MARINA-KAKSNA ENIGMA! VERNIKI SO DELAVCEV NI (Mef) Človeštvo vse bolj nezadržno postaja informacijska družba v kateri vladajo tisti, ki obvladajo informacije in še to ne vsi ampak le tisti, ki obvladajo elektronske medije, natančneje rečeno - Internet. Dogaja se revolucija, ki jo mnogi primeijajo z industrijsko revolucijo in ji pripisujejo zgodovinskost, tako kot to velja za prehod iz sužnjelastništva v fevdalizem ali in fevdalizma v kapitalizem. Filozofi te nove družbe že napovedujejo nove spremembe v družbi, ki se bo tokrat razdelila na tiste, ki so priključeni na svetovni splet in one, ki bodo ostali izolirani v svojih malih svetovih. Napoved nastajanja takšne družbe se je najprej zgodila na svetovnih borzah, kjer so delnice velikih industrijskih sistemov lahko le z zavidanjem spremljale rast delnic različnih Altavist, Microsoftov in podobnih podjetij, ki proizvajajo znanje. Klasičnega delavskega razreda je vse manj, ker je klasičnega dela vse manj in vse manj pomembni so različni sindikati, ki trmasto vztrajajo pri nekakšnih delavskih pravicah. Ali se sploh zavedajo, da se K Banka Koper 20. aprII 2000 bodo morali čez desetletje ali največ dve pogajati z računalniki oziroma z vladarji svetovnega spleta? Klasičnih delavcev je vse manj, pa tudi vernikom se ne dogaja dosti bolje. Ljudje sicer verujejo, vendar je vse več vernikov, ki prav nič ne spominjajo na klasične, ponižne vernike s spoštljivim odnosom do cerkvenih oblasti. Novi verniki so elegantni poslovneži, ki se tu in tam posvetijo sami sebi in nekakšni višji sili, ki ima zelo preprosto nalogo: poskrbeti za to, da bodo zdravega duha doživeli potrditev v poslovnem svetu. Letos se je pač zgodilo tako, da sta si Velika noč in Prvi maj zelo blizu in zato ni težko povleči primerjav med praznikoma, ki imata isto težavo: Kako preživeti v obdobju spreminjanja družbenega reda. Še najlažje bo s potico, pršutom in volom na žaru. POVABILO V KORTE Tudi letos bodo v Kortah pripravili tradicionalno razstavo pirhov, ki je edina te vrste v izolski občini. Seveda ne gre za razstavo, ki bi jo pripravila Krajevna skupnost, saj je znano, da Kortežani niso ravno monolitna skupnost, vendar je res, da se ta prireditev uveljavlja vsaj tako kot Oljkarski dnevi, ki se dogajajo pod okriljem lokalne oblasti. Kulturno društvo Korte je "krivo" za to prireditev, ki počasi postaja pravi etno dogodek, saj razen zelo lepo okrašenih pirhov razstavljajo tudi velikonočno pecivo, ročna dela iz različnih materialov, fotografije in še kaj. Pravzaprav gre za zbiranje najrazličnejših predmetov in izdelkov, ki so kakorkoli v povezavi z Veliko nočjo in Kortami, to pa seveda že sodi na področje etnologije. Če vas zanimajo takšne stvari, potem ste vabljeni za veliko noč in velikonočni ponedeljek med 11. in 18. uro v kortežanski kulturni dom. Zagotovo bo kaj videti in zapisati v zgodovino. Voščimo Vesele Velikonočne1 Praznike IZOLA, tol.: 21 -680 fiiavfa 0EREBB VELIKONOČNA VOŠČILA S PRIOKUSOM HRENA VELIKA NOČ ZAREŽE V ČLOVEKOVO NOTRANJOST Velika noč je vse prej kot neka romantična zadeva. Lahko jo seveda zavijemo v čudovito pomladansko brstenje in cvetočo zmago nad zimo; niso nam tuji običaji od barvanja pirhov do mahanja z oljčnimi vejicami - da o dobroti pršuta niti ne govorim. Seveda v to dokaj karnevalsko vzdušje ne štejem prostih dni in počitnic, trgovsko maketinških potez s popusti, zajčki in čokoladnimi jajci, v katerih so skrite plastične neuporabnosti.... Seveda so lahko velikonočni prazniki tudi tradicija, družinsko povezovanje, prihod v cerkev za potešitev vesti, simboličen dar za popravilo kulturnih spomenikov, lepo okrašena cerkev, lepo petje, vstajenska procesija, velikonočni zvonovi, mladostni spomini, praznični »mir« pri hiši_ Poleg vseh teh bolj ali manj zunanjih in tradicionalnih prazničnih dimenzij, poteka velikonočna skrivnost skozi človekovo srce in dušo. Trpljenje, smrt in vstajenje se človeka dotakne v njegovi notranjosti, v njegovem bistvu - tam, kjer je sam, tam, kjer razmišlja o svojem življenju in smrti, o minljivosti in večnosti, o tragiki velikega petka ali morda o večnostnem veselju velikonočnega jutra. Prava podoba velikonočnega kristjana je z vero potrjen življenjski optimizem, ki ga od znotraj nagovarja, da je tudi na pokopališču ob ločitvi od svojih najdražjih, v globini prepričan, da je tako zanje kot zanj, logična posledica smrti velikega petka vstajenjsko jutro velike noči. Podobno misel, povezano s človekovo notranjostjo in umetniškim izrazom, razvija letošnji Prešernov nagrajenec, pater Marko Ivan Rupnik, ki z dobršno mero provokativnosti primerja sodobne umetniške razstave s spovednico: »Le grandi esposizioni contemporanee sono dei grandi confessionali dove le donne e gli uomini di oggi si confessano e ogni confessore sa, e tanto meglio il penitente, che i peccati non sono belli, che l'angoscia e terribile, che la noia e logorante, che la nausea e insopportabile. Di fatto molti artisti oggi non vorrebbero creare le opere belle perché ciò che si confessa non e bello. Ma allo stesso tempo questa arte apparentemente cosi desacralizzante, addirittura disumanizzante, spogliata, cruda, artefatta potrebbe essere nominata sacra in quanto rende palpabile il cuore umano, e il cuore e sacro e inviolabile (... ) C’e in quest’arte qualcosa di eterno e di profondamente nostro, umano, proprio di noi di oggi..." (Marko Ivan Rupnik). A tutti auguro buona Pasqua in blagoslovljeno Veliko noč. Seveda z željo, da bi ob mnogih zunanjih stvareh zmogli narediti korak v notranji svet. Andrej Sedej, župnik Vabimo vas k obredom Velikega tedna (četrtek , petek, sobota), ob 19.00 uri - pri sv. Mavru in v Kortah. Na Veliki petek (strogi post) h križevem potu ob 15.00 uri (tudi v Kortah) in na Veliko soboto k blagoslovu jedi (sv. Rok ob 14.00 in 16.00 uri, pri sv. Mavru ob 15.00 in 17.00 uri, v kortežanski župniji z začetkom ob 15.00 uri v Cetorah in potem vsake pol ure na Maliji, pri Morganih, v Čedljah, Medoših in v župnijski cerkvi). Na Veliko noč ob 6.30 k vstajenski procesiji pri sv. Mavru, ob 10.00 uri k sv. maši in ofru (sv. Maver in Korte), ob 11.30 na Maliji in ob 19.00 pri sv. Mavru. Tudi velikonočni ponedeljek bo prazničen: ob 10.00 uri sodeluje pri sv. maši v Izoli zbor italijanske skupnosti Halietum, v Kortah pa bo ob 17.30 uri prva spoved letošnjih prvoobhajancev. Ob veliki noči seveda tudi prisrčno vabljeni v Korte na pomladansko-velikonočno razstavo. ŽUPNIK, KI SE NE BOJI INTERNETA (DM) Izolski župnik Andrej Sedej še zdaleč ni človek, ki bi se izmikal odkritjem časa in nekaj običajnega je, če ga srečate pred računalnikom, saj zna ravnati z nekaterimi zelo sofisticiranimi programi. Zato je pogovor z njim lahko zelo aktualen, še posebej ob vprašanjih, ki se rojevajo skupaj z oblikovanjem novega kibernetskega sveta in ki temeljito posegajo tudi na področje verovanja. Seveda pa je treba ob takšni priložnosti kot je velikonočno praznovanje najprej nameniti nekaj misli temu velikemu krščanskemu prazniku. - Pri nas pravimo, da je Božič najlepši, Velika noč pa največji krščanski praznik. V teološkem smislu je največji praznik zato, ker je to praznik Jezusovega vstajenja, simbol zmage nad smrtjo oziroma nad grehom. - O čem bo tokrat govorila vaša pridiga? - Težko je reči natančno, vendar približno o tem, kar sem zapisal v pismu za Mandrač. Govorim o tem, da Velika noč zareže v človekovo srce, ne pa da ostane le na ravni nekakšnih običajev in tradicije. Če ti vera osmišlja življenje pač ne moremo ostajati le na površini. Zato si upam trditi, da je pravi kristjan optimist tudi na pokopališču ali predvsem na pokopališču. Zavedam se, da je to provokativna izjava, vendar drugače ne gre. - Ravno na Veliko noč je vezanih veliko običajev. - Saj to je prav tista nevarnost na katero opozarjam, namreč, da običaj ohranjamo, ne ohranjamo pa spoznanja, kako te tak običaj povezuje z bistvom verovanja. Takšen primer je velikonočni žegen, ko se na velikonočno soboto nosi k blagoslovu različne jedi, od pirhov do pršuta, hrena in potice. Te stvari nimajo le neke materialne ali gurmanske vrednosti ampak gre za to, da so nekoč znali te stvari povezovati z vsebino praznika. Po eni strani nakazujejo praznik, po drugi strani iz praznika izvirajo. Jajce je naprimer že od Egipta znamenje življenja, sam dogodek, ko se iz mrtve stvari rodi živo bitje pa lahko simbolizira Kristusovo vstajenje od mrtvih. - Komercializacija tega običaja in praznovanja je vsekakor na pohodu. - Res in dogaja se, da otroci kupujejo čokoladna jajca, ki imajo v sebi neko neuporabno plastično zadevo, kar je v osnovi skregano s tistim, kar je vsebina tega praznika. Ali pa blagoslavljanje pršuta oziroma šunke. To naj bi predstavljalo Kristusovo telo na križu. Če iz tega narediš zgolj gurmanski užitek si zanemaril vso vsebino. Potica je bila včasih spletena kot krona v povezavi s krono na križu, danes pa se ta povezava velikokrat pozabi. To je tako, kot da bi postavil prometni znak brez vsebine in bi se dejansko spremenil v pobarvan kos pločevine. Skratka, obstaja nevarnost, da bomo embalažo ohranili, vsebino pa izgubili. - V obdobju kibernetike, digitalizacije, spletnih strani in podobnih vrednot bodoče družbe so ta vprašanja še bolj zapletena. - Pred časom sem prebral dober komentar: Računalniki so vse bolj podobni človeku, zdaj pa je človek vse bolj podoben stroju. Jaz seveda nisem tak pesimist in sem prepričan, da sodobna tehnologija lahko pomaga tudi pri tem, da človek postane človeku človek. Seveda pa so tudi drugačna razmišljanja in eno takšnih pravi, da bo zadnje dejanje človeka takrat, ko bo vključil stroj naj misli namesto njega. - Do takrat bo še minilo nekaj časa. - Zagotovo in izkoristiti ga moramo za razmišljanje o tistem, kar je iz nas naredilo človeka in Velikonočni prazniki so dobra priložnost za to. Izredna seja Občinskega sveta JE OBČINA ZASLUZILA VEČ KOT POTREBUJE? 2. izredna seja izolskega občinskega sveta je bila sklicana za danes, četrtek, 20. aprila, predvsem zaradi točke dnevnega reda, ki se imenuje: Predlog odloka o namenskem turističnem pristanišču. Glede na to, da je sprejem odloka zelo pomemben tudi za proračun občine Izola bi bilo nesprejemljivo, če bi zaradi premajhnega števila prisotnih seja odpadla. Tudi zato so jo premaknili na kasnejšo popoldansko uro (16.30). Gotovo pa bodo govorili tudi o oceni Ministrstva za finance po katerem je Občina Izola imela več prihodkov kot je primerna poraba, zato bo iz državnega proračuna dobila bolj malo pomoči. Predlog odloka o namenskem pristanišču smo že nekajkrat predstavili, zato ob tej priložnosti le dodatek, da je v končnih določbah (30. člen) zapisana dopolnitev s katero se želi zagotoviti jasnost in transparentnost odnosa med koncesionarjem (Porting) in občino Izola. Dodatek govori o tem, da je dolžina trajanja koncesije odvisna od tega ali bo Porting podjetju Marinvest d.o.o, povrnil vrednost neamortiziranih vlaganj v valobran, 1. in 2. manipulativno ploščad in obalni zid s pripadajočo infrastrukturo. Napovedovati izid glasovanja o tej točki dnevnega reda je seveda tvegano dejanje, glede na zahteve marsikaterega svetnika, posebej tistih iz vrst takoimenovane opozicije pa je moč pričakovati, da bodo predlog podprli, saj gre vendarle za prvi akt s katerim se vsaj delno ureja odnos upravljalca marine in občine Izola. Na izredni seji bodo občinski svetniki obravnavali še informacijo o prerazporeditvi proračunskih sredstev v letu 1999, do katere ima županja pravico, vendar mora o tem poročati občinskemu svetu. Svetniki bodo obravnavali in sprejemali tudi zaključni račun občinskega proračuna za lansko leto. Iz tega dokumenta je razvidno, da je Ministrstvo za finance izračunalo, da je primerna poraba občine Izola znašala nekaj več kot 841 milijonov tolarjev, po izračunih istega ministrstva pa je občina Izola ustvarila nad milijardo lastnih prihodkov. Vsega skupaj pa je občina ustvarila za malo več kot milijardo in 955 milijonov tolarjev skupnih prihodkov. Odhodkov je bilo za 300 milijonov manj, med nerealiziranimi so tudi obveznosti za izgradnjo palače Manzioli, ki pač zapadejo v letu 2000. Proračunska novost, ki smo jo spoznali v tem letu je tudi določitev neposrednih in posrednih uporabnikov občinskega proračuna. Neposredni uporabniki so Občina Izola in vseh 5 krajevnih skupnosti. Posredni uporabniki pa so: vrtec, osnovne šole, matična knjižnica, Center za kulturo, šport in prireditve, Zdravstveni dom, Center za glasbeno vzgojo, Znanstveno raziskovalno središče Koper, Visokošolsko središče v Kopru, Visoka šola za manegement v Kopru in Obalne lekarne. Javni sklad na ravni občine, ki se financira iz občinskega proračuna je Stanovanjski sklad občine Izola za izgradnjo neprofitnih stanovanj. Kot zadnjo točko izredne seje bodo svetniki obravnavali še statut Znanstveno raziskovalnega središča iz Kopra. O celostni podobi občine, ki sojo svetniki zavrnili na zadnji redni seji pa najverjetneje ne bodo govorili na tej seji, čeprav se lahko zgodi, da bo predlagana kot dopolnitev dnevnega reda, seveda če se bodo svetniki strinjali s tem. MARINA-KAKŠNA ENIGMA Verjetno ta trenutek v Sloveniji ni človeka, ki bi znal z grafikonom prikazati gordijski vozel imenovan Marina Izola. Projekt je bil preprost in vabljiv le na samem začetku, tam nekje sredi sedemdesetih let, potem pa so se nadenj zgrnili temni oblaki, ki se niti za hip niso razblinili ampak so se le kopičili eden na drugega. Po ponudbah Alpetourja in celo Kompasa so projekt vzeli v svoje roke domači investitorji, v povezavi z občino so zavihali rokave in se praznih žepov lotili gradnje tega infrastrukturnega kolosa. Z obvladovanjem občinske politike so dejansko dosegli, da je lokalna skupnost postala soinvestitor, čeprav tega statusa uradno nikoli ni imela, kaj šele da bi bila solastnik nastajajoče marine, čeprav je svoje sodelovanje plačevala tako z denarjem kot z naturalijami. Investitorjem je ves čas nagajala tudi takoimenovana civilna družba, čeprav se danes zdi, kot da jim je v resnici prišla kar prav, saj so za svoj tip investiranja potrebovali več časa kot je pri takšnih projektih v navadi. Lep primer tega je Hotel Delfin, ki so ga dogradili v slabih štirih mesecih, bližnji objekt amfore pa je v gradnji že več kot tri leta pa ga ni več kot temelji in stene. Seveda čisto brez denarja ne gre in zato so investitorji potrebovali kredite za katere so ob blagoslovu občine hipotekirali zemljišča, ki jim jih je ta občina velikodušno oddajala v upravljanje. Kljub temu pa je bilo denarja premalo in podjetja so morala v stečaj, toda istočasno so nastajala nova, ki so prevzemala funkcije in še posebej aktivo tistih, ki so bila v stečaju. Dolgovi so tako ostajali pri "pokojnih", zaslužek pa je vedno znova našel izhod v sili z ustanovitvijo kakšnega novega podjetja. Ko je končno zmanjkalo ponudnikov (beri Istrabenz) in novih idej in ko sta italijanski partner ter stečajni upravitelj Banke Triglav zagrozila, da bosta pobrala kar je njunega je bila prodaja marine italijanskemu partnerju kar dobra rešitev, še posebej zato, ker je z nakupom kupil tudi vse dolgove in hipoteke. Toda to še ni vse, saj se ti isti investitorji zdaj pojavljajo kot upniki v odnosu do novega lastnika, pa še dobro četrtino vseh privezov imajo v lasti. Res, izolska marina je ena naj večjih slovenskih neznank. (Mef) V IZOLI NE BO DOLGČAS V sredo je bila v prostorih županstva redna tiskovna konferenca na kateri je županja Breda Pečan zbranim novinarjem predstavila dnevni red izredne seje občins-1 kega sveta pa tudi j nekatere pomembnejše prireditve in dogod-1 ke prihodnjih dni. Posebej so predstavili bližnjo veliko jadralno prireditev Spring Cup na kateri pričakujejo tudi udeležbo grškega in norveškega kralja, ki tekmujeta v razredu Soling, predstavili pa so tudi projekt Parenzana. Gre za razstavo modelov vlakcev in posebej maketo nekdanje železnice od Trsta do Poreča. Parencana naj bi vrata v ulici Alme Vivoda prvič odprla že jutri, 21. aprila. Predstavili so tudi plesno ekmovanje Slovenija Open, ki bo v Izoli ob koncu maja in državno prvenstvo v akrobatskem rock n rollu, ki bo že v začetku prihodnjega meseca. >GRffTIS POVEČAVA« Od 3. maja dalje Vam ob razvijanu filma in izdelavi slik PODARIMO brezplačno POVEČAVO posnetka po vaši izbiri! Spet je čas za poletni urnik. Pričakujemo Vas od 8.00 do 21.00, v Simonovem zalivu pa od 8.00 do 12.00 in od 16.00 do 20.00. Tel.: 066/ 647 - 050, Drevored l.maja 4a, Izola Tel.: 066/ 646 -211, HTP San Simon, Morova 25 Prejeli smo IZJAVA ZA JAVNOST Občinski odbor LDS in klub svetnikov LDS ostro protestirata izrabo instituta izredne seje občinskega sveta Izola s strani županje, zaradi uvrstitve na dnevni red izredne seje OS tako pomembne točke (od 2 do 5točke dnevnega reda), za katere smo mnenja, da bi morale biti uvrščene na redno sejo OS. Klub svetnikov LDS se zaradi tega dejstva protestno ne bo udeležil izredne seje občinskega sveta občine Izola. Menimo, da je tak rok odločno prekratek za kvalitetno pripravo na razpravo, saj je gradivo za sejo prispelo v soboto 16. 04. 2000, seja pa naj bi se odvijala 20. aprila, seja odbora za gospodarstvo in finance pa v ponedeljek 17. 04. 2000. Tako ni bilo časa, da bi se svetniki posvetovali na organih stranke in izmenjali mnenja z ostalimi svetniki in strokovnjaki. Mnenje kluba svetnikov LDS k odloku o namenskem turističnem pristanišču je sledeče: * Zaradi nepopolnih informacij o situaciji v podjetju Marinvest d.o.o. ali bo uspela prisilna poravnava ali pa se bo sprožil stečaj, saj sta dva naj večja upnika podala predlog za stečaj. Smatramo, da bi bilo odločanje v danem trenutku preuranjeno saj ne vemo kdo bo dejanski lastnik po izvedenem stečajnem postopku. * Ker občinska uprava še ni naredila ekonomskega elaborata poslovanja marine, ki bi bil osnova za določitev dolžine trajanja koncesije in pravične odškodnine občini za izrabo marine, kljub dveletnem ponavljanju predstavnikov LDS-a v organih kjer se je razpravljalo o odloku, ZATO PREDLAGAMO, DA SE ODLOK NE SPREJME, AMPAK NAJ OBČINSKA UPRAVA PRIPRAVI PREDLOG, DA SE UPRAVLJANJE Z MARINO ODPLAČNO PODALJŠA DO KONEC LETA 2000 PODJETJU PORTING d.o.o. OZIROMA DO REŠITVE LASTNIŠKIH VPRAŠANJ V POSTOPKU PRISILNE PORAVNAVE OZ. STEČAJA MARINVESTA d.o.o.. Vodja Kluba svetnikov LDS: KOMLJANEC Evgenij dr.stom. Predsednik občinskega odbora LDS Izola: FRANCA Igor GENERACIJA ZBERI SE ! Osnovnošolci, ki ste končali osmi razred leta 1965 ste še zadnjič vabljeni, da prijavite udeležbo na MEGA FEŠTI, ki se bo zgodila 20. maja na Belvederju. Igrali bodo naši vrstniki: Gianni Collori, Stojan Družina, Tuljo Furlanič ...., ki se skupaj imenujejo YESTERDAY. Kdor se ni odzval na pismeno vabilo naj se javi Žarkotu v rokometni dvorani. In pomnite: Za domovino z Yesterday naprej! Restavracija KAMIN BELVEDERE TAM, KJER JE NAJBOLJŠI PLES DOMA V SObOtO, 22.4. YESTERDAY in Tulio Furlanič ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE v PREPOZNO (E DRAŽJE Na področju prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja se je v zadnjem času zgodilo kar nekaj sprememb. Zavarovanci jih sicer niso posebej občutili, saj se višina premij ni bistveno spremenila, v bodoče pa naj bi se te spremembe pokazale predvsem v pozitivnem smislu, saj naj bi jim zagotavljale varnejše zdravstveno zavarovanje tako v mladih letih, kot tudi v kasnejšem življenskem obdobju. Kot nam je povedal Boris Bandelj, vodja koprske poslovne enote Vzajemne zdravstvene zavarovalnice, naj bi za njihove zavarovance, ki jih je danes okrog 1,1 milijona, to vsekakor veljalo, saj so že konec lanskega leta vsa tovrstna zavarovanja oblikovali na način, kot to zahteva zakon iz leta 1998, ki ureja področje prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj. Omenjeni zakon namreč pravi, da se morajo te vrste zavarovanja organizirati kot dolgoročna, da morajo zavarovalnice sklepati pogodbe za to zavarovalno vrsto ločeno od drugih zavarovalnih vrst, nalaga pa jim tudi oblikovanje zavarovalno-tehničnih rezervacij za starost, s katerimi zagotovijo zavarovancem zdravstveno in socialno varnost za življenjska obdobja, ko so zdravstvena tveganja in višina odškodnin višja od povprečno pričakovanih. "Ravno oblikovanje teh rezervacij omogoča zavarovancem, da lahko vse življenje plačujejo realno enako visoko premijo. Gre za načelo medgeneracijske vzajemnosti, ki ga predvideva zakon in po katerem mlajše generacije plačujejo nekoliko višjo premijo, kot bi jim sicer šlo, glede na njihovo boljše zdravstveno stanje, starejše generacije pa plačujejo nekoliko nižjo premijo, kot bi jo sicer morale, saj se v poznejšem življenskem obdobju v povprečju poveča uporaba zdravstvenih storitev. Mlajše generacije si na ta način oblikujejo rezervacije za starost, tako da bodo čez leta tudi sami plačevali manj, kot bi tedaj dejansko morali Pri tem je pomembno tudi to, da mlajši kot je zavarovanec ob sklenitvi prvega zavarovanja, nižja bo njegova premija, ki jo bo nato vse življenje plačeval" je o novem načinu delovanja sistema dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja povedal Boris Bandelj. Vzajemno zdravstveno zavarovalnico je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije ustanovil l.novembra lani, ter se tako prilagodil zakonskim zahtevam, po katerem lahko prostovoljna zdravstvena zavarovanja tržijo in izvajajo le zavarovalnice. S takšno organiziranostjo seje spremenil tudi status zavarovancev, ki so odslej tudi člani, oziroma družbeniki Vzajemne zdravstvene zavarovalnice in soupravljajo preko svojih predstavnikov v skupščini družbe. V zvezi z dvomom o dolgoročnosti zavarovanj in oblikovanju starostnih rezervacij, ki se je pred dobrim mesecem pojavil v javnosti, ko je druga slovenska zavarovalnica, ki sklepa prostovoljna zdravstvena zavarovanja, svojim zavarovancem v podpis poslala zavarovalno pogodbo za obdobje dvanajstih let, je Boris Bandelj dejal, da so pri Vzajemni zdravstveni zavarovalnici vsa dopolnilna zdravstvena zavarovanja sklenjena za nedoločen čas, to je za celotno zavarovančevo življenje. " Ker gre za dejansko dolgoročno zavarovanje je možno tudi oblikovanje rezervacij. Ob morebitnem začasnem mirovanju zavarovanja, ko je morda zavarovanec dlje časa v tujini, na služenju vojaškega roka in podobno je možno le plačevanje rezervacij. Na ta način se ohranja višina premije, ki se sicer določa glede na starost zavarovanca ob sklenitvi zavarovanjaje delovanje sistema rezervacij pojasnil Bandelj. Nova zakonodaja je uvedla tudi nekoliko spremenjeno terminologijo, tako da se za dosedanja prostovoljna zavarovanja za doplačila uporablja termin dopolnilno zdravstveno zavarovanje, za preostala prostovoljna zavarovanja pa se uporablja termin dodatna zavarovanja, kamor sodijo nadstandardna zavarovanja, zavarovanja za tujino in podobno. Na voljo so različne oblike nadstandardnih zavarovanj, ki omogočajo višji standard zdravstvenih storitev. " Ponudba nadstandardnih storitev v zdravstvu sicer že obstaja, vendar je ponekod še vedno pomanjkljiva. V nekaterih bolnišnicah še vedno nimajo nadstandardnih sob, saj ne gre le za prostor, temveč tudi dodatno oskrbo, ki pa je povezana z dodatnimi stroški in posebej usposobljenim zdravstvenim osebjemje o tej vrsti zavarovanja povedal Bandelj. Precejšnje zanimanje pa vlada za zdravstvena zavarovanja z medicinsko asistenco v tujini, za katera ima Vzajemna zdravstvena zavarovalnica ekskluzivno pogodbo s švicarsko zavarovalnico Elvia. ki zagotavlja popolno zdravstveno oskrbo pri krajšem ali daljšem bivanju v tujini. Znano je, da nas tamkajšnje cene zdravstvenih storitev lahko krepko udarijo po žepu, in v primeru, da v jih tujini potrebujemo, je takšna oblika zavarovanja nedvomno dobrodošla. (K.B.) KOMEMORACIJA V MOROVI Upravni odbor ZB in udeležencev NOB Izola obvešča vse svoje člane in občane Izole, da bo v soboto, 29. aprila 2000 pred spomenikom v Morovi ulici komemoracija v spomin na padle mladince ob osvoboditvi Izole v Morovi ulici. PRENOVLJEN DELFIN OB 18. LETU V četrtek 27. aprila bodo s krajšo slovesnostjo odprli prenovljeni hotel Delfin. Gre pravzaprav za dograjeni hotel, ki tudi na zunaj daje drugačen videz, vendar takšen, da se dovolj mehko spaja z okoljem. Pravzaprav je precej lepši od okolja, ki je vse prej kot reprezentančno, vendar ta tema ni primerna za tako slavnostni čas kot je otvoritev obnovljenega hotela. O tem smo se pogovarjali z direktorjem Brankom Simonovičem. - To je naša največja investicija v zadnjih letih, saj povečujemo hotel za eno tretino oziroma za 56 sob, povečujemo zaprt bazenski prostor za 120 kvadratnih metrov, dodajamo v bazene nove vsebine z 32 kvadratnimi metri, povečali smo restavracijo in prostor pred restavracijo, dobili smo dve veliki razgledni terasi s pogledom na Izolo, vsaka ima 100 kvadratnih metrov, pa tudi prepotrebna parkirišča smo uredili. - Koliko gostov boste skupaj lahko sprejeli? - Skupaj s pomožnimi ležišči bomo lahko hkrati gostili okoli 500 gostov. To pomeni, da zdaj že sodimo med velike hotele, ki imajo veliko infrastrukturo z zelo dobro organizacijo. Za takšno investicijo pa smo se odločili zaradi čakalnih vrst in velikega zanimanja gostov za dopustovanje v našem hotelu, pa tudi zato, ker smo že pred leti začeli razna obnovitvena dela v našem hotelu, ki so bila organizirana tako, da smo dobili restavracijo in druge službe, ki enostavno zmorejo več kot smo imeli kapacitet takrat. - Čeprav deluje hotel zelo "šik" imate še vedno le tri zvezdice. - V teh 18-tih letih, 27. aprila namreč praznujemo točno 18 let od odprtja hotela, nam je uspelo obnoviti skoraj vse dele hotela, vendar nismo želeli iskati tiste četrte zvezdice. Raje za tri zvezdice ponudimo več kot pa obratno. - Kakšna je danes cena penziona pri vas. - Polni penzion v dvoposteljni sobi je 5.600 tolarjev na dan. Upokojenci dobijo za to ceno poln penzion, člani društev ali klubov upokojencev pa dobijo še 10 odstotni popust. Cenovno smo prilagojeni našim gostom, čeprav smo se zadnje čase srečali tudi s konkurenco nekaterih drugih hotelov, ki so, tudi z dampinškimi cenami, skušali pridobiti naše goste. Vendar so pozabili, da ne gre le za sobo in hrano ampak da je najpomembnejše to, kako se počutiš v nekem hotelu in z nekim osebjem. Moram reči, da so naši gostje z nami v glavnem zelo zadovoljni. - Kakšen hotel si predstavljate leta 2010? - Takrat vidimo ob hotelu zunanji bazen in urejene apartmaje na področju Vile Ranieri, ki bodo imeli 5 zvezdic in bodo ločeni od hotela. - Še cena teh del? - Podpisali smo za 561 milijonov pogodb in mislim, da bomo nekako v teh okvirjih tudi zaključili investicijo. ČISTILNE AKCIfE VEČ KOT USPESNE V teh dneh se izteka že tradicionalna akcija izolske Komunale, ki tokrat drugič poteka pod geslom Vsakemu kosu smo kos. Kot nam je povedal Anton Purkart, ki skrbi za pripravo in potek akcije, je bila tokratna pomladanska akcija še odmevnejša od jesenske. Društvo upokojencev Izola Društvo upokojencev lagodje Združenje borcev in udeležencev NOB ______Društvo invalidov Izola vabijo: 17. maja 2000 na BRIONE Doslej so občani s kosovnimi odpadki, železom, vejevjem in drugo odpadno kramo, napolnili že več kot 260 zabojnikov. Sedaj akcija poteka še na podeželju, kjer so prebivalci tudi dodobra izkoristili ponujeno priložnost, da pospravijo podstrešja, kleti ter okolico. Komunalci so namreč tudi s tamkajšnjih zbirnih mest odpeljali na deponijo že lepo število zabojnikov. "Tokratni odziv občanov na akcijo je presegel naša pričakovanja. Še posebej sta se obnesli tokratni novosti, saj smo dobili veliko pozivov za namestitev mobilnega zabojnika za odvoz vejevja, občani pa so tudi dobro izkoristili ponujeno pomoč pri prenosu odpadkov iz hiš v zabojnike. S tovrstnimi dodatnimi storitvami v okviru akcije bomo zagotovo še nadaljevali," je zagotovil Anton Purkart. Čiščenja okolja so se lotili tudi izolski lovci, ki so se na ta način vključili v vseslovensko očiščevalno akcijo, ki je potekala pod okriljem slovenske Lovske zveze. Akcije, ki je potekala v soboto, 8.aprila, na območju našega podeželja, se je udeležilo 36 članov Lovske družine Izola, 32 delavcev Komunale te, 12-članska ekipa izolskih odbojkaric s trenerjev vred ter številni domačini, ki so na pomoč priskočili tudi s svojimi traktorji in prikolicami. Skupaj so napolnili 5 zabojnikov in na deponijo odpeljali veliko število traktorskih prikolic in kamionov smeti, pa tudi večjih kosovnih odpadkov, ki so kazili naravo. (K.B.) __________ s katamaranom PRINCE of VENICE Med izletom si bomo ogledali tudi ROVINI Cena izleta z malico, kosilom in vstopnino je 7.500 SIT Odhod ob 07:00 (izpred carinskega pomola v Izoli) Povratek bo predvidoma ob 20:00 Informacije in prodaja rezervacij Pisarna DU - Plenčičeva 3, pon 09 -11 sre 15 ■ 17 Pisarna Dl - Kraška l, sre 15 -17 Pisarna ZB NOB - Plenčičeva 3, vsak delovnik 08-12 NEKA) TIBETA V IZOLI Društvo za podporo Tibetu je pripravilo teden tibetanske kulture miru, ki bo trajal do sobote 22. aprila. Predstavniki društva so v sodelovanju z Amnesty International začeli tudi mednarodno akcijo Moratorij 2000, s katero nameravajo zbrati 10 milijonov podpisov, ki jih bodo poslali vladam držav, v katerih izvršujejo smrtno kazen. Na povabilo društva so v Slovenijo prišli štirje tibetanski menihi, ki bodo do konca tedna v Ljubljani izdelovali peščeno mandalo. V soboto bodo menihi mandalo podrli in pesek stresli v Ljubljanico. Izdelovanje mandale, ki so jo spremljale različne prireditve, bo na ogled v novem krilu Narodne galerije. Gjuto menihi bodo naslednji teden mandalo izdelovali tudi v Mariboru. V Slovenijo je tokrat že četrtič v zadnjem letu prispel tudi predstavnik dalajlame za Evropo Chhime R. Chhoekyapo, ki se je srečal tudi s predstavniki slovenskega zunanjega ministrstva. Chhoekyapo je izrazil upanje, da se bo srečal z najvišjimi predstavniki ministrstva in da bo Slovenijo lahko že letos obiskal tibetanski verski voditelj Dalai Lama. V nedeljo so tibetanski menihi in drugi udeleženci Tedna tibetanske kulture miru prišli na kratek obisk v Izolo, kjer jih je sprejela Maja Lorbek, ki že več let pomaga pri zbiranju denarja za siromašne otroke v Tibetu. Ugledni in nenavadni gostje so se z ladjo popeljali po slovenskem morju, obiskali Piran in si ogledali tamkajšnji minoritski samostan ter obisk končali na Belvederju, kjer smo s predstavnikom dalajlame za vzhodno Evropo, Chhimejem Choekkjapo in predstavniki Društva za pomoč Tibetu , pripravili tudi daljši pogovor za kabelsko TV Mandrač. Predstavniki Društva za pomoč Tibetu so povedali, da delujejo že 4 leta, pred kratkim so dobili stotega člana in imajo še kakšnih 400 simpatizerjev. Med njimi so, seveda neuradno, tudi nekateri slovenski politiki in predstavniki oblasti, vendar pa se uradna oblast do Tibetantskega problema ne želi jasno deklarirati. Chimme Choekkjapa, odposlanec Dalai Lame za Evropo pa je povedal, da traja boj Tibetancev za neodvisnost že polnih 50 let in je terjal že več kot milijon in pol žrtev. Glede na to, da so Kitajci že večinsko prebivalstvo v Tibetu se Dalai Lama in drugi tibetanski ideologi bolj nagibajo tolarantnemu sobivanju s Kitajci kot boju za neodvisnost. Glede odnosa Slovenije je povedal, da so hvaležni za vsake vrste pomoči, čeprav je bolj ali manj rezultat osebnih zvez in odnosov Slovencev do Tibeta. Vsi udeleženci obiska pa so se posebej zahvalili Maji Lorbek, tako za njeno redno pomoč Tibetu kot za organizacijo prijetnega obiska v Izoli. Vljudno Vas vabimo na odprtje 5. razstave PRAZNIČNA POMLAD 2000 Kdaj P 22. aprila ob 17. uri Kje P v kulturnem domu Korte Pirhe, peciva, ročna dela iz različnih materialov, fotografije bodo razstavljali posamezniki, šole in društva iz domačega in sosednjih krajev. Razstava bo odprta za veliko noč in velikonočni ponedeljek med 11. in 14. uro ter med 15. in 18. uro do vključno L maja pa le po dogovoru. KD Korte PARENZANA SE VRAČA Jutri, v petek, 21. aprila naj bi prvič odprli vrata razstavi modelov vlakov, ki jo je v ulici Alme Vivoda 3 pripravil Josip Mihelič v sodelovanju s skupino sodelavcev in zanesenjakov, med katerimi je treba omeniti vsaj Marjana Kralja in Srečka Gombača, zagotovo pa še katerega od tistih, ki jih nismo niti videli, saj je precej dela trajalo kar precej v noč. Kljub temu pa je zadnje dni časa vseeno zmanjkovalo in tudi jutrišnje odprtje razstave verjetno ne bo takšno, kot so si pripravljalci želeli. Razlogov je več, najpomembnejši pa je gotovo ta, da je celotno delo bilo zastavljeno zelo volontersko in je na koncu zmanjkalo pravih mojstrov spretnih prstov. To pa seveda ne spreminja dejstva, da bo v prostorih nekdanjega italijanskega vrtca po komaj dokončani maketi speljal stari parni vlak, ki so mu nekoč rekli Parenzana, saj je vozil od Trsta do Poreča in seveda peljal tudi skozi Izolo. Na maketi bomo videli nekdanjo progo in tudi vlakovno kompozicijo, hkrati pa bo razstavljenih še nekaj predmetov, ki so ostali kot pomnik na nekdanjo železniško progo skozi Slovensko Istro. Potem pa se bo že začelo delo v pripravi stalne zbirke modelov vlakcev, ki je v lasti Josipa Miheliča in za katero pravijo, da je morda naj večja v Evropi. PARENZANA - kronologija dogodkov od ideje do prve redne linije 1857 - Železnica do Trsta 1863 - Inženir Buzzi objavi zamisel o progi Trst - Pula 1869 - Izgradnjo proge podpre tudi svet monarhije. 1873 - Vlada sklene zgraditi progo v notranjosti Istre. Prične se gradnja. 1876 - Konec gradnje istrske železnice. 1880 - Istrske občine ob Mimi zahtevajo povezavo s Trstom in Istrsko železnico. 1883 - Občinska uprava Poreč pozove vse zainteresirane občine, naj proučijo umestnost povezave Poreč - Buzet. 1886 - Občine podprejo zamisel o gradnji cenene proge Trst - Koper, ki bi jo z leti podaljševali proti jugu in nato proti progi Pivka-Reka. 1887 - Grof Walderstein predlaga traso Trst-Buje-Poreč in dobi koncesijo za izdelavo študije. 1891 - Ing. Luigi Buzzi predstavi svojo raziskavo o progi, izdelano na zahtevo Istrske pokrajinske zveze. Projekt stoji do marca 1893, ko istrski poslanci zahtevajo v dunajskem parlamentu, naj se zadeva že enkrat premakne. 1894 - Dieta provinciale sprejme zakon o gradnji proge Trst - Koper -Kanfanar 1897 - Objavljen je dekret, kije zagotovil, da bo proga zgrajena. 1899 - V Trstu je ustanovljena direkcija za izgradnjo železnice. DO oktobra so bili že izvršeni vsi odkupi zemljišč. Konec leta je bila na Dunaju ustanovljena družba Lokalna železnica Trst - Poreč. 1900 - Na Dunaju je bil izveden natečaj za oddajo gradbenih del. Za gradnjo odseka Trst - Portorož je bila izbrana firma Butaraz & Ziffer, za del med Portorožem in Bujami pa firma Filip Župančič iz Ljubljane. 1901 - prebitje bil predor Lučan ( med Strunjanom in Portorožem). Vlada zahteva večjezične napise na postajah in opozorilnih tablah. 1902 - Hudo neurje poškoduje železniški nasip ob obali med Semedelo in Izolo. V uradnih objavah avstrijskih železnic se prvič pojavi ime proge Parenzaner (italijansko Parenzana). Konec marca je proga zgrajena, v naslednjih mesecih so bile izvedene poskusne vožnje, 15.12.1902 pa je bila proga odprta za promet. BODO V PETEK ŠOFERJI STAVKALI? Odločitev o štiriurni stavki avtobusnih voznikov družbe I & I, ki naj bi potekala v petek 21.aprila med 8. in 12.uro, je bila sprejeta že 25.marca na zboru članov Sindikata družbe I & I in še ni preklicana. Dokončna odločitev o stavki je odvisna od izida pogajanj z vodstvom podjetja, ki naj bi potekala predvidoma v četrtek, 20.aprila. Sindikat delavcev prometa in zvez OSO KS 90 - Sindikat družbe I & I še vedno vztraja pri vseh stavkovnih zahtevah, ki se nanašajo na obračun efektivnega delovnega časa, dodatke za posamezne obremenitve, obračun in izplačilo 10 odstotnega dodatka za delo v drugi izmeni, na obračun efektivnega delovnega časa voznikom v medkrajevnem in mednarodnem prometu tudi za čas, ko opravljajo sprevodniška dela ter sklenitev podjetniške kolektivne pogodbe. Sindikat je na zahtevo vodstva I & I zaprosil za presojo o upravičenosti stavkovnih zahtev Komisijo za razlago kolektivne pogodbe za cesni potniški promet, od katere je prejel odgovor, da ni pristojna presojati upravičenosti stavkovnih zahtev in predlgala, naj spor rešijo sporazumno. "Sindikat si je vseskozi prizadeval in si še vedno prizadeva za sporazumno rešitev spora, kar smo dokazali tudi s pripravljenostjo za pogajanja in preložitvijo stavke," pravijo v vodstvu sindikata. ZLATIH PETDESET LET Petdeset let skupnega zakonskega življenja sta minulo soboto proslavila Ruža Vranič - Šiško ter Maksimiljan Šiško. Zlata poroka je bila seveda več kot tehten razlog za veliko fešto, ta pomemben živIjenski jubilej pa sta seveda proslavila v družbi svojih najdražjih. Ruža in Maksimiljan sta se spoznala leta 1945 med študijem na Ekonomski fakulteti v Zagrebu, kjer sta leta 1949 diplomirala, nato pa so Ružo poslali v službo na zunanje ministrstvo v Beograd, Maksimiljana pa v Ljubljano. Pa ju to ni odvrnilo od njune namere, da se JOŽE JE BIL TAM Jože Lorbek je, kot član slovenske ekspedicije, osvojil severni tečaj. To je dejstv o, ki ga ne bo mogoče kar tako prezreti, saj gre vendarle za dosežek, ki ga zmorejo le redki. Jože, ki ga sicer poznamo kot izumitelja in proizvajalca pripomočkov za alpinizem, se je na severni tečaj odpravil na povabilo organizatorja slovenske odprave, malo tudi zato, ker bi, kot tehnično podkovan človek, lahko pomagal pri odpravljanju morebitnih tehničnih težav. Slovenska odprava, v kateri je bila tudi prva Slovenka, ki je dosegla severni tečaj, je krenila na pot, ki jo je sam Jože opisal kot "bolj turistično", čeprav je vsakomur jasno, da prehojenih 100 kilometrov, brez spanja pri temperaturi minus 35 stopinj Celzija, ni ravno turistično atraktivna destinacija. Ekspedicija je z letalom prišla do Moskve, od tam do ruskega tabora Hatanga na Arktiki s helikopterjem, od tam pa sojih po zraku pripeljali na 100 kilometrov od severnega tečaja. Sledilo je sedem dni hoje za katere je Jože, ki seje domačim oglasil šele po osmih dneh, v torek ob 13.30, povedal, da so bili vse prej kot sprehod. "Bilo je hladneje, kot smo načrtovali, saj se temperatura niti za trenutek ni spustila pod 30 stopinj, največkrat pa je bila blizu - 40, kar seveda pomeni, da so bili vsi odkriti deli telesa izpostavljeni izredno hudemu mrazu. Meni so pomrznila lica, najhuje pa se je godilo nekemu Japoncu, saj smo srečali tudi njihovo ekspedicijo, ki so ga morali reševati ruski piloti. Po sedmih dneh hoje smo dosegli severni tečaj, opravili tisto kar je bilo treba opraviti in potem so nas Rusi s helikopterjem vrnili v njihovo oporišče. Zdaj čakamo na prevoz do Moskve, dobimo pa se na letališču na Brniku v petek, 21. aprila, kjer bom lahko povedal kaj več" je v nekaj sekundah telefonske zveze s Hatango povedal Jože Lorbek, naj starejši udeleženec slovenske odprave na Severni tečaj. Ob povratku v Izolo sledi pogovor z njim in fotografija, ki bo dokazala, da je Izola povsod kamor stopi Izolan. Kaj nismo to že nekje slišali? PRI ŠIŠKOVIH vzameta, in prebrodila sta vse birokratske prepreke ter se 15.aprila 1950 poročila na Magistratu v Ljubljani. Življenska pot ju je iz Ljubljane zanesla na Reko, že leta 1955 pa sta na povabilo Draga Dolinška, njunega sošolca s fakultete in tedanjega direktorja Ex-Ampelee, prišla v Izolo. Tu sta si ustvarila dom in gospa Ruža je poučevala na Ekonomski srednji šoli v Kopru, kjer je bil njen mož v letih 1959-1967 tudi ravnatelj. Nato pa je bil v naslednjih štirih letih direktor izolskega Delamarisa, kasneje pa je Maksimiljan Šiško opravljal visoke funkcije v Beogradu in bil med drugim tudi namestnik tedanjega gospodarskega ministra. O njegovi življenski poti obstaja tudi zapis in samostojno geslo v Enciklopediji Slovenije. V zadnjih letih ga poznamo tudi kot predsednika izolske borčevske organizacije. Priznati je treba, da se kljub petdesetim letom zakona kar dobro držita, in jima diamantna poroka zagotovo ne uide. NOGOMET-2. DL ŠKODA ZA IZGUBLJENO TOČKO Železničar LigroJLVTOPLUS 1:0 (1:0) Avtoplus Korte: Frankarli 6,5, Sotlar 6, Živkovič 5,5 (Peršič 6), Furlanič 6, Omanovič 6,5, Vučenovič 6, Kariž 6, Gregorič 6, Lokaš 6, Bogdanovič 6, Malikovič 6,5 Igralci Avtoplusa so tudi v Mariboru odigrali zelo dobro tekmo in bi si po prikazanem zaslužili vsaj točko. Gol so prejeli po dobri minuti s pravim evrogolom, potem pa so se podali v nasprotne napade, vendar jim ni uspelo premagati nasprotnega vratarja. Najlepši priložnosti sta imela Furlanič in Kariš, lahko pa tudi negodujejo zaradi nedosojene enajstmetrovke nad Malikovičem. V nedeljo bodo Kortežani igrali doma z visokouvrščenim Aluminijem. Toda presenečenja niso nemogoča. NOGOMET 3. LIGA MNK IZOLA: NK JADRAN DEKAN11:1 Mlada izolska vrsta je po pričakovanju, zavedajoč se, da so točke krvavo potrebne, že ob prvem sodnikovem pisku napadla na polovici igrišča gostov. No že v uvodnih minutah seje videlo, da da bo tekma težka, enakovredna ter da bodo odločale napake. Že v 3. minuti pa je Hasanagič na borben način prišel do strela z roba 16m prostora in neobranljivo zadel mrežo dekanskega vratarja. -------------------- Pričakovati je bilo nadaljevanje napadalne igre, vendar pa seje, predvsem zaradi neravnega igrišča, igra preselila na sredino igrišča. Tudi gostje so imeli nekaj priložnosti iz protinapadov, vendar je izolski vratar Sirotič vedno odlično reagiral. Izolani so svoje priložnosti imeli iz prekinitev, vendar iz več poizkusov KrcniCnOViCO in Božičs žoga ni hotela v mrežo. Da bodo odločale napake, se je izkazalo v 70. minuti, ko so Dekančani izkoristili edino napako domače obrambe in rezultat izenačili. V nadaljevanju je izredno slab sodnik, ki v 1. polčasu ni dosodil očitne enajstmetrovke za Izolane, sam krojil končni rezultat. Naslednje kolo bodo Izolani gostovali na GaŽOnU proti Šmarcem in zaradi bližine prisrčno vabimo Ribare, da s svojim navijanjem pomagajo ekipi do novih točk. Mladinci 1.SMNL Triglav : MNK Izola 1:1 (Mujkič) KAPUČINO - T,:; ROKOMET-Člani Dobova : MRK Izola Hoteli Morje Portorož 25:20111:91 MRK Izola Hoteli Morje Portorož: Klobas, Božič, Sovdat 3(2), Muha M. 3, Muha B., Bubnič 1, Ropotar 2, Gregorič, Gologranc 7(2), Čebular 3, Cah 1, Vončina, Žeger, Četin Oslabljeni Izolani, brez prvega ostrostrelca Jakoba Vukoviča so se zelo dobro upirali favoriziranim domačinom. Prvi polčas je bil dokaj izenačen, domači so si priigrali največ 3 zadetke prednosti. V drugem delu so Izolani zaigrali še bolje in na treh četrtinah tekme so se Dobovi popolnoma približali. V teh trenutkih je bil izključen Cah in domači so dosegli dva zadetka. Dokler so se naši fantje zbrali so dobili še dva zadetka in tekme je bilo konec. Kadeti MRK Izola: Tržič 23:16(10:10) MRK Izola : Vončina, Bubnič 1, Žeger 2, Cetin 1, Božič 11, Vukovič 6(2), Hodžič 1, Viškovič 1, Stepančič, Gomezelj, Zrinski, Vajukič, Puhar Izolski kadeti so se oddolžili ___ Tržičanom, ki so jih edini dosedaj premagali v kadetski polfinalni ligi. ^ Tekma je bila zelo izenačena, nazadnje 15:15. Sele v zaključku tekme so si naši fantje priigrali pomembno zmago. Iriglav : MINI Kadeti 1.SMNL Triglav : MNK Izola 1:1 (Treskavica) Starejši dečki MZN Koper Korte Izola : Rakek 5:1 Mlajši dečki MNZ Koper Koper A : MNK Izola 1:0 Cicibani MZN Koper MNK Izola A : MNK Izola B 1:0 ODBOJKA Kvalifikacije za 2. DOL - moški H:Simonovzaliv:LIP Poljčane 0:3 (-23, -24, -23) Hoteli S. zaliv Izola: Komadina, Tavčar, Grmača, Krečič, Gasparini, Ketič, Babič, Bulj, Klemenc Izolani so tudi na domači tekmi pokazali, da niso zreli za uvrstitev v višji rang tekmovanja. Tako ostaja pred vodstvom kluba odgovorna naloga pomlajevanja ekipe, ki v sedanjem sestavu pač ni zmogla uvrstitve v drugoligaško tekmovanje, čeprav po igralski zasedbi tja gotovo sodi. Kvalifikacije za 2.D0L - ženske Asics Kamnik:Vimpro Izola 3:0 (19,19,20) Izolanke so po pričakovanju izgubile v Kamniku in se dokončno poslovile od napredovanja v višji rang tekmovanja, čeprav je iz pisarne odbojkarske zveze Slovenije prišla vest, da bodo lahko napredovale vse 4 ekipe iz kvalifikacij. JADRANJE JADRALNI SPEKTAKEL V IZOLI Od petka do nedelje bo v organizaciji JK Burja potekal tradicionalni Spring Cup na katerem organizatoiji pričakujejo več kot 300 jadralcev v razredih 470, Evropa, Laser, Soling in 420. Regata bo hkrati kriterijska za slovenske jadralce v posameznih jadralnih razredih. Starejše deklice Krim Neutro Roberts : Raje Daewoo Izola 11:31(6:12) Bajc Daewoo Izola:Šviligoj, Sušelj 1, Adamič 8(2, Petrinja 12(2), Čič, Cubrilo 1, Makovec, Mitruševska 2, Hrnjič 5, Argenti 2, Dujc Prepričljiva zmaga starejših deklic v Ljubljani. Izid je bil izenačen do 6:6. Do konca polčasa pa so Izolanke z delnim izidom 6:0 že odločilezmagovalca. Mlajše deklice A PDV Nivo Celje: Raje Daewoo Izola 22:10(13:3) Bajc Daewoo Izola: Čulina, Antonič, Poljšak 4(1), Šimer, Poropat, Mihalič, Frank, Barič, Karajkovič, Kaltak 5, Viškovič 1, Pavčnik, Rota R.Daewoo Izola : Krim N. Roberts 11:19(4:71 Bajc Daewoo Izola: Čulina, Antonič, Poljšak 2, Šimer, Poropat, Mihalič, Frank, Barič, Karajkovič 1, Kaltak 7(1), Viškovič 1, Pavčnik, Rota Mlajše deklice Izole so v sezoni 1999-2000 osvojile končno 4. mesto v državi, a finalnem turnirju v Ljubljani so dvakrat izgubile in tako ostale brez odličij, seveda pa je četrto mesto še vedno uspeh ) f.' Ì POGLED S ^STRANI , H N „.: Piše: NL ' " {Liùy } ŽARE V za Kapučino Sport Bliže je konec prvenstva, boljše Izolani igrajo. Točka proti Radečam, proti Dobovi pa sprejemljiv poraz. Kako bi vse skupaj izgledalo, če bi "morala" bila vedno na tej višini? Primerjava je težka. Razbremenjeni pritiska rezultatov so mladi Izolani pokazali da "poznajo" rokomet. Kakšna škoda, treba pa je vedeti, da igralci samo igrajo. Vse ostalo je v rokah uprave (ali posameznika) in ta je letos zelo slabo odigrala svoj del prvenstva. Moč uprav je še posebno sedaj odločilna ko se rešuje koža. Naši sosedje (Amdor) so seveda po tej strani močnejši, kajti težko je verjeti, daje sedanja ekipa tako "dobra". Rokometna kuhinja je žal toliko stara kot sam rokomet, interesi pa se tudi selijo glede na povpraševanje in ponudbo. Po dvotedenskem premoru se nadaljuje, v Izoli bo gostovala Ribnica. Ekipa, katero so Izolani v rednem delu že premagali in ponovna zmaga bi Ribničanom še kako zagrenila življenja, saj bi potem oni delali družbo Izolanom v nazadovanju. Navijačev Izoli sedaj ne bo manjkalo, razen nasprotnikov, vse ekipe bodo navijale, da razlika v točkah ne bi bila prevelika. "Velika” "izbira"; koga bi Izolani radi popeljali s seboj v 1. b ligo? Kmalu bo tudi ta skrivnost razjasnjena, prekmalu. Izolanke so končno le prestavile tudi v višjo brzino. Štajerke, ki tudi lovijo rešilne točke pač trenutno niso sposobne presenetiti, tudi malo mlajše Izolanke. Visok rezultat je posledica viška energije (obramb skoraj ni bilo), v napadu pa se je streljalo iz vseh položajev. Tudi dobro, sploh če se zmaguje. Prvenstvo je v bistvu za njih že zaključeno, kar se mora ni težko in v tem stilu naprej. Obljubljam pa, da bo boljše. http//izola.gvcri.net POD BELVEDERJEM g Rokomet-članice BajcDaewoo Izola - Branik Maribor 35:31 (18:14) Bajc Daewoo Izola: Šmitran B., Stubelj 6, Petrinja 9, Božič P., Kovljenič 1, Hrajič 1, Adamič 3(1), Čvorak 2, Šmitran D. 3, Hadič 1, Škorjanc, Argenti, Bošnjak M. 6, Višnjevec 3 Tekma z Izolo je bila za Mariborčanke ena zadnjih priložnosti, da bi ujele priključek z Burjo. Prav zato so začele zelo odločno in povedle. V 13' celo za tri zaetke 8:5. Z menjavami je BONS čuk le ujel pravo postavo in Izolanke so s . Škoijančevo v vratih in Petrinjo na sredini kmalu izenačile (10:10 v 18') in potem povedle. Najvišjo prednost pa so si priigrale ravo ob polčasu, 4 zadetke. V nadaljevanju je bila na igrišču sampo ena ekipa, Bajc Daewoo. Razliko v korist domačih je ves čas rastle in počasi je Trener Boris Čuk dal priložnost vsem igralkam. Najvišjo prednost, devetih zadetkov, so imele Izolanke v 51 minuti. Zadnje minuta pa so gostje izkoristile in izid znižale. Do presenečanja pa ni moglo priti. Vili Ban v Izoli V izolskem ženskem rokometnem klubu se stvari počasi postavljajo na višji nivo organizacije. Tako je že dogovoijeno, da bo člansko ekipo v prihodnji sezoni vodil Vili Bflll Ban je dosedaj že vodil ekipo Jadrana iz Kozine v prvi ligi. Snubili so ga tudi v moškem izolskem klubu, pa tudi v drugih primorskih rokometnih kolektivih , vendar se je odločil, da bo v naslednjem prvenstvu deloval v Izoli. Rodinov memorial Od 28.4. do 30.4. 2000 bo v Izoli potekal tradicionalni eeranski rokometni turnir - Rodinov memorial. Dosedaj, čeprav prijave še niso zaključene, je že potrdilo svojo prisotnost 32 ekip, organizator pa pričakuje, da jih bo prišlo še več. Vsem, ki se tradicionalno preko prvomajskih praznikov zbirajo v izolski športni dvorani vsako leto, se bodo letos priključili prvič tudi veterani iz Hrpelj, prišli bodo tudi iz Reke (Zamet), Beograda in celo iz Rima, ekipa Lazia. Prvi dan bo sprejem in spoznavni večer v Casinoju Portorož. Tam bo opravljen tudi žreb tekmovanja. Drugi dan bodo potekali kvalifikacijski dvoboji. Najtanimivejša pa bo zagotovo tekma slovenske in jugoslovanske ženske veteranske ekipe. Kopica bivših zvezdnic v obeh vrstah bo zagotovo navdušilo vse gledalce. Po tradicionalni sobotni fešti v Sansimonu, se bo v nedeljo popoldan turnir zaključil s finalnimi dvoboji za končne razvrstitve. Namizni tenis DRŽAVNI NASLOV SONJI ŠKORJANC IN MARIKI JA0ŠEVAC V soboto in nedeljo je potekalo na Ptuju 9.državno prvenstvo za pionirje in pionirke posamezno in dvojice. Tokrat so mlade Izolanke in Izolani odigrali veliko nad pričakovanji. Največje presenečenje prvenstva sta pripravili Sonja Škorjanc in Marika Jauševac, ki sta v finalu dvojic premagali semedelski par Škabar -Tomazini z 2:1. Do bronaste kolajne je v igri dvojic prišla Petra Kukovec, kije zaigrala v paru z Majo Černeka iz Semedele, kar je tudi zelo dober rezultat. Pri pionirjih sta se Tjaš Žigante in Blaž Lipovec uvrstila med prvo osmerico, v četrtfinalu pa sta z 2:0 izgubila s finalistoma Ocepkom in Ropošo iz Murske Sobote. Pri posameznicah je tudi tokrat imela največ uspeha Sonja Škorjanc, kije osvojila bronasto medaljo, kar jo nedvomno uvršča v tej tekmovalni sezoni med štiri najboljše pionirke v državi. V finalni zaključni del tekmovanja so se uvrstili vsi ostali predstavniki Arrigonija in sicer Marika Jauševac, Petra Kukovec in Tjaš Zigante ter Blaž Lipovec Na prvenstvu je nastopilo 150 tekmovalcev in tekmovalk iz 30 slovenskih klubov. Za državno mladinsko reprezentanco bo na mednarodnem prvenstvu Nemčije v Betzingenu prihodnji vikend nastopila Erika Jauševac. Takoj naslednji teden pa se bosta skupaj z Jano Ludvik udeležili priprav državne reprezentance v Murski Soboti. Gre za priprave na mednarodno prvenstvo Slovenije, ki bo konec meseca v Radencih. Izbrano vrsto bo na pripravah in prvenstvu vodil izolski trener Zdenko Švab. KICKB0XING Tudi prejšnjo sobot so se tekmovalci izolskega TAE KWON-DO kluba udeležili tekmovanja v zvrsti kickboxing semi-kontakt. Tokrat je 2. turnir, kateri šteje za državno prvenstvo potekal v organizaciji novogoriškega kluba in v sodelovanju s kickboxing zvezo Slovenije v Novi Gorici. Ob udeležbi 89 tekmovalcev iz 9 slovenskih klubov je v članski kategoriji do 69 kg ponovno osvojil prvo mesto Kristjan Tomšič, kateri se je tako približal osvojitvi naslova državnega prvaka, manjkajo mu samo še točke iz zadnjega turnirja, kateri bo predvidoma jeseni. Po njegovih stopinjah pa že stopa mladinec Admir Sinanbegovič, kateri je b mladinski kategoriji do 71 kg osvojil prvo mesto, tako daje na vrhu razpredelnice po spomladanskem delu tekmovanj. Ravno tako ne gre zanemariti nastopov mladinca Matevža Radina, kateri je nastopil v kategoriji do 63 kg, borbo je izgubil šele v zadnjih sekundah in Marka Vivode, kateri je nastopil v kategoriji do 56 kg. Njun čas šele prihaja, seveda ob trudu na treningih, kajti bila sta najmlajša udeleženca turnirja. IZOLSKI VESLAČI OSVOJILI BARK0VLJI V nedeljo 16.4. je bila v Brakovljah pri Trstu mednarodna veslaška regata na kateri je sodelovalo 17 klubov iz Veslaške cone v Italiji, hrvaške Istre in Slovenije Na regati so sodelovali vsi obalni klubi, najuspešnejši tuji gostujoči klub je bil po čudnem točkovanju Veslaški klub iz Pirana. Največ prvih mest pa je osvojil Veslaški klub »IZOLA« Izola Lepo spomladansko vreme in cvetna nedelja je na obalo Barkovelj privabilo veliko domače publike, katera je z navdušenjem pozdravljala vsako zmago domačinov. Sicer pa tudi do naših zmag ni bila ravnodušna, saj so naši veslači zmagovali z velikimi prednostmi, tako da smo poželi kar nekaj bučnih ovacij publike. Najboljši obalni veslač Erik TUL na tej regati ni sodeloval, ker se je moral udeležiti reprezentančnih testiranj na Bledu. Rezultati regate: Enojec mlajši mladinci - Ernad RASTODER 1 .mesto; Dvojni dvojec mladinci -Branko BAUK, Bine PIŠLAR 1.mesto; Tomaž HVALA, Andrej KRIŽMANČIČ - 3.mesto, Enojec mlajši pionirji - Gašper PRELC 2.mesto; Miha VIČIČ 3.mesto; Enojec mlajše mladinke - Nika BABIČ 2.mesto; Jana BOŽIČ 7.mesto; Dvojni dvojec mlajši mladinci - Matjaž RAIMONDI, Marko DURIČ 4.mesto; Enojec šolski pionirji - Miha HOTUJEC 3.mesto; Enojec članice - Aleksandra PRELAZ 2.mesto; Enojec mladinci - Branko BAUK 1. mesto; Toni BARAČ 1.mesto; Bine PIŠLAR 3.mesto; Enojec pionirji -Boštjan MEDVEŠČEK 2.mesto; Enojec starejši pionirji - Dean ANTONČIČ 2. mesto; Dvojni dvojec mlajše mladinke - Nika BABIČ, Jana BOŽIČ l.mesto; Dvojec brez krmarja mladinci - Tomaž HVALA, Andrej KRIŽMANČIČ 1 .mesto. Ker do pisanja članka še nismo dobili uradnih rezultatov, razen skupne uvrstitve Vam ne moremo podati vseh rezltatov veslačev Arga oz. so možne napake za katere se vnaprej opravičujemo. Dvojni dvojec mlajši pionirji - Luka BRAZZATI, Matija MENCINGER 6.mesto, Enojec mlajši mladinci - Kristjan KERIN 2.mesto, Dvojni dvojec mladinci - Samo HLAJ, Miljen VIDAKOVIČ 5.mesto, Enojec šolski pionirji - Goran KRAJCAR 3.mesto, Jan ZULIAN 2.mesto, Matej LANGERŠEK 6.mesto, Enojec pionirke - Anja KITIČ 4.mesto, Enojec mlajše mladinke - Janja KLARIČ 6.mesto, Dvojni dvojec mlajši mladinci - Jan PULIN, Andrej MEZGEC 3.mesto, Enojec člani lahki veslači - Mitja GERŽEVIČ 4.mesto. Kot smo že omenili so veslači veslaškega kluba »IZOLA« IZOLA osvojili šest l.mest, veslači koperskega Nautilusa in veslači Pirana tudi nekaj tako, daje ostalo organizatorju bore malo pokalov za osvojena prva mesta. Skupno je prvo mesto osvojila tržaška Saturnia. Sledeča velika preizkušnja nas čaka 21. In 22.aprila na Bledu, kjer se bodo vsi slovenski veslači borili za uvrstitve v reprezentančne ekipe. Največ obetov v mladinski kategoriji trenutno kaže Toni BARAČ v enojcu, nekaj malo možnosti pa imata še Branko BAUK in Bine PIŠLAR v dvojnem dvojcu - vsi veslači veslaškega kluba »IZOLA« Izola. Sicer pa in boca il Lupo ! Vlado KRULCIČ MEDLJAN Vljudno vabljeni. OSREDNJA PRVOMAJSKA PRIREDITEV V IZOLI V Obalni sindikalni organizaciji KS 90 so se letos odločili, da osrednji dogodek - prvomajsko proslavo letos izpeljejo v nekoliko drugačni obliki, predvsem pa na drugi lokaciji. Tako prireditve ne bo na tradicionalnem Socerbu, temveč bodo namesto tega pripravili celodnevni piknik v Simonovem zalivu. " Za spremembo lokacije in drugačno vsebino osrednjega dogodka ob delavskem prazniku smo se odločili iz več razlogov, predvsem pa v želji, da bi dogajanje bolj približali delavcem oziroma članom in njihovim družinam, ter da bi osrednji prvomajski dogodek v slovenski Istri postal zares množičen," meni sekretar Jadran Galija. Tudi ob letošnjem prvem maju pa bodo sindikalisti organizirali tradicionalni prvomajski turnir v malem nogometu, ki bo potekal na koprski Bonifiki. na predvečer prvega maja pa bodo na Markovcu pripravili tudi kresovanje. Osrednja sindikalna prireditev bo na prvi majski dan v Izolo zagotovo privabila več ljudi, kot bi jih prišlo sicer, zato se lahko nadejamo, da bodo znali naši gostici to priložnost izkoristiti ter se nanjo pravočasno pripraviti. (K.B.) VPIS OTROK V VRTEC MAVRICA IZOLA V našem vrtcu se skupšaj igramo, pojemo, plešemo, rišemo, telovadimo, se učimo, hodimo na izlete, igramo se celo z računalnikom... yrste programov: - celodnevni, - poldnevni, Čas vpisa: 8.5 - 12. 5 od 9. ure do 14. ure Vpis v enoti ŠKOLJKA pri Suzani Božič, - v enoti LIVADE pri Orjani Rojac S seboj prinesite rojstni list Izolski olimpijci ČANO - VOJAK NA OLIMPIADI Lucijan Kleva je cepljeni veslač. Že od malih nog naprej, ko je prvič prestopil prag veslaškega kluba Izola je bil z dušo in srcem predan temu športu in tako je še danes, čeprav sre je veslaški svet v vseh teh letih bistveno spremenil. Vse kar je počel v mladih letih je počel z zagnanostjo in voljo po uspehih in tudi dandanes prostovoljno in brez kakršnekoli nagrade trenira mlade veslače V.K. Argo Izola. Razlika je le v tem, da je bilo nekoč takšno ravnanje samoumevno, danes pa je za marsikoga nenavadno. Cano, kot mu pravijo športniki in znanci je človek, ki ga zanimajo novosti. Zelo rad sedi za računalnikom in še posebej ga zanimajo programi za oblikovanje in animacijo, pa tudi internet mu je v veliko veselje, še posebej ko spoznava novosti v veslaškem športu. Kljub velikemu znanju in preseganju klasične veslaške zaprtosti Cano ni med športnimi funkcionarji, preprosto zato, ker raje dela z mladimi kot pa s tistimi, ki šport vse bolj razumejo le kot biznis. Tako ga poznajo predvsem Izolani in mladi izolski veslači vedo, daje bil njihov Čano eden od petih slovenskih veslačev na olimpiadi v Tokiu in to celo kot vojak. Še najbolj pa vedo to, daje olimpijsko medaljo zgrešil samo za slab meter. - Dve leti pred olimpijskimi igrami v Tokiu sem bil državni prvak v izolskem dvojcu s krmarjem v katerem je veslal še Sergio Skorja, krmar pa je bil Zorko TuL Takrat so me spoznali kot veslača in me vzeli v reprezentanco kot rezervo za svetovno prvenstvo v Luzernu. Žal pa sem leto dni kasneje moral k vojakom in tako sem nekoliko izgubil stik z rednimi tekmovanji. Ker pa je bil sedež veslaške zveze v Splitu vendarle nisem izgubil stika z reprezentanco. Ko sem kot vojak mornar prišel v športno četo Mornarja v Splitu so me postavili v osmerca, tisto zimo pa so se reprezentanti že pripravljali na Bledu. Ko smo se končno pomerili med seboj, mi iz mornariškega osmerca in tisti iz reprezentančnega, smo le za malo izgubili in takrat so me vzeli iz vojaškega čolna in me posadili v olimpijskega. Tako sem kot vojak treniral na Bledu in tudi odšel na olimpiado na Japonsko. - Osmerec je bil v glavnem slovenski? - Takrat je bil v osmercu že en Izolan, Jadran Barut, kije veslal v osmercu že na prej omenjenem svetovnem prvenstvu v Luzernu. Nasploh nas je bilo Slovencev večina. Trenerje bil Peter Klavora iz Bleda, poleg naju dveh iz Izole pa so bili tam še trije blejski veslači: Boris Klavora, Jože Bere in Alojz Colja Poleg nas so bili še trije Hrvati, dva iz Splita in eden iz Slavonije. - Drugih slovenskih čolnov ni bilo? - Takrat so bili veslaško najmočnejši v Splitu pa v Zagrebu in Beogradu ter delno v Šibeniku. Bled je imel predvsem svoj klubski osmerec, drugače pa so bila veslaška središča drugje. - Kako je bilo takrat z olimpijsko normo? - Tisto leto so bile nekakšne kvalifikacije, saj smo morali doseči najmanj tretje mesto na evropskem prvenstvu, ki pa je bilo takrat skoraj svetovno prvenstvo. Istočasno smo morali poslati čoln na Japonsko, ker je potoval z ladjo skoraj 2 meseca in mi smo se odločili, da pošljemo tistega, nekoliko slabšega, saj smo se bali teh kvalifikacij. Razlika med čolni ni bila ravno velika, vendar pa je bila opazna in na evropskem prvenstvu smo osvojili tretje mesto ter se uvrstili na olimpiado, hkrati pa smo tam imeli nekoliko slabši čoln. Za olimpijske igre seje kvalificiral le naš osmerec, šel pa je tudi dvojec s krmarjem, ki je bil hkrati rezerva osmercu a so nastopili tudi samostojno, vendar niso prišli skozi kvalifikacije. - Vsi ste bili prvič na olimpiadi? - Veslači smo bili vsi prvič na olimpijskih igrah in moram reči, da je to za vsakega športnika naj večje možno doživetje. Za nas je bilo morda še posebej, ker je bila takšna dolga pot doživetje že sama po sebi. Danes to ne pomeni nič, takrat pa je bila to že avantura. Šli smo iz Beograda, kjer so nas oblekli v enotne reprezentančne obleke in potem smo iz Beograda šli do Amsterdama od tam pa za Tokio. Šli smo v glavni skupini, skupaj s košarkaši in nogometaši. Tam so nas namestili v naselju, ki je bilo pred tem v uporabi ameriške vojske. To je bilo naselje majhnih enonadstropnih hiš v katerih smo imeli vse udobje._ Kot zanimivost naj povem, da smo imeli tam cel kup koles, ki smo jih lahko vzeli kjerkoli in pustili kjerkoli, ko smo se vozili po naselju, ki je bilo opremljeno z vsem, od gledališča do kinodvorane in restavracij. Le treninge smo imeli nekoliko daleč, kakšnih 50 kilometrov, kar danes ne pomeni nič, takrat pa se nam je zdela kar lepa razdalja. - Kakšno je bilo tekmovalno prizorišče? - Bilo je majhno jezero, ki so ga razširili posebej za olimpijske igre. Voda je mirovala in kot regatno polje je bilo odlično pripravljeno. Problem je bil le v tem, da je bila okoli še čistina in ko je pihal veter s strani so bile ene proge hendikepirane, kot seje zgodilo nam v finalu. - Kako ste šli skozi kvalifikacije? - Pri žrebanju skupin smo dobili Nemce, ki so bili najmočnejši. Takrat smo se odločili, da jih bomo skušali presenetiti in se direktno uvrstiti v finale. Začeli smo hitro in na 1.000 metrov smo bili eno dolžino čolna pred njimi. Danes je takšno prednost težko uloviti, mi pa smo takrat očitno pretiravali in smo popustili tako, da so nas Nemci prehiteli za dva čolna razlike. Prišli smo na cilj kot drugi a tako izmučeni, da sploh nismo mogli stopiti iz čolna. Spomnim se nekega novinarja Poleta, ki je pisal članek o veslačih, ki je komentiral, da še ni videl tako izmučenih športnikov. V repesažu smo zmagali z lahkoto in se uvrstili v finale. Tam so bili še osmerci ZDA, Češke, Rusije, Nemčije, Italije in mi iz Jugoslavije Pred to finalno tekmo smo v Evropi redno izgubljali z Nemci in Rusi, Cehe pa smo redno premagovali. Toda, olimpijska regata je vedno nekaj drugega. - Verjetno ste velikokrat v mislih preveslali tisto finalno vožnjo? - Res je, še posebej zato, ker smo medaljo izgubili za slab meter. Štartali smo dokaj slabo in smo začeli kot zadnji. Počasi smo nato ulovili Italijane in nato smo po klicih krmarjev slišali, da lovimo Ruse. To nam je dalo elana in veslali smo na vso moč do cilja ter počasi lovili Nemce Žal smo bili ravno mi, Rusi in Nemci na levi strani polja, medtem ko so Američani in Čehi vozili v zavetrju. Končalo seje tako, da so Američani na peti progi zmagali, Nemci so bili drugi, nas pa so prehiteli Čehi, ki so veslali na šesti progi in jih skoraj nismo videli med regato. Fotofiniš je pokazal, da so nas prehiteli za slab meter. Če ne bi bilo vetra bi zelo verjetno dobili medaljo. Nasploh smo bili nekako nesrečna posadka, saj smo naslednje leto izgubili bron na svetovnem prvenstvu za manj kot meter dolžine. - Kaj je ostalo od olimpiade? - Ostala je uokvirjena plaketa na steni, veliko lepih spominov in nič več. Nagrade so bile takrat le za osvojene medalje. Spomnim se, da je Cerar za zlato medaljo dobil nagrado v vrednosti fička. Drugo in tretje mesto sta prinašali še malo manj. O tem, kakšne so bile nagrade morda podatek, da smo za osvojeno tretje mesto na evropskem prvenstvu pred 01 dobili po eno dobro mesečno plačo. Res pa je, da so nam po olimpiadi pomagali tako, da so nas zaposlili v podjetju, vendar smo delali kot športniki in trenerji. Danes za olimpijce poskrbi država, takrat pa so to naredila podjetja. - Kako so se uvrstili drugi reprezentanti? - Mislim, da sta zlato osvojila le Miro Cerar na konjih in Horvat v rokoborbi. Drugi niso imeli kakšnih posebnih uspehov. Tudi košarkarji, med katerimi sta bila od Slovencev še Ivo Daneu in Eiselt je bila menda sedma. To so bili prvi začetni uspehi jugoslovanske košarke, (zapisal D.M.) Izola je olimpijsko mesto. Kako tudi ne, saj je, kljub skromnemu številu prebivalcev v sodobni olimpijski dobi premogla kar devet olimpijcev, od tega osem veslačev in eno jadralko. Po Sydneyu bomo verjetno imeli še enega jadralca več, morda pa se mu bodo pridružili še trije veslači. Do Sydneya bomo v Mandraču predstavili vse naše olimpijce, njim v poklon in mladim za vzor. Naslednji, ki ga vabimo na pogovor je Jadran Barut, prav tako veslač, udeleženec 01 Tokio 1964. MLADI NOVINARJI IZDALI MR. ZGAGO Na OŠ Vojke Šmuc je letos pričel delovati novinarski krožek. Po petih mesecih trdega dela in obilo zabave nam je uspelo izdati prvo številko Mr. Zgage. Povezava imena s priimkom našega ministra je zgolj slučajna, vendar vseeno dobrodošla. Upamo, 'da bo časopis všeč tudi ministru. V prvi številki smo predstavili nove učitelje naše šole, prikazali rezultate ankete o domačih nalogah, zapisali najbolj izvirne misli o ljubezni in objavili intervju z našo čedalje uspešnejšo osmošolko Bojano Dujmovič. Seveda niso manjkale šale in križanke. Mr.Zgago so učenci razgrabili in ga navdušeno prebirali tudi med poukom. Novinarski krožek z OŠ Vojke Šmuc H pripis uredništva: Časopis H osnovnošolcev Vojke Šmuc je zanimiv in mladostno razgiban, vsekakor takšen, da se lahko pohvalijo z njim. Veseli bomo, če bomo z njegovimi ustvarjalci lahko sodelovali. Bravo. ZBIRALI SMO STAR PAPIR Učenci 4. a razreda smo pri pouku SD obravnavali učno snov KAM Z ODPADKI O tem smo znali veliko povedati. Odpravili smo se po Izoli in ugotavljali, ali imamo dovolj smetnjakov, zabojnikov in kotejnerjev. Učenci smo si izbrali ulice okrog svojih domov in natančno popisali trenutno stanje. Ugotovili smo, da je število smetnjakov, zabojnikov in kotejnerjev ustrezno, a da je naša kultura ponekod neprimerna. Med tem smo se domislili, da bi tudi mi prispevali nekaj, da bi odpadne snovi zbrali in jih ponovno vrnili v predelavo. Učiteljica je naš predlog sprejela in na šoli smo res organizirali zbiralno akcijo papirja od 27. do 31. marca V akciji so sodelovali učenci 3. in 4. razredov. Prav vsi smo se zelo potrudili in bili pri delu ubrani. Med seboj smo si pomagali. Bili smo enotni in prav nič se nismo prepirali. Pri tem so sodelovali tudi naši starši, saj brez njihove pomoči (prevoz) ne bi zbrali toliko papirja. Učenci 3. razredov so zbrali 2327 kg, učenci 4. pa 3738 kg. Vsi skupaj torej 6065 kg. Zaslužen denar bomo seveda porabili. O tem ni dvoma. Za kaj, pa naj ostane skrivnost. Z letošnjo akcijo smo bili zelo zadovoljni. Tudi v prihodnje se bomo trudili, da bomo prispevali k predelavi odpadnih snovi. Učenci 4. a in učiteljici Liljana Hrvatin in Barbara Kljun OŠ Livade Izola Razvojni projekt v Z MLADIMI V NOVO TISOČLETJE Odbor za uresničevanje nacionalnega programa "Uvajanje ljudi v znanost in tehnologijo na Obali" že šest let vodi in izpeljuje program mladinskega raziskovanja za učence in dijake osnovnih in srednjih šol obalnih občin. Do sedaj je bil poudarek predvsem na organizaciji in izvedbi tekmovanja raziskovalnih nalog, kasneje so dodali temu tudi seminarje za usposabljanje mentorjev mladih raziskovalcev ter izdajanje Mladega glasnika. Prav to brošuro so sinoči predstavili na prireditvi v izolskem kulturnem domu in ob tem predstavili tudi projekt "Z mladimi v novo tisočletje", ki naj bi še bolj vzpodbudil mlade k znanstvenemu in predvsem raziskovalnemu delu. V projekt je vključeno večje število strokovnjakov, znanstvenikov, raziskovalcev in pedagogov, med katerimi je kar nekaj Izolanov, od Caludia Battellija do Neve Zajc ter Ksenije Murari ki zastopa izolsko občino. To so hkrati kar pravi naslovi za dodatna pojasnila v zvezi z vključevanjem v projekt, gotovo pa boste v fitnessu Vitalis v Ljubljanski ulici lahko srečali tudi gimnazijsko profesorico Sonjo Fink Babič, kije nosilec projekta. Prav ona nam je predstavila ambicije in cilje takšnega delovanja mladih ter hkrati opozorila na to, da brez finančne podpore občin projekta ne bo mogoče realizirati. Trenutno so vse tri obalne občine projekt vsebinsko podprle, v naslednjih treh letih pa bi mu morale nameniti nekaj več kot 15 milijonov tolarjev oziroma izolska občina 1.944.000 tolarjev. Sredstva bodo namenili organiziranju raziskovalnega tabora (3 milijone), organiziranju srečanja mladih raziskovalcev (1.800.000 Sit), izvedbi tekmovanj (1.200.000 Sit), tiskanju mladega glasnika (1.300.000 Sit ) in tako naprej. Glede na dosedanjo podporo izolske občine bodo mladi raziskovalci tudi v bodoče gotovo deležni enake pozornosti, seveda pa je vendarle treba pričakovati, da se bodo v takšno raziskovalno delo vključile tudi izolske osnovne šole, ki lani niso sodelovale. Za tiste, ki jih stvar zanima tudi brez šole pa še telefon na katerem lahko dobite potrebne informacije: ZRS - 271 321, Sonja Fink Babič - 261 281. RAZISKOVALNE NALOGE 6. SREČANJA MLADIH RAZISKOVALCEV (1999) je od izolskih šol predstavila le SREDNJA GOSTINSKA IN TURISTIČNA ŠOLA IZOLA - MOŽNOSTI ZA ZAPOSLITEV MLADIH V KONJENIŠKEM TURIZMU V BRKINIH (Raziskovalka: ANA ŠKAPIN. Mentorica: ALENKA LODRANT) - OBČINA IZOLA KOT TURISTIČNO OBMOČJE (Raziskovalke: MOJCA DROŽINA. KATJA ERŽEN. MATEJA PARAVAN. Mlodi GLASNIH Mentorica: ALENKA LODRANT) ODNOS SREDNJEŠOLCEV DO NEKATERIH ANTROPOLOŠKIH, GNOSEOLOŠKIH, ONTOLOŠKIH IN ETIČNIH VPRAŠANJ TER RAZGLEDANOST DIJAKOV (Raziskovalke: MAJA ŠUKALO, ANA ČANDEK, ALENKA OKRETIČ, Mentorica: BOJANA MILUTINOVIČ) - PREIZKUS GEOGRAFSKEGA ZNANJA DIJAKOV NA NAŠI ŠOLI (Raziskovalki: SONJA BORDON, LIANA MIHELIČ, Mentor: DEJAN MUŽINA) - PRIMORSKA VINA (Raziskovalca: JASMINA ČUFUROVIČ, TADEJ STEGEL, Mentorica: ANTONINA HORVAT) - RAZVOJ VASI LANDOL (Raziskovalca: MARTIN ŠABEC, MARTINA BOŽIČ, Mentor: DEJAN MUŽINA) - ZIMA 1998/99 V KOPRSKEM PRIMORJU (Raziskovalki: PETRA BARBARIČ, BARBARA TONČIČ, Mentor: DEJAN MUŽINA) Učenci izolskih osnovnih šol niso sodelovali na lanskoletnem natečaju znanstveno raziskovalnega središča oziroma v projektu "Uvajanje ljudi v znanost in tehnologijo na Obali". PRINC JE PELJAL ČETRTOŠOLCE Direktor Kompasa Portorož, Marko Tancer, je obljubil, šolarji in novinarji pa so si to obljubo zapomnili in tako je v torek Prince of Venice na brezplačno vožnjo ob slovenski obali popeljal četrtošolce osnovnih šol iz Izole in Lucije. Bilo jih je nekaj več kot 150, z izletom pa so bili tako zadovoljni, da bo marsikateri gotovo kmalu spet stopil na krov, naslednjič že kot pravi turist. OZARA NACIONALNO ZDRUŽENJE ZA KAKOVOST ŽIVLJENJA SMREKARJEVA 21 6310 IZOLA TEL.: 640 35 73 V svoje programe vključujemo ljudi /. dolgotrajnimi psihosocialnimi težavami različnih starosti, njihove svojce, ljudi v duševni stiski, prostovoljce, strokovnjake in osche na nadomestnem služenju vojaškega roka. Naše dejavnosti so usmerjene v terensko delo, kar pomeni, da uporabniku nudimo pomoč v njegovem življenjskem okolju. Vabimo vas k sodelovanju! TEDEN SLOVENSKE KNJIGE Ta teden je v Sloveniji praznik knjige. Od 17. do 23. aprila tečejo v večjih mestih 5. slovenski dnevi knjige. V ljubljanskem parku Zvezda je o knjigi, tej "čudoviti iznajdbi človeškega uma", spregovoril predsednik Društva slovenskih pisateljev Evald Flisar. Ugotovil je, da je knjiga "čedalje bolj živa", da dnevi knjige izhajajo iz zavesti, da je pisana beseda temelj civilizacije in da skoznjo odkrivamo, kdo smo. V "vlogi bralca" je ljubitelje knjige pozdravil tudi predsednik države Milan Kučan, knjigo primerjal z "vzvratnim ogledalom človeštva" in menil, da bi življenje na Slovenskem "utegnilo biti bolj prijazno", če bi Slovenci in politiki več brali. Minister za kulturo "v odhajanju" Jožef Školč je v vzpodbudo povedal, daje v letošnjem državnem proračunu za subvencije knjig in revij zagotovljen "lep, znaten znesek" 1,6 milijarde tolarjev, tako da so tudi knjižnice skorajda v celoti preskrbljene. Zadnja leta se veliko vlaga v zgradbe in informacijske sisteme knjižnic, tako da je knjiga dostopnejša vsem, ki so nanjo "obsojeni", denimo študenti, pa tudi drugi. Školč je prepričan, da "knjiga ostaja človeku zanesljiv prijatelj". Za razliko od sosednjega Kopra in še nekaterih slovenskih krajev je Teden slovenske knjige v Izoli minil dokaj neopazno. Na formalni oziroma oblastni ravni ni bilo nobenih pobud, obe izolski knjigami pa tudi nista zmogli več kot znižati cene večjega števila knjig, ki so tako ta teden dostopnejše tudi tistim vse pogostejših bralcem, ki enostavno ne zmorejo več kupiti vseh tistih knjig, ki bi jih sicer radi imeli na svojih knjižnih policah ali nočnih omaricah. Z nekaj dobre volje in domišljije bi verjetno tudi v Izoli lahko imeli na prostem stojnice na katerih bi Izolanom in gostom ponudili zanimivo in nekoliko cenejše branje. Toda takšne stvari nam še ne gredo najbolje od rok, ribiški praznik nam je še vedno bližji. knjige, za m lai in e A clìms tìifH^l^tisti m,. k i^je M [j Založbo Grlico Vom pri no noia sodobno pri povodi Iz žlvlfonjo najstnikov v zbirkah KAf E klub In IZPOVEDI. Zgodbo pa so nomon|ono m!a|ilm bralcom. Kafe klub Zgodbe ‘j Pogumno, Fen! WJW Knjižničarjeva velika ljubezen Sporočilo Luce m čuden otrok MB| Teden na pokopališču Ključ Jamlm m mreža laži Peklenski večer Nesreča Leah odkriva fante t* * Vrnitev čarov nJkov Striptiz noše razredničarke i Ujetnico Andy Mali Oblak Moja prva smešna zgodba i Tashine skrivnosti ' idu___h Nori na nogomet Zaljubljena sestnčna Moj profesor je vohun Velika zlobna Lu Izpovedi Spletke na Olimpu Koraki na mojem modrem nebu I Moja sestra superkoza I Ali me bo imel rod če bom suha? Razpis za nagrado GRLICA na področju ustvarjalnosti mladih Droge je imel rajo kot mene Nagrade za ustvarjolnost mlodih Grilca' podeljujemo ustvarjolcem ki so v tekočem koledorskom letu dopolnili največ 16 let. V letu 2000 razpisujemo nogrodo za nabdjàe literarno delo. Dela sprejemamo do vključno 30.9.2000 I Informacije o razpisu tel 01 425 00 00. DESK d o o , Tržaška 2, L|ubtjana, tel : 01425 00 00, '»naslov: grtlca@desk st. http://orlica.sk PRVI TURISTIČNI VIKEND Ta konec tedna smo doživeli prvi turistični udar, čemur je posebej pripomoglo lepo in sončno vreme. Na obali so našteli okoli 15.000 gostov, tudi Izola je bila dokaj polna, predvsem enodnevnih gostov, ki prihajajo k nam na krajše izlete, saj se je z gradnjo hitrih cest pot do morja zelo skrajšala. Izolske restavracije in lokali sploh so bili v soboto in nedeljo dobro obiskani, zabeležili smo tudi prve kopalce. Predvsem pa je zelo opazna prisotnost številnih avstrijskih jadralcev, ki so kot vsako leto ob tem času prišli v Simonov zaliv, kjer se bodo pripravljali na veliko jadralno prireditev Spring cup, ki bo v izolskem zalivu od petka do velikonočne nedelje. GOSTINCI SPET NAGRAJENI Dijaki Srednje gostinske in turistične šole iz Izole nadaljujejo s tradicijo dobrega uvrščanja na tekmovanjih iz njihove stroke. Na Bledu je namreč v času od 13. do 16. aprila potekalo 9. odprto prvenstvo v mešanju pijač. Sodelovali so dijaki osmih slovenskih srednjih šol za gostinstvo in turizem, iz izolske šole pa so se pod mentorstvom učiteljice Elvire Stuva tekmovanja udeležili dijaki Maja Jenko, Nataša Kosmina, Urban Novak in Matej Mlinar. Ekipno so dosegli odlično 3. mesto, v posameznih kategorijah pa sta se najbolj izkazala Maja Jenko z 2. mestom in Urban Novak, ki je dosegel 3. mesto. Lučka Jevnikar SLOVENISTIČNO SREČANJE V IZOLI V petek in soboto so v prostorih izolskega Kulturnega doma potekali 11. primorski slovenistični dnevi, tudi tokrat v organizaciji Slavističnega društva Koper ter soorganizaciji Meddruštvenega odbora primorskih slavističnih društev in Zavoda RS za šolstvo. Strokovni del srečanja bodo slavisti posvetili primorski kratki pripovedi 20. stoletja, zanimiva pa je bila tudi okrogla miza z naslovom Jezik ob meji. Povejmo še, da je ob otvoritvi tokratnih slavističnih dnevov nastopila jazz pevka Mojca Maljevac, kije prostorih izolske glasbene šole v palači Besenghi pela uglasbeno poezijo Ines Cergol Bavčar in drugih koprskih pesnic. SLOVENSKI DISNEYLAND Izola bo letos tudi gostiteljica 1. festivala slovenske animacije, kar v naše mesto prinaša nekaj filmskega duha, ki ga je nekoč že poznalo. Dobro še pomnimo čase, ko jc v Izoli kar vrelo od filmskega ustvarjanja, še posebej na področju filmske animacije. Morda jc prav spomin n te čase pripeljal do ideje o organizaciji festivala o katerem bomo več povedali v naslednjih številkah. Mimogrede, festival bo 20. in 21. oktobra leta 2000. Kulturni center »Srečka Kosovela« Sežana-petek, 21.4.2000,ob 10.30 Zaključek Medobmočnega srečanja plesnih skupin in nastop izbranih skupin. Medobmočna se-eMor.ca Lilijana šantič Ujčič Republiška selektorica Dali borka Podboj 1. PLESNA SKUPINA »MEHKI CEVUI SEŽANA »Cvetlična greda Glasba Schumann • G Strniša Koreograf Milojka Garzarolli 2. BALETNA SKUPINA KUD »15. FEBRUAR; KOMEN »Uspavanka-Glasba. Uspavanka Koreograf Anka čepelnik Kocjančič 5. BALETNA DELAVNICA 3. RAZRED ZKD KOPER «Baletna variacija Glasba. Batanescu Quarte! Koreograf: Kristina Pojbič Champaigne asistent koreografa Barbara Sekirnik 6. NASTJA BREMEC • OŠ MILOJKE ŠTRUKELJ NOVA GORICA «Spomin na Rezijo ; Glasba: AFS France Marolt - Rezijanski plesi Koreograf: Nastja Bremec in Elizabeta Miško 7. PLESNO DRUŠTVO LATINO KOPER ■ MALA SKUPINA PIONIRJEV »Nore note: Glasba: Cycoelman, Michel Steauart: Barnum Koreograf: Fiona Johnson 8. PLESNA SKUPINA »METULJ« ZKD PIRAN »V meni zveni- Casba. Karel Orf: Camma Burana Koreograf: Nataša Pogačar, mertor Lidija Pogačar 9. NASTJA BREMEC - OŠ MILOJKE ŠTRUKELJ NOVA GORICA »Flash dance- Glasba: iz filma Flash dance Koreograf: Nastja Bremec 10. GRUPPO Dl DANZA COMUNITÀ DEGLI ITALIANI »PASQUALE BESENGHI DEGLI UGHI-ISOLA •Das kibermadchen Musica: composed and mixed- Das Kbernadchen Coreografo: Siniša Bukinac 11. PLESNA SKUPINA »METULJ« ZKD PIRAN »Podobe« Glasba: skupina Eko Koreograf: Lidija Pogačar 12. PLESNA SKUPINA »DANTE: OŠ DANTE ALIGHIERI IZOLA »Voung hearth - run free Glasba: Kym Mazelie: Voung hearth • run free Koreograf: Ingrid Radman 13. PLESNI KLUB »OBSESSiON» POSTOJNA »Sence• Glasba: Jev.el: Fooiish ganeš Koreograf: Jelena Milovanovič 14. PLESNO DRUŠTVO »ELITE« KOPER »Summertime Gasba: Herb« Hancock Koreograf. Kristina Pojbič Champaigne 3. PLESNO AKROBATSKA SKUPINA »FLIP~ PIRAN •Stonogica Gasba: Aleš Lavrič Stonog ca Koreograf Stasja in Mitja Mehora 4. PLESNO DRUŠTVO ELITE KOPER -NOEMI STANCICH »Žalostni klovn« Glasba: Gershwn Koreograf Siniša Bukinac, Kristina P.Champaigne 15. PLESNA SKUPINA GIMNAZIJE JURIJA VEGE IDRIJA -Lesk iz globini Gasba. M ke (Meld The source of secreto, Vangeiis 1492 Light and shadov-, Aldo Kumar: Na struni merkurja Koreograf: skupina 16. PLESNO DRUŠTVO »ELITE« KOPER • TEATER CLASS »V ritmu poletja Gasba: mix - A;etha Franklin, B.G, Prince of rap Koreograf: Siniša Bukinac PRIVOŠČITE Sl KULTURO ! Center za kulturo, šport in prireditve Izola Kulturni center Izola Bazoviška 4, tel.: 645 571 Program prireditev v Kulturnem domu v mesecu aprilu 2000 Petek, 21. aprila ob 20.30 KONCERT Četrtek, 20. aprila ob 20.00 ÀÌ.GA v Izoli bo otvoritev razstave JADRANA POSINKOVIČA. MATIČNA KNJIŽNICA IZOLA Oddelek za otroke in mladino vabi otroke od četrtega leta dalje na uro pravljic, ki bo v torek, 28. 3. 2000 ob 17. uri v pravljični sobi (v prostoru starega italijanskega vrtca). Drevored 1. maja 9. Poslušali bomo pravljico MESTO CVETJA, ki jo je napisala Eveline Hasler. Matična knjižnica Izola vas vabi na predstavitev knjige/slikanice Jaz vem, kako sem se rodil", v četrtek, 20. Aprila 2000 ob 19.00 uri v Kulturni dom Izola.Pogovor z vzgojiteljico Bojano Urbančič, bo vodila Nataša Benčič. GALERIJA INS razstava karikatur FRANCO JURIJ Na sentimentalno potovanje po standardnih džezovskih skladbah vas bodo popeljali izjemni glasbeniki, ki so sodelovali pri snemanju albuma Sentimenta! Joumey. Osnovni sestavni del ekipe so : pianist. RENATO CHICCO, pevka ALENKA GODEC in druščina strunarjev pod skupnim imenom STRING.SI VLADO BATISTA, SAŠA OLENJUK, MARIJAN DOVIČ, ALEŠ AVBELJ / Vstopnina: 1.000,700 SIT Četrtek, 27. aprila ob 20.00 -hotel Delfin Izola 3 BIG BAND ORCHESTRA Koncert, proslava ob Dnevu upora proti okupatorju Vstopnine ni ! ; KINO ODEON IZOLA; “ Petek 21.4., Sobota 22.4. in Nedelja 23.4 ob 18.00 in 20.30 uj ** Ponedeljek 24.4, Torek 25.4 ob 18.00 uri ; NADARJENI GOSPOD RIPLEt 20.04.2000 OB 20.20 URI ENKRATNO DOŽIVETJE LETA! TRAGIKOM! NA HRAMA O ŽENSKAR IN NJIHOVIH TRAVMAH: VSE O MOJI MATERI TODO ŠOBRE MI MAORE Ponedeljek 24.4, Torek 25.4 ob 20.30 uri IJEBIGA (predpremiera) Zlata palma Cannes 99 za režijo, Najboljši film Evrope leta 1999, Film leta v Španiji, Franciji, Italiji, Angliji... • Oscar 2000 za najboljši tuji film! Cecilia Roth, Marisa Perendes, Penelope Cruz - režiser: Pedro Almodovar IB MEDITERAN FESTIVAL festival « vabita na koncert PIHALNI ORKESTER GORANA BREGOVIČA The Tzigane Brass Orchestra kdaj: v sredo, 10. maja ob 21.00 kje: sredi koprskega zaliva predprodaja vstopnic: GRAFFIT Izola (648 303) 3. junija v bivšem letnem kinu Arrigoni Napoli Izoli predstavlja dve izmed svojih najboljših skupin novega napoletanskega vala. Z mešanico rocka, duba, funka, hip-hopa in še česa ponujajo glasbeno doživetje za vse okuse. Poline se lahko spomnite iz lanskega Mediterana, Narcolexie pa iz lanskega Beach-Buma v Jesolu.Spremljali jih bodo Spirits-i, Sensation in še kdo, zraven pa še projekcije filmov mladih ustvarjalcev, delavnice in še kaj. Začeli bomo zgodaj, končali pa pozno, kot se za takšno stvar tudi spodobi. 24. JUNIJ 2000 SPORT & MUSIC OPEN AIR SREČANJE IZOLSKIH ŠPORTNIKOV IN GLASBENIKOV NA SVETILNIKU Zares v Izoli! 9. junija letos na bo izolskem stadionu kljub dvomom in mišljenju, da gre spet za kakšno varianto tipa Kiss pred parimi leti nastopila angleška skupina IRON MAIDEN in to po dolgem času spet s prvotnim Dickinson-om. Cena karte nam še ni znana, prav tako nam ni znana ura pričetka oziroma karkoli drugega, vendar pa je za vse še čas. KAM? Na Metelkovi pripravljajo Festival Karavan Sarajevo 2000! Temeljna ideja festivala je zasnovana na kulturni izmenjavi, izhaja pa tudi iz dejstva, da so povojne vezi neodvisnih umetnikov in kulturnikov, ki delujejo na področju bivše Jugoslavije precej razrahljane in se v vsakdanjem življenju ne prepletajo, temveč tečejo druga mimo druge, nastopajo in predstavijo se: Centar Za Samopuzdanje, Ambrosia Art & Design Group, Aam, New Faraday Collision,. 21.04.00 - 22.04.00 Ljubljana (Metelkova Mesto vsak dan -različna prizorišča) Finski core-punk izstrelek Diaspora v bistriškem brlogu! Diaspora je precej nova skupina, čeprav so vsi elani poprej ze igrali v skupinah kot so: Alakulttuurin Kusipààt, Hartaus, Kastraatio, Oheisvasara, Olotila, Pax Americana, Positive Negative, Sati, Scum Brigade, Sekasorto,. 24.04.00 -ponedeljek- Ilirska Bistrica (Klub MKNZ ob 22.uri -predskupina: Execreta) Najbolj drzna in prevratna turneja: Sok Tour 2000! Protagonisti: Rodoljubac, ki servirajo novo "zgrozenko" Greatest Hits in srbski rokerji Kontrabanda, ki so si prvomajske praznike želeli preživeti v vasi družbi. 27.04.00 -četrtek- Tolmin (Ice club ob 21.uri - uradna promocija album Greatest Hits) 28.04.00 -petek- Idrija (Swenak ob 22.uri) 30.04.00 -nedelja- Nova Gorica (Občinski travnik - Mesto Mladih ob 19.uri) 03.05.00 -sreda- Ljubljana (Klub K4 ob 22.uri) Neprekosiljivi, prevratni kanadski punk-rock gobezdaci in zuranti Dayglo Abortions! Rastli so zelo hitro in so kmalu izprosili dovolj denarja, da so si kupili rabljeno glasbeno opremo, veliko piva in cvetov skunka. 27.04.00 -četrtek- Ilirska Bistrica (Klub MKNZ ob 22.uri) Tradicionalni novogoriški festival KGS Mesto Mladih! Poleg koncertov, športnih iger, srečanj, okroglih miz, predstav, razstav,., se veliko zabave in dobre volje Nastopajo: Elvis Jackson, Ana Pupedan, Zaklonišče prepeva, Rodoljubac, Kontrabanda, Magnifico, Zmelkoow, 27.04.00 do 30.04.00 Nova Gorica (razna prizorišča) Moz iz ulice tornadov: Terry Lee Hale! Glasbo Terry Lee Halea uvrščajo med country-folk, v njej pa je možno spoznati in začutiti elemente pristnega teksaškega bluesa ter prstne tehnike ubiranja strun Ryja Cooderja. 29.04.00 -sobota- Piran (Maona ob 21.uri) Peklenski kavboji Pantera se z Reinventing The Steli ze prebijajo na vrhove svetovnih lestvic - kmalu tudi pri nas! Obljubljeni surovi rodeo bodo podpkrepili futuristični kung-fu korovci Powerman 5000 in mitološko sprevrženi klavci Satyricon. 08.05.00 -ponedeljek- Ljubljana (Dvorana Kodeljevo ob 20.uri) Noe avstrijskih Dj-jev v Gavioliju! Velika noe v znamenju avstrijskih gostov, ki predstavljajo vsak svoj lastni razvoj znotraj nacionalnega zvoka Eric Fischer s prehodom tech-hard house-trance, trsi techno Mike Vinyla in sarm francoskega housea Turnmastra Tima. 22.04.00 -sobota- Izola (Ambasada Gavioli ob 00:00) KMALU PRI NAJ: DAKI ING ION, LEATHERFACE, JETHRO TULL, /TINO, ANDRE WILLIAM/ "MR.RHYTHM", NEW MODEL ARMY, NEW WET KOJAK, ZEKE, KING/ X, MAKE-UP, PEARLJAM, ROCKBITCH, LEADFOOT, ADAM WEJT, HENRY ROLLI N/, FERU/ MUJTAEOV, BUDDY MILE/ Kakršnekoli pripombe, pohvale, članke, pesmi, ideje ali karkoli drugega, kar bi radi povedali, nam lahko pošljete na naslov MANDRAČ, Veliki Trg 1, Izola oziroma po e- mailu muki_izola@altavista.com. Veseli bomo vsakega prispevka. KRIMINALIJE Lahko bi rekli, da so policisti tokrat imeli še največ dela z nadobudneži, ki so si malo krancljali avtomobile. Ker z denarjem niso bili ravno v dobrih odnosih so si pomagali z izdelki, ki so jih kupili drugi vozniki. Najbolj sojih očarali okrasni pokrovi koles in lepa vzvratna ogledala, vendar policisti niso imeli veliko razumevanja za te vrste estetike. NENAVADEN SAMOMOR Izolan je telefoniral prijatelju in mu zaupal, da bo naredil samomor. Dečki so hitro pohiteli na dom obupanca in ga našli v njegovem stanovanju, kjer je sicer ležal na tleh, vendar je bil živ in nepoškodovan. Res pa je, da so policisti ugotovili, da se nekako čudno obnaša. Zdravniški pregled pa je vseeno odklonil. ZA PRETEP STA DVA Z izjemo neke verske sekte, ki se ji je reklo bičarji in so imeli opravka sami s seboj je za običajen pretep zelo dobro, da sta prisotna vsaj dva. In tudi v primeru pretepa v izolskem gostinskem lokalu je to število povsem zadoščalo, saj je prišlo do resnega fizičnega obračunavanja. Začelo pa se je s psihičnim obračunavanjem enega od njiju (po domače izzivanjem), ki se je sprevrglo v fizično obračunavanje, končni obračun pa bo naredil sodnik za prekrškg. METEK V SOLI V eni od učilnic osnovne šole so na tleh našli plinski naboj za pištolo oziroma naboj za plinsko pištolo. Lastnika so iskali a ga niso našli, ja\jl pa se tudi ni nihče. KAJ CE JE BIL NOE? Neznanec s Polju ni iskal prvih češenj ali solate temveč je ukradel kar aluminijast čoln kanu. Ker je znano, daje vse v zvezi z navtiko drago je lastnika oškodoval za kakšnih 400 tisočakov. SOVRAŽNIK VESLANJA Kdo ve, morda pa je bil glavni junak prejšnje kriminalije prisoten tudi pri razbijanju stekel v veslaškem klubu? Morda je ugotovil, da veslanje sploh ni tako prijeten šport kot je to videti na televiziji in se je prišel maščevati veslačem VK Argo, saj jim je razbil dve stekli na vratih in naredil za 25 tisočakov škode. SRAKIN DNEVNIK 12. april - Neznanci so ponoči s pravilno parkiranega avtomobila sneli okrasne pokrove z vseh štirih koles. Škode je za 15 tisoč Sit. 12. april - Neznanci so s pravilno parkiranega tovornega vozila sneli obe vzvratni ogledali. Škode je za kakšnih 20 tisočakov. 13. april - Neznanci so s parkiranega avtomobila ukradli vse štiri okrasne pokrove za kolesa. Škoda je spet blizu 15 tisoč tolarjev. 13. april - Dečki so prijeli glavne junake pohoda nad okrasne pokrove koles osebnih avtomobilov. Zgodba je zaenkrat končana. MALI OGLASI - R18 letnik 84 v voznem stanju ugodno prodam, tel. 646 270 - GOLF DIESEL, bele barve, dobro ohranjen ugodno prodam, tel 041/ 613 299 - POCENI PRODAM KOMBI FORD transit z devetimi sedeži, tel 646 212 zvečer - V Kranjski Gori ugodno prodamo novo, adaptiranao, opremljeno počitniškoO stanovanje v stanovanjski hiši. 47 m2 za 65.000 DEM, tel.: 041/ 564 813 - PRODAM FORD SIERRO letnik 87, lepo ohranjeno, tel: 641 5305 ali 041/928 295 - UGODNO PRODAM Zastavo 128, letnik 88, telefon 646 112 po 20. uri. - Iščemo enosobno stanovanje v Izoli Sva v dveh, še brez otrok in oba zaposlena. Iščeva enosobno stanovanje v Izoli ali okolici za daljše obdobje. Ponudbe pričakujevt na tel.: 401 300 (Valerija) do 16. ure. poslovne storitve d.o.o. Izola PO NOVEM PRI NAS TUDI FOTOKOPIRAMO ! Sončno nabrežje 4, Izola Tel.: 066/640 36 36 FOTOVESTI TEGA TEDNA Izolska Komunala hoče vedno višje. Tako bi vsaj lahko rekli po fotografiji, ki jo je posnel naš bralec in občasni sodelavec, ki je na Kristanovem trgu fotografiral delavce Komunale med obrezovanjem dreves. Priznati je treba, da to delo sicer opravljajo dokaj redno, kljub temu pa se nekatera drevesa razrastejo do te mere, da že ogrožajo mimoidoče. Tako se je dogajalo tudi z drevesom ob Royal barn, ki pa so ga isti delavci že uredili. Avstrijski jadralci sò spet prišli na priprave v Izolo, natančneje v Simonov zaliv, njihove jadrnice pa so napolnile tamkajšnje kopališče, ki se je izkazalo kot zelo primerna lokacija za takšne množične priprave in tudi izvedbo tekmovanj naj višjega razreda. Le za varnost bo treba poskrbeti, saj so nepridipravi že porezali dva gumijasta čolna avstrijske reprezentance. Dve ekološki fotografiji smo prihranili za konec. Prva prikazuje nekdanji gostinski lokal ob nogometnem stadionu, ki se mu po domače reče Mikac, sicer pa ima zveneč naslov Football. Mimogrede, lokal je občinska last, zaprt je že zelo dolgo, s svojim videzom pa gotovo ni nikomur v ponos. Tako pa skrbijo za morje v mandraču naši ribiči, ki sicer ponujajo sveže ribe slab meter od svinjarije, ki plava vse okrog njihovih čolnov. Kaj, ko bi tudi sami kdaj pometli to svojo "trgovino". SE ZALETEL IN KAR ODŠEL Zelo nenavadna prometna nesreča se je zgodila sredi prejšnjega tedna na križišču Prešernove ceste in Kajuhove ulice. Voznika fiata in škode sta stala pred rdečim semaforjem, potem pa je od zadaj pridivjal voznik mercedesa in se takorekoč skoraj brez zaviranja zaletel v stoječa avtomobila. Oba voznika sta si zaradi udarca poškodovala vratna vretenca, zmedeni voznik mercedesa pa seje tam zadrževal še nekaj minut, nato pa odšel peš neznano kam. Naslednjega dne se je javil policistom v Ajdovščini, zagotovo pa je moral odgovoriti na kar nekaj nevsakdanjih vprašanj. Četrtek Petek Sobota Nedelja o BS CP oblačno oblačno sončno sončno max 24 max 26 max. 26 max. 27 min.14 min. 16 min. 13 min. 14 PRO iTWjf ZA MOTOHOV KOT ROČNA in VODNA MASAŽA FINSKA in TURŠKA SAVNA MEGA SOLARIJ Izola, Zelena ulica 17 (Obrtna cona) Tel.: 644 033, 643 106 ODPRTO VSAK DAN OD 11.00 do 21.00 ob ponedeljkih zaprto 3) ■■■©'¥ LJJJ S±lJj=!J2J & purani notii umi povsod hod ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE V TUJINI Z ASISTENCO VZAJEMNA ZDRAVSTVENA ZAVAROVALNICA v sodelovanju s priznano švicarsko zavarovalnico ELVIA zagotavlja popolno zdravstveno zavarovanje z medicinsko asistenco v tujini. • različni programi • ugodne cene zavarovalnih premij • najmočnejša mreža izvajalcev po vsem svetu, • 24-urna dežurna služba • organizacija zdravniške pomoči in prevozov • dodatna kritja za svojce • pravna pomoč j Individualno Družinsko Skupinsko St. dni EVROPA SVET EVROPA SVET EVROPA SVET 3 1.077 2.280 2.154 4.560 754 1.596 5 1.385 2.607 2.770 5.214 970 1.825 8 1.780 2.932 3.560 5.864 1.246 2.052 10 1.890 3.113 3.780 6.226 1.323 2.179 15 2 197 3.619 4 394 7.238 1.538 2.533 21 2.637 4.344 5.274 8.688 1.846 3.041 30 3.517 5.793 7.034 11.586 2.462 4.055 60 6.154 10 136 12.308 20.272 4 308 7.095 90 8.430 14.480 16.860 28.960 5.901 10.136 180 (6 mesecev) 17.260 29.647 . 34 520 59.294 12.082 20.753 365 (1 leto) 34.699 67.765 69.398 135 530 24.289 47.436 M VZAJEMNA. zdravstvena zavarovalnica v sodelovanju z i/i .i -n S UJ OC a. * Z OELVIA ASSUMANOCI VOYAOES Informacije dobite pri vseh poslovnih enotah in izpostavah VZAJEMNE Zdravstvene zavarovalnice, d. v. z., pri pooblaščenih turističnih agencijah ali v centrali Ljubljana, Mala ulica 5, tel.: 061 17 18 742, 17 18 700, faks: 061 17 18 850. Spletna stran: www.vzajemna.si.