831. štev. V Ljubljani, četrtek dne 9. aprila 1914. Leto in. PossnK .na štev. „Dneva“ stane 6 vin.; ravnf tolik*' p.samezna številka „Bodeče Nežea. „DANa izhaja vsaki dan zjutraj; tudi ob nedelja! In praznikih. Vsako nedeljo ima humoristično prt logo ,.RODEČA NEŽA". Za ljubljanske naročnike ,stane „Ban“ e prilogo dostavljali na dom celo-,letno 20 K, mesečno 1*70 K; brez priloge celoletno 18 K, mesečno 1’50 K. Za zunanje naročnike stane „Dan“ s prilogo celoletno 22 K, četrtletno 5T)0 K, mesečno 1'90 K. —- Naročnina se pošilja ••J "? »M upravniStvu. Telefon številka 118. Neodvisen političen dnevnik s tedensko humoristično prilogo »Bodeča Neža“. Čut narodne skupnosti. Gorica, 7. mal. travna. Zadnje občinske volitve v Gorici so jasno pokazale, da se je zbudilo Soriško Slovenstvo k novemu narodnemu življenju. Vzbudil pa se je tudi čut narodne skupnosti, ki je neob-hodno potreben za razvoj vsakega naroda. Pri Nemcih in Lahih je ta čut dosegel skrajno točko, kar je razvidno zlasti na našem slovenskem jugu. Ce gre n. pr. za uveljavljenje laškega življa, bodisi pri volitvah, bodisi v kaketn drugem oziru, takoj zašumi po vseh laških gnezdih. Iz vseh kotov prihajajo priznanja, pohvale in vzpodbude, ki brezdvomno ugodno vplivajo na laško prebivalstvo. Ce pa se končno res uveljavijo laške nakane, tedaj pa ni konca ne kraja laškega fanatizma. Slovenci smo sicer radi narodni, toda manjka nam pravega navdušenja, s katerim bi praznovali narodne zmage. Manjka nam pa tudi sila ogorčenja, s katerim bi protestirali vi°mf°Mražnini napadom. To se pra-Sti. O tein ""odne^uP"®- ogroženo ozeinije na S? Koroška, Štajerskem Itd. R«,"a“ kronovmati, a to ne sme ovirat( naš narodne skupnosti. Slovenec ]e Slovenec, pa naj živi pod Alpami ali pa »b Adriji! Primorski Slovenci tudi ne delajo velike izjeme v tem oziru. So Pač preveč zaposleni z obrambnim detom, ki je lahko vzgled »severnim« Slovencem. Treba je pomisliti kako tožavno stališče imajo n. pr. tržaški Slovenci, ki vidno napredujejo. Njihovo napredovanje gre počasi, a gotovo! Razvito je pa tudi njihovo narodno življenje, ki je edini pogoj za narodno ohranitev. Seveda, čutijo se osamljeni v narodnem boju proti mnogoštevilnemu sovražniku. Naravno središče Slovencev, ^ bela Ljubljana, se malo briga za tržaške Slovence, kakor sploh za vse druge, ki morajo biti noč in dan na bojnem Polju. Ljubljani, kakor sploh Kranjem še posebej manjka v naivečji *«eri čut narodne skupnosti. Dočim 86 Slovenci izven Kranjske ozirajo Jto slovenskem središču in pričaku-toio vsai dobre besede, se kranjska, Oziroma ljubljanska gospoda niti ne kinpriča.adale‘ žaI°stno je to dejstvo, narodnega Jj^^^venci še daleč od Ko so stopili n^‘ goriški Slovenci dneY,~vr5h nioč 9lnvenstva • dan’ da Pokažejo moc slovenstva m se zavzamejo za svoje narodne pravice, so zaman iskali vzpodbujevalnih in prijateljskih LISTEK M. ZEVAKOs Srce in meč. Roman iz francoske zgodovine. (Dalje.) mrai*r° hekaS zameI« to zamr- jem 2adbvoljen s tem prvim odkrit-’ Se je vrnil v svojo sobo. n ^poidite je minilo brez poseb-solitiino um ali pa bel? Ce že mora biti strankarstvo, je glavno, da se podpira tisto stranko, kateri je narodnost prvo načelo. Le tako bodo zginile naše deželne meje, ki so zarisane na zemljevidu, katerih pa v resnici nikjer ni, koder biva slovensko-hrvatski-srbski narod. Primorskim Slovencem pa naj bodo zadnje goriške volitve še poseben zgled, da je treba čuvati narodno skupnost in se zavedati resnih časov, v katerih živi primorsko Slovenstvo. Kajti pride dan, ko bo goriški Slovenec stopil v vodstvo narodne vojske, ki bo premagala stoletnega sovražnika primorskih Slovencev. Fn ta dan ni daleč! »1 a lakaj je tako vljuden, da je kar sitno človeku!« si je mislil Pardajan. »No,« je nadaljeval glasno »gospod oskrbnik je sklepal popolnoma prav in gospod oficir mu izraža svoje visoko zadovoljstvo. Saj menim, da sem jaz tisti gospod oficir, ali ne? Toda povejte mi, prijatelj, ali veste, koliko je v tej vrečici?« »Da, gospod oficir: šeststo tolarjev.« »Šeststo! Samo petsto bi jih imel dobiti!« »Res je, gospod oficir, ali k temu pridejo še potni stroški; gospod oskrbnik mi je velel, razložiti to gospodu oficirju.« »Sto tolarjev za pot! (Bogme, vljudnost tega človeka je manj neznosna, nego sem si mislil)... Hvala, prijatelj; bodite tako prijazni, pa odvežite vrečico.« »Storjeno, gospod oficir,« je rekel lakaj, izpolnivši njegovo željo. »Vzemite si iz nje pet tolarjev.« »Storjeno, gospod oficir.« »Dobro; vtaknite jih v svoj žep, da pojdete pit na moje zdravje.« »Hvala, gospod oficir,« je dejal tokaj in se priklonil do tal. »Obljubim vam, da zapijem jutri vaših pet tolarjev do zadnjega beliča.« »Zakaj jutri, prijatelj? Zakaj ne ze danes? Ali veš, kje boš jutri? Kar danes jih zapij, sinko moj; varno je varno.« »Rad bi storil tako, ali ukazano mi jc, biti na razpolago gosppdu oficirju ves današnji dan.« Slovenska zemlja. TRBOVLJE. V zadnji številki smo opozorili naše čitatelje. da je imenovan naš najboljši prijatelj stavbni mojster Hans Domes stavbnim »svetnikom«. Danes spopolnimo na našo veliko žalost, da nas zapusti ljubljenec Domes, ker ga je upravni svet na Dunaju za izvanredue »zasluge« kot »strokovnjaka« in »neseblčneža« pri raznih rudniških stavbah poslal v »velezasluženl« penzion. Pomagal je dragi naš »prijatelj« rudniški delniški družbi do visokih!? dividend, delal vsikdar in povsod v »interesu« rudnika. Znal jc »štediti«! pri stavbnem materijalu, ostfbito pri »opeki«, da ni prišla pretežka in predraga!? na razne strehe rudniških hiš. Bil je vsikdar na mestu, kadar jc bilo treba zabavljati črez te proklete »bindi-šarje« in pomagati krčiti število istih. Za vse te zasluge se mu je upravni svet izkazal hvaležnega, mu poslal plavo polo, katere vsebino prinesemo v prihodnji številki. Znano je, da je grozil našemu dopisniku s — pasjim bičem, če ga izsledi. Seveda, tudi če bi ga izsledil, bi bilo potrebno za tako junaštvo najmanj — dveh in potem bi še bilo vprašanje, na koga hrbet bi šel pasji bič žvižgat in plesat. Ko pa se je dični naš Domes konečno uveril, da s takim junaškim groženjem ne bo opravil ničesar, se je proti nekomu izrazil, da, kar ne more doseči tako, bo pa dosegel — s podkupljenjem, češ: »Med uredniki so tudi — šuftje!« (Op. ured.: Ko bi Domes ne bil — Domes, bi imel že davno zasluženo plačilo tudi za to infatnijo.) No, Domes je delal pač račune brez krčmarja. Štajersko. Maribor. (Iz se/e občinskega sveta.) Minole dni je imel mariborski občinski svet izredno sejo* Na dnevnem redu je bilo zboljšanje plač mestnih (magistratnih) uslužbencev. Sklenjeno je bilo, zvišati*vsem uslužbencem plače po načinu nove službene pragmatike. Mi smo že poročali, da izda mesto tozadevno 91.000 kron na leto, kar pride v veliki večini v dobro samo višjim magistrat-nim uradnikom kot nacionalno korito; ostali uslužbenci so večinoma beraško plačani. Novo povišanje bo dvignilo zgorajšnjo svoto za 32.000 kron na leto, torej: 123.000 K! V dobro pride i tokrat to povišanje v prvi vrsti — višjim uradnikom. Magi-stratna klika dela z vsemi močmi na izpopolnitev močne opore, da lažje terorizira. Maribor. (Zastrupit se je hotela.) Kot smo že pred dnevi poročali, je zginil poročeni knjigovodja G. z neko koristinjo mestnega gledišča v svet uživat sadove prepovedane ljubezni. Mož pa ima zelo energično ženo, ki ga je kmalu za ušesa nazaj privlekla. Ko je bil konečno zopet doma na varnem pod precej moškim panto-feljnom, je pozabil tudi na koristinjo. Ta je prišla nazaj v Maribor, a jo ravnatelj ni hotel več sprejeti. Vsled tega si je v kavarni »Centra!« pred par dnevi vlila v kavo veronal. Smrti so jo rešili, ker je bila doza preslaba. Fala na Dravi. Ključavničar A. Benko, uslužben pri elektrarni, se je 3. t. m. skregal s svojim stanodajalcem Ritovskom, ker mu ta ni dal takoj sveže rjuhe na posteljo. Konečno je šel v neko krčmo, se ga zdobra napil in se proti 2. uri dne 4. t, m. vrnil pod okno ter začel razsajati, vsled česar ga je Ritovšek z vodo polil. To pa je Benka tako razjarilo, da je zagnal skozi okno debel kamen, ki je zdrobil šipe, neko stekleno omaro in neko podobo. Benka so zaprli. Juršinci pri Ptuju. 31. marca popoldne so zaprli 231etnega kočarja Frana Frasa, ker je osumljen, da je svojo ženo umoril. Našli so jo istega dne zjutraj v postelji mrtvo. Imela Je na glavi in bradi ter vratu močne krvne podplutbe. Sosedje Frasovi trde, da je ta svojo ženo večkrat neusmiljeno pretepal in jo še pred kratkim davil z jekleno verigo. Da je če-sto zelo surovo z ženo ravnal, Fras priznava, ne pa, da bi jo bil umoril. Hišna preiskava je dognala, da Je hranil Fras tudi arzenik in oetovo kislino. Požiralnik mrtve jc kazal sledove razjedajoče kisline. Mala kronika. VMariboruje povozil nek avtomobil neko bOletno starko in jo nevarno poškodoval. — V M a r > b o r u so se splašili konji veletrgovca Martinža. Hlapec je padel vsled sunka raz voza in si zlomil nogo. — V Mariboru je dne I. aprila dezertiral od 3. polka hav-bičnega polka topničar Jos. Sommer-auer. — Trbovlje. Dne 29. marca sta šla zakonska Rožman v Retje v gostilno Zupan. Proti večeru se je napotila žena s 13mesečniin otrokom sama domu. Ker jc Rožman pri povratku ni našel, so jo iskali. Dne 30. marca so našli nje glavnik in kmalu na to dete. mrtvo, viseče na vejah grmovja tik nad Savo. Jeli Rožmanova v vodo zašla, ali pa se hotela usmrtiti, ni znano. — V L e o b n u so zaprli 32Ietno I. Beck iz Gradca, ker je vrgla svoje dva meseca staro dete v Leopoldsteinsko jezero blizu Eisencrza. — V Mariboru je lansko leto ribičarsko društvo razprodalo 50.000 mladih postrvi. — V L e o b n u je eksplodiral stroj v tovarni za lepenko in papn »Brigi u. Bergmeister« ter napravil škode za 50.000 K. Desetero delavcev je bilo v trenotku eksplozije v sosedni sobi pri kosilu. Ranjen ni bil nihče. Za 600 kron. (Pogovor našega dunajskega poročevalca z dobro informirano osebo.) »Uprava »Dneva« je prejela od zunanjega ministrstva 600 kron. Denar je bil poslan po »Dnevovem« čeku. Kaj sodite vi o tem?« »Kdor pozna namene dispozi-cijskega fonda, mu ne bo težko odgovoriti.« »Morebiti ste me napačno razumeli. »Dan« namreč ni klerikalcu list, ampak je neodvisen dnevnik, skrajno radikalen, napreden, naroden ...« »Razumem. Toda tudi neodvisni listi so lahko odvisni...« »Vendar ne bodete zaradi tega sodili, da je »Dan« dobival stalne podpore...« »Tega ne, ampak lahko bi jih dobival.« »Opozarjam Vas na to, da jc »Dan« prišel za »Jutrom«, da je torej zaznamovan kot »Jutrov« naslednik, da piše n. pr. Graški Tagblatt o njem, da je »Serbenblatt« in da imajo tudi na vladi tako mnenje o njem.« »Ravno za to bi lahko dobil podporo ...« »Iz dispozicijskega fonda?« Da. Ampak samo enkrat k večjemu dvakrat.« »A kaj potem? ... »Potem bi ga izdali i.. glejte provokatorja. S tem bi bil list uničen.« • »Ali veste za kak tak slučaj.« .»Doslej so se buli takih poskusov oz. skušnjav, mpak opozarjam Vas na Šviho.« »Kaj je s Šviho?4< »Pri Švihi ni šlo toliko za osebo, kakor za stranko. Narodni socialci so vladi gotovo neprijetni. Ako bi jo mogla diskreditirati, bi ji bilo zelo po godu. To bi se dalo najlepše doseči, če bi se dokazalo, da so nar. soc. poslanci podkupljeni. — Kdo naj taki stranki zaupa? Zato je vlada plačevala Šviho. Ne zato, da bi kdo ve kaj njega izvedela — saj posebnih skrivnosti ni mogla izvedeti — ampak dr. uniči stranko. To je sistem. Kadar bi prišel pravičas, bi vlada sama razkrila stranko.« »Torej mislite, da bi bilo isto pri »Dnevu?« »Skoraj gotovo. Naš policijski aparat je sedaj precej obsežen. Detektivi, špijoni, šipclji, provokatorji itd. stanejo ogromno denarja. Naravno je, da morajo vsi ti ljudje dokaza- »Aha, to sem hotel vedeti,« je zagodrnjal Pardajan. »Torej ne smeš...« » ... Zapustiti gospoda, tako je! Moram mu streči, i>e da bi se oddaljil le za hip.« »Prekleta živina, kako nadležen je človeku s svojo vljudnostjo,« je pomislil klativitez. »Oh, vraga, sko-ro bi bil pozabil!« je dejal zdajci. »Moj konj! Moj ubogi konjiček! Prijatelj, sezi še enkrat v vrečico.« »Storjeno, gospod oficir.« »Vzemi še pet tolarjev.« »Jih že držim.« »Stori mi veselje in pojdi nemudoma v krčmo pri »Sesajočem teletu«. Ali jo poznaš?« »Poznam. Med Rokovnjaščino in Luvrcm.« »Tam, da. Plačaj krčmarju račun — kakih deset liver bo — ki sem ga pozabil poravnati sinoči; kar ostane, je tvoje, zato pa privedi mojega konja domov. Stopi, prijatelj, stopi. In ko se vrneš, pazi, da me ne zbudiš. Slabo sem spal sinoči, pa hočem popraviti zamujeno popoldne, da bom zvečer spet čil in dobre volje za izprehod, ki ga napravimo drevi.« Lakaj se ni ganil. »No?« Je vprašal Pardajan. »Pojdem, gospod oficir, a jutri.« »Ehe, kaj še! In če bom potreboval konja že danes?« »Konjušnice njegove svetlosti so gospodu oficirju na razpolago.« Pardajan je že gledal okrog sebe, kje bi našel pripravno palico, da jo zlomi na lakajevem hrbtu; kar ga je pomirila nenadna misel. Zasmejal se je; in ko se je bližalo kosilo koncu, je nalil kozarec vina ter ga ponudil svojemu ječarju. Zakaj lakaj je bil v resnici njegov stražnik za ves današnji dan. »Kako ti je ime, prijatelj?« ga je vprašal. »Didje, gospod.« »Izborno. Didje, pogoltni mi tole, ker ne smeš v oštarijo.« Lakaj je zmajal z glavo in odgovoril : »Gospod oskrbnik me je opozoril, da me odpusti iz službe, če sprejmem od gospoda oficirja le kozarec vina — ako se mi ne zgodi še kaj hujšega.« »Ta razbojnik! Podla mrha me hoče zadušiti s svojo nesramno vljudnostjo!« je zarjul vitez v svojem srcu. »Izborno,« je povzel, »Ti si zvest in pokoren. Naravnost pojdeš v paradiž.« Obenem je vstal in stopil par-krat po sobi semtertja, dočim je lakaj pospravljal mizo. Nato je stopil k vratom ter jih zaklenil dvakrat. Sele zdaj se je vrnil k lakaju ter mu položil roko na ramo: »Ukazano ti je torej, da se ne ganeš od mene ves dan? Do noči me hočeš torej dolgočasiti in mi braniti spati?« »Tega ne, gospod oficir. Stati moram na hodniku pred vrati.« »In če bi se mi zljubilo iti odtod, bi mi sledil za petami kakor senca?« »Ne, gospod oficir. Toda tekel bi obvestit nemudoma gospoda oskrbnika.« »In kaj bi rekel, prijatelj Didje, če bi te poizkusil zadaviti?« »Ničesar ne bi rekel, gospod oficir. Kričal bi — kaj hočem drugega?« Vsa ta nedolžnost pa ni omečil? starega viteza, ki je tem strastneje želel preiskati dvorec, čim skrbneje so bili ukrenili njegovi gostitelji vse, da mu preprečijo to. »Kričal bi! Mlini! Radoveden sem, ali bi ti ostalo časa za to!« Vsporcdno s temi besedami je zagrabil Pardajan po bliskovo svojo šarpo, ki jo je bil medtem odvezal, in preden jc mogel nesrečni lakaj zagnati obljubljeni krik, mu jo je omotal okrog obraza in jo zaveza? s krepkim vozlom, tako, da so bila služabniku zamašena usta po vseh pravilih umetnosti. Obenem pa je izdrl bodalo in rekel hladno: »Ako se ganeš ali povzročiš U najmanjši šum. si mrtev človek.« Didjč je padel na kolena. Ker ni mogel govoriti, je dvignil roke v gesti, ki je bila dovolj proseča kljub prisiljenemu prošnjikovemu molku. »Dobro'« je dejal Pardajan. »Kakor vidni, hočeš biti pameten. In jaz sem rešen tvojega večnega in neznosnega ‘gospoda oficirja’. Ali si pripravljen, ubogati me. Premisli dobro, oreden odgovoriš.« ti. kako zelo so potrebni — zato stikajo za veleizdajalci. V talcem sistemu pade mnogo nedolžnih žrtev. Žrtve so potrebne, da se opraviči obstoj t. zv. tajne policije. Zato se iz raznih krajev na višje mesto poroča o nevarnosti oz. o nevarnih skritih organizacijah. o iredenti, o veleizdajalcih. Iz tega žive detektivi. Nič ne dvomim da so tudi o »Dnevu« svoje poročali.« »Slišal sem, da v Ljubljani podčrtajo vsak osumljivo besedo in poročajo na Dunaj...« »Lahko Vam rečem, da so gotovi listi od gotovih ljudi priporočeni in da vživajo kot taki posebno pozornost vlade.« »Kaj je torej vlada nameravala z onimi 600 kronami...« »Ne bojte se: vlada je bila dobro informirana. Vedela je gotove stvari — in potem je poskusila. Mislila si je: Pošljimo 600 K. Ako se list uda — je zgubljen, ker veste, da limonade ljudje ne marajo citati —• posebno dandanes, ko uspevajo le listi z odločnimi programi. Ako list spravi denar in bo pisal kakor doslej — ga bomo o priliki razkrinkali — češ plačevali smo ga, da je izdajal ljudi... Vlada bi imela dokaze v rokah — in »Dan« bi izgubil zaupanje v narodu...« »Ali mislite, da mnogo plačajo?« »Ne mnogo: pošljejo enkrat, dvakrat — to je dovolj, da imajo v rokah dokaze, potem store svoje...« »Denar je bil poslan po čeku »Dneva«...« »To je najboljši dokaz, kajti tu bi imeli jasno dokazano, da je »Dan« dobival podporo, da je bil v zvezi itd....« »Ali ne mislite, da je bila pomota.« »Pomota ni nikjer izključena. Vetn. da je na jugu več listov, ki dobivajo podporo iz dispozicijskega fonda. Vladi je mnogo na tem, da bi uničila oz. dikreditirala sedanje jugoslovansko gibanje. V to ji služijo najbolj klerikalni listi — druge pa skuša na kak način uničiti. Mogoče bi bilo, da je bil denar namenjen drugam; za svojo osebo sem prepričan, da je bil namenjen na »Dan«, posebno ker je bil denar poslan po čeku. Tako neprevidni pri pošiljanju denarja niso. da bi se zmotili in ček so dobili s posebnm namenom, čez nekaj časa bi dali ček fotografirati — in »Dan« bi bil uničen.« »Jaz dvomim. Na enem listu jim ne more biti toliko ležeče.« »Ko bi poznali delovanje te vrste v zadnjem času, bi ne dvomili. Oni se ravnajo po informacijah. Vse to»se le Izvršilo po informacijah iz Ljubljane.« »A kaj sedaj, ko se jim je ponesrečilo?« • »Nič: ena blamaža več ali manj. Skušali bodo seveda druga pota; posebno informatorji...« »Torej policija...« »In drugil Aparat je dandanes velik. »Dan« ni edini... To je dandanes sistem.« »»Dan« je denar vrnil...« »To je bilo vsekako neprevidno. Lahko bi bili iz tega naredili senzacijo; posebno, da bi opozorili druge; denar, ki ga je vrnil »Dan«, bo dobil kdo drugi.,..« »Hvala Vam za pojasnilo.« »Žal, da Vam za enkrat ne morem dati natančnejših podatkov.« Dnevni pregled. K razveljavljenju mandata po* slanca Radiča v hrvatskem saboru. tV zadnji seji hrvatskega sabora je večina razveljavila mandat poslanca Stjepana Radiča, načelnika hrvatske pučke seljačke stranke. Dovolite ml, g. urednik, k temu izvršenemu dejstvu nekaj opometij. Tudi Slovenci smo opravičeni razmotrivati hrvatske zadeve, saj smo en narod, ki ga deloma ločijo samo politične in državne meje. — Ne maram se vtikati v strankarske zadeve v Banovini, še manj, povzdigovati politiko Stjepana Radiča. Radič je sicer eden izmed teoretiško-politiško najbolj izobraženih Hrvatov in je iz te stroke napisal več lepih stvari, ki so tudi med Slovenci znane. V praksi pa ima manj sreče, je pač nemiren duh, in trči vedno z onimi skupaj, ki imajo slučajno moč in oblast. Znano Tč. kako ga je preganjal Khuen in ga vlačil po ječah. Najnovejšo — gotovo pa ne zadnjo — afero je imel pri zadnjih volitvah z nekim okrajnim glavarjem, vsled česar je bil obsojen zaradi zločina javnega nasilstva. Radič je tudi nestalen v svojih nazorih. Znano je, da je bil nekoč v nekih pobližjih odnošajih z našimi kle-rfkalci. Nestanovitni so tudi njegovi nazori glede razmerja med Hrvat-sko in Ogrsko in kar se tiče Srbstva. Nekoliko uspeha je imel z ustanovitvijo in organizacijo Hrvatske pučke seljačke stranke, kljub temu pa je mogla ta stranka pri zadnjih volitvah samo s par poslanci prodreti. Vendar pa glas te stranke ni ostal udušen v saboru — bil je pač v saboru Stjepan Radič, ki je svobodo govora v polni meri izrabljal, včasih tudi zlorabljal. Zato pa je bil opetovano izključen od več sej. In mandat tega Radiča je sabor v svoji zadnji seji razveljavil z glasovi večine — hrvatsko-srbske koalicije. Proti so glasovale seljačka, Starčevičanska in frankovska stranka. Odkrito povedano — ni bilo prav, da je koalicija njegov mandat razveljavila. Za razveljavljenje se navaja razlog, da je bi! Radič pravomočno krivim spoznan zločina javnega nasilstva. Ta njegov zločin pa je — kakor že omenjeno — politične narave, in je sodišče, kakor vse kaže, celo kršilo njegovo poslansko imuniteto. Saj je celo sedanji sabor uvedel zaradi te prilike, preiskavo, ki še ni končana. Nelogično je torej bilo, iz tega razloga razveljaviti njegov mandat. Ako pa je bil Radič res tak zločinec, potem je bila sveta dolžnost sabora, da ga je izbacnil že začetkom zasedanja, ne pa šele v zadnji seji. Čemu je trpel v svoji sredi takega zločinca celo zasedanje? Sicer pa je jasno, da je bil ta Radičev zločin samo pretveza. Saj je bil mogoče eden ali drugi ostalih hrvatskih poslancev tudi že pravomočno krivim spoznan zaradi političnega zločina in nihče mu tega ne šteje v sramoto. Večina je pač razveljavila Radičev mandat, ker ji je bila njegova navzočnost v saboru neljuba. Tukaj je pa koalicija na na napačni poti. Koalicija tvori sedaj večino in bi morala poznati umetnost, da nastopa tako, da se tudi stranke manjšine ne morejo opravičeno pritoževati. Saj ima koalicija možnost, da pobija Radičeve nazore z argumenti, njegove ekstravagance pa lahko kroti s poslovnikom, ki ji je na razpolago. Sedanje postopanje proti Radiču pa diši po terorizmu. Nehote spominja na Khuena, Tiszo. Kaj bi rekel stari svobodomislec Erazmo Barčič, ko bi še živel? Mi Slovenci poznamo in obsojamo tak terorizem doma na Kranjskem, ni nam prav, če opažamo podobne pojave na Hrvatskem. Saj to razveljavljenje tudi ne bo imelo za koalicijo nikake koristi. Radič je sicer izbacnjen iz sabora, jezika pa mu ne more nikdo zavezati. In da ne bo molčal, je jasno. S tem razveljavljenjem si koalicija gotovo ni pridobila simpatij. Da si pa na tak nepotreben način kvari svoj dobri sloves, je škoda. O grl postajajo — »veleizdajalci«. Med ogrskimi opozicionalnhni strankami, posebno v neodvisni stranki sc dela v zadnjem času z vso silo proti trozvezi in pa zbližanje Avstro-Ogr-ske z Rusijo. Ogrski opozicionalni krogi nameravajo napraviti tudi izlet v Petrograd. Ljubosumnost v Albaniji. Kakor smo že poročali, je albanski vladar hotel stopiti albanski »armadi« na čelo in jo peljati proti Epirotom. Tale albanski Viljem ni,slab psiholog. Albanci namreč smatrajo svojega »nebreta« (imperator?) za človeka, ki se vojskuje. In če bi se Viljem sedaj postavil na čelo svojih zvestih Albancev, tedaj bi ga celo Albanci začeli respektirati. To pa Essadu ni po volji. Essad paša hoče ostati najvplivnejši mož v Albaniji in zato je albansko ministrstvo vladarjev predlog zavrnilo. Essad paša je zopet predlagal, da naj se organizira albanska vojska 25.000 mož pod njegovim poveljstvom. Viljem je ta predlog odklonil. Oba si želita imeti armado, ne moreta pa se zediniti, kdo bo poveljnik. — Takšno je torej Viljemovo vladovanje v Albaniji. Glede dogodka na bosansko-čr-nogorski meji se poroča iz Belgrada, da je srbska vlada dala Orni gori dokumente, ki so bili najdeni v arhivu v Plevlju. S temi dokumenti bo Crna gora lahko dokazala Avstro-Ogrski svojo pravico na posest Sjenokosa, ki si ga lasti Avstro-Ogrska. Iz papirjev je namreč razvidno, da si je Avstro-Ogrska že za časa turške vlade prisvojala Sjenokos za Bosno, toda Turčija je to zahtevo odbila. Zato je brez dvoma pred vojno Sjenokos pripadal Sandžaku in sedaj s Sandžakom pripada Crni gori. Na ameriških ladjah je alkohol prepovedan. Tajnik mornarice v Va-šingtonu je prepovedal alkoholne pijače na vseh vojnih ladjah, in v vseh obmorskih gostilnah, kakor tudi v vseh obmorskih štacijah. Častnikom je prepovedano piti pri obedu vino. — Dokazano je namreč, da je človek, ki ne pije alkoholnih pijač mnogo vztrajnejši, kakor alkoholik. t Jakob Arbes. V Pragi je umrl nestor čeških pisateljev Jakob Arbes član češke akademije znanosti in umetnosti v starosti 74. let. Bratskemu narodu češkemu ob tej težki izgubi naše sožalje. »Veda«. Vsebina 1. in 2. broja: I. članki in razprave. 1. Vladimir Knaflič: Naš nacionalizem. 2. Bogu-mil Vošnjak: Študije k problemu jugoslovanske narodne misli. (Srbi in Hrvati.) 3. E. K. Gerič: Jednotni jugoslovanski črkopis. 4. Karel Oz-vald: Socialni položaj starišev pa otrokova inteligentnost. 5. Albin Ogris: Jules de Gaultier, francoski Nietzsche in filozof bovarizma. 6. F. V.: Slovensko srednje šolstvo. 7. Emil Brezigar: Razvoj konjunkture in depresije v Avstriji 1896 do 1911. (Dalje prih.) 8. Mirko M. Kosič: Sociologija narodnosti i nacije. — II. Gradivo. 9. F. X. Zimmermann: Nova pisma Matije Zhopa. (Dalje prihodnjič.) 10. Dragotin Lončar: Iz literarne zapuščine dr. Janka Serneca (Dalje prih.) III. Pregledi in referati. Slovstvo, jezikoslovje, umetnost, kulturna zgodovina. Arne Novak: Češka literatura v novem stoletju. (Konec prih.) Zober: Iz našega slovstva po novem letu 19’4. Milan Še-vič: Imbro Ignjatijevič Tkalac. Saša Šantel: O muziki barv. (Konec prih.) Fran Kos: Ruski profesor Baudouin de Courtenay in Slovenci. Ivan Ko-štial: Ob 701etnici patra Škrabca. Biologija. Boris Zarnik: Iz novejše biološke literature. Filozofija, psihologija, pedagogika. Karel Ozvald: V spomin Antona Aškerca. Proti cilju. Jodl t J. G- Fichte. Milan Ševič, srbski pedagog. P. Flere: Wi!liam James, Psychologie u. Erziehung. Pravo. Fran Goršič: Pravica ubogih in vzajemnost z Ogrsko-Hrvatsko. Politična ekonomija. Albin Ogris: Iz novejše ekonomske literature. Q.: Posestniki obdelane zemlje v Srbiji. V. K.: Hrvatski kompas. Politika. Q.: Nemški imperializem. Publicistka. V. K.: Odmevi. Errata. Prihodnji broj izide 15. maja 1914. »Veda« broji naklado 1000. Želimo ji še mnogo pred-piatnika. Družbi sv. Cirila in Metoda je poslala njena podružnica v Sevnici med drugim vsoto K 10, nabrano na letošnjem občnem zboru. G. Iv. Kreft v Braslovčah je nakazal med drugim 5 K namesto venca na krsto rajnemu g. Fr. Semineku. Ob svoji od-hodnici v Krškem je nabrala g. ka-varnarica H. Krišek 8 K 40 vin. G. dr. Iv. Dimnik, odvetnik v Krškem je poslal 5 K iz neke kazenske poravnave. Gg. uradniki podjetja »Delniška. pivovarna Laško« so darovali 8 K 40 vin. družbi za 1. dan aprila in jej žele obilo posnemovalcev. Namesto venca na grob nepozabnemu prijatelju Alojziju Žiherju poslala sta Mar. in Ant. Kovačič v Št. Andražu v Slov. goricah 10 K. Družba sv. Cirila in Metoda je letos zelo ustregla z novo zalogo spomladanskih razglednic narodno čutečemu občinstvu to spričuje vsestransko priznanje in obila naročila. Ve one, ki jih žele naročiti, opozarjamo, -da Jih imamo še nekaj v zalogi.' Pri gozdnem požarju ponesrečil. Pred kratkim je pospravljal 841ctni kajžar Anton Perme iz Viuega pri Šent Jur ju s sVojo ženo v gozdu na Vinem vrhu. Pri tem je napravil ogenj, ki se je hitro razširil. Pri gašenju se je‘Perme izpodtaknil in je postal žrtev plamenov. Gozdni požar, ki se je razširil na ploskev osem sto kvadratnih metrov, so pogasili domačini iz Viuega. Ogenj. Dne 1.1. m. okrog sedme ure zvečer je izbruhnil ogenj na dvojnatem kozolcu posestnika Leopolda Boleta v Lazih pri Planini. Ogenj se je razširil tudi na hišo in na hleve. Kozolec je pogorel čisto do tal. Zgorelo je tudi več krme, razno poljedelsko orodje, prazni sodi, en sod petroleja, kolo in več lesa. Tudi hiša in hlev so postali žrtev Požarja. Ogenj se je oprijel tudi poslopij dveh sosedov in le energičnemu nastopu gasileev-domačinov in gasilcev iz Planine in Unca se je zahvaliti, da so ogenj pogasili. Skupna škoda znaša čez Šest tisoč kron. Kako je ogenj nastal, se še ne ve. Surovost. Ko je šel te dni osemletni posestnikov sin Peter Strgar iz Spodnjih Gorjuš pri Radovljici iz cerkve domov, ga je na cesti neki mizarski pomočnik brez vzroka napadel, vrgel ga na tla in ga tako pretepel, da je zadobil Strgar več znatnih poškodb. Tudi eden izmed prednjih zob mu je izbit. Za Veliko noč se je preskrbel. Neznan tat se je splazil pred nekaj dnevi v shrambo za jedila, last Blaža Novaka iz Studenca in je odnesel okrog pet kilogramov prekajenega mesa, hlebec domačega kruha m velik kuhinjski nož. Tatvina. Posestniku Antonu Štruklju iz Trate, občina Šent Vid nad Ljubljano, je te dni neznan tat ukradel iz spalnice zlato žepno uro in zlato veiižico v skupni vrednosti 214 kron. O tatu ni ne duha ne sluha. Ljubljana. — Ljubljanski turnarji so veliki avstrijski patrioti. Njihovo glasilo je graški »Šuftenblatt«, kjer Slovence vedno denuncirajo kot jugoslovanske iredentiste in vsako naše dejanje označujejo kot veleizdajalsko. Prosto jim to, saj je nemški pesnik rekel, da je denuncijant največji šuft in ako hočejo biti naši Švabi na vsak način šufti, jim mi tega ne bomo branili. Ampak ako je našim Švabom vsako naše dejanje veleizdajalsko, bi morali biti vsaj oni, kot edini čuvaji Avstrije (tako se sami imenujejo) lojalni do kosti in vzorni avstrijski patri-joti, da bi se mi lahko učili od njih avstrijskega patrijotizma. Pa temu ni tako. Švabi zahtevajo od nas av--strijsko mišljenje, sami se pa navdušujejo samo za Prusijo in za Bismar-ka. Te dni so imeli zopet v kazini nekako Bismarkovo slavnost in iz poročila v »Šuftenblattu« ni nič razvidno, da bi pri tej priliki peli avstrijsko pesem, pač pa se tam čita, da so na koncu Hegemannovega govora zapeli z velikanskim navdušenjem — Bismarkovo pesem. No, in ta Bis-mark ni bil noben prijatelj Avstrije, nasprotno, škodil ji je več, kot si je to ona želela. Ampak ljubljanski turnarji in Švabi sploh nas bodo navzlic temu še dalje denuncirali. Pa naj nas, saj se jih ne bojimo ravno preveč. — Taki so! Nemci nam ne privoščijo niti najmanjših pravic, za sebe hočejo pa celo predpravice. Ko se je v ljubljanskem občinskem svetu razpravljalo o razmerah na celovškem kolodvoru, je rekel dr. Ambrožič, da ljubljanski občinski svet nima pravice pečati se z razmerami v Celovcu, ker sicer pride lahko do tega, da bo celovški občinski svet protestiral proti samoslovenskim uličnim napisom v Ljubljani! Naj le protestira, bo dobil tudi edini primerni odgovor: da naj pometa pred svojim pragom, t. j. da naj poskrbi za dvojezične ulice napise v Celovcu, ki je manj nemško mesto, kot Ljubljana slovensko. Sicer pa se je v ljubljanskem občinskem svetu protestiralo samo proti temu, da Slovenec na celovškem kolodvoru ne more dobiti voznega listka v slovenskem jeziku. To se zdi našim Švabom čisto pravilno, ker po njihovem so pravice samo za Nemce, za Slovence so pa samo dolžnosti. Sicer pa: »svaka sila do vremena« in tudi naši Švabi bodo morali pre] ali slej odnehati, za vse večne čase jim Slovenci ne bomo služili kot hlapci. — Prijetna sprememba. »Slovenec« se začenja vedno botj zanimati za jugoslovansko gibanje. On sicer temu gibanju nasprotuje, v prvi vrsti iz verskih ozirov, četudi jugoslovansko gibanje samo po sebi ni čisto nič naperjeno proti nobeni kon-fesiji in katoliški Jugoslovani bi najbolje storili, da se sami pridružijo z vsem navdušenjem temu gibanju, ker na ta način bodo najložje uveljavili svoja katoliška načela, proti struji pa ne bodo mogli iti, ona bo šla —• ako ne z njimi pa preko njih. Eno je pa pri »Slovenčevi« pisavi vseeno simpatično: način, kako se razpravlja o jugoslovanskem gibanju. Navajeni smo bili čitati v »Slovencu« demincijacije, sedaj pa piše mirno in stvarno brez zlobnih primesi. To pomeni vsekakor napredek in upati je, da »Slovenec« ne spremeni tega stališča in razprava postane veliko ložja. Razpravljati je pa treba o jugoslovanskem nacionalističnem gibanju, ker ono ni nikak efemercn pojav več. — Jugoslovanski nacionalistični tisk. V zadnjem času se naravnost silno množijo jugoslovanski nacionalistični listi, s katerimi je že preprečen ves slovanski jug. Najnovejši bojevnik za slovensko-hrvatsko-srbsko narodno edinstvo je zagrebški tednik »Nova Riječ (beseda)«, ki je začel izhajati te dni in kar kipi same odločnosti, volje in poguma, ki ga more dati Slovencu, Hrvatu in Srbu samo zavest naše narodne skupnosti, zavest, da smo močni, ako le hočemo in ako se združimo. Slovanski jug se budi in vstaja, nove besede se slišijo in novo življenje klije. — Deloma resnično. »Šuftenblatt« že poroča, da prihodnjo sezono ne bo več v Ljubljani slovenskega gledališča in navaja med drugimi vzroki tudi lopoluo apatijo slovenskega občinstva, ki ni hotelo zahajati v gledališče. Deloma je to resnično, ker v pretekli sezoni je bilo gledališče res veliko preslabo obiskano, ampak zakrivil je to v veliki meri klerikalni deželni odbor, ki je storil vse, da odvrne občinstvo od gledališča. Take cenzure ni menda nikjer na svetu, kot smo jo imeli v Ljubljani in to je veliko vplivalo na slab obisk gledališča. Zato se lahko reče da je samo klerikalni deželni odbor ubil slovensko gledališče v Ljubljani. — Čudno naključje. Predsinoč-njim je bila v slovenskem gledališču zadnja predstava v tej sezoni in ravno nekako v času, ko je imel biti začetek predstave, je bilo v občinskem svetu sklenjeno, da se gledališka komisija razide. Gledališka sezona je torej končana, gledališke komisije ni več — gledališča sploh m več in prihodnjo sezono bodo za slovensko kulturo pomenile Jesenice vec kot Ljubljana. Za tem so tudi šli klerikalci: ubiti vse kar je slovenskega, ako ni izrazito klerikalno, podpirati bodo pa gotovo še vnaprej z deželnim denarjem »Filharmoni-sche Gesellschaft«, torej društvo, ki sicer ni klerikalno, zato je pa — nemško. Magistrami pomožni uradni* ki itd. so dobili te dni obvestilo o izpremembi plač oz. o službeni pragmatiki. Mnogi so po tej pragmatiki prikrajšani: Upati je, da se zadeva uredi tako, da ne bo nihče prikrajšan. — Albinijeva opereta »Baron Trenk«. nobeno opereto ni doseglo zagrebško kazalište v zadnjih šestih letih tolikega uspeha, kakor s to hrvatsko narodno opereto. Uprizo-l ila se je neštetokrat, in za vse slavnostne prilike se uprizarja poleg opere »Zrinjski« Albinijeva »Baron Trenk«. Tako se je uprizorila tudi na željo ministrskega predsednika grofa Tisze, ko je bil nedavno v Zagrebu. Hrvatsko kazalište pa uprizarja »Barona Trenka« resnično vzorno, da je predstava vselej slavnostnega značaja. Vsebina je na kratko sledeča: Baron 1 renk ima še staro pravico do vseli nevest (jus primae noetis), ki je seveda ne izvaja. Toda pravice si ne da jemati. Vrši sc kmetska svatba, Nikola in Marica sta se poročila. Tedaj pribeži Lidija, ki so jo lovili hajduki, a rešil jo je Trenk Tudi Trenk pride za njo, a ko vidi svatbo, ki se je izvršila brez njegovega dovoljenja, hoče vzeti Marico. A ponudi se mu Lidija, ki pa na njegovem konju uteče. Na dvoru Marije Terezije spozna Trenk Lidijo, ki jo ljubi in snubi, a ona ga odkloni, ker ne verjame v njegovo zvestobo. Lidija je dvorna dama, trmasta in neukrotljiva kakor Trenk. Ljubi ga, a priznati tega noče ter se zabava iz kljubovalnosti z neslanimi kavalirji. V III. dejanju pridere Trenk nasilno v Lidijino vilo; Lidija se ga ubrani s pištolo, a obenem spozna Trenko-vo resnično ljubezen. Tako sta končno srečna dva para: Lidija in Trenk ter Marica in Nikola. Lidijo poje ga. Polakova, Marico gdč. Žličarjeva, Trenka g. Jastrzebski, Nikolo g-Grunti, ostali dve večji vlogi pa gdč. Haimanova in g. Lesič. — Občno konzumno društvo za Ljubljano In okolico, postaja od dne do dne interesantnejši zavod, kateri zasluži vsekakor pozornost vsaj delovnega ljudstva. Principi, na katerih naj bi po splošnih nazorih temeljilo, so gotovo dobri in če se pojavlja danes splošna nezadovoljnost v tein zavodu, potem morajo biti gotovo vzroki zato globokejši. Zavod kot tak je sicer v socialnodemokra-tičnih rokah, toda to ne sme biti vzrok, da bi se mu ne posvetilo tiste pozornosti, ki jo enaki javno poznani zavodi zaslužijo. Pritožbe, ki se slišijo, so že tako logične, da ni moč preko njih iti enostavno na dnevni red. Naša naloga sicer ni, da bi se utikali v notranjo upravo, v baje vzorni red. ki tam vlada, vendar pa sc nam zdi čudno, da prizadeti pač najdejo pogum, čudno gospodarstvo povsod kritizirati, nimajo pa očivid-110 poguma nastopati tam, kjer je prostor zato. Pravijo, da je blago slabo, da je nerazmerno dražje kakor pri zasebnih podjetnikih in da člani kot taki nimajo nikakršnih pravic. Ce je vse to res, potem so pač pojmi v socialni demokraciji glede demokratizma precej pomanjkljivi in se prav nič ne čudimo, če gospod Kristan Anton vse te pojave enostavno ignorira. Čudimo se pa delavstvu, ki vzlic žalostnim izkušnjam k njemu sili in ga s tetiv vspodbuja k še večji domišljiji. Mi smo stali vedno na stališču, da je na našem narodnem organizmu precej gnilobe iti da bo treba pred vsem to odpraviti, če naj narod ozdravi in postane čvrst in krepak. Ker pa po splošnih govoricah sodeč tudi v tem gospodarskem podjetju ui vse, kakor bt moralo biti, zato je tudi tu treba operacije, ki bo sicer bolela, ki je pa vzlic temu potrebna. V prvi vrsti so člani sami poklicani, da napravijo remeduro poleg tega pa bi ga imeli tudi še drugi faktorji dolžnost, da nastopijo za koristi užc itak dovolj izkoriščanega delavstva, da se ga reši pijavk, ki ga brezsrčno izsesavajo. Prizadeti naj se spomnijo na star nemški pregovor, ki pravi: Nur die allerdummsten Kalber w§hlen sich ihre Metzger selberl — Zidovi ob Ljubljanici. Fre’ se je mislilo, da bodo zidovi oziroma škarpe ob Ljubljanici segale do vrha in da se na ta način na obeh strane napravijo široki hodniki; ki hi o o-gočevali na obeh bregovih z vahen promet. Sedaj se vidi, da temu ne bo tako, ampak da bo obrežje skoraj do polovice splamrano. Ako bi zidovi segali do vrha to je vštric ulic, bi se dala na obeh straneh napraviti krasna promenada, ki bi v bodočnosti obrežje Ljublajnice popolnoma iz-premenila. Za zdaj menda ostane tako —- ni pa dvoma, da bodo naši potomci to spopolnili in izpremenili. — Stopnjiee do Ljubljanice. Ako opazujemo delo pri obrežju Ljubljanice, zapazimo takoj, da ne bode ob Ljubljanici nobenih stopnjic, do vode. razven tistih,' med FranČiškaskitn in Hradeckega mostom. 'I’o bode ravno tako izglodalo, kakor če bi zajcu ušesa, katera ga krasijo, porezal in ga nato spustil. Vprašamo pa tukaj, 'kaj pa radi varnosti? Ako kdo tukaj v vodo pade, kje naj se potem reši jz nje? Odgovor je leliak nikjer, saj je tako preveč ljudi na svetu. Posameznika vendar ni škoda! Ljudstvo sc pa splošno povprašuje, kaj bode pa s pranjem v Ljubljanici? Ljubljana je vendar mesto, kjer prebivajo večinoma srednji in nižji sloji! Kapitalistov vendar ni veliko pri nas. Take stopnjice ne stanejo veliko, ter naj se pri tein vendar vpoštevajo želje, večine prebivalcev, dokler je še čas. Da ne bode potem prepozno, kakor v Grubarjevem prekopu, da potem ljudstvo preklinja tiste, kateri so vzrok, da ni stopnjic. Stopnjice bi vendar morale biti, med vsakim mostom in to ob obeh straneh Ljubljanice! Ni nam znano, kje da so vsi g. mestni svetniki, da sc nobeden ne zavzame za to stvar, pa tudi ne, kje da so g. inženirji, da tega ne zapazijo. (Priobčujemo, kakor smo prejeli.) — V Oljkinlh koncertih »Glasbene Matice« bo sodeloval slovenski umetnik, operni pevec, sedaj anga-žovan v Aachenu g. Ivan Levar. Pel bo največjo in najvažnejšo solistov-sko partijo »Oljke«; pri tretjem koncertu pa tudi nekaj modernih slovenskih pesmi Ant. Lajovica, dr. G. Kreka in rFana Gerbiča. Gosp. Levar je že dve leti angaževan kot prvi operni baritonist (v Ostravi in Aachenu.) V operah in koncertih je žel velikanske uspehe. —- Javna knjižica »Gospodarskega In izobraževalnega društva za dvorski okraj« izreka najiskrenejšo zahvalo za izredno dragocene, deloma prav interesantne knjige, ki sta jih v preteklem tednu blagovolila podariti g. Milan Mulley, trgovski za- gom, da ji blagovole nKmtTknfec' ki jih lahko utrpe; obenem pa pr3>o: roeatno njen obisk toplo vsem ijab_ lianskim in okoličanskim slojem, ker K iavna, vsakomur dostopna in že sedaj v Ljubljani najbolj uvaževana fadi svoje bogate vsebine in točne postrežbe, kar priča neizpodbitno, da ,e Po kratki poldrugoletni dobi svojca obstoja kot javna knjižnica nad-mliila v številu izposojenih knjih vse ostale ljubljanske knjižnice. Posebno 'e Priljubljena po bližnji ljubljanski okolici, na Viču, Glincah in Rožni POuni a jo tudi pridno posečajo pri-bližnjih ljubljanskih okra-V, Ofrobito trnovskega, šentjakobskega 111 Šentpeterskega okraja. Knjižnica je nastanjena Pred igriščem St. 3 (nasproti Marčanu na Rimski cesti) in posluje vsako sredo in petek od 6.--8. zvečer in vsako nedeljo in praznik od 10.—12. dopoldne. Ker se pripravlja nova izdaja imenika knjig, dobe dosedanji katalog, ki obsega 3276 knjig, vsi redni obiskoval-Cl brezplačno. . . " Nov Imenik slovenskih knjig je izdalo gospodarsko napredno društvo za šentjakobski okraj. Imenik štvena Jjh..lm? dr“- razpolagO. Claiii3£,£ru,ss2M? lla seznam brezplačno HVa dob? ta 30 v. Zunanji naročniki vnaprej še za poštnino 10 i. Imenik jasno dokazuje velikanski napredek te ljudske knjižnice, ki si je tekom triletnega obstoja nabavila nad 3000 vezanih knjig, med katerimi so nekatere zelo dragocene. Knjižnica, ki posluje na Vožarskem potu št. 2 to ie koncem Florijanske ulice — postajališče električne cestne železnice je odprta vsak torek, četrtek in soboto od 6. do 9. zvečer, ob sobotah zaradi trgovskih uslužbencev tudi do _ 10. če je treba. V knjižnico ima 131 »stop vsakdo. — Slava našim zvestim rojakom v Ameriki. Podružnica družbe sv. Ci-ri|a in Metoda št. 1 v Ney Yorku je poslala po svojem tajniku gosp. Jane-ziiTerčeku lep prispevek 650 K. Hva- marljivi podružnici, hvala darežlji-zvestim rojakom v Ameriki. , . *— Družbi sv. Cirila In Metoda v T »e zavarovala gospa Kristin„ nri za vsoto 500 K Ji j zavarovalnici na živ- ljenje v Tistu«. Dobra rodoljubka je s tem družbo zagotovila, da ji hoče biti koristna še potem, ko nje več ne bo. Hvala lepa! Hvala pa tudi Prvi češki, da pridobivajoč zavarovancev bri tej zavarovalnici opozarja na ko-»ist Ciril Metodove družbe in pripo-°ča, da se njej v prid odloči del za-Var°valnine. f "Na fantovščini g. Vilkota Pfel- ? Y Krškem se je nabralo K 20, vsoto je nakazal blagajnik podružnice ^ .°r- Rasman. Mesto venca umrli PodVim erjevi poslala je g. Ana jančfea K ,0- “ Oa. Franica Flor-vsoto je naic Bledu le nabrala K 9, Jak. Peternel,Zlistalvrii !'°.doliu^ f glav«. ,astnik hotela »Tri- — Dva tatinska vajenca. Neki pekovski mojster na Karlovški cesti je imel v službi dva vajenca, ki sta zelo razmetavala denar. To sc je zdelo gospodarju zelo sumljivo in njegov sum je bil tudi opravičen, zakaj dognalo se je, da sta mu oba vajenca kradla pecivo in obdržala denar zase. Neki izvošček je dobil skoro vsak dan za dve ali tri krone peciva. Izkupiček sta si tatinska paglavca razdelila med seboj. Poleg drugih stvari je izginila celo velika vreča moke. Koliko škode sta napravila tatova, se še ne more dognati, vendar bo številka precej visoka. — Nasilen gost aretiran. Pretekli pondeljek i>onoči je policija aretirala 34 letnega delavca Matevža Pintarja iz Gorice. Pintar je popival v neki gostilni na sv. Petra nasipu, sprl se je z natakarico radi računa, ki ga je napravil in jo je udaril z neko trdo stvarjo tako močno po glavi, da se je ta vsa krvava zgrudila na tla. —260 krat predvajala se je filmska burka »modra miška« pri vedno razprodanem prostornem gledališču v »Graben-kino na Dunaju in vselej žela občno priznanje in irovzročila bučen smeh. Bila je srečna misel predelati znano burko »modra miška« za kinematograf. Magda Lessing, zvezda Berlinskega metropolitan gledališča igra ulogo »modre miške« zelo očarujoče in z ljubko koketerijo. »Modra miška« predvaja se od velikonočne nedelje naprej v Kinematografu »Ideal«. Trst. Zopet združeni. Od sv. Jakoba nam pišejo; Z velikim veseljem smo pozdravili Šentjakobčani predlog nekaterih narodno zavednih mož, da bi se pri Sv. Jakobu ustanovilo narodno godbo na pihala. In res ni dolgo trajalo, da je iz govoričenja prišlo do dejanja; to je do ustanovitve nove godbe pod okriljem NDO. Ustanovni občni zbor se je vršil avgusta leta 1910. Na tem občnem zboru vpisalo se je 42 učencev, samo zrelih mož »n mladeničev. Celili šest mesecev so se marljivo učili teorijo. Dne 15. fe-A911 so došla društvu nova godala. Gosp. j0s. Lah kot prvi učitelj se je mnogo trudil, da bi godba v nakrajšem času javno nastopila, ali ni bil kos tako težki in'mučni nalogi. Sele kapelniku gosp. Ferdu Maj-cenu sc je posrečilo godbo tako izuriti, da je konečno dne 1. septembra istega leta prvič javno nastopila, in sicer na vrtu gostilne »Jadran« pri Sv. Jakobu. Na tisoče udeležencev Jc posotMo ta prvi koncert nove KOd- be. Vsi navzoči so burno pozdravljali godce in njih kapelnika v krasnih novih uniformah, ki si jih je društvo nalašč kupilo za prvi nastop. Tudi kritika se je pohvalno izrekla o društvu. Tako je godbeno društvo začelo življenje. In res je godba dnevno napredovala, slišali smo jo na raznih narodnih prireditvah, zabavah in plesih, ne samo tu v Trstu, temveč tudi po vsej okolici in na Krasu; celo na Goriškem, Kranjskem in v Istri itd. Z eno besedo rečeno, ponosni smo bili na to društvo. Ali pregovor pravi; »Ne hvali dneva pred nočjo.« In res. Zaradi odhoda nekaterih članov k vojakom so prišli novi člani v društvo. Ti so z nekaterimi starimi člani izzivali medsebojni nesporazum. Začeli so kršiti disciplino in red ter s tem zatrli slogo in mir. Konečno se je gotovo število članov ločilo od Godbenega društva NDO. ter si ustanovilo svojo lastno godbo z naslovom »Prva Tržaška Slovanska Godba v Trstu«. S to ločitvijo je bil zadan najhujši udarec društvu samemu kakor tudi nam vsem, ki smo toliko časa hrepeneli po svojej lastni godbi. Obe društvi sta potem posamezno nastopali v javnosti. Ali ljudstvo ni več tako simpatiziralo z enim in drugim oddelkom, temveč jih je pripustilo svoji usodi ter jih s tem obsodilo. Podjior-ni člani, videvši med godci razdor, so opustili plačevanje podpor. Tudi druga narodna društva, osobito na deželi, niso več tako pogostimi naročala godbe pri nas v Trstu, temveč od drugod. Tako ste obe društvi životarili vsako zase. Ali »Vsaka sila do vremena«, pravi narodni pregovor. To so spoznali člani obeli društev ter se začeli približevati. Prvi Poizkus za zopetno združitev se je vršil v četrtek dne 26. m. m. v gostilni »Jadran« pri Sv. Jakobu pod predsedništvom dr. Jos. Mandiča, ki se je za vso to afero tako zavzel, da se je že po prvem sestanku lahko računalo, da bo stvar imela popoln uspeh. Nismo se varali. Na onem sestanku je prišlo do sporazuma od obeh strani, toliko glede novega odbora, kakor glede skupnega inventarja in skupnega delovanja godbenega društva za v bodoče. Minuli četrtek je bila že skupna vaja v prostorih NDO. pri Sv. Jakobu. Zares, raz- veselili smo se, videti toliko mož in mladeničev zbranih pod vodstvom novega učitelja. Bilo nas je mnogo poslušalcev, ki smo se naslajali ob zvokih slovenskih koračnic v splošno zadovoljstvo vseh navzočih. Vsi smo bili enega mnenja, da naj bi društvo ostalo vedno skupaj združeno. Godbeno društvo šteje približno 50 dobro izvežbanih mož in mladeničev, tako da smemo reči, da je šentjakobska godba NDO. ena največjih slovenskih civilnih godb na Primorskem. Tudi mi želimo skupni godbi najboljšega uspeha in napredka. Obenem pa poživljamo vse tržaško slovenstvo, da podpira to združitev ob vsaki priliki, kajti ni misliti, da je godba samo za šjrort. Godba zahteva tudi mnogo truda in obilo denarja. In tega navadno godbena društva, kakor tudi ostala društva, prenmogo-krat pogrešajo, kar je tudi posledica, da naša društva počasi izumirajo. To je naš apel o pravem času, kajti kdor hitro da, dvakrat dd. Zaraditega pristopajte vsi v edino društvo te vrste, bodisi kot izvršujoči, liodporni ali ustanovni člani. Pristopnina je zelo nizka, tako da jo vsak zmore, najsi-bode gospod ali delavec. Z veseljem pozdravljamo godbeno društvo NDO., Vam pa požrtvovalnima odboroma in gosp. dr. Josipu Mandiču r.aša zahvala, da ste nas rešili temnih oblakov, ki so grozili pogin edinemu godbenemu društvu in s tem zaključili sijajno zmago šentjakobskih in sploh vseh tržaških Slovencev. Godbenemu društvu NJX). pa kličemo: Naprej po začrtani poti! Šentjakobčani. »Lavoratore« o zadnjem shodu uslužbencev c. kr. glavnih skladišč percej čudno poroča, kakor je to pač njegova navada. Posebno se zaletava v g. dr. Kisovca in se jezi na narodne delavske organizacije. Menda zato, ker so vložile boljšo spomenico nego socialni detnokratje, kateri vlagajo spomenice samo za reklamo, drugače pa jim je prav malo ležeče na tem, da bi se položaj delavstva izboljšal, ker so socialno demokratični kričači iz proste luke pokazali s tem, da so prišli na shod nrostc luke. kjer se je sklepalo o življenskih vprašanjih omenjenega delavstva, ter skušali s svojim žabjim regljanjem shod razbiti, česar se jim seveda ni posrečilo, pač pa so se s svojim »civiliziranim« nastopom prav pošteno blamirali. Bili so namreč prav,temeljito razkrinkani in bilo jih je sram do mozga. Menda se zato tako jezi »Lavoratorc«.JVU mu to iz privoščh%>. Nekaj pa je, kar ne smemo prezreti. »Lavoratore« pravi, da /c kv ar. Kisovec. Italijanskim govornikom prepovedal italijanski govoriti. Bodi na tem mestu konštatirano, da je »Lavoratore« velik lažnik. Na shodu so bili sami slovenski delavci, vabilo se jih je tudi s samoslovenski-mi letaki. Med vsemi zborovalci pa je bil en napol Italijan In ta je zahteval, da g. dr. Kisovec poda zanj še enkrat poročilo in sicer v italijanskem jeziku. Prosimo, samo za enega naj bi se poročalo italijanski! Ce bi se na kakem italiianskem shodu, oziroma na shodu Italijanskih socialnih demokratov predrznll kak Slovenec tako nastopiti, bi šel s shoda z razbito glavo. Saj socialni demokratie niti tedaj ne dovolijo govoriti slovensko, če je na shodu nad polovico slov. zboro-valcev. Toda dr. Kisovec je bil tako uljuden — ali bolje rečeno — preveč pravičen, da je gorionienjenemu napol Italijanu odgovoril, da bo referiraj zanj v ital. jeziku, čeprav to ni njegova dolžnost, ker je shod sklicala slovenska narodna organizacija in so na njem sami Slovenci — govoril bo torej vzlic temu v italijanskem jeziku, toda to Ie v tem slučaju, ako so zborovalci s tem zadovoljni. Pri glasovanju so se slišali veliki lirotestni klici in predlog, za katerega je glasovalo samo par socialno-demokratič-riili kričačev, je padel. 3 ako se je stvar vršila. Soclalno-demokratičnl lažnjivcl, kateri niti v slovensko Nabrežino ne pošljejo več slovenskih govornikov, tl brezčastni ljudje, pa imajo še toliko poguma v sebi, da se zaradi zgornje zadeve jeze. Za nje bi bilo bolje, ko bi molčali. S tem, da so se zopet oglasili z lažmi, jih bomo še huje lomili. Naj bo za enkrat dosti. O priliki kaj več o tem. Mandolinistlčna skupina »Viktor Parma« naznanja naši mladini, da je otvorila glasbeno šolo za mandoline in kitare. Z rednim podukom, ki bo vseboval teoretično in praktično stran, se prične prihodnji četrtek, dne 9. t. m. v skupininih prostorih (»stara policija« nad gostilno »Jadran«) pri sv. Jakobu. Šola bo vsak četrtek od 9. do 10. zvečer ravno tam. Ker je preskrbljeno za dobre učne moči in se bo plačevalo samo 1JK na mesec, se nadja skupina mnogoštevilne udeležbe. Obenem opozarja skupina na svoje vsakoletne nedeljske zabavno-poučne izlete in na kratka predavanja v naravi, ki se vrše pri teh iz- Anton Ivančič .............a. TRST. Andemo de Toni, via Nuova A TRST. Tržaškemu občinstvu in v Trst prihajajočim Slovencem jamčim za pristna istrska, vipavska in dalmatinska vina, kakor tudi vedno sveže pivo in ---------- izborno mrzlo in gorko kuhinjo. — - i^BUFFET-RES™ Via Nicolo 11. Via Nicolo 11. Podpisana vljudno naznanjava p. t. občinstvu, da sva prejšnji buffet »Istria" razširila v buffet-restaurnnt 7, dunajsko kuhinjo. — Točiva: GOško boio in kulmbaško črno pivo, pristna Istrijanska, dalmatinska, štajerska in nlijeavstrijska vina. — Opoldne in zvečer abonement. jKL. IRIsser. Trulp. letih. Predmet teh predavanj bo tvorilo letos večinoma vprašanje mladinske organizacije na nar. soc. podlagi. Stvar je torej jako zanimiva in zelo velikega pomena in zato smo prepričani, da se bodo naši mladi ljudje obojega spola v velikem številu odzvali vabilu skupine »Viktor Parma« na te njene nedeljske nad vse prijetne in poučne izlete. Pouk na prostem. S 1. majem bo otvorjena v Trstu prva šola na prostem. Pouk se bo vršil na nekem travniku blizu Kolonje. ob progi tramvajske proge, ki vodi na Občine. Otroci ostanejo ves dan pod milim nebom. Ob 8. uri bodo odpeljani učenci s tramvajem na Kolonjo. Na prostornem pašniku se bodo učili, telovadili in igrali. Tudi obedovali bodo tamkaj. Zvečer jih pripelje tramvaj zopet v mesto. — Otvorjena bodeta zaenkrat samo dva prva razreda. in sicer en deški in en dekliški. V vsakem razredu bo le 25 učencev. Šolo na prostem bodo obiskovali najšibkejši učenci, ki jih bodo izbrali šolski zdravniki iz raznih občinskih ljudskih šol. Učitelja nastavi magistrat. Napadi nadaljujejo. Tržaški Lahi precej besnijo v zadnjem času. Ako slišijo kje slovansko govorico, se organizirajo ter napadajo. V ponedeljek zv. se je plazila večja skupina laških pobalinov za štirimi Hrvati, ki so govorili med seboj v svojem jeziku. To je peklo Lahe in sklenili so napasti naše ljudi. Ti pa so še pravočasno zapazili to plazenje Lahov in so stali pripravljeni. V ulici Valdirivo. na vogalu. kjer je bila prej »Slovanska knjigarna«, so se srečali in Lahi so se vrgli na Hrvate, a ti so napad odbili in pognali zahrbtneže v tek. Eden izmed bežečih je pozabil na cesti klobuk. — Človek mora biti previden na ulici. Na drugi svet je hotela Lina Pe-zeli, stara 25 let in stanujoča v ulici P. Venezlan. 27. Izpila je precejšnjo množino fenikalne kisline, a domači so to opazili in poklicali zdravnika, ki je izpral dekletu želodec. Na prošnjo staršev so jo pustili doma. — Vzrok samomora: ljubezen. Neroden kolesar je povozil na ulici triletno deklico Orhidejo Zoratto stanujočo v ulici Pasquale Revoltella 64. Deklica, ki jc težko poškodovana je bila odpeljana v bolnico, neroden kolesar pa jo je odkuril. Tramvaji so obtičali. V pondeljek pop. okrog 5. ure, so obtičali tramvaji po mesta. Pretrgan je bil električni tok. Predno so jiopravili napako, je potekla dobra ura. Pretepači. V ponedeljek pop. je nastal prav živahen pretep med družbo alkoholistov na trgu Goldoni. Predno so utegnile priti straže, je bilo že par prijateljev krvavih. Antonu Dardiču, staremu 34 let, iz Pazina in stanujočemu v ulici Boschetto 24, je zlomil njegov prijatelj Peter Bole iz Kojskega nosno kost; sunil ga je bil z vso silo ob zid. Pobil je tudi njegovo ženo, ki ga je branila. — Bole aretiran, DardiČ v bolnišnico. 0<1 velikonočne nedel|e 12. dn 17. »pril« — 6 dni! Modra miška! Z Magdo Lessing! F«AAT »ALIS, diplortiiran Irroj a,č. Trst. - Ulica Tor S. Piero 4 - Trst, Podružnica: Nabrežina 99. Jestvine, kolonifalno Itlago. FR. MILLONIG - TRST Piazza Caserma 5., blizu Narodnega doma. KazpoAiljanJe po poAfl. Največja in najkrasnejša učinkovita veseloigra te sezije! Neprestan bučen smeh! Kinematograf Ideal. Strašna smrtna borba. mornarjev »Newfoundlandije« na blodeči ledeni gori. »Dailv Tclegraph« prinaša o tej grozni tragediji sledeče podrobnosti: V pristanišče Sv. Janeza na Novi Zemlji je dospela ladja Bellaven-tura z 69 mrtvimi in 50 rešenci z ladje Nevvfoundlandije. Trupla so tvorila na krovu strahoten kup; vsi zamrznjeni v led, pokriti le tu pa tam s preprogami in nepremočljivim platnom, Mnogi rešencev še ne morejo hoditi, ker imajo noge popolnoma premrznjene. Pripovedujejo o strašnih scenah, ki so se odigrale na širokem morju. V nevihti zablodili. Posadka Newfoundlandije je v sredo zjutraj stopila na neko ledeno goro hoteč loviti. Proti poldnevu so se podali mnogi mornarji na krov ladje Stefano, ki je tvorita tudi del lovske ekspedicije, da bi tam obedovali. Kmalu na to se pa vzdigne nevihta in ker je ladja Stefano bila prisiljena odpluti, podali so se mornarji Nevvfoundlandijc zopet na ledeno goro. Snežilo je in na enkrat jc nepro-dirna megla izpremenila dan v noč. Na Nevvfoundlandiji je na moč zviž-žgala sirena in mornarji so sledili njenemu glasu, v upu, da dosežejo ladjo in zavetišče. Toda sneg je na-.letaval vedno gostejše in gostejše, vsled snega so izgubili vid in kmalu so zablodili in izgubili smer proti ladji, blodeč od ladje — proč. Nevihta ni ponehala preje kot zvečer, toda sedaj so bili mornarji že tako izčrjiani, da so se mogli komaj premikati. Najstrašnejše je, da ni na ladjah niso preje zapazili nesreče, dokler se ni 2 dni nato oddalila ledena gora z 120 možmi. Preje se jc namreč na Nevvfoundlandiji mislilo, da so bili mornarji sprejeti na krov od ene ali druge ladijske ekspedicije, ki se je vsled nevihte razpršila. Ladja Bellaiiventiira je hitela sedaj z vso paro za ledeno goro in jo po več urah došla. Ledena gora je bila pokrita z mrtvimi in umirajočimi. Posadka BeUanventurc se je podala s poljskimi posteljami in potrebnim orodjem na led, da prinese pomoč ponesrečencem. Nepopisni prizori. Njihovim očem se je nudilo pretresljiva slika. Mrtvi so bili nagro-madeni eden čez drugega, v obupnem stanju, vsi pokriti z debelo a prozorno ledeno skorjo, ki Je lomila svetlobo kakor povečevalna leča in dajala mrtvim obličjem strahoten pogled. Oni, ki so bili še živi, so popolnoma oslepeli od snegu in ledu. S trepetom so se držali eden druzega jokaje. Bili so popolnoma premrzneni in iztradani. Kar jih je ostalo živih so bili na posteljah prenešeni na ladjo. Rešili so se samo tisti, ki so se premagali in se niso vlegli na led; kdor se je vlegel je bil takoj zmr-znen in mrtev. Veliko jih je vsled trpljenja zbolelo in njih krik je napravil smrtno borbo še groznejšo. Rešenci pripovedujejo, da so bili nekateri tovariši rešeni na takšen način, da so bili do krvi pretepeni, če so se vlegli na led; to jih je pripravilo k zavesti, da so zopet stopili na noge. O ladji Southern Cross, kjer sc je nahajalo 175 mož, ni nobenega sledu. ______________ Telefonska poročila SENZACIJONALEN NAČRT ZA OPROSTITEV JANDRIČA. Gradec, 8. aprila. Naravnost neverjetna vest se širi po Gradcu glede načrta za osvoboditev Aleksandra Jandriča (ki je radi špijonaže zaprt v Kadlau). Natakarica neke go-stilne je slišala pogovor neznanih inož, ki so se pogovarjali o načrtu. Po tem načrtu se ie nameravalo napasti stražo; med tem bi se pa bil Jan-drič spustil z okna in se odpeljal na pripravljenem avtomobilu na rusko mejo. Natakarica je naznanila pogovor policiji In ta ie načrt seveda preprečila. ■■■■■■■■■■■■■d Učiteljska tiskarna Ljubljana, Frančiškanska ul. 6 priporoča posetnice, kuverte, račune, trgovska pisma itd. itd. m^bb¥b mmmmmmmm c*nr »xrf*_wiM o> S dve eestrl r©j©ra.i z zdr’ažsnc g-ia"vc.------------------- Največji pojav sveta „ASRA“ ljubljenka ženš in otrok. Živa 161etna punčka. Najmanjše človeško biti«* ki telita 7 kg in meri v visok. 62 cm. Zadnji ostanek plemena ASTic! I. prostor 50 vin., II. prostor 30 vin. Vojaki in otroci plačajo polovico. lastnik. Konfekcija : za moške, ženske in otroke : v veliki izbiri po zanesljivih in stalnih cenah v podružni trgovini ------- tvrdke K. MIKLAUC -—------ Ljubljana — Pred Škofijo štev. 3. — Medena ulica : Pceeten cddelelr v prvem ra.sest-ropjvu Cenik na zahtevo brezplačno in poštnine prosto. Izšel je nov lep cenik s koledarjem, vsebujoč razne novosti z najnižjimi cenami. Kdor želi kaj kupiti, naj ga hitro naroči, je tudi po pošti gratis. Ljubljana, Prešernova ulica št. 1 UPOR V JUŽNI ALBANIJI. Grška naj posreduje. Pariš, 8. aprila. Potrjuje se, da !e princ Wied albanski naprosi! Av-stro-Ogrsko, Italijo in Ruimmijo, da intervenirajo v Atenah v svrho posredovanja med uporniki v fplru in med albansko vlado. Avstro-Ogrska, Italija in Rumuuija so že podvzele tozadevne korake v Atenah. Poroča se, da se je posredovanje, zankrat še neoficiehio, začelo in da imajo tozadevna pogajanja med Albanskimi in epirsklmi zastopniki uspeli. CRNA GORA DOB! POSOJILO. Cetinje, 8. aprila. Zastopniki velesil so podali cetinjski vladi kolektivno noto, v kateri se dovoljuje obljubljeno mednarodno posojilo.. ZBOLJŠANE ZVEZE MED AV-STRO-OGRSKO IN BOLGARIJO. Sofija, 8. aprila. Ravnatelj avstrijskih telegrafskih in telefonskih 1 uradov je dospel v Sofijo, da se i ustvarijo pogoji za boljše telefonske : in telegrafske zveze med Avstro-ogrsko in Bolgarijo. BOSANSKE ŽELEZNICE PO 14. Dunaj, 8. aprila. (Uradno.) Ju-trajšnja »W. allg. Ztg.« prinaša cesarsko odredbo glede bosansko-her-cegovskega železničnega omrežja. S tem stopi v veljavo vladna predloga, ki je bila v novembru zbornici predložena. Zajedno se priobčuje tudi utemeljevanje, v katerem se med drugimi tudi pravi, da vlada daljšega zavlačevanja ne more odgovarja in da se stvar ne da nič več zavlačevati. Potem, ko sta bosansko-her-cegovskl in ogrski parlament storila svojo dolžnost, mora tudi Avstrija svojo dolžnost izpolniti. Ker se pa radi znanega položaja predloga ni mogla rešiti v zbornici, je vlada na svojo odgovornost izdala to odredbo. POLOŽAJ NA ANGLEŠKEM. London, 8. aprila. Zbornica je od-godena na 14 dni. London, 8. aprila. Ministrski predsednik Asqulth, ki se je svojemu poslanskemu mandatu odpovedal vsled tega, ker je sprejel tudi vodstvo poslov vojnega ministrstva, je bil danes zopet izvoljen za poslanca. Protikandidata ni imel. (Življenjska pot ministrskega predsednika Asquitha je sledeča: Rodil se je 1852 in bil vzgojen v London Shool. Bil je vedno med prvimi dijaki. Svoje študije je potem nadaljeval v Oxfordu, kjer je bil predsednik študentovske organizacije in to vsled velikih svojih zmožnosti v debatah in vsled jasnih razlag raznih vprašanj — te lastnosti so mu tudi pomagale na potu do javnega življenja. Svojo karijero je začel z advokaturo in žurnalizmom. Deset let je bil advokat in se posebno proslavil 1887, ko je zagovarjal sedanjega svojega tovariša in ministra Burusa, ki je bil kot delavski voditelj obsojen vsled šuntanja k puntu. L. 1892. je bil Član parlamenta in s svojimi govori dosegel, da je prišla na krmilo liberalna stranka in Asquith je bil poklican v notranje ministrstvo. Ko je 1895. 1. liberalna vlada pogorela se je Asquith zopet vrnil k advokaciji. Toda že leta 1906. je bil zopet izvoljen in postal finančni minister, nato 1908 ministrski predsednik. Asquithova zasluga je, da je zlomljena moč lordov in da ima Anglija najpopolnejše socialno zavarovanje. V štrajkarski dobi 1910 si je pridobil zaupanje cele dežele.) VELIKANSKI SNEŽNI PLAZ. 1NOMOST, 8. aprila. Na Heic-bergu v Cilertalu, se je udrl velikanski plaz 4000 m3. TURČIJA DOBI POSOJILO POD POGOJI. Carigrad, 8. aprila. Veliko turško posojilo bo najbrže do 15. aprila sklenjeno. Zadnje teškoče obstojajo v tem, da Franclja zahteva, da se ob enem z pogodbo glede posojila Turčija zaveže respektirati odločbo vele- i sil po kateri so Egejski otoki priznani Grški. Mali oglasi. Deseda 6 vinarjev. Najmanjši znesek SO vinarjev. Pismenim vprašanjem |e priložiti znamko 20 vinarjev. — Pri raalili oglasih ni nič popusta In se plačujejo vnaprej; zunanji luserentl v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. uri zvečer. Magister išče kompanjona s kapitalom za otvoritev lekarne in drogerije. Pojasnila v »Anončni eksp. v Ljubljani.« _ Stanovanje z dvema sobama in Kabinet ter pritiklinami išče stranka brez otrok za takoj ali s prvim majem. Ponudbe na upravništvo »Dneva«. _ , 216-2 Skoraj novo kolo sc ceno proda. Ogleda se v Rožni dolini 178. 204-2