Kmetski list Dr. I. Rosina: Velikonočna premtšlje- Velika noč je praznik vere in zaupanja. Vstajenje Gospoda, zmaga življenja nad smrtjo, prebujenje narave, upi in nade na novo žetev in na nov napredek — vse to so velikonočni simboli pomladi in optimizma. Kakor začuti v njivi speče zrno v sebi kal življenja in se požene kvišku, tako pogleda vase in se premeri tudi človek in zahrepeni v daljave. Oni, ki so se premerili in našli v sebi vero in moč, se zberejo, da gredo pogumno na novo delo in v nove boje. Oni, ki so pogledali vase in našli praznoto, se zlomijo. Največ samomorov je spomladi. Toda tudi največ in najdrznejših načrtov je sedaj in utrip življenja je podvojen. Velika noč je čas načrtov in programov, čas volje in samozaupanja; — čas vere vase. Ta" vera vase manjka celi Evropi. In kjer ni vere in samozaupanja, ni smelih načrtov, ni pripravljenosti za žrtve, ni pogona in ni optimizma. Vse to ali vsaj veliko večino tega je pogoltnila vojna. Od tedaj naprej je Evropa v krizi, iščoč mrzlično novih poti k novim idealom. Preje so ljudje verovali v ideale, ki jih je postavila Evropi francoska revolucija in za katere je teklo morje krvi. Liberte, frater-nite, egalite (svoboda, bratstvo, enakost) so bile parole, ki so vžigale mlada srca in radi katerih so tisoči smehljaje hodili v ječe. Verovali so, da so ideje to, kar vodi ljudi, in ideal demokracije je ljudem pričaral bližnjo državo bodočnosti kot državo reda, lepote in socialne harmonije. Zaupali so, da obstoja absolutna pravičnost, kateri se človeštvo s celo to zgradbo zakonov in moralnih predpisov, ki urejajo družbo in njene medsebojne odnošaje, približuje in da jo bo doseglo. Sedaj je vse to za ogromno večino Evrope iluzija. Prazne sanje, ki so zbežale, ko se je razkrila kruta realnost in je skozi leta vsa svobodna in poveličevana človeška osebnost bila enakovredna kosu komisa sestradanemu vojaku. Kaj naj bo še novega in hrepenenja vrednega frontniku, ki je videl leteti okoli sebe črepinje in črevesa ubitih in se je moral smehljati? En sam tak trpek smehljaj pa mu je vzel za vedno vso vero vase in v človeštvo, v ideale humanosti in človekoljublja. Srce je okamenelo. Elastika čustev se je prenategnila. Izgubila je prožnost in ne more več v prejšnje meje. Od tedaj dalje ne verjamejo več besedam o pravičnosti, ne o veri, ne o ljubezni, ne o pacifizjnu. Prejšnje teme so izčrpane. Ogromna masa ljudi, ki se je prej mirno odpove-davala užitkom, da je maloizbranim omogočala udobno življenje razkošja, hoče sedaj sama — »živeti«. Vse drugo so flavze in za-varavanja. Še pri nas je »politiš« človek milejša beseda za prefriganega zvitorepnika. Amerika ima svojo vero v Forda in for-dizem. V njem je moralno uzadovoljena in on ji pomeni socialni princip, enakomočan komunističnemu. Rusija ima »pjatiletko« (petletnico) in vero v nov socialni red, ki ga za-| sleduje z brez dvoma veliko inteligenco in še z večjim pogumom. Anglija ima 'britski imperij in — svet zase —: »Kraljuje, nad vodami«. Evropa, razkosana med zaščitnimi carinskimi mejami kakor razdrobljen kristal, v gospodarski odvisnosti od mogočnega ameriškega kontinenta, z umetno stvor j enimi in umetno vzdrževanimi industrijskimi centri, se zvija v gospodarski in moralni krizi, iščoč novih poti in novih idej. Cel Pariz odmeva tega iskanja. Mi smo mladi. Mi smo med Evropo in Orientom, na križpotju zapadnoevropske germanskoroman-ske in islamskoazijske kulture. Tu se spomnim besed, ki jih je izrekel o nas veliki Tagore, ko je obiskal Beograd: »Vi ste še mladi. Tam, v Evropi je vse že izdelano, o vsem se je že premišljevalo, za vse se je našlo že končno formo in izraz. Tu je še vse bujno, neizdelano, vse je še problem. Vi imate možnost stvoriti kulturo, ki bo enakovredna zapadni in jo bo še morda nadkrilila.« Kljub temu, da je to bilo izrečeno s trudno besedo in trudnim pogledom starca-modrija-na, vendar nam večjega poklona ni mogel nihče storiti. Ali se skriva v Meštrovičevih delih genij novovstvarjajoče kulture jugovzhoda, ali pa vstaja v starem balkanskem viteštvu novo go-spodstvo, ali se budi v prenešenih gospodarskih formah zapada nova naša zamisel socialnega ustroja in ideala? Kdo bi to vedel? Eno je gotovo. Mi smo mladi. Mi vstvar-jamo komaj nove socialne razrede, nove društvene tipe industrijalca, meščana, da, celo tovarniškega delavca. Komaj smo vstali iz kaosa in iščemo selbi odgovarjajoče podobe in besede. V gospodarstvu in etiki. Morda v starih, prenešenih formah, ki nas tišče in tlačijo, kakor pretesna obleka, toda slutimo jih in iskali jih bomo. Nov narod — nova vera. To je problem vprašanja jugoslovanske renesanse. Zanj pa je treba novega naroda, nove vere, novega samozaupanja in novega pokreta. Mladine ni mogoče navdušiti za pogrebne svečanosti. In ker je danes stopil na mesto dosedanjega principa religioznosti princip socialnosti, ni mogoče izzvati nacionalnega prebujenja kakor na socialni osnovi. Štefan Radič je to poskusil in je to dosegel za hrvatski narod. — Združil je idejo kmetstva z idejo hrvatstva in zavaloval mase do neverjetne višine. Ob času, ko je vojna pomandrala ideale in zastrupila s skepso in nezaupanjem milijone, je dvignil pokret vere v človeka, človečanstvo in socialno pravičnost, ki je — četudi včasih romantičnonaivna — v svojih vrhovih prehajala v herojstvo. V toliko je bil ta pokret podoben Gandhizmu. Ta pokret — in tu mislim le na njegov kulturno-politični pomen — je začel prehajati med Slovence in Srbe. Z večjo realnostjo, ki bi mu •MM*««NMMtC«»*le*tt«M«MI Vesele velikonočne praznike I « želita • vsem svojim prijateljem uredništvo uprava i jo ti kot treznejši in manj romantični brez dvoma dali, je bilo sigurno predvidevati — in je morda še danes —, da vzraste velik ju-goslovansko-narodni kmetskokulturni pokret kot nosilec nove nacionalnodržavne in socialne zamisli. Kajti ob zavestnoponosno občuteni stanovski skupnosti istokrvnih bratov je bila dana možnost novega, nezlomljivega in skupnega patriotizma v večji meri, kakor ob stoterih banketnih govorih. Zamujena priložnost. Deroča reka je za inženirja kapital, iz katerega postavi elektrarne in požene stotine strojev in prižge stotisoče žarnic. Neodpust-ljiva pogreška predjanuarskih naših držav-nikov-politikov je bila, da niso znali uporabiti in usmeriti ogromnega moralnega in materi-elnega kapitala, ki jim ga je prinašal kmetskokulturni pokret. Ob času, ko se cela Evropa zvija v krčih skepticizma in nevere, ne i sme mal narod tako razsipno razmetavati z i idealnimi dobrinami, ki mu jih nudi tako si-; len in srčen pogon, poln zaupanja v ideal človečanstva in pravice.. Kajti kakor pri posameznikih, tako so tudi pri narodih trenotki navdušenja redki in dragoceni. Kmetsko-kulturni pokret je v teh težkih dneh kakor velikonočno zvonenje preko dolin. Mi Slovenci, kolikor smo tudi skeptični, nezaupljivi, eden drugemu zavidni in vse preveč okosteneli, imamo vendar genij moraliziranja v sebi. Imeti prav nam ne pomeni imeti prav samo iz stališča razuma in logike, ampak predvsem iz stališča morale in srca. Mli lahko pomenimo v tej državi petkrat več kakor pomeni naše število. Rešiti pa se moramo vsakega cinizma in skepse, ki sta znak starosti in slabokrvnosti. Napiti se moramo od naših južnih bratov žive krvi mladosti in poguma. Iznebiti se moramo kulturnega vpliva klerikalizma, ki nas kot tipično alpskonemška kulturna forma v tej sili in v tej obliki, kakor ga občutimo danes, samo slabi in tlači. Ob ohranitvi prenesenega se moramo orientirati vendar proti Balkanu. V dobi ene generacije moramo postaviti na noge nezlomljivo vrsto ljudij, ki bodo zares po srcu in pameti gospodje, najsi bodo potem politiki, industrijalci, trgovci ali kmetje. Toda to so muzike bodočnosti in velikonočna premišljevanja. Upajmo pa, da ne ostanejo samo — velikonočne želje. Dr. Janže Novak: Povzdignite svojega duha! Praznik »Vstajenja« nas spominja ponižanih in razžaljenih, ki so končno dvignili svojega duha in slavili zmago in vstajenje. Tako so vstali in zmagali sužnji starega veka, tako so se osvobodili tlačani srednjega veka, tako skuša danes delavec in kmet dvigniti svojega duha in urediti odnos med delom in kapitalom tako, da bo delo redilo predvsem delavca in kmeta, ne pa samo kapitalista. O tem se pri nas piše in na tem dela že desetletja, vendar me s pravim uspehom, ker so spregledali bistvo naših slovenskih razmer. Vsi pišejo in se obračajo na čistega delavca, proletarca, stanujočega v kapitalistovi delavski kasarni in na čistega kmeta z vsaj 15 ha zemlje, na kateri je lahko neodvisen gospod. Takih delavcev in takih kmetov pa pri nas skoro ni, ali jih je malo. Od vsega delavstva je morda pravih proletarcev v Sloveniji kakih 10.000, od vseh 150.000 posestnikov poljedelske zemlje pa komaj 35.000 kmetov z zemljo od 10 do 50 ha. Vsi drugi, torej velika večina naroda, so bajtarji, to je kmetje in delavci, živeč od zemlje in mezde, enako zainteresirani na tem, da gre poljedelcu dobro, da gre delavcu dobro kot tudi na tem, da je dosti prilike za delo, kar pomeni, da bodo pospeševali razvoj industrije in obrti. Bajtarji so zato nosilci stvarne vzajemnosti med vsemi stanovi našega naroda in zato pri-rodni nosilci prave narodne in državne gospodarske politike. V tem je poltični pomen bajtarjev za nas vse. Tega pomena se morajo zavedati in si priboriti vpoštevanje, pomen in ugled bajtarji sami. Dokler niso delavci in kmetje slavili vstajenja duha, je tudi »delavec« in »kmet« bila psovka. Danes se zaveden delavec in kmet svojega irrtenna ne sramujeta. Sramuje se pa še danes bajtar svojega imena. Dobili smo z več strani pozive, da opustimo to »sramotno« ime. 'Toda tudi bajtar mora postati častno ime in za vsa tista naša najštevilnejša gospodarstva, v katerih žive naši ljudje pod svojo, četudi slamnato streho enaki od obdelovanja koščka zemlje in reje kravice, kokoške in prašička, kot tudi od zaposlenja v obrti ali mezdnem zaslužku. Zopet se je narava za določen čas svojega bistva zasukala okrog svoje osi. Velika noč je svetel mejnik med zimskim počitkom in pomladnim prebujenjem. Drevje s svojimi brsti oznanja oživetje svojih skrivnostnih organov, da ž njim v bujni obliki zadosti svoji nalogi — oplodnji, s čimer si zasigura svoj obstoj. Tudi ruša na livadi brzo širi svoja zelena pljuča, da potom njih predela čim največ življenskega soka, množi in poganja po tudi drobne ročice — nežne koreninice, s katerimi išče ter dviga mrtve zaklade matere-zemlje. Tudi ona hoče svetu ugajati in ga radostiti; saj hoče v majski jutranji rosi umiti svoje nežno in sveže lice, da se v vedrem jutru napudra s solnčni-mi žarki in navdahne s parfumi vseh parfumov — z žlahtnim naravnim cvetnim duhom. Ta se bo bohotno širil po vsej okolici in naznanjal, da se v pestri, razkošni, a nepregledni dvorani narave vsak hip godijo čudeži aa čudeži — krasne neveste čakajo ženinov. Nevesta se v sramežljivi nedolžnosti ozira okrog sebe in čaka ženina — a ne čaka dolge tedne, mesece, ali celo leta, ne; niti ure nestrpnega čakanja ona ne pozna. Komaj se bohotno razvije v dično devojčico in komaj se V znamenju vstajenja duha tega do danes ponižanega, razžaljenega in izkoriščanega dela našega naroda, se od danes ne sramuj več, da si b a j t a r, kar bodo, kar kaže, skoro vsa slovenska podeželska gospodarstva, temveč se zavedaj svoje gospodarske važnosti in političnega pomena. O političnem pomenu bajtarjev kot nosi-teljev stvarne vzajemnosti med vsemi stanovi sem omenil že gori. Vse premalo pa se upošteva tudi gospodarsko važnost bajtarskega gospodarstva. Saj živi bajtar večino našega naroda! Kot proizvajalec za trgovino in izvoz je bajta važna v živinoreji, prašičereji in pe-rutninarstvu. Naša država je dobila za izvožena jajca več kot za izvoženo žito ali izvožen les. Ta jajca je znesla predvsem bajtarska kakoška. Naše mlekarne predelajo za milijone litrov mleka — večino tega mleka je dala ibajtarska kravica. Tudi večina izvoženih prašičev zredi bajtariska gospodinja. Da te trditve niso pretirane, navajam samo en statistični primer. Po oceni statistike imamo Slovenci 411.000 glav goveje živine, od tega 165.000 krav. Na prvi pogled je jasno, da pride na 107.500 bajtarjev večina te živine, posebno pa krav, in na 35.000 kmetov samo manjšina. In vendar se do danes nikdo ni brigal za napredek poljedelstva na bajtarskih njivicah, za napredek živinoreje, prašičereje in perut-ninarstva po bajtarskih hlevčkih. Ves strokovni pouk je bil proračunan na kmetije z vsaj 25 ha. Takih kmetij je pri nas malo in jih ibo vsak dan manj. Od 150.000 poljedelskih obratov je samo 35.000 kmetij, ki imajo 10 do 50 ha zemlje — vse drugo so bajte, ki imajo manj kot 10 ha zemlje. In za napredek gospodarstva v bajtah se ne zavzema nikdo! Za ta napredek pa se je treba zavzeti, ker živi bajta večino našega naroda in je bajta glavni potrošač. Od potrošnje bajte žive vsi drugi stanovi. Povzdignite torej svojega duha, bajtarji, slavite ob letošnjem prazniku Gospodovega vstajenja tudi praznik svojega vstajenja! primerno praznično odene -r že istoji pred njo istotako mlad ženin. V tem hipu pa je tu tudi svatovščina, polna sladkosti in opojnosti...! Tu ni prevare — zato tudi ne kesanja; tu je le čista resnica — zato pa tudi le veselje : in navdušeno delo za bodoče življenje — temelj vsakega in vsega bistva! Sicer je tu stalna le izprememba, toda vsaka izprememba je samo nov korak čistega in resničnega življenja ... Tudi mi smo delce tega bujnega narav-, nega dogajanja in tudi mi kmetovalci smo tako navezani na posamezne etape teh čudežnih naravnih nagibov ter izprememb, da so nam ti veličastni prirodni dogodki tako nekaj navadnega, da smo vsled tega nehote kar otopeli za krasna, neprisiljena in zgledna dižjvetja v prosti naravi. In vendar. Čeprav smo — kot ljudje — vzvišeni nad prosto naravo, nam to prirodno življenje nudi toliko posnemanja vrednih določb iz svojih naravnih zakonov, da ne smemo prezreti teh naukov, ne da bi ti utisnili na naše življenje globok in ugoden utis. Saj se tudi mi v tem času prebujamo in delamo na prevdarnem načrtu za novimi uspehi. Tudi mi sm,o pred zimskim čakanjem zbra- li novih moči za dosego novih pridobitev in tudi mi s svojim neprestanim udejstvovanjesn utrjujemo svoje temelj — svojo eksistenco. Vprašajmo pa se, ako pri tem našem postopanju delamo po gorajšajih naravnih zakonih? Ali mi tudi skušamo vsak s svojimi koreninicami črpati naravne zaklade in ali to bogastvo rabimo predvsem za svoj obstoj in vsestransko okrepitev? Ali ni kdo med nami, ki nas — kakor predenica deteljo —davi za vrat in nam s peklensko požrešnostjo sesa naš življenski sok, pa se povrhu košato šopiri na naših ramah in se baha s svojo vsemogočnostjo Ali pa se je kje — kakor na rodovitni jablani zarod ostudnih gosenic — utihotapil uničevalec, ki preti ugonobiti naša pljuča, samo da sam kar največ mogoče razširi svoj uničujoč delokrog? Ali pa morda naše gospodarske koreninice, čijih naloga je črpati prirodno bogastvo — kakor ogrc rjavega hrošča — spodjeda in ugonablja sebičnež, ki nima pojma o plemenitem kulturnem, gospodarskem in socialnem delu? Ko v tem cerkvenem, a istočasno tudi pri-rodnem mejniku označenega z lepo oznako — vstajenje premišljujemo to in drugo, ne pozabimo vzbuditi tudi v naših dušah stremljenja po prebujenju. Tudi v naših srcih naj prevlada čista ljubezen, a naša duševnost naj se pripravlja na širokopotezno svatovščino, katera naj bo podlaga za medsebojno oplojevanje. Kakor cvetlični prah, naj tudi naše misli raznese veter po vsej naši mili domovini, da se potom njih oplodi in porodi tisoče in tisoče zdravih idej! ® Kmetje in ljub-pjanska občin* g! ska carina. Pretekli teden je bil odobren in uveljavljen ljubljanski občinski proračun, ki ni važen samo za ljubljansko mestno prebivalstvo, ampak se tiče tudi okoliških kmetov in okoliških občin, in sicer zaradi novega ljubljanskega občinskega davka, ki se imenuje »uvoz-nina«, ki pa pomenja v praksi to, kar pomeni sicer carina. Uvoznino je treba plačati od cele vrste predmetov. Onih predmetov, ki se tičejo obrti in industrije, zaenkrat ne bomo naštevali, ampak se hočemo omejiti le na kmečke pridelke. Uvoznina znaša kakor sledi: Rum, arak, esence in oslajene opojne pijače za liter 13 Din; špirit za liter 13 Din; kisova kislina za liter 20 Din; žganje vseh vrst za liter 13 Din; vino v sodih liter 1/50 Din; vino v steklenicah 8 Din, vino iz jagod, malinovec, sadni soki 1 Din; sadni mošt 0-50 Din; sadne kisline in sirupi brez alkohola po 1 Din na kilo; penina in šumeča vina steklenica 20 Din; klavna živina nad 350 kg žive teže za glavo 15 Din, od 250—350 kg žive teže 12-50 dinarjev; teleta do 250 kg žive teže 10 Din, konji brez razlike 30 Din, ovce nad 10 kg v živem ali 8 kg v zaklanem stanju za glavo 8 Din; kozlički in jagnjeta pod 10 kg ali pod 8 kg zaklani za glavo 5 Din; prašiči odojniki do 10 kg žive teže ali 8 kg zaklane 6 Din; prašiči do 60.kg ali 45 kg zaklani 8 Din; vsd ostali prašiči 15 Din od glave; meso in mesni izdelki: meso (sveže) vseh vrst, divjačina štirinožna in perotnata za kilogram 1 Din, suho meso in klobase za 1 kg 1-50 Din, salame 1 Din, meso konservirano (prekajeno) 3 Din, užitna mast vseh vrst za 1 kg 0-50 Din, velika perutnina, purani in gosi za glavo 2 Din, kokoši in piščeta 1 Din; jajca za kos 0 02 Din (2 pare); Tine: Vstafenfe v živl|en|u. ribe sveže iz tuzemskih rek in vod, raki, žabe, polži ter konservirane ribe za kg 2 Din; sadje sveže, domače za kg 0 25 Din; vložena zelenjava za 1 kg 150 Din; suhe gobe vseh vrst 1 Din za kilogram; med brez razlike, tudi v satovju, 1 Din od kilograma; oves v zrnju, fižol suh, koruza zdrobljena, otrobi, seno, slama rezanica, steljna slama in tropine za 100 kg 4 Din; moka .od žita, krompirja in sooivja vsake vrste, zdrob, pšeno, kaša, kruh ter vse vrste testenin na 100 kg 10 Din; sir v hlebih domačega izvora za 1 kg 0-50 Din, sir v posodah in ovojih 1-50 Din na kilogram; mleko, sveže, smetana in sirčki za 1 kg 10 par; poljski pridelki in povrtnine, domače, v svežem ali suhem stanju, za 1 kg 5 par, sadno drevje za kos 50 par; drva mehka, za kubični meter 2 Din, trda pa 4 Din za kubični meter; kože, sveže, soljene in suhe, 50 par za komad. Te pristojbine je treba plačati takoj pri uvozu. Če znaša uvoznina več kakor 50 par, se zaokroži na 1 dinar. Pri uvozu mora uvoznino plačati seveda kmet (za kmečke pridelke). Ker pa kmetje ne morejo nositi poleg svojih domačih občinskih stroškov še bremen za ljubljansko občino, je jasno, da morajo uvoznino priračunati ceni svojih pridelkov. Vsled tega bodo cene življenjskih potrebščin v Ljubljani morale kolikor toliko poskočiti. Za novo draginjo v Ljubljani pa niso odgovorni okoliški kmetje, ampak ljubljanski občinski zastop, ki je uvoznino sklenil. To naj si okoliški kmetje dobro zapomnijo! Kakor vselej, tako se bo namreč zgodilo tudi sedaj, da se bodo meščani jezili na kmete, češ, da so kmetje tisti, ki hočejo vse »požreti«. Zato pa smo mi tukaj objavili vse, kar morajo kmetje o tej stvari vedeti, in prosimo kmete, naj to številko našega lista shranijo, da jo bodo vsakemu lahko pomolili pod nos, kdor bo nanje zabavljal, ter da bodo lahko dokazali Črno na belem, da nove draginje v Ljubljani niso privi oni. Opozoriti pa moramo še nekaj. Ker so naložene lepe takse tudi na obrt in industrijo v Ljubljani, se bodo brez dvoma podražili tudi obrtni izdelki v Ljubljani. Zato naj kmetje pazijo na gibanje cen obrtnih izdelkov v Ljubljani! Če bodo previsoke, naj pa ukrenejo vse, kar morejo, da pridobe čim več obrtnikov v svoje občine, ki bodo lahko delali ceneje. Na noben način pa se ne sme zgoditi, da bi plačevali okoliški kmetje stroške ljubljanskega občinskega gospodarstva! Če so Ljubljančani in njihovi gospodarji tako pametni, da rajši vozijo za ljubljansko elektrarno premog v Ljubljano iz Trbovelj in ga potem s postaje j vozijo s konji v elektrarno, namesto da bi že ! zdavnaj imeli elektrarno na Savi, naj si ta luksus le sami plačujejo. Okoliškim kmetom ni to nič mar. ' i Tajinstvena kobila. Po cesti vodi kmet lepo razvito in močno kobilo. Vsi gledajo ža lepo živaljo in eden izmed gospodov vpraša kmeta: »Lepa živalica! Kam jo pa ženete?« »Da, lepa,« odgovori kmet. »Ženem jo k živinozdravniku.« »K živinozdravniku? E, saj sem tudi jaz j živinozdravnik. Pustite, da jo pregledam.« Kmet ustavi kobilo in živinozdravnik jo pregleduje spredaj, zadaj, odpre gobec, posluša na košu in tolče po rebrih. Nazadnje pa vzklikne: »Pa tej kobili čisto nič ne manjka!« »Nič,« odvrne kmet. »Pa zakaj jo ženeš k živinozdravniku?« »Zato, ker je njegova.« Zakon proti nelojalni konkurenci Dne 5. aprila je bil podpisan zakon o pobijanju nelojalne konkurence. Ta zakon ni važen samo za trgovce in obrtnike, ampak je važen tudi za kmete, ki blago kupujejo. Ravno kmet, ki nima priložnosti, da bi se učil poznavati blago od blaga, se bo ubranil marsikatere škode, če bo dal trgovcu razumeti, da mu določbe tega zakona niso neznane. Po vojni so se namreč začeli razni trgovci in obrtniki posluževati v kupčiji sredstev, ki so vse prej kakor moralna in poštena, samo da so spravili svojo robo med ljudi. V celi deželi se je razvila takozvana »umazana konkurenca«, ki ni škodovala le poštenim in solidnim trgovcem, ampak še najbolj kupcem. Na podlagi novega zakona bo pa umazana konkurenca in pa nepošteno izkoriščanje kupcev precej otežkočeno. Zakon o pobijanju nelojalne konkurence določa med drugim: »Kdor v poslovnem prometu zaradi konkurence zakrivi dejanje proti dobrim običajem, ki morejo oškodovati drugega konkurenta, se lahko toži. Tožbi je namen onemogočiti nadaljno izvrševanje dejanja, odstraniti s tem ustvarjeno nepravilno stanje in doseči povračilo storjene škode. Kdor o razmerah svojega ali tujega podjetja javno govori ali raznaša karkoli, kar more povzročiti zmoto in kar bi dalo s tem temu podjetju v konkurenci prednost na škodo drugega konkurenta, je lahko tožen zaradi razširjanja takih vesti, na odstranitev nepravilnega stanja in na povračilo storjene škode. Semkaj spadajo predvsem podatki o kakovosti, količini, o prirodi in sestavi blaga, ali dejanja glede izvora, prodajnih tržišč in prodajnih pogojev, nadalje podatki o lastninskih in kreditnih razmerah, o proizvajalnem načinu ali o določitvi blagovnih cen, ali o zaščiti blaga s patenti, vzorci, obrazci ali žigi, o metodah proizvodnje ali o delovnih razmerah v podjetju, o povodu in svrhi kreditov, o stanju zalog, o odlikovanjih in prednostih. Strogo se kaznuje po tem zakonu tudi neresnična označba porekla blaga. Pod netočno označbo porekla blaga je razumeti označbo, ki more v poslovnem prometu povzročiti napačno naziranje, da se blago, za katero gre, proizvaja v posebnih krajih, v posebnih mestih ali v posebni državi. Neresnična označba porekla je tudi to, kadar proizvodnik pri drugem proizvodniku nabavljeno blago opremi z znakom svoje tvrd-ke, svojega imena in žiga, ako se s tem morejo v konkurenčnem prometu povzročiti napačna naziranja, da so to njegovi lastni proizvodi. Ne gre pa za neresnično označbo porekla, ako domači trgovec odda v promet blago tujega porekla s tem, da ga opremi s svojim imenom, ali da na blago udari svoj žig, ako s tem ne obeleži tujega blaga kakor da je domačega porekla in ako s tem ravnanjem ne potvori morebitne že obstoječe označbe tujega porekla. Ne smatrajo se za neresnične označbe podatki, ki po poslovnih običajih nimajo več v prometu izključnega pomena glede podatkov, ker so postali dbičajni kot označba vrste ali kakovosti raznovrstnega blaga, razun ako se pristavlja takim podatkom pristavek »pravi, prirodni, resnični, izvirni« itd., ki bi utegnili povzročiti lažnivo predstavo o poreklu blaga. Geografski (zemljepisni) nazivi vinskih proizvodov, mineralnih vod ali izdelkov se ne smejo uporabljati kot oznake ali kakovosti. Ti predpisi ne veljajo za nazive vinskih proizvodov, ki se uporabljajo po posebni vrsti, razun ako za neko določeno vrsto minister ne predpiše kaj drugega, Z odlokom pristojnega ministra se lahko objavijo predpisi 0 označbi porekla blaga, ki se proizvajajo v raznih krajih, čijih klima ali zemlja vpliva na svojstvo blaga (nazivi blaga). Inozemski nazivi krajev se smejo posebej zaščititi v primeru reciprocitete. Kdor neresnično označuje poreklo blaga, je lahko tožen zaradi prepovedi takega označevanja, odstranitve s tem ustvarjenega položaja in za povračilo povzročene škode. Kdor raznaša o tujem podjetju, njegovem podjetniku in blagu vesti, ki morejo škoditi temu podjetniku in njegovim proizvodom, se kaznuje, ako ne more dokazati istinitosti svojih vesti. Prepovedano je tudi zlohotno obeleževanje tujih proizvodov. Kdor to zagreši tako, da more povzročiti nezaupanje med kupci napram zlohotno obeleženi tvrdki, imenu ali nazivu, bo sojen zaradi zlorabe. Kdor prekrši predpise tega zakona, se lahko obsodi ne le na povračilo povzročene škode, temveč tudi na denarno globo do iznosa 50.000 Din. Kot »konkurenta« pa označuje zakon »vsakega podjetnika, ki proizvaja blago podobne ali enake vrste, ali hrani blago podobne ali iste vrste ali pa deluje kot producent v isti ali podobni panogi«. Pod »blagom« se razumejo industrijski in obrtniški proizvodi, kakor tudi proizvodi poljedelstva, gozdarstva in rudarske industrije. Bolečine in tiščanje v želodcu, zaprtje, gnilobo v črevesu, okus po žolču, slabo prebavo, glavobol, belino na jeziku, bledico odpravi, kdor češče pije naravno »Franz-Josef«-greničico, poln kozarec zvečer preden gre spat. Zdravniki-špecijalisti za bolezni v prebavilih pravijo, da je treba »Franz-Josef«-vodo toplo priporočati kot zelo smotreno, domače zdravilno sredstvo. »Franz-Josef«-gren-čica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. I. Albreht: Velikonočna. Dva tisoč let, dva tisoč let ponavlja jo že širni svet, ponavlja pesem večnosti in poje pesem naših dni: Gospod je vstal! Gospod je vstcd! In mali, ubogi, bičani, ki z njim so bili križani, drhte v trpljenju in solzah, da smrt • gorje je strta v prah: Gospod je vstal! Gospod je vstal! On sam, dobrotnik bednih vseh, gre po seliščih in vaseh in z božjo milostno roko jim blagoslavlja zemljo vso; a srca zvesta zadrhte, pobožno prosijo roke, da vedno bi pri nas ostal Gospod, ki je od mrtvih vstal. Manica: Vstal je Gospod . . . Južne sape so zavele po vesoljstvu. Vse brsti, zeleni, cvete in se veseli novega življenja. Zažgolele so p© logu tisočere ptičke, dol in breg pa se je odel z raznobojnim cvetnim plaščem. Vsa narava poje veličastno pesem: »Vstal je gospod...!« Lalikonoga deca, ta pomlad v pomladi, beži na soinčne livade in pleše svoj ringaraja. 0 mladina! Tebi pojo ptički v logu, tvoje so cvetne poljane, tvoja je sreča... Zorna mladenka zaliva brsteči nagel na oknu, rablja gredice rožmarinu in roženkravtu in v sladkem drhtenju šteje dneve, šteje tedne, bo li mogoč šopek do časa, ko pride on, zdrav, in krepak kakor hrast na gori, a vendar tako blag in ljubeč, jo stisne na srce ter ji poreče: »Ne izpustim te več! Pojdi z menoj! Pojdi z menoj, da boš moja za vedno!« Kmet se odpravlja na polje, z očmi in srcem boža ljubo zemljo, ki vsa osvežena puhti iz sebe novo življenje ter obeta pridnemu gospodarju ob času žetve oddolžiti se za ves njegov trud, skrb in ljubezen. Sivi starček ostavlja zapeček in se podaja pod milo nebo, kjer mu žarki pomladnega solnca tako blagodejno ogrevajo otrdele ude. Gledaje skakljajočo deco, se mu orosijo oči... Njegova duša nanovo preživlja vso nekdanjo lepo, cvetno mladost... Vstal ie Gospod! Njegovo veličastno vstajenje se poraja po širni zemlji ter oblagodarja slednjo stvar. slednje bitje pod božjim solncem z novim, upapolnim življenjem. In vsa srca, v Gospodu prerojena in v nadi pomlajena kličejo v hvaležnosti: »Bodi pozdravljena, ti težko pričakovana, ti blažena Velika noč! Aleluja, Aleluja!« Ivan Albreht: Rožice cveto . . . »Gospodična, povejte nam vendar spet kaj lepega in zanimivega,« so prosila dekleta učiteljico Tilko, ki je popoldne prišla malo pogledat v društveno čitalnico. — Kaj naj vam neki povem? — se je nasmehnila učiteljica. — O Veliki noči bi bilo pač primerno, govoriti o vstajenju in prerojenju, toda o tem so vam povedali dovolj lepega boljši govorniki, nego sem jaz! O piruhih in poticah? Gotovo veste o njih povedati več kot jaz. Zato res ne vem, o čem naj bi vam pravila na veliki ponedeljek. — »Kako ste poredni, gospodična,« je potožila Končanova IClarica. »Polno lepega veste, samo pripovedovati se vam ne ljubi!« — Ali jo slišite porednico, kako me je obsodila! — ji je nagajivo požugala gospodična Tilka. — Da ne bo mogla nobena več reči kaj takega, vam bom povedala nekaj o roži - vrtnici ali gartroži, kakor ji pravimo. — »Oh, saj res,« so hitela dekleta, »to bo kakor nalašč za nas.« — Tudi jaz sem takih misli — je odvrnila j učiteljica Tilka. — Zdi se mi celo, da bo zani- j malo tudi fante in celo može ter žene. Saj si skoro ne moremo misliti vrta brez gartrož. — »Dajte, dajte, kar začnite!« so vse križem prosili glasovi in učiteljica Tilka je začela: — Vrtnica — recimo ji kar: roža! je danes cvet, ki zvesto spremlja človeka. Kjerkoli v se tako skromni meri goje cvetlice na vrtu, nočejo pogrešati rože. Tudi v lončkih jo radi imamo na oknih. Z njenim cvetjem krasimo mize ob slovesnih prilikah. Dekle si jo rado zatakne v nedrje, fant jo dene v gumbnico ali za klobuk. Nevesta rada vidi v šopku rožo, v vence, s kakršnimi krasimo slavoloke, vpletamo rože, in v vence, ki se z njimi poslavljamo od naših dragih, kadar nas za vedno zapuste, radi devamo poleg drugega cvetja tudi rože. — Spričo take razširjenosti in priljubljenosti te cvetlice bi človek niti v sanjah ne milil, kakšno burno minulost ima roža za seboj. Zgodovina rože sega v sivo davnino in niti ne moremo reči, kdaj sta se človek in ta ljubka cvetka spoprijateljila. Rimljani in Grki so jo že poznali, gojili in ljubili. V njih dobi je bila roža splošno razširjena in tako priljubljena, da so imeli tedanji velikaši napravljene celo odeje iz spretno zloženih listov rožinega cvetja. Neka cesarica je dala v svojih sobanah laket na visoko natresti rož in napeti čeznje mrežo, da se je potlej pri hoji čisto rahlo dotikala z nogami opojno dišečega cvetja. Izza dobe prvega krščanstva splošno znani rimski cesar Neron je plačal nekoč celo tono (1000 kg!) zlata za rože, ki si jih je nekoč sredi zime dal pripeljati iz Egipta za neko slavje! Z rožami so si venčali bogati razsipneži glave pri razkošnih pojedinah; kajti bili so prepričani, da je rožni vonj lek proti — pijanosti! Rože so krasile glave rimskih svečenikov in sohe njihovih bogov — malikov. Kadar so se vračali zmagoviti vojskovodje domov, je navdušeno ljudstvo sulo rože prednje in jih obmetavalo z rožnim cvetjem. Povsod, povsod je bila v starem svetu roža v veljavi. Celo grmade, na katerih so sežigali mrliče, so krasili z : rožami. Tako je bila že v tej davni dobi roža I človeku spremljevalka od zibeli do groba. V Egiptu so spremenili malone vso rodovitno ravan ob doljnem toku reke Nil v en sam vrt, polu dišečih rož, a v Italiji sami so jih gojili v takih množinah, da je ob slabih letinah narod godrnjal, češ da mora gladovati — zaradi rož! — Tako je bila roža v predkrščanskem svetu podoba tedanjega sveta samega, njegovega razkošja in razsipnosti in njegovega prirodo obožujočega verstva. — Ko se je začelo širiti krščanstvo, so morali oznanievavci nove vere pregnati rožo. Kristjanu je življenje na tem svetu samo prehodna doba, čas priprave in preskušnje za lepše življenje v onostranstvu, paganu pa je bilo tukaj- ; šnje življenje glavni namen in roža njega dišeča 1 podoba. Zato je boj, ki ga je krščanstvo napovedalo stari veri, veljal tudi roži. In res! — i Ogromne cvetlične nasade so posekali in zatrli, i ponekod v Italiji tako temeljito, da še dandanes sameva močvirna puščava na krajih, kjer je 1 nekdaj dišalo morje cvetočih rož! Prvim kristjanom se je roža čisto umaknila, kakor da je res premagana in zatrta. Ali čudo! Kmalu se je izkazalo, da roža ni res premagana; samo po-nižala se je, spokorila se je in se spet vrnila k človeku. Zdaj seveda ni več značila posvetnega uživanja, ne razkošnih naslad in poltenih slasti, o ne, — prišla je nazaj h krščanskemu človeku kot — zdravilna rastlina! 2e v prav zgodnji krščanski dobi so jo začeli ljudje zopet gojiti in izdelovati iz njenega cvetja zdravilno vodo, olje in mazilo! Tako si je vztrajna cvetka iz skrajnega ponižanja znala priboriti pot nazaj v življenje. Čim pa je smela k ljudem kot zdravila, si je hitro znova opomogla. Pesniki so jo začeli opevati in zlasti rdeča roža je bila spet podoba ljubezni! Koliko pravljic jo poveličuje, koliko pesmi jo opeva! — Rožice cveto, ptičice pojo — poje tudi naša narodna pesem! — In ne le, da se je roža vrnila li krščanskemu človeku in si priborila vse svoje nekdanje pravice ter si jih prav za prav še povečala, celo za vero najbolj vneti križarji, ki so hoteli Palestino iztrgati Turkom iz rok, so znatno pomagali roži do zmage. Damaščanka, posebne vrste vrtnica, je prišla šele z njimi v Evropo! — Kakor sicer v človekovo življenje, tako si je znala roža utreti pot tudi v krščansko cerkev. Danes krasimo oltarje z rožami, Marijo imenujemo »Rožo Jerihonsko« in nebroj je slik Marijinih, pa tudi svetnic in svetnikov, ki jih je umetnik okrasil z rožami! Lurško Mater božjo si predstavljamo z rožami pod nogami in v cerkvi si skoro ne moremo misliti lepše cvetlice od rože. Odpustili smo ji nekdanje pagan-stvo in cvetka nam je hvaležna za to. V nebroj vrst se je razcepila in se prilagodila krajem in podnebju, kjer živi. Kot bujno drevo uspeva na jugu, pri nas kot drevesce in grm, povsod pa razveseljuje človeka s svojim vonjem in s krasnimi barvami. Daleč na severu raste celo roža, ki je res nekaj posebnega. Pri njej namreč ne širi opojnega vonja samo cvet, ampak tudi listje! — Vsem je gotova znana naša divja roža, mačeha ali šipek. V Švici so ugotovili 34 raznovrstnih divjih rož, roža pa, ki jo gojimo po vrteh, je razširjena po svetu v 6000 različicah! — Tako je roža izza davnine do danes prehodila dolgo in burno pot. Svetno uživanje slaveča paganka se je spokorila, se vrnila h kristjanom kot zdravilo in se polagoma zopet udomačila. Razširila se je bolj, nego je bila razširjena pred svojim trenutnim porazom. Bila je cvetka vitezov in pesnikov, svetnikom cvetka božje ljubezni, danes pa je vsakomur ljubka znanka in prijateljica, vrtnarjem pa vir lepega zaslužka. Učiteljica Tilka je za hip utihnila in nato z nasmeškom pripomnila: — Naj bo za danes dovolj! Če niste zadovoljne s tem, kar sem povedala, pripišite same sebi! Zakaj ste me silile, da vam na vsak način moram kaj povedati?! No, mladenkam ni bilo treba pripisovati! Toliko so hotele še vedeti podrobnosti, da Tilka že ni vedela, kateri radovednici naj najprej odgovarja. Ni se jih mogla odkrižati, dokler jim ni obljubila, da jim bo v nedeljo spet kaj povedala. (Prosto prirejeno po R. H. France-u.) Kmetijska Matica. Kmetovalci! Izkoristite Velikonočne praznike, ko se boste ob pirhih sestajali na prijateljski pomenek za nabiranje udov Kmetijske Matice! Vsak dosedanji naročnik naj pridobi vsaj še enega novega. Poverjeniki! | Tudi za Vas naj velja geslo: Velikonočne teliskj pomenek, za nabiranje udov Kmetijske Matice! Vsem svojim udom vesele praznike želi uprava Kmetijske Matice. 3)opbt Sv. Peter pri Novem mestu. — Letošnji predpust smo imeli veliko nevest in ženinov. Veselo razpoloženje je vladalo povsod. Pri Ivanu Šporarju v Harinji vasi je ob priliki svatbe zaplesala celo šestinosemdeset let stara mati. Tudi g. župniku se je razsmehljalo lice pri tolikih porokah. — Agrarni interesenti ne kažejo še one zavednosti in skupnosti, kakršna je potrebna za dosego uspehov. Gospod Franc Košljar se mnogo trudi in peha za njihove koristi, toda en sam človek ne zmore vsega. Dokler bo pa vladala nesloga, ni upati na uspehe. O tem morajo biti vsi prepričani. — Voščim uredništvu in vsem bralcem velese velikonončne praznike. Crešniee pri Frankolovem. Dovoljujem si še jaz enkrat oglasiti v »Kmetskem listu« in Vam poročati nekaj iz naših vinorodnih hribčkov. Delo v naših vinogradih se ne nadaljuje s tistim veseljem kot nekdaj. Ni več slišati petja kopačev, ki se zvečer vračajo iz vinograda. Ni več veselja med kmeti, vse je tužno klaverno. Kje je vzrok tej klavernosti? Mi smo tukaj odvisni le od vina in lesa. Zaloge vina so še po naših kleteh polne lanskega in predlanskega pridelka. Nekateri so ga raz-pečali po zelo nizki ceni, da se še delo ne izplača. Kaj je to liter 4 do 5 Din, če kmeta .-dane 6 do 8 Din. Torej pri vsakem litru imamo mi 2 Din izgube. — Gostilničar kupi pri nas vino po 5 Din, potem v gostilni ga toči po 15 do 18 Din. Razne trošarine, ki so naložene "na vino, prevali gostilničar na vinogradnika, od katerega kupi ceneje vina, in drugi del pa na pivca. Tako se izogne bremenom. Poglejmo si to zadevo malo bolj na drobno. Gostilničarji so vsi združeni, organizirani v svoji stanovski organizaciji, tako da jim nihče ne more do živega. A mi kmetje smo prepuščeni sami sebi, raztrošeni, še ne organizirani, zato pa lahko z nami delajo vsi, kar se jim poljubi. Kmetje, ali kaj citate, kako na Danskem kmet sam diktira ceno svojim pridelkom, kdaj bo to pri nas? Tega prej ne bo pri nas, dokler se ne bo kmet zavedal samega sebe, dokler Ibdlbteh H. von Kleist - Ivan Albreht: Dvoboj. (Nadaljevanje.) Opisal mu je sobo, nek stranski prostor nenaseljenega grajskega stolpa. Tja ga je peljala, ne da bi jo bili opazili čuvaji. Pod bal-dahinom je udobno pripravila in z blazinami obložila ležišče, kamor je z njim vred skrivaj legla v nesramni razuzdanosti! Prisega, v takem trenotku storjena, ne hrani v sebi laži! Da sem, zaslepljenka jaz, vsaj še v trenotku, ko se je bil dvoboj pričel, javila to svojemu sinu, bi mu odprla oči, da bi se drhte odmaknil od prepada, pred kakršnim je stal! — Gospa Helena je nežno objela gospoda Friderika, ga poljubila na čelo in vzdihnila: »Poj-diva zdaj! Srd, s kakršnim je zaslužila te besede, jo spoštuje. Pokažimo ji hrbet in naj obupuje ob očitkih, s katerimi ji prizanašamo!« »Podlež!« je rekla Littegarda ter se zbog teh besedi razdražena vzravnala. Bolestno je naslonila glavo na kolena in vroče solze so lile na odejo, ko je dejala: »Spominjam se, da sem bila z bratoma tri dni pred ono nočjo o svetem Remigiju v njegovem gradu. Kakor je imel večkrat navado, je tudi takrat meni v bo še v njem duh hlapčevstva, dokler bo še naš kmet verjel laži kmečkim prijateljem, ki ga z lepimi besedami božajo, ki mu pravijo: Janezek le potrpi, bodo prišli kmalu boljši časi, samo nekaj časa bom še jaz jezdil zlatega konjiča. Če bomo mi na to čakali, da nam bodo drugi ustvarjali boljše čase, tedaj jih nikoli ne bomo dobili. Kajti Bog je tudi sam sebi najprej ustvaril brado, potem šele drugim. — Kmet iz Borovja. Socka. Tudi mi se precej postavljamo na lastne noge. Sedaj imamo že trgovino z mešanim blagom. Ta trgovina nam je precej v olajšavo, da nam ni treba po vsako malenkost leteti k Novi cerkvi ali v Vitanje. Imamo tudi redni avtobus, ki vozi dvakrat dnevno Vitanje—Celje. — Na žagah se nam kupiči les, ki ga ne moremo spraviti ugodno v denar. Vsi se povprašujejo, kaj bomo, če nam bo ruski les delal konkurenco, kajti tukajšnji hribovski kmetje so odvisni le od lesa. — To se tudi opaža v drugih obratih. Če kmet ne more blaga spraviti v denar, prične vse zaostajati. Mnogo bi se naše gospodarske razmere v Socki zboljšale, če bi enkrat dobili novo cesto Dobrna—Frankolovo, kajti potem bi bila Socka eno veliko cestno križišče in bi se vsestranski promet izboljšal in dvignil. Sv. Jurij ob Ščavnici. V zadnjem dopisu smo glede telovadne akademije našega sokolskega društva poročali, da se bo ista vršila dne 18. maja. Ker bo pa ravno na isti dan Sokolsko društvo v Ljutomeru priredilo veliko tombolo, se bo naša akademija vršila v nedeljo dne 11. maja, na kar opozarjamo okoliška društva ter jih obenem vabimo, da v kar najobilnejšem številu posetijo našo prireditev. Št. Jurij ob Ščavnici. Več kot leto dni je že, ko sem si rekel, da opustim poročevalsko službo jurjevške, včasih tako pestre in senzacionalne kronike. Upal sem, da najdem naslednika, ki bo nemoteno in objektivno (nepristransko) javljal dnevne novice. Meni de je mnogokrat očitalo, da sem v svojih poročilih preveč subjektiven (oseben). Ko sem utihnil, sem pričakoval teden za tednom »objektivnih« poročil svojih kritikov na samo osumljenega novinarja. Toda zastonj. A jaz sem radi tega zopet prisiljen sprejeti to lepo in častno službo. Upam, da bom razblinil duhove in zopet bo nemoteno nadaljeval svoje čast priredil svečanost. Oče, ki je rad videl, da so mojo cvetočo mladost slavili, me je pregovoril, da sem se v spremstvu obeh bratov odzvala vabilu. Ko sem odšla že kasno po končanem plesu v svojo spalnico, najdem od neznane roke popisan listič na mizi, ki je vseboval čisto pravo ljubezensko priznanje. Slučaj je hotel, da sta bila oba moja brata tedaj v sobi, ker smo se vprav hoteli domeniti za-stran našega odhoda, ki je bil določen za prihodnji dan. Ker nisem bila vajena imeti pred njima nikakršnih skrivnosti, sem jima pokazala čudovito najdbo, ki sem jo bila iztaknila. Začudenje mi je jemalo besedo. Brata sta takoj spoznalo grofovo pisavo in sta besnela od jeze. Starejši je hotel s papirjem tisti hip oditi k grofu v sobo, toda mlajši ga je opozarjal, kako usoden bi utegnil biti ta korak, ker je bil grof tako pameten, da pisma ni podpisal. V skrajnem zaničevanju takega žaljivega vedenja sta brata še tisto noč z menoj vred sedla na voz in smo se vsi trije vrnili v očet-ni grad s trdnim sklepom, da nikoli več ne posetimo grofove graščine. — To je edini do-dir,« je pripomnila, »kar sem jih kdaj imela s tem ničvrednežem!« — »Kako? Te besede so godba mojim ušesom,« je dejal komornik in se objokanega obraza ozrl nazaj. »Ponovi mi jih!« je dejaL po kratkem premolku in se spustil prednjo na kolena ter sklenil roke: »Me nisi izdala zaradi one propalice in si res brez madeža, kakršnega te je dolžil pred sodiščem? — »Ljubljeni!« je šepetala Littegarda in prižemala njegovo roko na svoja ustna. posle »nivarski biro« s vojim »U« ravnateljem. Začnimo danes le na kratko z motom. Po polju, po travnikih, po cestah, vse je po-življeno. Povsod se dela in tako tudi napenjajo vse sile prosvetna društva, da pokažejo sad zimskega spanja. Vidimo, da prihajajo vsi z novimi metodami. Posebno nas zanima tukaj plakat bralnega društva, ki med ostalim pravi: >Za igro vstopnine ni! Neobhodno pa je vendar potrebno, da vsak, ki hoče dobiti prost vstop k igri, mora iti v župnišče in tam položiti primerno kavcijo, da s tem postane podporni član. Za isto bo dobil izkaznico in s to prost vstop ...!« Vsekakor zanimivo. Dne 9. junija bo igral SKJ in DKFD dramo »Kajn«, na kar že danes opozarjamo. U. Braslovče. Tukajšnja hmeljarska podružnica je imela na cvetno nedeljo ob 9. uri dopoldne v braslovški šoli predavanje. Govoril je g. inž. Ivan Dolinar iz Celja. Predavanju je sledilo precej mož iz cele občine, ki so z zanimanjem sledili naukom, katere je podajal govornik za današnje razmere. Hmeljarji so spraševali za razne nasvete, ki jih je predavatelj prav natanko razložil vsem poslušalcem. V svojem govoru je izrazil željo, da bi se hmeljarji v Savinjski dolini mogli bolj zanimati za obstoj »Hmeljarskega društva« v j Žalcu in ustanavljati hmeljarske podružnice po vaseh, da bi potem skupno prerešetavali med seboj prilike in neprilike hmeljarstva, ker v slogi je moč. Po predavanju se je razvila velika debata. Predavanje o hmeljarstvu, kakršno je bilo pri nas, bi priporočali vsaki vasi v Savinjski dolini, kjer se pečajo s hmeljem, kar je pa v interesu njih samih. Savinjska dolina. Hmeljarstvo po Savinjski dolini in zadnje čase tudi drugod se je tako razmnožilo, da so nekateri kmetje vse posadili s hmeljem, povečini pa do polovice svoje zemlje. Dokler je bil hmelj drag, da je šla cena višje, so kar sadili. V vsakem kotu okrog hiše si videl hmelj, ki je bil po navadi domačih otrok. Kaj pa je danes, naravnost preporod od zadnjih let. Hmeljišča se spraz-njujejo, koti okrog hiš so prazni, otročje veselje je pri kraju, kakor veselje kmetov samih. Takšno stanje hmeljarstva, kakor jim sama uvidevnost prepričuje, bo pravilnejša in bolj praktična. Mislim, da šola, ki so jo — »Si ti,« je vzklikal komornik, »si ti?« — Bil je kakor grudi novorojenega deteta, kakor vest človeka, ki prihaja od spovedi, kakor truplo nune, ki je med redovnim pre-oblačenjem umrla v zakristiji! — »O, vsemogočni Bog, hvala ti!« je kriknil gospod Friderik in objemal njena kolena. »Tvoje besede mi spet vračajo življenje. Smrt me več ne plaši. Večnost, še pravkar liki morje neskončnega gorja razprostrta pred menoj, mi vzhaja zdaj nalik krajestvu, polnem tisočero blestečih sonc!« — »Nesrečnež, kako moreš verjeti temu, kar ti povedo moja usta?« je dejala Littegarda in se mu izvila. »Zakaj ne?« je žareče vprašal gospod Friderik. — »Blaznež! Norec!« je kriknila Littegarda. »Ali ni sveta božja sodba razsodila proti meni? Kaj nisi v onem usodnem dvoboju podlegel grofu? Mar ni on izvojeval resničnosti temu, kakor je bil proti meni izjavil sodišču?« — »Predraga moja Littegarda, varuj se obupa!« je vzdihnil komornik. »Nagrmadi čustvo, ki ti živi v prsih, kakor pečino! Te se oprimi in ne omahuj, naj se tudi zemlja in nebo podereta pod teboj in nad teboj! Daj, da izmed dveh misli, ki nama begajo duha, misliva pojmlji-vejšo in verjetnejšo: da sem namreč v dvoboju, ki sem ga bojeval zate, zmagal jaz! Ne misli, da si res kriva! — Bog, gospod nad mojim življenjem,« je dodal ta hip in si z rokami zakril obraz, »reši tudi mojega duha zmede! Kakor resnično želim biti zveličan, tako trdno menim, da me nasprotnikov meč ni premagal. (Nadaljevanje prihodnja uživali sedaj vsi hmeljarji po Sav. dolini, je dovolj draga in obenem podučljiva. Pričakujemo lahko boljših časov napram zadnjim letom, ker živeli bomo lahko boljše, če bomo gojili samo nekaj hmelja in tega prvovrstnega. Prodaja bo lahka in slovel bo naš savinjski hmelj na trgu. Zadnja leta, ko so imeli Savin-čani denar, so ga imeli vsi. Danes pa ga nima Savinjska dolina, hkrati ga nima nobeden. Ko je bil hmelj drag, je služil denar skoraj bi lahko rekli ves svet. Ko je imel kmet-hmeljar denar, je kupoval razne potrebščine, rabil je hmeljske droge, brez umetnih gnojil ga tudi ni pustil rasti, kje so pa delavci in drugo. Tisti časi, ko je bil hmelj drag, se je delalo tako, a danes je pa v tem primeru čisto drugače. Danes pa, ko je hmelj po 2—3 Din kg, pa ne bo rabil umetnih gnojil, prišel bo do spoznanja, da bo boljše gojiti druge pridelke. Vsak pameten hmeljar lahko uvidi, da ko bi bili kmetje pametni, bi sadili manj hmelja, pa se poprijeli drugih pridelkov, pa bi tako imeli vsaj hrano, hmelj se pa ne da uživati. Vsake stvari naj se ima nekaj, katera se izplača in ugaja našemu podnebju. Z glavo poskušajmo delati, pa bomo uvideli, da z garba-njem ne opravimo dovolj. Da pa pridemo preje do tega, kar mislimo, se moramo organizirati V stanovske (kmetske) organizacije, da v slogi uredimo tisto, kar nam že tisti kažejo, ki so že organizirani. V organizaciji je moč in sloga med kmeti in približali se bomo kmetsko-stanovski organizaciji v bratski Češki. Mladina izobražuj se, beri naše liste in utrjuj se v ideologiji našega mladinskega pokreta in znal boš soditi organiziranega kmeta od drugih slojev. Spodnja Poljskava. Tukaj je umrla gdč. Viktorija Klinar v 40. letu starosti. Ugrabila jo je neizprosna jetika. Rojena je bila v Pon-dorju pri Št. Jurju ob Taboru v Sav. dolini. V 26. letu pa je odšla v službo v Trst. Služila je celih 13 let vedno pri eni družini, bolezen pa jo je nadlegovala in tako je morala pustiti službo. Lansko leto j prišla k svoji sestri na Poljskavo. Obležala je in tako hirala celo leto, ko je dne 9. aprila ob pol 2. uri zjutraj za vedno zatisnila trudne oči. Bodi ji žemljica lahka, ostalim pa naše iskreno sožalje. Požar v Beli Krajini. Na cvetno nedeljo ravno med deseto mašo, ko je bila večina ljudstva pri maši v Ribniku, je izbruhnil v belokranjski vasi Zaluko strahovit požar. Goreti je začela hiša kmeta Jure Belaniča, od koder se je ogenj z bliskovito naglico razširil na celo vas. Slamnate strehe so bile na mah v objemu požara in ni minila niti ura, ko je bila cela vas spremenjna v žalostno pogorišče. Uničenih je bilo 32 kmetom več kot 100 poslopij. Rešiti niso mogli skoro ničesar. Prišli so ob vse, pohištvo, obleko, živila in pa orodje ter mnogi tudi ob živino. Marsikateremu so pogoreli tudi skromni prihranki težkega dela in žuljevih rok, tako da je postal tekom ene ure iz dobrega kmeta popoln berač. Juri Belaniču, v čigar hiši je ogenj izbruhnil, je zgorelo poleg vsega drugega tudi 150.000 dinarjev, ki jih je namenil za zidavo novega gospodarskega poslopja. Kako je pač ogenj nastal še niso mogli ugotoviti. Škoda je velikanska in je v prvem hipu niso mogli niti preceniti, ker so bili vsled nesreče vsi zbegani. Siromaki so potrebni nujne pomoči. Bukev ubila drvarja. Drvar Ant. Rajšek iz vasi Verdrenga pri Kočevju je odšel v gozd podirat bukve s svojima dvema sinovoma. Ko so že blizu končali delo in se spravili nad zadnjo bukvo, je ta padla tako nesrečno na starega Rajšeka, da mu je zdrobilo lobanjo in polomilo vse kosti. Sinova sta mrtvega očeta odnesla domov, da ga še enkrat vidi devetero nesrečnih otrok. Pridobivajte člane Kmetijski Matici! 3loi)ice Novi patrijarh srbske pravoslavne cerkve. Nj. Vel. kralj je imenoval izmed treh predlaganih kandidatov skopskega mitropo-lita V a r n a v o za novega poglavarja pravoslavne cerkve v Jugoslaviji. Major Colarič — umrl. V Ljubljani je umrl v petek dne 11. t. m. ustanovitelj in častni predsednik »Zveze slovenskih vojakov iz svetovne vojne«, major v pokoju, g. Martin Colarič. — Pokojni je bil nadvse simpatična osebnost, vnet zagovornik pravic vojnih vdov in sirot ter predstavnik vojakov iz svetovne vojne. — Menda ni bil postavljen noben spomenik padlim vojakom v Sloveniji, kjer ne bi bil nastopil kot slavnostni govornik major Colarič in vsako leto, od ustanovitve Zveze vojakov iz svetovne vojne, smo ga videli na Brezjah, ko je govoril desettisočim možem one lepe vzpodbujajoče besede. Tudi letos bi jim govoril, ali smrt je hotela drugače. Pokopali so ga ob ogromni udeležbi v nedeljo 13. t. m. Ohranjen mu bo trajen spomin. CJospod minister trgovine in industrije Juraj Demetrovič, častni predsednik jubilejnega vzorčnega velesejma v Ljubljani, Pred nekaj dnevi je gospod minister ljubeznivo sprejel deputacijo, ki mu je predložila prošnjo, da prevzame mesto častnega predsednika ljubljanskega velesejma. Gospod minister je sprejel mesto in obljubil, da se udeleži otvoritve jubilejne prireditve osebno. Občni zbor ljubljanske borze se vrši dne 5. maja t. 1. ob 16. uri v borznih prostorih v Ljubljani. Deputacija kmetov i? ljubljanske okolice, sestoječa iz 45 mož, med temi 9 okoliških županov, se je zglasila v ponedeljek, 14. t. m. pri ljubljanskem županu g. dr. Pucu v zadevi z novim mestnim proračunom povišane uvoznine, zlasti na mleko. Deputacija je zahtevala popolno odpravo uvoznine na mleko ter ublažitev užitnine na druga živila. Gosp. župan je deputacijo prijazno sprejel in ji obljubil, da se bodo želje okoliških kmetov po možnosti upoštevale ter da bo vse njene predloge in želje predložil finančnemu odboru občinskega sveta. Deputacija je izjavila, da bo počakala do velikonočnih praznikov na ukrepe finančnega odbora in'če do tedaj ne bodo zahteve uvaževane, bodo kmetje prisiljeni povišano uvoznino in užitnino prevaliti na kon-zumenta, ker ne morejo kmetje prenesti zmanjšanje dohodkov že itak nerentabilnega kmetskega gospodarstva. Avtobus povozil otroka. V Primskovem pri Kranju je povozil preteklo soboto avtobus Jezersko — Kranj 6 letnega dečka, sina čevljarskega mojstra Antona Pelko. Ravno v trenotku, ko je privozil avto izza ogla Petkove hiše, je skočil nesrečni otrok čez cesto, tako da so ga kolesa zagrabila in mu popolnoma zmečkala glavo. — Otrok je bil takoj mrtev. Most med Beogradom in Zemunom. — Beograd dobi torej v najkrajšem času dve velikanski zgradbi, ki bodeta po svoji obsežnosti in tudi stroških največji v naši državi. To bodeta mostova Beograd—Pančevo in pa Beograd—Zemun. Dočim se dela prvega mostu že bližajo koncu in ga grade Nemci na račun vojne odškodnine, so bila te dni oddana dela za drugi most neki francoski in neki nemški tvrdki, kot najcenejšima ponudnikoma. Most med Beogradom in Zemunom čez reko Savo bo služil voznemu in tramvajskemu prometu ter za pešce. Dolg bo 757, širok pa 18 metrov, Most mora biti zgrajen v 38 mesecih. Skupni stroški so določeni na Din 179,896.175. Novi most bo nosil ime Nj. Vel. i kralja. Samo tako se lahko nekaj doseže. Za- ] grebški gostilničarji so imeli v torek, dne 8. t. m. sejo, na kateri so proglasili bojkot vseh domačih pivovarn. Zahtevali so tudi znižanje uvozne carine na inozemsko pivo. Vse jugoslovanske pivovarne so kartelirane (združene) in razdeljena v interesna področja. Carine znašajo brutto za netto 1101-60 dinarjev. Zagrebške pivovarne računajo za hI piva 728 Din. Od tega odpade 220 Din na mestno, banovinsko in državno trošarino. Cena pivu znaša torej 508 Din. Puntigamsko pivo, vagon dostavljen v Zagreb, stane 376 Din. V to ceno je vračunana vrnitev sodov. Plzensko in Budjejevičko pivo stane 288 Din, prevoz 183 Din, tako da stane v Zagrebu 471 Din. Torej je za 36 Din cenejše od zagrebškega. Na zborovanju so dali vsem pivovarnarjem ultimatum do 25. aprila do 12. ure, do katerega časa morajo znižati cene za 200 Din pri hektolitru. V nasprotnem slučaju bodo vsi gostilničarji v Savski banovini prenehali točiti pivo. Tudi slovenski gostilničarji bi morali tako postopati. Zadruga malih in srednjih mlinarjev. Izmed vseh obrti je v današnji krizi brez dvoma mlinarska najbolj prizadeta. Cene žitu so zadnja leta tako padle, da zasluži najboljši mlin dnevno jedva toliko, kolikor zasluži mali Obrtnik. Star običaj je še vedno v navadi, da pobirajo mlinarji za svoje delo »merice«, ki so ravno v tej krizi za mlinarje skrajno neugodne. Kjer meljejo mlinarji za plačilo, je varijacija cen za nje brezpomembna, ker on redno zasluži to, kar mu za delo pritiče. Vse te okolnosti so dale povod razumnejšim mlinarjem, da so začeli misliti na zadrugo, ki naj bi zlasti v takih okoliščinah pomagale šibkejšim mlinarjem do obstanka in razvoja. Minulo nedeljo je bil v Zagrebu ustanovni občni zbor take zadruge, katerega so se udeležili interesenti cele kraljevine. Član zadruge lahko postane vsak samostojen mlinar, ki plača vpisnino po 100 Din in zadružni delež po 3000 Din. Deležev ima lahko en član več, ima pa le samo eno glasovalno pravico. Zadružni delež se lahko odplačuje v mesečnih obrokih po 100 Din. Zadruga bo pričela poslovati takoj, čim bodo zadružna pravila oblastveno odobrena. Do zadružnih udobnosti bodo imeli pravico izključno le člani. ROKAVICE, NOGAVICE, ŽEPNE ROBCE, KRAVATE, FINO DAM-SKO, MOŠKO IN OTROŠKO TRIKO-PERILO, DIŠEČE MILO, TORBICE, ČIPKE, POTREBŠČINE ZA ŠIVILJE, KROJAČE, TAPETNIKE, ČEVLJARJE IN SEDLARJE NUDI JOSIP PETELINC, UUBUANA BLIZU PREŠERNOVEGA SPOMENIKA ZA VODO Mature na srednjih šolah. — Po novem pravilniku o polaganju mature odpade na realnih gimnazijah izpit iz latinščine, na humanističnih gimnazijah pa izpit z matematike. Italija za vojno letalstvo. V letošnjem ital. drž. proračunu znaša postavka za vojno letalstvo 700 milijonov lir. Minister za letalstvo Balbo je ob priliki sprejetja tega proračuna izjavil, da se bo v najkrajšem času zvišal na 1000 milijonov lir (ena milijarda), ker mora biti Italija pripravljena za vsak slučaj. Te številke govore pač jasnejšo besedo, kakor razorožitvena konferenca v Londonu. K0RBTN0ŽJ«.h,5. PO ZNIZANiH CENAH KAKOR:! Vsi vi ikistl glasne priJe llTmiu™ nizki ceni ievliev znamke STANDARD" Priče ste da 30 bila zadn^e NITROFOSKAL - RUŠE«, katero sestoji iz apnenega dušika, superfosfata in kalijeve soli. Kdor z Nitro-foskalom gnoji, gnoji istočasno z dušikom, fosforom, kalijem in apnom ter si prihrani večkratno trošenje umetnih gnojil. — Stalna saloga pri EKONOMU, Ljubljana, Kolodvorska ulica 7. L.MIKUŠ LJubljana, Mestni trg IS Deiniki c*. Izobražen vdovec 57 let star, s premoženjem v letovišču, išče sposobno gospodinjo, prijetne zunanjosti in dobrega značaja. Poznejša ženitev ni izključena. Cenj. ponudbe s sliko je poslati na Upravo »Kmetijskega lista« pod šifro »Prijeten dom«. Podpirajte trgovce, ki oglašajo v našem listu! Vinogradniki! Za uspešno pobijanje bolezni vinske trte uporabljajte zajamčeno 98/99%no modro M*tn*MMJk^ galico fei je najboljša. JE DOSPEL! - DOBAVLJA GA PO KONKURENČNI CENI LJUBLJANA, KOLODVORSKA ULICA 7 GOSPODARJI, NAROČITE SI GA TAKOJ! Glavno zastopstvo: Z. A. FISCHER, Zagreb, Hatzova ulica broj 10. mm ee dobi samo pri M. Težaku, Zagreb, Gundullčeva ulica 13, v kanticah od 5 kg in stane ena kantica s postnim povzetjem Din 125-—. To olje je nesporno najuspešnejše sredstvo za krmljenje slabotne in zahirane živine in sicer radi bogate vsebine na vitaminu A in posebno radi vitamina D, ki ga v nobenem drugem krmilu ni. Pacijent: Kam naj grem, gospod doktor, da ozdravim želodec in uredim prebavo? Zdravnik: V Rogaško Slatino! Tozadevni prospekti se dobe pri ravnateljstvu zdravilišča, kakor tudi v vseh pisarnah „Putnikaa. V času izven glavne sezone izredni popusti! Igra vojaška godba! Direktne železniške' zveze! III Za travnike in deteljiŠča uporabljajte SUPERFOSFAT, a za vinograde, krompir, koruzo in povrtnino je najbolje polno gnojenje, katero se izvrši v obliki mešanice ali >Herkules< (organski KAS) Superfosfat, mavec, Herkules, kakor tudi vsa ostala umetna gnojila nudi po najpovoljnejši ceni >FOSFAT< D. D. za promet in trgovino z umetnimi gnojili ZAGREB, Mažuraničev trg 4 = Brzojavi: Fosfat-Zagreb Telefon: 29-13 Vsa pojasnila brezplaino. ••• Zastopstva v vseh večjih mestih ilTš Modro galico, najboljše kvalitete garantirano 98, 99% nudimo pri odjemu celega vagona franko vsaka postaja v Dravski banovini po ceni Din 7'80 za kg. Pri odjemu na drobno Din 8"— za kg franko skladišče Ljubljana. »EKONOM«, Ljubljana, Kolodvorska ulica 7. Hranilnica in posojilnica za Kandijo in okolico Ustanovljena lata 1808. Ustanovljena leta 1898. registrovana zadruga s neomejeno saveso v Kandiji v lastni hiši. Sprejema hranilne vloge od vsakogar, jih obrestuje najugodneje, nudi popolno varnost, izplatuje toino. -- Rentni davek plaCuje sama iz svojega. 000201485323532348532353234853482302000201534848484848484848010123485348532353485323485302914853485353534848