokretom stale velike naloge. Zavedali smo se, da je naša dolžnost: pomnožiti naše vrste redno fizično vzgojo posredovati čim širšemu krogu naših delovnih ljudi, Sila« (Nadaljevanje na 8, stranti| , ( Iz Telovadne zveze „ . . Usiunavuaimo nova t6lOV3Clfl3 uFUStVfl na proizvodnem principu Ena od glavnih nalog Telovadne organizacije Je vključitev delavstva, predvsem delavske mladine, v telovadna društva, ali telovadne. Dosedanja statistika aktivnih tizkulturnikov iz vrst delavske mladine v telovadni organizaciji pa nam kaže tudi v močnih industrijskih centrih, kot Maribor, Kranj, Jesenice, Trbovlje, Celje itd. zelo nezadovoljivo stanje. Brez dvoma je to posledica premale ražnje, ki jo posvečajo mnogi vodstveni forumi temu problemu. Poleg tega je temu vzrok tudi šablonsko, mnogokrat birokratsko postavljeno vprašanje organizacijskih oblik, t. j. teritorialnega principa telovadne organizacije, kar je vse zaviralo večjo aktivnost delavstva pri vključevanju v telovadne organizacije. Dosedanji teritorialni način formiranja telovadnih društev in vodov ni imel možnosti polnega izkoriščanja organizacijskih, materialnih in ostalih zmožnosti delovnih kolektivov v tovarni. Telovadna zveza Jugoslavije je s sodelovanjem Centralnega odbora zveze sindikatov Jugoslavije izdala navodila za formiranje telovadnih društev in telovadnih vodov poleg dosedanjega teriatorialnega načina tudi po proizvodnem načinu. S tem ukrepom je omogočila formiranje neštetih novih telovadnih društev in vodov po tovarnah ali večjih šolah in podjetjih. Seveda ne smemo snovati novih telovadnin organizacij v tistih krajih, kjer ni objektivnih pogojev, t, j. zlasti dovoljnega števila ljudi, ki bi se aktivno udejstvovali v društvu. Predvsem se bodo osnovala nova društva iz dosedanjih močnejših fizkulturnih aktivov, ki so pokazali veliko delavnost in imajo vse objektivne možnosti, da lahko preidejo v fizkulturno organizacijo višjega tipa, to je telovadno društvo ali telovadni vod. PRVI USPEHI SO 2E VIDNI Pri razpravljanju o novih telovadnih organizacijah v tovarnah, ustanovah in šolah, so mnogi okrajni in mestni telovadni odbori dosegli že prve vidne uspehe. Tako je v mestu Ljubljana na tej osnovi ustanovljeno telovadno društvo ljubljanske Univerze, telovadno društvo Ivana Cankarja (bivši fizkulturni aktiv telovadnega društva Ljubljana II.), pripravljajo se pa še. ustanovitve telovadnega društva v Tobačni tovarni in drugod. Ravno tako se Cormira v Mariboru več novih telovadnih društev in vodov, kakor tudi v Kranju v tovarni »Tiskanina« in v Litiji TD »Predilec«. Tudi v Ptuju so formirani poleg dosedanjega TD Ptuj še telovadno društvo v gimnaziji, kar je brez dvoma pravilno in bo dvignilo aktivnost v obeh telovadnih društvih. Nepravilno so pa v Ptuju formirali športne sekcije, ki so jih z osamosvojitvijo nogometnega športnega kluba »Drava« priključili vse brez izjeme telovadnemu društvu v gimnaziji in s tem do neke mere onemogočili širše udejstvovanje delavske mladine v športu. V CELJU BO TREBA USTANOVITI VEC TELOVADNIH DRUŠTEV Kot lahko beležimo na eni strani veliko iniciativo posameznih okrajev pri formiranju novih organizacij, lahko na drugi strani ugotovimo, da so mnogi okrajni in mestni telovadni odbori zavzeli nepravilno, oportunistično stališče. Oglejmo si primer, ki nam kaže široke možnosti vključitvi delavstva v telovadno organizacijo, pa Okrajni telovadni odbor ni posvečal dovolj paž-nje ter deloma podcenjeval važnost formiranja novih telovadnih društev. V Celju sta poleg številnih fizkulturnih aktivov in športnega društva »Kladivar« dve telovadni društvi s približno 500 aktivnimi člani (všteti so tudi pionirji in pionirke). Dejstvo je, da sta telovadni društvi Celje I. in II. zelo aktivni ter redno vadita svoje članstvo. Obe društvi vključujeta pretežno dijaško mladino in nameščen-stvo ter le manjše število delavske mladine. V Celju se nahajajo tri večje tovarne in rudnik Pečovnik, v katerih je zaposleno večje število, v vsakem vsaj nekaj sto delavcev. Vsi ti delavski centri v Celju zaenkrat še nimajo svoje solidne fizkulturne organizacije ter se delavstvo izživlja le v fizkulturnih aktivih ob priliki tekmovanj, ki jih prireja Okrajni sindikalni svet. Ze to dejstvo, da vodi delo in tekmovanja samo fizkulturni referent pri Okrajnem sindikalnem svetu brez zadostne pomoči OTO-a, nam kaže premalo zanimanja za aktivizacijo delavstva s strani Okrajnega telovadnega odbora. OTO v Celju smatra, da niso objektivni pogoji takšni, da bi se lahko omogočilo formiranje samostojnih telovadnih organizacij, kljub veliki iniciativi in želji delavstva. Ce pogledamo stanje v teh tovarnah bolj natančno, vidimo, da ima na pr. tovarna emajlirane posode veliko število strokovno zelo dobro vzposobljenega kadra, ravno tako rudnik »Pečovnik« itd. Poleg tega je v Celju 5 telovadnic, ki so sicer zasedene, bi se jih pa dalo z boljšim razporedom zasedbe toliko razbremeniti. da bi lahko bila dana možnost vadbe tudi novoustanovljenim društvom ali vodom. Brez dvoma bi pa nova telovadna društva v teh tovarnah vložila vse sile, da čimprej zgradijo sebi potrebne objekte in vzgojijo do-voljno število kadra za potrebno delo. Vsekakor morajo imeti okrajna vodstva za osnovno napotilo, dati možnost rednega fizkulturnega življenja delovnim kolektivom, pa najsi bo to v eni ali drugi obliki. Letni občni zbrr kolesarske sekcije SŠB železničarja Ob zelo leni udeležbi članstva sekcije je bil v četrtek, dne 1. decembra v »Šercerjevem domu« ob 19.30 občni zbor kolesarske sekcije SŠD Železničarja. Po opravljenih formalnostih k takemu zborovanju in po kratkih pozdravnih besedah je dosedanji predsednik tov. Stibernjk podal izčrpno poročilo vselct-iiega delovanja sekcije in o njenih bodočih nalogah. Iz poročila je bilo razvidno, da je sekcija v vseh ozirih na 'dobri poti razvoja ter se v svojem delovanju lahko kosa z marsikatero tovrstno organizacijo. Kar se tiče uspehov posameznikov. Ima sekcija v svoji sredi dobre in dosti obetajoče talente. Med prvimi je seveda dobro znani Vinko Perne, ki se je letos udeležil 17 tekmovanj z okrog 2500 km prevožene poti, pri čemer je dosegel S prvih mest, 4 druga, 2 četrti itd. Izborno se je ta mladi tekmovalec izkazal v mednarodni etapni dirki »Po Hrvatski in Sloveniji«, pri kateri je posebno triumfiral v močni konkurenci na zadnji etapi iz Maribora v Zagreb, kamor je prispel na cilj četrti. Na drugem mestu je Zvone Za-noškar, ki ima za seboj 1500 km tekmovanj. če bi se ta dobri kolesar le nekoliko bolj zagrizel, bo pri svoji moči imel gotovo boljše uspehe. Za njim sledi Rado Kastelic, ki je bil tudi uspešen, a je razen tega imel smolo, da si je dvakrat - izpahnil nogo i" tako izgubil precej časa za zdravljenje. Na četrto mesto sekcijske lestvice se je plasiral Boris Vidmar, slede mu M. Porenta, D. Starman, A. 'Mozetič, J. Uršič, Kozlevčar, Kalan, Nastran, Valentinčič, Blažun, Štibernik, Potencin, Babnik, Pogačnik, Perne itd. Dirkači te sekcije so med drugim dosegli na 28 raznih prireditvah v državi 18 prvih mest, 10 drugih, Jt tretjih, 8 četrtih, 5 petih itd. Prvenstvena mesta nosijo: Perne — cestni mladinski prvak LRS za leto 1949, Vidmar - cestni prvak mladincev — turistov, Pogačnik — prvak članov — turistov, Mara Jamnik — prvakinja v turistični skupini, Ančka Gartner — prvakinja lahke skupine. V ekipnem tekmovanju za prvenstvo Slovenije so si osvojili sekcijski mladinci prvenstvo. Prav tako so sl osvojili letošnje vojno patrolno prvenstvo sekcijski dirkač v sestavi Miletovič, Za-noškar, Kastelic, Starman, Perne, Kalan, Kozlevčar. Po tem referatu se je razvila diskusija, ki Je načela razne probleme. Tako bo s preureditvijo društvenega športnega stadiona sekcija imela na razpolago tudi vsem kolesarskim prireditvam ustrezajoče dirkališče, za zimske treninge pa se pripravljajo valjarji v dvdrani »Šercerjevega doma« pa se bodo razen tega kolesarji izpopolnjevali tudi v telovadbi, kar vse bo obdržalo njihovo S skupščšen telovadnih m špovimh društev Hekai o planu fizkulturnih kadrov V planu Fizkulturne zveze Slovenije in sestavnih organizacij za letošnje leto je močno poudarjen plan vzgoje novega strokovnega kadra za vse panoge fizkulturnega udejstvovanja. To je povsem razumljivo ob velikem pomanjkanju »strokovnega kadra ter nalogah, ki stojijo pred fizkulturnimi organizacijami. Plani kadra za leto 1949 niso bili pri vseh sestavnih organizacijah FZS izdelani povsem realno vsled prema-lega upoštevanja velikih potreb po raznovrstnem kadru ali pa specifičnih pogojih posameznih panog in predelov. Napaka pri izdelavi plana se je pokazala tudi v premalem sodelovanju s širšim krogom fizkulturnikov in fizkulturnih organizacij. Vzgoja strokovnjakov in vodnikov se je vršila največkrat s tečaji, ki so jih. prirejale posamezne Zveze, Okrajni odbori ali osnovne organizacije. Pri prirejanju tečajev lahko ugoto- Jeseniški alpinisti so položili obračun svojega uspešnega dela Na letošnjem rednem občnem zboru Planinskega društva Jesenice so tudi jeseniški alpinisti pregledali svoje delo v minulem letu in podali obračun o njem. ! Delo jeseniških alpinistov je bilo v minulem letu izredno uspešno. Pod vodstvom izkušenega alpinista in dobrega organizatorja Hrušica Janeza je postal ves odsek, ki 'šteje sedaj 47 čla- rfo'-" •" ■Pilil ■ib Zavetišče Dolkovo špico nov, delavna in borbena celota. Redni sestanki so bili vsak teden; število v minulem letu oddržanih sestankov znaša 48. Prav toliko je bilo tudi predavanj, kajti po obravnavi tekočih vprašanj je bilo redno na dnevnem redu predavanje. Snov, obravnavana v predavanjih, je bila kaj mnogolika in večinoma prilagojena vzgoji mladih kadrov. Poleg tega so organizirali člani odseka še širše predavanje s ski-optičnimi slikami in so nastopili s tem predavanjem v Mojstrani, Bovcu, na Jesenicah, v jeseniški bolnišnici, na Javorniku itd. Za vzgojo .mladih alpinistov je organiziralo vodstvo odseka turni tečaj konec meseca aprila. Tečaj je dobro uspel in so se ga udeležili tudi člani drugih gorenjskih odsekov. Jeseniški alpinisti so bili tudi prvi, ki so organizirali odpravo alpinistov v bosanske gore. Na več dni trajajoči turi so navezali stike z bosanskimi planinci ter preplezali med drugim v ostenju Pesti-brda tudi tri prvenstvene smeri. Izredno delavnost jeseniških alpinistov potrjuje dejstvo, da so Jeseničani letos v glavnem dokončali gorsko zavetišče št 4 pod Dolkovo špico. To zavetišče so pričeli graditi že lani ter so ga z izdatno podporo elanov drugih odsekov spravili pod streho. Letos so ga tudi notranje opremili, tako da bo moglo' zavetišče to-zimo že služiti svojemu namenu. Posebno požrtvovalnost so pokazali alpinisti pri zadnjih prenosih, ko so prenesli zadnjo opremo v novem snegu, katerega je v gorah zapadlo že preko kolen. Velik je tudi delež jeseniških alpinistov pri prostovoljnem delu na elektrifikaciji Vršiča. Za brezhibno organizacijsko delo naj navedemo nekaj primerov: rednih sestankov se povprečno udeležuje 65»/o članstva, odsek izdaja svoj sten-čas, katerega izmenja vsakih 14 dni, vodi kroniko odseka ter kontrolo o zdravstvenem stanju svojih članov. Kot propagatorjr- planinske ideje in iniciatorje planinske organizacije najdeš jeseniške alpiniste: v Ratečah, Podkorenu, Kranjski gori, Mojstrani, Škofji Loki, Gorjah, Hrastniku, Martuljku, povsod, kjer usmerja mladina svoje korake v gorski svet. Kot gorski reševalci so se udeležili jeseniški alpinisti letos' vseh reševanj v Julijskih alpah ter so sodelovali kot inštruktorji na raznih zimskih tečajih. Pri vsem tem obširnem organizacijskem in prostovoljnem udarniškem delu pa ni trpelo plezanje alpinistov v gorah. Za pritegnitev mladih kadrov so organizirali alpinisti množične izlete na Triglav skozi Krmo pozimi, na Črno prst, na Dovški križ iz Martuljka, plezalen zimski vzpon po severnem razu Kukove špice, plezanje po Zlatorogovih stezah.v triglavski steni, masovna izleta na Begunjščico in na Krn. Da se pa kljub vsemu jeseniški alpinisti še vedno drže na višini kot kvalitetni plezalci, nam pričajo prvenstveni zimski vzponi preko vzhodne stene Stenarja, vzhodne stene Visokega Rokava, zapadne stene Široke peči, preko severnih sten: Špika, Travnika, Mojstrovke, Martuljške Ponče in Frda-manih polic: dol j e poletni prvenstveni vzponi preko zaaprin? stene Rogljiče, severne stene Zapotoškega vrha in Srebrnjaka, severovzhodne stene Špika, jijžne stene Kotove špice, severne styene Kukove špice ter naporno prvenstveno grebensko prečenje Goličiča - Planja v Trenti. Blažej Janko vimo nekatere napake, ki so bistveno ovirale izvedbo: 1. Niso se v dovoljni meri zagotovile vse neobhodne materialne potrebe za izvedbo številnih tečajev. Tako lahko n. pr. vidimo, da Telovadna zveza Slovenije še do danes ni uspela urediti stalnih prostorov za svoje redne tečaje. Posamezne športne zveze so premalo iniciativno reševale te osnovne materialne probleme, ki bi se jih dostikrat lahko rešilo s premestitvijo tečajev v druge kraje ali slično. 2. Izbira kadra za republiške tečaje v glavnem ni bila zadovoljiva. Opazili smo, da so prihajali na tečaje Telovadne in drugih zvez tečajniki, ki niso imeli nobenih ali pa malo strokovno-organizacijskih ter političnih kvalifikacij Brez dvoma bi bila dolžnost Okrajnih fizkulturnih vodstev in osnov: nih organizacij, ki bi morale vzgajati nižji strokovni kader, da bi se na republiških ' oziroma sedaj na tečajih Oblastnih odborov, zbral le kader z boljšimi kvalifikacijami. . „ Posamezni forumi, ki so prirejali ali pa po planu morali prirejati različne tečaje, niso zagotovili pravilen in dovolj številen dotok tečajnikov s stra-nio snovnih organizacij. Posamezna društva in sekcije so imele do tega v mnogih primerih izredno slab. odnos. 3. Kader; ki je uspešno završi! tečaje ter dobil osnovne potrebne kvalifikacije za nadaljnje delo. v mnogih slučajih ni bil pravilno zaposlen ali pa se mu pri delu ni nudilo dovolj potrebne pomoči. Pri tem se moramo dotakniti strokovnega kadra z mladinskih akcij, JA itd., ki ga imamo povsod precejšnje število, se ga pa kljub velikim potrebam še ni v dovoljni meri aktivi ziralo za delo v društvih, sekcijah ali strelskih družinah. 4. Gotovo ie eden izmed perečih pro- blemov preobremenjenost fizkulturnih delavcev na vseh sektorjih socialistične izgradnje. Potrebno je. da fizkulturne organizacije v povezavi z merodajnimi činitelji uredijo to vprašanje tako. da se bo vsaj delno razbremenil (seveda v okviru danih možnosti), potreben kader fizkulturnih delavcev, inštruktorjev. vaditeljev itd. , Ce pogledamo statistiko izpolnjenega plana posameznih sestavnih organizacij fizkulturne organizacije, dobimo sledečo sliko: TELOVADNA ZVEZA SLOVENIJE je dosegla plan tečajev v republiškem merilu z 20 %• in z udeležbo tečajnikov 16 %. Plan tečajev OTO je bil izpolnjen 100%. plan udeležencev 65%. Ugotoviti moramo, da ie bilo poleg navedenih. še večie število tečajev pri, društvih. Okrajnih telovadnih odborih in Oblastnih fizkultulturnih odborih, ki pa za letošnje leto niso bili planirani. Tako ie izvedel Oblastni fizkulturni odbor Maribor tečaj za vodnike vaških društev, goriški oblastni odbor isto-tako ter vrši sedaj tečaj za vodnice. ker so se poedinl člani vodstva pr® mestili v nova službena mesta. Tov. Klančnik Frido se je v svojem poročilu dotaknil tudi blagajniškega poročila, katerega je podal sam. Pobiranje članarine ni bilo uspešno, ker je blagajničarka društva svoje delo zanemarjala. Nato je bila predlagana nova lista z izkušenimi fizkulturniki na čelu, katera je bila soglasno sprejeta. Od novega odbora je odvisno, če bo plan, ki je bil tudi z dolgotrajnim aplauzom sprejet, izvršen. Plan TD Strnišče je naslednji: 1. Povečati število članstva 200%; 2. Organizirati pionirski oddelek-dolo-čiti vaditelja; 3. Organizirati smučarsko stanico. 4. Dokončati štadion; 5. Postavitev telovadnice. 6. Ustanovitev nogometne in plavalne in tenis sekcije. 7. Izvesti v mesecu juliju svoj letni nastop. 8. Izvesti v oktobru akademijo. 9. V okviru letnega koledarja Oblastnega fizkulturnega odbora poslati na tečaj za smučarske vodnike, tečaj za vodnike pionrjev, izvršiti razne tekme itd. Ce pogledamo na ideološko vzgojo se razen v šoli učencev v gospodarstvu ni naredilo ničesar. Zato bo naloga novega odbora, da bo posvetil vso pozornost ideološki vzgoji, organiziral redne mesečne sestanke z vaditelji, jim dajal smernice itd.; posebno bo potreba pristopiti k delu s pionirji, kajti pionirskega naraščaja je zmerom več. Po izčrpanem dnevnem redu je govoril tudi tov. Kranjc, sekretar OTO Ptuj, ki je prikazal v svojem govoru pravilne odnose do fizkulture in pojmovanje fizkulturne do športa. Občni zbor je pozdravil tudi tov. Bedrač, zastopnik oblastnega fizkulturnega odbora. Ob zaključku je bil sprejet predlog, da se društvo preimenuje v TD Aluminij — Strnišče. Kodrič Franc Zoo delegatov na skupščini TD Zagorja V petek dne 2. decembra 1949 ob 17. še je vršila prva redna letna skupščina TD Zagorja, na kateri je prisostvovalo 195 navzočih. Tako temeljito pripravljene fizkulturne skupščine še v Zagorju po osvoboditvi ni bilo. Po pozdravnem govoru tov. Kluna so sledila zadovoljiva poročila tajnika, blagajnika ter, načelnika društva, nato pa se je razvila živahna diskusija. Tovariš načelnik Podrenlk je omenil, da bi imelo TD lahko še večje uspehe, da ni skozi celo leto odpadlo veliko število telovadnih ur. Po končani diskusiji, ki jo Je zar vzgojitelja mladine iz strelske organi- ključil načelnik OTO ter diskutiral po^ La.c?le .^aprilske ^£ayiie.JPre- ^eJ poročUu da nT razvidno fz po- ročil obvezno odpošiljanje odstotkov od pridobitev, ki jih je društvo imelo. Z novim odborom upa TD Bled doseči večje uspehe Navzoči sc hili pri tem večinoma mladinci, Prejšnji predsednik TD Bleda se ni v zadostni meri brigal za delo in celotno organizacijo društva tako, da na njega pade večina krivde te pomanjkljive udeležbe. Člani so si na tem zboru izbrali iz svoje srede moči. ki bodo dostojneje reprezentirali TD Bled v okraju. Zelo marljivo delo načelnika tov. Hudavernika Franca moramo pohvaliti in z veseljem ugotoviti njegovo marljivo delovanje v društvu. On je duša društva, zato »o ga ponovno izvolili za svojega načelnika. Novoizvoljeni podna-čelnik tov. Kapus Rudi obeta mnogo in bil izveden občni zbor TD Bleda, s prevzemom mladinske vrste v njegove roke se bo delo v društvu znatno dvignilo. Pokazal je veliko požrtvoval- Z zelo pomanjkljivo organizacijo je nega dela v organizaciji, kakor tudi v tekmovalni vrsti. V. M, TD Aluminij - Strnišče si je zadalo velike naloge Fizkulturniki Strnišča pri Ptuju, graditelji tovarne aluminija, so se zbrali dne 5. decembra 1949 na občnem zboru društva, na katerem so pregledali svoje desodanje delo, izvolili novo vodstvo društva ter sprejeli plan dela za 1950. Predsednik tov. Vnuk je v svojem referatu med drugim poudaril, da niso mogli zabeležiti v minulem letu zadovoljivih uspehov zaradi tega, ker društvo ni imelo primernih prostorov, primanjkovalo pa jim je tudi rekvizitov. Poudaril je tudi, da.fvodstvo društva ni doseglo takih uspehov zato, dočim Oblastni fizkulturni odbor za ljubljansko oblast sedaj pripravlja tečaj za vodnike. Vsekakor moramo ugotoviti, da Telovadna zveza Slovenije ni izpolnila plana kadra za letošnje leto v taki meri. kot bi bilo potrebno. STRELSKA ZVEZA SLOVENIJE plana kadra za letošnje leto ni popolnoma izpolnila .kljub temu, da registriramo 85 novih strelskih inštruktorjev in 4 tečaje, kar predstavlja bb odstotkov predvidenega plana. Prav Strelski zvezi Slovenije je onemogočalo solidnejše in bolj sistematično delo strelskih družin in Okrajnih strelskih odborov pomanjkanje dobrega strokovnega kadra. Pomanjkanje kadra v Strelski organizaciji je razumljivo, saj je sorazmerno z ostalimi športnimi organizacijami prevzela najmanj kadra, ki bi lahko danes še vršil funkcijo malo iniciative so pokazale Strelske družine v aktivizaciji vodilnega kadra iz vrst ZB ter demobiliziranih borcev in oficirjev JA ali centrov za predvojaško vzgojo. PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE Nato so se pričele volitve novega, upravnega odbora Izvoljeni so bili • predsednik Lojze Zupan, tajnik Drago Kersnik, blagajnik Polde Hribar,- načelnik Drago Podrenlk ter načelnica je svoj plan v planiranih postavkah Anica Balantič. večina, dosegla 100% ter ga s 23 neplamrarn- Po končanih volitvah je skupščina mi tečaji in. 573 tečajniki se presegla, sprejela gospodarski, finančni ter teh Velika razširjenost planinske organi- nični plan za leto 1950. kateri ie bil V letošnjem letu nam je garan- poelasno sorejet. Nadalje je skupsema. cija za še uspešnejšo vzgojo novega sprejela obveznost, da bo društvo zv:-planinskega in alpinističnega kadra. galo članstvo od 150 na. 300. izvršna adaptacijo telovadnega doma ter imela 1 i __-3 m, nh ItlP.n C) ŠPORTNE ZVEZE Kljub važnosti vzgoje kadra v športnih organizacijah, moramo ugotoviti, da posamezne športne zveze niso v zadovoljivi meri zadostile osnovnim potrebam po novem kadru. • Najboljše rezultate pri vzgoji kadra je dosegla Zveza za športne igre. Tako je plan razširitve kadra za odbojko presežen v številu tečajev za 100 %, a pri tečajnikih za 7 %... Pri rokometu so bili izvedeni 4 tečaji s 73 tečajniki, a planiran le 1 tečaj z 20 tečajniki. Ravno tako je dosedanji odbor za ho-ckey na ledu presegel plan tečajnikov za 20 %. , , , Nepravilno in vse kritike vredno J e delovanje n. pr. Atletske zveze in Odbora za težko atletiko, ki kljub planiranim tečajem nista izvedla niti enega. Kolesarska zveza Slovenije je, tudi izpolnila plan tečajev samo z 33%. a plan tečajnikov 21%. To je nekaj primerov, ki nam jasno kažejo, da se v letošnjem letu plan kadra pri posamezjnih športnih zvezah ni v zadostni meri izpolnjeval. Vsekakor leži osnovna krivda na Zvezah. ki so se premalo iniciativno m uporno borile proti raznim težavam, katere so ovirale izvedbo tečajev ter bo treba v prihodnejm letu tem problemom posvetiti večjo pozornost. Uspešen občni zbw planinskega društva Ljubljana V četrtek, dne 8. t. m. zvečer le bil v natrpani Mladinski dvorani letni občni zbor planinskega društva Ljubljana. Po pozdravnem govoru predsednika, tovariša Štaidoharja ie sledilo tajniško poročilo, ki ga Je podal tov. Marzel. Iz njegovih izvajanj Je bilo razvidno, da Je društvo doseglo v preteklem letu sijajne uspehe Tako ima društvo danes 11.423 članov, kar je edinstven primer ne samo v planinski, ampak sploh v fiz-kulturni organizaciji in je to društvo najbolj masovno zajelo članstvo v svoje območje. Za,radi tega je na pobudo Planinske zveze Slovenije ustanovljenih v Ljubljani še nekaj planinskih društev, in sicer na Univerzi ter pri SRD Železničarju. v snovanju pa sta tudi društvi v Litostroju in pri vladnih ustanovah Na ta. način bo omogočena bolida organizacija planinskega gibanja v Ljubljani, obenem pa bo možno zaje*! Se več članstva, saj je samo ljubljansko dni- ^trsn 9 itvo Vključevalo skoraj tretjino vsega članstva v Sloveniji. Poleg tega .. pomembnega usoega. ki se kaže. v vehkeri številu članov, se je društvo izkazalo ,e na drugih področjih Organiziranih ie bilo 32 izletov, opravljenih preko 18-uuu prostovoljnih delovnih tfr mm \ rajui, Komni. Sedmerih jezerih, v Kamniški Bistrica itd. Poleg tega so ljubljanski planinci sodelovali pri Tu ovi štafeti, Tednu planinstva in raznih množičnih akcijah, na katerih so častno izpolnili svoje naloge Za poročilom tajnika tov. Morse!a ie podal situacijo dela ljubljanskih, alpinistov tov. ing. Dolar, za njim pa le refe-riral tir Zupan n gospodarskih problemih. V diskusiji, ki se te razvila po. poročilih. so navzoči grajali pomanjkljivosti v delu markacijskega odseka, razpravljali o neodgovornosti planincev gorah, ki z nezgodami povzročajo težave gorski reševalni službi, o potrebi zavarovanja domov Itd. Oli zaključku je bila sprejeta razre: rilca starega odbora. Oh tej priliki sla bila posebno pohvaljena tovariša Maršal in .Teretiua V novi odbor je bilo izvoljenih več novih mladih moči s predsednikom Staj-doharjem na čelu. Dogodki okoli športa v kapitalističnih državah Amerika je kaj čudna dežela. Povprečni Evropejec si predstavlja pod pojmom Amerike orjaške nebotičnike, ogromne tovarne, moderne železnice, po katerih drvijo vlaki z brzino do 200 km na uro itd. Manj pa pomislijo ljudje, ko pride govora o Ameriki, na brezmejni prepad, ki loči ameriško »višjo družbo« od ostalih milijonskih množic, na nekaj stotin milijonarjev in miljarderjev, ki se na račun izkoriščanja svojih delavcev kopljejo v zlatu, živijo najbolj razsipno, razuzdano in blazirano življenje ter s svojim finančnim vtUivom sami odločajo v najvažnejših političnih, gospodarskih in vojaških vprašanjih svetovnega pomena. Toda Amerika ni samo dežela velikih socialnih razlik, ampak je tudi dežela vseh mogočih in nemogočih senzacij in rekordov. Seveda igra tu 'glavno vlogo dobiček, zaslužek ali kakor pravijo Amerikanci »bussines«. Vse je pri njih le kupčija. Kdor se izmisli kaj novega, kar uvleče« ali kar je »moda«, iz katere se lahko povleče profit, tisti nekaj velja in se obnese. Seveda pride v tem blaznem norenju za najrazličnejšimi rekordi dostikrat do takih abnormalnosti, da se pri nas normalnemu človeku pojavljajo vprašanja, koliko je tistim ljudem onkraj »velike luže« še ostalo čiste pameti v glavi. Da je lov za športnimi rekordi in rekorderji v Ameriki nekaj običajnega, ni nobena novost. Toda rekordni podvigi v »pravih« športih za Ameriko nimajo več posebnega čara. Seveda so zaželjeni rekordi v atletiki, plavanju, veslanju, kolesarstvu in vseh ostalih športih, toda predvsem moramo vedno gledati na vsako stvar »z ameriškimi očali«: čira več zaslužka, čim več profita. Zato se v Ameriki pojavljajo vse mogoči in nemogoči rekordi, v najrazličnejših »panogah«, samo da vlečejo, da so dobičkanosne: v tekmah med živalmi in ljudmi, v dirkah na velikih želvah itd. V Ameriki so že bile tekme v pljuvanju v daljino, gledali so tekme žab. katera bo dalj skočila, pa tudi v teku nazaj ali »v raEo-vem teku« so se Amerikanci kosali. Nek navdušen »rekorder« je baje daljavo več stotin kilometrov prehodil po vseh štirih in pri tem pred seboj i nosom porival oreh. Takih in podobnih bedarij bi z dežele ki hoče »kultivirati in civilizirati« Evropo lahko našteli še na tisoče Nedavno so v Ameriki registrirali spel nov »rekord« Neki John Maquar se je pred številnim občinstvom, sodniki itd. vlegel v stekleno korito, kjer Je pustil vodo zmrzniti. V tej ledeni kopeli je vzdržal 33 minut in postavil nov nacionalni »rekord«. Sedaj se pripravljajo novi »športniki«, da*iz pohlepa po dolarjih temu prvaku odvzamejo rekord... V FRANCIJI NE MOREJO ORGANIZIRATI EVROPSKEGA PRVENSTVA V VESLANJU. KER TA ŠPORT NE NESE... Predsednik francoske veslaške zveze, ki je sprejela organizacijo evropskega prvenstva v veslanju za 1. 1951, je nedavno izjavil, da ne ve, kje bodo vzeli sredstva za organizacijo te prireditve. Po njegovih izjavah se v Franciji razvija le nogomet, kolesarstvo in boks, dočim vsi ostali športi »ne nesejo«. Vsled tega drugi športni klubi nimajo zadostnih finančnih sredstev ter so več ali manj obsojeni na propad. Predsednik francoske veslaške zveze je ob zaključku izjavil, da vidi edino rešitev v osnovanju totalizatorja ter stavah. Po njegovem mnenju bi edino s stavami lahko rešili francosko veslaško organizacijo pred težko finančno krizo in propadom. IN SE PAR KRATKIH VESTI Na nedavnih kolesarskih dirkah v Domesnille-u so prireditelji porabili 230.000 frankov za policijo, ki je pazila, da se ne bi nihče brez vstopnice vrinil na tekmo. Vstopnice so bile po 60 frankov in se je prirediteljem seveda izplačal strošek s policijo, ki je v kontroli za vstopnicami navalila na občinstvo. Se celo francoski list »L’ Equipe« pravi, da ta gesta ne služi popularizaciji športa. Italijanski kolesar Fausto Coppi, zmagovalec letošnje dirke »Tour de France« je svojo rumeno majico, ki jo je prejel kot zmagovalec, podaril »Materi božji iz Chi-salla«. Coppi in pa duhovniki, ki so ga k temu prigovo-rili, so že vedeli, zakaj so to storili: povečali so svojo popularnost, ki je v kapitalizmu istovetna z dobičkanos-nostjo. Francoskega kolesarja Pernaca, ki je sodeloval na Šestdnevnih dirkah v New Yorku, je občinstvo dejansko napadlo Dirkača je nek gledalec grobo užalil, na kar je užaljeni tekmovalec reagiral Toda naenkrat je »mirni ameriški gledalec« z grupo svojih pristašev vdrl na igrišče, kjer so Pernaca tako pretepli, da ni mogel več nadaljevati vožnje. mesečno enkrat pred vrstami poWčno- sllninjaloelz lunam j e \n'notranje po' lltNatolijeP[ov. Zupan govoril_o^izkul-turnem znaku ter razdelil loo mlatim skih značk, 1 bronasto, 4 srebrne ter eno zlato, katero si jo priboril Dra^o Podrenik že drugič. Nov atletski klub v Mariboru v torek 6. dec. Je agilna atletska sekcija mariborskega Železničarja imela svoj redni občni zbor. Ob n povedanem času so se z-brali v lepo okrašeni dvorani številni atleti, ljubitelji in _ simpatizerji sekcije ter ostali zastopniki. .. Točno ob 19. ur je načelnik sekcije začet občni zbor. Po volitvah delovnega predsedstva Je tov. Kabai Mila« poročilo o dosedanjem delu.. Iz por č l so bili razvidni uspehi in težave. Pa tudi neuspehi sekcii. bekcua se J A ' .i čt »..v i i *i 42 no večal a na 1^0» od. t 19 mladincev in 25 mladink. Pretežno Število Je delavcev in nameščencev sekcija je imela 41 nastopov od teli jili je izvedla sama 15. Organizacija na tekmovanjih mnogokrat ni bila na višmi in bo temu v bodoče potrebno posvetiti vso pozornost. Materialne težk0ee so bile velike. saj Je sekcija dobila le 20 parov gum copat, nekaj parov šprinteric, nekaj več hlačk in majic, dočim trenerk kot zelo važnega oblačila atletov sekcija ni dobila. , Naj večji športni uspeh ie sekcija dosegla na troboju z reprez. Trsta m ljubljanskim Železničarjem, osvojivsi prvo mesto. Nadalje so_ člani sekcije osvojili več prvih, drugih in tretjin mest- na republiškem prvenstvu. Mladinec. Male ie postavil nov slovenski rekord v teku na 1500 m s časom 4.14,o. Člani sekcije so izboljšali tudi 4 mariborske rekorde. Najagilnejši tor "«19° žrtvovalnejši atleti so bili to tin Mirko, Male, Šober. f tovarišice Korošec. Šuster m No\jitny. šentviški smučarji $o, zborovali Pretekli teden so se zbrali smučarji ag^toe smučarske sekcije TD št. Vid -Ljubljana k svoji redni letal skupščini. Ob zadovoljivi udeležbi zlasti mladine, na kateri sekcija najbolj gradi, je tov. načelnik Erman Tone podal kratek oris pomena n namena smučarstva posebno za novo Jugoslavijo. V nadaljevanju i« poročal o delu v pretekli sezoni, ki je bila zelo razgibana Jn plodna kljub neugodnim vremenskim prilikam v domačem kraju ter priča o stalnem napredku sekcije tako » kvalitetnem kakor tudi v kvantitetnem oziru. Tudi na novo sezono so se šentviški smučarji dobro pripravili. Po volitvi novega odbora, kateremu načeljuje spet tov. Erman Tone, in. s9 5. 13.1 Seni jure M (ED 46 6 13.1 Rehar F. (KC) 48 7. 13.1 Petauer P (KC) 49* 8. 13.1 Rogič D (MZ) 49 9. 1J.2 Šandorič (Sp) 49 n 13 8 Posinek V. (KC) 46 M n ra n s M. (ZM) 46 Kolar P. (Sp) 43 Madjar .). (Sp) 48 2 Tek >00 m: 1 26.3 Butia A (MZ) 49 2 26.4 Begič D (MZ) 49 3. 27.1 Tuce M 7 . 2:27 3 Onnadi J (Sh) 47 8. 2:28.0 Safar V (DZ) 49 9. 2:29 fi Kok oteč Z (K C) 48 0 2:30? Sl;rtič A (UK) 46 (Ž^eset lušoslovansieih atletinj) od osvoboditve do danes Pavlov«! S (P) 47 Tek 400 X 300 X 200 X 100 m: 3.51.5 ropr. - „ X. T « ? 1109 Sekulič M. (CZ) 49 HlfMMMftAII«!«. 9. 10.17.0 PaVlovrc a. _ „ i. 520 r«t*r 4. Tek 'O m — 1,2.5 Po.inek V 127 Madiar .1. zapreke: (KC) 40 (Sp) 48 3. 12.9 Varmuža J. 4. 12 9 šeb B. ' 5. 13.0 Knez I. 6. 13.4 Rehar F. 7. 13.4 Fevr 8. 13.5 Koledin S. 9. 13.6 Cinck . 10. 13.8 šentjuro M. Canadi J. Petauer P Mornvič (Sp) 48 (SV) 48 (KC) 48 (KC) 47 (DP) 49 (CZ) 49 (MZ) 49 (EL) 48 (Sp) 48 (KC) 49 (DZ) 49 5. Skok v višino: L 1.55 Knez I. 2. 1.47 Koledin b. 3. 1.46 Alltel M. 4. 1.46 Gradlšar D. 5. 1.46 Prosinek V. 6. 1.45 Radič O. 7. 1.45 .Teramaznvič 8. 1.43 Krizmanič 9. 1.42 Dnrotič 10. 1.42 Sekulič M « Skok v daljino: V 5.67 Kol, din S. 2. 5.35 Majcen M 3. 5.34 Knez 1. 4 5.28 Šumak M. 5. 5,20 Varmuža J 6. 5.19 šeb B. 7. 5.13 šen tj ure M. 8. 5.01 šandnrkič 9. 4.96 DuitnušiS 10 4.96 Tu ep M 7. Met krogle: 1 13 27 Radeja v! ieviČ M 2. 12 24 Deržek S 3 12.2? Kollnšel; N. 11- - !nček D l J. -e Dj. (KC) 49 (CZ) 49 (SNS) 47 (KC) 48 (KC) 49 (ZB) 46 (CZ) 47 (DZ) 49 (Sp) 47 (MZl 47 (CZ) 49 (KC) 49 (KC) 49 (MZ) 48 (Sp) 46 (SV) 49 (EL) 47 (Sn) 49 (SR) 43 (VM) 49 (CZ) 49 (KO 4-‘ (EL) 40 (El ) 48 (CZ) 49 (SV) 49 7. 11.09 Sekulič M.. 8. 10.52 Feldi I. 9 10.52 Majcen M. L0. 10.44 Tučan Z 8. Met diska: 1. 41.80 Matej J. . 2 37.95 Borovec Dl. 3. 37.14 Radosavljevič M. 4. 36.88 Nrferovič V. 5. 36-32 Medveš S. 6. 34.98 Oreškovič B. 7 .14.09 Kofol V. 8- 33.86 Sekulič M. 9. 33.06 Homoia 10. 32.84 Sabo 9. Met kopja: .1. 39.30 Radosavljevič M. 2. 38.06 Deržek S. 3.36.94 Kothišek N 4- 35.65 Rehar F. 5. 85,48 Sekulič M. S. 35.30 Madjar J 7.34.00 Dtikiijč 8 33.19 Majcen M 9- 32.02 Puškarski 10. 31.88 To pol n ik M KRATICE; M Z = Mladost Zagreb. Sp = Spartak Subotica. CZ = Crvena zvezda Beograd, EL = Enotnost Ljubljana, KC = Kladivar Celje, 7 M = Železničar Maribor. V M = Velož Mostar SR = Slaven Borovo. DP ~ Diname Pančevo. DZ “ Dvt-in),,- Magreb UK — Udarni).; K a rln-uic SV ~ sl. dioda V a raVdln SNS. Sloga Novi Sad 7B Železničar Rf-oorail. G Gorica Gorica. VS = Polet Seni a. BT = Rmlačnost Titograd (CZ) 49 (SP) 48 (KC) 49 (DZ) 48 (CZ) 49 (SV) 49 (OZ) 49 (MZ) 46 (KC) 49 (MZ) 47 (O) 48 (M Z) 47 (PS) 49 (PS) 49 (CZ) 49 (K C) 47 (EH) 49 (KC) 47 (MZ) 47 (Sp) 48 (RTi 49 (KC) 48 (MZ) 49 (7.M) 46 Tablica ntnogobo§ev, štafet iti disc plm, v katerih se redko, tehmme Tek 300 m: 1. 35.4 Račič M. (P) 48 2. 35.6 Sabolovič Z. (P 47 3 36.6 Rulič J. (Zgb) 48 4. 86.7 Kraljevič (MZ) 43 5. 36.8 Zupančič I (KC) 48 Tek 1000 m: 1.2:29.0 Cera j Z (P) <0 2. 2:29.8 Cnsič A. . (DP) 49 3. 2:33.0 Petrovič D. (CZ) 47 4 2:36.4 Oheršek J (EL) 47 5. 2:38.6 Ha.iek (Sp) 47 Tek 3000 m: l. 8:31.2 Ce-raJ Z. (P) 49 ' 2. 8:31.8 Šegedin P (P) 49 3. S:34 S Pavlovič S (P) 49 4. 8:38 4 Stefanovič DJ (P) 48 5 8:40.6 Mihalič F. (P) 49 6 Štritof (P) 49 7. 8:43.0 Ilič V „ (CZ) 49 8 8:50 0 Polovinn B (P) 48 9. Jovanovič (CZ) 49 10 8:51-4 Hane M (KC) 49 Tek 3000 m — zapreke; I 9:06.2 šegedin P (P) 49 ,) n.e, 9 Stefanovič D: (P) I? s oHo r„,z (P) 49 v 9-55 0 št ril el (P) 49 C Jovanovič (CZ) 49 r. in ii6 6 R.rii' P. (P) 47 - p: m ;> Kolnik 1 (M7.1 VI tt in-14.2 Ruli Reka 55:20, Zagreb : Karlovac 52:42. V tekmovanju moških ekip je zmagovalec Zagreb, v tekmovanju ženskih pa Reka. VINKOVCI. TD Vinkove! je najboljše telovadno društvo v LR Hrvatski. Do-sedaj je društvo imelo 500 rednih ur splošne telesne vzgoje, katerim je prisostvovalo 13.546 telovadcev. Športne sekcije so imele 238 treningov in sodelovalo je na 39 tekmah. V krosu je sodelovalo 2.888 pripadnikov društva, v štafeti maršala Tita 884, dnevu fizkulture na vodi 435, v ljudskem, mnogoboju 598 itd. 243 članov društva si je osvdjilo fizkulturne znake. ZAGREB. Na stadionu v Maksimira sta bili odigrani dve važni tekmi za prvenstvo Hrvatske rokometne lige. Mi-licionar je premagal Mladost s 5:4 (5:4), a Zagreb Lokomotivo z 9:5 (7:3). Na čelu tabele je sedal Miliciorrnr z 9 odigranimi tekmami in 16 točkami. ZAGREB. »Narodni šport« je tudi v tem letu objavil svojo tabelo najboljših jugoslovanskih kolesarjev. Tabelo je sestavili znani kolesarski strokovnjak Stiepaa Ljubič. — Tabela je naslednja: 1. Anton Strain (Dihamo, Zagreb), 2. Milan Foreidti (Jedinstvo, Zagreb), S. Kosta Todorovič (Metalac, Beograd), 4. Aleksandar Zorič (Metalac, Beograd), 5-Franjo Varga (Partizan, Beograd). 6. Giovani Sireni (Pula.Pula), 7. Miro Grajzelr (Krim", Ljubljana). 8. Živorad Mičie (Partizan, Beograd), 9. Emil Osrečiti (Jedinstvo. Zagreb), 10. Aleksandar Tišma (Reka, Reka). 11. Branko Bat (Lokomotiva, Zagreb), 12. Mirko Crnobrnja (Miiicionar, Beng.), 13. Um-berto Gobbo (Pula, Pula), 14. Josip šol-man (Jedinstvo, Zagreb), 15. Ivan Bo-sek (Miiicionar, Beograd), 16. Oskar Rozman (Polet, Maribor), 17. Franc Pod-milšeak (Polet, Maribor), 18. Milivoj Bat (Partizan, Beograd). 19. Dragiša Ješič (Miiicionar, Beograd), 28. Srečko Polak (l£rim, Ljubljana). BOSNA IN HERCEGOVINA SARAJEVO. Povratna tekma med boksarskima reprezentancama Bosne in Hercegovine in Srbije je prinesla zasluženo zmago Bosni in Hercegovini 11:5 Z istim rezultatom Je v prva tekmi zmagala Srbija. Mlada boksarska ekipa Bosne in Hercegovine se je izvrstno borila in zasluženo zmagala. SARAJEVO. V organizaciji kegljaške zveze Bosne in Hercegovine bo od 13, do 18. decembra državno prvenstvo po-sameznrkov in ekip v kegljanju za 1949. leto. Na prvenstvu bodo sodelovale naslednje ekipe: Kristal (Kren jan in), Ecseg (Novi Sad), Spartak (Subotica), Proleter (Bečej), V atrogasac, Zagreb, Milici omar in Bratstvo (vsi Zagreb), Marjan (Split), Krim in Železničar (Ljubljana), Romunija in Železnice (Sarajevo) in Proleter (Brčko). V konkurenci posameznikov bosta sodelovala Svetovni rekorder Božo Kombolj in prvak Evrope Stanko Hladnik. Jack Loiastona: - , Mehikanec Fe pe Bviere V deseti rundi je Dannyja zopet zadel Riverin uppercut v brado. Dan-ny je zbesnel. Začel je blazno napadati, toda smehljal se' je še vedno. Vendar Riveri ni mogel nič, pa če je še tako plesal okoli njega. Rivera ga je v zmešnjavi trikrat spravil na pod. Danny se hi mogel tako hitro opomoči in enajsta runda je bila zanj kritična. Toda od enajste do štirinajste runde se je boksal tako kot še nikoli doslej. Njegovi udarci so bili precizni, kril in blokiral je odlično, štedil je moč in si skušal dobiti nazaj tisto, ki jo je že porabil. Poleg tega pa se je boril tako proti pravilom, kot se zna le uspešen boksar. Vsak trik, ki ga je znal, je uporabil, šel je v clinch in pri tem stisnil Riverini rok med telo in lakte ter mu pokril z rokavico usta, da bi mu vzel sapo. Ce sta bila blizu skupaj mu je sikal v obraz izmed smehljajočih ustnic neverjetno umazane psovke. Vsi, od sodnika do gledale* so držali z Dannyjem in pomagali Dannyju. Vedeli so kaj namerava. Presenečen nad tem malim neznancem, je vse svoje Stran < upanje stavil v en sam odločilni udarec. Odkrival se je in sprejemal udarce, navidezno je iskal pri Riveri slabo točko, ki bi mu dovolila končati borbo z enim samim zmagovitim udarcem. Rivero je poskusil udariti z levico v šolar — plexus in z desnico v brado. Ce bi mu to uspelo bi bila borba končana ker je bilo znano, da ima neverjetno silovite uadrce tako dolgo dokler se še drži na nogah. Riverini sekundanti se v odmorih med rundami zanj niso mnogo brigali. Z brisačami so ga malo osušili, njegovim sopečim pljučam pa niso preskrbeli dovolj zraka. Spider Hagerthy mu je dajal različne nasvete, Rivera pa je vedel, da so bili ti nasveti slabi. Vsi so mu bili nasprotniki. Obdajali so ga izdajalci. V štirinajsti rundi je Danny-ja zopet položil na tla. Medtem ko je sodnik odšteval sekunde je počival. Iz nasprotnega kota je slišal sumljivo šepetanje. Videl je Mihaela Kellyja, kako se je podal k Robertsu, se nagnil nadenj in mu nekaj prišepetal. Rive-rina ušesa so bila ostra kot ušesa divje mačke v puščavi in slišal je odlomke iz njunega razgovora. Hotel je slišati še več in ko se je njegov nasprotnik dvignil ,je našel priliko in šel v clinch zraven vrvi. »Mora«, je slišal Mihaela in Roberts « je prikimal. »Danny mora zmagati — zgubil bom celo premoženje —- stavil sem za velikansko vsoto — moj denar — če izdrži še petnajsto rundo sem uničen — dečko bo napravil tako kot mu boš ti rekel. Reci mu.« • Zdaj Rivera ni videl nobenih slik več. Poizkušali iso ga prevariti. Se enkrat je potolkel Dannyja k tlom in počival z rokami uprtimi v boke. Roberts je vstal. • »Gotov je,« je rekel. »Idi v svoj kot«. Govoril je zapovedovalno kot mnogokrat pri treningu. Toda Rivera ga je samo zagrenjeno pogledal in čakal, da bo Danny vstal. Ko je v odmoru sedel v svojem kotu, je prišel k njemu podjetnik Kelly. »Končaj, pobalin prekleti«, je pihal.. Pusti se premagati, Rivera. Moraš! Napravi kot ti pravim in tvoja bodočnost bo zagotovljena.' Drugič te bom pustil nad Dannyjem zmagati. Danes pa mora Danny premagati tebe«. Riverin pogled mu je povedal, da je slišal, z nobeno kretnjo pa ni pokazal ali se strinja ali ne. »Zakaj molčiš?« je Kelly jezno vijrašal. »Zgubil boš tako in tako«, je dodal Spider Hagerthy. »Sodnik te ne bo pustil zmagati. Poslušaj Kellyja In pusti se premagati!« »Pusti se premagati, dečko!« je še naprej silil Kelly. »Boš videl, pomagal ti bom, da boš postal prvak«. Rivera je molčal. , »Bom. dečko moj, bom, verjami mi.« Ko je zadonel gong je Revira instik-tivno občutil neko nervoznost. Gledalci niso opazili ničesar. Karkoli naj že je, bilo je v ringu, čisto blizu njega. Izgledalo je, da je Danny prav tako zmagoslaven kot ob,začetku. V Darmy-jevem nastopu se je odražalo trdno upanje in to je Rivero prestrašilo. Verjetno so mu hoteli nekaj zaigrati. Danny je naskočil, toda Rivera se je umaknil. To je Dannyja presenetilo, ker je mislil, da bo šel v clinch, kar bi bilo potrebno, če naj bi nameravana nakana uspela. Rivera se je umikal in obkroževal nasprotnika, čutil pa je, da se bo pri prvi priložnosti nekaj zgodilo. Ko je Danny znova napadel, je Rivera napravil kretnjo, kot da bi hotel v clinch. Toda v zadnjem trenutku, ko se je s telesom že dotikal nasprotnika, je odskočil. V tem trenutku je zadonelo .iz Danny-jevega kota: »Foul!« Rivera jih je pre-varil. Sodnik je okleval. Odloka, ki mu je ležal na ustnicah, pa ni nikoli izgovoril ker se je slišal z galerije klic: »Goljufija!« Danny je glasno opsoval in silovito napadel Rivero, ki se mu je lahkotno umaknil. Sklenil je, da ne bo več meril v nasprotnikovo telo. Pri tem je izgubil mnogo izgledov na zmago, vedel pa je, da ga bodo pri borbi izblizu pri najmanjšem povodu obdol: žili foula. Danny je opustil vsako previdnost. V dveh naslednjih rundah je divjal proti fantu, ki se ni upal spu- stiti v bližinsko borbo. Vedno več udarcev je Rivera sprejemal; desetine udarcev so ga zasule samo zato, ker se je hotel izogniti nevarni borbi — telo ob telesu. Gledalci so se dvignili in burno ploskali in klicali tej končni, še nikdar zapaženi sceni. Niso razumeli tega kar se je v resnici. odigravalo. Videli so edino to, da bo njihov ljubljenec vendarle zmagal. »Zakaj se ne boriš?« so jezno kričali River. »Mevža! Mevža! Daj pes! Ubij ga Danny! Saj ga že imaš! Premlati ga!« V celi ogromni dvorani je ostal hladnokrven edino Rivera. Po 'temperamentu in rasi je bil bolj čustven kot vsi drugi, toda doživel je že takšne stvari, da ga ta množica tulečih in vpijočih tisočev ni niti malo razburjala. V sedemnajsti rundi je Danny zopet napadel. Pod enim izmed hudih udar cev se je Rivera zamajal. Roke so mu nemočno obvisele ob telesu in opotekel se je nazaj. Danny je mislil, da je prišel pravi trenutek. Nasprotnik je bil v njegovi oblasti. Rivera pa je igral samo komedijo in silen udarec jc zadel Dannyjeva usta, Danny je padel. Ko je vstal ga je podrl desni crochet v brado. To se je ponovilo trikrat. Nihče na svetu ne bi mogel govoriti o foulu. »Oh, Bill! Bill!« je Kelly prosil sodnika. ■ »Kaj pa hočem?« je sodnik obžaloval. »Ne da mi prilike.« Danny je vedno znova vstal. Potolčen, toda pogumen. Kelly in ostali, ki so stali v bližini so klicali naj posreduje policija, čeprav Dannyjeva stran ni hotela vreči brisače v ring. Rivera je videl debelega stražnika, ki je skušal zlesti pod vrvmi in ni prav vedel kaj naj to pomeni. Ti gringi znajo pri boksu varati na toliko načinov. Danny, ki se je zopet dvignil, je brez moči omahoval sem in tja. Sodnik in policaj sta stegnila roke ko se je Rivera pripravil k zadnjemu udarcu. Vzroka za posredovanje pa nista več imela, ker je Danny ostal na tleh. »Štej!« je Rivera hripavo zaklical sodniku. Ko je sodnik odštel, so sekundanti dvignili Dannyja in ga nesli -v njegov kot. »Kdo je zmagal?«, je vprašal Rivera. Nevoljno in obotavljaje se je sodnik dvignil njegovo desnico. Riveri ni nihče čestital. Brez spremstva je šel v svoj kot, kjer mu sekundanti niso pripravili stola. Naslonil se je na vrvi in jih zagrenjeno pogledal. Nekaj časa je počival njegov pogled na njih, potem pa je obšel desettisoče gringov v dvorani. Kolena so se mu tresla in od izčrpanosti je stopal. Obhajala ga je slabost in osovraženi obrazi so zibaje se sem in tja izginjali v megli. Potem pa se je spomnil, da pomenijo puške. Puške so njegove, Revolucija se lahko začne. Konec