1». Stranka.                                                1 LMIjui. i nkato, 1. jioiia 191Z.                                                    XLU. lelo.

.Slovenski Narod* vdjt:
v Ljubljani na dom dostavljen:                           v upravništvu prejeman:
celo leto.......K 24*—            cdo lelo .......   K  22—
pol teta   .«•.....12*—           pol teta........     11 —
četrt leta     .•...•    •    6-—                četrt leta      .......       5-50
m mesec......•    2*—          na mesec.....,     1*90
Dopisi naj se frankiraio.    Rokopisi se ne vrača ia. UretnOtro:  KmfloTi «Uca «. 5 (v pritličju levo), telefon *L 34.
lska)a ws*k 4aa sv*6«r iitnail Mttlf« la praznik*.
Inscrati   veljajo:   peierostopna  petit  vrsta za enkrat   po   14 vin.,   za   dvakrat po 12 viiL, za trikrat ali većkrat m> 10 vib. Parte in zahvala vrsta 16 vin. Poslano
vrsta 20 vin- Pri večjih insercijah po dogovoru.
Upcavništvu na) se pošiljajo oaročnine, reklamacije, inseraU itd.
to ie admmfstntivne stvari.
—--------—  PtMMiu itevtlfca valja to Tinarjev.  --------------
Na pismena narorila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Jfarodaa tUkaraa« tetoloa it 85.
„Slovenski Narod* velja po pošti:
za Avstio-Ogrsko:                                                 za Nemajo:
ćelo leto.......K 25r—           ćelo leto.......K 3fr—
pol leta   ..•.«..    ,   13-—                                   .
četrt leta     ......          6*50              z* Amenko in vse druge dezele:
na mesec     .......2*30           ćelo leto......K 35r—
Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravnićtro: Snaflova ulica it. 5 (spodaj, dvorišče levo), telefon št. 85
Ob hataroktih.
V  osemdesetih, devetdesetih le-tih smo Slovenci naravnost kolosalne napredovali    in    sicer    na    vseh pofjih.
Živa narodnostna ideja je bila tista gonilna moč, ki je zbirala in vporabliala vso latentno narodno cnergiio k doslednemu delu za bla-u.ot m napredek naroda sloven-skega.
Vsa narodna borba se je razvi-**ila takrat pod geslom: >Vse za na-;ou in domovino!<
Temu geslu so se pod re jala vsa druga postranska stremljenja, zato je imelo takrat delo za narod tuđi — uspeh.
V  deželnem    zboru    kraniskem *mo napravili konec nemškcmu gospodstvu, Ljubljano snio i/trgali    iz rok  krempiiev nemskutarske    klike, izvojevali smo vsaj    delno    ravnopravnost slovenskemu jeziku v ura-du in soli na Kraniskem, dosegli smo, da so se pri tiradih po većini nastavljali domaćini Slovenci, ter izposlo-vali, da so malodane vsa odiičitejša mesta v naši uradniski hierarhiji za-vzeii naši domaći sinovi.
Težki so bili ti boii. toda uspe-sni in zmagonosni. in zdelo se Je. ka-1    - da bi bil nepotr^I^en    strah    za • , j narodno bodoćnost.
Toda ko je bilo na visku navdu-Šenje za narodno delo, ko je to delo nosilo bogate sadove. so vstali pre-roki, ki so učili, da je narodna ideja poganski kult, ki ga je treba v Slo-vencih zatreti v koreninah.
Mahnič in Missia sta bila zastop-nika tega nauka.
Nasla sta poslušnih učencev, ki so njiju nauk presadili v praktično življenje ter uravnali smer slovenske politike po teh načelih.
Tn od časa. ko ie ta po Mahniču in Missiji vživotvorjena struja pridobila premoć v slovenski politiku datira tuđi vseobča dekadenca, ki se je z usodepolnimi posledicami pojavila na vseh popriščih narodovega našega življenja.
Ideje, oznanjevane po .Mahniču in njegovih učencih. so ljudstvo že tako zastrupile in demoralizirale, da sme dandanes navaden rokomavhar - glasati načelo: »Bol za vero, če ludi izkrvavi tnućeniški narod!«, ne da bi se mu bilo bati. da £a razjarje-
ni narod obesi na prvi poulični sve-tilki.
Pred dvajsetimi, tridesetimi  leti bi propalico, ki bi si drznil kaj takega javno izreci, proglasili za    narodno j izdajico in vsa javnost bi ga mora-lično kamenjala.
A danes?!
Danes '>dortniie ta nauk ona >slovenska^ stranka, ki zatrjuje, da je edina poklicana zastopnica in re-prezentantinja   naroda     slovenskega.
Živimo torej v dobi narodne degeneracije, v času, ko je v dobrem delu samo po imenu še slovenskih politikov zanirl' wiko narodno čuštvo.
Ta degeneracija, ki je posledica sistematičnega zastrupljevanja z Mahničevimi pilulami, je kriva našemu nazadovanju in propadanju na narodnem polju.
V razdobju par let smo izgubili pozicije in postojankc. ki smo jih preje z največjim trudom priborili po desetletni trdi borbi.
Pod geslom: »Boi za vero, Če tuđi izkrvavi mučeniški narod!«, je šel rakom žvižgat samo slovenski značaj slovenske prestoliee, be!e naše Ljubljane, pod istim geslom so smeli zasesti vsa odličnejša mesta na Kranjskem in ostalem Sloven-skem tajci — Nemci, isto geslo ie tud? merodaino za tište »slovenske« politike, k! pravijo na Punaiu, da so edini poklicani zastopa.i narod slovenski.*
Boj za vero, če tuđi izkrvavi mučeniški narod!«
Ali ie bilo morda to načelo me-rodajno tuđi za prvaka in junaka klerikalne strarke Ivana Kregaria, ki si je kot veren katoiičan in zaveden $!ovenec seveda — naiel za zagovornika katoliskega odpadnika — protestanta in vsenemskega politika, ter mirno trpel, da ga je Ic-ta na tako narodnoeksponirani točki kakor je Celje, zagovarial pred slovenskimi porotniki  v nemškem  jeziku?!
Degeneracija!
Drugo polstoletie se že borimo za pravice slovenskega jezika v ura-du, zlasti pred sodiščih z rnnnišim ali večjim uspehom, pa nastopi tak-le prvak stranke, ki si lasti pravico v javnosti zastopati ves slov.nski narod, pliuniti na pofstoletno na^o narodno borbo, ter nanravi - obok ki-tajski kotav pred nemškimi surpaci-jainl pri sodiščih na si' venskein ozemlni.
A najde se stranka, najdejo se liudje, ki tega moža. ki je zatajil vse
naše narodne pretenzije in p!junil na-nje, nosijo pri povratku iz Celja v triumfu malodane na rokah, mu kriče hosana in mu preskrbe čestitke poslanecv, zastonnikov tistega naroda, čegar življenjske interese je prav v Celju izda! zgolj iz osebnega egoizma in namišljene osebne koristi.
O demoralizacija, o degeneracija! Seveda, Celje je po dr. ^>ustersi-čevem receptu »fiir die Slovenen ein fremdes   Gebiet!«
Bojimo se, da drčimo Slovenci ne-vzdržema nizdol v propad. ako se ne posreći ob enajsti uri zadr/ati naš narodni čolniček pred katarakti ter zaveslati ž njim zopet nazaj v vodov-je naše narodne  struge.
Toda, kakor vse kaže, se kupa naših izkušenj ni nolna.
V našem političnem življenju še vedno odločujejo ijudje, ki jim je narodnost hekuba in ki nimajo prav nobenega smisla za življenjske potrebe naroda slovenskega.
Treba no revolucije od zdolaj, odpora iz najširših narodnih mas, da se izčisti ozračje, ki ga je okužila klerikalna politika.
Dbčinsfte uolitve v Celju.
V C e I j 'i, 31. maja.
Kolikor ie ^3.1 no pis:;u teh vr-stic, še Slovcirci rmm& *iikoii nasto-pili pri voiitvah v celjski mestni za-stop z lastnimi kandidati. In nasto-pili ne bodeino, kakor vse kaže, tuđi letos, ker na eni strani še ne raz-polagamo z dovoljnim številom za-vednih volilcev, na drugi strani pa je sedaj veljaven občinski voiilni red (z dne 21. januarja 1867!) tako za-starel in okoren. da bi bil v današnjih razmerah. kakor vladajo v me-stu, vrsak pozitiven uspeh ir.alodane izključen. §§ 21. in 23. tega volilnega reda določujeta namreč javno in ustmeno volitev. Kaj pomenja tn zlasti pri volilcih 3. razreda, malih tr-govcih in obrtnikili. nam ni treba dalje razlagati. Vsaka kmečka obei-na ima danes na Štajcrskem po zadnjem tozadevrem deželnem zakonu modernejši voiilni red ko »napredno mesto« Celje. Čudimo se, da naši poslanci v deželnem zboru štajer-skem nišo že zdavnaj predlagali modernizacije volilnih redov v celjski dn ptujski) mrstni občini. Pilo bi to ne Ie v našem narodnem interesu, temveč v interesu ozdravljenja političnih razmer in občinskega    gospo-
darstva v imenovanima mestoma sploh. Mogoče poduče sledeča izva-janja naše gospode deželne poslance, da bi bila zelo primerna koncesija za opustitev obstrukcije v štajerskem deželnem zboru sprememba občin-skih volilnih redov v Celju in Ptuju ter morda tuđi v Mariboru. In sicer bi naj naši deželni poslanci bili na Štajerskem proti svojim lastnim ro-jakom vsaj toliko pravični, kolikor so bili njihovi somišljeniki v kranjskem deželnem zboru proti peščici ljubljanskih Nemcev.
Pa Cetudi se za letos volitev ne udeležimo. je vendar zelo interesantno dognati, kake bi bile naše šanse za slučaj udeležbe. Kakor nam kaže — sicer zelo skrpucani in napram Slovencem precej krivično sestav-Ijeni — voiilni imenik, šteje prvi razred 210, drugi 65 in tretji okroglo 940 volilcev. Da je v prvem razredu veliko več volilcev ko v drugem. si je razlagati iz § 1. volilnega reda za mesto Celje, ki pravi, da imajo pravico voliti v 1. razredu: a) duhovni-ki. ki opravljajo v mestu dušno pa-stirstvo. b) državni, deželni in javnih fondov uradniki, c) častniki v def. pokoju ali taki, ki so kvitirali, pridr-žali si pa so častniški naslov, d) služeći ali vpokojeni vojaški uradniki, če ne spadajo k nobenemu >vojaške-riu krdelu -. kakor se pravi v sioven-sl;em prevodu omenjenega volilnega reda, e) odvetniki in notarji ter osebe, ki so dosegle »akademijsko čast , f) profesorii in učitelji na viš-jih in nižjih (ljudskih), šolah v občini. Tako si je torej raziagati število 210 volilcev v 1. razredu, od katerih je koma! 39 slovenskih. Med temi 210 volilci so namreč: 2 častna občana (Janez baron Chlumecky in dr. Fo-regger na Dunaju , dalje 200 uradni-kov, učiteljev in akademično gra-duiranih ter še 8 drugih volilcev (Južna železnica, mestna hranilnica, Posojilrica, Južnoštajerska hranilnica, Julija Rakuscha dediči, Spar- in \orschussverein, Stiger in podružnica Union-banke). Ako bi se odšte-lo ^. odvetnike, notarje, odvetniške koncipiiente in kandidate, duhovnike, profesorje in učitelje, bi se pokazalo, da nimamo pri vseh mnogošte-vilnih celjskih uradiji (okrožni in okr. sodniji, okr. glavrstvu, davkariji, pošti, gozdarskem in rudniškem ura-du) z naimanj 150 volilci niti 20 slovenskih volilcev uradnikov! To se imenuje avstrijska pravičnost — in skrb za nemške    manjšine.    Vkljub
temu, da volijo v 1. razredu tuđi vsi stalni pisarniški uradniki, ne spravimo v Celju skupa] 20 uradniških volilcev! Na tem primeru se da studirati upravičenost naše zahteve po slovenskih uradnikih v Celju — kaj-ti ti nimajo samo namena biti nemški volilci v celjskem mestu, temveč imajo služiti prebivalstvu v okolišu gori naštetih uradov, ki je po 99% slovensko! Skupno plačujejo volilci 1. razreda — kakor tuđi ostalih dveh — okroglo 70 tisoč kron davka; na Slovence priđe okroglo 17 tisoč kron. Razmerie po številu volilcev, nevštetih častnih občanov, je torej 39 : 169 ali prilično 1 : 4, razmerje po davku pa tuđi 1 : 4. V prvem razredu imamo torej nekaj manj ko petino volilcev, plačujemo pa eno petino davka, ne glede na to, koliko slo-venskega denarja se obrne zlasti pri mestni hranilnici in pri Rakuschu.
Veselejše je razmerje v 2. razredu. Tam je 65 volilcev; prvi plača K 2465*95 davka, zadnji pa K 601'85. Davčne postavke so torej precej visoke. Volilci so iz premožnejših me-ščanskih krogov, trgovcev. podjet-nikov in večjih hišnih posestnikov. Slovenskih volilcev je v tem razredu že21, onih, ki jih štejemo med nemške, pa 44. Razmerje po številu volilcev je torej v tem razredu neka? slabše ko 1 : 2 in do davku kakor 2 : 5. V drugem razredu imamo torej skoro tretjino volilcev. plačarno pa več ko četrtino vsega davka. Vi-deli smo, da nas v prvem razredu krajša za opravičeno število volilcev samo današnji krivični vladni sistem, ki nam ne da tolikega števila uradnikov kakor nam gre po števjlu prebivalstva v okrožju dotičnih uradov. V drugem razredu pa stao dosegli to precej ugodno pozicijo iz lastne moči, s pridnostjo in podjet-nostjo naših trgovcev in obrtnikov, pa tuđi z varenostjo akađemi-rno graduiranih slovenskih someščanov. Naše stremljenje mora biti, da si v tem razredu stališče neprestano zboljšujemo. da bođetno mogli enkrat uspešno nastorriti.
V tretjem razredu je, kakor smo že zgoraj videli, prilično 940 volilcev. To je razred manjših trgovcev, obrtnikov, hišnih posestnikov, trgov-skih in obrtniskih pomečnikov, malih podjetij in zasebnih uslužbencpv vsake vrste. JVled temi ljudmi smo doslej v Celju opravili najmanj na-rodnega in gospodarskega dela — za rnih narodnostno probujo in samoza-
LISTEK.
Ra zdravje!
(Kmetamarija.) I.
»Skupai, Ijudje božji,* so vpili, »naredili borno tako reč, da bo velika in silna in bo za blagor vseh!«
Pa so sli in vzeli železa in jekla in lesa in žrebljev in — kaj vem, kaj še! In so zbijali leta in leta in delali in govorili o velikosti tište rećL *            *
Prej je bilo.
»Dajte nam, dajte nam, Ijudje mUosrčni, možje pošteni, dajte pri-spevkov za blagor ljudstva!«
Odpirale so se mošnje, hote ali nehote, dejalo se jim je tako.
Da so frcali novci v ogromno posodo sredi zemlje. Tn krvavi žulji so se držali novcev, in drhteče roke so metale novce v posodo.
Vzdihovale so žene, kleli možje,
Pa se jim je vedno dejalo:
»Za blagor — blagor!«
Vraga — sam blagor vsepovsod — sam blagor in blagor! — No, biti jih mora na milijone-----------
m
Pa je soba v ozki unci. — Leži slama ni tleh, in šest otročičev iz-tega roke po kruhu. — Poleg njih stoji mati, vsa upadla in bolna. Kie je kruh, kje? — Ni denarja, ni dela. Mož — oče je mrtev — ona — mati, bolna in izvržena iz družbe —
Kje je denar?
In milijoni blagrov?!
Srca isčejo lepote. Pa so oči za-prte. ker ga ni bilo. ki bi jih jim od-prl. ker jih ni bilo, ki bi ga poslal, ker ni bilo — denarja!
Brez lepote ni duše — brez duše ni človeka!
Kie je milijon blagrov, kje?!
In tišti velikan je bil izgotov-ljen----------
Prišel je dan —
Zagnali so valovi velik krik, in žvižgale so krogle iz topov, in po-kalo in treskalo in bliskalo in hre-Ščalo je vse — prevelike svečanosti. Zakaj, tista reč je bila izgotovljena.
Velike pojedine so se mešale med velike pijace; molitve so plule proti nebu in vzdihi srčnih želja —
In fraki, in cilindri, in rokavice, in svet li čevlji —
>Hoj! — Hoj! — vse na noge, na zdravje, na zdravjc, velika reč je 1 gotova1 —«
Pokali so topi, dimi so vstajali, bliski žareli —
In veliki Ijudje so se plazili med nižiimi, zakaj bali so se za svojo površino.
In toalete so se kosale med se-boj, in lasje so rasli v minutah. i         Obrazi so se mlajšah — tuđi v minutah.
Pa je prišel popotnik, obstal pred slavljem in vprašal gospoda:
»čemu?*
»Hm — čemu? — Da bodo morili ljudi . . .«
»A tako! — Na zdravje!«
IL
A.: rDanes se je pa gledališče praznilo med igro — sem slišal — kaj pa je bilo na tem?«
B.: »Ah. kaj bi bilo, svežega zraka so šli iskat! Kdo bi pa bil notri pri takem igranju.«
A.: »Kaj so slabo igrali?«
B.: »Kako — slabo? — Kaj nisi slišal?«
A.: »Ah, ne —, imel sem druge misli, in tuđi dremal sem sempatja. Skrbi me tarejo, pa mi ni do tistih besed z odra. In tuđi — igra mi ni ugajala, po naslovu že ne — dru gega tako ne vem od nje.«
B.: »Zakaj si pa potem šel k igri?«
A.: »Eh, saj razumeš, mora se, mora. no.«
B.: »Ah, da, razumem. Hm, sicer pa boga zahvali, da imaš tako trdno kožo, da si dremal pri tistih besedah.«
A.: »No, ne razumi me napačno, Ie pri sliki sem dremal.«
B.: »No, in dalje . . .« A.: »Sem se izmuzal srečno vun. Bah, da Ie storim dolžnost.«
B.: »Torej, kakor so storili drugi. Prav si imel. No, jaz sem počakai konca. Takih budalosti že kmalu ni-sem slišal! In to igrajo javno, na odru! Naravnost nesramno je bilo vse tisto početje! — Specijalisti so za pokvarjenje mladine.«
A.: »Pa kaj je bilo, vraga?« B.: »Govorili so, da je treba mladino, otroke respektirati, jim dajati njihove pravice, pustiti prostost. Respektirati v vsem v njih človeka — ah.«
A.: »Kaj ne govori§* Kaj takega se vendar ne g o v o r i! In — javno! O, izprijenost!«
B.: »Uporniki, uporniki so vsi! In kaj so govorili — oh neumnosti! — In še nekaj.«
A.: »Kaj?«
B.: »Slišal sem zadaj nekoga, ki je dejal: Danes se je govorila resni-ca! —'Poraisji, resnica!«
A.: »Norci! — Resnice ni, sploh ne; kdo bi govoril resnico! Čemu nam bi bila?«
B.: »Da, čemu! In pa, dragi moj, vse to-le govoričenje, teh ljudi, teh mlajših, veš, teh - Ie mlečnih fanti-čev, o življenju in tako dalje — la-rifari! To je sama nesmisel!«
A.: »Prav imaš! Ej, v naših le-tih . . . ah!«
B.: »Ah, takrat! — Pa zdaj po-glej! Tiskajo se stvari, ki so naravnost brezumne. Stvari, ki slikajo življenje kot neko lepoto!«
A.: »A-a?«
B.: »Da, lepoto, in kot nekaj vi-šjega, višjega, ui, fii, visoko letećega.«
A.: »čenče čenčaste! Kaj bi ope-val življenje!«
B.: »Eh, sploh, take stvari te-žko, da bi kdo prebral do konca. Saj, kar nas je starejših, resnejših.«
A.: »Prav, prav, prijatelj, resno-sti, resnosti je treba! In to ti rečem, če bodo pričeli pisatelji s takimi stvarmi, tako brezmiselnimi, tako sanjastimi, in bodo rekli zraven, da govore resnico, ej, ne bo se povspela literatura do vrhunca, ne! — Sicer pa, kozarec vina in kos pečenke, to je vsa lepota, pa vsa resnica, pa vse tisto visoko leteće, pa vse življenje!«
B.: »Prav govoriš, na ^d^avie!«
A.: »Na zdravje!«
4. :*
Stran 2.                                                                                                     SLOVENSKI   NAROD.                                                                                                    124 štev.
vest tcr za Df* gospodarsko okrepi-tev. Ne rečem — po većini, ogromni večkii žive od nas m od slovenskega denarja, ali imeli smo dosiej premalo energije, da bi jhn to spravili tuđi do zavesti. Kohkor poznam ljudi in njih javno odeistvovanjc, bi rekeL da imamo v tem razredu 165 volil ev ali eno petino. To bi bili narodni vodici. Je pa v tem razredu radi okrug 60—70 socijaltsticnrh volilcev in več stotin tyo<h\ ki se dotama boje javne-ga glasovanja, deloma so gospodarsko odvisni od Nerocev, deloma pa vtečejo s tištim, ki je ravno gospodar. Organizacije smo spravili med te rjoefi dosiej mak), ziasti med obrtništvo. Ne glede na to. da so mognrei na magistratu z različnimi volilno-netaičnimi sredstvi pri šesta vi vo-liinega imenika število volilcev v tera razred« roetno pomnožih", skrbe na drugi strani tuđi resno za to, da imajo č?m več Ijtidi in »Stiinm-vicha«. Pohlepno: na magistratu je s par poticaji \Ted 28 davkopkičeval-oev; pri Raknscmi jih je 2-i. v mestni hraoflnrei 6, v mestnem mfinu 9. pri Sftgerjo 6. pri Robertu Zanggerju 9, pri Južni žeteznici4I. od katerih sta samo 2 slovensfronarodna volilca! Ako bi pogledali še k različnim drugim nemškim trgovcem in tovarnar-jem. bk videli. odkod izvtra visoko število nemskih vohTcev v 3. razredu! Med temi usJužbenci in uradniki je najmanj *U rojenih Slovencev — ka|ti brez slovenskih deJovnih moči in brez — slovenskega denaria nem-ški Cel*ani ne morejo živeti! Mi se dosiej nismo v Cerju prišli do naj-višje gospodarske stopnje, nimamo še veletrgovine in veleobrtL Tt ram ni treba biti za!. Naš" razvr mestu je zdrav in priđe tuđi to. Neradno vodenih podjetij in vsled ne-vednosti tcr neizurjeno^ti zakrivljenih potomov nr.m ni treba. In do ve-leobrti in veletrgovine borno došli tem preie. čim jasnejše se bederno zavedafi. da dajemo kruha in zasluž-ka !e domaćinu, slovenskomu člo-veku!
Trliko kratkih p " n- o našem stališčt! v mestu. .^ ^Uemo jiri tuđi zategadeij. da pokažemo, da nam ni treba fraz in praznega navdu-šenia. temveč resne^a defa in nepre-stanega natančnesra studija, kje in kako se prerinemo naprej. Vsako uratfrnsko mesto. vsaka ped zemlje, vsaka obrt in trgovina nam bodi vredna deia in truda, da razširimo in utrdimo svojo pesest. Na to naj ne nozabijo naši poli tik i. ziasti ne oni. ki odfočujejo našo usodo v Gradcu m na Dunaju! Pred sebol imamo dobro organiziraneua. na življenje in smrt se borečes?a sovražnika, katari nič ne da na naše živio-vpitje. pač pa se edino boji našega gospodarskega napredka in znaci jonaliziran ja slovenskih ljudskih množic. Primimo Nemca tam. kjer se £a d'1 -^nrr^ urfj. ti in potiačiti — in o. ^o se praznih besedi in demonstracii. Pri-rominjam konCno. da nam v sloven-skem taboru manjka ljudi, ki bi vstrajno in resno studirali komanal-na vprašanja in ki bi neprestano na-tančno zasledovali vsak £ib sovraž-nikov in njegove slabe strani. Kar se stori. se stori po navadi s časniškrm; noticami — a to je premalo. CeHe je vredno dela in truda ne samo enejca. temveč celera ducata javno delujo-čih ljudi. 2e zato, ker bi zadali z osvojitvijo Celja. najvažnejšega spodMi" Cr"ierskega kulturnega in gospodi - *;a središča, spodnieštajer-skemu nemštvu usoden, če ne ćelo smrten udnr             .lan. Le^ničar.
Bosansko ipraianje.
(K    poročilu    referenta   bosanskega
odseka    državnega   zbora   poslanca
proi. R e d 1 i c h a.)
i. Dunaj, 31. majnika.
Bosanski odsek avstrijskega državnoga zbora ie 9. maja sprejel en bloc takozvane avstrijske predloge, ki se nahajajo že tri leta neodobrene v parlamentu, ter poveril poslanca prof. Redlieha. da sestavi ohširnejše poročilo, na podlagi katere^a bi mogla zavzeti zbornica svoje stalisee napram oneniu zgodovinskemu aktu, ki je razširil obseg monarhije za dve bogati in veliki deželi. 5. oktobra l»>(ks je proglasil vladar nad takrat-nimi okupiranim! deželami Bosno in Hercegovino svojo suvereniteto in po težavni ter nevarni politični krizi so odobrile Turci ja in ostale evropske velesile aneksijo. Turčija se je odpovedala svoji suvereniteti, odrekla se je vsem političnim in gospodarskim pravom in avstrijski cesar ter njega rod je prevzel žezlo edine-ga in najvišjega viadarja.
Ta dejstv a se zrcalijo državnopravno v treh zakonskih predlogih, ki so bile podane v zraislu ustavnih zakonov obema r~-' mentoma monarhije. So tn 1. ; >.<>!, s katerim so se uravnavala glede Bosne in Hercegovine med Avstro-O<jrsko ter Turčiio obstoječa vprašanja; 2. zakonska osnova o načinu, kako pokriti odškodnino, ki jo je plačala monarhija turski državni blagajni za -:T5Va državna posestva, ležeča v -anih deželah; in 3. zakonska >i>iiusa &IcUe ra/bir]ci:ja Mivcrenskih prav in določb pragmatične sankcije na Bosno in Hercegovino.
Ti predlogi so ležali, kakor re-čt-no. skoraj tri leta v parlamentu in avstrijski državni zbor se do letos ni poslu/i I svoje velike ustavne pravice in dolžnosti, da jih preizkusi in odobri ter tako dejstvo a" ■ <:ie tuđi ustavnopravno pert. - . <mira. Končno se na to vendarle pripravlja in pricakovati nam je za jesen par-icinentarne razprave. katera naj dokaže, da se parlament zaveda pome-na aneksije, ter da hoče jasnosti v crih \ ' ' "'• ■ ; iih. ki so zveza-na s u..- . -. - ■ .:\ Aim faktom, ne le v pfeteklosti in sedanjosti. temveč pređvsem tuđi v bodočnosti.
Referat poslortca rrof. Redlicha bo tvoril brezdvomno jako dragoce-no podlago teh razmotrivanj. Intere-santen in duhovit je tako v svojih držav~ --::vnih, kakor ustavoprav-r.\h iz         . h, ter zasluži, da se pu-
blicistika bavi z njim kar najobsež-r.ejše. Za nas Jugoslovane je poleg tega bosansko vprašanje posebnega romena in važnosti, z njim so v zve-zi velike naše politične, pa tuđi go-- J rske zadeve in za nas je pred-... pomenljivo razmerje. v kate-rem naj se nahajajo nove ju^oslovan-ske dežele napram stari monarhiji. Zato nas mora zanimati baš tozadev-ni del Redlichovega referata in z njirn se hočemo danes pređvsem pečati.
Poglavitno vprašanie je, kakšno državnopravno razmerje je nastalo po aneksiji med Bosno in Hercegovino ter avstro-ocr^ko    monarhijo?
Na to vpra-. jj ^Unvarju -e-ferent bosanskega odseka manj v pozitivnem, kakor pa nredvsem v njgativnem zmislu. In to je v rest ci pređvsem potrebno. Znnno je. dr* si lasti Ogrska, oziroma Madžari iz-' v,- - -  .,'j,    o do novih dcžel. ki da
so »zopet pridobl)eni« del staroslav-ne ogrske krone. Vedno očitnejše stopajo madžarske aspiracije v ospredje ni neenkrat slišimo besede o novih oifrskih (sicer madžarskih) provincah^c-----------
Državnopravno razmerje novih dežel napram monarhiji temelji na aneksijski proklamaciji viadarja, oziroma zakonih, ki jo potrjajo ter eventualno podrobnejše  izvajajo.
l^ejanski položaj je ta-le: Na be-rolinskem kongresu je dobila avstro-ogrska monarhija, oziroma nje skupni vladar mandat za okupacijo. Skupna armada je zasedla Bosno in Hercegovino, katere ustavne in administrativne zadeve hi bil torej moral uravnati skupni zakon. Ker tega ustava monarhije ne pozna, sta izšla v zmislu avstro-ogrske na-Kodbe leta 1880. tkzv. bosanska zakona, avstrijski in ogrski, ki sta z ozirom na dejstvo, da se tičeta skupne zadeve popolnoma s o g 1 a s n a in identična. Kdor pozna zgodo-vino avstro-ogrskih »skupnih•< vpra-š;«nj, bo priznal. da je ta obsolutna identičnost nekaj izrednega, toda tem dragocenejše jet da baš v tem slučaju eksistira in da je /lasti § 5. avstrijskega zakona popolnoma isti kakor S o. ogrske postave.
Ta paragraf določa izrecno (kar ie si jer samobsebi umevno): Vsaka sprememba v ra/merju teh (okupiranih) dežel potrebuie so^lasufoćega odobrenja legislatur obeh delov monarhije.
Aneksija ie bila taka in sicer glo-boko segajoča sprememba v razmer-ju Bosne in Hercegovine in v tem oziru je bilo torej treba lejiislativne-ga odobrenja ogrskega in avstrijskega zakona, ki bi morala biti že v zmislu § 6.. zakona od 22. februarja Inso. oba identična, ne oziraje se na to, da statuira v splošnem to zalite-vo ^rlede skupnih zahtev tuđi avstro-ogrska nagodba, temelj državno-pravnega ustroja monarhije.
Zakona sta bila faktično predložena, eden v avsrijskein, drugi v o^rskem državnem zboru. Toda med obema obstojajo bistvene, globoko-segajoče in usodepolne diferece.
Strogo v zmislu ustave in ozira-joč se na dejanski stan zgodovinskih faktov, odobruje avstrijski zakon, kratko razširjenje suverenitete nad novimi deželami ter konstatuje, da ostala zakon iz leta 1SS0., ziasti pa tuđi § 6. L c. se v nadaljni veljavi.
Docela druga če ogrski zakon. Po znani madžarski metodi, ki išče rovsodi s sredoveškimi državnopravnim] nazori služiti svojim ekspanzivnim aspiracijam, pretvarjn ogrski aneksijski zakon dejanski položaj ter spravlja aneksijo Bosne in Hercegovine v zvezo z zteodovinski-mi pravi svetostefanske krone in ce-sarja kot ogrskega kralja. Ogrski zakon prezira, da je obstoialo do aneksije le razmerje med Hercegovino in m o n a rh i j o, da je vladar razširil svoja suverenska prava kot skupni monarh, in da tuđi bodoči ocinosaii ne morejo temeljiti na ni-česar dru^em. kakor na aneksijski proklamaciji skupnega viadarja, ki je bila kot akt internacijonalnega prava priznana tuđi od ostalih držav. Ta dejstva za iMadžare danes ne eksistujejo, pač pa »zgodovinska prava- svetostefanske krone na dežele, kt so bile »nekdaj- partes sub-jectue i turske krone in katerih aneksija se zdi madžarski megalomaniji kot »reinkorporacija« faktično, toda nikdar pravno izgubljenega dela ogrskega kraljestva. Ogrski zakon pravi izrecno,    da    ie    vladar proklamiral
svojo suvereniteto nad Bosno in Hercegovino »z ozirom na prastare zve-ze, ki so spajale ogrski prestol z obema deielama«! In v motivih se skli-cuje ogrska vlada na dejstvo, da se ogrski kralji že od 12. stolejta imenuje tuđi »kralje Rame« (ime male hercegovske rekc), in da se pri kro-nanju v Budimpešti se danes nosijo pred novim kraljem grb in bosanska zastava. Profesor Redlich je v svojem poročilu do dobra osvetil pre-drznost, ki tiči v tem zlorabljanju brezpomcmbnih titulatur v zgodo-vinsko dokazilne svrhe. Avstrijski cesar ima naslov kralja Jeruzalem-skega, kakor ima ogrski vladar naslov kralja od Rame. Kdo bi se pri nas upal trditi, da imamo zgodovinski narok na jutrove dežele, v katerih je kraljestvo jeruzalemsko toliko obsto-jalo, kakor kraljestvo Rame v Hercegovini.
Foročilo navaja zgodovino anektiranih dežel ter konstatira, da so se v XII. in XIII. stoletju res nahajali nekateri bosanski knezi v nekakem razmerju odvisnosti napram raznim ogrskim, pa tuđi hrvaškim kraljem, da pa so s Štefanom Tvrdkom za-\ ladale domaće neodvisne dinastije, združivši srbsko in bosansko krono, ilokler se nišo Turki leta 146.3. pola-stili dežele, ter jo ovladali do leta 1S78. In tak rat jo je prevzela celo-skupna monarhija po evropskem mandatu. Z vrso ostrostjo in prijet-nim sarkazmom raztrga Redlichovo poročilo madžarske bajke. Isto-časno pa opozarja — in o je pređvsem važno — na nevarnost, ki leži v madžarskem »naziranju«. Niče-ven ie temelj, na katere^a staviio Madžari svoje aspiracije, toda na-vzlic temu je nevaren, ker je le forma, ki zakriva — slabo sicer — ten-dence in pa stremljenja ogrske politike z ozirom na Hercegbosno, katere inkorporacljo ogrski državi hočejo Madžari doseći.
In upravičeno obžaluje ter obso-ja referent, da se avstrijska vlada sama nikakor ni postavila proti ta-kim aspiracijam. temveč da jih ćelo ili direktno podpira, ker sama vedno bolj zapada v omrežie madžarskih zgodo vinsko - državnopravnih na-zorov.
Profesor Redlich se upravičeno sklicuje na jasno določbo § 6.. zakona e\ 186n„ ter pravi, da bi strogo vze-to avstrijski in ogrski zakon sploh ne smela biti uveljavljena, ker si biste-no nasprotujeta. ter jima manjka potrebne identičnosti. Toda provocirati tozadevno izjavo državnega zbora se zdi referentu preveč, pač pa se mu vidi neobhodno potrebno. da protestira avstrijska zbornica kar najsiavnejše proti nazorom, ki se uveljavljajo v ogrskem zakonu, ter tako za vse bodoče čaše onemogoči interpretacije ter stremljenja, ki bi morala postati za ćelo monarhijo na-ravnpst usodnega pomena.
V naslednjem podajamo kratek izvleček iz Redlichovega poročila:
Referent je pređvsem konstati-ral. da je predloga vzhudila težke po-misleke v javnem mnenju in pri strankah zbornice. Nadalje se je peča! z odšodnino 2 in pol milijona turskih funtov. ki se je izplačala Tur-Čiji, ter je dal razumeti. da je imela Avstro-Ogrska nepotrebne stroške, ker se ie zavezala izplačati odškodnino v Carigradu v turski vrednosti. Novi zakonski nacrt, ki ureja raz-merje Bosne in Hercegovine napram monarhiji, soglaša iz zakonskim nacrtom, predloženim ogrskemu držav-nemu zboru, samo v nadpisu. V vse-bini so pa bisvene razlike.      Ogrski
zakonski nacrt navaja kot pravni povod, da so se suverenitetske pravice razširile na te dežele, »prastare zve- ! ze, ki so vezale pradede monarhe na ogrskem prestolu na te dežele.« Te : motivacije v avstrijski zakonski i predlogi sploh ni, dočiru se v ogrski j v § 3. zopet ponavlja, ko se govori o obstoječem, posebnem razmerju med Bosno in Hercegovino ter ogr- ; sko državo. Nadalje se razvidi iz za- j konske predloge, da je ogrska vlada i prepričana, da bo in mora nastopiti j izprememba sedanjega pravnega I razmerja med anektiranimi dežela- j mi in Ogrsko. Referent je nato ome-nil še nadaljne razlike v ogrskem za- . konu. Ogrska vlada odkianja, da bi j se aneksijski akt smatral kot akt 1 skupnega monarha. Avstrijska dr- 1 žavna zbornica mora proti tem ogr- I skim zahtevam protestirati. Avstrij- j sko ljudsko zastopstvo mora kar naj- I bolj jasno in soglasno izjaviti na- I pram tem pretenzijam Ogrske: Ogr- I ska nima nikake posebne pravice do J Bosne in Hercegovine, in je popolnoma nedopustno, da izvaja Ogrska I iz zgodovinskih odnošajev Ogrske I do Bosne in Hercegovine in pa iz I posebnih posameznosti ogrskega ce- I remoniela pri kronanju kako poseb- I no pravno zahtevo. Nato se je pečal I referent še s pragmatično sankcijo z I ozirom na anektirane dežele. Kon- I čno je predlagal sledečo resolucijo:     I
1.  Avstrijska državna    zbornica    I kar najodločnejše protestira proti na-    1 ziranju, ki je izraženo v ogrskem za-    j konskem nacrtu o razširjenju suvere-nitetnih pravic, da    ima    kraljestvo Ogrsko posebne pravne zahteve do anektiranih provinc.
2.  Državna zbornica z vsem po-vdarkom konstatira, da so v resnici pravni      odnošaji    Ogrske    napram     I anektiranim provicam v obsegu, ka-kor tuđi v utemelievanju popolnoma identični s pravnimi odnošaji Avstri-
je napram imenovanim deželam, ker ste obe dobili in mogli dobiti pravice le na podlagi mednarodnega mandata, ki ga je dobila Avstro-Ogrska monarhija kot nerazđeljiva enota na podlagi Člena 25. berolinske pogodbe; nadalje na podlagi lastnoročnega pisma skupnega monarha, na barona Aehrentahla z dne 5. oktobra 190S, s katerim je razširil suvereniteto na Bosno in Hercegovino, končno vsled državne pogodbe, ki je bila protoko-laricno sklenjena med visoko pošto in avstro-ogrsko monarhijo 26. februarja 1909.
Državni zbor.      'l
Specijalna   debata   o službeni prag«     ' matiki. —   Minoritetni predlagatelji.
—  Klerikalni   prijatelji   meščanstva.
—    Znižanje    hišno - najemninskega
davka. — Seino poročilo.
Dunaj, 31. maja.
Soglasno je danes sklenila zbornica preiti v specijalno razpravo o službeni pragmatiku katero hoče izvesti v naslednjih štirih skupinah: 1. sptošne določbe; 2. dolžnosti in pravice uradnikov; 3. sprememba in prenehanje službenega razmerja ter kaznovanja službenih pregreškov; 4. določbe o slugan. Po uvodnih be-sedah glavnega referenta posl. Ceha, ki je poudarjal. da je treba urad-ništvu preskrbeti za slučaj, da službena pregmatika ne bo s 1. julijem uvcliavlicna tuđi za drugo poluletje primerno draginjsko doklado, so prišli na vrsto manjšinski predlagatelji. Posl. Zenker je utemeljeval svoj minoritetni votum.   da naj uradniki, ki
Lepi striček.
(Bel - Arat)
Francoski   splsal   Guy   de   Mau-
passant   —   Prevel O t o n 2 u -
p a n Č i č.
Drugi Oel.
(Dalje.)
PokleknH je pred njo, vendar se }e ni upal dotekniti in jecljal je, zakaf boij ga ?e mućil molk nego bi ga bili še tak i izbrnhi: »Cio, mala moia Cio. premisi i vendar moie stali ščc. pomisli vendar. kaj sem. O, da sem se mogel s teboi oženiti, s teboj. kako srećen bi bil! Ali ti si omožena. Kaj mi je bilo storiti? PreniisK, no. pre-mLsii! Ustanoviti se moram v družbi, in tega ne utegnem. ako nimim svojega doma. Ko bi ti vedela!... Bili to dnevi, ko me je nukalo tvojega moža ubiti...«
Govori! je s svojim mirim, zave-senhn. zapelfivim glasom, z glasom, ki je lezel kakor godba v tiho.
Videl je, kako sta prikipeli njegovi ljubici na strmeče oči dve solzi ter ji zdrkntli po licih. dočim sta se ii napenjali konec trepalnic že dragi dve.
Zamrmral ie: »O, ne jokaj. Cio. ne fokai, lepo te prosim. Srce mi trgaš.«
Tedaj je zbrala vse moči, da bi se držala dostojno in ponosno; hi z
X
meketajočim glasom ženske, ki bo sedaj sedaj zaihtela, ie prašala:
»Katera je?-
Hip. dva je mečkal, potem je u videl. da mora povedati: »Made-Ična Forestier.f
Gospa de Maretie je vsa vztre-petala, potem je ostala tiho in se je tako globoko zamislila, kakor bi bila pozahila. da ji kleči on pred nogami.
In po dvoje in dvoje prozornih kapljic se ji je delalo neprestana* na očesih; padale so ji in se iznova delale.
Vstala je. F>urov ie uganiL da hoće oditi brez besede. brez očitka in brez oprostitve; to ga je vžalilo, ponižalo v dno duše. Hoteč jr> pridr-žati, jo je zajel z obema rokama za oMeko ter ji objel skozi krila noge, ki so se napenjale za odpor.
Prosil jo je: >-Rotim te, nikar ne odidi tako." — Tedaj ga je pogledala od Klave do nog, pogledala s tištim vlažnim, obupanim oc^som, tako milim in žalostnim, ki razodeva vso bol ženskega srca. in je zajecljala: »Jaz
ti...    jaz ti nimam  ničesar reci__
n;mam__ničesar storiti  .. Prav ...
prav imaš... dobro... dobro si si izbra!, cesar ti je treba.«
Odmaknila se je in se mu izvila ter odsla; on je ni izkušal več zadrže vati.
Ko je bil sam. je vstal, omamljen, kot da je bil dobil udarce po glavi; potem se je streznil in je zamrmral: *A, kaj, bodisi! Slo je... in brez pri-
zorov. Tako mi je nailinbše.« — In velik kamen se mu je odvalil od srca. hipoma se ie začutil svobodnega in oproščenega. vesel je bil svoie^a no-vega življenja, in začel je rokoborbo proti steni, su val s pest mi vanio, v nekaki piianosti od iispeha tn moči, kakor bi se bil boril z usodo.
Ko ga je vprašala gospa Fore-stier: > Ali ste povedali gospe de Ma-relle?"
Je odgovori! mirno: »Ševe-da ...«
Uprla je vprašuje svoje jasne oči vanj;  >Pa je ni razburilo?<
> Ne, ne, prav nič ne. Nasprotno, zdelo se ji je čisto pravv
Novica se je hitro razglasila. Nekateri so se začudili, drugi so tr-dili, da so to že vnaprej videli, zopet drugi so se smehljali, češ, da jih to ni prav nič iznenadilo.
Mladi mož, ki se je podpisoval sedaj pod svoje podlistke D. de Can-tel, pod dnevne vesti Durov, in pod politične članke katere je začel pri-občevati od časa do časa, du Rov, je preživel polovico dni pri svoji zaro-čenki, ki je občevala z njim po se-stersko; a v to prijaznost se je me-salo tuđi nekaj resnične, čeprav pri-tajevane Ijubezni, neke vrste hrene-nenje, ki ga je skrivala, kakor kaj slabega. Dkrenila je bila, naj se vrsi poroka popolnoma na tihem, samo pred pričami, in da se odpeljeta še tišti večer v Rouen« Drugi dan poj-
deta k žurnalistovim starsem in pri njih ostaneta par dni.
Durov se je bil trudil, da bi jo bil odvrnil od tega nacrta, a ker se mu ni obneslo, se je naposled udal.
In tako je prišel deseti maj; novi parček je smatral cerkveni obred za nepotreben, ker ništa nikogar pova-bila, zato sta se oglasila samo na žu-panstvu, se vrnila domov, pospravi-la svoje reci v kovčege in se odpe-Ijala ob Šestih zvečer s Saint - Laza rskega kolodvora z vlakom prori Normandiji.
Komaj če sta spregovorila dvai-set besed do trenotka. ko sta sedeta sama v železniskem vozu. Kakor hitro se je vlak premaknil. sta se spo-gledala in se začela smejati, da bi prikrila nekakšno zadrego, ki je ništa hotela pokazati.
Vlak je drčal počasi mimo dol-gega batignollskega kolodvora, ^o-tem je hitel po razdrapani ravnini, ki šega od utrdb do Sćne.
Duroy in njegova žena sta spre-govorila sedaj pa sedaj par nepotrebnih besed pa se obrnila zopet proti oknu.
Na asnierskem mostu sta se raz-veselila.ko sta videla reko pokrito s čolni, ribarji in veslači. Solnce, moćno majnikovo solnce je sijalo svoje poševne žarke na ladje na pokojni reki, ki je bila kakor nepremična, brez derečine in brez vrtincev, str-jena pod vročino in jasno lučjo nagi-bajočega se dneva.    Jadrnica   sredi
reke je razpenjala na obe strani dvoje velikih triogrelnih belih jader, da bi ujela tuđi najmanjšo sapico; — kakor velikanska ptica, pripravljena za polet.
Durov je zamrmral: »Kako ljuba mi je pariška okolica! Spomi-njam se pečenih rib, najboljših, kar sem jih kedaj jedel.«
Ona je odgovorila: >^Pa ti čolni! Kako lepo, drčati po vodi o solnč-nem zahodu!^
Potem sta umolknila, kot bi se ne upala nadaljevati teh izlivov o svojem prejšnjem življenju, in ostala sta tiho, nemara že vživaje otož-no poezijo spominov.
Durov, sedeč svoji ženi naspro-ti, je prijel njeno roko in jo je na-rahlo poljubil.
»Kadar bova zopet doma,« je dejal, »pojdeva včasih v Chatou obedovat.«
Zamrmrala je: »Toliko bova imela opraviti!- — s tonom, ki naj bi bil značil: »Prijetnostim se bo treba    odreci dolžnostim na ljubo.«
Še vedno jo je držal za roko, in vznernirjen je premišljeval, kak pre-hod bi našel za Ijubkovanje. Pred ne-izkusenostjo mlade deklice ne bi bil tako v zadregi; a živahna in prebri-sana izvedenost, ki jo je slutil v Madeleni, mu je hodila navskriž, da mu je bilo nerodno. Bal se je, da se ji bo zdel neokreten, preplah ali pre-surov, prepočasen ali prenageL
(Dalje orihodnjič.)
t24  štev                                                                                                        SLOVENSKI   NABOO.                                                       __________________                 Stran 3'------
*> brez konfesije, ne polagajo stuf- 1 hene prisege, temveč le zaobljubo, I nosi. Stneral ie prepričevalno zago-larjai svoj predlog k § 1. zak. osn„ ja se vlada pri nameščanju uradni-^ov ne sme ozirati niti na politično, niti na narodno, niti na konfesijonal-m> mišlienje, in posl- Waber je za-iteval k § 20. da kvalificiraj uradni-%a njega uradni predstojnik skupno : najstareišim kolego ter da imej aradnik pravo rekurza na kvalifikacijsko komisijo.
Po večmesecni debati je zbornica spreje!a danes tuđi nnjnost onih ^redlogov, ki zahtevajo hitro reformo hišnonajemninskega davka ter zelenila jih izrociti davčnemu odse-kn v čimprejšne razpravljanje.
S tem sklepom   je  storjen prvi korak za odpravo krivic, ki jih nala-*a obstoječi davčni    sistem    hišnim posestnikom. Vsak davek se giblje v nizkih procentualnih mejah. le hisno-najemninski vzame hišnemu posest-mku toliko, da mu ogroža naravnost eksistenco,   direktno rnanjša kapital ter   ga sili k najostrejšemu   odporu. Velikansko    podraženje     stanovanj, njih zaostalost v higijenskem in ko-moditetnem ozim.    ki    jih opažamo baš na Avstrijskem   so v prvi vrsti postedice zastarelega  hišno-davčne-ga sistema, ki bo skoraj slavil svojo stoletnico. To davčno reformatori č-po vprašanje    je    eno najvažnejših moderne meščanske politike,    je *za velik del našega meščanstva narav-~nst vitalnega pomena. Parlament je to priznal.   kajti    današnji sklepi so bili soglasni:   vse stranke so se iz-~ekle   da je ta reforma   potrebna in ijina.   Le ena stranka ni tega mirenja. To so oni Ijudje, ki hočejo našemu skrvenskemn mesčanu natveziti, &d so nje^a prijat«.1'              "
to so slovenski klerikalci. Ti so se pri glasovanju absentirali ter tako nad vse jasno dokumentirali svojo •^alomarnost. da, naravnost sovra-^tvo za meščanske interese. Po nji-hovem mnenju reforma hišno-najem--7?nskega davka ni potrebna, ni nuj-na, oni privoščijo hišnim posestni-kom neznosna bremena, ki ugonab-tjajo na polju stavbinske in stano-vanjske politike vsako inicijativo, rogum in uspešno delo ter so tako tuđi nasprotniki vseh onih slojev. ki so navezani kot najemniki iskati zdrava in cena stanovanja. Tuđi to je dokument klerikalne politike, tem karakterističnejši ker se veleopozici-jonalec gospod dr. Šusteršič tndi to-<rat nahaja v prav sumljivem so-giasju z grofom Sturgkhom. kateri i je po svoji izjavi nasprotnik reforme '    hišno-najemninskega davka!
Zbornica bo prihodnji teden z v ponedeljek zopet zborovala, toda zato že v sredo končala. V četrtek je praznik, v petek pa bodo ćeli dan zborovali nekateri važnejši odseki. V naslednjem podajemo sejno poročilo:
Zbornica je nadaljevala razpra-vo o službeni pragmatiki. Govorila sta glavna govornika dr. S t e s 1 o -wicz in baron Hock.
Ko je govorit še poročevalec Ć e c h . je zbornica sklenila prehod v podrobno debato.
Nato je stavil posl. Z e n k e r niinoritetni predlog, naj se uradniki brez konfesije osvobode konfesijo-nane službene prisege, dr. Smeral pa predlog. da pri nastavljanju urad-nikov ne smejo biti merodajni politični, konfesionalni ali nacijonalni razlogi.
Zbornica je na to prekimla raz-nravo o tem predmetu    ter nadalj?-
vala   debato o reformi hišno-najem- i mnskega davka.                                 I
Vladna predloga o prodaji ne-premičnih državnih objektov se je brez prvega čitanja odkazala prora-čunskemu odseku.
Koncem seje je poslanec B r e i-ter stavil na predsednika vprašanje zaradi imenovanja viteza Abra-hamowicza za deželnega maršala gališkega.
Konec seje ob 3. popolJn?. Pri-hodnja seja bo v ponedeljek ob 3. popoldne.      _______
Odmev občinskih iolitev i dobninjski občini.
Nekai   potrebnih   podatkov   k   raz-sodbi dež. vlade z dne fc. maja   1912.
V dobrunjski občini pri Ljubljani so se vršile dne 15., 16. in 17. svečana občinske volitve. Stali sta si nasproti dve stranki, ki se ništa lo-čili toliko po političnem prepričanju, kakor po osebnem prijateljstvu in nasprotstvu. Ena stranka je držala z dosedanjim županom Korbarjem, drugo stranko so tvorili tišti, ki so bili nezadovoljni z dosedanjioi gospodarstvom v občini. Volilni boj je bil silno ljut. Pri volitvah so se vršile velike nezakonitosti, vsled česar je vložila opozicija pritožbo, ki je bila podprta na vseh koncih in krajih z dokazi. In sedaj se je zgodilo, kar ni nihče pričakoval: deželna vlada je volitve potrđila. Kakor govore, vo-lijo v soboto župana in gotovo bodo pokali topiči. Da pa ne bodo imeli ne-skaljenega veselja, se hoćemo danes malo pečati z votitvami. o katerih -, .!.:' *T^ "... . '-^ : N'HO bili uverjeni, da jih mora objektivna deželna vlada razveljaviti.
Ko se je pričel skrutinij. je sklenila volitna komisija, v kateri so bili samo Korbarjevi pristaši in v katero je vstopil ta dan tuđi Korbar sam, dasi preje ni bil, »da bo smatrala vse tište glasovnice kot neveljavne. na katerih so kandidati s strojem tiskani, ker so prišle glasovnice iz tuje roke in ne od županstva. Dokaz temu je. ker manjka občinskega pečata.« Tako je razveljavila komisija v I, razr. 121 glasovnic opozicije, ki je v tem razredu zmagala. v II. razr. 175, v III. razr. 3,34 in malone vse glasovnice v podobčinah. Volilni komisar je protestiral proti temu, poučil ■ olilno komisijo, da so glasovnice popolno-ma veljavne, ker odgovarjajo vsem zakonitim predpisom. So namreč ta-ke. kakor jih izroči občinam deželni
I odbor (§ 18. o. v. r.). Občinskega pečata pa naravnost ne smejo imeti, ker je to prepovedal deželni odbor v okrožnici z dne 14. novembra 1911. št. 19.3*2. Ker je volilna komisija vkljub temu ostala pri svojem skle-pu. se je komisar odstrani!. Volitve ni sistiral, zato se je skrutinij nada-Ijeval.
V lažje razumevanje pripomnim takoj tu. da županstvo oziroma raz-našalci nišo dostavili vsem volilcem opozicije glasovnice, ali pa vsaj pra-vočasno ne. Dosti jib je dobilo glasovnice in izkaznice sele tisto jutro, ko so šli na volišče. dočim pravi § 18. o. v. r. z dne 17. oktobra 1910. da se morajo dostaviti takoj, ko se razglasi volitev. Tu so se pa začele dostavljati kvečjemu sele tri dni prej. Zato je Šla opozicija naravnom k de-želnemu odboru, kjer je dob ia od deželnega nadoficijala F. Kr stana 2^K1 glasovnic, za katere je dala 58
kron. To se je izpovedalo tuđi pri c. kr. okr. glavarstvu.
Trditev pritožnikov, da nišo dobili nekateri    volilci    glasovnic,    je vlada zavrnila, češ, da trdi županstvo, da so se vsem volilcem dosta- I vile glasovnice.   To so tuđi potrdile osebe, ki so tiskale občinski pečat na glasovnice in pa oni, ki so dostavljah glasovnice.   Torej osebe, ki   so tiskale pečat, naj potrdijo, da so se glasovnice    dostavile!      Po    našem skromnem mnenju morejo te    osebe potrditi samo, da so na vse glasovnice pritisnile pečat in ničesar dru-gega.    Dostavljali pa so glasovnice samo Korbarjevi pristaši, ki so ob-enem ponujali izpoinjene glasovnice. Ti bodo seveda potrdili, da so dostavili vsem glasovnice.    Ako    hočete, vam navedemo takoj kon^reten slučaj, ko je kazal raznašale^ glasovnice, češ teh pa nisem dostavil. In ali nismo mi navedli pri c. kr. okr. glavarstvu    imen     nekateriis     volilnih upravičencev, katerim nišo bile dosta vHene glasovnice?
Deželna vlada se je postavila v svoji razsodbi na stran volilne komisije. Spoznala je za veljavne glasovnice Korbarjeve stranke, ki so imeić občinski pečat, češ, da je sicer prepovedal deželni odbor pritiskati občinski pečat, da pa »zakon ne pred-pisuje. da se imajo glasovnice z ob-činskim pečatom za neveljavne spoznati.« Spoznala je pa za neveljavne glasovnice opozicije in utemeljila to tako-le: »Iz navedenega se da sigurno sklepati, da so bile vse za neveljavne spoznane glasovnice take, ki jih ni županstvo dostavilo, temveč take, kakršne so si sami ogibaje se občinskemu uradu preskrbeli.« Govori tuđi, »da nišo bile te glasovnice od županstva izdane teii.več. da so jih dotični volilci sprejeh od nepo-klicane strani.«
Tako deželna vlada! 5 18. o. v. r. pravi: Pri volitvah se smejo upo-rabljati pri vseh občinah dežele le take izkaznice in glasovnice, kakršne izroči občinam deželni odbor. Ali nišo bile naše take, ko smo jih dobili vendar od deželnega odbora? Olasovnice Korbarjeve stranke pa nišo bile take, ker so imele občinski pečat. Saj ne pravi zakon, da se smejo uporabliati le tfste glasovnice. ki jih izroči županstvu deželni odbor, ampak take. In kakor ^Kavi vlada, da ne predpisuje zakon, da so glasovnice z občinskim peca.om neveljavne. trdimo mi, da ne stoji nikjer v § 18. o. v. r.. da so giasovnice. ki jih ne dobi volilni uprav.čenec od občine. ampak od deželnega odbora, neveljavne.
Najbolj zanimivo je pa to, da pravi vlada, da smo dobni glasovnice od nepoklicane strani. Tako! Deželni odbor, oz. njegov uradnik naj bo nepoklicana stran, naj ne bo upravičen. izdajati glasov.iice. Deželni odbor, kjer si? Ali ie vidiš kršenja deželne avtonomij^? Ali hočete gospodje. da vam osvežim spo-min z debato, ki je bila v deželnem zboru dne 22. februaria t. 1. o var-stvu deželne avtonomijc? Preberne si predlog ustavnega odseka, ki je bi! sprejet! Tam stoji, da :c »izdanje glasovnic za občinske volitve zgolj avtonomna zadeva deželnega v^>db(v-ra . ki dela to po svojin uradnikih. ki vrši s tem svojo uradno dolž-nost". Ali vam naj naveicm besede dr. Kreka: »Občinski - ,-d določa jasno, da sme deželni odbor izročati glasovnice. Naj je to kon'U všeč aii ne. to je vseno,   nibče ni.ua pravue
uradnika, ki je to določb ^ «poštevaif klicati za to na odgovor.«
Jasno je torej, da je d^želni odbor upravičen    izdajati    glasovnice. Dosedaj smo bili prepričani, da izdaja deželni odbor samo veljavne glasovnice, a kakor je razs >dila deželna vlada,   so glasovnice neveljavne. Zato tuđi zahtevamo na tem mesoi od deželnega odbora, ći nam vrne 58 K, katere smo dali za ncveljavne glasovnice    in    se    tuđi   ' kratkim oglasimo    pri deželnem odboru,    da nam jih izplača.    S seboj prinesemo pobotnico,   da smo v resnici plaćali. Da pa volilna   komisija sama ni vedela, zakaj naj zavrže glasovnice, bi se bila vlada    lahko prepričala iz sledečega:    Najprej ni zavrgla    glasovnic I. razr. sploh. ampak ni pri poznala za veljavne samo tište kandidate, ki so bili tiskani. Ime enega kandidata je bilo pisano in izvolitev tega je pripoznala za veljavno. Njegovi glasovi so se prešteli in zapisali v glasovnik.    A glej nesrećo! Imel je toliko glasov kakor kandidat Korbarjeve stranke.    Odločiti bi moral tedaj žreb. Nato sta se g. Korbar in g. Čerin odstranila.    Ko sta se vrni-la, sta rekla, da je tuđi izvolitev tega kandidata  neveliavna.     Obenem    je moral zapisnikar    narediti   nov glasovnik, v katerem je izpustil ime tega kandidata. To vse je navedeno v pritožbi.
O priliki šc o drugih točkah pri-tožbe in razsodbe! Danes samo še eno ponizno vprašanje: Mi ne razu-memo, zakaj je župan pritisnil na glasovnice občinski pečat. Ali ni morda vedel za okrožnico deželnega odbora, ki je izsla že 14. novembra 1911. Ne. on ie moral vedeti. Seveda ne vcniiinemo dosti ali pa nič provo-ricam, ki pravijo, ne ravno, da ie imel že vse naprej preračunjeno. ampak da le nekako slutil. kaj bi se utegnilo pripetiti in je zato pritisnil pečat, da so se glasovnice lahko raz-ločile. Ravnotako tuđi ne govori-cam, ki vedo povedati. da ie župan, ko je bil rekurz pri deželni vladi, potrkal na marsikaka vrata in da se je že naprej govorilo, da bodo glasovnice opozicije zavržene. Kakor rečeno, mi tega ne verjamemo. Ve-mo pa to in še marsikaj drugega. da z gotovimi gospodi, kateri so priza-deti. že vedo sami, priđe prei ali slej obračun. Sicer pa Še ni izpregovor-jena zadnja beseda!
Dopolnilna obcinsUa volitet v Vipavi.
Po dobrem poi letu je deželna vlada končno resila ugovore prot zadnji občinski volitvi ter razveljavila izvolitev S odbornikov in 1 na-mestnika. Pri dopolnilni volitvi, ki se vrši dne 13. junija t. 1. voliti bo Še enkrat za prvi volilni razred 5 odbornikov, za drugi 1 odbornika in 1 namestnika. za tretii volilni razred pa 2 odbornika. — Klerikalci so zs te volitve že par mesecev na delu za to tuđi obljubljajo volilcem zlate gradove, jim zidajo nove hleve, dek razne podpore — seveda le z jezikom, kriče tuđi, da je njihova zmagč zagotovljena na vsej crti. a tega se bili prepričani tuđi za časa prvotnih volitev, a naposled tako razočaranje. — Isto zna se jim zgoditi tuđi sedaj, ako le store vsi zavedni napredni volilci svojo dolžnost ter se za-vzemajo kot en mož za one kandidate,    ki    jih    jim bo v dogovoru i
zaupniki priporočala napredna stran-ka. __ v občinski odbor nai pridejo mož}e nesebični, delavni in za bla-gor vseh občanov vneti,   ne pa takt,
ki vam jih bo vsiljevala klerikalna stranka in kateri so vam že pred meseei zagotavljali v ljubljanskih časopisih »Slovencu« in »Domoljubu«, »da bodo delovali za-se in ne za vas«, ako pridejo do veljave in ve-čine v občinskem odboru. — Vipav-ska občina je, bila dosedaj v naprednih rokah, da je pa bila tuđi v rokah dobrih gospodarjev, kazeta zadnji občinski račun in proračun, na pod-lagi katerih se znižajo občinske do-klade za 15% in sicer od 45/v> na 307c. — Menda je ni na Kranjskem občine, ki je v klerikalnih rokah in bi imela tako nizko občinsko dokla-do ter da bi zraven še kazala toliko napredka, kakor je ravno Vipava. —
I Volilci! Ce vam so mari majhne občinske doklade, ne volite dne 13. ju-nija v obč. odbor klerikalcev, zakaj ti so vam že naprej odločno pove-dali, »da hočejo delovati za-se«!
Za Vipavce ena najvažnejših go^ spodarskih zadev je razdelitev skup-nega gozda na Nanosu. Uprava go-zda je pravzaprav v rokah deželnega poslanca Perhavca,    kot načelnika gozdnega odseka. — Proti njego-vemu gospodarstvu je podpisala pritožbo velika večina gozdnih upravičencev.    Ko    je Perhavec zvedel o vsebini pritožbe, pretil je podpisan-cem, ako ne prekličejo svojih podpi-sov,   s tožbo.    —   Res    se je neka] upravičencev  vstrašilo     grožnje     in svoj podpis    preklicalo.    —    Veliko podpisov ie pa še   vedno   ostalo na pritožbi in med temi    tuđi podpis g. Frana Tomažiča, k' je spisal ono pritožbo na kompetentno oblast.   Tega poslednjega    je Perhavec tuđi tožil, ker se je v pritožbi trdilo. vsled slabe informacije, da je Perhavec raz-glasil prodajo lesa    pomanjkljivo in sicer   samo v Vipavr.   dočim je bila razglašena prodaja tuđi na Colu in v Podkraju. — Radi tega naimilejšega, a žal netočnega očitanja Perhavcu, je bil g. Tomažič tožen in tuđi obso-jen.    —   Po Tomažičevi obsodbi je nastalo v klerikalnem Izraelu    velikansko veselje, češ Perhavec je ne-dolžen in njegovo    gospodarstvo je vzornol  Gospoda klerikalna!  Vi ste v veliki    zmoti!    Zato    opozarjamo volilce, da Perhavec ni tožil,    ko se mu je v pritožbi očitalo,    a) da nišo računi v redu, b) da ni dokazal pre-gledovalcem računov, se li blagajni-ško stanie ujema    z   neredno pisano Magainiško knjigo, c) da je proti volji kakih    70 do SO opravičencev pu-stii posekati v skupnem gozdu večjo partijo dreves ter isto tuđi prodal, ne da bi pregledovaicem računov rtoka-zal.    če je ta izkupiček    plodonosno naložen alt ne?   d) očita se mu dalje v pritožbi slabo gospodarstvo,    češ da se je dobilo v gozdu več poseka-nih dreves, ne da bi bila zaznamova-na z občinsko štampiljo. —    Za vsa ta, veliko občutnejsa očitania, nego je bilo ono o pornanjkljivem razgla-su o prodaji lesa, se Perhavec ni ču-til žaljenega   na   časti.   Zakaj   ne? Vprašajte    upravičenci-volilci   klerikalne agitatone,    ki prihajajo seda] do vas ter vam vsiljujejo za občinski odbor može Perhavčevega kalibra! 1     — Vprašajte jih dalje,    zakaj se ne resi vaša    pritožba proti gozdnemu gospodarstvu Perhavčevem    in kdo je temu kriv? Ter tuđi ne pozabite, da se je Perhavec na nekem sestan-ku    gozdnih    upravičencev    izrekel proti    razdelitvi    skupnega    gozda! :     Občinsko gospodarstvo mora biti v
Rienzi, zadnji tribunov.
Zgodovinski roman.
Spisal Edward Lytton - Balwer.
Deveti del.
(Dalje.)
Obsojen je bil torej sedaj že <Jru£ič, da mora ostati nevtralen. Od-I^»čil se je. da gre že tekom prihodnjih dni v Palestrino — a srce njegovo je hrepenelo po svidenju z Ireno. To ni bila tahka naloga, a poskusiti io je hotel. Poklical je Giulia.
»Senator priredi nocoj veliko slavlje — ali mislite, da bo Številno obiskano?«
»Cufem,« je odgovoril Giulio, «da bo danes na čast poslanikom in plemstvu banket, jutri bo pa maske-rada, ki bo pristopna vsem stano-vom. Na vero, če bi tribun povabil same plemiće, bi za njegovo maske-rado zadostovala najmanjša sobica na Kapitolu. Najbrž priredi maske-rado, da se ne bo vedelo, kakega >tanu so njegovi gost je.*
Po kratkem razmišljevanju se je Adrian odločil, da se okoristi posebnosti napovedane slavnosti in da se maskerade udeleži.
Rienzi je priredi! v tem letnem času nenavadno maskerado, ker so >e take slavnosti najlaglje udeležili vsi njegovi mnogoštevilni, a jako raznovrstni prijatelji, zlasti pa zaradi tega, ker je dala maskerada nje-
mu in njegovim zaupnikom priliko, se pomesati med občinstvo in nepoznan i7A*edeti, kaj Rimljani sodijo in pri-Čakujejo od nove politike. Zlasti je pa hotel Rienzi natančneje spoznati, kaka je njegova prava zaslomba med ljudstvom, nego mu je to moglo pokazati navdušenje pri javnem spre-vodu.
'L^\2ić\ tega svojega sklepa je Adrian za en dan odložil odhod v Palestrino.
Naslednja noč je bila jasna in čudovito lepa. Da bi mogli številni gostje bolje uživati prijetni svezi zrak te lunojasne noči, je Rienzi po-svetil slavnosti ne samo notranje dvorane, nego tuđi odprto dvorišče kapitola in levov trg. Ko je prišel Adrian na dvorišče, mu je ljudska nestrpnost v gneči potisnila krinko z obraza. Sicer ie Adrian krinko hitro zopet spravi! v red. a vendar so ga nekateri gostje spoznali.
V začetku je bil Rienzi iz vljud-nosti do svojih gostov nezakrinkan, kakor vsa njegova družina. Stal je z družino vred na vrhu stopnic, imenovanih po starem egiptovskem le-vu. Brez števila luči je razsvetljeva-lo velikanski spomenik, ki je bil, od-kar je bil prinešen iz svoje stare domovine — priča povzdiga in padca brezštevilnih rodbin in temnih vihar-nih prevratov maščevalne usode. Slabo znamenje je bilo, se je pozneje mnogokrat omenjalo, da je prostor te javne slovesnosti bil tuđi prostor, kjer so se izvrševala javna usmrče-
nja. Toda v tej uri, ko se je tod gne-tla gruča za gručo. da ulovi usmev, ali kako besedo onega moža, čigar usoda je zanimala vso Evropo, ali da se pokloni prelestni Nini. ni nobena slutnja in nobena skrb motila občne-ga veselja.
Za Nino je stala Irena, vesela, da jo zatemnjuje Nina. Adrianovi pogledi so bili obrnjeni samo nanio. Leta, ki so bila potekla, nišo zmanj-šala Irenine lepote. pač pa jo pre-mcnila. Njeno lice je bilo bledikasto, njena postava je bila bolj polna in dostojanstvena. April njenega srca je bil potekel. a niti čas, niti skrbi, niti nesreća v Ijubezni, ji ni ugrabila an-geljske milobe. Adrian je čutil novič in novič, da Irene ni pozabil. Ko se ji je počasi, kakor ga je nesla gneča, približeval. ni čutil. da ga gleda or-lovsko oko senatorjevo.
F.na izmed mask je bila zašepe-tala Rienziju:
»Pazite naše. Med maskami je en Colonna. Ze marsikdaj je pod dominom ponočnjaka prezalo moril-sko bodalo. Tam stoji Vaš sovraž-nik — čuvajte se.«
Te besede so bile prvi oštri opo-min na nevarnosti, katerim se je tribun s svojim povratkom izpostavil. Rienzi je prebledel in prijazna pozornost, s katero je sprejemal svoje goste, se je za trenotek izpremenila v mračno raztresenost.
»Čemu stoji tišti čudni mož tako molčeč in ne da bi se ganil ondukaj-ic,c je Rienzi zašepetal Nini.
Z nikomur ne govori — tuđi se nama ne bliža — surovež je — nanj treba paziti.«
»Brez dvoma ie kak nemški ali angleški barbar,« je odgovorila Nina. >Naj to ne kali tvojega veselja.«
-Prav praviš, dragi; prijateljev imava tu dovolj in sva torej dobro zavarovana. In — pri pepelu svojega očeta — jaz ćutim, da se moram na-vaditi na opasnosti. Idiva dalje. Nina: zdi se mi, da bi se zdaj lahko tuđi midva maskirala in se pomešala med ljudi.«
Oodba je igrala glasno in veselo, ko je senator stopil med ljudi. Še vedno pa je njegovo oko opazovalo sivi domino,v katerega je bil oblečen Adrian. Ta je senatorju sledil in pri-šedši mimo Irene, ji je zašepetal: «Adrian Colonna te pričakuje poleg leva.«
Rienzi si le med tem dal v palačo prinesti vina. Ta ga je poživel. Maskiral se je in zdaj zapazil. da je izginila  Irena.
»Najbrže se preoblači, da bi se pomešaia med ljudi,« je menila Nina. *Nai ti jo moj  nasmeh nadomesti.«
Rienzi je poljubil svojo ženo in jo pritisnil  na  svoje  srce.
»Tvoj nasmeh je zame kakor solnčna luč. A sestra me skrbi; vsaj zdaj bi bila lahko veselejša.«
»Ali se ne skriva ljubezen pod njeno žalostio?« je dejala Nina. »Ah se mar več ne spominjaš, kako zelo je ljubila Adriana Coionno?«
>Kaj traia to še vedno?« je vprasal Rienzi. »In pri tem je vredna, da bi bila nevesta kakega vladarja.«
»In vendar bi bila to zveza, ki bi tvojo moč v Rimu bolj utrdila, kakor zveza s kakim monarhom.«
»Da, če bi bila taka zveza mo-goca. A ta rod je ošaben. Morda je bil tišti zakrinkanec, ki sem ga opa-zoval, njen ljubimec. Idiva, Nina. Sem li dobro maskiran?«
»Izvrstno — in jaz?«
»Ti si solnee za oblakom.«
»A ne zamudiva se rpedolgo. Katera zabava bi mogla biti podobna trenotku, ko bova sama in ko bova pozabila prestane bolesti in ćelo tri-umfe, ki sva jih doživela.«
Irena se je bila med tem maskirala in se je skozi gnečo bližala stopnicam poleg levovega spomenika. Odkar je bil senator ta prostor zapustil, je bil skoraj prazen. Oodba je bila občinstvo zvabila na plesišča. Bližajoč se levu, je Irena v mesečini videla ob vznožju spomenika zakrin-* kanega človeka. Ustavila se je — zakrinkanec se ji je približal in zope* je slišala glas svojega ljubimca:
»O, Irena, spoznam te tuđi v tej maski,« je dejal Adrian in prijel Ireno za roko. »Se enkrat v življenju te sinem gledati in se dotakniti tvoje roke? Ali te nišo moje oči videle mrtvo na tistem strašnem pokopali-šču, ki se ga samo z grozo spomi-
njam?        (Dl* prihodnjiC)
Stran 4.________________________________________________________SLOVENSKI   NAROD.________________                                  *___________________   123 štev'
fokah dobrih in nesebičnih gospo-darjev, in ti so kakor kaže dosedanje deJovanje le pristaši napredne stranke. — Oni, ki hočejo le za-se delova-ti* ne spadajo v občinski odbor.
Štajersko.
Celjske novice. V o 1 i t v e v o b-finski zastop celjski se vrše dne 10„ 11. in 12. junija. V ponedeljek dne 10. junija voli 3. razred, v torek, dne 11. junija, 2. in v sredo, dne 12. junija. 1. razred. Nemci se svojih kandidatov iz strahu pred prehudo kritiko možakarjev še nišo postavili.
—  Občni zbor Narodne za-ložbe, lastnice  »Narodnega lista , se vrši v nedeljo, dne 9. junija ob 2. popoldne v pisarni »Lastnega doma*.
—  Porotnosodišče je oprostilo Marijo C a v š iz Loke pri Zusrnu, ki je bila obtožena detomora. O njenem dejanju  smo sele  pred kratkem ob-širneje porocali v »Slovenskem Narodu-. — Jutri v-St. JurobJ. ž. na koncert tamošnjega agilnega pev-skega zbora!      Imeli bodemo zares umetniski užitek. Pele se  bodo med drugim    tuđi    dr. Schwabove in B. Inavčeve pesmi. Na drugi strani pa se moramo tuđi oddolžiti Šentjurča-noni, ki nas ob vsaki narodni prire-ditvi v inestu mnogoštevilno obisče-K>. Koncert se vrši pri Nendlu in pri-čne zvečer ob 7.    —    Požarna bramba    v    Celjski okolici si bo, kakor čujemo, preskrbela briz-galno najnovejšega sistema  (z ben-cinovim motor jem) za 5400 kron. Po dosedanjih nristopih soditi je, bo to ena      izmed    najnovejših    požarnih bramb na Sp. Stajerskem.
Mariborske novlce. O T. - h . -no društvo priredi v sredo dne 5. junija ob 8. zvečer na vrtu Narod-nega doma koncert. V slučaju slabe-ga vremena se koncert preloži na so-boto dne 8. junija. — Za slovensko solo v Mariboru ie založi! trgovec gosp. Vilko \Yeixl razglednice. To je tako razburilo ^Marb. Ztg.«, da poziva k bojkotu \Vei\love trgovine in mu hoče odjesti nemške odjemalce razglednic s tem. da piše, da se prodajajo vse razglednice v Weixlovi trgovini v korist slovenski soli v Mariboru. Slovensko občinstvo naj bi na to gonjo proti narodnemu trgovcu odgovorilo s tem. da bi kupovalo vse svoje potrebščine v pa-pirju in pisalnem orodju pri njem. ne oa v trgovinah, kjer prodaiajo siid-markine in šulvereinove razglednice.
—  V Radvanju so se vršile dne 29. maja občinske volitve, pri kate-rih so zmagali v X razredu socijalisti. v 1. in 2. pa nemški nadjonalci. — V konkurz je prišel nemški špecenj-ski  trgovec  Jozef \Velzebach.  Kon-kurzni     komisar   je   nadsvetnik     dr. Wokaun.  začasni  upravitelj  konkur-zne mase na odvetnik    dr. Feldba-cher.  —  Konec    Kral-Lava-rovc afere. V četrtek 30. maja bi se imela pred okratnim sodiščem na-daljevati razprava v Kralovi pravdi radi razžaljenja časti proti znanemu Lavalu, ki ga je obdolžil, da ga  je (Lavala Kral) zapelial k znani manipulaciji s hranilnično knjižico, glase-čo se na 1500 kron. Nasprotnika pa sta se poravnala pred končano raz-pravo. Gotovo so imeli na tej porav-navi  vodilni  nemškonacijonalni  krogi velik interes. — O b e s i I se je v jetnišniei  Matija  Berglez  iz Spodnje Breznice pri Poljčanah. ki je bil dne 28. maja zaradi uboja obsojen na dve leti težke ječe. Zrtev dr. Krekove politične morale!
Drobne novice. Od S v. M i -klavža pri Ormožu nam poro-eajo. da odhaja kaplan in »Oross-grundbesitzer < Stuhec h Kapeli. Na binkoštni ponedeljek je jemal od svojih zvestih ovčic ganljivo slovo. ^ Srečno pot! Z odhodom kaplana Stuhca bo zmanikalo v okraju glav-nega klerikalnega agitatorja. — P o-narejene ogrske krone. Iz Kozjega poroča jo, da so se spravile zadnji čas na sejmih v različnih kra-jih ob Sotli v promet ponarejene ogrske krorte. Imajo letnico 1895, so nekoliko lažje ko prave krone in imajo medel odsev. Trgovci in gostilničarji pozor! — Iz Laske ga trga poroča jo, da so te dni pokradli neznani tatovi pri štirih posestnikih vreč de-narja, špeha in eno žepno uro. Tatvi-na se je izvršila med tištim časom, ko so bili Ijudje na polju. — Iz P t u -j a poročajo o več izgredih tamošnjih pijonirjev. 27. maja so napadli na cesti nekega kmeta od Sv. Lovrenca na Dr. p. in so mu grozili z bajoneti. Istotako se je zgodilo dvema gospo-doma iz Celja in Žalca, in nekemu posestniku iz Hlaponc. Enega izmed teh izgrednikov so orožniki že pri-jeli. — U m r 1 je, kakor poroča »Slo-venec«, dne 29. maja v Zg. Rad gon i duhovni svetnik pater Emerau Šlan-dcr. Pogreb se je vršil danes dopoldne. — Htneljarsko društvo v 2 a 1 c u priredi jutri dva poučna shoda in sicer dopoldne po maši na Oomilskem in popoldne ob 3. na Vranskem pri gosp. Košeninu. — Bolnišnica u s ni i 1 j e n i h bratov se bode, kakor se govori, ven-
dar zidala v Žalcu, pravzaprav v Go-tovljah, in ne v St. Petru. — Pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu ustanove klerikalci pod dr. Hohnje-čevim protektoratom »Katoliško iz-obraževalno društvo«. Kake sorte »izobrazbo« širijo ta društva osobito ob meji, vemo vsi — in da pri Svetem IHihu, tej važni obmejni postojanki ne bo drugače. je gotovo. Kjer bi bilo treba edinosti in sloge y odporu proti naraščaju nemške moči, tam širijo klerikalci razdor.
Ropoško.
Deželnega predsednika barona Heina je zadela v eneni diievu dva-krat kap. Njegovo stanje se je v zadnjem času nevarno poslabšalo.
Izpred upravnega sodišča. Vče-raj je zavrnilo upravno sodišče pri-tožbo okrajne bolniške blagajne v Celovcu glede povračiia 56 K za oskrbovalne stroške bolnišnici za zidana Karla Bolugha, ki je bil tam pred štirimi tedni v oskrbi. Bolugh je bil delj časa uslužben pri stabni-ku Maksu Schmidtu v Celovcu in zavarovan pri splošni bolniški in podporni blagajni v Celovcu. Ko je zbolel. je bil kake štiri tedne v do-mači oskrbi ter je dobival podporo od blagajne. Ko je zopet okreval je stopil v službo pri stavbniku Hudeli-stu v I^t. Petru z urno mezdo 40 v ter je bil zavarovan pri okrajni bolnički blagajni v Ceiovcu. Delal pa je samo .* dni. nakar je zopet zbolel in prišel v bolnišnico. kjer je ostal 4 tedne. Uprava bolnišnice je zahtevala nato t>d bolniške blagajne povrnitev stro-skov in tudt koroška dezelna vlada ,c tozaJcv no tiulocila. To Duločbo pa je notranje ministrstvo preklicalo z motivacijo, da mora r'ačati stroške t>krajna bolniška blagajna, ker je bil Bolugh pri njei zavarovan. Pritožbo okrajne bolniške blagajne proti mi-nisterijalni odredbi je sedaj upravno sodišče zavrnilo.
Obesll se je v Krcanjah delavec Franc Noč. rojen 1867. v Tržiču na Kraniskem. pristojen v Beljak. Pri njem so našli samo knjižico in 15 v denaria. Vzrok samomora je ne-ozdravijiva boiezen in pomanjkanje.
Na trak od čevljev se je obesila v Vetrinjskem predmestju Celovca neka brezposelna delavka iz St. Ru-perta pri Celovcu. Slučajno je prišla mimo pravočasno vojaška patru-Ija. \ojaki so samomorilko odrezali in odreljali v bolnišnico.
Požar. V Vidrovasi je pogorelo posestvo po domače pri Požeju. Ogenj je izbruhnil ponoči in so se stanovalci komaj v zadnjem trenot-ku resili. Zgorel je tuđi hlev in v njem 12 glav soveje živine, ^koda je velika in malo pokrita z zavaroval-nino.
Primorsko.
Umri je v Oorici dijak sedmošo-lec Rudolf \ idmar, med dijaki zelo priljubljen tovariš. I "mri je za jetiko.
IH. zlet Goriške Sokolske 2upe se vrši v Mirnu, dne 9. junija. Cerav-no je sedaj vreme za take prireditve precej neugodno, vendar ie pričak«-vati. da se do takrat nebo zjasni. Ve-selični prostor je tik mostu ob Vir -vi. Prečastite dame podružnice *- . Cirila in Metoda so prevzele nalog'), založiti paviljone z vsemi potrebni' i i krepčili, kar nam daje zagotovilo. f i bo s postrežbo zadovoljna vse slavno občinstvo. Veselični odbor je pre-skrbel. da se bo omenjenega dne točilo izborno vipavsko vino iz vinar-ske in gospodarske zadruge dorn-berske. Pri zletu boste svirali dve sokolski godbi, ena s Kojskega in druga iz Prvačine. Po dokončanem srx)redu prične ples na dveh plesiščih in okroglih, pete privzdigajočih melo-dij ne bo ne konca, ne kraja. — Ker je Miren v blizini Ciorije, je pričako-vati v lepem vremenu obilo zaved« nih mesščanov in tuđi okolica, kakor po navadi, izpriča z obilno ude-ležbo svojo Ijubezen do vseh sokolskih prireditev.
Dne 9. junija je v Mirnu pri Gorici slavnosten dan, prirejen povodom III. zleta Ooriške Sokolske "Župe. Obilo izurjenih telovadjev posa-meznih društev bo tekmovalo za prvenstvo ter nam s svojimi nastopi dokažejo, da je goriški Sokol trden steber Zveze Slovanskega Sokol-stva. Pri tej priložnosti bo videti tuđi tekmovalce za vsesokolski zlet v Pragi. Dopoldne omenjenega dne se vrši tekma, popoldne pa javna telo-vadba za širše občinstvo, ki bo s svojo navzocnostjo in veselo zado-voljnostjo dala vsej prireditvi sele pravo lice. Ne samo v Pragi, tuđi pri nas na Slovenskem spoznava ljudstvo pomen sokolskih društev in tuđi mi se pokažemo na obzorju, ko se gre za napredek, vzgojo in okrepietv našega naroda. — Sokolstvo je inoč-ra organizacija, ojačuje se danna-dan in gotovo ne bi imeli teh uspe-hov brez zavednega narodnega življa, l'orej na svidenje v Mirnu!
Proti slovenskim porotalm ob-ravMivam v Trstu. Imeniten uspeh i Slovencev pri tržaškem sodišču, ki \ so ga dosegli s tem, da so se vršile v tem zasedanju prve slovenske porot-ne obravnave skli in peče nasprotni-ke tako, da ne morejo mirovati. Organizacija laško-liberalne naeijonal-ne stranke »Associacione Patria« je skltcala zborovanje, na katerem so sprejeli zborovalci resolucijo proti poslovenjenju tržaške porote, ob-enem pa so sklenili, da hodo sklicali glede tega protestni shod po § 2. Njim se je pridružil mestni občinski j^vet. Ti Ijudje so gotovo v svoji za-grizenosti popolnoma pozabili, da so njihove zahteve naravnost protiza-konite.
Tržaška porota. Včeraj se je nadaljevala obravnava proti Ivanu Marčiču zaradi očetomora. Obravnava ie vzbudila v mestu veliko zanimanje, dvorana je bila nabito pol-na. Obtoženca sta preiskala sodna zdravnika, ki sta izjavila, da je Ivan Marčič duševno manj vreden in zelo podvržen tujim vplivom. Dejanja se pač zaveda, toda v tem slučaju je ravnal v silni razburjenosti, do ka-tere ga je privedlo r;«.vnanje očetovo z materjo, katero je našel prejšnji 4an v krvi štirikrat zabodeno sredi domače sobe. Državni pravduik je zagovarjal ohtožnico in zahteval, da se obtoženec spozna za krivega, da je izvrši! umor. Zagovornik se te OPiral na izrek zdravnikov in zahteval oprostitev. Porotniki so po kratkem posvetovanju zanikali vpraša-nje glede umora, potrdili pa so vpra-šanie glede uboja. Sodni dvor je ob-sodil na to Ivana Marčiča na 4 leta režke, pooštrene ječe. Obsojeni je kazen brez ugovora sprejel. — Danes se vrši obravnava proti Antonu Cehu zaradi roparskega umora. Obravnava bo trajala dvn dni.
Tatvine na parniku. Na Llnvdo-vem parniku Sarajevo opažajo že delj časa večje in manjše tatvine. Včeraj je naznanil krmar. da mu je ukradel nekdo uro in verižico. ki jo je imel v svoji kabini. Oškodovan je za 120 kron. Uvedli so strosro pre-iskavo. sumijo, dn je tat bržkotne uslužbenec na parniku.
Nov stroj za dviganje potopljenih ladij. Mornariški strojnik Alojzij \inčina je izumcl nov stroj za dvi-ganje potonljenih ladij iz giobočine od 35 do 4^) m. Stroj dela s stisnje-nim zrakom. Poskusi so se izborno obnesli. Prvikrat bodo poskusili dvigniti s tem strojem laški parnik »Romagna-, ki se je potopi! 24. novembra 1. 1. pri Rovinju.
Umor in samomor. V Pulju je napadel s samokresom ključavničar-ski pomoćnik Licul neko Ano Gerzi-ničevo, služkinjo v Pulju. Napadei jo je. ker ga ni marala za ljubimca. Od-dal je nanjo \-eč strelov in jo tcžko ranil. Odpeljnli so jo v bolnišnico. Nato ie ustrelil še samega sebe, toda ranil se je le lahko na glavi. Od-peljali so ga v zapor.
Dnevne vesti.
I                                                                                                                                                    Seja občinskega sveta bo v
torek, dne 4. juntja, ob 6. popoldne v mestni dvorani, s tcm-ie dnevnim redom: Javna seja. I. Naznanilo pred-sedstva. II. Odobrenje zapisnika zadnje seje. 111. \ olitev odbora za nad-zorovanje zgradbe kanalov-zbiral-nikov. IV. Personalncga in pravnega odseka poročili: 1. o razsodbi deželnega odbora glede sklepa občinskega sveta v zadevi pritožhe prodajalcev zelja V. Marenko in K. Kačarja; 2. o prošnji Frančiške Novak za izbris služnosti za kopanje gline na njeni posesti. V. Mnančnega odseka poro-čila: 1. o samostalnem predlogu občinskega svetovalca T. Novaka za vpeijavo delavskega reda in zavaro-vanje mestnih delavcev; 2. o samostalnem predlogu občinskega svetovalca Marinka za pomaknjenie niž-jih magistratnih uradnikov v višji plačilni razred in o prošnji »Društva nižiih nicstnih uslužbencev« za razno zbolišanje službenih razmer; 3. o samostalnem predlogu občinskega svetovalca Lillega in Reisnerja glede pomaknjenja magistratnih uradnikov v višji razred aktivitetnih doklad in o prošnji Društva magistratnih uradnikov- za stalno ureditev dra-ginjske doklade; 4. o prošnji učnega osobja otroških vrtcev za zboljšanje prejemkov: 5. o prošnji učiteljskega osobja moškega dekliškega liceja glede neke doklade; 6. o dopisu žu-panovem glede prispevka mestne ob-čine za juhileino streljanje ljubljanske strelske družbe; 7. o nenadnej škon-traciji mestne blagajne; 8. o samostalnem predlogu obč. svetovalca T. Novaka glede oddaje mestnih seno-žeti v zakup v svrho obdelovanja; 9. o prošnji odbora za spomenik na bo-jišču pri Aspernu za prispevek; 10. o prošnji Iv. Liningerja za izdatek od-pisnega dovoljenja ter izbrisno izjavo glede 3ro potresnega posojila; 11. o ponudbi Marenčeta in Sviglja za odstop nekaj sveta v svrho regulacije    Orlove    ulice.    12. o dopisu
mestnega magistrata   glede    odkupa Orlove šupe in nekaj sveta za regulacijo ponižane Grubarjeve ceste. VI. Stavbinskega odseka poročila:   1. o prizivu   dr.   Josipa    Sajovica    proti sklepu  občinskega  sveta  glede  pre-membe stavbnega sistema za Streli-ško ulico. 2. o prizivu Pavla   Turka proti odloku    mestnega    magistrata glede drvarnic na dvorišču    njegove hiše v Streliški ulici. 3. o prizivu Her-inine Paichel proti sklepu občinskega sveta glede določitve stavbnega sistema na njenej posesti. 4. o samostalnem predlogu občinskega svetovalca Likozarja glede ureditve Orlove ulice. 5. o samostalnem predlogu občinskega svetovalca Jegliča glede naprave raznih tlakovanih prehodov. (>. o samostalnem predlogu občinske-Ka svetovalca Reisnerja glede naprave hodnika ob Marije Terezije cesti, 7.   o  samostalnem   predlogu    občin-skih svetovalcev Rothla in Smoleta glede posipanja    ceste ob  Lahovem grabnu in Ceste dveh cesariev. 8. o prošnji    gospodarskega     naprednega društva za šentjakobski okraj za napravo  varnostnih  ograj   ob   Ljublja-nici in Grubarjevem kanalu. VII. Sol- J skega odseka poročilo o dopisu c. kr. mestnega šolskega sveta glede usta-iiovitvefjneščanske sole v Ljubljani. VIiJ. Odseka za olepšavo rnesta poročili: 1. o prošnji »Slovenske Filhar-inonije< za zgradbo koncertnega paviljona. 2. o^samostalnem    predlogu občin. svet. Štefeta glede razpisa na-grad za najlepša, s cvetlicami okra-šena okna in pomole. IX. Direktorija mestnega vodovoda in elektrarne poročila: 1. o dopisu deželnega odbora kranjskega    glede    dobave vode iz i   v- -"    -.n   \ ■■ >vi;,\ odu    ';j   vjsj   Toma-cevo in Jarše.    2. o prošnji    Matije Proška v Savijah za napeljavo kon-denzačne    vode  iz odvajalnih    cevi mestnega vodovoda na njegovo dvo-rišče. 3.   O  prošnji   Magdalene  Leh-uer za odpis večje porabe vode. 4. O prošnji   telovadnega    društva    »Sokol« za odpis večje porabe vode. X. Samostalni   predlogi:   1.   Občinskega svetovalca  Jegliča:   a)   glede  zveze Einonske ceste z Gorupovo ulico v smeri proti c. kr. obrtni soli; b) glede  prehoda med Gosposko  ulico in Cojzovo cesto. 2. občinskega svetovalca    Marinka    glede    kanalizacije Martinove ceste. 3. občinskega svetovalca  Stefeta glede  nadzorstva v mestnih ubožnicah. — Tajna seja: I. Naznanila predsedstva. II. Odobrenje zapisnika zadnje seje. III. Personal-nega in pravnega odseka    poročila: 1. o prošnjah za razpisano službo go-zdarskega pomočnika. 2. o prošnjah za razpisano ustanovo za vojaške invalide, 3. o prošnji nekega uradnika za daljši dopust. 4. o prošnji magistr. pisarniških uradnikov XI. činovnega razreda za spremembo naslova. 5. O raznih personalnih    zadevah    magistratnih uradnikov.    IV. Finančnega odseka poročila: 1. o prošnjah osmero vdov magistratnih uslužbencev za zvišanje    vdovnine.    2.  O prošnjah dveh magistratnih uradnikov za bol-niško   podporo.    3.   O  prošnji   dveh uslužbencev mestnega magistrata za podporo. 4. O prošnji nekega polici.i-skega stražnika za priznanje petlet-nice.    5. O prošnji mestne Dolicijske straže za nadaljno prejemanje izred-ne doklade. V. Direktorija mestnega vodovoda in    elektrar. poroč. glede \ pokoj, nslužbenca mest. vodovoda.
VI.  Direktorija mestnega užitninske-ga zakupa poročila: l.o letnem računu mestnega užitninskega zakupa za leto 1911.: 2. o prošnji preglednikov mestnega užitninskega    zakupa    za zboljšanje službenih razmer: 3. o samostalnem     predlogu      občinskega svetnika dr. Zajca glede   regulacije plač uslužbencem mestnega užitnin-skega zakupa;    4.    o    samostalnem predlogu obč. svetnika    Kosa   glede pobiranja    užitninc    na    kolodvorih.
VII.    Obrtnega   odseka   poročila   o prošnjah za razne obrtne koncesije.
4- Klerikalni konfiteor. Klerikalni organ je te dni pisal, da bo S. L. S. z vso silo nadaljevala boj, da se politične razmere na Slovenskem izčistijo in »da zmaga morala«. Clo-vek z normalnimi možgani bi torej sklepah da bodo klerikalci napeli vse svoje moči. da se bo slovenska politika vodila na temelju etičnih in moralnih načel. Toda kako si pred-stavljajo klerikalci »zmago morale« v našem javnem življenju, ilustrira najbolj govor, ki ga je imel v imenu klerikalnih Slovencev dr. Korošec na ustanovnem zboru -Katoliške Unije« na Dunaju, Kakor namreč poroča > Slovence«, je dr. Korošec v svojem govoru poudarjal to-le »Mi smo majhen narod, a po svoji kato-liški organizaciji najmočnejši v Av-striji. Mi nismo nikoli vprašali toliko za obliko, marveČ za vsebino. Ni nam šio toliko za to, kako potolči nasprotnika, ampak za to, da ga po-
» tolčemo.« — Fo Koroščevem priznanju je morala, etika za klerikalno politiko postranska, da, nepotrebna stvar.   —   Glavno   je,    da    kleri-
l knlna stvar zmaga. kako zmaga, to ne prihaja v postev.   Kaj morala,
i    kaj etika, kaj poštenje, Offoliufa] lo
oslepari političnega nasprotnika, su-ni ga od zada] v rebra, pobij ga s se-kiro na tla, umori ga s strupom, po-žgi in uniči mu njegovo imetje, vse to   ,
je sicer nemoralno, zločinsko in po    \ zakonih prepovedano, toda za klerikalno stvar je to dobro, ker dovede klerikalce hitreje in gotoveje h kon§-   I nemu cilju.  Klerikalna maksima je:   fi »Namen posvećuje sredstvo«. Nič ne    \ dene, če postane človek tolovaj, ubi-jalec, goljuf in tat, samo da ima namen s tem koristiti   sveti klerikalni    \ stvari, pa je dobro! Smoter klerikalne politike je uničiti vse nasprotnike. Cim preje se to zgodi, tem bolje, za-    i to so sredstva v dosego tega cilja ci-   i sto postranska stvar samo   ako   so   ^ uspešna. Končni cilj — uničenje vseh nasprotnikov — pa se tem ložje doseže, ako se   sistematično,  konsekventno, brezobzirno, ne    oziraje   se na nobene zakone etike    in   morale deluje na to, da se ugonobe nasprot-niki. Za to s kolom in bodalom, z de-nuncijacijami in natolcevanji na nasprotnike, naprednjake!   To je sedaj novi kršćanski nauk, to je katoliška morala!    Zares blagor ljudstvu slo-venskemu, ki ima take blagovestni-ke, take namestnike Kristove! Tako hočejo tisfi, ki pravijo, da so sledbe-niki, učenci Gospodovi, »vse obnoviti v Kristusu - Kralju — omnia re-staurare in Christo!« Takšen konfiteor javno izpovedujejo, potem pa se drzVieio zavijati oči in kričati: Mi de-lamo za to. da zmaga — morala!
4- Sramujelo se svojega prave-ga imena! Janez Evangelist Krek je tuđi govoril na ustanovnem zboru -KatoITske Unije« na Dunaju. Vezai je otrobe o vsem mogočem in nemn-gočem, zlasti pa je tožil, da je »katoliška inteligenca, tuđi duhovska premalo — filozofično vzgojena.« Torej * več — filosofov bi morali imeti klerikalci. pa bi bili na konju Latinski pregovor sicer pravi »Primum vi-vere, dein philosophari<f, no, pri nas j Slovencih se najpreje filozofira in sele potem — živi. Koncem svojega govora je izrekel dr. Krek ta-le karakteristični stavek: »Našega kato-liškega prepričanja ni neobhodno potrebno izraziti \ naslovu stranke, boljše je, če politična stranka svojih verskih načel v naslovu ne izraža<. S tem je Krek priznal, da je firma katoliški- že na tako slabem glasu, da ne kaže. da bi se te firme poslu-ževale politične stranke, ker bi ta zloglasna firma ljudi samo odvraćala od dotičnih strank. Prav dragoce-no priznanje! Krek torej pravi, da se Ijudje naravnost boje in sramujejo katoliškega, t. j. klerikalnega imena in da morajo klerikalci razobesiti na svoje organizacije neizrazite, brez-imne firme, ako hočejo. da jim bodo Ijudje sli na Hmanice. In Krek govori resnico in je že tuđi praktično pre-izkusil vso stvar. Naši klerikalci s<"> najprvo imeli — katoliško stranko, to so potem prekrstili v Katoliško-narodno, ki se je v zadnjih letih pre-levila v slovensko ljudsko stranko brez vsake kršćanske in katoliške firme. Morda se je dr. Krek pri teh »levitbah« svoje stranke prepričal, da je ta stranka pridobivala privr-žence sele. ko je zatajila navidezno, zgolj na svojem imenu svoje katoličanstvo, svoj klerikalizem? Morda! Se pač Ijudje sramujejo biti klerikalci! In to končno ni čudno, saj se šc Stefe in Pcgan pridušata, da ništa klerikalca. ako se jih krsti s tem imenom! Toda dobro znamenje to ni, g. dr. Krek, ako se že pristaši sami sramujejo svojega kršćansko - katoliškega klerikalnega imena!
-f- Dr. Dermastia   kot priča.   V
Kregarjevem procesu v Celju je Jbil kot zadnja priča zaslušan tuđi Su-steršičev koncipijent dr. Dermastia. Izpovedal je, da je Kregarjfiv hišni in najintimnejši prijatelj, katerenui Kregar zaupa ćelo vse intimnosti svojega rodbinskega življenja. Na to je nadaljeval svojo izpoved prilično tako-le: >^Ce mi je Kregar zaupal vse tajnosti in ćelo intimnosti iz rodbinskega življenja, bi mi kot najboljše-inu prijatelju prav gotovo tuđi za-upal skrivnost o svojih manipulaci-jah pred volitvami v trgovsko zbornico 1. 1908, in o svojih zvezah z Er-ženom. Ker pa tega takrat ni stori!. je čisto gotovo, da si je Eržen vse ono, kar je pripovedoval o falsifika-cijah občinskega katastra, enostavno izmislil.« — Tako dr. Dermastia! K tej Dermastijevi izpovedi pripomi-njamo to-le: Dr. Dermastije jeseni I. 1908., ko je Kregar z Erženom izvr-ševal znane »manipulacije« v občin-skem katastru, in začetkoma I. 1909., ko so se vršile predzadnje volitve v trgovsko in obrtno zbornico, ni niti bilo v Ljubljani, torej mu tuđi Kregar ni mogel nlčesar za u pati glede zveze z Erženom in glede manipula-cij v občinskem katastru. Ali je to res ali ni, g. dr. Dermastia? Ali se morda še spominjate, da je bila lani vaša reklamacija, da se vpišete v volilne imenike, zavrnena, ker niste mogli dokazati, da bivate že eno leto v Ljubljani? In če je to tako, kako ste mogli potem nastopati kot priča
f!?4 štev.                 ________________    ___________________________SLOVENSKI   NAROD.________________________________________________________Stran 5.
za Kregarja, da vam ni le-ta Jeseni 1. 1908. in začetkoma I. 1909. ničesar zaupal« o svojih zvezah z Erženom n o manipulacijah v obč. katastru?
+ »Slovetiec« In župan dr. Ivan
Tavčar. »Slovence« je zadnje dni tr-
j], da je župan dr. Ivan Tavčar pred
:, stal radi neke hranilne knjižice
pred porotnim sodiščetn. Konštatuje-
mo.da ie laž, da bi se dr. Tavčar kdaj
mel zagovarjati pred porotnim hv-
dišcem. »Slovenee« bo imel priliko,
a to laž se zagovarjati pred — po-
rotniki!
—  Prav po Dunajsko. Spominja-ino se, da.so svoje dni,   ko je   bila krše. soc. stranka na Dunaju na vrhuncu svoje moči — izdali na Huna-ju slicen ukaz, kakršnjega je   izdaia -Naša Straža«  radi slik  ^usteršiča ct Kreka — glede slik pokojnega dr. Luegerja in njegovega oprode sedaj politično    mrtvega    dr. Gessmanna. Tuđi Dunaj je dobil svojega pol. patrona.  Pripomnima,    da  naj     »Naša Straža« da tiskati pod sliko dr. šu--teršiča kot moto: Slovensko učiteljevo naj si da kosti numerirati.
—  Oraimove   kaprice.    Gerent Oražem v iMostah   na   vse mogoče načine    šikanira    ondotno prebival-stvo.   Tako imata v zadnjem    času dva   posestnik#   v Novem Udmatu zopet   veliko   škodo.   Ko so začeli graditi hotel  »Mohnstrudel«. so mu odmerili za pot samo 6 metrov. Zdaj na zahteva Oražem. da se mora za to pot odstopiti kar 12 metrov.   Po-^e^tnika Ribiča posestvo pa miri v širini s hišo vred    samo    5 metrov, tnrej bi moral pravzaprav še dokupiti en meter. Včeraj ob sedmih zju-
; -ai ie prišel obč. stražnik k posest-l sestnika Ribiča posestvo pa meri v ^ pred hotelom »Monnstnidei . >Kliceval se je pri tem kar na dežel-i! odbor, vsaj je pa pri nas popolno-ma vseeno. gerent ali dcželni odbor. Sicer se bo pa k govorilo, kdo je ■astnik tega  ^  ^-ipsča.
—  Organizacija    po   kmetih   je nujno potreba. Kaksnega pomena so r>olit društva, vidimo v Ljubljani, ki ^e je uhranila hudih klerikalnih na-^kokov zadnje čaše edino   Ie   vsled Jobrc organizacije vseh okrajih.    Z
^tanovitvijo -Kmečke moči* v Mo-
Vronogu je storjen prvi    korak    na
Vmetih.    Nujno potrebno je.    da    se
• snnlejo podobna društva   po  vseh
•krajih.   O pomenu in   pređpagojih
aksne organizacije govori ofcSrnej-
^e današnji -Slov. Dom« v nvodnem
članku, na katerega opozarjamo vse
čitatelje.
l         — Kako   so   premikali   cerkev
r nekje na kmetih. je splo^no znana ^mesnica. Tako nekaj nenavadne^a ^e nam je v starih ča sin zdelo. da bi ^e dalo premakniti ćelo poslopje. Zapeli so pa prihajati iz Amerike vesti, !a se tam res prestavi kar cel^ hišo. Zadnji »Slovenski Doma: prioočuje - ko, kako v Ameriki prepeljavajo |    niše. Naročajte   Slov. Dom«.
—  Kranjska dežefna banka.   Iz-šla ie prva izdaja 4l!2c'r zastavnic in Komunalnih obligacij kranjske dežel-'ie banke in je te prevzela c. kr. priv. :n!ošna prometna banka podružnica
Ljubljani. Te obveznice, za katere amči kranjska dežela. so popilarne-arne, rentnega davka    proste,    se
\ihko rabijo za vojaško ženitno kav-
cijo in jih vpelie v kratkem času c.
pr. priv. splošna prometna banka na
dunajski borzi.
—  Ustanove za invafide  iz  vojake I. 1866. in iz bosenske okupacije. \a mestnem magistratu je nabit raz-*r!as deželne vlade, ki razpisuje    za '^roraj omenjene invalide 12 ustanov !omorodnega    društva      gospa    /a Kranjsko v znesku po 79 K 80 v. Po-Jrobnosti so razvidne iz razglasi.
—  Za sodavičarje.   Deželna   za-^mga izdelovalcev sodavode na Kranj-skem v Ljubljani je na rednem občnem zboru dne  18. aprila  1912 sklenila, da se    vsled    še    vednega    napolnjevanja tujih sodavičarskih steklenic   ustanove menjalnice steklenic ter se imenu jejo takozvani pregledniki   ozir. za-upniki. ki bodo pregledovali delavnice >odavičarjev kakor  tuđi   gostilne.   Na-Lcistvo omenjene  zadruge je tedaj pri
cji dne 12. maja 1912 doloćilo, daše jstanove menjalnice za steklenice, upravitelji istih ter pregledniki v sledečih krajih in sledeči člani te zadruge. 1. Menjalnice  steklenic se  dolo-
ijo naslednje: Za mesto Ljubljanu in okolico pri načelniku 'jašperju Boltetuv Ljubljani, za ; olitične okraje: Kamnik pri Ivanu :rcherju v Domžalah 58, Kočevje pri Josipu Ančiku v Ribnici 164, Kranj pri Ivanu Engelmanu v Kranju 26, Krsko pri Juriju Kosu v Radečah 57, Sitija pri Josipu Planinšeku v Litiji 29, Logatec pri Lovro Rogelju v Vrhniki i-J13, Postojna pri Alojziju Burgerju v dostojni 69, Ćrnomelj in Rudolfovo pri Jos. Bergmanu v Rudolfovem, Ra-dovljica pri Fran Kunčtču v Lescah 11. '-'. Pregledniki steklenic se določijo na-
lednji: za mesto Ljubljanu in okolico ^g. Ivan More  in  Matevž  Zalar,   oba
z Ljubljane, za politične okraje: Cr-noraelj in Novomcsto ^Rudolfovo) pri Jos. Beigmmnu v Rudoliovem, Kamnik
pri Ivanu Kircherju v Domžalah 58, Kočevje pri Ivanu Šegi v Sodražici 89, Kranj pri Ivanu Engelmanu v Kranju 26, Krško pri Juriju Kosu v Radečah 57, Litija pri Josipu Planinšeku v Litiji 29, Logatec Lovro Rogelj na Vrhniki 213, Postojna pri Alojziju Burgerju v Postojni 69, Radovljica pri Fran Kunčiču v Lescah 11. Naraen menjal-nic steklenic je sledeče: Vsi člani so-davičarji se pozivi jejo, da naj kas ne-je v 14 dneh po vročitvi tega poziva, steklenice, kinisu njih lastni na, vpošliejo najbližji nienjalnici steklenic, kjer dobijo lahko svoje takoj vrnjene, — Natančna določila glede menjave tujih steklenic in glede posledic za neizpolnjevanje teh določb so soda vica rj i dobili v posebnih oglasih, ki jih je izdala deželna zveza sodavičarjev v Ljubljani.
— Največji črnogled mora ven-darle pripoznati, da Slovenci vendar vidno napredujemo. Ne sicer tako, kakor bi bilo treba in bi si vsak od nas gotovo želei — ali vendarle. To pa zatorker smo slednjič vendar prišli do tega pravega prepričanja, da nam je potrebno gospodarsko delo in gospodarska podlaga, če se hoćemo vzdržati na svojem mestu. Temu prepričanju imamo zahvaliti med drugim mnogo novih industrijalnih podjetij, o katerih se nam pred leti niti sanjalo se ni. In kar je treba prav posebno povdarjati, je to, da so ta podjetja — ali vsaj velika većina od njih — sezidana na \ seskozi solidni podlagi, tako. da z lahkoto in uspeš-no zamorejo tekmovati s tujimi pod-ietji. Će Ie o katerem domaćem indu-strijalnem podjetju, velja to v naj-popolnejši meri o Kolinski tovarni za kavne primesi v LJubliani, ki je pod-»et.ie  Zilr          ...a   na>c<a     rrgovMva.
Lahko brez pretiravanja rečemo, da je Koiinska tovarna eno najkrasnej-sih podjetij na celem slovanskem jugu. Blago, ki ga ta tovarna izdeluje — splošno znana Koiinska kavna pri-mes — si je zaradi svoje nedosežne kakovosti priborila pot že v vsako «^-.v  4^,,;jno m pridobila častno ime
>;a kavnega pridatka sploh. S tem je rečeno dovolj. Omenimo še to, da se Koiinska tovarna tuđi sama dobro zaveda, da je domače podjetje, in izpričuje to na ta način, da z iz-d:!tnimi letn^mi zneski podpira vsa naša važneiša narodna in kulturna stremljenja. Ravno v zadnjem času je dobila zopet naša družba sv. Ci-rila in Metoda prav znaten prispevek od Kolinske tovame. Kot oristno domaće in obenem najizvrstnciše blago Kolinsko kavno primer kar najtopleje pripomčamo.
Naiden vtoplienec. Včeraj do-poldne ie nasel čolnar Matija Mazi nad Zidarjevim grabnom pri Lipah v Ljubiianici neznanega vtopljenca. Policij>ka komisija je šla po vtopljenca s čoinom. potem so ga pa pre-peljali v mrtvašnico k Sv. Krištofu. Na vtopljencu ni bilo najti nobenih znakov. iz katerih bi se bilo dalo sklepati, da se ie zgodilo kako hudo-dclstvo. Neznanec je okoli 30 let star, delavskega stanu, ter je bil slabo napravljen. V vodi je ležai po izpo-vedbi policijskega zdravnika gosp. dr. lllnerja. že kakih 1 dni. Pri sebi ni imel drugega kakor staro denar-nico z 2 K 67 v denarja.
Udomaćene lisice. V Nemski vaši pri Blokah so imele liši^ e pod skednjem niše št. 10 mladice. [)ne M. maja je lovec Lovrenc Poni1 var dobil pod omenjenim skednjem štiri mladice. Lisice nišo delale po vaši škode, temveč so se većim ia hranile z mladimi divjimi zajci. Te lisice iir.a naprodaj Lovrenc Ponikvar pri Fari št. 7, pošta Nova vas pri Ra-keku.
Iz Loža nam pišejo: Dne 2#. maja t. 1. se ie vršila pred deželnim kot vzklicnim sodiščem javna razprava Frana Laha proti Maksu Prezlju radi žaljenja časti potom vloge na občinski odbor v Ložu. Deželno so-dišče je potrdilo prvotno sodbo sodi-šća v Ložu ter prisodilo Maksu Prezlju 50 K globe, oziroma 5 dni za pora in povraćilo sodnih stroškov, tako je ta novopečeni klerikalec dobil pečat navadnega obrekljivca in sramo-tilca občinskega odbora mesta Loža in pristašev narodno-napredne stranke. Zadnjo pomoč si je poiskal pri dr. Peganu, kateri ga ni mogel nika-kor iz blata izvleči.
Iz Črnegavrha nad Idrijo. Zadnjo nedeljo priredilo je naše narodno izo-braževalno društvo v prostorih gostilnc gosp. Blaža Zajca plesno veselico, ka-tera se je nad vse pričekovanje obne-sla. Župnik je isto jutro svaril ljudstvo raz prižnico, naj ne hodi na take veselice, a njegovo besedičenje ne opravi nič pri mladini, da ćelo ne pri njemu zvestihMarijinih devicah, katerih samo-umevno ni manjkalo, Še manj jim pa mi zamerimo, ker dobro vemo, da so tuđi one pod kožo rdeče. Zahvaliti moramo naše vrle sosede IdrijČane in Godovčane, ki so v obilnem številu posetili našo veselico, ter s svojim zbranim pevskim zborom naše goste zabavali. Videlo se je isti dan U veselih obrazov iz katerih plamti narodna zavednost,  kateri  ptodira   klerikalno
temo, raztezajoča se po naši prostrani občini in upati je da nam zopet en-krat zasije ono solnee, katero nam je svoj čas že sijalo in upati moramo, da s tem, da stori vsak naš somišlenik svojo, sveto dolf nost prvi čas, ko pogine ničvredna crna stranka. V to po-mozi bog.
Lov krajevnih občin Crni vrh, Dole in 1 dri ja se oddaja v najem potom javne dražbe počenši s 1. julijem 1912, in sicer lov občin Crni vrh in Idrija za dobo po 5 let, lov občine Hole pa za dobo 6 let. Javna dražba teh lovov se vrsi dne 13. junija 1912 ob 10. dopoldne na uradnem dnevu v Idriji v uradnih prostorih županstva v Idriji.
Iz Šturij nam pišejo: Na Bin-koštno nedeljo se je pri nas vršila ^Orlova veselica, ki je pa nad vse žalostno izpadla. 2e štirinajst dni prej so z velikanskimi lepaki delali reklamo za to veselico. Ob pol desetih je bil takozvani sprejem gostov. Telovadni odsek^iz Sturij, ki šteje 7 članov. pred prireditvijo so izstopili trije, in pa odseki iz okolice, vsega skupaj 32 Orlov, so čakali goste. Sprejem je bil jako klavern. Navdu-šenja nobenega, pozdrava nikakrš-nega. Ko so odkorakaH orli, jih ie bilo vseh skupaj 94. V Šturjah jih je pozdravil neki dijaček, pred vhodoin v cerkev pa župnik Kmet, ki je na-vduševal orle, naj se postavijo so-vražnikom t. j. naprednjakom v bran, če treba, z orožiem. Pri maši ie svirala vojaška godba 47. pešpol-ka iz Gorice. Po maši so sli ori i v predilnieo, da tam izfehtajo od ravnatelja kako podporo, ker je bila vsa prireditev precej draga. Popol-dne so orle peljali zopet v cerke-Ob 4. je bila telovadba. ki je bila pa tako zalostna, da bi se je morali orli pravzaprav sramovati. Seveda so tuđi z loterijo odirali ljudi. Gostom se je videlo, da nišo nič kaj zadovoljni s prireditvijo in so se polagoma pora/gubili. Pa tuđi domaćini so se oddahnili, vsaj pa tuđi ni bilo v ćeli vaši prav nikakršnega navdušenja. Na posojilnici so bile razobešene tri zastave: cesarska. slovenska in pa-peževa. Na župnišču je visela samo papeževa zastava. Najznačilnejše je pa dejstvo, da so orli. ki se smatrajo za reševalce slovenske domovine, prosili za dovoljenje, da smejo prirediti veselico, v nemškcm jeziku. Prosili tuđi nišo v imenu »Orel-Ve-reina«, temveč v imenu katoliškega »Bildungsvereina«. In v tem zmislu je okr. glavarstvo tuđi resilo toza-devrno vlogo. Pač sramotno, da ho-čejo ti ljudje potem nastopati kot Slovenci. 2upanstvo v Ajdovščini bi sicer prav lahko zabranilo sprevod orla, ker ti sploh nišo naznanili spre-voda, temveč katoliški »Bildungs-verein-. Toda županstvo se ni poslužilo te svoje pravice, temveč jim je pustilo njihovo veselje. Radovedni smo pa, kaj bi v takem slučaju napravilo    kako   klerikalno županstvo.
Krapinske Toplice. Ravnokar tretjič izdani letošnji zdraviliški list izkazuje do 24. maja skupa] 344 strank s 681 osebemi. — Avtomobil-ski omnibus med Rogatcem in Kra-pinskimi toplicami. ki priđe v poštev za goste, ki pridejo z juga, se otvori z 10. junijem t. 1.
Tujskl promet v Ljubljani. Me-st-ca maja1 je prišlo v Ljubljano 6317 tujcev — torej 551 več kakor meseca aprila in 193 več nego meseca maja lani. Nastanilo pa se je v hotelu »Union« 1564, >Slon« 1215, »Liovd« 527, »Cesar avstrijski« 281, ^llirija^ 273, »Malič<? 242, »Južni kolodvor« 204, »Štrukelj« 187, »Tratnik« 181 in v ostalih gostilnah in prenočiščih 1643 tujcev. — Bilo pa jih je s Kranjskcga 1232, z Dunaja 962, iz slovenskih de-žcl 1116, iz dežel češke krone 351, iz drugih avstrijskih dežel 1247, z Ogr-skega 172, iz Hrvaške in Slavonije 358, iz Bosne in Hercegovine 92, iz Nemčije 205, iz Italije 159, iz Rusije 6. iz Anglije 3, iz Francije 9, iz balkanskih dežei 96, iz Severne Amerike 39, iz ostale Amerike 3 in iz Azije, Afrike in Avstralije 4 tujci.
Cirkus Schmidt ie prišel danes v Ljubljano in ima zvečer ob pol 9. otvoritveno predstavo. Spored je jako zanimiv in bo gotovo privabil veliko občinstva. Posebno dobra je dresura konj, izmed telovadcev pa se odlikuje posebno četa Kitajcev-, ki telovadijo v zraku viseći, pripeti za kite. Kot posebno novost pa ima cirkus Schmidt letos dve dresirani človeški opici Janka in Metka ki se obnasata popolnoma kot človeka in izvajata razne umetnosti. Poleg teh pa razpolaga še cirkus z raznimi drugimi dobrimi artisti. — Cirkus Schmidt je eno največjih podjetij in se lahko kosa glede izbranih moči z najboljšimi velikomestnimi cirkusi. Obisk obeta biti v očigled zanimive-mu sporedu in primernimi cenami iz-plačljiv. Današnja predstava se pri-čne ob pol 9. zvečer, jutri pa sta dve predstavi, in sicer prva ob 4. popol-dne, druga ob po! 9. zvečer.
Etoktroradlograf »Ideal«. Spored za soboto 1~, nedeljo 2. in pone-deljek 3. juliia 1912: 1. Rimski vod-
njaki. (Lepa popotna slika.) 2. Mili-jon dote. (Sijajna amerikanska vese-loigra.) 3. Arhitektonske lepote Portugalske. (Velezanimiv naraven po-snetek v barvah.) 4. Za svojega gospodar ja. (Drama.) — Samo popol-dne. 5. KaČa na prsih. (Učinkovita nravstvena drama v dveh dejanjih. — Umetniški film. Predstavlja se 3/4 ure. — Samo zvečer. 6. Moricova mladostna ljubezen. (Velekomičen film; glavno vlogo igra priljubljeni Prince.)
Vlomilci     aretirani.    Po  ovadbi vloma v Marenčetovo trgovino je policija storila v svrho izsledbe storil-cev vse potrebne korake in se ji je posrečilo s pomočjo postenega občinstva, kar moramo posebno naglaša-ti, še isti dan dobiti storilce. To sta Ivan Lejačević, roien 1889. v Rečici pri Karlovcu na Hrvaškem, po pokliču pekovski pomočnik, drugi pa je Karei    Zelezen, rcjen 1891. v Mura-szombathu. Navedenca sta prišla po-poldne v neko gostilno na Martinovi cesti ter se tam prav dobro imela in hotela tuđi zamenjati drobiž v debel denar. Ko je prišlo policiji to na uho, ju je takoj aretirala in izkazalo se je, da sta prava storilca, kar sta pozneje tuđi sama priznala. Pri sebi sta imela še za 14 K drobiža. ključ in Ma-renčetov gostilniški nož. Lopova sta prišla    prejšnji dan v Marenčetovo gostilno pit, pri koji    priliki    sta si ogledala prostore in napravila nacrt, ki se jima je popolnoma posrečil. Lejačević pravi, da je vlom izvršil sam, njegov tovariš pa da je pri tem popolnoma    nedolžen. — Pred    tremi dnevi je bilo vlomljeno tuđi v stanovanje  tovarniške  delavke  in  posest-nice Ivane Terceljeve    na Cesti na i.oko. Slonici so pristavili lestev, po kateri so sli v podstrešje, potem pa v stanovanje, kjer so pokradli nekaj dragocenosti in 20 K denarja. Kakor se je dognalo, sta bila vlom izvršila neki  brezposelni  Fran  Arhar, ki    je pred   kratkim     pokradel   v   vilah  na Cesti  na  Rožnik kokoši  in  zajce  in zelo nevarni, že dvaisetkrat predka-znovani  tat  Alfons  Zaruba.  Policija je po predpreiskavi vse tičke izročila sodišču,    kjer pričakujeio    nadaljnje usode.
Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ame-riko 40 Makedoncev in 20 Hrvatov.
Izgubila ie modistovska vajenka Ana Ramšakova srebrno žensko žep-no uro.
Koncert »Slovenske Filharrnoni-}e<x. Ob ugodnem vremenu se vrši koncert jutri (v nedeljo). pod vodstvom gosp. kapelnika Teplega na vrtu »Narodnega doma«. — Spored: 1. Patzke: »Salut a Lu\embourg , koračnica. 2. Auber: »Kronski biseri^, ouvertura. 3. O. Strauss: Valček iz operete »Valčkov čar-, 4. Verdi: Introdukcija in Brindisi iz opere »Traviata«. 5. Gounod: Fantazija iz opere »Faust«. 6. a) Schubert: ^Moment muzikal«; b) Dvorak: »Slovan-ski ples št. 8«. 7. Friml: Tndian Song«, prizor. 8. Fali: >Ločena žena«, potpouri. 9. Donizetti: Slike iz opere »Lucfa«. 10. I. Strauss: »Južne cvetke«, valček. 11. *% »La re-gina«. neapolitanska pesem. 12. Fly-in: >Pleši. dekle«. pesem. — Začetek ob pol 8. zvečer. Vstopnina 40 vin.
Narodna obramba.
Veselica sentpeterske ženske in moške podružnice    sv. C. in M.    se
vrši na Tclovo, 6. junija t. 1. na vrtu, v slučaju neugodnega vremena pa v notranjih prostorih hotela Ilirije v Kolodvorski ulici. Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina 40 v. Preplačila se hvaležno sprejmejo. Sodeluje >Slov. Filharmonija«, pevsko društvo »Slavec« in še poseben za tišti večer sestavljen pevski zbor. Proda-jale se bodo cvetice in srećke, toda vsiljevale se ne bodo nikomur. Od-bornice in odborniki omenjenih po-družnic in drugi prijatelji Ciril - Me-todove družbe so požrtvovalno darovali krasne dobitke. Postrežba bo dobra in so z gostilničarjem dogo-vorjene zmerne meščanske cene. Veselični odbor se vsestransko trudi, da uspe ta narodna veselica kar najzabavneje in prinese kakor vsako leto C. M. družbi nekaj stotakov. Narodno občinstvo vseh vrst pa naj z ogromno udeležbo položi majhen dar domu na altar ter pokaže, da mu je pri srcu naša drobna deca v ob-mejnih krajih, za katero odpira naša glavna družba leto za letom nove slovenske šolske razrede. Slaba udeležba bi utegnila popariti marsi-katerega pridnega Ciril - Metodove-ga delavca, ohladila bi mu navduše-nost za narodno stvar, velika udeležba pa bi dvignila marljive delav-ce ter prepričale one, ki so Še mlačni in brezbrižni za obstanek slov. jezika, kako tuđi našemu ljudstvu vedno topleje utriplje srce za narodne svetinje. Posnemajmo v neki meri pri tkih potrebnih prireditvah zavedne-ga čeha, ki pravi: Nič ni mojega, vse kar imam, je narodova last!
Družba sv. Cirila in Metoda ie prejela po svoji podružnici v Skofli I
Loki 90 K 45 vin. »darilo 38 neimenovanih iz Šofje Loe«. Iz neke ka-ženske poravnave dne 23. maja, je pridobil gospod odvetnik v Krškem dr. Ivan Dimnik za družbo 50 K. Ob birmanju Černagojevega Mladina se je nabralo 2 K 55 vin. Na svatbi gospoda nadučitelja Fr. Hočevarja in gospodične Zore Bavdekove se je nabralo 10 K 04 vin. Hvala!
Gospod dr. Ernst Dereani, zdravnik in predsednik moške podružnice v Gorici, je poslal 350 K, narodni davek goriškega srednješol-skega dijaštva za leto 1910 in 1911. Denar je nabran za družbeni otroški vrtec na Blanči v Gorici. Za ustano-vitev istega otroškega vrtca so poslali goriški dijaki dne 20. decembra 1909 1000 K, slovenske narodne abi-turijentke so vplačale leta 1910 en »kamen« 200 K, dijaški pevski klub je vplačal za »kamen« 95 K, a dne 12. julija 1910 so poslali goriški dijaki brambovski pokrovitelji s poslano vsoto 200 K. Mnogo rodoljubnih ide-alov se je med našo mladino nasilno zatrlo, mnogo narodne vneme uniči-lo. v veliko kvar naši družbi, našemu narodu in sami slovenski mladini. Za-vedno slovensko dijaštvo v Gorici pa se vnema za kulturno delo narodno in je sovrstnikom v posnemova-len vzgled. Ko postanejo iz teh mladih rodoljubov priletni rnožje, spominjali se bodo s ponosom na plemenito delovanje v svoji mladosti, če-sar jih bo vedno spominjala v Gorici »Narodna šola« in otroški vrtec družbe sv. Cirila in Metoda. Iskrena hvala!
Društvena naznanila.
Sokol I. je preložil nameravano letno prireditev z javno telovadbo z 9. junija na 1. september. — Društveni odbor izjemoma še sprejema nekaj dni prijave za Prago. Do sedaj je prijavljenih za praški zlet od Sokola I. 40 bratov in sester. — Članstvo in sokolski stvari naklonjeno občinstvo uljudno prosimo, da se spominja tekmova lnega sklad a zaPrago ker so izdatki za ekspedicijo dveh tekmovalnih vrst tako ogromni, da bi jih brez škode za več let ne zmogla društvena in župna blagajna.
Župa Ljubljana I. pozivlje znova za Prago priglašene Sokole in Sokoliće, da si prav čas preskrbijo vstop-niče za slavnostne predstave v narod-nem gledališču ali pri velikem konceru v reprezentančni hiši, ker legitimacije a 7 K opravičujejo samo k prireditvam na telovadišču, sokolski razstavi in veselicara na prostem. Naročene legitimacije pričakujemo okrog 4. t. m. Sokol v Ribnici je priglasil 20 bratov. Kaj Vel. Lašče? Naj bo v Pragi za-stopano vsako društvo in sleherni odsek! Za 70—80 K lahko vsak vidi do zdaj najmočnejši nastop slovan-ske sile.
Za penz. zavarovanje priv. na-stavljencev so izšle pole v nabiro podpisov. Kateia trgovina ali urad teh pol še ni prejel, naj se blagovoli zglasiti pri društvu trgov. sotrudnikov ali društvu „Merkur". Zadeva je nujna.
Slov. trg. društvo „Merkur" v Ljubljani opozarja še enkrat gg. člane in prijatelje društva na izlet, katerega priredi ob vsakem vremenu jutri v nedeljo 2. t. m. v Tržič na Gorenjskem. Vožnja stane tja in nazaj 3 K 40 v. Odhod ob 6. uri 52 min. zjutraj z juž. kolodvora. Na svidenje!
Telovadno društvo Sokol v Šte-panji vaši priredi jutri popoldne veliko veselico na vrtu brata Ivana Briclja, na katero še enkrat opozarjamo. Zabave bo dosti. Na sporedu so skupine 17 telovadcev, burka »Mutisti muzikant«, šaljiva loterija, streljanje za dobitke itd. Pričakujemo obilne udeležbe.
V Šiško. Sokol v Spodnji Šiški priredi jutri popoldne ob štirih veselico pri Stepiču. Kot odločilna narodno-napredna postojanka y ljubljanski okolici zasluži Spodnja Siska pač, da pridejo Ljubljancani jutri nato veselico.
Vrtno veselico priredi telovadno društvo »Sokol- v St. Vidu pri Ljubljani v korist sklada za »Sokolski dom« v nedeljo, dne 2. junija 1912 ob 3. popoldne na vrtu br. Fr. Šušter-sica (pri Slepem Janezu) v Žapužah. Spored: Šaljiva loterija. Šaljiva pošta. Ples. Pri veselici sodeluje slavna veteranska godba iz Št. Vida. — Vstopnina prosta. — V slučaju sla-bega vremena se preloži veselica na prihodnjo nedeljo.
»Sokol« v Borovnici razvije dne 9. junija ob pol 3. popoldne svoj društveni praper. Spored: 1. Raz-vitje prapora. 2. Odkorakanje na veselični prostor. 3. Telovadba, ples, srečolov itd. Pri slavnosti igra slav. Zorničeva godba iz Ljubljane. Veselica se vrši ob vsakem vremenu pri Ivanu in znaša vstopnina za osebo 1 K. — Bratska društva in prijatelji Sokolstva se tem potom vljudno va-bijo, da se v čim večjem številu ude-leže te redke slavnosti.
Idrijska sokolska župa priredi, kakor smo že poročali, v nedeljo dne 9. junija t. 1., IL sokolski dan, združen   z   otvoritvijo Sokolskega
S*™1 6-_____________________________________________________SLOVENSKI   NAROD*                                                                                             124 štev.
doma, v Ilirski Bistrici. Spored je sle-4eći: 1. Ob pol 10. dopoldne izbirna tekma za Prago. 2. Ob 11. dopoldne seja odbora I. S. 2. 3. Ob 1. popoldne skiišnje za popoldanski nastop. 4. Ob pol 2. popoldne zbirališče pred Sokolskim domom, odhod na postajo. 5. Sprejem gostov in pohod skozi Trnovo in Ilirsko Bistrico pred So-kolskf donu 6. Slavnostna otvoritev Sokolskega doma. 7. Ob 4. popoldne javna telovadba: a) Praške proste vaje, b) orodna telovadba br. Hrva-tov. c) praške ženske proste vaje, d) orodna telovadba Slovencev in e) ljubljanske — \9\,\ — proste vaje izbranih telovadcev I. S. 2. 8. Velika narodna veselica na vrtu hotela »1H-riia«. Vstopnnina k javni telovadbi in veselici 1 K. — Vabimo s tem še enkrat vsa narodna društva in za-vedno občinstvo Notranjske in Primorske, da se udeleži te narodne pri-reditve. Iz sosednjih krajev je prijavljeno in se udeleži iz Reke Slovensko društvo« ter veliko število bratov Hrvatov in hrvaških sokolskih društev. ki pridejo s posebnim vlakom. — Na zdar!
Kranjska podružnica društva avstrijskih živinozdravnikov, naznanja, da se vrši redni sestanek dne 5. juni ja t. 1. ob 8 zvećer v hotelu Tratnik (Zlata kaplja).
Radovljiška podružnica „Slov. planinskega društva11 priredi ob le-pem vremenu dne 9. junija 1912 izlet na Babji zob. Ob slabem vremenu se preloži izlet na nedeljo dne 16. junija 1912. Zbirališče v gostilni g. Mulcja Valentina na Lancovem ob 6 zjutraj. K obilni udeležbi vabi odbor.
Društvo „Sokolski dom" v Postojni priredi dne 14. julija veliko vuno vc5c::co v kor:<t ^eradbe .Sokolski dom4 v Postojni. Bližnja narodna društva uljudno prosimo, da blagovolijo to upoštevati in da ne prirede na isti dan nobene veselice. O sporedu bo-demo svoječasno še poročali.
„SAVA" društvo slov. svobodo-milselnih akademikov na Dunaju naznanja, da je bil na dunajskem vseučilišću dne 1. junija promoviran za doktorja vsega zdrav ilstva njen dolgoletni član gospod Bozi-dar Fajdiga. Čestitamo!
Slovensko akademično društvo „Slovenija" na Dunaju priredi 5. juni ja t. 1. ob 8 zvečer v dvorani „Leh-rerhaus* (VIII. Langegasse-Josepgasse) častm večer svojemu novemu častnemu članu g. Ivanu Luzarju, nadrevidentu juž. žel. v p. in bivšemu prvemu blagajniku slov. dij. podpornega društva na Dunaju. Dijaki in gostje dobrodošli »
Akademično društvo slovenskih tehnikov na Dunaju naznanja, da je njega član g. Ivan Vurnik položil dne 20. maja II. državno skušnjo iz arhitekture.
Umetnost.
Koncert Škofji Loki. Ponovno JTno že imeii v tem ii^tu priiiko izra-žati svoje laskavo priznanje in pohvalo novoustanovlieni godbi našega gasilnega društva, ki se je pod vzornim in zelo spretnim vodstvom njenega sedanjega kapelnika gospoda Josipa E I i š k a vspela na tako visoko stopinjo popolnosti.kakor malo-katera ali morda ćelo kakor nobena druga enaka godba v naši deželi. To svojo popolnost je godba /opet dokazala s V. promenadnitn koncertom. ki se je vršil na binkoštni ponedeijek 27. t. m. od pol 9. do pol 11. ure zvečer v naši Zvezdi. Oospod kapelnik filiška vodi našo godbo sele 4 me-sece, a v tem, prime roma zelo krat-kem Času, se mu je v polni meri posrećilo izuriti svoje mostvo tako, kakor pred njim nihee drugi. Vsakdo mu mora priznati, da je v tem res pravi mojster. Poprej se je gospod CHška v svojem znanju izpopolnje-val tekom svojega 191etnega službovanja pri vojaški godbi, nakar je dne 17. maja 1899 položil izpit za kapelnika na godbenem konservatoriju v Pragi. Bil je večinoma engažiran pri velikem simfonijskem orkestru. Tuđi je bit član češke filharmonije v Pragi. Vse to ga danes povsem vsposob-l|a, da vodi našo godbo od uspeha do uspeha in da tuđi sam vglasbuie razne koncertne komade. Na vsporeći u zadnjega V. promenadnega koncerta so bili ti-le komadi: 1. Koračnica »Thaler* od rTliške. To koračnico je gosp. kapelnik sam komponira! in jo pokloni! gosp. Rafaelu T h a 1 e r j u v priznanje za velike zasluge, ki jih ima le- ta za obstoj škofjeloške godbe. 2. »Ob veseli uri<, valček od Vollstata. 3. r.Dve srči . serenada za dva tenor-rogova od Kašika. 4. »Požarna straža-, glas-bena slika pri bengalieni razsvetlja-vi od CliŠke. To najnovejse delo je gosp. kapelnik Eliška komponira! in s posebnim spoštovanjem pokloni! prostovljnemu gasilnemu društvu v Skofji Loki. V boljše umcvanje te krasne glasbene slike je gasilno društvo izdalo posebno, toda prekratko
razlago, Obsega pa 10 točk, o kate-rih navajamo sledeče: a> Uvod: Ciodba svira adagio, točno posnema-nje, kako se nič hudega sluteče prebivalstvo pripravlja k mirnemu noč-nemu počitku. b) Ob lahkih zvokih uspavanke je prebivalstvo trdno zaspalo, c) S stolpa se razlegajo udarci polnočne ure, ki se komaj čuiejo, a kinalu za tem zadoni v nočni tihoti mogoeni glas trombe, ki naznanja požar. d) Naglo se zbirajo gasilei, prikorakajo korporativno k brizgal-nici ob sviranju koračnice iz opere »Aida . e) V živihnem tempu dirjajo konji na požarišče in gasilci z ognje-nimi signali pozivljajo na pomoč. f) Zdaj smo pred veličastno sliko požara. Oasilci neutrudno gasijo, čuje se brizganje vode v švigajoče plamene uničujočega ognja, vmes neprestani poveljujoči signali, godba svira »Volejo jamo<, znano sceno iz opere »Carostrelec«, in bengalični ogenj posnema ta ognjeni prizir. Požar pojema. Delo gasileev je dovršeno in trobentač pozivlja gasilce na odhod. g) Bobenček kliče domov, veliki boben vdarja v korakanje in godba igra Lepo našo domovinu . Oasilci v tem korakajo do svojega doma. Dospevši pred svojim gasilnim domom, čuje se razleganie trikrat-ntga pozora trombe. h) Za uspešno in dokončano delo in kot zahvalo za srečno vrnitev odineva molitev: -Oče. častimo te ... Prebivalstvo se toiaži in opominja. da je nevar-nost odstranjena in naj se brez skrbi poda k počitku. Medtem gredo vjusilci na veselo zabavo,'ker se jim je posrećilo udušiti razdeiaioči element, spretnija jih valček. ki preide v veselo koračnico in končno j) godba za>\ ir.i maestro con fuoco: Naj Bog pozivi vrle gasilce, ki so pomogli bližnjemu v veliki nesreči! — Prepričani snio. da se bode i7.vajanje te originalne glasbene slike zahteva-lo povsod, kierkoli bo naša godba nastopila. Pri tem komadu nam je še pohvalno omenjati tukaišniega 1c-karnaria gosp. Ervina Burdveha. k? ]e pripravil in sam vžigal bengalični ogenj. 5. komad: > Slovo bojovnika za krilni rog kot odtr.cv iz daljave od Mačaka. 6. Skoz vas . koračnica od Parme. Vrhu tega se je na za-htevo občinstva moralo igrati sere-nado: ^Svojim prijateljem« od Eliška. ponoviti Thalenevo koračnico in cbsbeno sliko Požarna straža- od molitve do konca. Vse točke so se izvajale v popolno zadovoljnost. — Upamo. da nam bo naša godba priredila še marsikateri enaki koncert, kakor je bil ravnokar popisan, in tako vživela našo Skofjo Loko, ki ie deslej pogrešala slične zabave in ^lasbenega užitka. Na vse naše me-ŠCane pa je tuđi ležeče, da z vsemi svojimi močmi pospešujejo razevit naše godbe, ki nam ?e že doslej pokazala tako nepričakovano lepe uspehe!
Av*. NadUo.
Razne stuarl.
*  Nesreča   na   cestni   železnici. Iz   Monakove^a   porocajo:   Vćeraj popoldne  sta  traia   dva   tramvajska  vozova.   Petnaist oseb je težko ranjenih.
Stavka natakarjev. Iz Newyorka porocajo : Stavka natakarjev postaja od dne do dne bolj nevarna. Predvčeraj-šnjim je kakih 1000 natakarjev odšlo med obedom iz hotelov in restavrar.tov. Hotelirji in restavreterji nastavljajo za-morce. Delodajalci pravijo, da ne mo-rejo izpolniti zahtev natakarjev.
Darilo. Iz Pariza porocajo: Kne^inja Denasova, soproga ruske^a državnega svetnika, je dobila te dni lepo košarico z izbranimi cvetlicami. V košarici je našla deklico, staro komaj en mesec. Pri otroku je bil listek s prošjo, naj se kneginja zavzame za otroka ter ga da krstiti.
*  Vojni    zrakoplov.    I/,    Milana porocajo: Na vojaskem /rakoplovnem letališču v Bracciano so začeli posku-šati  vojni  zrakoplov M. I.   Zrakoplov ima dve strojni puški  in dva metalca torpedov, ki zelo dobro runkcionirajo. V treh  tednih bo zrakoplov montiran in   ga bodo  začeli   uporabljatt   v Ar-hipelju.
Samomor polkovnika. Iz Sze-gedina porocajo: Honvedski polkovnik Julij Podlusanyi, član poljedelske in industrijske banke, obenem blagajnik zavoda, se je predvčerajšnjim ustrelil. Vsled nerednosti v zavodu so ga po-klicali na odgovor. Podlusanvi je vse svoje premoženje kakor tuđi premo-ženje svoje sestre vložil v banko ter prišel vsled kraha v banki ob vse svoje premoženje.
*  Odločen drug. Veliko senzacijo vzbuja v New Yorku dejstvo,   da je izginila neka mlada deklica iz zelo uglede rodbine, ki je ravno pred po-roko    pobegnila  s svojim    drugom. Luise Parker se imenuje ta nevesta. Ko je šla s svojim   drugom po stop-nicah, da sede v avtomobil, ki naj bi jo odpeljal v cerkev,   ji    je napravil
mladi mož ponudbo, naj se odpelje z njim v sosedno mesto, kjer se bosta poročila. Nevesta je v to privolila. Z največjo hitrostjo sta se odpeljala v Atlanto, kjer sta se ustavila pred hi-Šo nekega starega pastorja. Kinalu je bila ceremonija gotova in mlada žena je telefonično sporočila svoji materi, kako se je stvar zasukala. »Bil je moj prvi Ijubirnec«, je izjavila, »in ko sem hotela ravno drugega poročiti, sem uvidela, da ne morem z drugim srečna biti.« Njen prejšnji ženin je bil tuđi zadovoljen.
Telefonska in brzojavna poročila.
Sprav na pogajanfa.
Dunaj, 1. iunija. V državni zbor je prišel včeraj češki namestnik, knez Thun, ter se je razgovarjal s češkirni poslanci glede češko - nem-ških spravnih poga|»nj. Paralelno s temi pogajanji se vrše tuđi poljsko-rusinska pogajanja.
DunaL 1. junija. (lovori se, da bodo dospela češko - nemška sprav-na pogajanja že koncem prihodnjega tedna tako daleč, da bo mogoce vsaj v velikih potezah spoznati njih kone-ni izid. Udeleženci so mnenja. da izid ne bo nepovoljen. Končana pa bodo pogaiania ćelo v najboljšem slučaju sele koncem junija ter računaju merodajni kroj;i s tem, da bo koncem junija mogoče tri- do štiri-dnevno zasedanje deželnega zbora v Pragi.
Vodne ceste in kompenzacije.
Dtmaj, 1. junija. Fremdenblatt < piše: Nasproti v zadnjih dnevih raz-širjenim vestern o dopolnitvi predio-ge glede gradbe vodnih čest, oxiroma ^ilede tozadevnih konkretnih projek-tov vlade, je treba naglašati, da so se vršile v zadnjem času pač med-ministerijalne konference o nekate-rih vodopravnih vprašanjih. da pa so imele te konference samo informativni značaj. Zlasti so brez podlage vesti, da namerava vlada zvišati v vodocestni predlogi določeni vsoto za kakih 30 milijonov kron. Sploh pa boce stopiti vlada v kratkem v za-devi raznih vodno - gospodarskih vprašanj s strankami v dotiko.
Odlikovan učenjak - domaćin.
DunajL 1. junija. Cesarska akademija znanosti ?c pri včeraišnjem občnem zboru sklenila. da se podeli našemu domaćinu universitnemu profesori u v Černovicah J osinu Plemelju iz Rleda za njegovo delo: .Potencijalno teoretične razpra-ve«■ R. Liebenovo darilo za matematiko.
Bolgarski poset na Dtinaju.
Dunaj, 1. junija. Danes ob 3. po-rK>ldne sta prispela na Dunaj bolgar-ski kralj in kraljica, ter se je vršil nad vse sijajen slavnostni sprejem. Po več mesecih je prvič cesar sam pričakoval goste na državnem kolodvoru. Sprevod 30 odprtih dvornih voz se je pomikal proti gradu, ki je bil krasno okrašen. Ob tej priliki je cesar podelil bolgarskemu poslaniku Salabaševu red železne krone 1. razreda. Neue Freic Prcsse pravi oh te! priliki, da je to odlikovanje priznanje velikih zaslug bolgarskrga poslar.ika za dobro razmerje med Avstro - Ogrsko in Bolgarsko zlasti na gospodarskem polju. Punajski li^ sti toplo pozdravljajo bolgarskega kralja.
Btikarešta, 1. junija. Romunski Usti pišeio, da se sestanc na povratku z hunaja holgarski kralj z ro-mnnskim kraljem na J)onavi, ter spravliiijo to srečanje v zvezo z za-ročitvijo prestolonaslednika Borisa s princesinjo   Clizabcto  Romunsko.
Nadomestne deželnozhorske volitve.
Praga, 1. iunija. Pri nadomcstnih deželnozborskih volitvah v Jičinu je bil izvoljen češkj agrarec Bradač.
Volitve v moravsko okrajno bolniško blagajno.
Brno, 1. iunija. Zaradi volitev v moravsko okrajno bolniško blagajno se vrši med avtonomističnimi in cen-tralističnimi socijalnimi demokrati ljut boj.
Ourski državni zbor.
Budimpešta, 1. junija. V današnji seji ogrskega državnega zbora je predložila Kossuthova stranka propozicijo zjedinjene opozicije glede brambne in volilne reforme. Opozicija zahteva volilno reformo, ki temelji na inteligenčnem cenzusu, po katerem bi naraslo število volilcev za 24 milijona. Sedanji brambni predlog smatra opozicija iz državnopravnih in nacijonalnih ozirov za nesprejemljiv. Opozicija je pripravljena pripustiti brambni provizorij z 21etno službeno dobo in ugodnostjo brambnega definitiva. Ministrski I predsednik Lukacs je odgovori!,   da
sedaj ne more dati nobene točne izjave, pač pa se bode izjavil v najbliž-jih dneh. V vladnih krogih se zatrju-je, da priđe Lukacs jutri na Dunaj ter bo cesarju pojutrisnjem izročil propozicijo Kossuthove stranke. V političnih krogih so mnenja, da bo odgovor popolnoma odklanjajoč.
Zrakoplovstvo.
Budimpešta, 1. junija. Zrakoplo-vec Aleksander Tekas je padel danes zjutraj z visine 60 m ter se je zrakoplov popolnoma razbil. Tekas je mrtev.
Friedrichshafen, 1. iunija. Danes ob 1. ponoči se je dvignil tu novi zrakoplov sistema Zeppelin, ter pri-plul ob 8. uri 40 minut v Hamburg, tedaj 706 km v dobrih 7 urah.
Konferenca hrvaške stranke prava v Sarajevu.
Sarajevo, 1. junija. Predsednik hrvaške stranke prava v banovini dr. Mile Starčevič je sklical konfe-renco bivših saborskih poslancev, pripadajočih stranki prava, na dan 7. t. ni. v Sarajevo. Te konference se bodo udeležili vsi oni politiki, ki so podpisali spomenico o hrvaškem državnem pravu na cesarja. Ta sestanek se bo vršil v saboru v prostorih lnvaškecra in muslimanskega kluba. Istega dne dospe v Sarajevo tuđi skupni finančni mlnister vitez Bilin-ski. Njegovega sprejema se hrvaški poslanci baie ne bodo udeležili, ker bodo istočasno sprejemali svoje to-\ ariše iz Hrvaške in Dalmacije. Z druge, vladi blizustoječe strani pa se zntrjuje. da bo bosanska vlada pre-povedala, da bi se nameravani kongres vršil v saboru v prostorih hrva-muslimanskega kluba. Saborsko poslopje bo baje 7. t. m. za vse poslance zaprto.
Konferenca   za    srbsko - bolgarsko gospodarsko z bliz a me.
Belgrad, 1. junija. Jutri se tu prične drugi kongres za gospodarsko zbližanie Srbije in Bolgarske. Danes prispo semkaj razni ugledni bolgarski politiki. nacijonalni ekonomi in industrijalci. Kongres bo tra-jal dva dni.
Albanija.
Solun, 1. junija. Rezerve iz Šti-na so poklicane pod zastavo ter od-korakajo v Verizovič. — V Drago-vas v ianinskem okraju ie vdrla četa 15 mož ter usmrtila 4 kmete, 3 pa odpeljala v gore.
Milan, 1. junija. Iz Aten porocajo. da ie angleška vlada odpoklicala angrleške častnike, ki služijo pri tur-škem orožništvu.
Stavka.
Petrograd, 1. junija. Ob reki Do-necu stavkajo rudarji in tovarniški delavci. Med stavkujocimi in voja-štvom je prišlo do krvavih spopa-dov.
Kretski poslanci v Aten.ih.
Atene, 1. junija. Ministrski predsednik Venizelos je imel ponovno konference s kretskimi poslanci. da jih pregovori, da se ne udeleže dr-žavnozhorskih sej. Krctski poslanci pa vztrajajo na svojem sklepu. Venizelos jie nato sklical ministrski svet.
Atene, 1. junija. V Atenah je na-vzočili 2n kretskih poslancev. Včeraj so dobili od predsednika revolu-cijonarnega komiteja pismo, v katerem jim daje ta natančna navodila. Ce bi hotela grška vlada nastopati proti njim s silo, naj se ustavljajo in  eventualno prelijejo tuđi kri.
Atentat na   italijanskega   kralja.
Rim, 1. junija. ^Tribuna- poroča, da so prijeli kot glavnega krivca na atentatu na italijanskega kralja in na kraljico nekega Ramaldija, ki je bil pobegnil v Švico.
Francosko - ncmške kolonijalne meje.
Pariz, 1. junija. »Temps« poroča, da se sestane francosko-nemška komisija za udejstvenje nove meje med franeoskimi in nemškimi kolonijami ob Kongu in v Kamerunu dne 15. junija v Bernu. Komisija bo uredila tuđi stališče koncesijoniranih družb v izmenjanih deželah.
Maroko.
Pariz, 1. junija. Francoske čete so imele v bojih dne 25. in 26, maja približno 42 mrtvih in 75 ranjenih. Med mrtvimi je baje tuđi en čast-nik.
Pariz, 1. junija. Iz Feza porocajo: Zadnja noč je bila mirna, dasirav-no stoje plemena Berberov v veČ gručah na severu, jugu in vzhodu tnesta. Francoske čete so se razde-liie na 2 skupini. Ena stoji v Fezu, druga v Dar - Debibaghu. Položaj je še vedno resen.
Pariz, 1. iunija. Ait Jussi in Ait Tsegruši so napadli včeraj mesto Se-fru. Napadali so mesto od 10. dopoldne do 2. popoldne. Končno so jih francoske čete pognale nazaj. Na franeoski strani je padlo 6 mož, vsta-ši so imeli velike izgube.
Pariz, 1. iunija. Iz Feza poroča-   I
jo: Vstaški voditelji so izdali na vsa   I
mirna plemena oklic, v katerem jih   I
pozivljajo k sveti vojni ter jim groze   I
z ropanjem in požigom, če se ne ude-   I
leže vstaje.                                             I
Pariz, 1. junija.    Vojni minister   I
Millerand izjavlja, da položaj v Fezu   1
ni tako slab, kakor ga slikajo listi. —  i
General  Liautey  upa,  da se mu bo  I
posrećilo zatreti upor.                          I
Zasledovani župnik.                I
Gmunden,    1.    junija.     V    vaši 1
Gschvvan se je obesil 56letni župnik 1
Gsloub     zaradi     zasledovanja     od i
škofa.                                                     I
Volitve v Belgiji.                  I
Đruselj, 1. juni ja. Vlada je izdala  1
okrožnico na vsa policijska poveljni-   |
štva in orožniske postaje, da naj bo-   1
do v nedeljo in prihodnje   dni   pri-  1
pravljeni, ker je pričakovati v sluča-  i
ju, da klerikalci zopet zmagajo, res-  i
nih nemirov.                                          |
Bruselj, 1. junija.    Jutri se vrše  I
volitve po ćeli Belgiji. Volilno razpo-   1
loženje je skrajno strastno.                  J
Perzija.                          1
Teheran, 1. junija. Po vladnih poročilih so vladne čete že dvakrat zmagale.
London, 1. iunija. Med turškimt in perzijskimi četami je prišlo pri Ur-miji do resnih spopadov.
Angleži  v Sredozemskem morju.     i
London, 1. junija. Korespondent \ >Daily Mail Gazette« v Kairu izjav-lja v nekem poročilu, ki ie je odpo-slal pred odpotovanjem Kitchenerja na Malto, da bo prineslo srečanje Kitchenerja s Churchillom odločitev glede novih vojaških operacij Angle-ške v Egiptu in Sredozemskm morju. Angleški operacijski kor v Egiptu bo najbrže pomnožen s četami iz Južne Afrike in Malte. Resnično pod-lago za moč Angleske v Sredozemskem morju mora tvoriti Egipt. Te angleske namere pa so se morale vsled italijanske akcije, znatno iz-premeniti. Iz Tobruka namreč Itali- . jani kaj lahko motijo zvezo Malta- | Port Said. Egipt je za Angleško mnogo bolj važen, kakor kda] prej in do-godki zahtevajo, da se preloži generalno poveljništvo angleske Sredo-zemske mornarice z Malte v Egipt.
Mehika.
New York, 1. junija. Iz Mehik' porocajo o grozovitih grozodejstvi:i roparskih čet roparja Zapate v državi Morello. 2000 njegovih roparjev je napadlo vas Treis Marias ter ubilo 18S mož zveznih čet. Ubežniki pra-, viio, da so roparji oropali vas in nato zažgali mnogo moških, žensk ir otrok na grmadah.
ITALIJANSKO - TURSKA  VOJNA Nasedla  (talijanska vojna  ladja.
Neapolj,  1. junija.  Dne 3. junija : se vrši  pred posebnim mornariškii' sodiseem pod predsedstvom kontri-admirala Baggija    Ducarna   glavr   , obravnava proti kapitanu Albangi :-.~ mornarišk. častnikoma    Strettiju   in Bordigioniiu, ki so obdolženi, da ? zakrivili  nasedenje   križarke   »Sa: Giorgio«.
Konferenca.
Rim, 1. junija. V merodajnih kro-Rih zatrjujejo, da ni nobena tuja velesila predlagala pri italijanski vladi 1 konference,    niti tozadevno    stavila I kako vprašanje.                                  I
London, 1. junija. »Daily Tele- I graph- poroča \z Rima, da je ime! I njegov korespondent v Rimu razgo- I vor z ministrskim predsednikom Gi* I ollitijem. in da je ta izjavil. da je Ita- I lija pripravljena, skleniti mir, toda le I pod pogojem. da pripozna Turčija su- I vereniteto Italije nad Tripolitanijo. I Tripolitanski muslimani da nikakor I nišo tako navdušeni za tursko go- I spodstvo. marveč samo zapeljani od I turskih častnikov. Potrpežljivost Ita- I lije je pri koncu.                                  I
Zasedenie Mitilen.                 I
Petrograd, 1. junija. Italijani ima- I jo baje namen, zasesti otok Mitilene. I V tem slučaju namerava Turčija zo- I pet zapreti Dardanele. Tripelententa I je baje proti temu že protestirala. I V Egejskem morju.                I
Pariz, 1. junija. ^>Eclair« poroča, I da sta Avstrija in Angleška protesti- I rali v Rimu proti nadaljnim italijan- I skim  operacijam v Egejskem morju.  I
Pariz, 1. junija. V zalivu otoka I Samosa sta dve italijanski torpedov- I ki ustavili štiri trgovske ladje nezna- I ne provenijence ter jih zaplenili.         I
Bombardiranje dveh pristanišč. I Carigrad, 1. junija. Italijansko I vojno brodovje je bombardiralo dve I odprti pristanišči y Jemenu, pri če- I mer je bilo več civilnih oseb usmr- I čenih.                                                  I
Izgnani Italijani.                 I
Carigrad, 1. junija. Lloydov par-  I nik  »Bukovina«    je sprejel na krov 400 izgnanih Italijanov. 35 Italijanov v Carigradu je sprejelo   tursko državljanstvo.
SVOJG     ZCll^flVJG    si ohranite! Izginejo Vam slabosti in bolečine, oči, živci, miiicc in kite se Vam ojačijo, spaU boste zdravo, splošno dobro zdravstveno razpololoženje bo zopet na-stopiio, ako bodete rabili pristni FeUerjev fluid z znamko ,£ljjafluid". Tucat na pouk«£ojo5   kron franko. UdeiOValCC samo ldumar £. V. Fclto v StUbici, Eizia trg štev, 238 na Hrvaškem
124  štev.                                                                                                         SLOVENS Kl   NARO D.                                                                                                           Stran 7.
I Bazgled pa sloiansken I         šteto.
I — (V. jugoslovaitska u metni ška ■eazstava v Beogradu. Po številu raz-■štavljafcev in izloženih umotvorov je ■ietošnja jugoslovanska razstava naj-■večja, kar se jih je dosedaj prire-■^ilo. To dokazuje, da umetnost med ■jueoslovani napreduje in da narašča Kudi  zanimanje  za  njo.   Razstavljenih
■ e nad 1000 umotvorov.   Razstavilo je B-voja   dela    14   Bolgarov,    15   do   20 ■Siovencev,  20 do 25 Hrvatov in prav Koliko tuđi   Srbov.    Na rastavi  so za-Kropani vsi   oni umetniki,   ki   so   lani K ložili svoje umotvore v srbskem od-Kielku   na   mednarodni  umetniški raz-Ktvi v Rimu. Največjo pozornost vzbu-Kijo   Meštrovićeva   najnovejša   dela: ■ci'pi „Spominianja', „Moj oče", »Moja K:ati" in „Moja sestra*.    Razstava,  ki K ^ vsak dan obiskuje na stotine ljudi,
■ > .ine otvorjena do srede meseca  ju-■:ja,   potem   pa se v celoti   prenese v K^ofijo. Na čefu pripravljalnega odbora Ka   razstavo   v   Sofiji    stoji    bclgarski Kninister prosvete S. S. Bobcev.
K — Odlikovanje bolgarskega mi-K i str a. Svečanosti o tvori tve jugoslo-Kanske umctniške razstave v Belgradu Ke je, kakor je znano, osebno vcteležil Kudi bolgarski naučni minister S. S. ■T^bčev.    Vdeležil  pa   se je  svečanosti
■ -i to,   da   pokaže zanimanje za stvar
■ i da se obenem dogovori  glede pre-K osa.    razstave   v   Sofijo.    Minister   je Kmel   posvetovanje  z raznimi  srbskimi K'-žavniki    in   je   bil   sprejet   tuđi   od ■kraja  Petra,   ki   Bobčeva   kot   enega ■ii'bolj navdušenih Slovanov — Bobčev Ic bil L 1910. predsednik velikega slo I r^kega koneresa v Sofiji — visoko lani. Kralj Peter je odlikoval ministra :
■ 3 očeva z redom sv. Save I. vrste.
I — Gostovanja jugoslovanskih Ig edališč. Beigradsko narodno gleda-
■ 'še je započelo pogajanja z ostalimi I u^osiovanskimi gledališci, da bi vsako
■ :*ned teh gostovalo v Belg^du v času,
■ '■■•^    bo    tu    otvorjena    jugoslovanska ■: — etniška   razstava.     Iste    nacrte   goji I --i:   boJgarsko   narodno  gledališče za | I-a čas,   ko   se   ta   razstava prenese v ■Serijo.    Obžalovati je,   da se ta nacrt I :e bo   mogel   izvesti.    Na Hrvatskem
■ ročiva    nad    gledališcem    težka   roka I krajeva,   pri nas v Ljubljani pa gle-
■ _i!iscu jedva dađo dihati.
I — Obrado/ićev spomenik. Spo-I "onik srbskemu prosvetiteiju Dositiju l^rradovića  ki ga  je izklesal hrvatski
■ :;par Valđec* je dogotovljen.   Pretekli ■eden je umotvor  došcl v Belgrad Iz K izreba. Spomenik bo postavil zagreb-R-.. podjetnik Martin Lajer.   Spomenik
■  o   stal   na   Terazijah   med   hotelom I Moskvo*   in   „Balkanom4-.    Kdaj  bo I  avnostno ođkritje   spomenika,   še  ni
I     Izpred sodišča.
■Kaienske obravnave  pred  deželnim
■                         sodišeem.
■        Še ne da mi miru.    France Lov-
■ *aĆ 49 let star delavec v Voinem do-
■ j ie že zaradi uboja presedel 6 let y
■     :. bil pa je tuđi ie večkrat zaradi
■     <e    telesne   poškodbe   kaznovan. I     e 12. svečana   vršila   se   je    pri
-ancetu Gaberščku v Muzgi svat-
Tudi France Lovrač je prišel tja
~.arit. ker pa je bil siten in se začel
~:pirati ga je gospodar iz sobe izti-
jT. To ]e Lovrača tako vjezik). da je
- wd navzoče fante izzivati, češ, da
c jih ne boji. Jakoba Marčuna je su-
i z nožem v levo stran prsi, ker je
f pa ta zimsko opravijen ga le lah-
rani!. Naskočil je z odprtim nožem
i druge navzoće fame, a ti so mu
>u?ike s poleni odbijali, in ga končno
a tla pobili. Lovrač. ki se izgovarja
?janostjo, je bil obsojen na 15 me-
i^ev težke ječe.
Kravo vozil je Nače Zmitek, me-~»r v Kropi, ki jo je knpil od France-a Erž^na, posestnika v Oor. Lipnici. <er je pa bila krava bolna in bi jo "<-* h\l mo??el peš gnati domov, nalo-
I'l jo je na voz. Obenem je kupi! od "rzena dva zdrava prašička, za vse -Mip je dal 80 JC Mesooglednik si je dal to kravo in dognal, da bole-na neki notranji kronični bolezni. /iic temu ic   Zmitek bolno    kravo bil, meso pa razprodaiaL Zvedenci izrekli, da je bilo to meso zdravju šljivo.    Obsojen je bil    na  14 dni >ora in na 10 K denarne globe.
Ane    obravnave    pri otrožnem sodišću v Novem mestu.
\' torek, dne 28. maja, se je prvi
I'cm zasedanja zagovarjal France u I c,   tesarski   rx>močnik   iz   Veli-Hrusnic, zaradi hudodelstva ubo-■J- Predsedoval je sodišću  predsed-"krožnega  sodišča  g.  T r e n z , ednika sta bila gg. svetnika B u -j r in dr. F u r 1 a n, javno obtožbo astopal državni pravdnik gospod K r e m z a r, zagovarial je obto-^a sodni nadsvetniJt v p. gospod in Smola.
F)ne 3. marca ste prišli namreč Brusnice    obe   ciganski    družini <
Reihert m Rak. Oba cigana Reihert in Rak sta ćez dan do* dobra napila in ko sta prišla zvečer k družini na Turkov pod spat, se je v pijanosti eden meda zmotil in se viegel k ženi drugega. To je bil men-da povod pretepa. f>riigi pravijo pa, da sta se zato stepla, ker se je eden bahal, koliko lepe obleke je nabera-čil čez dan pri učitelju za svojo ženo. Rak in Reihert, ki sta bila svaka, sta se stepla in je Reihert Raka zaklal z velikim nožem, da je ta kmalu iz-dihnil. Med pretepom so prišli men-da kmečki fantje zraven in je ravno France Brulc baje s tako silo uda-ril Rieherta po glavi, da mu je pre-bil črepinjo in so ga morali na vozu prepeljati v zapore okrožne sodnije v Novo mesto, kier je par dni pozneje umri. Vsi so biti prepričani, da je Rak poškodoval Reiherta, le oiganka Fuhl je videla. da sta dva kmečka fanta tepla Reiherta s koli, pa ju v teini ni spoznala, zato tuđi tega ni povedala orožnikom. Par dni pozneje pa je Janez S t r n i š a iz Brusnic pri belem dnevu zagrozil ciganki FuhU da bo ona tuđi ubita, če bo na-znanila orožnikom, da sta tepla Reiherta on in France Brulc. Tedaj je Ciganka zvedela. kdo da sta bila ti-Ma, ki^sta s koli tepla Reiherta po Slavi. :>e tišti dan je odšla iz Brusnic vsa ciganska druhal, ciganka Fuhl pa je ovadila orožnikom, kaj ji Je grozil Strniša. Nato so Reiherta izkopali in doprnali, da je dobil silen udarec rx> glavi. Začela se je pre-iskava proti Janezu Strniši zaradi nevarnega pretenja. radi katerega je dobil Strniša menda 6 mesecev ječe. Proti Brulcu pa so začeli preiskavo rndi tihoia in se ie Prnie preJ porot-niki zagovarial. Razprava pa se ie na predlog državnega pravdnika preložila, Ker ni bilo k razpravi obeh ci^ank Fuhl. Zaprtcga Brulca so ta-koj izpustili iz preiskovalnega za-pora.
V torek. dne 29. maja t. 1., se je za^ovarjul đopoldne poletni posest-nikov sin Jože R o z m a n z Dolenje-£a Karteljevega nad Mirno pečjo. Rozman je znan kričač in prepirlji-vec ter 5ta imela on kakor tuđi njegov oče nebroj tožb, ki sta jih vedno izgubila, pa vedno po krivici, kakor sta trdila. Na vse tište, ki so nad njima zmagali in na tište, ki so pričali zoper ta dva ali za njih nasprotnike, sta kuhala neutolažljivo jezo. Tuđi Lokar in Florjancič France ^ta pričala enkrat zoper Jožeia Rozmana, in tega ni mogel poza-biti Rozman.
Dne 10. marca t. 1. 3e odšel Jože Rozman okoii 2. popoldne v žganjar-no Martina M i k 1 i č a po tobak. Iz-pil je do mraka zvečer dve osminki slivovke, vendar pijan ni bil. Ko je prisel do Lokarjeve hiše, je strašno preklinial in se dušal. Lokar in Bojane sta ga mirila in spravljala domov. pa ga ništa spravila. Tedaj je Irvhšel zraven 32 let star mizar Franc M o r j a n č i č. ki je bil nekoliko vinjen, in je skušal spraviti zlepa domov ga, pa zastonj. Tedaj ga je su-nil nalahko od sebe, da se je Rozman vsedel vznak na neka polena, pa se je hitro pobral in odšcl. Toda napravi! je le par korakov, se vrnil proti Florjančiču, ga vdaril z eno no-^o pod obe nogi, da bi ga spodbil, potegrril izza škornjice dolg no/ in ga zabodel z veliko silo Florjan ču v trebuh. da je ob kosteh zaž onke-tala klina noža. Kar slap je reklo.« pravi priča Marija F 1 o r i a n č i č. Rozman je nato takoj zbežal. koli-kor so ga mogle nesti noge. Doma je oddal v hiši kupljeni tobak. potem pa šel brez večerje na pod, kjcr je ležal vso noč, čeprav po navadi ni spal na podu. Drugi dan so prišli ponj orožniki in so ga vzeli izza peči, kjer se je grel ves premrzel od ponočne-ga mraza. Tako povedo priče. Rozman se dela, kakor že v preiskavi, neumnega in pravi, da nič ne ve, kako je bilo. Zvedenca c. kr. višji ■■
okrajni sodnik dr. Vavpotič in gosp. primarii dr. Strašek sta izrekla, da ima Rozman sicer zane-marjeno vzgojo in je duševno zaostal in manjevreden, vendar pa je odgovor en za dejanje. Florjančiču je bilo debelo črevo na dveh mestih prerezano in tuđi leva ledvica ranjena. Umri je Florjancič vsled vnetja tre-bušne mrene, ki pa se je vnela zaradi prereza črevesa. Florjancič je umri torej vsled tega šunka z nožem dne 24. marca v bolnici usmiljenih bratov v Kandiji. Florjančič je bil sele sedem mesecev poročen in je bil zelo čuden slučaj, da je bila njegova žena Ana ravno tišti dan na porodu, ko se je vršila porotna obravnava zoper ubijalca njenega možu. Sod-nemu dvoru je predsedoval deželne-ga sodišča svetnik 2 m a v e c, pri-sednika sta bila gosn. sodni svetnik dr. A h a č i č in sodnik K u d e r. Za-pisnikar je bil gosp. pravni vežbenik M i k o I i c. Javno obtožbo je zasto-pal gosp. državnega pravdnika na-mestnik dr. pl. Koče var, zago-varjal ga je gosp. dr. S1 a n c. Porot-niki, ki jim je bil prvomestnik gospod Jakob K 1 u n, so potrdili vprašanje na uboj z \2 glasovi, dodatno vprašanje, če je bil Rozman ob času dc-janja pijan ali na duhu zrneden, so z 12 glasovi zanikali. Sodni dvor je prisodil nato Rozmanu dveinpol leti težke ječe, pooštrene s postom in tr-dirn ležiscem vsako leto dne 10. marca.
Popoklne se je že ob 3. začela tajna obravnava zoper Avgusta M e-t e 1 k a, višjega hlapca iz Kočev-ja. zaradi hudodelstva spolne posil-nosti in nečistosti, ki jo je zagrešil s svojo, komaj 131etno pastorko Ma-tildo Lenk. Ker so potrdili porot-niKi tozadevna vprašanja, je obsodil sodni dvor Metelka na poldrugo leto težke in pooštrene ječe.
Dne »50. maja se zagovarjata Juri K o v a č i č zaradi hudodelstva požiga in Valentin Mole, zidarski mojster iz Mokronoga, zaradi hudodelstva uboja.
S tem bo končane drugo porotno 7asedanje.
Bospodorstvo.
—  Mestna hranilnica   v   Ljubljani. Promet meseca maja   1912.   16S0 strank je    vložilo    1,093.981 K 06 v. 1920 strank ie dvignilo  1.167.534 K X> v. Stanje vlocr 41.899.597 K 07 v. Žtevilo vložnih knjižic 29.110.
—   »Ljubljanska   kreditna    banka«. V rnesecu maja vložilo se je na knjižice in na tek oči račun 2,071.797 kron 89 v, dvignilo pa 2.203.400 K 14 vin. Stanje koncem maja  15,077.587 i kron 15 v.                                              j
"
Darila.
Upravništvu naših listov so poslali :
Za »Ciril - Metodovo družbo«: Neimenovani mizar 12 K, v znak veselja nad Kregarjevim vstajenjem.
Za »Narodni sklad«: 2 K 55 v nabrano ob birmovanju Crnagojeve-ga Mladena.
v?iveli nabiralci in darovalci!
Današnji list obsega 18 strani.
I/Hajatolj  in  odprovorni   urednik: Kasto Pnstoslemšek.
Lnsfnmn in tisk »Narodne tiskarne«.
Umrli so  v Ljubljani:
Dne 29. maja: Sestra Avguština Apolonija Kocbek, usmiljenka, IZ let, Radeckega cesta 11.
V deželni bolnici:
Dne 28. maja: Marija Koščak, posestnikova žena, 31  let.
Dne 29. maja: Katarina Vrh, ob-činska uboga. 67 let.
Zahvala.
Za presrčne izraze  sožalja ob bridki   izgubi, ki  nas je za dela vsled smrti naSega prcljubljenega očeU                                        2005
di. Al. Brenčićo
odv«tfiikji v Celju,
se iskreno zahvaljujemo č. duhovSČini, zastopnikom društev, zlasti celjskemu in Sentjurskemu »Sokolu«, vsem darovalcera vencev ter vsem, ki so so^ustvovali z rajnikom med boleznijo ter mu izkazali zadnjo čast.
Radovaa, Lofie !■ Marici Breaclc.
Borana   poročila.
.Kreditna banka v Ljubljani".
VrUri kaiti Maajtkc kane I. jiaij« UI2
4«/* mtjevi renta .... 89*— 8920 4^/f frebrnt renti .... 91 90 92*10 4*/# »vitf. krontka renU   .   .      89 -      8^-20
4% o*r.          ......I     8S-70        88 90
4«/# kranliko deždno posolilo 92'25 93 25 4°/t k.o. čeike dež. banke   .1    9125      92 25
Srečke !t I. 1860 •/«    ...     434—      446 —
m     m   »» 1864.....                             *     i         '
n      tiske......    29175    303 75
M      semeijske   I. izdaje    .    300—     312 —
!!.     „       .    2^8-75    270 75
m     Ofrike hipotečne .   .    247 —    255 —
m     dan. komamilne     .        492—    £04 —
„      avstr. kreditne   .    .    .    489-—    501 —
„     Mnbljanske   ....       68 .S0       74.50
„    iviU. rdeč. križa   .   .       =6 75     62 75
Z     bJrflfk«    .....       29 25!     33 25 „     titrike......24240!   243 40
■•■•IM.
Ljubljanske kreditne banke  .     450—     454 —
Avstr. krcdftnega zavoda .   .     *>39 —     640 —
Dunajske bančne druZbc .    .    530-75     531 75
Južne železnlee.....     102—    103 —
Drlavne ieleznlee   ....        731*40 j     73240
Alplne-Montan.....     9*>825:   9R925
CeSke sladkorne družb«   .   .    373 — i   376 —
ZWnotter.sk« banke.    .    .    .    28175 |   28275
Cekin!........       11-40 1     11*42
Marke........     117*90     118-10
Franld........       9570       9585
Ure.........n    9465 j     94 90
Rublji.......    .    . il  254-— j   2S5-—
Žitne cene v Budimpeftti.
Une 1.  junija  1912. Termin.
Pšenica za oktober 1912.       za 50 kg 11*75
R2 za oktober 1912   .   .   .    za 50 kg   9 80
Ove« za oktober  1912    .    .    za 50 kg    9 22
Koruza  za   :u!ij   1912   ...     za 50 kg    8"98
Koruza za avgust 1912    .   .   za 50 kg   9 07
Meteorologije poročiio,
Viiiaa nad morjem 100-2               Srednji rraćn! tlak 30*76 mm
'•'    Tnt   »""      ■ S   ' Vetr°Vi       Neb°
•—«                 v tntn   h- -S
31. 2.pop.   731-5 j     150 ; sr. jzh.   |      dež „   9. 2v.   732-8 ;    13-4 ; s!, jvzh. pol oblač.
1.   7. zj.    733*6      11-5 ! si. jzah.    oblačno.
Srednja   včerajšnja   temperatura    141*, norm. 16-09   Padavina v 24 urah 2*1 mm
Akadenično telut. drnitvo „Triglav*4 v firadcu naznanja vsem svojim častnim članom, ustanovni-kom, starejšinam, tovarišem in pod-pernikom, da je umrt njega starej-šina, gospod
Josip Rotner
l kr. soaoi sretnik f p. r Mariboru.
Pokojnikovo truplo prepeljejo iz Maribora v Lembah, kjer ga polože k večnemu poCitku.
Pogreb se vrši danes v petek ob 2. popoldne.
Vzorncmu rodoljubu in vnetemu Triglavanu ohrani »Triglav« časten spomin.
¥ Gradcu, 31. maja 1912.
L U. C. Pranc HraSoycc,
t. č. predsednik.         2007 Pharnt. U. C. Janko Koritiky,
t. Č. tajnik.
Registrirna   2002
blagajna
najnovejšega   sistema   št. 542 s štirimi
predali ter najnatančnejšo kontrolo se
radi opustitve trgovine
proda mnogo pod tvorniško ceno.
Naslov pove upravniŠtvo »SI. Naroda«.
KiianiiiggiDO
Jnštiai ta" i loiii
!• prcviala ■ 1. mijea
gostilničarka g. M. Višner,
katero   se   slavnemu   obiinstvu   najtople je pri poroda ker smo prepričani, da se dobe iz vrstna jedila, dobra vina  in dobra postrežba.             2001
Irpkipoiii
mesa ne str oke — dober manufaktocist^
teli pramealtl slnibo«
Ponudbe   s   pogoji   pod    uMo^1*   na
upravništvo  »Slov. Naroda«.            1949
Popolnoma nov
pisalni stroj
„ Rhemington"
se po ceni pod rako proda.
Ogleda se ga lahko v izložbi  gg. Maček cS:
Komp , Ljubljana, Franca Jožefa cesta, kjer
se izve tuđi  cena.               1955
PM se skorai o&rtoma nova
Mannlicher-Scbongaer
puška
8 m/m po jako ugodni ceni. — Iz pri-jaznosti   jo pokaže g.         1S67
F. S. Kaiser puškar v Linbllaol«
2011   Sprejmem takoj
dva Kroiaska pnl
za boljša dela in
1 učenca«
ftter Rus, krojaški mojster u Bledu
ŠStampilijc vaeh   vrst  za   nradOj društva, trgovce itd. Anton Cerne graver in Udelovatell Ljubljane, Stari trg ZO. Genlkl franko. 235
Spreime se stareiša oseba
ki bi opravljala lahka, boljša hišna dela ter bila  gospodinji v podporo  in kot
wm oseba pn I.
Služba bi bila za orožniško, ali vdovo nižjega uradnika brez otrok pripravna. Miren nastop in značajnost predpogoj. Naslov pove upravništvo >S1. NarorJa«.
Uradno dovoljena, ie 20 let obsto-ječa najstarejša ljubljanska
DOsredDvainica slanovanj in ttt G. Flux
Poljanska cesta št. 6, pritličje
2 minuti od tržnega prostora (preje    Gosposka    ulica    Stev.    6)9
ic/^n nnitiA več kuharic in hišen za laLC UUJIIU Bled, tuđi za graščine k 2 in več osebam poleg sluge, starejšo žensko, ki zna kuhati, k posamezni dami, natakarice, blagajmčarke, sluge, hotelske sobarice, to-čaja itd.                      1983
Pn vnanjih vprašanjib se prosi znamka za odgovor,
Josip Božič,
vlnotržec v Sp. SISU
priporoča slavnemu občinstvu, oztr. gg. gosti lničarj em   in   hotelirjem   pri znano
dobra in pristna vina
kakor:
lfntomersko, gortftko, istrsko s dolenjsko belo In rdeče. — Fino Ijntomersko    vino   v   baieljkaK.
Cene nizke. V mestu dostavlja na dom«
Kleti pri Aaiolm w gp. ŠlikL
■■•V       w prometnem mestu Gorenjskef
Illf9  s ^*ro' a°bro vPcliano 9°s^ln°t
II ■ % ^V    z lepimi prostori, vrtom, dobro oh ranjenim inventarjem in vin. zalogo
III JU       *u pfiiai m ln m uwniij mm m-"°
IUI9II    Izredna prilika za nakup. — Naslov pove uprava .Slov. Naroda".
Stran 8.____________     _____________________________________SLO VENSKI   NAROD.                                                                                            124 šter.
I   *°"e"*                              =   Ljubljana.                           =      ohpaski"lL
I       X   13   X                                       .________f__ _ _*___       ____                   ____                 X   E   K
li      tovaroia zar-ezanih strešnikov      ss
ponudi vsako poljubno množino patent, dvojno  zarezanl
s poševno obrezo in priveznim nastavkom „sistem  MARZOLA**. Brez odprtin navzgor!                      Streha popolnoma var na pred nevihtami!
tfajpriprostejše, mmm in m&m WUe streh sedanjostl.  m  iJ&^SiSi^SiSt   J
IC. kr. priv. tovarna za cement I
■           Tib»«uljifce premcgokopne draib* v Trbovijah
■   piiporoča SVO] priznano izvTsten ^wrtl3i*tl-eefwse*it v   ved^   cn.-k.^nz^rr.i.   vse  od H   nv5*-ij5Wcrn    dn>rvi    i -^o:v'r■- <.-   i-:    ::r.-.   _kto/    ć■ ioč:ne   predpise   i;!cde   tiskovne in
■  podorne trdote daleć nadkriliufpći dobroti k^kor tuđi svoje priznano izvrstno apno.
I                      Pri porobila  in   azpričevala               42
■  raznih   uradov   in   najslovitejših   tvrdk    so    na razpolago.
I      Centralni urad: Dunai. I., Maxirni1ianstrasse 9.
^/T*                Zastopstvo le prvovrstnih to-
^^^P^^MK^v        varea  in priznano  naiboljših
^^fP^^^     koles „KINTA" modeli 1912
Kore! \wsA & Ko.
Ljubljana,   Di^iiajslca   cesta   9—12.
je~      ~»             Speciaima trgoviia s kclesi, motorji, avto-
^"jOi  j/fe<^\    ^^ m0^* xn P°sanic;niimi &fW- ^^
Hl^I^^   li 7^r   1T         "        II        Mehanična delavnica prvega razrtda za
^ir^ž:^^-Jt**£3 -  »>                 >v             \ sa  v   to   s:::.'k-   -.c^^-'"^a   de.i  in pocravila.
^^:   _ ^r              ^^^^sižr          Garaža  za  automobile.   Zaloga  pnevma-
_i jMir-r"ry      t'^o* ^a avtomobiie, motorje in koiesa
_^^   ^z^L^^^S^^K^^      P<»9«*aviia   pn^vniatiliov   notom  ■
fr^^            vuikan.^rar.ja.   Bencin  in   olje za  I
fZ^^^V/K^K^^^^Kj^^fh*""         vse vporabe. Izposojevalnica ko-  I
<^^dj^^^^^^S3^^^H|HE^^^^^p>           les.   Sofa za vožnje z vsemi vo~   ■
<m**m^Bm*                                 ^-*^               nirni pojasnili brezplsčno na razpolaffo.   ■
eventualno  prodajalke,  papirnate  in  galan-tenjske stroke
: išče gospodična:
z  daljšo prakso.  —  Ponudbe pod »Daljša I praksa« na uprav. »Slov. Naroda«         1056 j
Revmatizetrvprotin, ja
nevralglje in ozeb!ine  HB
večkrat provzročajo neinosne bolečine. Za njih ^^^^ hitro pomirjcnjc m potolaženjr, za ofilahnjenje O^^^SS ote klin  ir.   obnovo premiinosti ilenkov ter   odstra-      j^^^B
njenie obćutka mrgolenja ućiokuje prtscnetijivo    ^^^R
~---------------    tanesljivo     —------------------
_^______________              ___________"    i
jni     be.-rtn- m—mlcji fmentolosaliol-      dKi     S8SS~I   1
XUx-ran kostanie« tzvlećek).        *VP  1 kI^
I t_R-v^B_i
pri vter&nju, masiranju ter v obkladkih. l looček i K. •" mm-j
AkOpoiljctc napre; K l■ .0 dobite   1 ionček    -t    ^ "=   ; |^^S
»         »         >         K. 6-—      »       5 lončkov   '.   "^  s.   •  |ijyj
>          »          »       K9'—     »      10      »         j  j= =>   ' M/m^đ
Izdelovanje in glavna zaloga v      ^P j
i   B. Fragneria iekarni.  „
4-_y                        ^                                                                     T             fi___P^^___r
c. in kr. dvorni dobavitelji, Praga-I!..    S§ itv« 203«                         i ^BasM-
i     lazttc na ime tzactka in I zalome  v   Bp^
tzdciovaica.             | lekarnah t |^j
dr. 0. PiccoU, Jos. Cl trn i f.          j^B !
Fmn Barger v Sp. Šiškl.|
Znižane cene. — Prospekti zašto nj in poStnine proste 1
Priporoča   se   domaća   najnovejša
kenfekcijska trgovina
Maček & Komp.
I            Franca jožefa cesta 3.            '
>                                    BBS
Sprejemajo se narocila po meri, ter se izvrše točno in solidno,
:                                        -*-                                       I
i                                                                                                                                                                                                                           !
!            Založniki c. kr. priv. juž.  žel.            .
i                              ■■■                            I
t'    Solidna postrežba.                       Najaižje cene,
v                                                          J
.__.-._....                                                                       ^    ć^S^_f                                                                        Stanje denamih vlog na hran. knjižice 30. apr, 1912
Brzojavke: Prometna feuka Ljubljana.                               _^     v-^        WJMT      ^-.^»4^r                                            ir    ?i roo Qifi.             ..
••              Telefon fttev. 41.              a                               ^*%  M3ZT*m     ^|S       JJlTl^r*                               -■         K   74^589.816"—.         ::
Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, preje J. C. Mayer
CentraU na Sunaj«. — Ustaaotljena 1S64. — 29 podražaje,     Vogal Marijin trj-Xl. Petra (Hta (V Ili« JCftinziOli Mm\\l.                         Bclniški kapital in rescrvc 52,000.000 kron.
Pre^krtovante vsch   bankovnih   transakdj,   n. pr.:   Prevzeraanje  *ennrnih ¥log    na   hranilne                             Najkuiantnejše izvrševanje lK>rwUh naroCil na vseta tuzemskih in inozemskih mestih. — Izpla-
kniižice brez rentneca davka, kontovne knjiec ter na konto-korent z vsakodnevnim vedno ugodnim nhre-              fevanje   kuponov   in  izžrebanje vrednostnih   papirjev.   —  Kupovanje in  prodajanje  deviz, valut m tujih
stovaniem   — Denar se lahko dviga v£ak dan brez o<ipovedi. —  Kupovanje in prodajanje  Trednostnih               novcev.  -  Najcmodaja varnih predalov samoshrambe (safes) za ognjevarno shranjevanje vrednostnih pa-
I     vmmiHev strogo v okviru  uradnih kurznih poročii.   —   Shranjevanje in upravljanje (depoti) vrednostnih               pirjev, l'stin.  dragotin  itd.  pod  lastnim   zaklepom  stranke.  — Brezplacna revizija i2/.rel?anih vrednostnm
pa^rjev in posojila r.anje.                                                                                                                            papirjev. — Promese za vsa žrebanja. Izvlačila in nakazila v Amerlko In li Amerike.                1660
-------------------------Ustoiena   in   pismena    pojasnila   in   nasveti   o   vseh   v   bančno   stroko    spadajočih   tvansakcijah   vsekdar   brczplačno.               ^«_-.^—
^^^S^m        ^^^        ^^H         ^^^^m        HHfi      ^^^^1       H^^^n*       J^kS         ^B^^H        ^^^M     ^B    V^H^b       Mttfl        y^^M        1^32
I       mM                         Jtf    peaaga čudovito  kot nedo-
1       ^H.                 s^^r        aeinl   „nnl£evaleo   mrcesa".
^^^^j^r              m~ prtsten samo v stekienicali.
Naprodaj, kjer so obešeni plakati.
«4   Stev.                                                                                            SLOVENSKI   NAROD.                            .                                                                  Stran 9.
3an Lego.
Ni ga primernejsega mesta, da bi se spominjali Jana Lege. kot ie zgodovina slovenskoga akademične-ga društva »Ilirija« v Pragi. Naše društvo sloni na njegovih idejah in ustanovitev ie prišla sama ob sebi in morala je priti: bila ie sad truda in deta, v katerem je bil vedno med prvom nas Castni član Jan Lego.
Ce govorimo, oziroma pišemo o LcgL moramo kratko ocrtati zgodo-vhio češko - slovenske vzajenmostL Pred letom 1S4S. je posebno važno, da ie nas pesnik Prešercn bil v sti-ku s Cehom Celakovskim. Žalibože ie koresnondenca med oboma lc pre-hitro nehala. Po leta 1S4S. je^potem to gibanje popolnoma spalo. Sele leta I84S. so prišli Slovenci zopet v Prago na slovanski stiod. Nam Slovencem ta shod ni prinese! mnogo sadu. Ni bilo takrat mož, ki bi bili prav razumeli situacijo in jo obrnili nam v prid. Od tega časa se je započela po Slovenskem popolna letargija- Imeli smo sicer >Novice«, ki se pa za slovensko politiko nišo skoro nič brigale, imeli smo Bleiweisa »očeta slovenskoga naroda*, kot se je irnenoval sam. in vendar ni bilo v našfh krajih nobenega življenja. Naši prvaki so se imenovali vod je naroda in to ie bil tuđi začetek in konec nji-hovega deia. Će je še kdo iz med njih napisal časih par vrstic za ^Novice«, že smo ga povzv" li v deveto ne- ' bo. U radništvo i:. ...:»;■ li gen ca je bila večinoma nemška, ki je smatrala >kranjsko špraho« kot nekaj ponižu-iočega, mar?] vređneg;*. Nrr--d snir. pa se ni bil tako zaveden, da bi se vzdignil sam iz sparna. Ideje leta 1S4S.. ki so v drugih kr.v:i *~ »sebno na Češkem, imeli za rui^-A silno narodno živjjenje. so za nas skoro neopaženo izginile.
Tako je bilo pri nas. ko fe prišel Jan Lego na Slovensko. On se je učH v Plzrrju in tam je irnel dosti prilike* videti. kako da se mora delati. Kot navaden kancelist ie prišel v Kamnik :n tam začel tak oj delovati na polju češko - slovenske vzaiemnosti. V ti-stih časih je bil Čeh v naših krajih ':: vrana in tako so tuđi na Lega .ali po strani kot na tujca in ga imenovali »pemca«'. Lego se je tru-dil. ofmditl žhf* •■'" v Karnniku in ustanoviti kako „r„-:vo. pa zaman. Sele veo let potem so izprevideli v Kamniku, kaj jim je bil Lego in me-| sto ga je !—^ " ;-* Milo za svojega J castnega < . . zo teto l^rS. ie bil prestavijen v Ljubljano. Tuđi tam v srcu Slovenije, nišo bile lepse raz-mere kot v maiem Kamniku. Bilo ie takrat v Ljubljani eno pevsko društvo, čigar predsednik, oziroma vod-?a je bil naš skladatelj Nedvčd: pa še io društvo je gojilo več nemško kot pa slovensko pesem. Imeli smo tuđi takrat pri nas rodoljube, pa Ie v be-sedah in ne v dejaniih. Lego je bil čista češka duša. sin tistega naroda, katerega delavnost bi bila lahko za zgled. posebno nam Slovencem. In Lego je bil eden prvih, ki nam je po-kazal pravo pot: da ne smemo ča-kati rešitve naroda z Dunaja ali Rima, ampak da jo moramo iskati Ie v narodu samem. Lego ie predvsem opozarjal na podrobno delo med narodom samim, ki bi nam in nam bo prinesk) še obilnega sadu.
V družbi nekaterih mladih mož je začel Lego v Ljubljani delovati. Lstanovili so »Dramatično društvo , Ce<*ar namen je bil prirejati gledali-ške predstave s petjem in godbo. Bilo je v Ljubljani takrat sicer tuđi gle-dališče, pa tam ie bilo vse nemško. ^tle po letu 1N59. se je začela vpo-števati slovenščina tuđi na ljubljan-skem gledališču. Dramatično društvo je jako blagodejno vplivalo na dru-žabno življenje. Oiedališče, petje, fcotiha, vse to je na narod vplivalo in ga dramilo. Krnalu na to se je ustanovila »Ljubljanska čitalnica~, ki je bila dolgo iet središče inteligence slovenske, in katere nasledek je bil, da so se v teku časa ustanovile *Ci-talnice« tuđi po drugih večjih krajih na Slovenskem. Te »ćitalnice« so bile temelj, na katerem ie zrastk) društveno življenje pri nas v mogoć-no drevo. Lego sam ie žrtvo val mnogo časa tem društvom in tuđi omotno jin ie podpiral, akoprav ni bil v najboljsih financijalnih razmerah. lego je razpisal nagrado za najboljšo ensko pesem in z bistrim oče-»iii spoznal, da ima slovenska pe-• em pred seboj šija »no bodočnost Na ta način, da se ie Lego brigal za nove apozicije in za pevski zbor, je na-tiu misel »Glasbene Matice-, za-*da, ki se je do danes povspel do svetovne visine, in ki ra^naša kra-soto naših pesmi po širnem svetu.
Po dveh letih neumornega dela
v Ljubljani se je preselil Lego v Trst,
kier je dobil službo pri namestništvu.
Takrat so bili v Trstu    Cegnar    in
Levstik, narod r>a je bi! brez orfani-
/acije.     Kmalu se ie tuđi tu v Trstu
anovilo pevsko  društvo  in  čital-
_a. ki ie združila veliko slovensko
uružbo v Trstu v eno družino.    Na-
Isledek stika Cegnarja in Levstika z Legom je bil, da je prvi prestavil na slovenščino   »Babičko«,  Levstik     pa nam je preskrbel  »Kralodvorski  ro-kopis« v slovenskem prevodu. Tako sta nas ta dva seznanila    z    dvemi , krasnimi deli češke literature. !         Iz Trsta je sel na Dunaj. Tam pa
* ie zbolel in radi tega se je vrnil v svojo domovino na češko.   Toplega siovanskega juga pa ni mogel poza-biti in že leto na to ga vidimo zopet v Pulju pri pomorski vladi.     Ker pa tam ni mogel delovati, kot si je to 1 /elel, vrnil se je leta 1879. v Prago, kjer je dobil službo pri deželnem mu-! zeju. Trud Lege na Siovenskem pa i ni ostal brez nasledkov. Ceško-slo^ i venska vzajemnost ni bila več samo beseda, ampak postajala je resnica, ki je vsak dan naraščala. Lego je pi-Si*l  v slovenske  in  češke     Časopise, ^Slovenska Matica« je izdala slovnico českega jezika v slovensčini, Jan Lego pa v Pragi slovnico slovenske-Ra jezika v češčini.
Tako je prišlo leto 1885., letnica, ki bo v zgodovini zapisana z zlatimt . črkami. V tem letu so prišli Slovenci I prvič  v večjem  štev ila   na  Češko  in j glavno mesto Zlata Praha je bila te-daj priča nrekipevaiočih    in    sijajnih sprejemov in pozdravov. Kmetje so prišli z dežele nozdravljat svoje juž-! ne brate, in najslavnejši mo/ie tistega ! Časa so z  ^znesenimi besedami slavili  češko-slovensko  vzajemnost.  In takrat je bil trenotek, ko se je tuđi našemu skrommemu Legu. — sloven-skemu  konzulu, kot  so ga v  Pragi imenovali — izpolnila srčna    želja: Slovenci in Cehi so se spoznali, ob-n cl    t.   .u-,'..        <"  vila     -vojo i iu;go! Od tega časa je dobila češko-^ioven^ka   vzajemnost   vedno     kon-kretnejše oblike. Posebno na narodno-:^ ?podarskem  polju  so  Slovenci začeli se otresati   tujega   neniškega vpliva in podpirati češko obrt in industrijo.    Glavni propagator te ideje je bil poznejši župan Ivan Hribar, ki je bil z Janom Legom vedno v naj-ožjih stikih. Le^o ie še ustanovil češko-slovensko društvo in doživel    še čas. ko so začeli prihajati slovenski diiaki študirat v Pra?o.     Tem je bil povsod prijazen vodnik in se je bri-cral posebno za njih omotno    dobro. Končno naj še omenimo. da je Lego z  drugimi  prijatelH  vred    ustanovii Mladinsko knjižnico   in s tein zamasi! veliko vrzel v naši mladinstveni literaturi.
Tako je delal, tako je živci Jan Lego. Skrcmen je bil v besedah. velik v dejanjih. Zato uspeh tuđi ni iz-ostal. Svoje duševne in gmotne moči je posvetil svoji veliki ideji, češko-slovenski vzajemnosti in na stara leta je z zadovoljnim in mirnim srcem ! zri na sad svojega truda. Veliko šte-vilo slovenskega dijaštva v Praj?i, obilno število čeških letoviščarjev na Slovenskem, narodno-eospodar-ski stiki, ki so vsak dan silnejši. so govorili in govore glasno dovoli, kaj se da doseči s trajnim delom. Mnogo slovenskih društev n. pr. »Slovenska Matica-. mesto Ljubljana in Kamnik so ga izvolila za častnega člana, oziroma občana. Tuđi naša »Ilirija , ki je bila v Pragi ustanovljena in bila sad Legovega truda, ga je i/volila za častne^a člana.
Danes, ko preda jamo acodovino desetletnecra obstoja »Ilirii.«, jav-nesti. se spominjamo zopet njega. i Prepričani smo. da ima vs k Ilirijan zapisane ideje Jana Lege svojem srcu in da bo vsak na tem polju po svojih močeh deloval dalje. Imenu Jana Lege pa tuđi rta tem mestu tra-jen in časten spomin.
Dr. M i I k o H r a š o v e c.
|         Pripomba:  Jaru Legi posta-
vi »Ilirija- še letos naterobni spomenik v znesku 1200 kron.
Na mučne zimske bolezni, pro-tin, revrnatizem in o/eb!ine ugodno vpliva, bolečine tolazeče, vsrkavrajo-I če sredstvo za vteranje Conttheu-man iz lekarne B. Fragner v Pragi. (Glej inserat!)                             Ila
Lastna nje krivda je, ako si ka-
ka ženska pri pranju izpodkoplje zdravje! Perite s Persilom samode-lujočim. klora prostim pralnim sredstvom čudovite pralne moči. ki veli-kansko delo pralnega dne precej zmanjsa.
Previdnih staršev, ki  jim je na
srcu dobrobit njih otrok, ne moremo zadosti opozarjati na važnost racijo-nalnega negovania zob. Slabo oskr-bovani zobje delajo bolečine, kt otroku onemogočujeio v soli zadost-I no paziti, slabo razume tak otrok itd. ter slaba izpričevala, jeza doma, slabi učni uspehi so na ta način po-sledice zanemarjenia, ki se mu s skrbnim negovanjem zob in ust lahko izognemo. Med mnogimi čistili : za zobe se je žc mnogo let »Sargov Kalodont*, zobno mazilo v pušicah izkazal za neutrpljivega in se star-šem za negovanje njih Ijubljenčkov ne more dosti priporočiti.
▲ Hetovomelass ■ Pteavonom
H u uaitKiii pidlagl
E|:|j9     Dejansko  najbolj&i K|§S        naiin mm jačenje f||8   lasiičji in okrepiiev
^^fcŠ^r&^^         9teklenic« stan«
jjj^>                 "^Skp?^.         Zadostuje   za
MOJA STARA
izkušnja je \n ostane, da za pregnanje peg ter za pridobitev in ohranitev ne ne, mehke polti ni holjšega mila nego 5vetovro;:nano UU|skoBmla^BO ■milo s ltonfičkoam, znamka konjiček tvrdke Bergmann 6l Co., Dećin n. L — Komad po flOvinarjevse dobiva po lekarnah,  drogerijah,  parfumerijah in
vsch enakih trgovinah. — Istotako se Berpmanova lilijska krema ,,Maneia" čudovito obnaša za pridobitev nežnih, mehkih damskih rok. V pušicah po :    .    70 vio.   se dobiva povsod.     :     :
Za vinopivce
sa mežanje s trto im sokom!
"M ATTO^ TJ^L—-—-"^~
--------*ailkalicna kisiina
nevtraiiacira
vinsko  ki&lico
prijetno reiočega
okusa. Ne ,                             barva vina.
Vrnitev od vojakov.
Ako Vam piš^m, tedaj je zaradi mojega sina. ki vrnivši se od vojakov, kašlja. Vsako jutro kašlja uro dolgo; meče iz sebe žolč in sliče, ki se Ie teko loč-ijo. Po zaj-trku ra zapusti kašelj. Poleg tejra je z<lrav ter ima dober trk. Njegovi starši nišo ni-koli kašljali; v svoji družini nima nobene-pa. ki bi bil bo an na prsih. Ker fmamo roko prijateljice ki i/t o?:drav«»la po vašem katraDU, Vas prosim, aa bi mi poslali ste-kienico isteka zdraviia. >na Bohme, Berlin, Schonhauser-Allre 14  I. a.
Lekarnar dobivši to pismo dne 10- septembra 10^7., je takoj ortposlal zaželjeno pTekleniči^o. Nekaj tednov pozneje je pisala gospa Bohme v novič: -21. novembra 3 8f^». Gospod Ouyot! Kakor je moj sin za-vzel zdravilo. ki str inu ga poslnli. je nrhal
Bćhme.
lajati od sebe sline in žol<% in ni kaši jal ^koro nič već. Moči je zopet dobil in ko je ^e n^'kaj časa rabil ono zrlravilo. je bil po nolnoma ozdravljen. Najsrčnejša hvala. Vse svoje življtnje Vam bodem hvaložna. in bmlsL srm se žo za njegovo življenje, ki nm je potrebno za njegov vsakdanji knih. Jaz Vam radovoljno dovolim moje pismo razglasiti, in ne morem zadostno pri-poročiti tepa zdraviia vsem. ki trpe na pludih in na prsih. — Ana Bohme.«
V  izo^ib tej strahoviti bolezni ni moči dosti   priporočati,   da   pazimo  na   kašelj   ali katar  ali   pa  ćelo   vnetje     sopil   ter   da   to zlo   uničuj*>mo   takoj   spočetka,     da   se   ne izeini  iz tr^a  hujša bolezen.
Od sredstev proti obolelostim sopil spada med najstarejša in na.ipreizkuše-nejsa katran in iz njega pridobljene snovi. Njih bakterije uničujoči zdravilni ućinek pri kašlju, bronhialnem katarju, je že zdavnaj znan. Zatorej je bil to velik napredak, ko se je pred 30 leti posrećilo £. H, Guyotu, slavnemu lekarnarju v l'arizu, iznajti postopanje, kako se kotran v  vodi   topi.
Po tem postopanju napravljena koncentrirana kotranova raztoplina se dobiva po vseh lekarnab pod imenom »Gudron Guyot . Ena ali live kavni žiicki na koza-rec vode ali na kaki drugi pijaci, ki jo običajno pijemo pri jedi zariošča, da imamo   Takoj   usprfien   kotranov   preparat.
Tf razredčene raztopline je treba redno in neprestano uživati pri vsaki jedi eden do tri kozarce. Zdravljenje stane to-rej   nekako   10   vinarjev   na   dan.
V   odstranitev   pomot   naj   se   natančno pazi   na   znamko.     Goudron-CJtiyotova   nosi ime     Guyot«   natiskano  v   velikih   črkah   t vijolirasti,     zeleni   in   rdeči     barvi,     kakor naslov:   Maison Frere. 19, rue Jaoob,  Pariš.
Goudron-Guyot ima v litm 100 g naj-izvrstnej»ega norveskega amrekovega ko-trana.
Oni, ki se ne morejo privaditi katra-novemu okusu, ga lahko nadomestijo s krogljicarai Guyot, ki so narejene iz pra-vega norveškega katrana, in katere za-vzemajo 1—2 pred ali tuđi med jedjo. so lahko prebavljive, koristne želodcu in sta-nejo jako malo.
Barva pastil Guyot je bela, in vsaka je zavarovana    s   crno   natiskanim     podpisom
»GrUVOt*.
Zaloga: Maison Frere, 19. rue Jacob, Pari«, in v vseh lekarnah.
Dobiva se v lekarnah: Gabr. Piccoli, Sušnik, U. pl. Trnkocxy, Ph. Mr. Jo«. Ciftmar in  pri  rmeh prixnanfh  lekarnah.
Ljudevit Borovnik
puškar  w  Boro vijah  (Fer-lach) na Koroškem.
•e prlporoća v iz delo van je vsakovrstolb piMk za lovce in strelce po najnovejših sUtemik pod popolnim jamstvom. Tuđi pre-dtlnfa stare samokresnice sprejema vsako-vrstna popravila, ter jih točno in dobro vlvršuje. Vse puške so na c. kr. preskuše-zalnici in od mene pretzkušene. — Iluatro-31             vani oenlkl zastonj.
Strela|: Voz j« pripravljen!
Grofica: Naj počaka sekundo, t »V»irtesovim« gu-Ijaiev.m pridatkom skuhan hitro, brex huh*rice velefin paprikaš,   saj grc   tako pripravno,   hitro in br« truda.
Vertesov **lu£\££fct%*
za pripravljanje jedil   iz   mesa,   soćivja,   krom pirja itd.
■ni  li C?                 ^9    B^k   ^H ^BM     B^B        B^B^    B^B    BbI    ^B   94
Ljubljana
KONGRESNI TRG ŠT.   7
g                      B                      e>
pripoi*oča
MM 11DELA
in pripadpfoći materijal v najveći! iiberi. - Predtlskarija. Tambnriranje.   PUsiranje   itd.
■ Popolna   zaioga g| i
TELOVIIOBLEK
Naročita se izvršujeio točao.
vajena strojepisja, se sprejme.
Gospice, ki bi z veseljem v potrebi pr1 gospodinjstvu   in   v trgovini  mešanega 1     blaga   sodelovale,   imajo  prednost.  — [     V   ponudbah   naj   se   stavijo   zahtevki, ter istim  tuđi spričevala prilože.      1938
[    Naslov pove upravništvo »SI. Naroda«.
Ircov emajl in glszore
za pocief
izvrstne   specijalitete,   ki   se   hitro suše  in jih lahko vsak vporablja.
Zaloga tovarite lakov £u5vikajYiarxa,
Depot;               1041
Brata Eteri y Liijii.
FRANC KOS
Lhibliaisa, Sodna mica št 3.
^^                                             Specijelna sebasična
^^--■rr" ^rW^w^^w^=^    na jrobno in debelo Sivalni   stroji   od  70  5  caprej; g^p    pietilni sti-cj    "^6
patent   »Wederman«   je   edina   in   naj-
I     uglednejša   prilika   za   dober   zaslužek,
poduk   brezplačen,   trajno   delo   zago-
tovljeno; ker se ne poslužujem agentur
so cene veliko nižje. — Stare nogavice
se   ceno   podpletujejo.          232
;:    Podpirajte domačo industrijo.    ::
I krojačnica prve vrste za I ! I        gospode in dame        I
'  ■         ::    se ia a Iva ja fca    j:         I
I i Dunajski   ©.  2O I
\ H  nasprou kavaroe r Evropa" — Tramvajska I
' I Zaloga inozemskega in I 11 pristno angleš. blaga. I
i I         Cese solidne. :: Postrežha točna.         I
■             Z odličnim spoštovanjem             ■
I Jos. Gregorin, krofač. I
m^^^^^^^jm^r&*^m^^m^^^'^^l^^^^^^f^m^'^^^^^m^ *^^™"y^^M^vv\j^-^_^y^'^^^^y^"*L-_^^^'y^^^^\*^*^M|^^\v'^^^^i'*^V*^^M^ryJvl^M ia^^j^^^^'^
Afca rabite trpeiao-, luksos-, laUi»-f đirfaalno- ali sluibeuo kola pstem ixlMrite brti premiselba Ie PUCH-K0L0, do danes nsprekos-lilvo, lanesllivo, trpeino, fino in elegantno.
Fr. Cuden ■ Ljubljana
Edino zastopstvo originalnih PUCH-koles za Kranjsko.
Cenik brezplačno in poštnine prosto.
Stran ia__________________                                                                   SLOVENSKI   NAROD.________________________________________________________124 Stev.
U hotelu Jiuoli'
se oftdaio pomije v zakup
Vpraia se ratnotam.        1997
iBkllal
sc isčejo tahoj
ali *o 15. inaila 1912 v LJabliani
Kdo, pove uprav.  »Siovenskcga  Nar.«     l^#v*
■ ■VW       tlijim   (12   pojeli),
■ ■■a ^  lepim   vrtom  Itd    na ^■^■■■H H  prometnem   mesta   v ■■■■IVJ  Izbijani    m   uradi
|1|1   ^1            ođhoda
■ II «l| ceno proda
I llllll   Tjklm   je  plača ti   samo
■ ■■ V^fl  polovico.  Piaaftt pod
■ HwVl  » Lepa   bodočnost«   na
uprav. »Slov. Nar.«  1999
Ba^Baa^BBM  spotie   tn gospe   pnpo-  aaaa^aa^B^a^aB
jui(I!II~^'£1lFII{E
hm. lDtamiNM. M_M_jla teifo iai^altagc-MMMWHi
S                                                pri znano najboli-
^^   Še kakovosti pri-iflF->ai ia^H aa^al             poroca
■■ 8H as Ba ■■ ■■ ^^ft^^n ^^1   ^Bl B^L Ba^      *7             *         I..    C?         *
^^^^m^ "^           *   4> "~    ^;  ^-   ^*   '■""■    ^~^
•   •"?      "šč ., =  ^ •: *; :i   £i    ■
Vine, jabolčnik
•Ivan Jfialus na gizdjskem.
Cene ptimeroTra r.izke, ker sa vira izborna.
^SKjj Lniliii M tiai: i
ss    Tvornica    ss
plutovinastih
zamaškov
Iscterman & Lobi     I9^
hm. Pnč 21 ma. — [fucfntki gnfis ia fratjte.
Itttca
na račun,
se takoj sprejme
proti kavciji 200 K.   Kje,   p>ove uprav. »Slovenslce^a Naroda.«      2000
Nadležne kodne I
^^   gtm^       na obrazu aii na rokah    ^^ ^^^jBfi^    odstrani   v   5   minutah    ^B
JM| Df. H Rixa od- I \rf straDWM lociL I
•       •          Zaj. neškodljivo,   k^UjV   H|
uspebeh. FuSica za 4 K zadostuje. Kaz-    Hj 1965    pošil janje strogo diskretno.             ^1
ht*.l.fa,ami"i.hiii..lwwii7L J
Ml ve6 beganja
kndiltev clsoret „Ottomon"
tef so s sedba uranega sodišča u Dinaji id 9. marca 1912 vse imitacije izbrisane.
-prejema zavarovanja človeškega živ-                                               j$^   I-^^^k.^^^1  W^^L^^                                          Zavaruje poslopja in premičnine proti
ijenia po nairaznovrstnejših kombina-                                                 ^^                                                %^                                                                     požrxrnirn škodam po najnižjih cenah.
ctjali pod tako  ugodnimi   pogoji, ko   «•.   -   •••    vzajemno   zavirovalna   banka   v   Pi*agi.     .*.   -   -•.   Škode cenjuje takoj in najkulantneje.
aobeoa druga zavarovalnica.           «««#r^nl foadl K 53,758.285-24. —   Ispiaćana  o**Jto4alne   In  kapltaUie K 115,390.603-61.    Uživa  najboljSi sloves, koder posluje.
Zlasti   je    Ufrodr^r"zavarov.n,e    na    Po vetikosti druga vzajeinna zavarovatnica naše države z vseskozi slovansko^narodno upravo.    Dovo|juje |z čis^~dobička izdatno
doiivctie  lo smrt z manjšajočinu  s>e                  —^^_—-^     ¥««   poja«niia   dale:      _^_——^-^—                  podporo v narodne  in obenokoristne
Iio'        vpiafi"                         ■•- bEĐeralno lastoDJtuo»LiuUliaBi SrK."^ k Gosooskl ulici M. 12. -•■                       namene-
Beđka prilika!      ledka priUka!
Zclo dober pianino
se po ceni pro4a aa vofjl« f ?. Petra ceste, vhod Radeckega cesta 2, I. aadstr.
Vodne elevatorje      ^^     |
■E         Wj   *                      ii.*ieiti»c niti -                      ■     'apF^K"
^~^^^^              l hr. aw. uL t Rn
Sprejme se takoj
Kontoristinja
ne^i!cegi     :°z ka.    perfektna    sre-r?O£r;»f"v;i   ter   :iur rna    v    ^tr;>|^-
ps-j pr^udh,- da požtni predal
ttcv, 73t Ijobijana.        1996
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------i
f—i           -         *"        ^^
!
? Đ^osredni iiliii Ljijait
v jako cbljudenem   kraju,   pri   kateri se 5teka:o 3 zelo prometne ceste
se takoj proda.
Pripravna je za vs*ko obrt, posebno za kora^ko, kolarsko ali sedlarsko, ker v tem kraju teh obrtnikov manjka. — Kie,  pove  uprav.   »Slov.   Kar «         1^4
j^ To briga vsakega!
t^~              Najbolj^e in najfinejše     569
w s= svilnatogumaste spetialitete
3, v/orciK 1 —, (j ViuiLtv K 1 »u, 1- \^ot-cev K 340   — tuđi v pismenih znamkah —
poučna ilustrovana ;'. zdravniškimi na^veti opremliena  brošura eratis in  franko   (zaprto
20v Hlglteuićna nanntaktera I. Singer, Dttom| U, Wlestagerstr. 8 r.
[Daruvar
I Kopalisce. Postaja ju/, žeie/nice
■     Rudmnsko  in  blatno   kopališče
34—45°,   Zdrav ljenje   s   fan gom,   z   m«-zlo   vodo   in z ležanjem na prostem zraku   Kopeli z ogljikovo kislino,    zračne    in : solnčne kopeli. : Zmerne    cene. Pro s pe kte *   posilia   '
r^TTtgTflistvo kcnall^a Daruvar. Navoda.
[V boju   proti alkoholu so brez>  ■
alkoholne    šumeče    limonade  I
napravljene z Maršnerjivirni     I |
šumeči limonadnimi bonboni     I i
ni]prei/.k;'šenejše   sredstvo.      —     Pristni   K   !
ime   ako   so   >    1n    vsrstveno    znamko.   H
■                            ■ ;
^^T^ .—^aV   _J^^B^B^B^5BMv^ ^^^^^f^                  B     I
katero je opremljena tuđi vsaka vrećica  ■ in vsaka pastilja. Letna poraba već nego 60   ■
milijonov kotnadov.   F.din?  izdelovninicn :    I
Prva će*ka delnlska dratba orlent.   I I   sladkontin in čokoladne tvornice   ■
■    u? Sralj. Vinog^iiih — Cunai VI, ThCDbsHoassp f^v i   | i
Odda se već voz         1993
koniskega gnoja
VpraSanja na   Oroslav Dolenc, Lfobljana, WoUova ulica Štev. 10.
mlad, oženjen,
želi plemeniti službo
na kako grajščino ali vilo kot samostojen. Prosi se za stalno mesto. — Naslov pod »Vrtnar« poste restante Ljubljana-          1992
am                                      v
se sprejme takoj      |
v peKariji Jean Sclirey, Ljiibipa, Gradište 5.
Ravnotam se sprcime
blagajničarka
kamera je absolvirala  kak trgovski   tečaj.
: Danijel Mura,   trgovce  in  gostil-I ničar v Oradacn, Dolecjsko, daje | radi druzinsk;Jt» razmer pod jako ugodnimi  pogoU v na;em svojo dobro iciočo
ti ^S            ^S     C5         tfB     STt     B   ^S^      ft«       ^Bv     ia^C      ^*     ^^F
iaK              ?^£     &jl          %af     B^B       ^Sa^a?        a^Z       *9^     SH     VS     §■
z mešanint blagom in železnino. Promet je te od nekdaj velik, ki se bode radi grndbe belokranjske i ieleznice in kolodvora v Gradacu i                  iako povečaL          1940
Zanimiva poročila
o BLAIMSCHEINovi
MARGARINE
resnlčno edlnem nađomesttta za surovo maslo
ki vse dosedaj hvalisano daleC prekaša, prineso  naše
pMje sotoi Haje!
Samostojen, bilance siguren
ražen slovenskega,   tuđi   nemškega, laškega    : in franeoskega jezika zmožen,
želi spremeniti službo. |
Cenj. ponudbe pod šifro »Samostojno mesto«    | poštno ležeče Ljubljana.            1957
Iwm             m   pripraven za ka-
P       ^^ ■   ko  trgovino   ali    j
1950
ine šuiei
kateri naj  bi bil vešč strojepisja in  bi tuđi   v   trgovskih   poslih  sodeloval. —
Naslov pove upravništvo »SI. Naroda«.
I&m         nova,  z razgledom  na
B         parli,   dva  stanovanja,
V I đ^ dvor lice, vrt, 10 minut I ■ fj do kolodvora, 2 min. ■ I ^H do elektr. ieleznice, se lili zaradi prevzetfa obrti 110 ceno P^oda. £11 mm Naslov „Prijeten krat(, na uprav. „Slov. ifar.^
1998
S#%Wlaf%9 sko in modno blago a ■ D h ■■ V h fi E M.M S 9 3 ^2 gospode tn dame raspoiilja lili II! Karei Kocian, 11 li I i 1 tvornica sakna ¥ Rnrapolcu. %0 m m %0 mm Viorcl franko. TvornJikc cene
■P^^avBiSlaHBBBaB^Bi^BK^V^^^B^BKB^GMBsSBsSHEI^BV
Nov  landauer,   samo  6krat  voženo
z njim ter kočija se prodasta, ker se
opusti hlev.                  1960
Ed. Suppanz, Pristova, Sp. Štajersko.
i^^J   Velika  i^=>
iIIuiiuLlill ilUUU
aiaiai ^Br my ^bp ^v aiat ^pa        ^p^ ^a^ aiw w z dvema posteljama, jutranjim solncem,
s hrano se tako] odda«
Tuđi  se   spre|me]o   gospodje  na
dobro domačo hrano.
Kongresa! trg a. 3,1L aadstrapje, desno.
Izborno, zajamčeno, zdravju neškodljivo barvilo za lase in brado je
1.  Vi te kov „OdoUne'S ki barva takoj in   trajno,   plavo   (blond),   rjavo in Crno.   1   karton z navodilom K 4*—-
2.  Vitekov „Način", dvojnata, cenejša I vrsta. 1 karton K 2 —.                     I
3.  Vitekov  „JfuclB**,  enostavno barvilo.  1  steklcnica K 1*—.
«a^Bw          ^a barvila so se v
jE^^^kK       tisočih   in   tisočih MpaM        siučajiti izkazala
^SBr    ^bW   "aJ501^3-      Edino
đw*rhiih    mmm\   Pravo   (vse   drugo
4&p*i£jjM   (L^—^k za\Tačajte) iz tvor-
KHSsškžr    '^^IB ni™ kosinetin diet.
ra^       JM   izdelkov tvrdke
^—*^^FraD Kitek & ihg. Praga.
£££: Drogerija jfldrija
I0mt Sttairg. ni. i nasprati glai. ptiti tata Kane dngtriia. Židovska ulica Stat. t
124štev.                                                                                            SLOVENSKI   NAROD.                                                                                            Stran 11.
Dijaški vestnik.
Nekaj besed o dijašltih podpomih fondifc.
Zc precej časa je preteklo, kar je <vkwensko dijaštvo spoznalo, da podporna društva, ki obstajajo v neka-terih mestfti ne zadostujejo potre-bam. Pred vsent je treba poudarjati. Ja ie delokrog obstojecih podpornih dmštev    preoskosrčen     in     preveč
en. Krivda ne gre tu na rovaš _ « ^nih podpornih društev; vzrok teinu je zanikrnost slovenske javnosti nasproti svojemu dijaštvu. Nemo-eo:e ie. da bi obstoječa podporna društva s pičlimi sredstvu ki jih Hitalo na razpoiago razširila doseda-n)\ svoj delokrog. Če pregledamo imenike, ki jih podporna društva vsako leto izdajajo, vidimo povsod Nta imena.    Većino prispevajo   naši*
Ilenami zavodu med privatnimi ose-imi pa so darovalci vedno isti. Ko-•^o je naše inteligence in med njimi Koliko tak ih, ki so za časa svojih »tudij sami vživali dobrote takih nodpor, ki pa se sedaj trdovratno branijo le vinar tega vmiti, kar so prejeli. Na eni strani torej nezadost-na sredstva, na drugi strani pa veliko število prainfikov, to so vzroki, da obstoječa podporna društva ne morejo pomagati v neštetih slučajih. kjer bi to bilo treba.
Slovenski dijaki so torej počeli misliti na pomoč. In kot drugje, tako se je tuđi v tem slučaju pokazalo kot
ajboljše sredstvo samopomoc. Ta samopomoč se je izražala v prejsnih jasih na ta način, da so dijaki pobirati prispevke med seboj in podprli • Vakega prav revnoga lovarivi. Na-^in dijaške samopomoči je bil že v :akem slučaju prav lepo izražen. To vse pa je bilo nezadostno in izkazala *e je potreba ćelo stvar organizirati. Organizacije, ki so se na ta način rodile so bile podporni fondi.
Pravila so bila sestavljena v akademičnm društvu »Ilirija* leta 19O9, občni zbor je isto odobril in s ;em je začela poslovati organizacija, ki bode in mora postati neprecenlji-ve vrednosti za vse slovensko dija->tvo.
Podpornim fondom ie bilo treba : redvsem preskrbeti stalne dohodke. Že dalje časa je izdajala Ilirija ko-5ek vprid slovenskemu podpornemu društvu v Pragi. Vsled nastalega ne-^>glasta med izdajate!ji in onimi. v katerrh prospeh se ie kolek izdaja!, <k*em*a ie »Ilirija -. da se bo odslej Johodek  kolka vporabljal  za lasten
odporen fond. Iz tepa sklepa je sle-:il nekako samo ob sebi drugi sklep, :a se daje ilirjanski kolek tuđi pod-
I^ornirn fondom drugih akademičnih ti ferijalnih društev. Najprvo se je določila cena za 1000 komadov 4 K. ?otem čez nekaj časa se je cena zni-/ala na 2 K. Ce bodo vpoštevala društva velikansko važnost enotnega di-iaškega kolka se bo cena lahko zni-žala tako, da bo treba plaćati samo stroške za tiskamo in režijo. Pod-rvorni fond društva, ki bo prodalo 1000 kolkov, bo imel na ta način cez 19 K čistega dobićka.
Enoten dijaški kolek bi    bil    za
i    *ias veHKega pomena. Naše diiaštvo,
:eprav razbito na mnogo struj, bi v
■ em oziru stopilo kot enota    v    jav-
lost: kar se pa dohodkov    tiće,    bo
:ohodek iz kolka najsigurneiši in naj-
^talnejši dohodek podpornih fondov.
'»ruštveniki posameznih društev    se
~<Jo sigurno potrudili    prodati    čim
cč teh kolkov, katerih dobiček     je
namenjen njim samim.
Druga sredstva podpornih fon_ dov so: vstopnina 1 K. ki jo mora plaćati vsak. ki hoće biti deležeti do-brot tega fonda. Potem pridejo vpo-stev nrispevki javnosti, dohodki ve-selic. zabav in zbirk. V Iliriji smo za-ved!i tuđi nabirahrik, ki daje lepe in stalne dohodke. Če dijaštvo z mla-den^ko navđušenostjo sem zastavi svoje sile potem uspeh ne bo izostal in lahko se naberejo vsako leto tiso-čaki za naše revne slovenske di-*"kc.
Narnen podpornega fonda je odpirati slovenskega dijaka v takih lučajih. kamor delokrog obstoječih podpornih društev ne šega. V prvi vrsti podpira podporni fond elane Jruštva in v drugi vrsti dijake slovenske oziroma slovanske narodnosti. Podporni fondi dajaio posojila. ki se vračajo čez gotov čas z malo od-<kodninot daje pa tuđi lahko zelo potrebnim stalne podpore. Odškodnina. ki ima sama na sebi nekak znak ob-resti in ki jo plača vsak rade vofce ie sama ob sebi pogoj, da podporni fondi stalno naraščajo. Posojila se dajajo za rigorozne takse, takse za izpite, poučna predavanja in izlete in tuđi tedaj če je prosilec v hipni za-A"-i'\. Te točke, kdaj se naj dajajo jila bo treba v teku časa natanč-no precizirati.
Podporni fondi so že precej razširjeni. Nekoliko prej kot Ilirija 'stanovilo si je lasten podporen fond
I  akademično ferijalno društvo  >Bal-
kan« v Trstu. Po pravilih »Ilirije« pa j so se osnovali podporni fondi v »Savi«, »Sloveniji«, »Triglavu«, »Ađri-ji«, »Klubu slovenskih tehnikov v Pragi«, ferijalnih društvih »Adrija v Gorici«, »Oorotan«, »Sava^ in »Klub naprednih slovenskih akademikov v Celju«. Posebno v ferijalnih društvih bi se podporni fondi lahko po-vzpeli do znatne visine in s tem olaj-šali bedo marsikakemu visokošolcu iz svojega okoliša. Žalibože v neka-terih omenjenih društvih za podporni fond ni pravega zanimanja,zaradi tega samo vegetirajo. Naš ilirjan. podporni fond. ki bo po velikosti na dru-gem mestu za ^Balkanom v Trstu, ima letos po tren letih nad 750 K glavnice in 6000 K prometa. V vseh omenjenih društvih je tuđi uveden naš kolek.
Da se napišem nekaj besed o f bodočem delu v podpornih fondih: treba bo, da se podporni fondi med seboj organizirajo. Dosedaj je vsak podporni fond samostojen in le prodajo kolkov oskrbuje »Ilirija« v Pragi.
Podporni fondi naših društev bi si naj ustanovili svojo centralo n. pr. v Ljubljani.
Odbor te centrale bi se volil vsako leto enkrat na občnem zboru vseh podpornih fondov. Ražen tega bi imel v odboru centrale vsak ob-stoječi podporen fond glasovalno in nosvetovalno pravico. Glavna naloga te centrale bi bila zalagati društva oziroma podporne fonde z društvenim blagom, kolki, razglednica-mi, prirejati zbirke, poučevati v prvi vrsti dijastvo, v drugi pa tuđi javnost o velikanskem pomenu teh fondov. V; : -. - a::; ;\i bi iii-T.ila centrala natančno in pazno motriti gmotne razmere našega dijaštva in v potrebnih slučajih pravočasno priskočiti na ponioč. Podporni skladi posameznih društev bi pa ohranili popolno samostalnost: oni bi kot dosedaj dajali posojila in podporo svojim članom in vezani bi bili le v tem o«iru. da bi se morali držati enotnih pravih
Iz denarjev, ki bi se zbirali v centrali bi se dajala lahko kako posebna stipendija za revne in nadar-jene dijake. za poučna potovanja in izlete, za znanstvene spise itd. Od-visno bi bilo vse to od velikosti kapitala, ki bi bil na razpolago. Pa tuđi misel na dijaške kuhinje, dijaške dome in dijaska zdravilišča in letovišča nišo samo fantazija, to bo pripoznal vsakdo. ki pozna silo enotne organizacije. Iz krajcarjev in vinarjev se naberejo tisočaki in ko so ti enkrat skupaj, potem kapital hitro napreduje.
Stvar sama na sebi — mislim namreč podporne fonde — je dobra, in beda naših visokošolcev sili, da iščejo vedno novih potov in sred-stev, da si olajšajo življenje.
Vse je odvisno od dijakov samih: če bodo hodili krepko po potu naprej. ki jim je od njih prednikov zacrtana, če se bodo našli možje, ki bodo obstnječe fonde spopolnili in organizirali, potem celoten uspeh ne more izostati.
To je tuđi namen teh mojih vr-stic. da bi naši kolegi sprevideli kako velikanske^a pomena je raTno za slovenskega dijaka samopcunoč, v kateri naj iščejo v bodoče re^itve.
Khib    slovenskih     farm.icevtov.
Baš v jubilejnem letu    naševa    društva se je  ustanovil    pod     njegovim okriljem   stanovski   klub     slovenskih tarmacevtov.     Doslej     so   slovenski farmacevti razkropljeni in brez vsa-kega stika med seboj posečali različ-na vseučilišča in tako se    ni    vedelo nikdar koliko jih je. kje študirajo in na koga se v domovini lahko računa. Naši slovenski lekarnarji vsled tega neorganiziranega nastopa farmacev-tov nišo mogli računati  na  domaće moči in bili so primorani,    vzeti    v službo tujce. dočim so morali iti naši slovenski magistri po    absolviranih studijah prosit kruha k — Nemcem in Lahom. Borba    za   obstanek    in vsakdanji kruh je na ta način v mar-sikom zadušil čut do   domovine    in naroda:  postali so renegati. Vse to je bila velika škoda, kajti farmacija postaja v naši domovini vedno važ-nejše narodno gospodarsko vpraša-nje. To pa se more resiti   le   potom globokega in sistematičnega prouče-vanja danih razmer. — Le*os    smo torej ustanovili v Pragi pod okriljem »Ilirije^   stanovski   klub    slovenskih farmacevtov, katerega glavna naloga je potom statistike naraščaja, le-karnarjev itd. proučevati    narodno-gospodarsko vprašanje farmacije na Slovenskem. — Važna točka v našem programu je nadalje ta, da se skuša vplivati na lekarnarje v domovini, da krijejo svoje potrebščine iz slovanskih in ne iz nemških tovaren. Mnogo se je delalo tuđi na samoiz-obrazbo, kajti le strokovno izobraže-ni ljudje nam bodo mogli    koristiti. To skušamo doseći potom strokovno-znanstvenih    predavani,   izletov     v
I strokovne tovarne, posečanj raznih znanstvenih kurzov, ustanovitvijo lastne knjižnice itd. To je naš program in tega programa smo se držali doslej, držati se ga hoćemo s tem večjo vztrajnostjo nadalje. Z veseljem konstatiramo, da je ustanovi-tev našega kluba izzvala v domovini gorke simpatije ter upamo, da nam ostanejo naklonjeni vsi naši do-brotniki tuđi v bodoče. Na svoje mlade kolege pa, ki se v kratkem po-dajo na visoko solo, apeliramo tem potom , da se kot en mož napote v Prago, kjer jim je odprta pot za strokovno delovanje, kjer ima priliko, izobraževati se in proučevati visoko razvito češko industrijo — vabimo vas, mladi tovariši v slov. akad. društvo »Ilirija« in v naš klub, kjer vam je zasigurana odkritosrčna kolegijalnost! — Fednr Gradišnik.
Slovenski dijaki!
Kupujte šolske io druge knjige
ter vse šolske potrebščine
v Narodni knjigarni.
tfudi nasledki, ki se ponavadi iz-dmiju iz uavidczno prav brezpo-membnih želodčnih težkoč, se ob pravočasni rabi »dr. Rose balzama za želodec« lahko popolnoma ubra-nijo. Pristen se dobiva v tuKajšnjih lekarnah in v glavni zalogi B. Frag-ner, c. in kr. dvorni dobavitelj. Praga, 203 - III. Olej inserat.         XI. a
Moška moda 1912 je se vedno risana in živih barv. Zbirka moške-Ka blaga, ki jo ravnokar razpošilja /nana tvorniska firma za sukno Sie-j^el Imhof v Brnu, obsega izbiro naj-rnodernejših kamgarnov in ševiotov po čudovito nizkih cenah. Privatnim odjemalcem daje direkten nakup pri Siegel Imhof v Brnu priliko, se preskrbeti z modernim in dobrim, pri tem pa nad vse cenim blagom.
Ustna voda         ^^^^^^l^t \\^^0^^^ Zobna krema
SflLVflTOR
gumijevi podpetniki
Nedosegljive   trdnosti.
Glavna zaloga: Anton Krisper, Ljubljana.
------ —  Dobiva mm povsod.   -.....—------
zobobolu io gnjiii iob
liborno delule dobro znaaa
antiseptična
Melusine ustna in zobna voda
U utrdi đleuio in odstranimf«
neprtjetao ***o tx mmt 1 stoklemica * navodlloai 1 kroao, Dežetna lekarna Milana Leusteka ▼ IiittMfaai, B«sl|«Ta costa *t«v. 1 poteg Franc Jo2efoveft jubikjnega mosta. V tej lekaroi dobivajo zdravila todi elani bolničkih blagajn jaž. Želeintce, c. kr. tobačoe ;     tovarne  in  okr. bol. blagajne v Ljubljani.
M«lmsin*»astma tai sobaa voda,
;     Sunja,   Hrvaško,   22.   februarja   190a
Blag. gospod lelcarnari Prosim vljudno, pošljite mi zopet !      tri   steklenice   Vaše   izborno   delujoče '    aatfaovtfaao aiolBalB#*aatao sobima ▼od«, katera je ncprekosljivo sredstvo ;      zoper   zobobol,   titrja   dlesno  in   od-*      stranja   iteprijetno    sapo   iz   usl    Za ohranjenje zob in osveženje ust jo bom :     vsakomur kar najbolje priporočal
Spoštovanjem <        Mato Kaurinović, kr poste meitar
Perje
za postelje in puh
priporoča po najnižjih cenah
EMIL   KRAJEC
preje F. Hiti
Pred   Skofijo   žtev. 20-
Zonanja naročila se točno izvršujejo.
Fr. P. Zajec
Ljubljana,   Stari   trg   9.
Kot prvi edini slovenski oblastveno konce sion. optik in strokovnjak priporoča svo
optični zavod
kakor vsakovrstna oćala in šćipalnike, toplomere. zrakomere, hygrometre, dali-noglede vseh vrst, kakor „Zeiss, Bnsch, Ooen41 itd., ter vse v to stroko spada-Joće predmete. Vsa popravila iivršnjem toćno in solidno v svoii e električnim obratom urefeni delavnici.
Zanievajte  cenik,  pošljem   ga   zastonf.
r|^^|           Ustanovljeno 1845.           HjH^^H
parno barvarstvol ter kemično čišćenje in snaženje oblek.
II  Apretura sukna.  ..
"JOS.REICH"
■ Poljanski nasip - Ozka ulica \\. 4. | [      Sprejemališče    I
Selenburgova ulica st. 3.
L - Postrežba točna. Solidne cene. L.
I x x| x |x x|
ii Ljubljani Đunalska cesta 21
Velika zaloga
steklenine, porcela-
na, svetilk, zrcal,
sipi kozarcev, vr čkov
L L d.
gostilniška in kavarnar-ska namizna posoda
po najnižjih   cenah.
FlKieliir
Llubliana, Seleoburaova ulica St. E
priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnih
pušk in samokresov
liniik pitrrttfiD. rah mi kal« (licikln)
kakor t«dl
■■etilni nhI io naiDih »Dal.
Popravila pušk, samokresov in biciklov
toćno in solidno. Cenovnik zastonj  in postnine  prosto.
Mški vedja
spreten Korespondent, zmožen slov., hrvašk.,
nemšk. in laškega jezika, stenograf in stro-
jepisec,   vešč   knjigovodja,  29   let  star,   ne-
cženjen, doslej v tujini,
želi   primernega   mesta v domovini,
Cenjene  ponudbe   pod  šifro   „Sreća   100" na upravništvo »Slovenskega Naroda«.    1922
Potniki in Izletnik! v Trst
dobijo  snažna in primerno cena
prenočlsčn
pri Hinkn Kosiču,  voditelju go-sn'lne članov N. Đ. O.    1852
v ulici Carradori šf. 15.
Pritlični prostori
in stanovanje
V hiši v Židovski stezi št. 4 se s prvim avgustom oddajo
za izvrševanje kavarniške, gostilaiške ali kake druge obrti pripravni pritlični prostori z obsežnimi kletmi in stanovanjem v prvem nadstropju s pritikli-nami vred. — Ta hi^a se tuđi pod ugodnimi pogoji proda.— Vprašanja na:
gosp. Leon Levicki, Gorupova ulica štev. 4, I. nadstropje.   195S
Vinko jTiajOič I valjtni in v Klija
^——    (Kranjsko).     ^-^-^^
Največja proizvajanja pciznano naj boljših pšeničnih mok in krmnih izdelkov. ki izvirajo iz najbolj izbranih pšeničnih vrst. Proizvodi vzamejo jako veliko vode v se in dado kvantitativno nedosegljiv pridelek, kar je zlasti za gospode pe-kovske  mojstre  neprecenljive vrednosti.
i                  Zastopstva in zaloge:           34
V   Liubljani,   Cerknžci,   Trnovem, Podgradn,  Trsta, Puljn, Iteki, Zadru, Splfetu, Ercegnovem, Rotoru Sv. Laciji ob Soči. Beljakn, Celovcut Ino mostu,   Đolcanu    in   Tridentu
Brzojavi:    Valjčni   mlin,   Kranj.
Lasne kite
2    najSineje hakovosti po 5, 7,
aJi   9  in 12  kron  —  vse vrste
kQ   lasne podlage in mrežice —
&»  lasulje,  brade in   druge po-
W) trebščine za maskiranje vse i/7 po zmernih cenah priporoča
S Stefan Strmoli,
kj       brivec in lasnicar
Iljubljana, pod Jranco št. 1, (zravea ćevljarsbega mostu). lzdeluje vsa lasnićarska dela solidno in okusno.    Cena  za  delo  kite 3 K. Kupuje zmedene in rezane ženske lase po najvišjih cenah.         1788
f Ohranitev zdravega j
želodca      I
K«TMi   poplavimo   ▼    jhr*nitTi,   poapeier«njii   in    I
ur»Tn»T»njn prebavljenja ter odstr*nitvi soprnega    I
telesne^a   sapr^j*.     Preizkušono,   i*   ubrano naj-    I
boljiih   in   najbolj   učiakujočih   edr»Tilnih   zeliii    ■
s'^rbno   pripr»Tli«no,   tek sbnjajoče,   prebavo po-    ■
-ipesuirtč«   in   »otino  oilvairtioče   ilomaoe   z^ravilo,    I
kl smanjia)«  la ođatranja znane naaledke ne-    I
smemoatl,  alab«  Otete,  prehlajenostl  in *opr-    I
n«9m telesnega zaprtja,  n. pr. gorećlco,   nape-    ■
njanfe,  premilno  troritev klsllne ter krene bo-    ■
lsfttoe.   le   DR. ROSE   RftLSAM ZA lELODEC  .     ■
lekarne B. Fragner v Pragi.                                 ■
^VllUOl      nine nosito       /£      |2# VA I
^^   varstveno mamko.          V^^HB^I^^'' I
I   Glavna zaloga i lekarna    i^Jso^    I
If.  B. FRAGNER,  mX
^B                 l a kr. dvorili dobavite)}                ^^T
mm   ,Pri crn cm oriu', Praga   Mm
II        lila strni 203.   Ood Herndovl riict.      1«
^M         Wa¥pwifltan|e p« poifl nak daa>        ^^
■^     ataktortaa 1 K. Ako poiljetepo poati     ^H
■ B    naprei   K t"50,   dnbite 1   malo stekle-    ■■
M^M   aico,   ako K f-M  eno veliko »tekle-    II
U^m    iioo, «a K 4-T9 Jw veliki ateklenici,    Bi
S|W    sa K ••— 4 relik« itekL, U KH«—     ^KM
M^r      pa 14 velikih ■tekleaio poitnine prosto     ^BM
■p/        na ▼•• postaj« Av*tro-o^r. monarh^e.        ^Kl
Stran 12.______________________________________________________SLOVE N SKI   NAROD.                                                                                                  124 štev.
n A$|f A morsko kopallšče
V^Vl\jlV«l               na krasni pcšceni obali.
^^M w—m—mmmm   DolffO 1050 Bft.    •"     ."     •"     afoftVa*  EVftZft S  ataka.
^^^  mmmW^mWmmm^tmWKm   prospekte na zahtevo   poSilja   Ipnif«   !&•■>» )•»•».    \g^
otok Krk, Istra [g] S O L. N C K E    KtPELJID
llllillli I Prva Rranjska mlzanka zadrapa I
I ^i^Sit^l^^f^   Ea»J------------v ^ Vldu nad LJublJano-------------I
1 wSh   '         "*' f"    ^1 I*1-1**- |a»lwi — wpwti W«. ust. Vižaaitf tasM krti I
I U            -t'r-.      I        liZild[1 ^laniU S  ^1*"1  Obr3tln!  Ia   C™   illC-
■   j£Lf        ?..        ^   i-'r*.     I          Velika   zaloga   spalnih,   jejilnih   in   salonskih  oprav,   I
■    "i         >              2Lj>f    1           vseh vrst in slogov od preprostih do najnovejših,  po  I
■    r    v-*^         *         t-:     ■           najnižjih  cenah,  brez   konkurcnec!   —   Izdeiuje   vsa  I
■                                               V*""1      pohiStvena   in   stavbna   đela,    oprave   za    hotele   in   I
■                                      :        E                          sanatorije in druge javen zgradbe.          525  I
Bal                                                   *"""                 '    ^         kas                                                                                                                                                   ^^                                                         I
■    .                           ^       I          Zaloga   v St.  Vidu   nad   Ljubljano.   —   Proda ja)na v   I ^^^^^^^^^^^^™_^J          Ljubljani,   Dunajska c. 18.  hiSa Kmetske   posojilnice. ^^^I^^^^^^^l             Ceniki na razpolago.               Proračuni ia nacrti brez plaćao    I
Revmatizem pi^l         Protin         |lZZll        Ischias
SJfta*    Otvorjeno od 1. aprila do 1. decembra.    ~aaj
Hhke   eene   kator   .i-y4e-      *..._;>      .su   -hn::.etr..: .    r.  \o            «4   L   Mptenibrd   do   1    J*nl}a   25         popast«
C«doviti adrvvtlai msdoIm   n   Itadioaktive termalM kapeli 35 -44  Calzija.
KRAPINSKE TOPLICE.
-   PUs* zdririjeije s terailai f*at,  —  Razpošiijaajs ternutie vode.  —   Obi&k <KHH) oseb.   ::
HRVASKO (Hrwaika Svica).
Biwiwl ■. ■■■■■! in, i ihie,   hdka« kapeli.   taag«.                   —   Procpekas   im   pmtmmtim  4qp»  tapliiko   r»mateti*tvr>
■saplaate tBjBMb HnaSko     - / ;ra\... . ^s, .......... mam,  pnknmm pvfc, MH«,  ■<—■ililhi mUo«.   Mala«
O1   i.   ---»•»   H •■   I-   »»»lija  na   i-!rr~                                Sot -fee      ,---.-. .A   ■•■..-••»Uji   prjfc^   "u::i-.   te- >.-«jij.; =   i>un šj ■ 1r jt ■     avtalSA»
Mlai «■■■■%■•> pci wiakm ob 5- ur; *j minut p ipo. :ne     Ju ij*.  av^usrs IflMlIM MBBtMl BI BaaiMMI Ba9jH k
*bk» ob      pepok*«?   M t MatBBkn i« L »kiiK ■ i^t te ■»)■*• lMa«r m^b ta *■*•• — N- M«>»ifci
pOflOjt Z*l*Oi^-K(Vf^tB^k*  TvpBaV  kon;»^i   orr bui   p..    v ^k.h  ot»    IO.  ari  i*  ai«« ^»pstdac   in    4.   v   11   aaaat   po-I ulilii    — Po*«{ navTd«:h  čoaov  se »oiovi   al:  avramobriT  *■ *■■& amcih od   T    apTi?* do 1. decemhrm  ia k vlakom
_______- -     ~-   —-----        na   pc<* jitt g   mfocito   T-f«w4*f   od   raWMtSB}MHi   BaiBlBH^hAk   VajHBB*      ^^"^ - - - ~
Potniki 1 Severno :n Južne Amerike
se vozijo sedaj le po domaći avstrijski progi
Nslio-taita
Trst — New Tork, Bueoos Aires, Rio de Janerio, Santos itđ.
1    x   Bijiovejšiai   brzopirmki   z   dveai   vijikoma,
I    elektrkiM rusvetljifo. brczzičnim ftnojivom, na
kitPTiH  ie u vsikeri i«teikA  nreskrblieno. da
===== *I©!m dovolj ćfttnaie hrne ? vinom,  stež kmh. posteljo, ktpelj itd. ===
0H8E P&g!!IR11f: ! Sm« tanka tuko Mtati i Julio Amerike nakiti u Ani.
VsakoTrstna pojasnila daje radevofje brezn4ačao ia nrođaia ?oz«e liste rfami zastopnik 2a
Kranjsko, Štajersko ii Korosko
S1M0N KMETETZ, Ljubljana, Kolodvorska ul. 26.
Ozdravljen bolezni v želodcu v dobi 80 let.
Vitez del' Hamai star 80 let, je već kot 30 kt trpel bolečine na želodcu, uporabil
je  brezuspešno   (pravi   on)   r2zlična   zdravilna   sredstva   n. p.   zdravilo   od L......   od
M ..„...,  te!o  mostarđno semc.   Nekega dne se mu je  priporočalo vzeti   po vsaki hrani
eno Žlico praha ogija Be!!oc. Skozi 10 let rabim to sredstvo in od takrat ne čutim nikakoršnih boiećin več. Odpravljam redno natnrno  potrebo  brez  vsakih  oyirT  in   od  tistega   časa  uživam
mzdravje kar je kljub moji starosti pravi čudež. V resnici radostujc, da se uživa oglje Belloc po vsakem  k »silu po 2—3 žijce, da se v nekoliko  dneh ozdravijo žeJodčne bolezn     da, ćelo z as tare I e bolezni in take,   ki se zopcrstavljajo vsakerau  dru   .mu zdraviln. Oglje Belloc provzroča prijeten   občutek v želodcu,   daje tek pospešuje prefcavo in od stranju}e telesno zaprtje, oglje b Iloi. je neprekosijivo   sredstvo proti   težavam   v   želodcu proti  mr -enc ki    je   posledica     slabega   prebavljanja,   proti     gorečici,     proti   vzpe, * *          ^      havanju,   kakor   tuđi proti vsem živčnim   boleznira želodca  in ereves,
* V*       \ v w        1                NajpriprostejSc   sredstvo  vživati    oeije   Belloc v  prašku je
vitez oci Marna I.    đa se v jnjpjci na čisti ali poslajeni vodi pomeSa in naenkrat ali t presledkih spije.
Oglje Belloc lahko samo koristi, škoditi pa ne more, v kakršnikoii množini ga rabimo Dobira se po vseh lekarnah.
Poskušali so oglje Belloc ponarejati,  ali $0 te ponaredbe brez učinka in ne   ozdravijo t\kć, ker so pač slabo pripravljene.
Da se izognete vsaki pomoti,  pazite natančno na to,  da   je  na  vsaki   steUlentci   ime Belloc in naslov laboratorija: Maison L. Frere 19, rue Jacob, Pariš.
Oni, ki se ne, morejo privaditi ogljev prašek pozirati,  naj vzamejo raje pastilje Beiloc. 2—3 pastiJje po vsaki jedi in kadar   nastopijo   želodčne   bolečine,   zavzeti   zadostujejo popoiTiina, in i majo isti gotov ućinek. Pasti I ie vsebujejo cisto oglje Belloc. Zadostuje v usta jih dati, in s siinamj, kl jih raztopi, polreti.                                                                        1989
Dobiva se v Ljubljani: Lekarna br. Piccoli, lekaraa Sušnik, !ekarna U. pl. Trnkoczy A. Bohinc lekarna Pn. Mr. Jos. Čižraaf.
Krasna   umetniška   reprodukcija  w  wet  barvah
/viniviTi; «mKoii\icji;% 1: kuke
PRIMOZATRUBARJA
■■    USTANOV1TELJA   SLOVENSKE   KNJIŽEVNOSTI    mi
lMm\        l«9*t otouiiiki »iO¥tMk» Mit. Ta        LC6
WMA          reprodnkclfm jm »pUli Ba|U»*a 1b ma|-          S^Ll
\m[^          dO¥Tsenei*a  kmr   |lii  ttnai-^   Slovenci.          ^%«l
%SOk        Cena  s poito  kron 3-2O        GB
IHARODHA KHJKJflRHfl ^K ""
A. KUMST
Židovska ulica itev. 4.
Velika zaloga obuval
!•■!■•§• tx4«ika M tem«, nospode im o&oke je vedao na l*bero.
V&akrtoa   naročita   se   izvršijejo   točno   in   I
po niiki ce«i.  Vse mere se shranjajejo in  I
zaznanmjeje. — Pri zuntnjih naročitih oaj   I
se blagovoli vzorce poslati.        40  I
Tonr
prvi In edlni slovenski uglaševaLec in trffevec glasovirjev
Ljubljana, Poljanska c. 13.1.
6 laso viri e, pi*-
^^^^^BMHH^^HHaE     nije i/ rrv^viit-
I^^^H^3^5^H^^^H        nin   dvornih   in
^^^KtOlE^S&k^F        komornih   tvrdk
^^^KHBptT    W        imam    v   lastni
jL Jw3S        (§00      zalomi      bogato
^f^j                izbiro po sotid-
^^Tp                     nih cenah. Jam-
^M0i                       čim pismeno   lU
let!   Tuđi   stare
clasovirje imam vedno v zalogi. Vgla^evanje \seh sistemov glasovirjev in harmonijev ter vsa popravila izvršulem precizno in ceno. Stare clasovirje ugodno zamenjam! — Glas-beni Matici in drugim slovenskim zavodom ugiaSuje glaeovirje  izključno Ie
koncEsiionirana Mka 6. f. ]nM.
ii k svoji!
[nt^^ Zastonj
^^JBBBBl &ko naenkrat na-
:   Z a s t o n j  ;
dobi vsakdo 1  album in 200 igel, ako naenkrat naroči   10 plošč.
Gramofoni že od 21 K naprej Avtomati ie oJ 80 K naprej
tndi na prav prisaerne mesečne obroke.
Posebno ugodni na^up za gff. gostilničarje. Vsa popravila pramofonov izvršujem v svoji lastni delavnici točno in solidno. — Glavni zastopnik največjih tvornic, kakor znamke Angel Zonophon, Favorite, Odeon, Jumbo idr.
Preprodaj alci dobifo popust
Zahtevajte cenikf pošljem ga zastonj.
Fr. P. Zajec
LjubSjasia, Stari ti*g 9.
@SH3 SH® ® B13
Josip Stupica
jcrnaenar in sedlar
v Ljubljani,   Slomškova   ulica  št. 6.
Priporočam   svojo   ho^ato   zalo^o   najrazlicncjsio
konjskih oprav
—   krasno opremljen«
kočije, druge vozove in najrazličnejšo vprežno opravo
katero imam vedno v zalogi, kakor tuđi vse
druge v sedlarsko obrt spaJajoče potreb-
ii ščine, že obrabljene vozove in ::
■■             konjske   opra*«(    ——-^^—
BHllIli ®IIIII Uli
Wm trgovina I
Haih                   I
ročnih del   i
iem jagerI
v I^ttbllani,             I
Židovska   ulica   Itev.   5. I
Predtiskarija | I | | Tamburiranje I I Montiranje :-: | | I     | Plisiranje :-: :-: I
3  ■AtfftHnHH ■   **** x*t«tnikaf veftčega slovenskega [=
Hl  lili I MIlaT II   ^ hP¥m*k°fl|l» nemftkega in ttali]an- S
U  lili I Rln II  *ke«B Jezika, papirnate ali sorodne |d
m  V|| | I1IHU  "trdke, spre|me večja tovarna za }=!
ml  I   U | lllllffl  Uk°l ali PO»eie. Dopisi s sliko, ki S
{=!  ■   ^ — ■■■■m«M   se wn6f  na| 8^ dopoSljoio pod šifro {={
ra H8talna slatka" a« uprarniitvo 9,Slovenskoga Naroda". 1953   =} r3[511SlnUolCT151lDllnynlt3f3fo)f^f51CTfolfnl[Dllnl|a||anDlfnllDl[^falfnl^
I Prava io neprava Umi U:: Opatov piapoiščak.: I
| Povest.  —   Spisal   Blaž   Pohlin. |    | Zgodovinskapovest.SpisalIv.Remec. I
| Cena broš. 1 K 60 vin., vez. 2 K ^"^ Cena broš. 1  K 80 vinn vez. 2 K I |  50 vin , s pošto 20 vinarjev več.  I     I 70 vin., s pošto 20 vinarjev več. I
I        | Ti   najnovejši    zabavni   in    veseR    knjigi    priporoča   najtopleje |        I
"]<arowna knjigama v £jubljanL|
M_:^i Združeni cevliani
I ri°^°^^ItSwoo~  v Ljubljani, Wolfova ulica št. t4
I priporotajo svojo bogato zaloga oboval ia poletno sezijo.      ^^._____
| Vse vrste moskih, damskih in otroskih čevljev        m&^MSSM   I | Gumi za pete,  vrvice,  zaponke,  čistila itđ. ^^^^Sm^^^mm,   1
I\mM\ ia prave oorske in lovske izvije. j^sj^^^^P^Sii ttici, sprejemajo se ludi popravila. jjE^^^^S^^^^^^^^^^^^^H^^BS naročila proti povzetju. — Zahtevajte cenike.                                                              I
Zadruga rokodelsklh In soroih oMov v Krasiš
javlja članom zadruge, da se vrši od
18. junija LL od osmih zjutraj naprej
pzkniii! prijavljenih upi.
Preizkušnja se vrši v prostorih zadruge Hotel Nova Pošta
K   preizkušnji   so   pripuŠčeni vajenci,  katerih učna doba je potekla, in so se k preizkuŠnji pravočasno prijaviH.
Konćni rok za priglasitev poteče 10. junija 1912.
1930                                                                                  B«   JGgliCf   načelnik
|    Cenj. občinstvu iz Ljubljane,  dalje turistom, izletnikom in društvom    |
oaznanjaro, da sem zopet prevzel                       1981     ■
zdraviliško restavraeiio I
Iv Kamniku               I
io se bom zlasti trudil,   da cenj.   občinstvo   postrežem z dobrimi pi-     I
jačam i in izborno   kuhinjo,   solidno   postrežbo   ter   reelnimi cenami.     I
V nedeljo, 2. junija ob 4. pop-             ■
Iflobrodeloi koDtert h pogoreiie i \wrnm.  i
Igra bamniški salonski orkester.          I
Vstopnina 60 vin. -- preplacila v dobrodelni namen se hvaležno sprejemajo.     ■
a    Obilega obtska prosi                                  Ferfl. Michl, restavrater.     ■
Piipoiočamo
damsko in otroško konfekcijo
zelo solidne tvrdke
NI. Kristofič-Bučar
Velika izbira, posebno t
fini kostumi, prašni ptašči in krila
izdeiuje tuđi po meri.
noćne halje, predpasnike, punio, mođerce, športne čepiće in klonučke.
I   Potrebičine za otroke in novorojončke
1                                         « naj««čji izblri.
I  mt Poiilja na ixbiro iudi nm deželo. ~wm
124 Ste*.    _____________________________                 ____               SLOVENSKI   NAROD._____________________________________________________sttan 13'
SSSSIBHBIBIII
Edlna zaloga
izvinili nnH inlin.
Avstr.-Ameriška zaloga čevljcv
Ljubljana, Puova ulica 11
foltolfollp^'oltplfpltnlEIBnBIIBIIH
Od dobreso noib ollšc!
Sup Ko. ol. teta siv. strsjev
LjiHjaia, li. Petra rata 1  ■   Kraj.  =  Mm.  ■  Uno mesti
Alionz ^ Breznik
■oinl l»¥edcwec   i««   učitelj   Glatbene   RLatice.
5tjveč{a in nalstarejša trgovina !n izposoievalnica klarirjcv in bar-saraiiev. Velik ans ka zaloga vsega flasbenega o rodi a stran in mnzikali]
C kr, avstrfjsk. pošao-       I I rt Kl i ono        knnrrrocn*     ffcr    Čt      1 ^         i»*lo-.   brrojavfcaai
^^^^*         Klaviri« ćv;>rnc tvrdke Bdsen-                ^^
^■H^T        dorfer, Cxapka. B6lxl & Heitz-             4§*v^L
^E^JE|ifipy^BjjB    Imklfučno edini zastopaik za           J^^*^.
B    Mk miF          SLas        iakomur, da si  po kolikor mo-   ^^^^^&*sk ^j5r*(i^^r
^TTB                          d  mafbiie  <H»rofc«  fcr#*          /   ^  *S
p-sr-.er.             *t<  -2ra-:i:^    Star:  Kia\ir:'   r.-vjjr •■ i* ■     *   laaaeno.   *TpniOJrTnlni« Mf-
nliia. Popravila in uolaieranje vs«n glasfetl na*ceneie. Preigraat kiayir|i vedno v :a!ce\   Violiac, citre, kitare, tamburice, harmonike, telov. rogovi   n ftnue po to-
varnišk;n  cenar.. —  Ves dan  odprto'
I        _    :_____^~A—!L.___^
I    r             vsrfi vrst se dobe po najnižjih cenah ▼              "I
| Narodni knjigarni j
j   n            v Prešernovi ulici št. 7.            ::   j
iMliana   f1^. Š3VČJk ZiWa ni. ?.
puškar
pnporoča svojo voliko zaiO^O raznoTrstnih                    5®
pušk in samokresov   I
lastnega izdelka, kakor tuđi toolfiiskili, salakik >n iottili strofo I
preizkU&enih pttSk,   za kat^rr       rr,^ rn  za dober   strel.   fosebno   pnpo-  I roćani  lallkO   trOCOTka   m puške BOGk  s Kruppovimi   cer mi za brez- I
dimni smoćnik. —  Priporočam tuđi                                 I
veliko zalogo vseh lovskih potrebščin     I
p^"    po najnižjih cenah.    "M                     I
Popravila in naroćbc se izvriufejo toiao la zaaoalHv^         I
Cenovniki na lahtevanje zastonj in poitnin« pt-««t*«            I
Avfiust Repič
todar v Ljabljaai t Traoveai,
izdelttje ii popravi ja vsakovrstne
sode
Kupuje in prodaja  stare vinske  sode.
Blaž Jesenko LJmblJana, SUrt trg 11     | pri poro ča                          N
klobuke jlinike cilindre, čepiće itd.   1 ==   najnovej&e  fasone  =====   Q po najniiji ceni.       B
Unstrovaai ceniki zastonj ia poštnine prosto.   9
Hajcenej&e
dežDike io solnenlke
domačega  izdelka priporoča            I
tvornica  dežnikov io  solnčnikov
Jos. Vidmar
Ljubljana
Pred Skofijo 19 —   Prešernova ulica 4.
1111191 UIKSl Uli!
Fr. P. Zolec
Ljubljana, Stari trg 9.
Predno se obrnete drogam, og^ejte si mojo bogato zalogo pravih, najfinei>ih švicarskih   or   iz             M^
zlata in srebra, ore            wV.
za dame z diamanti               JT ^^k
niče, uhane, vratne   ^I^^^^^^^^L verižtce,   poroene           ^PI^M
in druge prstane,       JŽ9*   ^^^^k
krasne nastavke iz   /ćž^n^Šs.  ^B^^
kina   srebra,   na-  £f*    /^i^r^
mizna orođja   itd.  »^     ^^Jjl/^M
Xante /.(U ceaik,  ]^<±J%yWM
pošljcm    ga   zastonj!   ^m^mmb^sn^^^^^^
Vsa popravila izvršujem v svoji lastni ::       delavnici točno in solidno.        :
Teodor Kom
(p«pr«i ■•■rik Kom)
pakrivalec M ii Nepar, ipelialet stnlmdn. tir instalater vodovodov
LiDUiaia. Ptliauka »da st. i
Priporoča se  si. občinstvu   za izvrše-vanje vsakrSnih kieparskih del ter pokrivanje  z  angleškim,  franeoskim   in tuzemskim škriljem z
z izbočno in ploSčnato   opeko,  lesno-cementno in stresno opeko.
Vsa stavbinska in gaianterijska kle-pareka dela v priznano solidni izvršitvi.
Bitu ■ MMfsfci iprm. hsldtljtu ptstda. Poprave   točno in ceno.
Pr«rać«ni brczplaiao io post. prosto.
•    ___                   ______               ___
I  Umtmmmvlimmm 19SS.                       1335                       T»lefo«   4te«. &&A*  I
I                   Halstar^lia troralc« poći ta ognjlič                   I
I tfs RndolI Gebnrth, Dnnaj I
I \£?             V. Kals«rslrasse 71, na egln Burggasse.           I
r^^ttlaiHtte MMl Kotialoiti in Jtroi. oonE ogniilt zakno,kopelDib io peti za Okaoie. I I^Sk     : Vse vrste Irarilnlti in trajnofloritoiH peti.:   j&sssrJl
P^rTB Plinove peči in plinovi kamini> rali^fTI
I^^2^^^    Spedalnl katalogl gratis In franka.    f}S^^.1^1
11887 - 1912     __________________|   1887 — 1912 WV    Prosiva,   pošljite   po   vzorce.    ~W
V. J. Havliček in brat, kopališče Podebradyt Češko.
Predobro   znana,   leta   1887   ustanovljena   izvozna   tvrdka* Modno blago — cefirji   — pomladne in poletne novosti 1912.
Kanafas, brisalke, iepni robei, platnine, namizn ej       ^    ^^^ in kavne garniture, batisti, pralna svila itd., itd -I ^A^^
I! Damasti — opreme za neveste !   |  f^St s5 zavoj s 40 metri sortiranih ostankov pralnega blaga v kosih f     ^*^^     ^^dSm^m^  jWMMBEm po 2—8 m posiljamo za 13 K s poštnim povzetjem franko, I     CS^^j^fK/^^^ - *SlFl»Jf         [ od teh ne posiljamo vzorcev. Havličkove tkanine 1 kos«!    M^^£^^fS£mf& '    «SBf      " py Izboren  nakupni  vir. -^p^    |   ————^^^RtoSmmBti39EaiiSBIKSB3/^    ■ s:    55    XXV.  poslovno   leto.    it   ss    I         i-^.^"^^^^^^^^Bd^Bt^^^^*""^"^        ■
■taa^^—■—■■—^^—mm«    i       i      gaj
I Naiceneiši nakup zas 1
■    špeeerifsko blago, lroliiii|sko in žlvinsko soL Fetrolej,    H I   tndi v originalnih piočevinastih kangljah, obdavčeni in    S B   neobdavčeni boocin (za motorj© in avtomobile). Gaso-    S
■    Ud. ligroln (sa razsvetlfavo). Enrilno oljd za Dieselove    S
■    motorje. Vseh vrst strojna olfa. Parafin. Vse mineralne    H
■    vode In vsi proizvodi Izvlrkov vedno svezi v zalogl.    9
^B Ljubljana, Kongresni trg 10. mm
^^^^I^^H^HIV^^^^^H^^^I^^^^H^^I^^^^l^H^^^^^^^^H^^^^^Hi^^^^H^^^^^^BIB^S^^^BflBflill^^^^BSB^^^^^^^BVIHSSi^PiSvHS^^^^^^^^^^^^^l^^^^^^Kll^^^l^^^^l^^B^^Ba^HI^^^^^^^^^^^B^^
XXXXXX        i9"   Najaiije cene.   -*g        KKXXXX
xxi                                              "nxx
XX    T                  i *v.        ■    ■   ii      I         XX
xx   i mi9i'?89 iifltiif'fiii I   I  Niftlir 'XX
** lDVSIiii pllliiiliii J. J. HoJIdS ^
2               Ljubljana, Turjaški trg štev. 7.    237      |
cg                                                                                                                                                                4
8       SV      O        VI            M                     V   |Vg               h
flTI                       SS   ^B   >^k^I   M>    I Bs    ^S^ B9 ^l       ^h ^H^I         ^H    ^■^h   ^l  B H Vi ^B  Ba  19      Mf ^P ^B ^l ^l ^l  ^H    ^H     Bl     B ^l   ^^^^h                     ^*'
oa za spalne ln jedllne sobe, salone In gosposko mZtt Sj^ sobe. Preproge, zastor}!, modrocl na vzmai 25 XX            iimaatl modrocl, oiroski vozlčkl iid.            XK
XX_____________________________XX
XXXXX3C      Smr   ^aisoUdnejše  blago.    "1*!    JxXXXXX
i---------------------------------------------------—--------------------------------'
Najcenejša io najiiitrp vožnja v Ameriko s ftarnikl „Severonemškega Lloyfla" I
;      s   eesarskimi   brzopainiki   „RAISER   WILH£LMlfv   „KRONPRINZ I Wn.HELM", NEAISER VILHELM d. OBOSSE11.                   I
Prekomorska vožnja traja samo 5 do 6 dni. «■   I
Natančen, zanesljiv pouk in veljavne vozne Hstke za parnike gori navedenega   A    I i        parobrodnega društva kakor tuđi listke za vse proge ameriških železnic dobite JS    I
v Ll«bl}aal edino le pri                                       *Si     I
nasproti obceznani gostilni „pri starem Tišlerju44.                                 I
Ođhod iz Liubliane le vsak torek, ćetrtek in soboto. — Vsa mmm   I
poiasnila, kl se tikalo potovanfa, točno in brezplačno. — »■   I
Postretba poitena, reelna in solidna.                   trn   I
Potnikom,   namenjenim   v  napadne  države   kakor   Col orado   Meksiko, Kali f ornij°   ^9    I
ArizoM. LHah, Wiomitf. Nevada, Orcgon in H'ashingtoa nudi nas« 4ruštvo posebno   fej|    I
ugodno in iz redno ceno čez ealvesten.  Odhod na tej proti \z Bremna   ^%    ■
enkrat mesečno.                                                           JjF    I
u se dobivajo pa tuđi tistki preko Bal timor* in na vse ostal« dele sveta kakor Pfl    5
Bratilijo.  Kako. Bienos-Aircs, Colorab«. Sia^tpore t AvstrallJ«, Itd                          I
Stran 14.____________________________________                             SLOVENSKI   NAROD._____________________________________________________124 štev.
■  m ^fl e 1 j^HH|i!iffl__i_l
I 1 ■ li yg | jMfPti
lAvsttceresitna družba 2erDunaj^iy,^rttisstra5M7i/T-    Tel.22288
I & Tovarna olinatiti darv. ia m leta = Brata JgEBERL
Mitoria. lakirana, stavboa ^K£ io pohištvena tetoja;.'.
1       Pi-odajalnicas         linhlllTll            Delavnicaa
Miklošičcva   ulica   št. 6.     LI UM] Q U U        Igriška ulica štev.  6.
nasproti hotela „Union«.          —           — -                  Električna sila.
■ Ivan Jax In sin^tjji I
■        v Ljubljani, Dunajska cesta 17       nV^^^Un    I
^fl          r:    priporoča   svojo   bogato zalog o    ::        ^(    £^xr^       HH      ■
I    voznih koles.      ^*« I I        /C     a         Sivalni stroji I
I   -i^^^^v \    -^V^T""^^ litifliafnl kini za mini« vliiii. I I M£/^     \a^Ž-    Plctillli S*1"0!1   I
^^■^^^^^■■^^^■■^^^^^^■■■■■■^^■^^^^^■■^■^iBB^MI^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^"^                 ~~^^™              ■—                                ^^-_-_^_-^-_-_^_-_h-_-_vi^^^-^—__----_^-*i
jF^Sf \ ( / '^^sJčS            ^av* obćinstvii v me?ta in na deželi
^^^^^A^^J^^ii^S^^f     vljodao priporoCam najveCjo zalogo krasnih
wS^^^^  nagrobnih vencev ^pS^l||y   in trakov z napisi.
^^^^g^gMR        ZEifija narisala » iziršflisso hitra in rodio.
(III'                             V lliif i K *<đ»o do  i00 koso* o4 2 K #o 60 K
'    '                                           htmtA, Uio da si vsakdo Ubko izberc
™|#%|   lf^        Llnoijana ■   lUl—I1*F  Mestni trg 11-12.
Ob nedeljah se dobivajo vetici v isti hisi w I. nadstr.
fELERTROTeHnip      1 ID6LHISKA DRUŽBA       I
H                               PREJE                                                    H
I KOLBEN IN DR.         I
B PRAGA-VYSOCANY        •   I
EH                        Maamo  strojl Ia  električni motor)*, s   ■
■■                      Naprave  za električno raxfvet!favo In   I
■I                      preTa]an)e električne sile. u Električni   I
H                      obrat rsth wrgL s TenttlatoriL :: Tnr-   I
Bfl                      bogeneraterji,   električne  telezniee In   I
H|                      lokomotive, ierjavi in dvlgala. s Obloč-   ■
fm                       niče  In  ianrice  vieh  vrst   s   Vodno   ■
HR                        tnrbine vseh sestavov (Franci*, Fehon).   ■
WL                    = Točna, cena In kltra popravila vsok   I
■^                   električnib itrojev dragih tvrtt. s Tso   ■
^R                     potrebo m lnstallran|o.    s   s    s   s   s  M
Anton Presker
krojač
Ljubljana, Sv.Petrac.16
pnporoca svojo
veliko zalogo gotovih oblek za gospode in dečke, jopic in plaščev za gospe, neprc-močljivih havelokov itd. itd.
Obleke po meri   se po  najnovejsih   V2or-cih in najnizjih cenah  izvrSujejo.
:       Pekarija,      i
slasćičarna   i
in kavama   i
M. ZlU
]  Stari trg štev. 21.   j1
:              Filiale:              :
;    Glavni trg št. 6,    :
;  Kolodvorska ulica št. 6. i
| xxxxxxxxj
■ I     z= ■ =     !■
I.1;. Čadež'.
"        v Ljubljani        "
Mestni trg št. 14
pukg trbanćCTc mairaf. trgovine priporot«
-; klobuke "•
slamnike
H čepiće, razno moško gerilo. B
■      kravate, ovratnike itd. itd. ■
Blago  imam  solidno,  cene zmerne. Postrežem točno.
lm       ----- m ZI^       ■"
i P1 ittp, z železnino Merkur iifW|
| Peter Mlajdič :; Celjej
Hotel „Crni orel" ® Vrhnika
fS9i     Podpteani vlfuđno  naznanja,   tla   ima  prostarrte    MSI
\5^    ijo&tilniake sobe,   lepo opremljene  sobe za preno-    m\š
■LM    Čibše, »rudni in senčni vrt h keglji&cem za izletnike    PUl
NM     a točno poatrešbo,  z okumiiini jedili,  domaćo pivo    BfM
£Al : in pristnimi vini po ztnerni ceni   Za obilen obisk    ^Bkk
jj£3> I priporoča se udano         1734        IVAN TRIPLAT.    Q§|
Stirioglate strojne žićne pletenine I
surove ali na ognju pocinkane, vseh debelosti in širokosti pentelj              ■
I posebno pripravne i-* o?ra;cvanir gozdov, tr«vnikovt vftov,  " woli6re« okensko mreže ter tr»re*e za ijp$«k in qramcz.         materijal za ograjevanje, rs-'ućnih -:- .-losti jeklena
hcui.ta /iua « oictcve, večkrat sukan«, iesterooglata, v ognju pocinkana •trojna žičasta pletenima za varstvo proti zajcem, pasjake, fazanerijo, volićre, law»n-tsniiise, Rabitzeve ste ne, monirtke stavbe, žicaste in ograje iz kovanoga zeleza, stepniske ograje. okenske mreže, ograje xm grobe, probnice, pročelja in balkone '-• -a ?a'i» n» -^ijr^ate oo; -ivj-ijO jo najniij.s'.: cenab po primano najboljoj kakovosti ^jjr Hutter & Schrantz d. dM Dunaj VI., Windmuhlg. 23 «fl«F               tvornica sitarsfcega In kiobaćevinastega blaga«
*^^*     VzorČne knjige,   preračuni in  pojasnila  vsakc vrste  gratis in franko. .-. Dobiva se v vseh večjih zelezninskih trgovinah. ."•
Mm i naini not U AmerlkO
z modernimi velikirni brzoparniki iz
Ljubljane iez u\wm v M-M
3'                        ie proga
Red Star  Line deča zvezda
Na naših   parnikih  Finland,   Kroonland, Vaderland, Zeeland, Lapland in Samland,
Ki oskrbujejo vsak teden ob sobotah redne vožnje med Ant\verpnom in Novim Vorkom je snažnost izborna hrana, v.judna postiežba in spalnice po novem urejene v kajite za 2,4in6oseb, za \^sakega potnika cmincntncca pomens, ter traja vožnja 7 dni,
OfihoO iz ljubijanc vsak tarek popoldne
Naši parnikt vozijo  tuđi na mesec po večkral te%  Kanado v  Severao   Ameriko in  je  u
vožnja izdatno cenej^a kakor na Novi Vork.
Poj&snila daje vlidno poujen   zastopnik
Franc Dolenc
v Ljubljani.
Kolodvorska ulica od^ stev. 28,
od južnega kolodvora Da levo pred   znano  gostilno vlpri   Starem  Tišlerju11
::   Najboljši strešnik je   ::        i
kuriti atelii-ttralna skrii
Najbolj trpežna in proti ognju varna streha. OTON WITHALM,  LASKI TRG.
■              Zastopstvo v Ljubljani:  =====
Mihael Prestenjak in dr.
krovec,  Kolodvorska ulica štev. 28. Prevzemanje kritja streha ia prodaji blaga po nizki cenk
__________________________________       ,                                          ■,                ______-                              i
124 Stev.____________________________________________________SLOVENSKI   NAROD.____________________________________________________Stran 15.
I   ""*•*ićettl "!r* **   Ceno   posteljnoperjeli
I                          {\^      l k*' aiw*S*> rtobrcga, puijenega 2 K; boljiega 2*40 K; prina  I
1                           VV            polbeicea   2-9U   K;   bele^a 4 K; beleg«   paka*««*   S*IO  K;  ■
I                   ^cJT^v^V       k* velefinepa soelnobcl^ea, puljenega, 6*4o K, 8 K; kjj poha,  ■
I           ~J51§£j\si 1     »••*» 6 K, 7 K, beleip, rineg* 10 K;  mjfmefii prsnipAUK.  |
I        * ^-^^^^^^^TčfffiifrffMM^ MlttoHft    *   ^o»tonitcsn   rdetegi,    roo-  I
■                             ------i5UiyVllCl!t PUMKljC    dre^a,   belrfra   ali    numega  ■
■        nankmga,   pernica 180 cm dolpa,   120  cm Široka, t dvenu zglavmcama, 80 cmc%, 60  ■
■        cm   sir.,   polnjena * novim,   sirim,   prav   stanovitnim    puhastim perjem   16   K;    napol  ■
■        puh  20 K; puh «4 K; posamerne pernica 10 K,   UK,   14 K.   16  K,  »glavnice   3 Kt   I
■        3-50, 4 K, Pernica, 200 cm dolga, 140 cm Sir. 13 K, 14 K 70, 17 K 90, 21 K,  z&lav-  ■
■        rica, 90 cm dolga, 70 cm Sir. 4 K 50, 5 K 20, 5 K 70,   spodnja pernica iz moćnega,  I
■        črtastega građla, 180 can dolga, 1V6 cm §ir. 12 K 80, 14 K 80.  kazpottlja se po povzetju,  ■
I  od 12 K naprej franko.   Lahko  ae franko xammia za netnjajaioče te vrne denar.   —   |
Natančni cenomiki  gratis m franko.      S ■•nlsch, Defcenice *t. 7S79 Č«*k«.  ■
I        3iTa-zn.3L3^.Ilo-
I Piiathi priliGtojHja Wm leta 1912—1913 je na l It. flrt otrtni soli f LjoMjaii
■    ^Delovodska šola za kovinske obrti, stav bno obrtna Šola, mojstrska sol a za po-
■    hištveno  in stavbno mizarstvo, strokovna   5-ola za lesno in   kamneno   kiparstvo, I              ženska obrtna šola za šivanje penla in  oblek, za nnnetno vezenje)
I s oddati ve£ državnih ustanov s
I                      v mesećnih obrokih od 30 do 40 K.
I   prosilci za te ustanove   naj   vlože   svoje   nekolkovane   prošnje   najkasneje   do
■    2O. junija t- I. pri podpisanem ravnateljstvu. V prošnjah je navesti,  kateri I    oćdetek želi prosilec obiskovati,   oziroma kateri   oddelek   že   obiskuje;   prošnji I    je priložiti: 1.) rojstni list; 2.) domovinski list; 3) očno in delavsko izpričevalo; I    4.) šolska izpričevala;   5.) ubotni  list   —   Ustanove  oddaja  učitdiski  zbor in P    sicer za vso učno dobo.   —   Na  prepozno  došle prošnje  se ne bode   oziralo.
Ravnateljstvo državne obrtne sole v Ljubljani,
ij                                             dne 26. maja 1912.                                     m\
t„The Gresham" zavarovalna družba za življenje v tondonu. pod nadzorstvom c. kr. avstrijske  in  angleške  vlade.    Od c   kr   av-strijske vlade za varnost v Avstriji zavarovanih pripoznana vrednost K 36.433,020-65 I   --- Izredno  liberalni pogoji poiic. =
I             ^                                Pri kritnih policah  nudi družba
I                  takof po sklenitvi zavarovaafa od>kodnioo za smrt po
I              samomonu ali dvoboju
I          *           SOT« ta bannovtte tartle — lnlormacije ta prospekti sastoaj.
I                                                       Podmžnka za Avstrijo.
f Gresham Life Assurance Society Limited Dunaj I.f Oisela str. 1. i Generaina agentura v Ljubljani, Marije Terezije cesta št. 2. I               jm~   VIKTOR MORO.    ~9i
l     V zavarovalpf^tvu trvedeoe osebe,  Iri hsajo v mestu hi na d€ieli dobre zveze,   se sprejmo
■                                                             pod ugodstou pogoji                                               345
I    Sl 12.86S.                 ^^                                                             .       1934
Razpis.
Za zgradbo železnobetonskega
I      mostu 6ez Krko pri Straži na 92,000 K proračunjena  dela in dobave se bodo oddale potom javne ponudbene obravnave.
Pismene, vsa dela zapopadajoče ponudbe   z napovedjo popusta ali do-plačila v odstotkih na enotne cene proračuna naj  se predlože do
==i \T. jltinila lOll^ ^=
ob 12. ori opoldne podpisanemu deielnema odboru«
Ponube, katere  morajo  biti   kok-ovane  s kalkom ^a    fdno kronn   Hono-
--Titi |e ^.prr.rppp z capisom: HPonađba za prevzetje gradbe mostu tez Krka pri Straii."
Ponudbi mora biti  dodana iziava,  da pri pozna ponudntk stavbne pogoje po vsej   v&ebini  in  da  se jim  brezpogojno  ukloni.
Razveo  tega je dodati   kot   vadij  Se  51,   stavbnih   stroškov ▼ gotovini
I     ali pa v pumlarnovarnih  vrednostnih  papirjih  po kur^ni  ceili. Detelci  odbor si  izrecno pridrži  pravico, izbrati  ponudntka  ne ^lede na visino   ponudbene  c«=»ne,   oziroma,   Č'*   «*"   mu   vidi   potrebno,   raspisati   novo ponudbene razpravo,  ali VTmiti  T*e pOOliđbe.
Nacrti,  proračun  in stavbni   po^on  so na ogled V đeielnem stavbnem
uradn (Turjaški trg) ▼ uradnih orah.
Od  dež. odbora  kranjskega
▼ Ljubljani, dne 24. maja 1912.
8J Samo 6 dni! z brzoparniki franeoske družbe. ■
j ::■•:::.; Haure v Heo Vork.1
^M                                                                  Vel|awe vozne libte (Sifkarte) za vsc  ^M
^m                                                  Jf                       razrede dobiš •4te0 pri     343**   ^H
I    A                A        ED. ŠMARDA   I
I   .^^A^^^Bl^^      //A        oblastveno potrjena  potovalna H
H     ^tifitSSSSl^^SsBB^mEltom         v btsl Kmetske posojilnice, »is^ftti       H B  j^I&MMirtHH^|^^^HH|^^^^H               fostllne pri „figeTca".             ^H
B ^^^B^^^^^I^^^^H^H^H,  Voui« listko ti AaMrlfc« ▼ ■!«■• H ■ T^HlS^B^^^^^^^^^^SK^   domovtao po safaMfl c#nl. Is«s|« H
Ključavničarstvo
Ig. Fasdiinga vdova Polfaaskl aaslp ftt 8.
Reichova hiia.
W*Hka sal*«a
štedllnlh ognjlšč.
hmtat ia s^Uteo delo.
Cene  zmerne.  Poprawila  se
1   i to6ne izvriujejo. i   •
Rajvtfia zaloga naiadnib do natfiielTili
otroskih vozičkov
la navadne *o nalftael*e
■^^   zime.
TMHf* M-Paklč
(£^^^^fc        v Liabl|anL
^^B^^B^         Ifuianim narotnikom se "^BH-^^^                Drtla s ponetjem.
m Josip Kojina ?
|i{   krojač prve vrste    =j
Hl            se natiaja sedaj v lastni hiši              ||
i Franta iožeta tesla i n
konkurira z na,večjimi tvrdkami glede finega  kt~oja in ele-
mgantne  izvršitve.                J
Tvorila zaloga naifiniil aogl. U [JI   in franc. sgetiialltet blaga,    j]
m: Zavod za uaUraip.: n
PNajboijsi kosmetiški predmeti I za otepšanje polti in telesa so:    5 4B       JI 4^ milo pa 80 ta, ■ «3         ^B       Htt = creaiM po » ■ £        ^H      —         * *«     I
°      IH     fl9 R J?*1"*1?1  n I o        ■ mm     Uh nstna voda po ■
"O       ^^■H     zabni praiek po SOh; I
CŠ        ^^^^B     za ohranitev in rast las:
2      I    ^B    a«S «f» lama voda po
Ii! I ■ na    i B; rr»     ■    ^B   mm Usna pomada 2   iB BB            x ^
o    Ti izdelki „Ada*, ki so oblastveno rt          varovani, so naprodaj lev
1 Orlovi lekarni
i   Ph, Mr. Josip Cižmar I
||          v Ljubljani.         I
■          Knptfflc 7»apno te domaće izdcikel     I
Odlikovana
Prva kranjska
tvornica lilauirjev
Ljubljana
Hilšarjeva ulica 5    Recherjeva hiša
RUDOLF A. IRBIK
^m            ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^*     ^1
9        m^m^m^Km^^^^^mW     m
^                              5"
PriporoCa svoje pnre vrste, za vsa podnebja solidno   narejene   p$mm%mmt    kl»vli»|^   |n
sa §•*•* aaa«r9 aa aataui a«.
ala6UA aa^ asaoaadau
Poprave in uglilevanja se izvriujejo točno in raCimijo nafeeneje.
aaaaaaaaaaaaaai
HBla ^^ BBiPHBlPlWlMHl°ignQfl0M?|B^Biei^iailBiBllBlBiBIE
III A II na prodaj v preJmestju Kranja e
BB I ^L II nova, enonadstropnaf s 4 stanovanji, hlevom, vo- |» ^U I ^^ II dovodom, vrtom v vellkosti 25OO m', ob državni *= III V 11 cesti, pripravna i« mirno bivali&6e. Eventualno E II IIBBB •• porabl tudl lahko za trgovino ali gostilno. — IH II IB^I Cena nizka. Plačila eventualno na obroke. Naslov r= IIIVI H   pove upravniitve „Slovenskog* Naroda".       1912   t
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■     |oi      Ji
S F. L Popper čevlji ti&n
aj                    za gospode in gospe so nogam najbolj priležni,     Jf^*'   ^r   \
aj                       lični in najboljše kakovosti.  Naprodaj samo pri     4r       .^^     J
S JULIJI STOR, Ljubljana         i^^(j
al                Prešernova ulica št. 5.                         ,/         y     ^>^
S    (ioysserski  ćevlji  za turiste, bigijenicni čevlji      ^^^^^^^^ 5    ::         za otroke in Lawn-tennis-tevlji.        n      tsss^^"1^
■■■■■■■■■■■■■BBBBaBBBBBalBMMa«« L ki. priv. zavarovalna druida.        j§<jf    L kr. pri?, zavare?, dražba za živlienis.
„Avstdiski Feniks" na Dunaju.
Vplatana   deloiska   glavnica   K  8,000.000.                 Delniška glavnica.  .   .    .    .    K 6,000.006
Dmtba zavanjc:                                                         Stanje zararovanih sto*     .    •   K 230,000.000
a)   proti ŠkOdam vsled ognja, strele Hi parne ali           Premijske rezerve     .         .    .    „    ^???-?5? plinove   razstrelbe,   kakor   tadi   proti   skodara           Lctni dohodkl na premijah      .    „    12,000.000 vsled   gašenja,   pođiranja   poslopij    in   proti                 Dmžba zavanije na đoveško življenje  po škodam vsled odnašanja premičnih stvari, na-      najraznovrstnejših kombinadjafc, kakor:
l^iri'^H ^]°J?     a) « slačaj smrti: da je glavnica plačljiva takoj
n    ..'.uicsa       „-        -etijsko orodje,   pn-           p0  wawM£e?i  s^^ Djega zaostale ali
delke itđ.:                                                                   kako dru^o d0H)čeno osebo;
b)   proti   požarnim   škodam   poljske   pridelke   in      b)  za sla£aj S|nrti -n Tne§ana zavarovanja z opro_ klajo v poslopjih in koficah;                                     stitv1jo plačlIa zavar(>vall>hiei  oziroma s pri-
c)   proti škodam vsled slučajnega ubitja ircalnega           znanjem dosmrtne rente od nastali onemoglostl, stekla;                                                                         nadalje sprejema
d)   raznovTStao  bla^o proti škodara, nastalim pri      c^  zavarovaija   za   doživetje,   preskrbljenje   za prevažanju po suhem in po vodi;                              starost, zavarovanja otroskih tfot, plačljivo pri
e)   nroti škodam vsled tatinskega vloma  in vsled           dosegu doiočene starosti na zavarovancasamega; tat>fiBe iz zaprtih in odprtih prostorov;                ^ zavarovaoje dosmrtnin fent te preskrbo vdo»
/*) proti   vsakovrstnim   te!esnim  neigodam,  na-           in vzgojinskfti reut po najnižjlh premijali iu
dtlje sprejeraa jamstvena zavarovanja obrtiin           pod najBgodTjejšiiai pogoji, kakor nezavrženost
podjetij, othćin, lekarnarjev, nisBih pose5tnikov(            in aezapadlost police,   jamstvo tuđi za slučaj
voznikov, lovcev itd.                                                   vojske   brez   posebne   premijske   doklade itd.
Natančneja pojasnila daje radovoljno
Generalni   zasiop  v   Ljubljani
Sodnijska ulica štev. 1.
69                                               Vod ja generalnega zastopa:  Jos. PnosenCi
St. 12S95            Ti—^               .____             •   __                        1^23
li mM žHeUga istu ~m Mio pii Zagoiin
na 35000 K proračiiDJ«ia dela in dobave se bodo o<idale
potom javne ponudbene obravnave.
Pismene, vsa dela zapopadajoce ponudbe z napovedjo popusta ali doplačUa v odstotkih na enotne cene proračuna naj se predlože
do 17. junija t. 1. ob  12. opoldne podpisanemu dež« odboru«
Ponudbe,  katere morajo biti  kollcovane s kolkom za eno kremo   dopo-
^ati ie zapečatene z napisom : „Ponudba za prevzet|e gradbe mosta bez Medijo pri Zagorju".
Ponudbi mora biti dodana tzrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej  vsebini in da se jim brezpogojno ukloni.
Razven tega je dodati kod vadij še 5 °/0 stavbnih stroškov v gotovim ali  pa v  pupilarnovarnib   vrednostnih  papirjih  po  kurzoi  ceni.
Deželni odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na visino ponudbene cene, oziroma, če se mu vidi potrebno, raspisati novo po-nudbeno razpravo, ali vrniti vse ponudbe.
Nacrti, proračun in stavbni pogoji so na ogled v deželnem stavbnem uradu (Turjaški trg) ▼ uradnih urah.
Od  dež.  odbora kranjskega
v Ljubljani, dne 24. maja 1912.
I Zaradi opustitve I
I                raznih  vrst   perila   in    švicarskih   vezenin   posameznih                 I
■                  prtov in spodnjih krti, se prodaja po zelo nizkih cenah.                I
I     Opreme za neveste     I
I                Platno,   Sifon    in    švicarske    vezenine    se   kupijo   zelo                 I
I                ugodno,   dalje   rjuhe,   brisalke,   prti,   prtiči,   opraye   za                ■
■                  .• ♦* •* / / .' kavo, nogavice m žepni robei. / / .- .• ,♦ .•                 I
Perilo ..TETRA"
I                za gospode in gospe, kdor trpi na protinu, revmatizmu,                I
I                .* •• .• .* -• .* ischiasu, naj nosi le to perilo. .• .• .• .• / /                I
I Opreme zo novorolendke. I I Hnion oarc mm m&. I
Stran 16.____________________________________________       SLOVENSKI   NAROD.________________________________________________m ^6*'
fModna traovinal/^ ■UVAII   fmillflvrffl^VJ!!,ovostikrftcliezaHdameinAekliT 1
■ •••***••■••   »**jwwMaM« Hj       II Hl I llfl|    l'l  UI IM   I LU      P4 Muze, modno blago za dame m gospode, I
I                  v Ljubljani              s I   I       ll^V I 11^1    %l  ^|l| % I |   Wm       I   I Pristni tirolski loden, parbent, platno, i
I Stritarj€¥a ulica sL 7. LJ    Uli IIIII    ili llllil 11 II    H šifon'§radl'PrePro^e'zavese'Sarnitnre. i
I mmMwo, HMrecmc, tmrd ptifttoe mm. J\ UMI M MU    IJMUHi 1 Ml J  \ "»eje. P|eti» SerPe» rute in žepni robci. j
IPATENTEI
■                                              vseli debela izposiujc inlenir                                    20 ■ I Wm\m CFiliBliill 'P».   obUstveno avtor. in zapriseženi patentni odvetnik  I
■                        na Dufiaju VI., Marialtilferstrasse «t. 37.                        g
BJB^|BflBjBBaBBlBia^B^HBBal^H^BMaHBaaaaa^H^BaaMBBBaBa^^aaaaaaHBa^^.^H^^^^HH^^^a^H    i
je $aff>panj€c
najuijjcga duera
In arijtol^racijc.
i ■P^^HHHHHHHIIIHHbSHIIHHHHb^HBI
I Pristao biko blsge. I
I      Spomladanska la poleta* serija 1912.      ■
I EilnpainOiMfzi fl kuP°n   7 kron I
■                                1   kupon 10  kron   ■
kanulefnsMSkaaliieki   i kupon 15 kron I
(suknja,  niace, m     1   kupon 17   kron   B te lov n i k) stane sav     1   kupon 20  kron   ■
Kupo« sa čn»o —lnwil n  »knjo 20  K,   dalj« hlage    H
ta povrimke ouiMov»ki  Io4en,   ivilaat*  Irunigaroe    9
ltd     ra*po£iha   po   tv«roi£kih   cenah   ■»   MlMno   in    H
reeino dobro to«n» tvorniška salofS mUpu          ■
Siegel-Imhof v Brnvu I
thr^đmmaM,    kl    i ih    imaj«   pcimtm    odiemalci.    ;<kn   H
r iago   naroćajo   MaraviMMt   pri   firmi   Stof«l-lMk*l   H
m kraju tvornice,  »o velike    Slala« natalt}« ommm,   H
TeUktt tafcftr«. Ta4i luimanjta nar^ila se izvrne s   H
.-. ..,-.iii..iiia   •veziru    l>la^om   natanćno    \m    vzorcu     H
Otroška igrača    ■
je   opravljanje   domačega penla,  ako ^m
rabim.)               12^ H
I   a^a^aV ^PV   Lv^l   I   I §S
1 saKGđelujgtg pralBO sredstvo. I Bj
Zajamčeno neškodljivo!       Ni klor! H Po polumem kuhanju            H
bleščeče bdo perilo. I
Ppi-cil**     var»Je   t^-nine   in perilo se v kotlu   ^^B !         wl Cl ali           obeli kakor od solnea na trati        ^H
| Tvornica: Esosmi! Voltis, Duas] HUl. ■■
Dobiva se povsod.                |H f
Strogo soiiiiN najstareiša demača tvfdki
Ju veli, zlainina,
srebraina ter razne ure.
/jp"^***^                Popravila in
^\^!$^2               noya ddls po
^"^g^L^                najitiifi ceni.
Kf^^£ •   '^&j3Bmi     v II ■% 44 \kg£š&s3m7       I II U
NSEsggf^V'      I li I
Lud. Cer se 9
I i«velirt trgovac  z  nrami  ter zapri-I             seteni sodni cenilec.
Ljubljana, Wolfova ulica št.3.
I Ceaiki    zastoni   in   postntne   prosti.
Ć*j^\    Modni salon    J^)
Mj Stuchlv - Maschke w
^—^P             priporoča svojo bogato zalogo vseh vrst             ^—^^
slisikav in (ep![ zarad! nožne \m go znatno znizaniti m\.
^*                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                   ■
Zalni   klobuki   vedno   v   zalogi.
i
Popravila  se točno  izvržujejo.        2306      Cene  brez konknrence!       |
——,                ™-_—      —                                                                    ^^___'
a^ataBatBaMaWTIiiiŽi»ffi^Bia^
A. Hauptmanna nasledniki
A. ZANKL SINOVI
—=— LJUBLJANA. =_=
Jvemica kemičnih barv, lakov in jirnežev, priporoča:
Oljnate b ar ve
Suhe
barve
Emajlne barve
Fasadne ba rve
Vse vrste:      [
ss   firnežev.    ss   <
::   čopičev,   :s  j
::   lakov,    :;  ;
1
Mavec  ]
(Gips)      I
Olje za pode -j in stroje   j
^ Karliollnef,
Marilin trg št. 1.
I                    Naslov  zadostuje:                 171 p
i A. Zankl sinovi v Ljubljani.
| Ccnikt zastonj!                             Ccniki zastonj! ]
^^^BBBIbBk*^"W lv"vm^lHlfr^Whdba^a^al^B^B^B^BVr«^RkS3I^HBrT^^3uVrvl^Bi^^9VBC9~' .^li^TFnai^B^B^B^B^BBB^B^Ba^BpaEin^BBaHaNa^B^Baaaa^B^B^aaaaaaaaa^^^^^K^B^^^^k^kt. ■
Otvnritvp ^nppiialnp trffovinp ?r ORffrptip IfUlllfu OlJOliSlulEEb lIcLlliSiiU LU SJUclS lillli. m    ■    ^^  ■     ■    m    ■    ^a^         ^a^  Va7  ^a^   ^a^  ■  ■  W^k ■  • ■  ^m       m ■    y»^ ^»^     ■■    ■  ■■ »   ^i^         aVal w»         |V   ^a^  |w^ 11      ^^   1^^   ^^ aV
Usojam si slavnem občinstru vijudno oaznaniti, da seta
-v F^loriJansJti ul. 23, nasprotl Sentjakobskega župnišča
oM novo iplBS i igfliH kniamt. aapimi m ww>, miliSkii oUi n splol! i m\ potrebi za mMi odei oi. pogrebe.
V zalogi imam bogato izbiro vsakovrstnih  mHiških krst,  kovinaste in lesene od najcenejše do najfinejše  izdelave, kakor tuđi vseh predmetov za opremo mrliških krst.
Opozariam z I as ti gospode mizarje, kateri izdelu|ejo mrliške krste, na mojo veliko zalogo raznovrstnih olci*askow za polepSanje in opremo mrliških krst, kakor: lepo izđelane pozla6eiie noge, zaponke in držaje za krste, različda progrinjala, blazine, Revije, nogavice za mrtiče, krize, ovetlice, naglavne vence, naličje i. t d.
«aF"    Cene izredno nizke. — Posiljanja na dežeio se izvrsujejo z obratno pošto ceno in solidno.    ^BiS
Ker sem si po večletni praksi kot poslovodja pogrebnega podjetja »Konkordia« pridobil popolno sposobnost, lahko zagotavljam najboljšo postreibo.
Za slučaj potrebe &e najvljudneje priporoćaci ia bilježim 2 najodličnejiim spoštovrnajem                                                       _                                             .                               1912
Ivan Gajšek,
LJUBLJANA, dne 25. majnika 1912.                                                                                                                                             „.  «                                       ..  M.     .
trgovac ta iftff+T*1* ppKoBkordia41 pogrebno podletle za dat. bolnico v L)abllaai.