Izhaja vsako soboto zjutraj. Uredništvo „Zarje" jo v Trstu ulica dei Fabbri, št. 2, III. Tja je treba nasloviti vse rokopise, ki naj se objavijo v listu. Rokopisi se ne vračajo. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Poštno - hranilničnega računa štev. 64439. Upravništvo „Zarje" je v Trstu ulica delle Poste štev. 9 Sprejema naročnino, inserate in reklamacije. Naročnina .Zarje* je za vse leto naprej po pošti K 6,— za pol leta K 3. Posamezne številke po 6 vin. Cena inseratom je 10 vin. za enostopno petit vrstu. Pri večkratnem objavljenju primeren popust. X___________________; , v . v ' ; Slavnost S. K. S. Z. pri sv. 3vanu. 'Mi vstajamo, vas je strahl“ Ne, ni nam več za obupavati ! Navzlic vsem sovražnim silam se vzbuja tudi Slovenec ob Adriji k novemu življenju. To nam je pokazala nedeljska prireditev S. K. S. Z. pri sv. Ivanu. Da gremo naprej, kaže zlasti tudi besno nasprotovanje liberalcev. Ako je bil že lansko leto ustanovni občni zbor dokaz našega napredka, nas je letošnja slavnost še bolj pokrepila v nadi, da se bodo tudi nam „vremena zjasnila“. Nedeljska slavnost pri sv. Ivanu je bila divna manifestacija za krščansko idejo na tržaškem ozemlju. Naše dete, S. K. S. Z. je že dobro shodilo in naša skrb bo, da ne naredi več koraka nazaj, ampak, da bo stremila vedno le naprej, naprej ! V teku jednega leta je zbrala Zveza že impozantno število slovenskih mladeničev, mož in žena pod svojim okriljem in ti so nam porok „boljših dni “. Cerkvena slovesnost. Na vse zgodaj so že začeli krasiti vrli svetoivanski fantje slavnostni prostor, namenjen za ljudsko veselico in telovadišče, kjer je plapolalo nebroj slovenskih zastav in je bil ves prostor preprežen s prijaznim zelenjem. Dasi so viseli nad sv. Ivanom že dopoldne dežonosni oblaki, je bila vendar župna cerkev polna domačinov in tujih gostov, ko je stopil na leeo veleč, gospod I. Ukmar in je razložil v daljšem tovoru resnico da je katoliška vera edina, ki daje pri našem katoliškem gibanju in delu za narod pravo luč, sredstva in pogum. Cerkveni govor č. g. Ukmarja objavljamo na drugem mestu. Pri sv. maši, ki jo je daroval č. g. svetoivanski župni upravitelj Fr. Sila, je pel mešani zbor svetoivanskega izobraževalnega društva A. Nedvedovo mašo : „K tebi srca povzdignimo“, ki jo je priredil nalašč za to priliko za mešan zbor g. Vogrič. Mašo je zbor proizvajal tako, da je ne bi mogel bolje ; vsi so hvalili krasno petje. C Občni zbor S. K. S. Z. Po končani sv. maši se je vršil v zgornji dvorani obrtnega društva občni zbor S. K. S. Z. Zborovanja so se vdeležila razun svetoivanskega izobr. društva tudi zastopstva izobr. društev iz Eoljunca, Doline, Katinare, Pred- ; loke, Zvročka, pevsko društvo iz Podpeč | (korporativno), Skednja, in Trsta, Bila je zastopana tudi tržaška Marijina družba in Marijin dom. Zastopani so bili tudi svetoivanski svobodomiselci po dveh možicih, ki sta pa lepo molčala, v kotu dvorane. Zidave p»a imela vedno stražo, na^t$L^%a člana svetoivanskega izobr. društva. V-stopa k zborovanju jima nismo hoteli ■ zabraniti, ker vemo, da sta m.ožica 1 precej potrebna poduka in tega pri nas lahko precej dobijo. Predsednik S. K. S. Z. Ant. Cok pozdravi navzoče, in predstavi vladnega kom. g. logarja. „Nismo Vam priredili šumnega in hrupnega sprejema“, pravi, „sprejemamo Vas pa zato z odprtim in prijateljskim srcem. Želi naj bi bilo vsem gostom bivanje pri sv. Ivanu prijetno in bi ponesli domov najboljše vtise, pa tudi poguma in novega ognja za nadaljno delo. Srce mu prekipeva veselja, ko vidi pred seboj zbrano tako lepo število somišljenikov, ki so dokaz, da naša sveta stvar napreduje. Po pred kratkem so se zbirali tržaški in istrski Slovenci le v imenu narodne ideje. Tudi mi smo narodni, ljubimo svoje ljudstvo in smo pripravljeni zanj tud;-1 kaj žrtvovati. Teda naša narodnost je poplemenitena po svetem krščanstvu. -— Na to poda isti poročilo o delovanju S. K. S. Z., ker je tajnik č. g. Križman bil službeno zadržan, se udeležiti zborovanja. -— Dvojno nalogo je imela v pretečenem letu Zveza : a) Zbirati tržaške 81охтепсе in Slovenke in b) u-stanavljati ter spopolnjevati nepolitična društva krščanskosocialnih načel med Slovenci. Kar se tiče prve točke je stopil odbor Zveze v dogovor z že obstoječim izobraževalnim društvom v Trstu in predlagal, naj bi to društvo prenehalo in se izlilo v Zvezo. Toda temu so se postavile nasproti take zapreke, da dosedaj tega namena ni bilo mogoče izvršiti.Zato je morala Zveza omejiti svoje delovanje bolj na zunaj. Daši nima Zveza nikakih denarnih sredstev7, je vendar, poskrbela nekaterim društvom predavatelje. V tem oziru ji je šla zlasti centralna Zveza,-velikodušno na roko, za kar se ji zahvaljuje. Med letom se je razpustil ženski posvetovalni odbor, dasi je deloval zelo požrtvovalno, ker je prevzela njegovo nalogo tržaška Marijina družba. Iz povedanega je pa tudi že dana naloga, ki jo bo imel izvrševati novi cdbor. Pri debati, ki se je na to otvorila, je predlagal g. M. Dolčič iz Boljunca, da naj se apelira na vso našo slovensko duhovščino, da začne delovati oziroma podpirati izobraževalno delo; če- ji drugače ni mogoče, pa vsaj gmotno . Zadnji čas je, da se zganemo ; če ne bomo zvonili, ko ho že toča pobila. Na to so sledila poročila posameznih izobraževalnih društev. Pre-čitalo se je doposlano poročilo o delovanju tržaškega izobraževalnega društva, Iv. Križman je poročal o delovanju svetoivanskega društva, brat M. Šušmel ö telovadnem odseku Orel istega društva, M. Dolčič o delovanju boljunskega društva, Šuman, škedenj-skega, gospa Katern o delovanju Marijinega doma ; gospa Fany Guštin je pa podala blagajniško poročilo o ženskem oddelku Zveze. Iz poročil je razvidno, da se v vseh društvih v-strajno deluje, v nekaterih celo zelo živahno. Naloga novega odbora hodi, da odpravi napake, ako se kje pokažejo, da- spopolnuje in enotno urejuje delovanje vseh izobraževalnih društev. V novi cdbor so bili izvoljeni sledeči : Ažman Anton, vpok. fin. respi-cijent Trst ; M. Dolčič iz Boljunca; Anton Čok, kaplan, sv. Ivan ; Cok Lovrenc, uslužbenec, Katinara; Jos. Ferjančič, pos. uradnik, Trst; Al. Kraševec, kaplan, Predloka ; Gabrijel Pi-šč-anc, župni upravitelj , Osp ; Jak. Ukmar , kaplan v Trstu ; Predavanje č. g. Travna. Volitvi novega odbora je sledilo predavanje č. g. Travna, tajnika centralne Zveze v Ljubljani, o izobrazbi. Pozdravlja v imenu S. K. S. Z. v Ljubljani kot matere najmlajšo hčerko. Govori o potrebi izobraževalnih dru- štev, posebno za mladino. Izobraževalno delo je predvsem delo za mla-* dino. Saj se trudijo tudi nasprotniki, da pridobijo mladino zase. Kogar je mladina, tega je bodočnost. Socialni demokrat j e na Nemškem so pred kratkim izdali letak s pozivom: Rešite mladino ! To reševanje pa razumejo oni tako, da je treba rešiti mladino pred vero, Bogom, cerkvijo, duhovniki. S korupcijo hočejo pridobiti mladino za svoje politične namene. Nič boljši niso v tem oziru naši liberalci. S slabo mladino si ne zagotovimo narodne bodočnosti. Jedro našega delovanja mora biti, da ohranimo zdrav red. — Izobraževalna društ\Ta morajo skrbeti za strokovno izobrazbo svojih članov ; ona morajo skrbeti, da dobimo mož, sposobnih za gospodarsko organizacijo ; ona morajo sploh mladino organizirati, da nastopi skupno za skupne cilje. Mladini je treba izobrazbe, da bo mogla, ko odraste, voditi politično delo. Skrbeti je treba za versko in narodno izobrazbo naroda. Konča z željo, da bi se zlasti duhovščina zavzela, za izobraževalno delo. Po tem predavanju, kateremu so navzoči naudušeno pritrdili s ploskanjem, naznani predsednik S. K. S. Z., da prevz. g. škof pozdravlja vse zborovalce, da daje svoj pastirski blagoslov njihovemu delovanju, da želi, da bi duhovščina šla ljudstvu na roko pri izobraževalnemu delu in s primerno zahvalo zaključi lepi in poučni občni zbor. Ljudska veselica. Ves čas med mašo in zborovanjem je lilo kakor iz škafa in mislili smo, da nam bo splavala ljudska veselica po vodi. Toda po sv. blagoslovu se je nekoliko zjasnilo in veselica se je vršila na obširnem vrtu obrtnega društva. Dasi je slabo vreme zadržalo marsikoga, zlasti iz Brega, doma in dasi niso naša vabila vabila na veselico z meter dolgim napisom : „Ples,“ je bil vendar vrt kmalu poln našega ob-činstva.Nič ne pretiravamo, če štejemo, da je bilo pri veselici nad tisoč ljudi navzočih Svirala je domača godba, svirali so svetoivanski tamburaši in nastopila so razna društva: svetoi-vansko (mešan zbor), svetoivanski žen- listek yingelj sužnjev. (Brazilska povest.) Bilo je ravno v času Brazilijanskih volitev. Vsi časopisi so bili polni novic, ki so jih povzročile volitve. In gospod Rodriguez ni mislil druzega, kar bi zanimalo hčer, kakor volivne novice. ,.Kaj ne Marija“, ji reče ko-nečno po kratkem opazovanju, hudo si dajejo in velika je borba v času volitev“. „Kako mislite oče ?“ „Ali nisi ravno brala o volitvah ? Saj govori o njih vsa Brazilija“. „Prav nič ne vem, ljubi oče. Kar me zanima, je čisto kaj druzega . Tukaj ravno berem, da je v našem cesarstvu še do dva milijona sužnjev, samih revežev, nesrečnih ljudij, ki nimajo nikogar , da jih osreči in stoi" zadovoljne. To me boli in teži zelo srce. Oh uče“, nadaljuje, „da bi bilo v moji moči, pa odkupim vse, vsaj vse otročiče.“ „In te pustiš klatiti se po svetu brez doma in strehe, brez gospodarja, kateri naj bi skrbel za nje.“ „Ne, to že ne,“ reče Marija „sezidati bi dala mnogo hiš in šol, kjer bi prebivali ; potem bi pa povabila mnogo dobrih sester in učiteljic, kakoršne sem imela jaz v Evropi, in te naj bi skrbele za uboge otroke, jih lepo pobožno vzgojevale in učile ter storile srečne in zadovoljne.“ „Glej, jo, glej ! kakor kak vladar. Veš kaj Marija ? Tebe morajo izvoliti v zbornico. kjer se bo,gotovo razpravljalo o sužnjih in njih prostosti. Vsled zgovornosti dobiš kmalu večino poslancev, in kar naenkrat postane Brazilija cesarsl vo, v katerem zav'ađa sloboda „O to bi bil srečen dan za Brazilijo,“ vzklikne Marija, „in kako lepo bi bilo oče, ko bi se tudi vi za to potegovali !“ In obraz se ji kar sveti veselja. Gospod Rodriguez se nasmehne. Zelo ga veseli vnetost in otročja gorečnost. „Bog ve,“ reče, „kaj še vse pride; upam pa, da tako hitro ne bo še šlo.“ J tem vzame Marija iz košarice na mizi svoje delo,gre iz sobe in sede pred hišo na klop. kjer je sedela najraje. Jedva zapusti Marija sobo, pa se obrne Rodriguez k svoji ženi in reče : „Najina hčerka je zares čuden otrok ; ne morem se zadosti načuditi njenemu razumu. Ravno zdaj, saj veš — vse govori, da se odpravi sužnost. Toda pomni ! Gospodje poslanci, predsednik z ministri podarijo sužnjem prostost in prepuste svoji usodi. Res jim dajo telesno prostost, sreče, in zadovoljnosti pa jim ne dajo in o tem tudi še ne mislijo ne, da bi jih osrečili in zadovoljili. Florida, žena njegova, mu pritrjuje in kima z glavo tako ponosno, kakor le malokdo : „Seveda, Rodriguez, oni gospodje računajo le z glavo, najina hčerka Marija pa obenem s srcem, polnim krščanske ljubezni“. 8. Sosed gospoda Rodrigueza. Volitve so se vršile vsako četrto leto in so bile ravno sedaj v polnem teku. Stranke so se borile med seboj in skušale prekositi druga drugo. Ni se štedilo ne z denarjem, ne z raznimi vsemogočnimi obljubami, pa tudi ne z grožnjami in prepogostokrat sta pomagala do zmage meč in smrtonosna kroglja. Pa ne samo moški, ampak tudi ženske, celo otroci so sledili z največjim zanimanjem vsaki volitveni borbi. Bojevale in pehale so se stranke za zmago kakor še nikdar , in že se je čulo iz raznih krajev o krkavih spopadih in umorih, ki so kot jutranja zarja naznanjali bližajoči, se dan volitve. In ravno današnji časopis je poročal mnogo takih slučajev. Prav ljubo je bilo Rodriguezu, da Marija ne bere takih zločinov, zlasti sedaj ne, ko je tudi on sam močno zapleten v volitve, in bi jo umori in pretepi gotovo zelo vznemirjali in ji pretresali mlado srce. Bogastvo in ugled, ki ga je imel Rodriguez pri svojih volivcih, sta močno vplivala na nje. Izvolili so ga za načelnika stranke, kar je tudi z veseljem prevzel. Čim bliže je bil dan volitve, tem huje se je delalo in agitiralo v obeh strankah. In vendar je vse kazalo, da se nagiblje zmaga gospodu Rodriguezu. Dohajala so pisma, prihajali seli iz raznih okrajev in pričali o dobrih uspehih. Sedel je ravno v sprejemni sobi s svojo ženo Florido in govoril ž njo o volitvah in njih izidu. „Zadnjič in predzadnjič smo propali; sedaj pa zmagamo gotovo.“ Ni pa slutil o zaroti, sklenjeni ravno v istem času zoper njega. * * * Največji nasprotnih gospoda Rodrigueza je bil njegov sosed Franc Ribeira, strasten in častihlepen človek. Tudi on je posedoval veliko premoženja, in govorilo se je včasih, da je najbogatejši daleč naokoli, da se nihče ne more meriti ž njim, tudi sam Rodriguez ne. Pa volitve in častihlepnost, po kateri je zelo hrepenel , so ga spravile skoraj ob vse premoženje. Pri vsakih volitvah je pozabil na vse, na ženo, otroka, posestvo, in mislil le na volitev. Koliko si je želel denarja za podkupovanje volivcev in lezel v dolgove ter si tako uničeval polagoma lepo premoženje. Pač je bridko občutil velike izdatke, a tolažil se je z mislijo, ki mu je zadušila in ublažila vse bolesti ; vedno sem zmagal doslej, pa tudi sedaj moram, naj še toliko stane. In vendar se je letos kolo sreče začelo drugače vrteti. Vsa poročila so pričala, da zmaga Rodriguez — strašna misel za Ribeiro, ki mu je sledila kot lastna senca in mu ni dala pokoja. Več dni je taval okoli in premišljeval svojo usodo ; čudna in nenavadna misel mu je polnila glavo in srce. Poročila so pa še vedno dohajala in poročala o slabih uspehih. Ribeira jih je bral in poslušal na videz hladno in brezčutno ; pa komaj je sel obrnil hrbet, je že stiskal pesti, kričal s hripavim glasom in ustnice so se mu tresle od jeze : „Bomo že videli, nisi še zmagal!“ Bilo je zvečer pred dnevom prve volitve, ravno v istem času, ko se je Rodriguez živahno razgovarjal s svojo ženo o izidu volitve, pa stopi Ribeira na prag koče, kjer so stanovali sužnji, in zakliče: „Kandido!“ Suženj pride ; močna postava širokih pleč, krepkih rok in hudobnega obraza. Bil je Kan- ZARJA“ ski zbor s spremljevanjem tamburaškoga zbora, mešan zbor bratovščine sv. Cirila in Metoda iz Trsta, mešan zbor društva „Sloga“ iz Podpeč, moški zbor izobr. društva iz Predloke ter ženski zbor Marijine družbe iz Trsta. Vse pevske točke so bile izvajane s preciznostjo. Občinstvo je zbore akla-miralo in več pevskih točk se je moralo ponoviti. Glavni točki, ki sta vzbudili največ zanimanja pa so bila predavanja g. Terseglava in g. Ravnikarja ter nastop naraščaja telovadnega odseka „Orel“ pri sv. Ivanu. Govor g. Terseglava prinašamo v celoti na drugem mestu. Že med govorom so mu poslušalci burno ploskali; ko je končal pa ni hotelo biti konca odobravanju. Da je zadel v živo kaže zlasti to, da se svetoivanski „urhi“ kar penijo jeze. Vse te dni jim brni po ušesih le : Terseglav! Sveto-ivančani pa ne morejo prehvaliti krasnega govora Terseglava in želijo, da bi ga kaj kmalu zopet slišali ! G. Ravnikar ima impozanten nastop, ki poslušalca kar priklene. Govoril je krasno o potrebi nravnosti med mladino. Potreben tema, ker nam naši svobodomiselni „u r h i“ kvarijo mladino. Burno ploskanje je pozdravilo naše vrle „Orle“, ko so se pokazali pod vodstvom svojega načelnika br. K. Dequala na telovadišču. S preciznostjo, kakoršno pogrešamo pri nastopih svobodomiselnih „urhov“, so izvedli lepi rajalni nastop. Občinstvo se kar ni moglo načuditi, kako elegantno so „Orli“ izvršili tudi 4 proste vaje s zastavicami. Po končani telovadbi je izročil br. M. Sušmel br. načelniku Dequalu v imenu telovadcev krasen šopek svežih cvetlic s trakom ter s primernim napisom. Odhajajoče telovadce je občinstvo naudušeno akla-miralo. Skoda, da si telovadni odsek dosedaj ni mogel nabaviti še telovadnega orodja ker mu primanjkuje denarnih sredstev, sicer bi bili nastopili tudi na orodju. Prvi, krasno uspeli nastop, naj vspodbudi „Orle“, da korakajo po začrtani poti krepko naprej, ne oziraje se nato, kaj regljajo „urhi“, ki se valjajo v blatu, da dosežejo svoj vzvišen cilj. hi Med veselico so prodajala sveto-ivanska dekleta pecivo, razglednice, kolek za obmejne Slovence in številke za srečke. Prijatelji in prijateljice našega gibanja so nam poslali nad 100 dobitkov, za kar se jim srčno zahvaljujemo. ISlSjVes čas veselice nisi cul pohujš-Ijive besede, vse se je vršilo v vzornem redu, v najboljšem razpoloženju. Ob 10. uri zvečer je bil že veselični prostor prazen. Ta slavnost nam ostane v neizbrisnem spominu. Končamo to poročilo : Mi vstajamo, a vas je strah ! Sirite ZA.FMO jtaloga organizira te krščanske mlaMne. Govoril Pr. Terseglav na shodu S. K. S. Z. pri sv. Ivanu. Zadnje sredstvo nasprotnikov. j G Pomenljiv čas je, v katerem živimo. Zakaj , me boste vprašali ? Ali morebiti zato, ker sovražniki Božji in sovražniki krščanskega ljudstva hrumijo in kričijo, kakor že dolgo niso ? Morebiti zato, ker se zdaj bolj pogosto kot le kdaj zbirajo, v prečudni naglici po deželi pošiljajo svoje Sokole in skušajo mladino organizirati ? To samonasebi ne bi še veliko pomenilo, saj se tudi mi organiziramo dalje, saj se tudi mi izpopolnujemo, rastemo in naše vrste so tako globoke in široke, da poskakuje srce v prsih, če jih vidiš pred seboj, slehern čas za boj pripravljene ! Ne, prijatelji, zato se meni zdi preznačilen sedanji trenutek, ker so naši nasprotniki zagrabili za novo orožje, ker po svojih listih neprestano vpijejo, da smo katoličani needini med seboj, da v verskih načelih ne- soglašamo eden z drugim, da smo v dva tabora razdeljeni, v take, ki pravijo, da je krščanstvo vera ponižnosti, odpuščanja in prizanašali j a in v take, ki prav nasprotno trdimo, da je namreč krščanstvo vera odločnosti, moštva in ^neizprosnosti. 5pragi 'moji ! Ne bi tega omenil, ker se vsa ta stvar najbolj okoli mene suče, saj nimam rad, da bi sam o sebi govoril. Vendar je stvar važna in zato ne morem molčati. Nasprotniki so se spravili name, ker sem za cilj mladeniške organizacije označil brezobziren boj zoper načelne brezverce in zoper breznacelne vernike, češ boj ni krščaask, temveč mir in bratstvo in odpuščanje je bistvo in temelj krščanske misli, kakor se je prej menda vedno učilo. ■ I 't Kaj hočejo nasprotniki s tem doseči ? Oni hočejo v naše trdno sklenjene vrste vreči bakljo razdora, oni hočejo med nas vreči seme medsebojnega prepira, nas hočejo razdvojiti, da bi se začeli med seboj prepirati in ne bi mogli več vse svoje sile, kakor dozdaj porabljati zoper sovražnike. In to je, kar je pomenljivo, prijatelji moji ! v j Prejšnji poizkusi ponesrečeni. Liberalci, svobodomiselci, so izpo-četka čisto drugače delali. Smešili so našo vero, češ kako je abotna, otročja in nazadnjaška ; delali so, kakor je napovedal že apostol, ko je dejal, da je vera v križ judom v spodtiko, poganom pa v posmeh — nato pa, ko so jasno spoznali, da se versko čustvo iz slovenskega ljudstva nikakor ne da izkoreniniti, ko so spoznali, da bi morali slovenskemu narodu tako-rekoč vzeti dušo njegovo, ubiti v njem vir moči in življenja , da bi mu mogli izdreti iz njegove notrajnosti tisto kakor neskončno brezdno globoko vero v Boga in njegovo pravičnost, tisto otroško udanost v njegovo Previdnost in tisto neomajno zaupanje v njegovo mogočnost, tisti sveti strah pred njegovo neizrekljivo lepoto —-ko so videli, da to ne gre, so začeli voditelje našega gibanja zasramovati in jim čast ter ugled krasti. Pa tu so zopet spoznali, da naši voditelji niso to, kar so liberalni. Tudi naši nasprotniki imajo lahko med seboj nekaj poštenih in dobromislečih —- bogobvari to na splošno tajiti — ali v srcih naših voditeljev, dragi moji je vžgan ogenj, ki je prižgan ob nebeškem ognju, v srcih naših voditeljev ne gori samo navdušenje, ampak temu navdušenju priliva Bog s svojo milostjo, ki je večna in zato tudi večnost daje ! Zato ne ugasne ta plamen v naših prvobori-teljih in rečem da se ne more večja krivica delati našim voditeljem kakor očitanje, da niso iz prepričanja naši in da n 3 delaj a iz prepričanja, marveč da so vsi Šušteršiči, Kreki, Terseglavi, Čoki in Ukmarji sami ateisti! (Ploskanje!) Jaz porečem: Veseli me, da so nasprotniki tako kratkovidni, da ne vidijo niti tega, kar je bolj očitno kakor beli dan : da bi namreč nikoli stavba krščanskodemokratične organizacij e na Slovenskem ne bila tako visoka in tako trdna, ako bi njeni zgradi-telji ne bili možje vere, možje molitve, možje skromnega srca in ognjene ljubezni za stvar Božjo, za kraljestvo Gospodovo na zemlji ! In jaz bi, kakor nekoč Judje našemu Gospodu, našim nasprotnikom dejal: “Poderite ta tempelj, uničite krščanskodemokratično stavbo, in potem jo pa vi zopet sezidajte, boste videli, ali boste brez vere in prepričanja mogli položiti en sam kamen ! •;j Torej tudi ta poizkus nasprotnikov nič ne bo izdal in čisto brez vsakega dvoma je,, da oni sami že danes vedo, da ne bodo ste m nie opravili. Zato pa so se lotili zdaj sredstva : nas same razje d i niti! Prijatelji moji! To je veselo in za nas dobro znamenje. Zakaj ? Glejte, prej se z nami o veri še meniti niso hoteli. Dejali so : znanost je pokazala, da vere ni treba. Znanost, tako so sami sebi lagali, je pobila vero v posmrtnost, v Boga, v duševnost — lahko živimo brez tega. Danes pa, dragi moji, se morajo z nami prav o veri meniti, danes se z nami prepirajo, ali imamo mi pravo vero ali ne, in to je jasen znak, da so prisiljeni vero uvaževati, ker dejstvo je : Ljudje se danes vračajo nazaj k Bogu in le pravo pot jim je treba pokazati. Da so liberalci to spoznali, to je nepobiten dokaz, da so se motili, ko so hoteli naše ljudstvo razkristja- niti in da je njihovo delo bilo Sisifovo delo : da so valili od sebe proč skalo, ki se pa zdaj vali nazaj in jih grozi zdrobiti. !§] Da nas skušajo razdvojiti, to je tudi zato dobro znamenje, ker kaže, da drugih sredstev nimajo več, kajti tolje zadnje sredstvo. To kaže, da nas drugače nikjer in na noben način ne morejo zmagati, da se naših načel ne morejo lotiti, da so si glave ob vrtanju na Petrovo skalo razbili ! Pomanjkanje odločnosti — naša glavna napaka. To sem hotel konstatirati, predao se spustim v svojo glavno razpravo na današnje x shodu ! Prijatelji ! Če se vprašam, kaj je pravzaprav poglaviti namen in naloga slovenske mladeniške organizacije, vsakega krščanskega mladeniča posebič, bi skoraj dejal, da je prva njih naloga ne toliko boj zoper nasprotnike naravnost kakor boj zoper slabo, kar ga je v krščanskih vrstah samih. Nasprotniki nas bodo lahko zmogli, če ne bomo sami sebe izpopolnjevali, če ne bomo v lastnem taboru napak popravljali, če pa bomo vedno gledali, da se ne polenimo, in da se ne bodo na nas razpoke pokazale, potem nam sovražnik ne bo prišel blizu. In če me vprašate, kaj je največja napaka v naših vrstah, potem pravim, kar jih je že nešteto reklo, boječnost, obzirnost, napačna dobrotljivost, malosrčnost. In kar nam še največ manjka, to je krščanska odločnost, krščanska značajnost, gorečnost. Dragi moji ! Nasprotniki jako dobro vedo, zakaj tako neprestano in hudo napadajo moj govor v Mirnu. Oni namreč vedo, da če bi se uresničil cilj, ki smo ga mi za slovensko mladinsko organizacijo postavili, da namreč vsak naš mladenič postane res vojščak za Gospoda, da postane, kakor oni radi zmerjajo, fanatik vere, da postane, kakor bi mi rajši rekli, apostol, misionar naša ideje, da jim je potem 12. ura bila. In zato pravijo, da je Kristus učil samo krščansko ljubezen in to ljubezen si ош predstavljajo tako, da morajo „klerikalci“ ljubiti liberalce, liberalci pa smejo „klerikalce" sovražiti. Kako pačijo krščanstvo I Nasprotniki bi najraje napravili iz krščanstva neko medlo in sentimentalno pasivnosti kakor jo uči Tolstoj, češ kristijan se zlu sploh ne sme upirati, marveč kakor budist prekrižanih rok pustiti, naj stvari teko, kakor hočejo. To ni krščanstvo, to je poganstvo, in taka ljubezen, ki bi dopuščala, da se zlo pase neovirano poleg dobrega, sploh ni ljubezen, DALJE V PRILOGI ! dido, katerega mu je prodal pred kratkim -časom Rodriguez. „Kaj želite , gospod ?“ „Kandido, imaš pogum končati mladega in močnega bivola ?“ „Gospod veste, da imam pogum ; saj ne bo prvič“. „ Če ima pa človekšo glavo, in hodi po dveh nogah ?“ Rezek nasmeh izpreleti črni obraz in prikažeta se dve vrsti belih zob izza debelih ustnic. „ Če ima roge kakor satan, se ga ne bojim“, reče Kandido. „Poznaš li sužnjo gospoda Rodrigueza, Angelo po imenu ?“ Kandido osupne. Ni razumel vprašanja, kaj naj pomeni ? „Seveda jo poznam,“ reče končno , „saj je sestra moja“. „Ali kaj obiskujeta drug druzega ?“ „Prav redko.“ „Zakaj jo pa večkrat ne obiščeš ?“ „Je prepovepano in razodeli so mi, da pazijo na me prav močno“. „Kdo ji je pa prepovedal ?“ „Mislim, da Angelin gospodar.“ „Ti sovražiš gospoda Rodrigueza ? povej odkrito !“ „ Črtim ga kot strupeno kačo“, in oči se mu zabliskajo. „Kaj se pa stori s škodljivimi kačami V' „Pobije se jih“. Ribeira seže v žep in privleče polno pest cekinov. „Na, Kandido“, mu reče, „to je tvoje, pojdi in ubij kačo, pa še danes, si razumel! Angela ti naj pa pomaga.“ Zamorec prešteje poželjivo denar, in ga vtakne s smehljajem na obrazu v žep. Stopi nazaj v kočo, si pripaše velik gozdni nož, vtakne v obleko revolver in odide iz koče. Skrivaj ga opazuje Ribeira in gleda daleč za njim. ! ■i’1 K| J ’' „Dobro sem zadel,“ misli sam pri sebi. „Poznam Kandida, in nihče izmed sužnjev ni tako hudoben in zvit, in Kandido črti še Rodrigueza, kakor satana. yi\ Ha Rodriguez, poslanec nisi še !“ Ko Ribeira tako modruje, je Kandido prišel že do plota in izginil v grmičevju bližnjega gozda. !1 h Ribeira se zasuče na peti in odide naravnost v stanovanje. Nihče ni bil priča njegovega pogovora z sužnjem, nihče razim Enega, ki kraljuje nad zvezdami in vlada vesoljni svet, — vsevidni Bog. 9. Kandido. Naravnost v gostilno jo mahne Kandido. Pokliče močnega žganja, in ga hitro použije tri kozarce'po vrsti. Nato vrže na mizo cekin, plača, pijačo in odide. Koliko jih je že iskalo srčnosti in poguma v pijači, pa tudi našlo, a nikdar ne poguma in srčnosti pravega spoznanja j in vzvišenih namenov, temveč srčnost, ki vodi na pot strasti in zločinov. Poguma je iskal Kandido v krčmi in ga tudi našel . Nič kaj prav mu ni bilo pri srcu v začetku. Oglašati se mu je začela vest ter mu je kakor blisk prešinjala hudobno dušo. ; - Pijača pa je-zadušila zadnjo iskrico vesti in pregnala vsak pomislek. Kakor razjarjena zver gre svojo pot naprej in dospe na Rodri-guezovo posestvo še pred solčnim zahodom. Sklenil je bil še pred nočjo govoriti z Angelo, izvedeti od’ nje vse potrebno ali jo pridobiti, če le mogoče, da še celo pomaga. Dobro je pa tudi vedel, da se je v času, kar je odšel, marsikaj izpremenilo in izboljšalo, vendar je upal na sestrino pomoč. V sredini z velikimi drevesi in raznim grmovjem posejane trate se je vzdigoval mali hribček, na katerem je raslo gosto grmovje, prepleteno z raznim robidjem . Tu se je skril in opazoval na vse strani. Bil je ravno čas, ko so se morali vračati sužnji domov. In že je zapazil nekatere, pojoč in s smehom na obrazu iti mimo. Čudil se je Kandido veselim in zadovoljnim ljudem. V njegovem času je bilo vse drugače. Pomoli glavo v grmičevje, katerega razmakne z rokami in natanko opazuje mimoidoče. Končno zapazi tudi Angelo, — ko gre za drugimi. Velik šopek raznobarvnih cvetlic v roki gleda na desno in levo, stopi zdaj k temu, zdaj k onemu grmu in previdno vtrga lepo- svetlico, jo .s smehom na obrazu zasadi v šopek leve roke in gre dalje. Kandido, skrit v grmovju , pazi na vsak njen korak. Angela je zapazila v grmovju, za katerim je ležal Kandido, mnogo lepih, bujno pisanih cvetlic. Kakor marljiva čebelica, ki leta od cveta do cveta, se jim pri- bliža. Že stoji poleg grma in začne jih brezskrbno trgati Kandido zadržuje sapo, in čaka še nekaj časa . Nato zašepeta precej razločno : „Angela“, in pomoli svojo črno glavo skoz grnfcčevje popolnoma —- kakor zlobni sen v sladke in nedolžne sanje spavajočega Otroka. Angela se vstraši in iz strahu zaječi ter misli zbežati Ne krič Angela“. zašepeče brat. „Počakaj, vprašati te moram nekaj“. Deklica se še vedno trese, ko ga posluša. „Angela,“ nadaljuje Kandido, „prav nič več se me ne spominjaš ?“ „Kako je to ? — vsak dan mislim na te.“ Govorila je resnico, saj je molila vsak dan zanj. „Pa me nič več ne ljubiš.“ „Zakaj ne Kandido ? še bolj ko prej.“ „Pa zakaj te ne smem očito obiskovati V' „Nisem kriva jaz in prav hudo mi je, da-ne more biti drugače.“ „Ali mi hočeš storiti malo uslugo V' „Prav rada, če le morem.“ „Dobro, odgovori mi „ na nekatera vprašanja.1 Stanuješ še vedno v stari koči : „Ne, pomagati moram zjutraj in zvečer gospodični pri njenih opravilih in zato stanujem v sobi poleg kuhinje.“ „Je Rodriguez, tvoj gospodar, doma „Mislim, da je“. (Dalje prihodnjič.) ■■ l^vilo£>:n žt. dtxe IS» ser>t> 1*>Q1>. marveč poganska pasivnost v smislu budizma! (Veliko odobravanje.) Ne bomo pustili, da bi nasprotniki krščanstvo popoganili tako, da bi mogli sklicevaje se na ljubezen, ki smo jo sovražnikom dolžni, svoje seme sejati, ne da bi jih mi zagrabili za roko. (Tako je !) Kdaj neha ljubezen do sovražnikov ? Sovražnikov ne sovražimo, jim nesreče ne želimo, smo jim pripravljeni pomagati, zanje molimo, ali meja > a to ljubezen je nepremakljivo tam, kjer se nehajo njihove osebe in se začno njih dejanja ! Tam na tistem križišču se začne sovraštvo do slabega, ki je eminentno krščanska čednost. öe se potem nasprotnik, ker podiramo ta njegova dela, osebno žalosti in je nesrečen, to nas ne more in ne sme nagibati do prizanesljivosti. Drugače no bi bili kristijani, ampak pogani — bi bili pač Tolstojanci, ne pa katoličani ! Na pol kristijani — najslabši! Ampak, dragi moji, niso liberalci tisti, ki bi se nam jih bilo v tem pogledu največ bati. Največ težav imamo — in to v primorskih krajih — z onimi kristijani, ki pravijo, da nočejo biti nič drugega kakor „pobožni“ in da se dajo nebesa doseči brez društev. In s temi so bom danes pomenil. Glejte najbolj čudno jo, da s temi ljudmi gredo najbolje skupaj naši liberalci. Prelistajte zgodovino našega razvoja v zadnjih lotili — kjerkoli boste našli brezverca liberalca, takoj stoji za njim senca takozvanega „dobrega kristijana“, k j svojega Boga moli za štirimi stenami. Go berem ime Aškerc, se spomnim takoj na Vrhovnika, in če vidim zapisano Tavčar, zagledam takoj za njegovim hrbtom Brceta. Te „dobre“ kristijane nam liberalci vedno kakor polena mečejo pred noge in zadnji čas je, da enkrat med te ljudi udarimo in jim za vse večne čase vzamemo priliko, so sklicevati na sveti evangelij ! Krščanstvo bi hoteli skriti. Dragi moji ! Nek nemški novodobni pesnik, Hauptmann, je spesnil prekrasno pesem o „potopljenem zvonu“. iNcki mojster Henrik je vlil velik zvon ; tega so okrasili in peljali praznično napravljenega na jezero k cerkvi. Pa tu se zarote gozdne pošasti in škrati. Ponoči, ko zvon peljejo. pridrve škrati, porežejo vrvi, primejo za kolesa, jih zmaknejo, splašijo živali in — prekrasni zvon telebne v globino. Po končanem delu se menijo in si v peklenskem veselju pripovedujejo, kako zvon sedaj ne bo mogel peti v visok h linah glasno po planjavi in tako pravijo: Hoteli so zvon — o groza in strah — visoko obesiti v line zvonika — da bi bil, da bi zvonil, da bi s tem mučil poze inske duhove! Glejte, predragi, tem gozdnim pošastim se dajo naši liberalci in takozvani zgolj nabožni kristjani primerjati. Boje se, da ne bi glasno zvonilo, da ne bi mi krščanstva, ki ga v srcu nosimo in ki prešinja vso naše bist o, obesili visoko gori v line, da so sliši po vsej deželi, strah jih je, da ne bi to zvenenje mučilo in motilo pozemske duhove, ki so lenoba in strah pred žrtvami! Da brez obotavljanja ročem in tega ne bom nikdar preklical: lenoba in strah, da bi treba kaj žrtvovati, da bi bilo treba stopiti v boj, da bi se bilo treba zameriti, to je, radi česar nas takozvani zgolj pobožni kristijani napadajo, nas, ki se za krščanstvo bojujemo, in se sklicujejo na krščansko ljubezen, češ kristijan mora vse ljubiti in nasprotnikom prizanašati ! Evangelij — nauk odločnosti, ne lenobe ! Evangelij pa ne uči tako. Naš Gospod je šel sicer tudi v tihoto n)o]it kin se postit, tako da mu je po molitvi je šel ljudi učit greh in zlobo sovražiti, učil jih je boja, ker nihče drug kak r Kristus jv dejal svojim učencem tako odprto: Ne bojte se farizejev in pismarjev, ne bojte se kraljev, na kojih dvorih se nahajajo morilci, prešestniki in ne-značajneži, marveč slobodno govorite o njihovi zlobnosti in na strehah oznanujte, kar se drugi upajo govoriti le po spalnicah. Kajti to vedite, bodite vedno pripravljeni in z meči opašeni. Kajti prišel nisem, da mir oznanjam, da bi nevera stanovala mirno in nemoteno poleg vere, ampak prišel sem, da ločim dobre od slabih, da ločim sina od očeta, ženo od moža, sestro od bratov, ki niso z menoj, in kdor se ne odreče vsemu, ni mene vreden in kdor prime za plug, da bi oral v človeška srca brazde nebeškega kraljestva, pa se ozira nazaj po tem, kar je zapustil, ta ni moj učenec! Ker jaz n'sem prišel oznanjat sladke vere, ki bi nikomur nobene žrtve ne nalagala, nisem prišel učit naukov, ki bi nobenega nič ne boleli, ampak jaz sem prinesel na zemljo meč, in prinesel sem ogenj in kaj drugega hočem, kakor da se užge in vse uname ! Nauk ljubezni je Gospod učil, ampak prej je učil ljubezen do Boga, ljubezen do njegove vere, potem še le ljubezen do nasprotnikov. In ljubezen do nasprotnikov je učil, da sovražnike izpreobrne k sobi, saj je dejal, da je krotak in iz srca ponižen in da bo vsi srca potegnil nase, ko bo povišan na križu. Ni pa oznanjal ljubezni do sovražnikov zato, da bi ti sovražniki ostali in ni učil sovražnike tako ljubiti, da bi pri tem trpela škodo krščanska stvar in kraljestvo Božje na zemlji. Oe bi bil naš Gospod tak, kakor-šnega hočejo imeti naši nasprotniki, bi ne bil nikoli javno pred ljudstvom vstal in označil kralja Heroda za motlvca,, bi ne bil vstal in farizejem vrgel v obraz najhujše'očitke, da so hinavci, odiravci, morivci prerokov, bi ne bil učil, da je krščanstvo kakor mesto na gori, ki se mora povsodi videti in kakor luč na merniku, da vsem sveti, bi ne proklel figovega drevesa, ki ni obrodilo sadu, in bi ne bil dejal v veliki molitvi, da za svet, ki njegovega nauka neće, no moli ! Ostudno, je res ostudno, Kristusovo ime zlorabljati za lastno nemarnost in neodločnost! In to trdim in tega ne prekličem : Nima prave vrednosti pred Bogom -molitev in dobro delo takega „kristijana“, ki se — dasi bi mogel in moral — vendar le boji za svojega Gospoda in njegovo stvar stopiti na oder in na javna zborovanja, kadar treba, kajti Gospodovi veri preti danes nevarnost v javnosti, v javnosti se smešijo naše sv. verske resnice, v javnosti se pok var j a naša mladina i. t. d. In če mislite, da boste nasprotnike krščanstva premagali s tako ljubeznijo, kakoršna je vaša, se kruto motite. Vaša ljubezen je ljubezen slabosti, Gospod Bog pa zahteva ljubezen moči in ljubezen žrtev ! Ljubezen moči je tista, ki nasprotnika ljubi, ker jo podoba Božja, njegova dela pa sovraži, ker so dela tistega sveta, za katerega Gospod ni molil, ljubezen moči je tista, ki je v stanu pokončati nasprotnikova, dela, nasprotnika pa pridobiti. Ljubezni gnilega miru pa, ki hoče, da bi se zlo paslo in redilo na stroške dobrega, take ljubezni evangelij ne pozna, tako ljubezen Bog sovraži! Ideal krščanske mladine. Zato, krščanska mladina, ti kličem : Sama ne veš, sama ne slutiš, kako velika moč je v tebi in kako sveta naloga je v tvoje roke položena ! Slovenski primorski mladenič ! Bodi odločen, bodi apostol, bodi učenec Jezusa Kristusa ! Zato je prvo, da živiš po njegovih načelih. Pravim ti, kar boš na- polju delal, če boš gospodarstvo povzdignil, vse to bo pena in puhloba, ako ne boš v prvi vrsti v svojem srcu kraljestva božjega sezidal ! Kakšen namen pa ima vse socialno delovanje ? Mar ne stremi vse za tem, da vstvari predpogoj sreče in blaginje ? Sreče pa brez Boga ni ! Slovenski mladenič ! Pomni vedno, da si potomec tistih očetov in mater, ki so romale na naša svetišča, ki so vse, kar je na j lepšega zrastlo v njihovih srcih, znosili na naše svete gore, ki so v svojem srcu sichern dan prižigali daritev molitve "in zahvalnosti napram Bogu. Kaj te je ohranilo, ti mali narod, ti pesek v morju narodov, kaj te odlikuje, kaj je vzrok in komu se imaš zahvaliti, da si tako trdno priklenjen na to grudo, da te milijoni tujih rok ne odtrgajo od nje, kaj je, vprašam, kar te še na njej drži? To je tvoja vera v Boga, ki bo vrnil našim tlačiteljem, ki bo pa svoj majhen in zvest narod poplačal ! Vedi, slovenski krščanski mladenič, da je brezmadežnost življenja, čistoba srca in čednost tvoja edina odlika, da boš z njimi premagal vse ovire in da boš z njimi lahko sezidal stavbo, na katero bodo Primorci ke-daj ponosni: stavbo krščan- ske stranke! Naj bodo potem ovire še tako velike, naj bode stranka še tako m jhna, naj krog tebe najboljši možje odpadajo, ti boš vedno iz neizčrpnih globin svojega svetega navdušenja zajemal moč, da naprej delaš. Vedi, dragi slovenski mladenič, da Bog ni majhen in ni tak, da bi si oči zakrival pred početjem svoji li nasprotnikov. Bog je silen in mogočen in o njem velja, kar je dejala Debora v prekrasnem svojem slavospevu zmagovitim Izraelcem: „Tako morajo poginiti, Gospod, vsi Tvoji sovražniki — tisti pa, ki Tebe ljubijo, so naj svetijo, kakor se sveti solnco ob svojem vzhodu“. (Sod. 5.) Slovenska primorska mladina, sveti torej po svojih dobrih delih in po svoji gorečnosti za stvar Gospodovo ! Vera nudi luč, sredstva in pogum v delu za narod. Govoril J. Ukmar v svetoivanski cerkvi pred slovesnim zborovanjem R. K. S. Z. dne 12. septembra 1909. „Vzbujenega mladeniča se je veselila, mati vdova, ljudi, ki se dan za dnem duševno prebujajo, se veseli mati cerkev“ — Sv. Avg. Preljubi v Gospodu ! Ljubko, dasi pretresljivo dogodbico nam pripoveduje sv. Lukež v današnjem odstavku sv. evangelija. Mladeniča, ki ga je v cvetočih letih pobrala kruta smrt, neso pogrebci k zadnjemu počitku. Žalosten sprevod sreča naš Izveličar in kot gospodovavec življenja in smrti pristopi k nosilom in ukaže mrliču vstati. Mrlič se ko j vzbudi, sede in Jezus ga da njegovi presrečni materi. Presenečeno ljudstvo pa hvali mogočnega Boga. Ta odstavek začne kaj lepo razlagati sv. Avguštin z besedami, ki sem jih postavil na čelo svojemu današnjemu govoru : “Vzbujenega mladeniča se je veselila mati vdova, ljudi, ki se dan za dnem duševno prebujajo, se veseli mati cerkev“. Te lepe besede so veljale za čas sv. Avguština, saj je skusil ta velik cerkveni učenik njih resničnost sam na sebi ob svojem čudežnem spreobrnenju, veljale so te besede za Čas, ko je videl sv. Avguštin, kako se je vsak dan veliko število Donatistov, Manihejcev, Pelagiancev in drugih krivovercev vračalo v naročje katoliške cerkve. Veljale so te besede tudi za vsa poznejša stoletja, saj ga ni bilo časa, ko bi bila sv. cerkev brez zmage. Veljajo pa konečno te besede tudi za naše dni, ki znači jo počasen povratek človeka Odkar je namreč Leon XIII. sprožil veliko misel združevanja krščanskih narodov po načelih sv. evangelija v medsebojno pomoč, in kar je sedanji sv. Oče Pij X. zaklical katoliškemu svetu, da je treba “use prenoviti v Kristusu“ (Efež. 1), od tedaj smo priče, kako sv. katoliška cerkev po navodilih teh dveh naj višjih pastirjev vstaja skoro po vsem svetu k zmagoslavju nad novodobnim poganstvom, ki skuša s pomočjo svojega časopisja in svojih organizacij zatreti edino pravo zveličavno vero in kliče več ali manj odprto proti Bogu : „Nočemo, da ta vlada nad vami“. (Luk. 19, 14.) Ptuji slabi uplivi. To moderno poganstvo, ki ni nič drugega kakor verska mlačnost in dosledno popolno brezverstvo, ki se je že pred več kot sto leti izcimilo iz naukov francoskih in nemških lažimo-drijanov in okužilo skoro vso Evropo ter povzročilo tudi krvavo francosko revolucijo, to moderno poganstvo, pravim, je v novejšem času kot izmeček drugih narodov zašlo tudi v naše slovenske kraje, da opustoši tudi našo lepo domovino. O pravem času pomoč. Hvala Bogu, ki je dal nam Slovencem o pravem času takih mož, ki so z neustrašeno, apostolsko besedo pokazali na pretečo nevarnost in organizirali slovenske katoličane na resen boj proti liberalni struji verske mlačnosti in svobodomiselstva. Ponekod je ta boj že skoro izvo jevan, ponekod še traja pri nas — bi rekli — še le začenja. V tem znamenju se shaja danes tu pri sv. Ivanu veliko število zavednih katoliških mož in mladeničev in tega duševnega prebujanja se veseli sv. cerkev, kakor se je mati vdova veselila"probu-jenega sina. Iz vere luč, sredstva in pogum. Zdaj se pa vprašajmo, dragi pos-lušavci, odkod je zasvetila prvoborite-Ijem krščanskega preporoda na Slovenskem prava luč, da so spoznali nevarnost, kje so našli sredstva, da so se uspešno bojevali, kje so se navžili poguma, da niso v tako težavnem boju opešali ? Odkod — vprašam — izvira še dandanes vsa jasnost, vsa krepost in vsa odločnost v našem krščanskosocialnem gibanju ? Na to trojno vprašanje odgovarjam z besedami sv. apostola Janeza : „To je zmaga, ki premaga ■Nel, naša vera“. (I. Jan. 5,4.) In kakor je nekdaj sv. apostol Peter svaril kristijane, naj se „krepki v veri“ (L Petr. 5.) ustav Ijajo zapeljivcu, ki gre okoli kakor rjoveč lev, tako nas opominja sv. cerkev še dandanes, da se proti novodobnemu rjovečemu levu poslužujemo istega orožja : žive, trdne vere. Dragi možje in mladeniči, ki se zbirate po naših katoliških društvih, danes ste se sešli na pregled svojega dosedanjega dela in na resno posvetovanje za bodočnost. To delo je delo za preporod ljudstva v Kristusu, je res veliko versko in v pravem pomenu besede narodno delo. Ne morem se spuščati v posameznosti, ki bi vam koristile pri tem delu, ker bo to predmet drugih današnjih predavanj. Samo na to se omejujem, da vam pokažem, kako nam je pri tem velikem narodnem delu edina katoliška vera v stanu dati pravo luč, da ne zaidemo, nuditi prava sredstva za rešitev ljudstva in vspodbujati nas v tem hudem boju k potrebnemu pogumu in požrtvovalnosti. Vera ima določeno vsebino. Ko imenujem „vera“, moram pred vsem povdarjati, da mi pomeni ta beseda nekaj povsem določenega. Jezus Kristus, ki je dovršil Božje razodetje, je ustanovil vidno družbo, katoliško cerkev, z vidnimi poglavarji, papežem in škofi, ki imajo v Njegovem imenu učiti in čuvati nepokvarjen zaklad Božjega razodetja z vsemi verskimi resnicami. Vera mi je vsebina vsega tega, kar je Bog razodel in kar in kakor katoliška cerkev uči, z verskimi resnicami, ki jih moram verjeti in nravnimi za- i — • i • -- • *i- --- Izven tega vere ni ! To je prav slepilna zmota naših dni, da pometajo z „vero“ tudi taki ljudje, ki vere prav nič nimajo, samo da goljufajo neved-neže in lovijo pristaše ssvojimi zapeljivimi frazami. Čestitati k novi maši, odkriti se pri srečanju pogrebnega sprevoda, pokazati včasi svojo monturo pri kaki izredni svečanosti — to imenujejo nekateri „vero". Ne — ljubi moji — to ni vera, ampak ostudno varanje. Ce hočeš imeti res pravo vero, moraš vse za resnico imeti, kar in kakor katoliška cerkev uči, moraš s katoliško cerkvijo misliti, čutiti, soditi in po sv. veri, kakor jo ona uči, uravnati svoje življenje, zasebno in javno. Tu moram povdarjati eno glavnih točk, ki je v naši organizaciji nad vse velike važnosti: Krščanski možje in mladeniči, pazite nato, da se se zapase v naša katoliška društva nikdar in nikoli tako samo nazunaj pobarvano krščanstvo ! V naša katoliška društva spada cvet naših mladeničev in mož, ki res čuti s katoliško cerkvijo, živi po njenih naukih in spoštuje Izveličarja v njegovih vidnih namestnikih tu na zemlji. Rajši malo, pa dobrih, kakor pa veliko polovičarskih, ki bi nas ob času naj večje potrebe pustili na cedilu ! Vera — prava luč. a) pojem naroda. Pri delu za preporod naroda v Kristusu, je treba predvsem čistega pojma, kaj je narod. Tu moram zopet opozoriti na osodepolno zmoto, ki se čestokrat sliši naše dni. Velika večina takozvanih delavcev na narodnem polju nima žal čistega pojma o tako važnem fundamentalnem vprašanju, kakor je omenjeno. Zmota, ki v njej tavajo, je temeljna, zato pa tudi kvari skoro vse njih „delo1" za narod. Ta temeljna zmota obstoji v tem, da so napravili iz naroda — boga. Tudi tu se vidi jasno posledica ptujega, posebno nemškega lažnjivega modroslovja, ki je zavrglo osebnega Boga, stvarnika nebes in zemlje in postavilo na njegovomesto svet, potem posamezne stvari, narode in konečno samega sebe. To malikovanje krog naroda se pogostokrat opaža posebno v tukajšnjem takozvanem narodnem časopisju. Nedavno so pisali, da ima narod v vprašanju bogoslužnega jezika zadnjo in odločilno besedo in najvišjo sodno oblast tudi nad odloki sv. Očeta papeža (“hd„. 246—1)9.), kakor bi bil narod nekak suveren ali naj-višji sodnik tudi nad postavami najvišjega Kristusovega namestnika na zemlji. Narod, ta jim je tisti „On“, ki ga pišejo kakor svojega boga z veliko začetno črko (“Ed„. 188—09.), to jim je malik, kojemu v nekem slepem navdušenju prižigajo kadilo in kateremu žrtvujejo tudi svoje naj višje vzore. To je, dragi možje in mladeniči, oso-depolna zmota in kdor tiči v njej, ne more svojega delovanja za narod pravilno urediti. Glejte, v to temo nam posveti sv. vera kot prava luč in nam kaže narod kot to, kar je. Tu nam govori sv. Duh po preroku : „Vsi narodi, kakor da jih ni, tako so pred Njim in kakor prazen nič mu veljajo“ (iz. 40,17.). Da, ljubi moji, narod ni suveren, ni naj višji, ampak sam je popolnoma odvisen od Boga in njegove svete postave. Narod obstoji iz ljudi, kojih vsakdo je stvar Božja in tako od Boga odvisen kot od svojega stvarnika, od katerega ima vse in kot od svojega sodnika, kateremu bo za vse odgovoren. In kakor ni veriga, ki ima vse člene železne, nikdar zlata, tako ne more biti tudi narod, ki obstoji iz členov odvisnih od Boga, nikdar in nikoli od Boga neodvisen. To je narod, dragi moji, v luči sv. vere. Ves naš slovenski narod je stvar Božja, je od Boga odvisen, mora biti pokoren Njegovim postavam, mora biti pokoren odredbam Kristusovih namestnikov na zemlji. Na tem svetu nima ne posameznik, ne celokupni narod druge prave sreče, kakor v tem da Boga spozna, Njega časti, Njemu služi in mu je popolnoma udan, ker “blagor n a r o d u,č e g a r B o g j e G o s p o d“ (Psalm 32, 11.) Te besede naj bi bile z žarečimi črkami zapisane na vseh jav- se kujejo postave ! Gorje vsem pohuj-šljivcem naroda, ki ga uče zapuščati Boga in obračati se k minljivim dobrotam ! b) Vera kaže pravi narodov cilj. Preljubi, sv. vera nam je dalje v delu za narod prava luč tudi zato, ker nam kaže resnični zadnji narodov cilj, ki ga mora doseči. Kakor ima po Božjem usmiljenju vsled odrešenja vsak človek svoj zadnji cilj v večni sreči pri Bogu v nebesih, tako ne more imeti tudi ves narod, ki obstoji iz ljudi odrešenih po Kristusu, nobenega drugega zadnjega cilja. Pred kako važno resnico stojimo tu, dragi možje in mladeniči! Zadnji cilj, za katerega je ves slovenski narod tu na svetu, je ta, da bo slovensko ljudstvo kedaj večno srečno pri Bogu. Ako gledam delo za narod v tej luči, o kako mi postane plemenito, žlahtno, dalekosežno, imenitno ! Ta zadnji cilj treba, da imamo pri delu za narod vedno pred očmi, ker če zgrešimo pri svojem narodnem delu ta cilj, smo vse zgrešili, tudi če bi vse drugo dosegli. Zato pa nam, preljubi v Gospodu, delo za narod ni igrača. Kjer gre za večnost, šalo na stran ! Kjer gre zato, da se narod ohrani zvest katoliški cerkvi in veri, tam ne smemo poznati nobenega obotavljanja Tam ne veljajo več obziri do „ljubega miru“, ne klici, da naj pustimo „klanje rodnih bratov“, ker n a m je večna sreča slovenskega ljudstva več, kakor pa tisti gnili mir, ki n i nič d r u g e g a kakor le n o b a in b r e z b riž n o s t z a n a šega Gospo d a! S tem pa ni rečeno, da ne bi smeli nič storiti za gmotni blagor ljudstva. Tega nas sv. vera ne uči, temveč v luči krščanstva vidimo, kako je Bog pripustil na svetu toliko raznoličnost narodov, da bi med seboj pošteno tekmovali in tako lepše napredovali. Le bodimo katoličani pri delu za narodovo gmotno blaginjo povsod na prvem mestu, ker s tem spolnujemo božjo voljo in pridobimo dobri katoliški stvari neomajno zaupanje med ljudstvom, kakor se je to konstatiralo na zadnjem nemškem katoliškem shodu. Le na to pazimo, da jmi tem na glavni in zadnji cilj ne pozabimo ! Vera nudi krepka sredstva za rešitev naroda. Dragi možje in mladeniči ! Sv. vera, ki razsvetljuje tmine narodnega vprašanja z blagodejno lučjo, nam nudi pa še najkrepkejša sredstva, da po-moremo narodu k časni in večni sreči. Nadnaravni cilj, za kojega je, kakor smo rekli, narod vštvarjen, se sploh ne da doseči, kakor le z nadnaravnimi sredstvi, in te nam nudi edino le sveta katoliška vera. Ta sredstva poznate ; so pač vsa ona sredstva, ki poj edinega posvečujejo in z Bogom zjedinjajo: Božji nauk, molitev, najsvetejša daritev, sv. zakramenti in slični nadnaravni pripomočki. Teh sredstev se mora narod poprijeti, če hoče doseči svoj zadnji cilj. Pa kako to storiti ? Tu pride predragi v Gospodu, na vrsto pač najvažnejša točka mojih današnjih besed. Ko sta se nekoč dva menila, kako je zdaj slabo na svetu in se posvetovala, kako bi se dal svet kaj zboljšati, mu je drugi — gotovo bolj pameten — odvrnil: „Prijatelj, to je zelo lahko ; kar mi dva se poboljšajva, pa bo svet precej nekoliko boljši 1“ -— Ta opomin velja za nas vse, dragi možje in mladeniči ; kdor hoče ljudstvo zboljšati in preroditi v Kristusu, ta naj predvsem samega sebe zboljša in v Kristusu prerodi ! V naših organizacijah mora mož, mladenič ali dekle gledati največ nato, da samega sebe posvečuje in spopolnuje. Člani naših katoliških društev, izvršujte vedno in povsod praktično svoje katoliške dolžnosti:, molitev, poslušanje besede Božje, daritev sv. maše, prejemanje sv. zakramentov, tega ne sme nikdar noben naših članov lahkomiselno opustiti. Tako boste dali slovenskemu ljudstvu najbolji zgled in veliko pomogli k nje-govemu duševnemu preporodu. Ob e- življenjem položili temelj in podali predpogoj gmotnega blagostanja slovenskega ljudstva, potem se bodo tudi nad našim rodom spolnile besede svetopisemskega pevca : „B i I s e m m 1 ad in postaral sem se, pa niše m videl pravičnika zapuščene g a, n e njegovi h o t r o k, d a bi prosili kruha.“ (Psalm 36.) Tako torej, dragi možje in mladeniči, umemo mi narodno delo v luči sv. vere. Žalostno pa izgleda „delo“ za narod v taboru onih, ki ne delajo na tej podlagi in s temi sredstvi. Zašli so na čisto napačna pota in rešujejo narod s pijančevanjem, plesom, ponočevanjem, zapeljevanjem mladine, o-kuževanjem ljudstva s proticerkvenim časopisjem in močvirnatim berilom ! To, ljubi moji, ni reševanje, ampak uničevanje naroda ! Cim več pijancev, ponočnjakov, in čim delj časa se bo „sukala mladina“, („Ed.“ 250 00)“tem več zla in revščine bo v ljudstvu. Kdor hoče kaj trajnega in res* dobrega za narod storiti, mora pred vsem samega sebe brzdati, in svetiti ljudstvu z dobrim zgledom vzornega katoliškega življenja, ker če kdo Boga prav ne ljubi, niti za narod ne more imeti odkritosrčne ljubezni. Zato kličem iz tega svetega mesta : Katoliško s 1 o -v e n s k o 1 j n d s t v o, z a h t e v a j o d sv o j i h o r g a niz a t o r j e v, v o d i t e I j e v in z a s t o p n i k o v naj se t u d i oni s t a b o sku -]) a j t u v h i š i b o ž j i p o n i ž a -j o p r e d B o ž j i m Veli č a s t -vom i n n a j v r š c s t a b o s k u-p a j svoj e k r š č a n s k e d o 1ž -n o s t i. Ce tega ne s t o r e, n i -so t v o j i vodite! j i, a m p a k tvoji p o h u j š 1 j i v c i, te m b olj n e v a r n i, č i m bol j o d 1 i e -n o m e s t o za v z e m a j o! Iz vere pogum. Konečno je sv. vera tista, ki nam daje v delu za katoliški preporod našega naroda potreben pogum in požrtvovalnost. O tem ne bom mnogo govoril, saj skusite, dragi možje in mladeniči po naših katoliških društvih skoro dan za dnem, koliko zaničevanja in zbadanja vam je prestati za našo sveto stvar. Podtikajo se vam najpod-lejši nameni, z odprto silo in zahrbtno zvijačo delajo proti nam. Večkrat se nam godi tako, da bi človek vse skupaj pustil. To se bi tudi zgodilo in u-maknili bi se bili že iz bojnega polja, da ne bi zajemali vedno sveže moči v veri, da delamo za Boga, ki vidi naš čist namen in ki bo naš plačnik, tudi če nimamo hipnih in vidnih uspehov. Tudi če gre trdo, tudi Če nas je malo, se ne umaknemo, se ne vstrašimo. “N i kar se ne I) o j t e, m a 1 a č r e da, ker se je d o p a d 1 o vašemu O č c t u d a t i v a m kralj e s t v o“. (Luk. 12.) Po Mariji do zmage ! Preljubi v Gospodu! Ni slučaj, ampak volja Božja, da zboruje S. K. S. Z. prav danes na praznik Marijinega presladkega imena. Pred več kot 200 leti, ko je mogočna turška vojska pred Dunajem pretila z razdejanjem našega domovja, naše kulture, posebno pa naše sv. vere, takrat so se kristijani zaupno zatekali k pomočnici kristjanov, k Mariji, in na njeno priprošnjo so srečno premagali turške čete in odvrnili pretečo nevarnost. Imejmo tudi miljubi - isto zaupanje do nebeške Kraljice tudi danes, saj je Marija ista dobra Mati in mogočna Gospa, kakor takrat. O njej pravi Cerkev še dandanes “R a d u j se Devic a M arij a, ker vse k r i v o v e r e si Ti sama st r la po vsem svet u.“ (Cerk. ant.) Da Marija, ki je strla vse krivovere po vsem svetu, nam bo pomagala streti tudi krivovero naših dni hi odvrniti od našega slovenskega naroda versko mlačnost in brez verstvo. Vidimo že prve žarke novega vzhajajočega sobica : to je naša mladina, ki se zbira pod Marijino zastavo. Zato pa pogumno naprej, z Bogom po Mariji do zmage katoliške misli med Slovenci Slavnost S. K. S. Z. in — „Edinost“. O lanskem ustanovnem obenem zboru S. K. S. Z. je prinesla „Edinost“, kakor bo našim čitateljem gotovo še v spominu, neumno poročilo, zabeljeno z osebnimi napadi. Ker je morala lani „Edinost“ nekatera žaljenja preklicati smo upali, da bo v tem letu tetka kaj zrastla v modrosti, pa smo se zmotili. Zrastla je, pa ne v modrosti, pač pa v neumnosti in zlobnosti Tudi letošnjo našo slavnost je morala oblajati : sedla je na limanice nekemu smrkolinu iz Sv. Ivana. To poročilo hočemo ponatisniti, da vidijo oni naši somišljeniki, ki so se udeležili slavnosti, ki pa ne umažejo svojih rok z „Edinostjo", kako piše o naših prireditvah „lojalno“ tržaški narodni dnevnik in da se prepričajo o nje tako hvalisam resnicoljubnosti. „Poročilo" slove : „Reševatelji krščanstva pri sv. Ivanu. Patentirani novodobni reševatelji krščanstva morale med tržaškimi in istrskimi Slovenci, so imeli včeraj pri Sv. Ivanu nekako zborovanje, shod, predavanja, ali kaj je že bilo. Iz Ljubljane sta prišla na to prireditev neki Ravnihar in naš stari znanec 'Terseglav. Domačinov ni bilo skoro nič in ko bi no bil pripeljal Dolčič iz Bo-ljutica svoje ljudi, bi se Terseglavu niti ne bilo splačalo govoriti. Sicer je pa klat il tako debele, da so se navzoči svečeniki kar spogledavali. Nastopil je tudi naraščaj krščansko-so-cijaleih telovadcev,- v kroju, njih 24 po številu. Hudobni jeziki pri Sv. Ivanu govore, da je plačala kroje krščansko-socijalna zveza iz fondu za obmejne Slovence ; vendar pa naš porečeva loe te vesti ne more verovati. 'Ti najnoveji telovadci se nazivi je jo sami Orli, a na Kranjskem in Goriškem so najbolj poznani pod imenu čuki. Lev so telovadili tako, da se je bilo za zjokati, se zdi poročevalcu „Edinosti“, da ves ne zaslužijo imena ponosno v zračne višine se vspenja-jočega ptiča, vendar pa menda no kaže. da bi jih tudi mi oznaeali z imenom čudnega ponočne ga patrona. Ime orel je prelepo, a čuk na vsak način, tudi za te telovadce, pregrdo ime. Kar sc tiče ostale priredbe, smo mi gotovo zadnji, ki bi hoteli odrekati komu pravico, da širi svoje ideje in svoje nazore . Tudi nam ne pade v glavo, da bi hoteli stlačiti vse pod en klobuk. Konečno more skupni stvari le kori stiti, ako se.porajajo v narodu različne struje. , Vendar pa mislimo, da je ravno gospod Terse j glav najmanje kvalificiran za širjenje krščanske * morale med tržaškimi Slovenci! “ Tako torej pišejo v „Edinost“ svetoivanski svobodomisleni „urhi“ o naši slavnosti. Iz dopisa govori sama nevošljivost. Ne odgovarjamo tem ljudem, ker vemo, da je resnična sodba., ki jo je nekdaj izrekel o svetoivanskin liberalcih dr Rybar trdeč, da imajo tako trde buče, da se da prej zidu kaj pametnega dopovedati kakor svetoivanskemu liberalcu. Zavrniti hočemo le radi občinstva nekaj prismojenosti, ki jih navaja „Edinost“. Že ironični naslov „Edinostne notice f „Reševatelji krščanstva“ izziva odgovor. Norčevati se hoče ta list, ki je tako predrzen, da se ponaša s „svojim“ krščanstvom, iz krščanstva in onih, ki delujejo za narod na krščanski pod lagi. V tem oziru stoji stara teta na istem , klinu z umazanim ..Slov. Narodom“ in gnusno Gabrščekovo „Sočo“. Pravi dalje, da je bila . j udeležba klaverna. Opozarjamo le na naše pravično poročilo o slavnosti. Najlepše pa jo, kar piši- o nastopu našega svetoivanskega telovadnega naraščaja. „Urh"' j Uljudno naznanjam sl. občinstvu, č. duhovščini, p. n. učiteljstvu, krajnim šolskim svetom in šolskim vodstvom, kakor tubi raznim čitalnicam in ljudskim knjižnicam, da sem preskrbel svojo -- IIN JI U LV E Z M G 0 - z vsem potrebnim da lahko izvršujem vsa dela od priprostih do najfinejših. Posebno solidno In ceno vezanje knjig za šolske, ljudske in zasebne knjižnice ter čitalnice. — Vezanje in prevezanje missalov, raznih zapisnikov, hranilnih in drugih knjig, ter izvrševanje raznih del, ki spadajo v knjigoveško stroko. Zunanja naročila izvršujem solidno in točno. ANTON REPENŠEK, knjigovez TRST. — Ulica Cecilia štev. 9. — TRST. 0Ш KONRAD SKAH, lavnica za vsa cetkvena dela it. ULRICH, Gröden (Tirolsko) se najtopleje poročuje za vsa cerkvena dela. Velikanska oga sv. razpel. Novi zanimivi slovenski ceniki ton j in franko. Postrežba solidna in hitra. Ima na razpolago razne molitvenike v slovenskem, nemškem in laškem jeziku, podobe male za darilo in velike za okvir, svetinje, rožne vence, kipe in križe raznih velikosti in cen iz kovine in lesene, različni papir pismeni in pisarniški, razni ovitki, šolski zvezki, vse pisarniške potrebščine, trgovske knjige, notici i. t. d., i. t. d. :: Častito Buhovšično opozarjamo posebno -i i na našo zalogo voščenih sveč prav po tovarniški ceni in sicer: pristno voščene kg a K 5.—, I. vrste „II Santo di Padova“ kg a K 4.40, II. vrste kg a K. 2.40, okm-čane sveče kg a K 3.40, ekonomične sveče kg a K 1.80. Odpadki sveč se sprejemajo in plačujejo po kakovosti. V zalogi je kadilo (virh) ä kg K 1.20, 2. , 2.40 ter oglje za kadilnice ä kg K 2. . Stekla za večno uc, stenji za večno luč, vrvica za prižiganje na kdo, ah v zavitkih, prižigalniki (kajfeži) povoskano platno za altarje, tiskovine za čč. župne urade dobito istotam. Sprejemajo se knjigovežka dela po zmerni ceni. Preskrbi se okvirje za razne slike. Razpolagamo z vzorci. Slike: Prešerna, Gregorčiča, Vodnika in Slomšeka v lepem okvirju ä K 7.60.' Podoba papeža Pija X v pozlačenem okvirju za K 20.—. Sveče za domačo rabo a 3, 4, 5jn 6 v zavoju ter svečice zvitkih in za božičnice so vedno v zalogi. — Preskrbimo ovitke z poljubnim naslovom. Obilno obiska in naročil prosi „katoliško tiskovno društvo“ v Trstu. e Dobava cerkvenih oblačil in к к к cerkvenih potrebščin vsake vrste. e-OTW • Tl etn Ä V*