PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini p	ja ■<
Abb. postale I gruppo	* L6D3 4U lir
Leto XXI. Št. 280 (6258)
SARAGAT BO DANES V REPUBLIKI SAN MARINO
Andreottijev odgovor o jedrskem orožju: za poročanjem tiska so osebne zadeve
Iskanje skladišč ameriškega orožja spada «v pristojnost vohunskih agen-tov» - Poslanci so izglasovali zakon o učiteljskih staležih - Minister Mancini je obljubil zakon o urbanistični reformi za prihodnje leto - Jervollno o padcu železniškega prometa - Seja vodstva KPI
RIM, 24. — Kot smo že poročali, bo jutri predsednik republike Saragat obiskal republiko San Marino, katere državni tajnik za zunanje zadeve prof. Bigi je izjavil med drugim, da veljajo «načela mednarodnega so-
žitja tako za velike kot majhne politične skupnosti«. «Ko so se Italijani borili za zedinjenje, je republika San Marino prispevala k veliki epopeji risorgimen-ta m San Marino je takrat po petnajstih stoletjih svobode postavil na kocko svojo neodvisnost, da bi dal zatočišče prega-njanjlm,« je rekel Bigi.
Saragat je poslal danes sožalno brzojavko belgijskemu kralju ob smrti njegove kraljice matere E-lizabete. Nato je sprejel številne osebnosti, med katerimi tudi političnega tajnika KD Mariana Ru-morja, ki se je pred kratkim vrnil iz Bonna
Obrambni minister Andreotti je danes ob koncu seje poslanske komisije za obrambo odgovoril na yprašanje glede pisanja v tisku_ o jedrskem orožju: »Glede vprašanja o jedrskem orožju ni potrebno ničesar dodajati tistemu, kar sem v ponedeljek zvečer izjavil v senatu. Prav gotovo ne moremo slediti pobudi novinarskih in-diskretnosti, za katerimi so verjetno notranja in osebna vprašanja drugih držav, ki nimajo ničesar skupnega in nobenega opravka z vprašanjem skupne obrambe. Zahteva, ki se postavlja po vsem svetu, da bi se izvedelo, }cje so ameriška skladišča, ima namen doseči postopen popis skladišč, kar Pa je v pristojnosti — skupaj s tveganjem in zadevnimi stroški — vohunskih agentov. Bilo bi smešno pasti v to past. Ni potrebno dodajati, da Italija ni storila nobene poteze ali izvršila kakšno dejanje, ki ga ne predvideva ali pa ne dopušča naša zakonodaja ali Pa zakonodaja drugih.«
Poslanci so danes z 215 glasovi proti 13Q izglasovali zakon o staležih za osnovnošolske učitelje. Hkrati so razpravljali o spremembi členov 32 in 33 cestnega zakona. Poslanec Fo-deraro (KD) je dejal, da se je dosegel že v ustrezni komisiji sporazum glede spremembe zakona na Podlagi določil evropske gospodarske skupnosti, katere zadevna komisija je pozvala člane skupnosti, naj določijo za avtomobilska prevozna sredstva dve vrsti «A» in <(B», in sicer težine 10, 16 in 22 ton za prvo vrsto, 13, 19 in 26 pa za drugo. Francija, Belgija in Luksemburg so že uvedle vrsto «B», Zahodna Nemčija je ostala pri «A», medtem ko morata Italija in Nizozemska šele odločati. Zato je nujno, da Italija to čimprej stori, če noče, da bodo njeni tovorni avtomobili izključeni iz prometa. V diskusijo so nato posegli še nekateri poslanci, ki so bili različnih mnenj, pri čemer so liberalci in misinl sporočili, da bodo glasovali za predloženi zakon, komunisti pa Proti in njihov predstavnik je poudaril, da ne gre za «tehnični zakon«, ker zadeva «osnove državnega go; spodarstva«. Poslanec Naldini (PSI UP) je dejal, da je do zakonskega Predloga prišlo na pritisk Fiata.
Poslanska ustavna komisija je imenovala ožji odbor za proučevale reforme upravnega sodstva in ustanovitev deželnih sodišč. Pravosodna komisija pa je na zakonodajni stopnji odobrila zakon, na Podlagi katerega bo odslej na sod-*ilh kazenskih procesih dovoljeno uporabljati fonetične registratorje. Rljub temu pa bodo kanclisti še dalje morali pisati zapisnike zaradi možnosti okvare registratorjev. Pod-tejnik Misasi je dejal, da pomeni te zakon «nov korak naprej pri postopnem zadovoljevanju potreb sodstva«. Magnetofoni se bodo u-vedli postopoma, ker jih ni mogoče haenkrat dobaviti.
Republikanec La Malfa Je s posebnim pismom predsedniku poslanske zbornice obrazložil nujnost za-kona, ki ga bo predložila PRI za ustanovitev posebne »parlamentarne preiskovalne komisije o pristojnosti, odgovornosti in nadzorstvu političnih vladnih oblasti ter upravnih in tehničnih organov«, v Pismu omenja zlasti take pri-£*ere, kot je bila zadeva ministra trabucchija in druge.
V senatu pa je danes minister ?P javna dela Mancini najprej ob-hubil, da bo vlada prihodnje leto prav gotovo predložila parlamentu zakonski osnutek o urbanistični reformi, ker tega ni mogla storiti zaradi krize v proizvodnji ln drugih ovir. Ko je govoril o gradbeništvu je dejal, da bo v ta f!amen na razpolago 422 milijard Ur v okviru petletnega načrta za stanovanja. O zadevi inž. Rinaldi-Ja, bivšega ravnatelja ANAS, pa minister ni hotel govoriti, »ker je v teku upravna preiskava« Nato so senatorji razpravljali o proračunih prometnega ministrstva in ministrstva PTT. Minister Jervo-hno je med drugim dejal, da je leta 1964 železniški promet na-gm padel. Danes pa znaša 95 odst. °u Prometa, ki je bil dosežen leta t963. Zaradi padca se je lani dvi-frul primanjkljaj za 24 milijard, pemur je treba dodati še 29 mili-terd in pol4 ki jih temu ministrstvu državna blagajna še ni izplačala. za modernizacijo železnic le predvidenih 350 milijard in 700 milijonov lir, za kar so dela že v teku. Glede cestnega prometa pa Je dejal, da predstavljajo najhuj-se vprašanje cestne nesreče. Potekal je tudi, da mora njegovo m>nistrstvo kriti stroške za promet v koncesiji: prihodnje leto •c milijard in pol za redne stroške, za dodatne stroške pa še 5 milijard in 475 milijonov. Za civilne letalstvo pa je ministrstvo iz-
Danes se je sestala tudi parlamentarna preiskovalna komisija o mafiji. Na sestanku so razpravljali o poročilu, ki ga je prebral na prejšnji seji poslanec Elkan o rezultatih proučevanja mafije na Siciliji, zlasti pa o oprostitvah obtožencev «zaradi pomanjkanja dokazov« na procesih proti mafiji.
Ministri Colombo, Ferrari-Aggradi, Lami-Starnuti in Mariotti so se danes udeležili kongresa Zveze potrošnikov, ki slavi desetletnico obstoja.
Podtajnik za zunanje zadeve Fer. dinando Storchi, ki se je sestal v Švici z italijanskimi diplomatskimi predstavniki, je med drugim izjavil, da je že deset let v Švici 90.000 Italijanov in da njihovo število narašča ter da bo treba poskrbeti za pouk italijanščine.
Minister za zunanjo trgovino Mat-tarella je povedal, da znaša primanjkljaj v plačilni bilanci za prvih osem mesecev letošnjega leta samo 66 milijard in 900 milijonov lir, ker je znašal v odgovarjajoči
IIIU|||||||||||||||H||||||||||||||||||||||„|„„|„||tt|||m||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||n||||||||u|||||
Novi pozivi na udeležbo pri protestnem pohodu proti vojni v Vietnamu
dalo 8 milijard lir, kar je po mi-mstrovem mnenju odločno prema-lo.
O proračunu ministrstva PTT sta bila poslanca PSI in KPI mnenja da se vprašanje primanjkljaja ne sme reševati s povišanjem poštnih tarif, temveč z razvojem poslova-nja, da bi se v večji meri zadovoljile potrebe družbe.
Senatna zunanjepolitična komisija je danes sklenila, da bodo tudi učenci italijanskih osnovnih šol v inozemstvu prejemali učbenike brezplačno. Pravosodna komisija pa je pooblastila svojega predsednika, naj ugodno poroča senatu o načrtu ustavnega zakona, ki ga je poslanska zbornica že odobrila, in ki določa obvezno predajo oseb, ki so zagrešile zločine genocida, ker je to v skladu z mednarodno kon. vencijo o genocidu, ki so jo sprejeli Združeni narodi.
NEW YORK, 24. — «New York Times« objavlja danes na vsej strani poziv, ki ga je podpisalo več sto bivših bojevnikov, ki pozivajo svoje stare tovariše, naj se udeležijo sobotnega pohoda na Washington, da protestirajo pred Belo hišo proti vojni v Vietnamu.
Profesor zgodovine na univerzi v Pensilvaniji prof. Mersky, ki je bil šest mesecev v Vietnamu, je v svojem predavanju na univerzi izjavil, da je med bivanjem v Vietnamu govoril z ljudmi vseh slojev z namenom zbiranja statističnih podatkov. Glede tega je dejal: «Samo zelo malo oseb je reklo, da je mnenja, da ameriška navzočnost v Vietnamu služi koristim Vietnama.«
Kakor poročajo iz Sajgona, so osvobodilne sile prenehale oblegati Tuy An in se umaknile na vrhove severno od tega kraja. Neki ameriški častnik je izjavil, da bi bili partizani mogli vsak trenutek zasesti Tuy An.
Preden so včeraj napadli Tuy An, so partizani napadli in uničili pet manjših sajgonskih postojank o-koli tega kraja ter so nastavili zasedo koloni, ki je prihajala na pomoč in je bila prisiljena umakniti se.
Ameriški vojaški predstavnik je danes sporočil, da je v prejšnjem tednu padlo v boju v Južnem Vietnamu 240 ameriških vojakov in večina med krvavo bitko na področju Plei Me. Poleg tega je bilo 470 ameriških vojakov ranjenih, šest pa jih pogrešajo. Sajgonska vojska pa je imela 357 mrtvih, 807 ranjenih in 106 pogrešanih.
Pritisk osvobodilne vojske se je zmanjšal tudi v pokrajini Quang Ngai 540 kilometrov severovzhodno od Sajgona, kjer so se ameriški vojaki pred dnevi spopadli z močnimi skupinami partizanov. Neki a-meriški vojaški svetovalec je pohvalil pogum partizanskih napadalnih enot. Dejal je, da je Američanom uspelo ujeti samo enega partizanskega častnika, ki ni mogel reagirati, ker je bil hudo ranjen.
Tudi na področju ustja reke Mekong so partizani zapustili dve vojaški postojanki, ki so jih bili zasedli v torek.
De Gaulle o skupnem tržišču
PARIZ, 24. — Po današnji seji francoske vlade je minister za informacije Peyrefitte sporočil, da je de Gaulle izjavil glede skupnega tržišča naslednje:	»Nekateri
znaki kažejo, da se pogoji, ki so v preteklosti ovirali zbližanje Velike Britanije s celinsko Evropo rahljajo. Zdi se, da se problem počasi pozitivno razvija. Ce bi se ta razvoj nadaljeval, bi ga Francija spremljala s simpatijo.«
Nekemu časnikarju, iki je vprašal, ali je mogoča pred 5. decembrom konferenca zunanjih ministrov šestih držav evropske skupnosti, je Peyrefitte odgovoril: »Ne bi bilo primerno, da bi Francija sprejela pred petim decembrom sklep, ki bi jo vezal glede temeljnih vprašanj, tbda perspektive o-stanejo pozitivne.«
Na vprašanje glede možnosti konference šestih na vrhu, je Fey-refitte odgovoril:	»Sestanek na
vrhu ni nikakor izključen. V preteklosti se je nanj z naklonjenostjo gledalo. Ce bi moralo priti do takega sestanka, bi moral biti pred njim sestanek zunanjih ministrov.«
Zatem je Peyrefitte izjavil, da je na seji vlade še pred tem zunanji minister de Murville poročal o mednarodni politiki. Najprej je poročal o evropskih zadevah s političnega, vojaškega in gospodarskega vidika, o čemer se je pogovarjal z angleškim konservativnim voditeljem Heathom. Nato pa je poročal o razpravi v OZN glede sprejema Kitajske ter o e-nostranski razglasitvi neodvisnosti v Rodeziji
Peyrefitte je nato izjavil, da poslanik Jean Chauvel, ki spremlja
v Pekingu, ni dobil od francoske vlade nobenega pooblastila za pogajanja. Pripomnil je, da je Chauvel v Pekingu osebno in da namerava osebno obiskati tudi nekatere prestolnice bivše Indokitaj-ske.
Konferenca o Jemenu
HARAD, 24. — Včeraj se je začela v Haradu blizu meje Saudove Arabije konferenca, na kateri bodo odločali o prihodnosti Jemena. V republikanski delegaciji so vsi člani sveta republike razen predsednika Salala, ki je sedaj v Kairu. Vodi jo Abdel Rahman Al Iria-ni. Kraljevsko delegacijo pa vodi Mohamed Ahmed Al Cani. Konferenca se je začela z govorom voditeljev obeh delegacij, ki sta se še prej sestala, da se sporazumeta o delovnem sporedu.
Konferenca bo trajala, dokler ne bo dosežen sporazum, in poteka pod okriljem egiptovskih in saudskih predstavnikov na podlagi sporazuma, ki sta ga sklenila letos avgusta Naser in kralj Fejsal. V primeru težav bodo predstavniki ZAR in Saudove Arabije posredovali.
Na včerajšnji seji je 50 predstavnikov obeh strani, ki sodelujejo na konferenci, imenovalo odbor štirih članov, ki bo držal zvezo s predstavniki Saudove Arabije in ZAR. Naloga konference je med drugim, sporazumeti se o sestavi začasne vlade, ki naj pripravi plebiscit, na katerem se bo jemensko ljudstvo izreklo, ali naj bo Jemen republika ali monarhija.
dobi lani kar 740 milijard lir.
Minister Spagnolli je na kongresu Združenja vzgojiteljev zapuščene mladine izjavil, da je v Italiji
330.000	takih mladincev, ki se vzgajajo v 4.000 zavodih, od katerih pa je samo 700 specializiranih. Nadzoruje jih 20.000 «nadzornikov». ki so skoraj vsi brez kvalifikacije, medtem ko je potrebno vzgojiti vsaj 30.000 vzgojiteljev ter poskrbeti za stalne staleže najmanj za
10.000	izmed njih.
Minister Preti pa je v nekem intervjuju povedal, da leži v Rimu 240.000 nerešenih prošenj za vojne pokojnine in da bo na rešitev potrebno čakati še 22 let zaradi sedanjega načina dela računskega dvora. Zato so nujno potrebni ustrezni zakoni za reformo birokracije.
Od delovanja strank je bil brez dvoma danes najvažnejši sestanek vodstva KPI pod predsedstvom generalnega tajnika Longa. Razpravljali so o poteku razprave o tezah za prihodnji kongres KPI in proučili sklepe zadnjega kongresa PSI.
Od vodilnih socialistov pa je govoril danes v Viterbu tajnik De Martino, medtem ko bo v jutrišnji številki «Avanti» izšel članek R. Lombardija, v katerem poudarja, da se strinja z La Malfo, ki je dejal, da je vzrok krize levega centra, ker vlada ni rešila vprašanja «omejitve in nevtraliziranja takojšnjih negativnih učinkov izvršenih reform.« V Viterbu je govoril tudi tajnik PSDI Tanassi. ki je polemiziral za desnico in levico.
Posvetovanja o najemninah
RIM, 24. — Predsednik posebne komisije za najemnine Breganze je določil za jutri sejo ožjega odbora, ki bo proučil priporočila raznih političnih strank, da eventualno pripravi koordiniran tekst, ki naj se uskladi s predlogi, ki jih bo pripravila vlada.
Zvedelo se je, da pristojni u-pravni in pravni organi dokončujejo proučevanje tega problema, in domneva se, da bodo v kratkem predložili zakonodajnemu uradu svoje zaključke, ki naj jih nato proučijo na seji vlade.
V odgovornih krogih upoštevajo težave, ki ne dopuščajo, da bi parlament v kratkem času, ki ga še preostaja do zapadlosti blokade najemnin, mogel dokončno odobriti novo zakonodajo, ki bi zajela celotno vprašanje najemnin. Zato se domneva, da bo vlada verjetno sprejela začasno vmesno rešitev, ali pa bo sprejela predlog za enostavno podaljšanje veljavnosti sedanjega zakona ali pa bo zahtevala podaljšanje sedanjega zakona z nekaterimi spremembami v korist lastnikov.
LONDON, 24. — Danes popoldne je umrl kuvajtski emir šejk Abdulah Al Salem Al Sabah. To je sporočil kuvajtski radio. Emir je imel 70 let in je bil že nekaj dni v kuvajtski kliniki zaradi srčnih motenj. Uradno sporočilo kuvajtske vlade javlja, da je mesto u-mrlega prevzel šejk Sabah Al Salem Al Sabah.
Konferenca OAD
RIO DE JANEIRO. 24. — Konferenca zunanjih ministrov organizacije ameriških držav zaseda že sedmi dan. Danes so se nadaljevala posvetovanja v posameznih skupinah, da bi uskladili stališča glede temeljev za reformo listine OAD in glede medameriškega gospodarskega sodelovanja.
Vse te dni je bila diskusija zelo živahna. Zlasti je odkrito govoril čilski zunanji minister Gabrijel Valdes. Dejal je, da je revščina 80 milijonov latinskoameriških kmetov in 30 milijonov delavcev pereč problem in da je to vzrok med-ameriške krize. Kakor je dejal, je medameriška politika doživela poraz, zato ker organizacija ameriških držav ni posvetila najmanjše pozornosti temu življenjsko važnemu vprašanju latinskoameriških držav. Minister Valdes je zato zahteval temeljito reformo organizacije ameriških držav. Mehanizem OAD je treba decentralizirati in vzpostaviti mehanizem po zgledu OZN, t. j. generalna skupščina in trije odbori — politično-pravni, ekonomsko-socialni in znanstveno-kulturni.
Čilski minister je potem ostro obsodil uporabo sile pri reševanju medameriških problemov. Zamisel o ustanovitvi medameriških vojaških sil je ocenil kot nevarno in negativno stvar, ki razcepi j a Latinsko Ameriko. Organizacija ameriških držav bi res morala skrbeti za varnost celine, toda samo ob spoštovanju načel o nevmešavanju in samoodločbi narodov.
TRST, četrtek 25. novembra 1965
Jeklo iz Rodezije za Španijo
SALISBURY, 24. — Rodezija je sklenila danes svojo prvo večjo pogodbo za izvoz po enostranski razglasitvi neodvisnosti: V prvem polletju prihodnjega leta bodo dobavili neki španski družbi 20 tisoč
ton jekla v vrednosti 500 tisoč šter-lingov. Predstavnik rodezijske družbe za železo in jeklo je izjavil, da so mogoče še druge pogodbe s Španijo.
Večina afriških držav je uradno
sporočila, da je naklonjena izrednemu zasedanju sveta zunanjih ministrov Organizacije afriške enotnosti, da bi razpravljali o ukrepih proti Smithovemu režimu v Rodeziji.

Smithova policija patruljira po ulicah Bulavaja po
Jhhh
demonstracijah črncev proti Smithovi vladi
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiim
INTERVJU NEWYORSKEMU DOPISNIKU «ESPRESS0»
Fanfani govori o svojih izkušnjah v glavni skupščini Združenih narodov
Poudaril je nujnost, da vsi narodi sveta sodelujejo pri iskanju miru
RIM, 24. — V intervjuju newyorškemu dopisniku lista «E-spresso« je italijanski zunanji minister Fanfani kot predsednik glavne skupščine OZN govoril o najvažnejših vprašanjih, in_sicer o miru, razorožitvi in prihodnosti OZN.
Predvsem je govoril o razpravi
v skupščini o sprejemu Kitajske v OZN. Izjavil je med drugim: ((Opazujoč s predsedniškega mesta razpravo o sprejemu Kitajske, sem dobil vtis skupščine, ki je odločena brez prikrivanja premeriti dejansko stanje in sile, kakor da bi hotela zadevo še zadnjič pregledati pred končnim merjenjem, ki ni predvideno letos. Ni moja naloga analizirati sprejetih stališč in postopka posameznih delegacij, temveč kot predsednik moram ugotoviti, da je neobičajno obsežna in odkrita ter včasih zagrizena razprava pripeljala do glasovanja izogibajoč se proceduralnim pretvezam, ki bi jo mogle zaostriti ali menjati njeno fiziognomijo. Razprava je zajela bistvo, da ugotovi potrebno večino in da nato sprejme zadevno odločitev. Enako število glasov glede bistva in precejšnje število vzdržanih se zdi, da potrjujeta svojevrstno stanje čakanja, pavzo, ki je polna pričakovanj, ki morda pripravlja nove metode. Reči bi mogli, da se iščejo izbire, ki naj se ne ugotovijo več z glasovanjem večine, temveč s primernejšimi ukrepi in primernejšim postopkom.«
Fanfani je nato izjavil, da je po imenovanju za predsednika glavne skupščine OZN in po nesreči, ki se mu je dogodila, trikrat nakazal možnost svoje ostavke in da je samo zaradi vztrajanja predsedni-
liiiiiiimiMiiiiriiiiiiiiiiiiiiiimiiiMiiiimHmiiiiimiitmmimiiiiivniiiiiiiiimiiiiiHiimiiiiiimmiiiiiiimiiiifiiiiiiiiuiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiHiiiuiHiiiiiiiiui
NAČRT SKUPINE AMERIŠKIH STROKOVNJAKOV
Predlog za triletni moratorij glede protiraketnih izstrelkov
Skupina pravi, da bi «novi vojni sistemi» sprevrgli sedanje ravnotežje in izzvali novo oboroževalno tekmo
NEW YORK, 24. — Skupina petnajstih ameriških strokovnjakov je pripravila nov predlog o razorožitvi. V skupini sta tudi bivši znanstveni svetovalec Bele hiše prof. Jerome Wiesner in bivši tajnik za obrambo Gilpatric.
V poročilu, ki bo predloženo ----------------—
prihodnji teden na ((konferenci Bele hiše za mednarodno sodelovanje«, poziva skupina vlado, naj se trudi, da doseže sporazum s Sovjetsko zvezo o triletnem moratoriju glede novih protiraketnih obrambnih sistemov.
((Konferenco za mednarodno sodelovanje«, ki se bo začela v ponedeljek v Washingtonu, je pred enim letom sklical predsednik Johnson z namenom, «da prouči vsa mogoča sredstva sodelovanja v interesu miru«. Tej pobudi se je pridružila še ameriška organizacija za Združene narode. Poročilo delovne skupine o razorožitvi je že znano Beli hiši in «New York Times« objavlja nekatere informacije o predlogih. Kakor piše list, opo-zarja dokument predvsem, da bi poskus ZDA ali Sovjetske zveze, da pripravi nove sisteme protiraketne obrambe izkoriščajoč najnovejše tehnološke iznajdbe, sprožil novo oboroževalno tekmo na sektorju obrambnih in napadalnih raket. Poročilo ne predlaga moratorija pri nadaljevanju raziskav, ki bi ga bilo sicer težko nadzorovati, temveč moratorij glede operativnih odločitev Sovjetske zveze in ZDA.
delegacijo francoskih industrijcev. Tehnika omogoča sedaj uresniče-
nje sistemov protibalističnih raket, ki lahko prestrežejo izstrelek med njegovim poletom, preden ta doseže cilj, in znano je, da ZDA in Sovjetska zveza že proučujejo zadevne načrte. V poučenih krogih pravijo, da je v ZDA poveljstvo glavnih štabov treh rodov vojske soglasno priporočalo zgraditev sistema te vrste, ki bi vključeval rakete za prestrezanje «Nike-X« in «Sprint» ter novo mrežo radarjev. Kar se tiče Sovjetske zveze, je tajnik KP SZ Brežnjev nedavno sporočil «važne korake« na področju protiraketne obrambe in enega takih izstrelkov so pokazali v Moskvi na vojaški paradi.
Odločitev glede ameriškega načrta, ki bi stal približno dvajset milijard dolarjev, pritiče tajniku za obrambo McNamari. Zagovorniki tega načrta pravijo, da bi tak sistem obrambe «lahko rešil življenje 75 milijonov ljudi v primeru nenadnega napada«. Dalje pravijo, da je Sovjetska zveza nedvomno zelo napredovala na tem sektorju obrambe. In končno pravijo, da bi ((minimalen program«, ki bi stal osem milijard dolarjev, lahko zagotovil zaščito pred morebitno pri. hodnjo grožnjo Kitajske.
Poročilo pa pripominja, da bi izvajanje ameriškega ali sovjetske-
ga ((minimalnega programa« pripeljal brez dvoma Washington in Moskvo do tega, da bi povečala svoje programe za izdelovanje strateškega orožja. Rezultat bi bil ((vertikalno« širjenje novih vojnih sistemov, ki bi sprevrglo sedanje ravnotežje ((zastraševalnega orožja«, ustvarilo bi na eni in na drugi strani strah pred napadom in bi koristilo Pekingu, ker bi škodovalo ameriško-sovjetskemu zbližanju. Triletni moratorij «bi imel prednost, da pusti potreben čas, da se odkritje, kakšno strateško grožnjo misli izvajati Kitajska, ali pa tega ne misli, in kakšen mora biti odgovor ZDA in Sovjetske zveze«. «New York Times«, ki posveča temu tudi dolg uvodnik, zagovarja s svoje strani potrebo posredovanja OZN, da se omogoči tudi ta tretji korak glede razorožitve, potem ko so včeraj tudi z glasom ZDA odobrili načrt za sklicanje svetovne konference o razorožitvi, katere bi se udeležila tudi Kitajska, ter po sklepu Sovjetske zveze v preteklem poletju, da obnovi pogajanja v Ženevi o pogodbi proti širjenju jedrskega orožja.
List govori zatem o sovjetskih naporih na sektorju obrambe s protiraketnimi izstrelki in zaključuje: «Ce bo Sovjetska zveza nadaljevala po tej poti, ji bo Washing-ton nedvomno sledil po isti poti. Nujno potrebna je nagla akcija Združenih narodov, da prisili Moskvo in Washington na obravnavanje tega problema.#
ka vlade in tovarišev v vladi obdržal mesto zunanjega ministra.
Zatem je Fanfani dolgo govoril o razorožitvi, o nezadostno razvitih deželah in o italijanski pomoči številnim narodom, zlasti v Latinski Ameriki in Afriki.
Zlasti je Fanfani govoril o izkušnji, ki jo je pridobil, in o programih. da se OZN poživi. Pripomnil je: «Kljub nesreči z nogo nisem nikakor nezadovoljen s svojim bivanjem v New Yorku. Opazovalnica Združenih narodov se mi zdi nenadomestljiva za vsakega človeka, ki hoče ali mora delovati v politiki. Prav pred nekaj dnevi sem predlagal U Tantu, naj bi razmislili o vabilih predstavništvom raznih parlamentov sveta, naj bi prisostvovala razpravam v OZN. V nasprotju s tem, kar kvalunkvi-stični tisk včasih prikazuje, menim, da se pri teh razpravah kažejo elementi, ki so velike važnosti za realističen pogled na svet glede odpora nekaterih narodov, da bi razumeli novosti, in o zaletu nekaterih narodov in slojev, da te novosti nakazujejo in uveljavljajo.«
Fanfani je nato dejal, da je po hud: krizi v OZN našel ob prihodu v New York jasno in konstruktivno ozračje.
Fanfani je med intervjujem tudi izjavil, da ga je opravljanje dolžnosti predsednika skupščine avtomatično razrešilo vsaj odgovornosti načelnika italijanske delegacije v OZN in da je ta delegacija imela svoje stike neposredno z italijansko vlado ter da je bilo njeno ravnanje odvisno od teh stikov brez posredovanja zunanjega ministra, ki je prevzel druge odgovornosti. Fanfani je dejal, da je bilo potrebno, da predsednik ne meša svoje funkcije v skupščini OZN s položajem zunanjega ministra.
Dopisni« Je nato vprašal Fanfa-nija za mnenje o važnosti Kitajske za dvogovor v Združenih narodih in zunaj njih. Fanfani je odgovoril: »Med včerajšnjimi po ročili o razpravi v senatu sem bral, da sta komunistični senator Valenzi in socialistični poslanec Vittorelli z nekoliko polemičnim tonom govorila o ravnanju italijanske delegacije v zadnjih dneh in omenila, da sem 6. septembra v zunanjepolitični komisiji kot zunanji minister ugotovil težave, ki nastajajo za politiko utrditve miru zaradi odsotnosti Kitajske pri posvetovanjih. Lahko rečem, da nisem menjal mnenja. Kar sem videl in slišal med svojim bivanjem v OZN, me je še bolj prepričalo, da je treba pomnožiti napore, da se doseže, da ne bi Kitajska bila udeležena pri dvogovoru med Vzhodom in Zahodom ob strani in z motnjami.
Priložnost sem imel večkrat reči, da nevarnost na svetu ne izhaja samo zaradi tu in tam vnetih žarišč, temveč tudi zaradi velike mednarodne negotovosti Žarišča so se pomnožila, nerešljivost problemov se je povečala, odkar je dvogovor med Vzhodom in Zahodom ošibel in njegov potek je še bolj kompliciran, ker je pri njem posredno navzoč sogovornik, o katerem so nekateri mnenja, da je konkurenčno neprijetna njegova navzočnost, drugi pravijo, da je nevaren in neveljaven. Ta tretji sogovornik je Kitajska. Treba je najti način, da izginejo vzroki konkurence enih (Sovjetska zveza in njeni zavezniki), i-n nevarnosti za druge (ZDA in njeni zavezniki), ki so do sedaj pustili Kitajski neprijeten položaj tistega, ki lahko moti dejavnost drugih, ne da bi se s svoje strani obvezal. Seveda ne manjka težav, toda to ne zadostuje, da bi zgubili pogum. Govori se o uspehu pri naporih za razorožitev, govori se o potre-
bi reševanja sporov v Aziji in o negotovosti na drugih celinah. Nevarnost je, da vsi ti govori ne pripeljejo do nobenega pozitivnega zaključka, če se ne najde način, da bodo vsi narodi sodelovali pri iskanju miru.«
Tunizija-Kitajska
TUNIS, 24. — Tunizijska vlada je uradno zavrnila kitajsko noto, s katero kitajska vlada protestira proti Burgibovl kritiki kitajske politike v Aziji. Tunizijsko zunanje ministrstvo je objavilo sporočilo, v katerem pravi, da je ton kitajske note nedopusten, in dodaja, da tunizijska vlada lahko svobodno izreka svojo sodbo o vsem, kar škodi svetovnemu miru, ali ga ogroža. Tunizijsko sporočilo pravi dalje: ((Državno tajništvo za zunanje zadeve ne jemlje resno grožnje kitajske vlade proti Tuniziji, vendar pa ugotavlja, da je njen Jezik enak jeziku kolonialnih in imperialističnih sil.« To je že drugič v šestih mesecih, ko tunizijska vlada zavrača kitajske protestne note. Prvo noto je zavrnila 14. maja letos.
Nemški čolni za Kitajsko
BONN, 24. — Predstavnik bonskega zunanjega ministra je izjavil, da bonska vlada ni bila uradno obveščena o nameri kitajske vlade, da kupi 18 hitrih izvidniških čolnov v Zahodni Nemčiji. Ta izjava se nanaša na poročila tiska, da Je zahodnonemški državljan Hans Joachin Seidenschnur začel pogajanja s pekinško vlado, ki bi želela kupiti omenjene čolne. Gre za 160-tonske čolne, ki dosežejo hitrost 89 kilometrov na uro. čolne bi dobavili neoborožene. Sile NA TD ne uporabljajo te vrste čolnov, in zato domnevajo, da poveljstvo NATO ne bo protestiralo proti omenjeni kupčiji. V poučenih krogih pravijo, da bodo čolne poslali Kitajski preko Švice.
DANES
Morda je za odnose med zahodni, mi državami najbolj zanimiva vest, da je de Gaulle spremenil mnenje o vstopu Velike Britanije v evropsko skupno tržišče. Tega sicer ni odločno povedal, temveč je le dejal, da «nekateri znaki kažejo, da se pogoji, ki so v preteklosti ovirali zbližanje Velike Britanije s celinsko Evropo, rahljajo«, ter da «se zdi, da se problem počasi pozitivno razvija« in da «če bi se ta razvoj nadaljeval, bi ga Francija spremljala s simpatijo«. Politični opazovalci trdijo, da gre v prvi vrsti za de Gaullovo volilno potezo.
Druga važna vest pa je, prišla iz New Yoi:ka ter pravi, da je skupina ameriških strokovnjakov pripravila nov predlog o razorožitvi, v katerem predvsem opozarja, da bi poskus ZDA ali Sovjetske zveze, da pripravita nove sisteme protiraketne obrambe, sprožil novo oboroževalno tekmo. Ameriški strokovnjaki predlagajo moratorij glede operativnih odločitev Sovjetske zveze in ZDA. Poročilo strokovnjakov trdi, da bi prišlo do «vertikalneva» širjenja novih vojnih sistemov, kar bi porušilo sedanje ravnotežje »zastraševalnega orožja« ter ustvarilo na obeh straneh strah pred napadom. to pa bi koristilo Pekingu, ker bi škodovalo ameriško-sovjetskemu zbližanju. Moratorij, ki bi trajal tri leta, na bi omogočil, da se odkrije, kakšno strateško grožnjo misli izvajati Kitajska, in kakšen bi moral biti odgovor ZDA 'n Sovjetske zveze. «New York Ti-mes«. ki je o vsem tem obzirno poročal, nredlaea naglo akeiio OZN, da «nrisili Moskvo in Washineton na obravnavanje tega vprašanja«.
Sovjetski delegat je v političnem odboru OZN izjavil, da je SZ pripravljen^ takoj podpisati sporazum o prepovedi podzemeljskih jedrskih poskusov, in je podprl predlog ZAR, naj bi sklenili moratorij najprej za močnejše, nato pa za vse podzemeljske poskuse sploh.
Iz Vietnama poročajo, da je po mnenju ameriških krogov pritisk osvobodilne vojske popustil. Hkreti pa javljajo, da je v nreišnjem tednu padlo 240 ameriških vojakov, 470 jih je bilo ranjenih, šest pa jih pogrešajo.
Predsednik generalne skupščine OZN Fanfani je tudi v svojstvu italijanskega zunanjega ministra odgovarjal na številna vprašanja še drugega dopisnika iz Italije, ki se je z njim pogovarjal. Najbolj zanimiv odgovor se tiče Kitajske, za katero je dejal, da je «treba najti način, da izginejo vzroki konkurence SZ in njenih zaveznikov in vzroki nevarnosti ZDA in njihovih zaveznikov, ki so do sedaj pustili Kitajski neprijeten položaj tistega, ki lahko moti dejavnost drugih, ne da bi se s svoje strani obvezal«.
Zahteva za prekinitev vseh jedrskih poskusov
Ameriški predlog za ustanovitev mirovne sile OZN
NEW YORK, 24. — Nocoj je 26 držav predložilo glavni skupščini OZN načrt resolucije, ki zahteva prekinitev vseh jedrskih poskusov in poziva razorožitveni odbor o-semnajstorice v 2enevi, naj nujno nadaljuje pripravo pogodbe za prepoved vseh jedrskih poskusov.
Ameriški predstavnik v OZN je v političnem odboru predlagal u-stanovitev mirovne sile OZN, ki bi jo sestavljali vojaki iz držav članic in ki bi jih že prej vežba-li za »povsem posebne naloge«.
NEW YORK, 24. — V političnem odboru OZN je sovjetski predstavnik Carapkin izjavil, da je sovjetska vlada pripravljena takoj podpisati sporazum o prepovedi podzemeljskih jedrskih poskusov. Podprl je predlog ZAR, naj bi določbe
moskovske pogodbe uvajali tudi glede močnejših podzemeljskih jedrskih poskusov ter naj bi sklenili moratorij za vse druge podzemeljske poskuse.
C rapkin je ponovno zavrnil ameriško zahtevo po mednarodnem nadzorstvu ter je pozval ZDA, naj ne postavljajo več tehničnih ugovorov proti problemu, ki je izrazito političen.
NEW YORK, 24. — Glavni tajnik OZN U Tant je sklenil poslati na področje Gaze v Palestini komisijo šestih oseb, ki jo bo vodil kanadski general Sean Mckeon. Komisija bo odpotovala 10. decembra in njena naloga bo predložiti poročilo o delovanju varnostnih sil OZN na tem področju in o stroških.
25. novembra 1965
n
Tudi strup v nacističnih grozilnih pismih
Pred dnevi smo poročali o grozilnih pismih, ki Jih nacisti pošiljajo funkcionarjem evangeličanske cerkve v Nemčiji. Stvar pa ima, kot vidimo iz pričujočega članka, mnogo širši obseg.
BONN. — Nacistična kal v za-hodnonemški javnosti dobiva v zadnjih dneh nov razmah. Anonimna pisma z grožnjami in psovkami, podtikanje požarov v stanovanjih javnih delavcev, risanje kljukastih križev po hišah — to so glavne očitne značilnosti najnovejše nacistične «ofenzive» v bonski republiki.
Pravzaprav gre samo za nov val, ki ima svojo dolgoletno kontinuiteto v splošni politični atmosferi na Renu — predzadnji tak val je Izbruhnil v septembru in oktobru: sežiganje knjig naprednih pisateljev na grmadi v Dilsseldorfu, risanje kljukastih križev po volilnih lepakih, shod esesovcev v Rennsburgu itd.
Ko Je Igralski zakonski par Kay In Lore Lorentz začel pred nekaj tedni dobivati na stotine grozilnih pisem, ni bilo to prvi hip za tukajšnje razmere nič nenavadnega. Ta dva znana igralca sta na predstavah v svojem kabaretu v Dilsseldorfu Izpostavila posmehu zveznega ministra Seebohma, znanega po tem, da vsakih 14 dni govori beguncem revanslstlčne govore. Ananfmneži v teh pismih obkladajo oba Lorentza z najgršimi psovkami, kakršne poznamo le še iz nacističnega besednjaka (vzhodni svinji, umazana psa, izdajalca itd.) Vendar se Lorentzova bržčas ne bi niti menila za to, ko ne bi naraščajoča množica teh pisem dobila skrajno vznemirljivega pomena. Nacisti so najprej zagrozili, da bodo ubili oba igralca, potem pa še njune štiri otroke. Vendar ni ostalo samo pri grožnji s to tipično nacistično «likvidaciJo». Lore Lorentz Je prejela tudi pismo, ki je vsebovalo poseben strup v prahu; strupeni preh naj bi se razširil po zraku in oslepil vso družino. Šemo srečnemu naključju se Je zahvaliti, da se to ni zgodilo. Tedaj je vmes posegla policija, vendar ni ničesar odkrila. Neznani zastrupljevalci so ostali — neznani.
Cisto drugo metodo — požiganje stanovanj — so uporabili proti nekaterim književnikom, časni-
kratskega poslanca Klausa Petra Schulza, časnikarja Karla Silexa ln nekega šolskega svetnika, ki ga listi niso imenoma navedli. In razlog? Zadnja dva sta se izrekla za znano spomenico vodstva evange-listične cerkve, ki se zavzema za zahodnonemško «spravo z vzhodnimi sosedi«.
Evangelistična spomenica Je tudi sicer postala zdaj glavni tm v peti mnogim politikom vseh bonskih strank, še posebno pa nacističnim krogom. Vseeno jim je, četudi so v njej zastopana številna stališča uradne bonske politike. Spomenico ostro kritizirajo zato, ker evangelistična cerkev v njej priznava nemško krivdo v drugi svetovni vojni in zagovarja moralno potrebo, da se poljskemu ljudstvu omogoči razvoj na ozemlju, na katerem živi.
Nacisti so prav ta teden na način, ki jim Je docela podoben, začeli kampanjo proti spomenici in proti vodstvu evangelistične cerkve. Tisk piše o »poplavi grozilnih pisem», ki Jih vsak dan dobivajo evangelistlčnl škofje, župniki in funkcionarji, ki so sodelovali pri sestavljanju besedila spomenice ali so se strinjali z njimi. Največ pisem, polnih običajnih nacističnih psovk in groženj s smrtjo, prejema spodnjesaksonski škof Lil Je, nadalje znani (vestfalski župnik Wilm in eden izmed najuglednejših voditeljev evangelistične cerkve Scharf.
Takšnih in podobnih početij nacistov bonska vlada za zdaj še vedno konkretno ne komentira in ničesar ustreznega ne ukrene. Nekako je mnenja, da vse to skupaj spada v pristojnost pokrajinskih policijskih oblasti in da nima nobene zveze z «veliko politiko*. Za-hodnoberllnska policija je posegla vmes tako, da je razpisala nagrado 5.000 mark za izsleditev tistih, ki požigajo stanovanja in ki zadnje tedne množično rišejo kljukaste križe po pročeljih hiš. Edini dosedanji rezultat Je, da so ujeli neko dvanajstletno dekletce, ki Je na vrata neke cerkve narisalo dva kljukasta križa.
Jasno pa je, da nacističnih akcij ne počno Otroci, zato je precej čudno, da sicer izvrstno organizirana zahodnonemška policija kakor po pravilu ostaja «praznih
m
telili.... >
hnjif/f* ^ tjiptinli&be
Pred nekaj leti smo gledali v Drami «Ta!ca» Irca Brenda Be-hana, zdaj pa nas je prizadevni kolektiv Študentovskega aktualnega gledališča presenetil z delom drugega Irca, pisatelja in
.....................................................................................................................
Sneg je letos kmalu prišel. Visoko v hribih ga je že kar precej. Za tiste, ki nameravajo za božič in novo leto na smučanje, je to opomin, da si s pravočasno rezervacijo poskrbe mesto — pa naj bo
kje na Gorenjskem ali pa v Dolomitih
glnbhu ^ blihn^btvn
ŠTUDENTOVSKO AKTUALNO GLEDALIŠČE
SE AN O'C ASE Y
Plug in zvezde
(Pismo iz Ljubljane)
Slabo vreme KLJUB TEMU, DAJE BIL «NAJB0LJ VAREN» RUDNIK se je v Italiji pomaknilo proti jugu
Deset rudarjev ob življenje zaradi eksplozije 300m globoko
Nesreča se je dogodila v rudniku Carnaux blizu Albija v Franciji
karjem ln Javnim delavcem. «Pre- ; rok*, čudno Je tudi to, da imajo
mlero* s požarom so uprizorili znanemu književniku atlntherju Grassu. ki se je v volilni kampanji zavzemal za to, da mora Zahodna Nemčija priznati poljske meje na Odri in Nisi, in ki ga Je kancler Erhard imenoval «praznoglavca» ln ščeneta*. Neznani storilci so polili vrata Grassove hiše v zahodnem Berlinu "z bencinom in jih zežgall. Na enak način so v zadnjih tednih zažgali v zahodnem Berlinu stanovanja socialdemo-
Mm mi 11111111111111111111111111111111111111111111111111111| im
Seminar o dvojezičnosti v Subotici
Mariborski »Večer* piše:
V Subotici so pred kratkim priredili seminar o skupni vzgoji dijakov različnih narodnosti. Seminarja se je udeležil tudi predstavnik ministrstva za prosveto LR Madžarske Tibor Fekete. Odzval se Je prošnji časnikarjev in odgovoril na vprašanje, kaj so storili na Madžarskem na področju dvojezičnosti. časnikarje je seznanil tudi s svojimi zapažanji na seminarju.
Tibor Fekete Je med drugim dejal, da je izredno vesel povabila, kajti že več let vidi, da moramo sodelovati vsi, ki se ukvarjamo s poukom nacionalnega jezika. Sodi tudi, da Je seminar v Subotici prvi velikopotezen sestanek v socialistični državi, katerega nadaljevanje bo mogoče tudi na mednarodni ravni, in sicer vsaj tu, v srednji Evropi. Potem pa je nadaljeval:
»Iz referatov na seminarju sem povzel, da delajo tukaj na širokem področju poskuse, da dela za čim boljšo rešitev veliko navdušenih pedagogov in da je primere, ki sem jih tukaj slišal, v določeni meri mogoče uporabiti tudi v madžarskem nacionalnem pouku.*
Dodal Je še:
«Naše osnovno stališče Je skupno: poštena uresničitev leninistične nacionalne politike. Ker smo že obvladali organizacijska vprašanja, iščemo zdaj čim boljše metode. Na tem področju tudi mi opravljamo poskuse, Jih iz leta v leto brusimo, popravljamo, če bomo razširili izmenjavo izkušenj, ki se je začela med našima državama, potem bomo našli pot tudi do rešitve podrobnosti. Madžarski nacionalni pedagogi z veliko pozornostjo spremljajo tukajšnje poskuse in so vzpostavili že tudi osebne stike. Mi bi zdaj radi posplošeno razširjali te izkušnje.
Upam, da bodo temu seminarju sledili drugi. Vseeno je kje, bodisi v Budimpešti ali v Subotici. Pomembno je le to, da bodo strokovnjaki, ki si prizadevajo za rešitev
FERRARA, 24. — Preteklo noč sta se dve osebi ubili pri cestni nesreči na pokrajinski cesti v Co-macchio. Mlada moža sta se peljala s «1100», ki ga je na asfaltu, spolzkem zaradi dežja, zaneslo. Avto je treščil v neko drevo in oba tega problema, čimprej našli drug I moška, stara 26 let, sta se takoj drugega,* je končal Tibor Fekete. I ubila.
najpristojnejši politični faktorji tako brezbrižen odnos do takšnih izpadov, ki so povsem podobni dogodkom v zadnjih dneh vveimar-ske republike. »Glas proti* so povzdignili samo liberalci (FDP) in socialni demokrati (SPD).
Frakcija FDP v zahoanoberlin-skem senatu je zahtevala odgovor na vprašanje: »Ali ima senat pri rokah dokaze ali pa domneva, da podtikajo požare iz političnih nagibov, ali morda zastopa mnenje, da prevladuje v zahodnem Berlinu atmosfera, iz katere izvirajo takšna zločinska dejanja?*
Socialni demokrati so v svojem biltenu za tisk navedli med drugim: «Strah zbuja dejstvo, da se v diskusiji o evangelistlčnl spomenici najdejo takšni ..kritiki”, ki so lahko s svojo nestrpnostjo zastrupili ozračje in spremenili častivredne ljudi v lovno divjad. Od grozilnih pisem do fizičnega nasilja je pogosto samo majhen korak.*
Zahodnoberlinskl dnevniki pa kot po pravilu o vsem tem pišejo le malo ali skoraj nič. če pa že zabeležijo kak tak dogodek, opravijo to v desetih vrsticah. Edina Izjema Je sindikalni tisk, ki mu ni žal prostora za obsojanje nacističnega početja. Tednik sindikata industrije papirja, kemije in keramike ugotavlja v članku z naslovom «Ali smo spet tako daleč?*, da je «stara garda spet začela svojo kampanjo in dviga glavo* ter odkrito nastopa »proti vsemu, kar Je napredno, svobodoljubno m demokratično*.
Sedanja atmosfera, za katero je značilen nagel razmah dejavnosti nacistov ter pasivnost pristojnih političnih faktorjev, vsekakor prispeva k nadaljnjemu prebujanju prav tistih sil. ki so pred dvema desetletjema in pol pahnile Nemčijo in ves svet v katastrofo. To je idealna klima tudi za razmah zločinske dejavnosti tukajšnjih grupacij fašističnih emigrantov iz socialističnih držav, ki se tudi doslej niso mogle pritoževati čez zahodnonemško gostoljubje. To pa Je tudi dokaz, kako velik je razmik med resničnimi razmerami v Zahodni Nemčiji ln tisto »demokratično fasado*, ki jo v tem pogledu bonski propagandisti skušajo vsak dan kazati svetovni Javnosti.
RIM, 24. — še nekaj dni bo v Italiji temperatura pod povprečjem tega časa. Lahko pride tudi, zlasti v severnih pokrajinah, do novega mrzlega vala.
Preteklo noč je bilo v Bocnu 5 stopinj pod ničlo, toda v višinah pa so bile prave zimske temperature, ki so na nekaterih prelazih dosegle —17. V hribih je nad 1800 m po 50 do 70 cm snega, vendar so vsi prelazi v Dolomitih prevozni z verigami ali snežnimi pnevmatikami.
Sneg je zajel tudi južne predele Italije, čeprav samo v višinah. Temperatura pa se je znatno znižala tudi v Palermu, kjer so se pred dnevi kopali. V Neaplju so nekaj časa videli sneg na Vezuvu, a ga je kmalu pobralo. Med mesti se z mrazom odlikuje Aquila, ki se s svojimi 8 stopinjami pod ničlo u-spešno kosa z mnogimi mesti na severu. (Davi je bilo v Moskvi in Varšavi —12, na Dunaju in v Pragi — 9, v Stockholmu —7, v Berlinu — 6 itd.) Na splošno se lahko reče, da se je danes slabo vreme z deževjem in snežnimi meteži v višjih predelih pomaknilo precej na Jug. Tudi na Etni danes sneži.
DUNAJ, 24. — Iz raznih krajev v avstrijskih Alpah poročajo o nenavadnih temperaturah za ta čas: do 21 stopinj pod ničlo v višinah in do 12 stopinj v dolinah. Iz Francije pa poročajo, da so na Pic du Midi zabeležili —17.
Na morju so številne ladje v težavah. Doslej še ni bilo vesti o kakih potopitvah in zlasti ne o smrtnih nesrečah. Grško ladjo «Anagis Venetkanos*, ki je pred dnevi nasedla blizu Malega Lošinja, je deset mornarjev zapustilo, potem ko so se zaman trudili, da bi jo spravili s skal, kamor jo je zanesel močan veter v Kvarnem. Ladja je odplula 17. novembra brez tovora iz Trsta proti Grčiji.
LOS ANGELES, 24. — Računajo, da je v hudih nevihtah v Južni Kaliforniji izgubilo življenje 13 oseb.
V Tijuani v Mehiki, tik meje z ZDA, so umrli štirje otroci, ko je plaz pokopal in podrl neko hišo. iiiMiiiiiimifiiiiHMiii.............................................................
Strašna primera zločinske blaznosti
ALBI, 24. — Deset mrtvih in dva pogrešana — to je žalostna bilanca eksplozije, ki je nastala dav: ob 5.30 v rovu «Tronquie» rudnika Carnaux v rudniškem bazenu nedaleč od Albija (Toulouse).
Do nesreče je prišlo ob koncu nočnega turnusa, 'ko je bilo šest rudarjev v rovu v globini 280 m. Drugih šest se je pred malo časa spustilo v globino, da bi prevzeli delo, medtem pa bi prvi odšli. Nenadoma pa je v rovu nastal velik plamen, ki mu je takoj sledila eksplozija.
Takoj je bil izdan ukaz, naj vsi brž zapuste rudnik, reševalne skupine pa so skušale priti do rudarjev v «Tronquie». Tistih šest rudarjev, ki so prihajali na delo, in jih je eksplozija zajela približno 300 m od njihovega delovnega mesta, so reševalci našli proti deveti uri. Zračni pritisk jih je zagnal ob stene in bili so takoj mrtvi.
Za reševalce *e je pričelo hujše delo, ko so hoteli nadaljevati pot
proti dnu rova. Zaradi pomanjkanja ventilacije ter prisotnosti ogljikovega oksida so bili prisiljeni uporabljati dihalne aparate, kate-se večkrat izmenjale, prispele na mesto, kjer je nastala eksplozija. Našle so samo štiri trupla rudarjev, ki so bili ob eksploziji na tistem mestu, o ostalih dveh pa ni bilo nobenega sledu. Domnevajo, da ju je zasul usad, ki gš je povzročila eksplozija.
Deset trupel rudarjev, med katerimi sta bila dva italijanskega porekla, so položili na mrtvaški oder v kliniki «S. Barbara* blizu rudnika. Ker je bilo delo v rudniku še ustavljeno, so številni rudarji če dolgo čakali pri vhodu v rudnik, da bi morda reševalci prinesli i-z rudnika trupli ostalih dveh rudarjev.
Ker si je nemogoče misliti, da sta pogrešana rudarja ostala pri življenju, je treba na žalost reči da je nesreča zahtevala dvanajst smrtnih žrtev.
Vzrok nesreče je treba skoraj gotovo iskati v nenadni sprostitv.
Filmska igralka Uršula Andress (z Belmondom) je to pot za spremembo fotografirana oblečena in sicer v letalski obleki. Slika je posneta v Dublinu; igralka namreč snema neki film na Irskem
SUNBURY (Pensilvanija, ZDA), 24. — Sedemnajstletni Harold Bord-ner je na policiji priznal, da je zažgal domačo hišo ter streljal proti staršem, da bi se »odkrižal* matere. Pri požaru je zgorelo šest od trinajstih otrok zakoncev Bordner. Zakonca pa sta bila ranjena s strelnim orožjem.
Do tega strašnega dogodka je prt-šlo v noči od sobote do nedelje v Herndonu v Pensilvaniji, kjer Je družina Bordner stanovala v leseni, dvonadstropni hiši. Včeraj so 39-letno mater v spremstvu policije peljali k sinu Haroldu, ki leži v bolnišnici zaradi močnih opeklin kot njegovih pet bratov. Kot poroča policija, je mati vprašala sina, zakaj je to napravil. «Mlslil sem, da se te bom lahko odkrižal, mama. Hotel sem poplačati svoje dolgove. Menil sem, da bi bilo tako bolje,* je odgovoril čuden sin. Mati ga je še vprašala, kdo Je nanjo streljal, in Harold ji Je mirno odgovoril: «Jaz.»
Na policiji je Harold povedal, da Je polil stopnice z bencinom, ko so vsi spali. Potem je bencin vžgal ter tekel budit brate in sestre, da bi se rešili, nato je ustrelil proti očetu ln materi. Sedem bratov in sester od enega do osmih let je zgorelo, Sest večjih pa se Je rešilo.
BIELEFELD (Porenje - Westfa-lija), 24. — V nekem stanovanju v Bielefeldu so davi našli štiri trupla s prerezanimi grli. Policija domneva, da je lastnik stanovanja, neki mizar, umoril 15-letnega sina, ženo in paraliziranega brata z nekim nožem, ki ga je potem uporabil še za samomor.
Upor v jetnišnici
G- >i'ER (Illinois), 24. — V državni jetnišnici v Menardu je včeraj pri kosilu'nastal upor. Večina jetnikov se je sicer vrnila v svoje celice, upornike pa so blokirali v ob^-ici. Upor, ki Je trajal več ur, so zadušili, toda med varnostnim
osebjem jetnišnice so bili trije mrtvi in šest ranjenih. Uporniki so imeli med seboj dva talca, ki pa sta bila rešena.
Ni se končan «hitri» proces proti ubežnikom iz S. Vittora
MILAN, 24. — Danes se je nadaljeval proces proti trem ubežnikom iz zapora S. Vittore, ki so jih ujeli nekaj dni po pobegu in so proti njim uvedli proces po hi trem postopku. Danes je že govoril državni tožilec in nekateri odvetniki. Tožilec je zahteval 7 let in 10 mesecev zapora za Maga-gnina, za Gambina in Basirocoja pa po 7 let in 9 mesecev. Vsak pa naj bi plačal še čez 400.000 kazni.
Ko je predsednik bral kazenske liste obtožencev, se je izkazalo, da so bili ti trije obtoženci doslej prave nedolžne ovčke: pri Maga-gninu ni v kazenskem listu nič napisano, Gambinu je bila kazen za neki pretep oproščena, Basiricb pa je bil enkrat obsojen na šest mesecev zapora zaradi nošnje orožja brez dovoljenja, kar pa ni bilo vpisano v kazenski list.
Proces se bo nadaljeval 30. novembra.
Gerasimov o sovjetskih uspehih v filmu
MOSKVA, 24. — Prvi podpredsednik sovjetskega odbora filmskih ljudi Sergej Gerasimov je izrazil svoje zadovoljstvo nad uspehi sovjetske filmske proizvodnje, še posebej nad rezultati, ki jih sovjetska filmska umetnost
beleži na tujem trgu. V moskovski «Pravdi» je Sergej Gerasimov med drugim zapisal:
«Trenutno je možno videti od deset do petnajst sovjetskih filmov na leto in vsak izmed teh se odlikuje po svojih značilnostih, po neizpodbitnem talentu u-stvarjalcev. Gre za resnično nove filme, ki niso novi le po vsebini, pač pa tudi po svoji obliki.* Gerasimov je nato dodal, da bo prvi kongres zveze sovjetskih filmskih ljudi, ki se bo začel danes v veliki palači Kremlja, «pomemben datum v zgodovini filmske umetnosti Sovjetske zveze*.
premogovega prahu, ki ga je povzročila mina in ki se je vnel; pri tem je nastala eksplozija, ki rih uporaba pa je časovno omejena. Opoldne pa so skupine, -ki so je podobna eksploziji »grizuja Uvedli so že preiskavo, da bi ugotovili morebitne odgovornosti. V svojem poročilu pravi ravnatelj stvo rudnika, da se dogodek ne da pojasniti.
Pri rudarjih in njihovih svojcih je naredila današnja nesreča velik vtis, ker so imeli rudnike v tem bazenu za najbolj »varne« na svetu. Skala je trdna, tako da ni plazov; nadalje ni pronicanja vode in poplav in ne »grizuja«. V tem rudarskem bazenu dela 2500 delavcev in delo je kar najbolj mehanizirano. Uporabljajo posebne stroje, ki »režejo« premogovo žilo.
Gastronomski kongres
Dl JON, novembra. — Dvajset držav se je udeležilo — bodisi s svojimi uradnimi razstavami bodisi z zasebnimi razstavljalcl — drugega velesejma živil, vina in gastronomije, ki se je v teh dneh zaključil v Dijonu. Podobne prireditve, tudi bolj pomembne, sl slede tu in tam po vsej Evropi.
Toda prireditev, ki se je pravkar zaključila v metropoli bogate, konservativne Burgundije, je dobila čisto posebno važnost zaradi debat na kongresu, ki se je imenoval Norcofel.
Letos je bil kongres — na mednarodni ravni — že četrtič. Na dosedanjih kongresih so razpravljali o vprašanjih, ki zadevajo na področju gastronomije ln živilstva večje skupine držav. Tako so 1. 1952 razpravljali o tem, kako uporabiti mraz v gastronomiji in tedaj je bila tudi postavljena zahteva po pravilniku za camplnge. Leto pozneje so razpravljali o nekem drugem vprašanju, ki često prepreči dobro prebavo:	pretirano	visoki
računi v nekaterih restavracijah. Francozi imenujejo te račune s posrečeno besedo «rafal». V tem pogledu se lahko reče, da je bil | trud kongresistov zaman, saj se «rafali» še kar nadaljujejo: in prav v Franclji uporabljajo velike kalibre. Na kongresu 1956 so govorili o tem, da je treba ohraniti krajevne specialitete.
Na letošnjem kongresu so razpravljali o raznih vprašanjih, med drugim npr. o tem, kako razdeliti blago po notranjih trgih, kako zagotoviti transport svežih proizvodov itd.
Govorniki so bili ugledni strokovnjaki iz raznih dežel, tudi iz Italije. Lahko bi letošnje zasedanje po važnosti in pomembnosti primerjali — čeprav v primernih mejah — z nekakšnim Skupnim evropskim tržiščem «dobre kuhinje* in problemov prehrane sploh.

Francoska pisatelja Jacques Borel (na levi) sta prejela pomembni francoski literarni nagradi roma «Renaudot»
m
in Gcorges Pereč, ki
»Goncourt* ozi-
revolucionarja 0’Caseya »Plug in zvezde» (to je simbol delavske zastave irskih revolucionar-jevj. Oba irska pisatelja odlikuje neka skupna poteza: osebe, ki jih uresničujeta, govorijo iz sebe ven; iz svojega karakterja, tako da v delu ni čutiti angažiranosti avtorja, pač pa so angažirani njegovi ljudje, in to vsak po svoje. To niso tipi, čeprav so včasih prav svojevrstni, ampak živi ljudje, ki govorijo tako, kakor je njim samim kljun zrastel.
V tej tragediji v štirih dejanjih (režiser jih je skrčil na dve) zaživi pred nami odlomek, vendar dobro zaokrožen odlomek, preuranjene irske vstaje iz leta 1916, torej iz časa, ko je Anglija, ki ji je takrat Irska še pripadala, bila v prvi svetovni vojni obupen boj na evropskem kontinentu. Vendar se upor, kot je znano, ni posrečil in mala Irska je doživela krvavo tragedijo.
Ti mali ljudje, ki nastopajo v • Plugu in zvezdah», delavci in obrtniki, branjevke in gospodinje, ki jih v skupno usodo povezujeta bivanje v 'Sti hiši nekega dublinskega predmestja m pozneje krvavi plameni upora, so spočetka zapleteni v svoje malenkostne osebne spore, v svoje nevoščljivosti in živčne nestrpnosti. Ob izbruhu upora gredo nekateri na barikade, drugim pa je upor dobrodošla priložnost za plenjenje po trgovinah. Ko pa se upor zlomi, se nam ti mali ljudje pokažejo v novih dimenzijah, tako da se izkažejo tisti, ki so se nam morda spočetka zdeli kar najbolj poniglavi, za najbolj požrtvovalne (branjevka Bessie).
0’Caseyevo delo je bilo prvič uprizorjeno v Dublinu leta 1926, torej deset let po ponesrečenem uporu. Avtorja so takrat izžvižgali in moral je, čeprav sekre-i tar irske revolucionarne armade, zbežati v Anglijo pred očitki, češ da napada v svoji tragediji katoliško cerkev ih da se1 ogreva za komunizem. Tolmačenje, ki se nam zdi danes komaj še razumljivo.
Člani Študentovskega aktualnega gledališča, ki jim je dalo Mestno gledališče ljubljansko na razpolago oder in dvorano, so si s poskusom realizacije tega na videz preprostega, v resnici pa silno zahtevnega dela naložili kaj težko nalogo. Uprizoritev ni bila kot celota izravnana, vendar je imela nekaj prav krepkih in posrečenih, prizorov.
Z režiserjevo (Dušan Jovanovič) koncepcijo se ne morem strinjati, zlasti ne s pevskimi vložki partizanskih pesmi, ki so sicer učinkovale, pn tem poraz bile iluzijo, da se drama dogaja drugje, v drugem času in v različnih okoliščinah. Po mojem mišljenju ni bila ta aktualizacija snovi posrečena, saj je zbujala vtis križanja oziroma hibn dacije dveh zelo raznorodnih pr vin. Morda bi ne bilo tako tež ko najti nekaj irskih bojnih pesmi, ki so, kot se spominjam, prav čudovite.
V podrobnejšo oceno posameznih kreacij se (»e bom spuščal Toliko naj opomnim, da so se mi zdeli igralci vlog zrelejših in starejših ljudi najmanj za deset let premladi ter da so bili vojaki le nekam premalo vojn ški, k čemur so pripomogli tudi vse preveč civilni kostumi. (Avtor je uniforme vendar predpisal!) Mogoče so ti nedostatki izvirali iz pomanjkanja potreb n i sredstev? Med vidnejše stvaritve bi mogli šteti prostitutko Rosie (Jadranka Tomažičeva), branjevko Bessie (Draga Koko-tova), gospo Goganovo (Jerca Mrzelova), gospo Noro (Helena Sobar-Zajčeva), tesarja Flutlier-ja (Dare Valič), strica Petera (Niko Goršič) in morda še tega in onega, pn čemer me ne moti, da so skozi nekatere kreacije pogledovali kot vzorniki nekateri naši priznani igralci.
Kolektivu Študentovskega aktualnega gledališča gre vse priznanje za pogumno izvedeno o-stvaritev 0’Caseyeve tragedije. Premiera je pokazala, da imajo mladi gledališčniki že svoje številno in vneto občinstvo.
VLADIMIR BARTOL
Gerasimov v ZDA
Sovjetski filmski režiser Gerasimov se odpravlja v ZDA, kjer bo posnel nekaj prizorov svojega najnovejšega filma ((Novinar«. To bo prvi sovjetski film, ki ga bodo vsa) delno snemali v ZDA, in sicer zaradi sporazuma o kulturnem sodelovanju med ZSSR in ZDA.
* • •
Najbolj brane knjige novembra letos so bile: v ZDA «The Source» (alzvir«) avtorja Michenerja in «Kennedy» avtorja Sorensena; v Franciji «La Chamade« (v prostem prevodu ePredajav) F. Saganove in e Le Voyage en Chine« (Potovanje po Kitajskem«) J. Roga.
Dve noviteti (ne enakovredni) založbe Lipa v Kopru
Ce kako tuje delo izide v slovenskem prevodu v treh izdajah, potem je to močan dokaz za kvaliteto tega dela. Ce je to delo bilo nagrajeno tudi z Nobelovo nagrado za književnost, potem pa o umetniški moči tega dela ne more biti nikakega dvoma. Z utemeljeno predpostavko, da gre za odličen roman svetovne književnosti, bodo torej tudi novi in novi slovenski bralci vzeli v roke roman v treh knjigah, poglavitno delo norveške pisateljice Si-grid Undsetove Kristina Lavran-sova hči. Ta roman je v slovenščini prvič izšel že pred vojno, drugič pri založbi Lipa v letu 1958 in zdaj pri isti založbi tretjič. Tore) uspeh, s kakršnim se lahko ponašajo samo največja dela svetovnega slovstva. In roman Sigrid Undsetove prav gotovo sodi mednje. Zato naj naše bralce opozorimo na novo izdajo romana, čeprav torej ne gre za novost na našem knjižnem trgu, temveč samo za ponatis.
Sigrid Undsetova (1882-1949) je napisala večje število romanov, med katerimi naj omenimo romane Gospa Marta Oillie, Srečna leta, Jenniy (ta je poleg Kristine najbolj ponesel slavo pisateljice v svet), Pomlad, Pametne device. V skoraj vseh svojih delih je pisateljica skušala odkriti usodo žensk, zlasti njihovo borbo med erotiko in dolžnostjo. Zato so romani posvečeni predvsem ženski duševnosti, v njih pa se najpogosteje spušča v ocenjevanje bistva ženske, katerega vidi predvsem v materinstvu. Spoznanje, da je materinstvo osnovna naloga ženske, je Undsetova obravnavala v večini svojih del, pravi u-metnišlci izraz zanj pa je našla prav v romanu Kristina Lavran-sova hči, ki ga literarna zgodovina označuje kot visoko pesem materinstva. Ima pa to delo tudi oznako «epopeje norveške dušen in «mogočne freske norveškega srednjega veka«. Pisateljica je namreč dogajanje prestavila v srednji vek in dala romanu zgodovinsko podobo, čeprav je to glede na probleme, ki jih obravnava občečloveški roman, izven strogo opredeljenega časa. Junaki tega romana — pa naj bosta to glavni osebnosti Kristina ali Erlend, Lavrans ali Ragnfrid, Mu-nan ali njegova ljubica Fluga, skromni podeželski duhovniki ali visoko cerkveni dostojanstveniki — so vsi kljub zgodovinskemu o-kolju splošnočloveški liki in pripadajo vsem časom. Mojstrsko risane postave mož in žena tega velikega romana bi zato lahko prenesli tudi v vsako drugo preteklo ali sedanje dogajanje. Za oznako tega dela pa je tudi poudariti, da predstavlja Kristina Lavransova hči vrh pisateljičinega ustvarjanja. Čeprav je roman nastal že v letih 1910-1922, pa je v njenem naslednjem romanu O-lav Audunov sin že čutiti upadanje njene umetniške moči.
V prvi knjigi romana z naslovom Venec spremljamo rast otroka in Kristinino dekliško zorenje s prvo ljubeznijo, prevarami in grešno ljubeznijo z Erlendom, ki postane kasneje njen mož. V naslednji knjigi z naslovom Zena spremljamo Kristino v spopadih z viharnim možem, ki ji je po značaju tuj in nasproten, saj živi več za življenje izven doma, medtem ko nosi Kristina vsa bremena hiše in družine. V zadnjem delu z naslovom Trpljenje se burno življenje umiri Kristina vzgoji svoje sinove, ki se odpravijo v svet. Erlend se umakne v samoto in sklene svoje viharno življenje z viteško smrtjo. Kristina pa umre zaradi kuge, ki kosi po deželi. Tako je sklenila svoje življenje, sicer trdo, toda polno lepot, globoke ljubezni, zvestega prijateljstva in materinske sreče.
Čudoviti opisi življenja, duševnosti osrednje ženske osebe in sploh ženske problematike pa široka epska panorama dogajanja, vse pripovedovano s široko, epsko mirnostjo, ustvarja ob zanimivi zgodbi in topli človečnosti odličen roman, ki predstavlja enega največjih pripovednih tekstov klasične nordijske književnosti.
Ob takih odličnih kvalitetah romana o Kristini, se nam zdi pripoved Jamesa Fenimora Cooperja v romanu Prerija iz cikla petih romanov «Usn)ena nogavica» precej skromna. Seveda pa je treba vedeti, da ne gre za kako globoko psihološko delo temveč za akcijski roman, ki je nastal pred več kot sto leti in ki pripoveduje o zlatih časih ameriške kolonizacije na ameriškem srednjem vzhodu. Osrednja osebnost romana je lovec nazvan Usnjena rokavica ki je desetletja preživel med divjimi Indijanci in doživel veliko lepega in grdega med včasih krutimi belimi kolonisti in poštenimi indijanskimi domačini, Sam je bil enim in drugim dober prijatelj, svetovalec, poštenjak in zato človek, ki so ga vsi radi imeli. V tem romanu ga spremljamo v zadnjem obdobju njegovega življenja do njegove smrti. Sicer pa nam pisatelj pripoveduje o razgibanih pustolovščinah kolonistov, o spopadih z Indijanci, pa o deviški naravi divjega zahoda, odkoder se pred belimi kolonisti Indijanci počasi umikajo. Roman ima svoje moralno jedro, njega bistvo pa je v zanimivih in razgibanih dogodivščinah o katerih pripoveduje. Ta roman a-meriškega pisatelja, ki ga naši bralci sicer že poznajo po romanu Stezosledec, bo tore) všeč predvsem mladini in nezahtevnim bralcem. Kaj posebnega pa seveda ni.	81. R»-
ČETRTKOVA
ČRTICA
__ Umor
po naročilu
—	Kdo je ta človek, dragi? — je vprašala Marcia in prt tem pretirano poudarila besedo človek.
—	Profesionalec, telo sposoben in izkuSen. Menim, da ti o njem ni potrebno vedeti kaj več..., — je odgovoril Oarson. Marcia je stresla glavo z bujnimi plavimi lasmi in izpila martini:
— Pravzaprav je njegov posel prav odvraten...
Oarson, lep moški srednjih let, je ostro pogledal svojo ljubimko:
— Draga, nisem sicer moralist, toda it vsega srca sovraiim hinavščino. Bodiva torej iskrena in poglejva resnici v oči. Bila si dosti bolj odkrita in skromna, ko si me nagovarjala k temu zločinu.
— To pomeni, da se želiš umaknitir
— Predobro me poznaš, želim samo, da me popolnoma razumeš. Ali imaš še kaj pripomniti?
—• Ne, saj si sam rekel, da sva odrasla in ne otroka...
— Se spominjaš tiste noči, ko sva se razgovarjala o človeku, ki živi a dvema ženama. Presojala sva, koliko časa more to trajati.
Sedela sta za mizo v kotu restavracije Park in nobeden od gostov ne bi bil mogel uganiti, o tem se razgovarja prikupni par.
— Spominjam se. Toda zakaj bi to ponavljata?
— Da bi ugotovila točen čas. Ko si predlagala umor kot edino rešitev problema, je bila noč.
— Imam vtis, da želiš vso moralno odgovornost zvaliti na moja
ramena..
ona.
je tiho pripomnila
— Nasprotno. Vse dotlej, ko sem mislil, da sem dosegel vse. kar sem sl želel: obzirno ženo in lepo ljubimko. Ti si mi razbila ta privid.
Sama pri sebi je Marcia priznala, da ima Garson prav. želela je, da ga popolnoma osvoji. Seveda tudi njegov denar. Dekle v njenem položaju mora misliti praktično in odločno, če želi nekaj doseči. Se posebno v primeru, če ji je usoda vrgla v naročje tako šan-so, kakor je bil Garson Ward.
Spoznala sta se na neki čajanki in on ji je takoj predlagal, dci se naslednji dan sestaneta pri skupni večerji. Privolila je in se medtem dobro informirala, kdo je njen novi znariec. Bil je povsod dobro znan in premožen, zahvaljujoč se bogastvu svoje žene.
To pomeni, da bo imela tekmi-eo! v začetku Marcie to ni motilo. Zavedala se je, da je samo dekle, ki živi od vabil na sprejeme in izlete konec tedna. Zato ji je ugajala varnost, ki ji jo je nudil moški, čeprav oženjen.
Pozneje, ko sta se že poznala, ji je Garson pripovedoval o svoji že-hi. Tiha, popustljiva, nežna... Idea-ien zakon brez hinavščine in posebnih obveznosti, tako da je Garson živel, kakor si je želel. Toda Marcia ni verjela nobeni njegovi besedi. Zato ji je sčasoma postalo nevzdržno, da živi Garson z dvema šenoma. Na umor spočetka ni mislila, šele on ji je odprl oči.
Marcia je popila še en koktajl in vprašala:
— Ali morava to res storiti, Garson?
— Bolje zdaj kakor pozneje...
— Ti me ljubiš, ali ne, dragi?
— Ali še dvomiš?
Ni sumila. Bil je očarljiv, prijeten in lep človek, želela si je Postati njegova žena, toda umor je bil visoka stopnica, čez katero je btlo treba stopiti...
— To torej pomeni, da morava *° storiti zaradi najine ljubezni'' — To in vse drugo, srce! Načrt je pripravljen, toda poprej morava še razčistiti vprašanje odgovornosti. Kokot sem že rekel, si mi ti omogočila, da vidim stvari v pravi luči: da je moja žena dvolična, sebična in hinavska. Zato sem sklenil, da Okončno razčistim položaj.
Marcia se je bala, da bi jo Garson nekega dne zapustil ali da bi prišlo do škandala, ki bi ji za ved-
no zaprl vrata v družbo, ki jo je sprejela samo zaradi njega. Zdaj se je počutila mnogo bolje.
Hvaležno je motrila svojega bodočega moža, ki je bil v vsakem pogledu popoln gentleman; ni ji hotel pojasniti svojega načrta in jo tako zaplesti v zločin.
— Moram ti sporočiti slabo novico, — je nadaljeval in jo iztrgal iz sanjarjenja. — Ne bova mogla skupaj pričakati novega leta.
— Toda to sva imela v načrtu...
— Vem, draga. Oba bova osamljena, toda to je cena, ki jo morava plačati za najino srečo, ki se bo pričela s prvim dnem novega leta.
— To pomeni, da si že določil kraj in čas?
— Da.
— Garson, ali bom jaz... Ali moreš razumeti, kaj mislim? Umor je zelo nevarna zadeva...
Glasno se je zasmejal. Cez mizo se je dotaknil njene roke in jo nežno pobožal.
— Umor sploh ni tako nevaren, kakor mnogi domnevajo. V resnici je to dobičkonosen poklic za določen tip ljudi. Tako moraš na primer tudi nekaj ukreniti, če te zaboli slepič: poiščeš si specialista. Samo bedaki in amaterji poskušajo to storiti sami, zato pa se morajo pozneje tudi pokoriti za svoj zločin.
— Domnevam, da želiš biti dan pred novim letom doma. Naj odpotujem nekam, kjer bi me videli, da bi mogla dokazati svoj alibi?
— Točno. Vendar želim, da od-potuješ zelo daleč od tod. Morala boš odpotovati na Florido.
— Seveda, več sto kilometrov daleč...
— Manjkala mi boš, draga. Toda pozneje...
— V mislih bova drug pri drugem, ti in jaz, — je dejala in ga toplo pogledala.
— Poslal bcm rezervacijo lastniku restavracije na obali pri Miamiju, kjer sva bila lani. Zahteva), da tl rezervira mizico v kotu ob velikem oknu na severni strani dvorane.
— Zakaj na severni strani?
— V tem primeru boš gledala proti meni, ker bom tu, severno od Floride. Opolnoči dvigni kozarec in pij na najino srečo in ljubezen.
— O, dragi, kako st mi všeč, kadar st sentimentalen, — se je nasmehnila.	-..in.-.i	i
— Točno opolnoči. Tudi sam bom v tem času dvignil kozareec na tvoje zdravje.
Tri tedne pozneje je vsa Amerika hrupno praznovala slovo od starega in prve ure novega leta. Kakor navadno je ostal Garson Ward doma pri svoji ženi. Tako sta storila vsako leto in obujala spomine na prve dni njunega zakona.
Grace Ward je bila visoka in prikupna žena. Bila je razigrana, ker ji je mož poklonil dragoceno novoletno darilo
Garson je nalil kozarce in rekel: — Draga, doslej sva živela srečno in zadovoljno. Hvala ti za vse. Večkrat sem kvaril harmonijo najinega zakona, toda ti si me vedno razumela in bila prepričana, da nikoli ni bilo nič resnega.
— Razumljivo..., — je odgovorila Grace. — Nikoli nisi pozabil na svoj položaj in vedno si se pravočasno izognil Škandalu.
Ura je odbila polnoč. Garson se je spomnil na Florido in ponovno dvignil kozarec. Toda ni nazdravil Marcii, ampak nekemu aspeciali-stu» — človeku brez imena in naslova — ki je bil pri svojem poslu zelo previden in ni želel, da bi ga videla njegova žrtev. Opravil je enostavno in hitro.
Bilo je samo treba, da poišče restavracijo na obali Miamija, se približa oknu na severni strani in s strelom pogodi dekle, kt bo sedela na drugi strani šipe pri mizici v kotu in točno opolnoči dvignila kozarec, da bi nazdravila svojemu morilcu.
PAUL FAIRMAN

—	Ben, ku je videt, se Se ne zna, kolka plače bojo dobivali poslanci.
—	Kaku, de ne? Sej so ne dougo tega odločili, de bojo dobili sedemstupedsettaužent r.a mesec!
—• Znaš, tle je treba jet po paragrafah. Ut ni so rekli, de bojo dobili tolko, koker precednik kasacijskega sodišča. Ma tle so difarence. Zatu ke začetna plača anga tašnega precednika je za pedeset tauient menj koker od tistga, ke jz vre več let u službi. J n zde) je treba odločet, katera plača bo velala za poslance. Kej be reku ti, katero so si zbrali?
— E, jest rečem, de tisto, ke je več.
— Bravo Mihec! Zdej Videm, de si res tele-genten. S tabo se	da	govort.	Morbet	prjina od
umetnosti. Si slišou,	de je	jemela	lublanska
Opera an strašansko velek uspeh?
— Neč ne znam. Sej videš, de ne morem jet nekamer zastran te službe. Jn tudi u Lublano ne.
— Ma tu ni blo miga u Lublani. So bli u Trevisi jn je blo forte lepu jn publika vsa navdušena jn vse sorte.
— A, u Trevisi so bli! Pej so dobili soude za plačat vse špeže? Zatu ke taka reč forte dosti košta.
— E, zgleda, de	so	soudi	pršil od	nekod.
—- Ma vidi na,	soudi so	se naj dl i! Ma jest
se prašam, kaku, de se soudi ne morejo najt, de be Opera pršla u Trst h nam, Zdej jemamo Kulturni dom, jemamo velek oder jn prostor za godce jn vse, kar je treba. Jn ledi be tudi ne mankalo, zatu ke vsi be radi vidli našo Opero. Jest ne znam, de naša majnšina...
— Mihec moj kej de mi smo most?
— Ja, je res. Diplomati jn vsi pravejo taku. Zastran zbližan j« jn take reči. Ma kej jema tu oipravet?
— Ben videš, naša majnšina je most. Ma si vidu ti kada) delat opero na mo»ti? Narpre) be ble. taka reč jorte narodna, ke be blo premalo prostora jn pole, če be delali opero na mosti, be outrali, ku se reče, promet. Ke mostovi so zatu, de vozejo črez auti jn kamioni vse sort ža-gance, mesu, kose od makin jn take reči. Ne miga, de se dela gor opera. Mihec moj, ki jemaš glavo?
— Videm, videm. Prouzaprou bet most ni nan-ka taku lepu, koker se »liže. Jn pole se ti najde še ana čitadela, ke se forte plaše naše majnšine jn prave, de smo forte živi jn de forte migamo jn de nas je zmiram več jn de nam gre dobro in samo tfcko!
— E, dragi moj, njem zdej politika kaže taku, at morejo strit videt, de nam dobro gre, de nam m hudija jn de nas je dosti. Zatu ke čejo s tem strašet svoje ledi.
— Ma vidi, kašni so! Kašenkrat so pej pisali, de nas ni neč jn de ni nanka vredno z nami ba-cclirat. Jest ne zastopem: enkrat nas ni neč, enkrat pej pravejo, de se plodimo ku zajci je de jemamo zmiram večjo muč. Prou jeh ne zastopem.
— Videš, tu je tudi znamenje telegence.
— Kej je znamenje telegence?
— Ma tu, ne, ke jeh ne zastopeš. Zatu ke tisti. ke jeh zastope, more bet jorte zabit.
ZANIMIVA PRIREDITEV V MARIBORU
Moda na Slovenskem
Zgodovinski prerez za zadnjih 300 let
Naše čitateljice bo prav gotovo zanimalo, da so imeli v teh dneh v Mariboru in sicer v pokrajinskem muzeju prav posebno razstavo, ki je nosila naslov Tristo let mode na Slovenskem. Gre res za posebne vrste razstavo o panogi, ki je bila v slovenskih muzejih bolj zanemarjena. Zato je povsem razumljivo, da so Mariborčani, predvsem pa Mariborčanke, pokazali za razstavo veliko zanimanje, s čimer so dali tudi največje priznanje organizatorjem, ki so imeli precej dela, preden so gradivo za to razstavo zbrali in ga uredili.
Omenjena razstava pa predstavlja le nekak uvod za bodoče delo kulturnih zgodovinarjev, ki ne bo lahko niti kratko.
Omenjena razstava zajema celotno slovensko ozemlje, to je od Maribora do Kopra ter jo bodo kot takšno prikazali v celoti januarja 1966 tudi v Ljubljani.
Razstava zajema modele srednjeveške noše, torej od španske noše, pa vse do različnih vrst baročnih oblatil, empira, bidermajerja, novega rokokoja in fin de sitcla.
Ker ni uspelo organizatorjem dobiti za vse te dobe originalnih oblačil, so to vrzel izpopolnili z raznimi slikami, pa tudi s fotokopijami. Celotna razstava obsega 147 eksponatov, na koncu pa še 76 zelo posrečeno izbranih repro-
dukcij.
Organizatorji računajo, da bodo lahko razstavno gradivo še izpopolnili ob podpori prebivalstva, ki bo našlo mogoče v starih skrinjah in na podstrešjih še marsikaj takega, kar bi lahko razstavo izpopolnilo, istočasno pa pokazalo, kako se je moda, tako moških kot ženskih oblačil, razvijala v zadnjih tri sto letih.
Kot ženske bi lahko k tej razstavi pripomnile le to, da so bile naše prednice, kar se tiče mode in oblačil, mogoče še bolj muhaste in še bolj zahtevne kot smo danes me ter da predstavljajo današnji modeli v primerjavi z razstavljenimi primerki poosebljeno skromjiost in enostavnost, pa četudi bi šlo za še tako elegantne in zahtevne obleke.
Poleg oblačil in raznih drugih okraskov so na razstavi razstavljene tudi razne lasulje, ki kažejo tudi na razvoj pričeske, ki je imela v ženski, pa tudi v moški modi vedno važno besedo.
Organizatorji mariborske razstave so prepričani, da bo morala slovenska kulturna zgodovina v bodoče modo še prav posebej upoštevati, saj je to tudi neke vrste umetnost, ki najbolj odraža v svojem nenehnem, na videz mnogokrat zelo muhastem razvoju duh časa in seveda s tem tudi najrahlejše premike v družbenem razvoju.
..............................................................
NEPRIJETNA ODKRITJA NEKDANJEGA IZRAELSKEGA VRHOVNEGA POVELJNIKA
Zarotniško
ozadje za
Včeraj so v Genovi in na vsem genovskem pasu ponovno imeli zelo razburkano morje. Na sliki veliki valovi butajo ob obalo. Podoben pojav so zabeležili pred nekaj dnevi
Vzhodnoevropske države bodo sodelovale pri proučevanju vesolja
MOSKVA, 24. — Uradno poročilo,, ki ga je objavila agencija Tass, poroča, da je bilo od 15. do 20. novembra v Moskvi zasedanje o vesoljskem sodelovanju med Sovjetsko zvezo, Bolgarijo, Madžarsko, Vzhodno Nemčijo, Poljsko, Romunijo, Češkoslovaško, Mongolijo in Kubo
Na tem zasedanju so predstavniki omenjenih držav proučevali probleme v zvezi z miroljubnim proučevanjem vesolja, Se posebej v zvezi z astrofiziko, meteorologijo, telekomunikacijami, medicino in biologijo, seveda v zvezi z možnostjo teh proučevanj s pomočjo raket ln umetnih satelitov.
Posebej je Dila proučena možnost izstreljevanja umetnih satelitov, ki bi jih izdelali, opremili In preizkušali v državah, Id so na tem zasedanju sodelovale.
•'■••»H..............Hiiiimmim.iiifiiH.........Milinimi.....................................
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Ponovno meri odvisni od dobrega razpolože-boste Vzpostavil stare zveze s svo-1 nja. Pazite se, da bi v zvezi z ne-Jimi sodelavci Trezno še enkrat kim čustvenim vprašanjem ne spre-
jo (izmislite o svojem najnovejšem čustvenem doživetju.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Zapovrstjo so vam na voljo najugodnejše Priložnosti, vi jih ne znate ustrezno izkoristiti. Prijetno srečanje.
DVOJČKA (od 21.5. do 21.6. Mno-Po koristneje bo za vas, če boste s svojimi predstojniki v kar najboljših odnosih. Bodite bolj obzirni do r?kega težko preizkušenega sorodnika.
RAK (od 22.6. do 22.7.) Potegnite lz Predala neki star načrt, ki bi to Pot utegnil biti za vas zelo koristen, Ljubezenske pustolovščine niso v skladu z vašim značajem.
LEV (nd 23.7. do 22.8.) Vprašanja, "■ Jih imate rešiti, bodo od vas zadevala precejšnji umski napor. Poiščite sl družbo veselih prijateljev.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Otresite se nekaterih dejavnosti, ki vam odvzemajo preveč dragocenega časa. Skušajte vnesti v družino več smisla za varčevanje.
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) »ašl poslovni uspehi bodo v veliki
jeli prenagljenih ukrepov.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) S finančnimi spletkami vam ne bo uspelo izvleči se iz gmotnih težkoč. Doživeli boste izredno zadoščenje v zvezi z naj mlaj širni
STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Danes boste v svojem delu naleteli na resne težkoče. V nekem sponi ohranite predvsem svojo hladnokrvnost.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Skušajte se vselej izražati brez strahu, pa boste v večini primerov naleteli na ustrezno razumevanje. Zelo ugodne perspektive za mlade zaljubljence.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) V finančnih zadevah bodite zelo pre vidni. Ne ocenjujte neke bližnje osebe na osnovi prvega vtisa.
RIBI (Od 20.2. do 20.3.) Po nekem razgovoru boste primorani spremeniti marsikatero točko svojega programa. Bodtte bol! širokosrčni v svojih odnosih do drage osebe.
Norveški
partizanski
film
LONDON, 24. — Norveški prestolonaslednik Herald je odpotoval v London, da bi prisostvoval prvi predstavi filma «The he-roes of Telemark«, ki obravnava nekaj prizorov partizanske vojne na Norveškem v času nacistične okupacije. V filmu, ki ga Je režiral Anthony Mann za producenta Benjamina Fisza, igrajo glavne vloge Kirk Douglas, Richard Harris, Ulla Jacobson in Michael Redgrave. Film pripoveduje zgodbo devetih partizanov, ki Jim je uspelo izvesti sabotažo v tovarni, v kateri so Nemci proizvajali tako imenovano težko vodo. Princa Heralda je v London povabil vojvoda Edimburškl, ki Je član častnega odbora, ki je bil ustanovljen za prvo predstavo omenjenega filma.
Iz Pariza pa prihajajo vesti, da bi mogel ta film Imeti tudi svoj sodni epilog. Avtorji francoskega filma ((La batatlle de l’eau lourde«, ki je bil izdelan 1947.
leta, smatrajo, da so jih avtorji norveškega filma posneli In zato nameravajo tožiti režiserja An-thonyja Manna.
Razstava proti uživanju mamil
NEW YORK, 24. — Sekcija newyorške policije, ki se ukvarja z borbo proti razpečavanju in u-živanju mamil, Je pripravila potujočo razstavo proti uporabi mamil. Razstava, ki Je bila odprta občinstvu, je del vrste manifestacij in prireditev, ki Jih že omenjena sekcija newyorške policije organizira z namenom, da bi prebivalstvu prikazala strahotne posledice uživanja mamil. Nadalje je namen razstave tudi v tem, kako se ljudje, ki so se že predali tej razvadi, morejo njej odvaditi Z druge strani pa je na razstavi prikazano tudi, kako nevarno je ((igračkanje« z mamili, kajti že s samim njuha-njem praška colle moremo u-brati zelo slabo pot, ki nas lahko privede do uporabe kokaina, heroina In drugih podobnih mamil.
Da bi bila zagotovljena čim-boljša razlaga, da bi vsak posameznik mogel najbolje razbrati vse zlo, ki se skriva v mamilih, je vodstvo razstave dalo na razpolago nekaj najbolj sposobnih funkcionarjev, ki se ukvarjajo s to dejavnostjo, da so na razpolago obiskovalcem glede pojasnil in napotil.
Poleg tega bo vodstvo razstave delilo tudi ustrezne publikacije, v katerih se posebej poudarja zlo, ki se skriva v uporabi mamil ln hkrati prikazujejo tudi možnosti, kako se človek tega zla reši.
Kakor smo že rekli, je razstava potujočega značaja in se bo vse do 17. decembra premikala iz enega predela New Yorka v drugega.
nevarne vojne Sueški prekop
Knjiga M. Dajana, ki vzbuja zanimanje po vsem svetu - Kakšna je bila pravzaprav vloga Izraela v napadu na Egipt leta 1956
V zvezi z vojno Velike Britanije, Francije in Izraela proti E-giptu konec leta 1956 je tudi že doslej prišlo do mnogih zanimivih odkritij. Ugotovljeno je bilo, da so jo skrbno pripravile vlade omenjenih treh dežel, oziroma, da je vse potekalo povsem drugače, kot se je to tisti čas uradno prikazovalo. O pravem ozadju dogodka je marsikaj povedal tudi bivši britanski premier Eden v svojih spominih, nekaj je objavil takratni francoski zunanji minister Pineau, pred nedavnim spet nekaj general Ei-senhower. Nekatere tajnosti Je bil odkril nadalje Churchillov sin Randolph, hudo obtožujoč Ede-na. Obstajajo tudi knjige o tem primeru, med katerimi Je posebno zanimiva ona pod naslovom «Suez ultra-secret« izpod peresa izraelskega časnikarja Mihaela Bar-Zohara. Zdaj pa je izšla knjiga, ki o vsem govori še bolj obširno, dopolnjuje že objavljeno, a napisal jo je Moše Dejan, bivši vrhovni komandant izraelskih oboroženih sil, ki je vodil vojno na Sinaju. Knjiga nosi naslov ((Dnevnik kampanje na Sinaju« ln Je izšla v Londonu V njej Dejan opisuje dogodke iz dneva v dan. Pripominjamo mimogrede, da pa on danes ni več general, marveč se intenzivno u-kvarja z arheologijo.
Takoj v začetku Dejan pravi, da bi prejkone Izrael ne napadel Egipta, če bi Britanija in Francija ne vztrajale na tem. Sicer pa je takratni premier Ben Gurlon tudi imel podobne namene. Le-ta je že konec leta 1955 poklical Dajana ln od njega zahteval, naj bo pripravljen za napad, da bi se tako zagotovila plovba skozi rdečemorsko ožino, blokirano od egiptovskega topništva. Vendar se izraelska vlada s tem ni strinjala, marveč je bila mnenja, da je treba čakati, dokler se za napad ne najde kak boljši povod. Kasneje je takšen povod, kot znano, predstavljala Naserjeva nacionalizacija Družbe Sueškega prekopa, ki je dotlej bila v rokah kritanske-ga in francoskega kapitala ter pod njuno upravo.
Konec septembra leta 1956 se je iz Pariza vrnil Simon Peres, Izraelski minister za zunanje zadeve, ki je Dajana in Ben Burtona obvestil, da je francoski zunanji minister, Christian Pineau, prišel iz Londona zelo nezadovoljen z drugo londonsko konferenco, na kateri se je razpravljalo o zavarovanju britanskih in francoskih Interesov na področju Sueškega prekopa. Peres Je imel razgovor tudi s francoskim obrambnim ministrom, MaunouryJem, ki Je bil za vojaško akcijo proti Egiptu tudi v primeru, ko bi je Britanija ne hotela.
Stroj je stopil v pogon 28. septembra 1956, a Francozi so na skupnem sestanku v Bizerti Da-janu enostavno postavili naslednje vprašanje: «Kako želite, da vam Francija pomaga?« Na to Jim je Dajan predložil seznam materiala, ki ga je potreboval: 100 tankov Sherman, eskadriljo transportnih letal, 300 kamionov, 1000 bazook itd. Temu so se Francozi začudili. Dajan piše: «Ko sem generalu Elyju pojasnil, da izraelska vojska v glavnem temelji na rezervistih, ki niti niso Zadostno opremljeni, tako da bi se morali podati na pohod s civilnimi vozili ter v civilnih oblekah, sem opazil, da je on takoj razumel, da bi v lem primeru Slo za nekakšno armado civilistov iz 18. stoletja, ki bi najpoprej sicer bila sposobna vihteti z za-
stavami na barikadah, vendar pa bi bila povsem nepripravljena, da vodi puščavsko vojno s tanki ter organizira zveze za oskrbovanje.«
Kot pripoveduje v svoji knjigi Dajan, bistvena, potemtakem, kar zadeva izraelsko udeležbo v tej vojni, ni bila samo zadevna želja Pariza In Londona marveč predvsem materialna pomoč, ki jo je Francija Izraelu nudila.
Dejan pa v svojih spominih ne objavlja vsega, ne govori na primer o konferenci v Sevresu, kjer so se vsi trije sporazumeli, da sprožijo vojno, niti ne, postavimo, o prisothosti francoskih lovcev na reakcijski pogori v Izraelu ali pa o oskrbovanju izraelske armade na Sinaju s pomočjo francoskih letal s Cipra.
Znano je, kako se je vojna začela, kak en preplah je povzročila in kako se je končala spričo egiptovskega odpora in nasprotovanja Amerike ter akcije Združenih narodov. Dejstvo pa je tudi, da so pred tem Daianove čete zavzele malone ves Sinaj. Brž ko pa se Je začela akcija za mir, se je pojavila tudi kriza med tremi zavezniki.
4. novembra 1956 je Izrael obvestil generalno skupščino Združenih narodov, da je pripravljen ustaviti ogenj To je povzročilo dokajšnjo zmedo v Parizu in Londonu, ker je tako odpadel sleherni argument, da bi se vojna proti Egiptu nadaljevala. Angleži in Francozi so nemudoma pritisnili na Ben Guriona, nakar Je ta svojo obljubo Združenim narodom umaknil, obenem pa postavil v zvezi z ustavitvijo ognja pet za Egipt povsem nesprejemljivih pogojev. V istem času pa sta vladi Francije in Velike Britanije obvestili generalnega sekretarja Združenih narodov,
ttammarskjoelda, da stojita na stališču, da je «za ustavitev sovražnosti med Egiptom in Izraelom ter neposreden umik izraelske vojske s Sinaja potrebna ustrezna mednarodna sila.«
Ben Gurlon je bil silno ogorčen, ko je ugotovil, da Pariz in London nenadoma predlagata umik izraelskih sil. Sporazumno z njima je stopil v vojno in celo postavil v zvezi z ustavitvijo ognja Egiptu že omenjenih pet pogojev, nenadoma pa ga le-ti nekako skušajo prikazati kot edinega napadalca ter ga s pomočjo nekakšne ((mednarodne sile« izgnati s Sinaja.
«Ben Gurlon«, piše Dajan, «kl ga hinavščina Angležev ni presenetila, je pa tem bolj zameril Franciji, da je pristala na takšno politično formulo. «In nemudoma je preko izraelskega predstavnika v Parizu francoski vladi sporočil sledeče: «Z velikim presenečenjem smo izvedeli za formulo Francozov in Britancev, vsebovano v sporočilu Ham-marskjoeldu. Nikakršne pravice nimajo dajati podobne izjave, pa se spričo tega tudi čudimo, da so naši prijatelji Francozi na to pristali in se pridružili podobni pobudi. Mi pa nismo z ničemer vezani na to ter Jih prijateljsko naprošamo, da svojo zahtevo u-maknejo.«
Tedanji francoski vladni predsednik, Guy Mollet, se Je znašel v zagati, vendar tega ni več mogel popraviti. Med Izraelom in Francijo je prišlo do resnega spora. Saj Je Ben Gurlon stopil v vojno deloma tudi zaradi tega, ker ga Je na to prisilila Franclja, ta pa ga je zdaj izdala, če-
(Nadaljevanje na 6. strani)
ZDRAVNIKOVO MNENJE
Nevrotičen
glavobol
Danes poznajo to diagnozo i« mnogi pacienti, saj se pogosto postavlja in se sprašujejo, kaj se skriva za učenim Imenom »cepha-lea neurotica« (nevrotičen glavobol). Vedo, da je nekaj na «živč-ni podlagi«, vendar se jim zdi, da na videz nedolžni tekst diagnoze ni v sorazmerju z njihovimi težavami in strahom. Danes namreč vsi vemo, da dolgotrajni glavoboli niso kar tako in da jih moramo jemati resno, saj so lahko prvi znak možganskega tumorja. In ravno tl pacienti, o katerih govorimo, imajo trdovratne glavobole, ki se navadno z zdravili ne morejo popolnoma pregnati.
V teh primerih navadno ne gre za možganski tumor; ko so končno vse dolgotrajne ln natančne preiskave negativne, bomo postavili diagozo — cephalea neurotica In to je vse! Nerodno je pri tem samo, da bolnika kar naprej boli glava; ker nima možganskega tumorja, navadno za zdravnika ni več zanimiv. Odpravljali ga bodo z «saj je vse samo na živčni bazi« in bolnikova okolica bo morda ce. lo trdila, da je ta glavobol samo avtosugestija, če ne celo simuliranje.
Sele razvoj modemih raziskovalnih metod v nevropslhlatriji Je omogočil odkritje zapletenega mehanizma nastanka teh vrst glavobolov, dešifrirali so «živčno bazo* in dokazano je, da obstajajo te vrste glavoboli tudi pri ljudeh, ki nimajo nobene organske bolezni na možganih ali v lobanji. Dokazano je, da nastane takšen glavobol zaradi raztezanja žil v notranjosti lobanje, kakor tudi zaradi raztezanja možganskih open, ki postanejo zaradi tega boleče, tako da nastane občutek topega glavobola na tem ali onem mestu glave. To je vzrok glavobola tudi pri vseh organskih boleznih in boleznih v lobanji, tako npr. pri tumorjih in raznih vnetjih.
Vemo, da obstajajo razni vzroki širjenja žil: mraz, toplota, refleksi med prebavo, vpliv najrazličnejših zdravil in strupov. Krvne žile reagirajo tudi na razna duševna stanja, iz česar sledi, da imajo psihične napetosti, kot npr. strah, veselje in skrb, za posledico tudi krčenje In širjenje žil v možganih in lobanji.
Vse to se pogosto odraža tudi v človekovem zunanjem videzu. Tako bo nekdo reagiral na neugoden občutek sramu ali straha z rdečico, drugi zopet z bledico na obrazu. Splošno lahko rečemo, da na vsak psihičen pojav reagira ves organizem kot celota. Vsakdo ve, da doživljamo po močnem razburjanju, neuspehu, Izpitu, žalosti ln veselju večji ali manjši glavobol. Takšni glavoboli Izginejo po pitju kave, po kajenju ali pa če jemljemo aspirin ali kaj podobnega, če pa pride do takih krčevitih stanj prepogosto, se utegne zgoditi, da se ((fiksirajo« in žile bodo na vsak dražljaj reagirale s krčenjem ali širjenjem, zlasti še, če je kdo prebolel kakšno bolezen v glavi, ki sicer povzroča glavobol (sinusi, zobni granulomi Itd.). V takšnih primerih pride do trdovratnih glavobolov; pri njih gre za ustaljen refleks.
Posebno močno fiksiranim refleksom krčenja ln širjenja žil, ki so združeni z bolečinami okoli oči In živcev na glavi, pravimo migrena. Te bolečine so včasih tako močne, da zaradi' njih sumimo na huda obolenja možganov, vendar se v večini primerov zgodi, da krči v žilah popustijo in se stanje normalizira.
Znano je, da močni ln neugodni duševni doživljaji povzročajo glavobol Manj je znano, da se nekdo duševne napetosti sploh ne zaveda. Današnja civilizacija z živčnim življenjskim tempom ter z velikimi odgovornostmi ustvarja povsod mnogo priložnosti za takšna podzavestna stanja napetosti. Ce takš-
(Nadaljevanje na 6. strani)

Radio Trst A
7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 šopek slovenskih; 11.45 Ansambel Jossa Basellija; 12.00 Za smeh in dobro voljo; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13 30 Glasba po željah; 17.00 Ansambel «Teen-A-gers«; 17.20 Italijanščina po radiu;
17.30	Glasbeni kaleidoskop; 18.15
Umetnost in prireditve; 18.30 G. F. Malipiero:	Simfonija «delle
Canzoni«; 19.00 Pisani balončki;
19.30	Parada orkestrov; 20.00 šport; 20.35 Z italijanskih festivalov popevk; 21.00 «Rosmers-holm«, drama v štirih dejanjih.
12.05 Plošče; 12.25 Tretja stran; 13.00 Orkestra Russo in Casamas-sima; 13.45 Slmf. koncert; 14.35 Knjižne novosti; 14.45 Ansambel n Le Tigri«.
ČETRTEK. 25. NOVEMBRA 1965
si; 11.30 Lisztove skladbe; 11.45 Skladbe za godala; 13.25 Najlepše pesmi leta; 14.55 Vreme na morjih; 15.45 Gospodarska rubrika; 16.00 Spored za najmlajše; 16.30 V diskoteki; 17.25 O lahki glasbi; 18.10 Gioacchino Rossini; 18.50 Orkester Migllardi; 20.25 Pisan glasbeni spored; 21.00 Koncert; 21.50 Politična tribuna (KD, PLI, PSIUP In PRI).
Koper
7.15 Jutranja glasba; 7.40 Glasbeni spored; 11.00 Otroški kotiček; 11.30 Klarinetist Sunshine; 11.40 Uspele melodije; 12.00 in 12.55 Glasba po željah; 13.40 Dve skladbi Bojana Adamiča; 14.00 Glasba po željah; 15.00 Iz operetnega sveta; 15.45 Spored narodnih pesmi; 16.20 Dobriča Cosič: ((Odkritje«; 16.40 Simf. koncert; 17.45 Plošče; 18.00 Prenos RL; 19.00 športne vesti; 19.30 Prenos RL; 22.15 Ritmi; 22.35 Nočni motivi.
Nacionalni program
8.30 Jutranji pozdrav; 9.10 Strani lz albuma; 9.45 Pesem sledi pesmi; 10.05 Operna antologija; 10.00 Radijska šola; 11.00 Sprehod skozi čas; 11.15 Ital. narodni ple-
II.	program
7.30	Jutranja glasba; 8.30 Orkester in fantazija; 9.35 Pisan spored; 10.35 Nove ital. pesmi; 11.05 Vesela glasba; 12.00 Romantično popotovanje; 14.05 Pevci; 14.45 Nove plošče; 15.15 Kolesa in motorji; 15.35 Koncert v miniaturi; 16.00 Rapsodija; 17.15 Neapeljska pesem; 17.35 Ljudska enciklopedija; 17.45 Aldo Palazzeschl: «Le sorelle Materassi«; 18.35 Enotni razred; 18.50 Vaši Izbranci; 20.00 Filmske novosti; 21.40 Glasba v večeru; 22.15 Jazz.
III.	program
18.30	Filozofija; 18.45 Bachove skladbe; 19.00 O borbi za čist zrak; 19.30 Vsakovečemi koncert; 20.30 Revija revij; 20.40 Poulenco-ve skladbe; 21.20 Z glasbenih festivalov; 21.50 Ekonomska vloga predorov skozi Alpe.
Slovenija
8.05 Simfonični orkester RTV; 8.55 Radijska šola: Dolga povest o radirki; 9.25 «Ostržek»; 9.40 Stari in novi znanci; 10.15 Iz oper starih mojstrov; 11.00 Turistični napotki; 11.15 Nimaš prednosti! 12.05 Alex Grimpe: Variacije; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Cez hrib
in dol; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 Aram Hačaturjan: Maške-rada; 14.35 Glasbeni vedež; 15.30 Zabavni intermezzo; 15.30 Pihalne godbe; 15.40 Literarni sprehod: Ante Kovačevič: šepet iz teme;
16.00	Vsak dan za vas; 17.05 Turistična oddaja; 18.00 Aktualnosti doma ln po svetu; 18.20 Odskočna deska — Nova vrsta; 18.45 Jezikovni pogovori; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Domače pesmi in napevi; 21.00 Večer umetniške besede: France Presetnlk; 21.40 Glasbeni nokturno; 22.10 Komorna ura skladateljev španske nacionalne šole; 23.05 Zabavni orkester RTV Ljubljana.
Ital. televiiija
8.30 Šola; 17.30 Tvoja prihodnost; 18.00 Spored za najmlajše;
19.00	Dnevnik; 19.15 Michelangelo in njegova dela; 19.55 športne vesti in ital. kronike; 30.30 Dnevnik;
21.00	TV zgodba «11 campione«; 21.50 Politična tribuna (KD, PLI, PSIUP, PRI); 22.45 Četrt ure z Didi Balboni: 23 00 Dnevnik.
II. kanal
21.00	Dnevnik; 21.15 TV pošta;
22.00	Sejem sanj.
Jug. televizija
10.00	TV v šoli; 11.00 Angleščina; 18.10 TV v šoli: Komuna; 17.10 Od zore do mraka — oddaja za JLA; 17.40 Združenje radovednežev — odd. za otroke; 18.25 Obzornik; 18.45 Raport o Jeseni — reportaža; 19.40 TV pošta; 20.00 Dnevnik; 20.20 Obzornik; 20.30 Baletni klas; 20.40 Odprto v četrtek — kulturni mozaik; 22.00 Zadnja poročila.
vreme včeraj: naJvlSJa temperatura 3.2, najntžja —0.2, ob 19. url 1.2; zračni tlak 1019.9 raste, vlaga 40 odst., veter vzhodnik 10 km na uro, nebo Jasno, morje mimo, temperatura morja 13.4 stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes, ČETRTEK, 25 novembra Katarina
Sonce vzide ob 7,17 in zatone ob 16.26. Dolžina dneva 9.09. Luna vzide ob 9.39 tn zatone ob 17.59
Jutri, PETEK, 26. novembra
Kon rad
OB UMESTITVI POSVETOVALNEGA ODBORA ZA DEŽELNO NAČRTOVANJE
Minister Pieraccini pride v Trst na razgovore o perečih vprašanjih
5 predstavniki dežele bo razpravljal o odnosih med vsedržavnim in deželnim načrtovanjem, z županom Franzilom pa o ladjedelnicah in drugih tržaških vprašanjih
V ponedeljek ob 17. uri bodo v občinski sejni dvorani umestili stalni posvetovalni odbor za deželno načrtovanje, ki so ga ustanovili * deželnim zakonom št. 17 od 27. avgusta 1965, da bi zagoto vil čim širše zastopstvo deželne skupnosti pri uresničenju smotrov gospodarskega in socialnega razvoja dežele.
Po pooblastilu predsednika Ber-zantija bo predsedoval odboru deželni odbornik za načrtovanje Co-cianni Sestavljen pa bo iz predsednikov pokrajinskih uprav, občin, ki štejejo več kot 30.000 prebivalcev, trgovinskih zbornic, tržaške univerze, drugih krajevnih ustanov in organov iz Furlanije-Julijske krajine kakor tudi sindikalnih organizacij in raznih strok.
Pri umestitvi bo navzoč tudi minister za proračun in gospodarsko načrtovanje Pieraccini, ki je že svoj čas napovedal obisk v naši deželi, da bi razpravljal z deželnimi oblastmi o vprašanjih, ki se tičejo vsedržavnega načrta ter o odnosih med vsedržavnim in deželnim načrtovanjem.
Minister Pieraccini pride v Trst v ponedeljek okrog 16. ure z ronskega letališča, kamor prispe iz Benetk, kjer se bo zjutraj udeležil umestitve beneškega deželnega odbora za gospodarsko načrtovanje. Po razgovoru s predsednikom Berzantijem in drugimi člani deželnega odbora v palači na Trgu Oberdan se bo minister udeležil otvoritvene seje deželnega posvetovalnega odbora na županstvu, kjer bo zatem zakuska. Minister se bo vrnil v Rim v ponedeljek zvečer.
Navzočnost ministra, ki mu je poverjeno vodstvo gospodarskega načrtovanja v naši državi, pomeni že sama po sebi priznanje važne vloge, ki jo imajo v načrtovanju dežela ter vsi socialni sloji njene skupnosti.
Sestavo stalnega posvetovalnega odbora za deželno načrtovanje je določil z odlokom predsednik deželnega odbora Berzanti. Ta odlok bo objavljen v Uradnem vestniku na podlagi predlogov raznih prizadetih uprav in ustanov.
Poleg odbornika Cociannija, ki bo predsednik, bodo v odboru; dr Bassovich za tržaško pokrajinsko upravo, prof. Burtulo, predsednik pokrajinske uprave v Vidmu, dr. Chientaroli, predsednik goriške pokrajinske uprave, tržaški župan dr. Franzil, videmski župan prof. Cadetto, goriški župan Martina, zastopnik pordenonskega župana dr. Musolla, predsednik Karnijske skupnosti prof. Gortani, zastopnik tržaške trgovinske zbornice dr. No-velli, predsednik videmske trgovinske zbornice dr. Magnago, predsednik goriške trg. zbornice inž. Rigonat, rektor tržaške univerze Origone, Arturo Calabria za CG-IL, dr Fabricci za UIL, dr. Gril-lo za Confindustrio, dr. Morgante za Intersind, dr. Scorzon za Con-fagricolturo, geom. Geppi za Splošno zvezo za trgovino in turizem, dr. Slavich za Zvezo voditeljev talijanskih podjetij, cav. Ballaben za Coldiretti, cav. Ferrante za Nacionalno zvezo . kmetov, cav. Fi >-rett za Italijansko zadružno zvezo, Silvano Poletto za Vsedržavno zvezo zadrug, .cav. Corai za deželno zvezo obrtnikov.
Zastopstvo splošnega konzorcija občin pordenonskega okrožja bo imenovano, kakor hitro bodo odobrili ustrezni statut in ustanovili zadevne organe.
• * •
Minister Pieraccini je svoj čas obljubil tudi že županu Franzilu, da pride ta mesec v Trst ter da se bo ob tej priložnosti razgovar jal tudi z njim o ladiedelnicah in drugih važnih vprašanjih, ki se tičejo Trsta
stroške ter zgubo časa.
Ob zaključku diskusije o načrtu za javna dela je župan ponovno poudaril, da je odbor pričakoval več konkretnih predlogov, nato pa je omenil razne težave, ki jih ima občina, saj nobena industrija v mlljski občini, niti rafinerija Aqul-la, ne plačuje nobenih dajatev občini. Župan je tudi predlagal, naj bi občinski svet imenoval posebno komisijo, ki naj bi proučila način in možnost izvedbe načrta o javnih delih. Ta predlog je občinski svet odobril z večino glasov. Nato je občinski svet izvolil člane raznih komisij, in sicer za davčne prizive, za šport, zdravstvo in higieno, šolstvo, kmetijstvo in turizem.
Obvestilo gradbenim delavcem
Blagajna gradbenih delavcev za vzajemnost in skrbstvo v tržaški pokrajini sporoča vsem prizadetim gradbincem, do bodo njeni uradi iz tehničnih razlogov do 11. decem-
bra odprti vsak dan le od 17. do 19. ure.
Na pristaniškem poveljstvu
Sestanek o uporabi 2,5 milijarde lir
Na pristaniškem poveljstvu v Trstu je bil včeraj prvi sestanek med predstavniki prizadetih gospodarskih kategorij, uradov za javna dela in Javnih skladišč, na katerem so si izmenjali misli v zvezi z uporabo 2,5 milijarde lir, ki jih je dobilo tržaško pristanišče v okviru vsedržavnega načrta za razvoj pristanišč. Sestanku je predsedoval pristaniški poveljnik gen. Batta-glieri.
Udeleženci so predvsem poudarili potrebo, da je treba znaten del te vsote porabiti za obnovitev in okrepitev mehanizacije v pristanišču, da bo s tem omogočeno hitrejše natovarjanje in raztovarjanje blaga ter znižanje manipulacijske stroške.
POMEMBNO UMETNIŠKO GOSTOVANJE IZ LJUBLJANE
K sporedu drevišnjega koncerta v Kulturnem domu
Orkester Akademije za glasbo iz Ljubljane bo izvajal skladbe Osterca, Dvoržaka, Prokofjeva in Rossinija
Spored, ki ga bo drevi izvajal na odru v Kulturnem domu orkester Akademije za glasbo iz Ljubljane, bo predstavil zanimiva dela simfonične literature, od katerih bodo vsaj nekatera za večino našega občinstva novost oziroma bodo doživela svojo prvo izvedbo v Trstu.
Za uvod bo orkester izvedel RE-LIGIOSO skladatelja Slavka Osterca (1895-1941), ki je v letih pred drugo svetovno vojno zastopal med slovenskimi skladatelji skrajno napredno strujo konstruktivističnega realizma. Med Številnimi skladbami, ki jih je napisal Osterc za razna glasbena področja je zanj posebno značilna suita v petih stavkih, iz katere bo orkester zaigral četrti stavek Religioso, ki je napisan samo za godala. Ta stavek je globoko občuten, prisrčen in skladatelj je našel izrazit zvok v globokih godalih, ki spominja na orgelskega.
Dvoržakovo ČETRTO SIMFONIJO v G-duru upravičeno imenujejo nekateri simfonijo jasnosti in ljubeznivosti. Prepletajo jo široke, hrepeneče melodije pa tudi lahkotni, prijazni motivi, vse pa je prežeto z življenjsko radostjo in svežino. Njen avtor, češki skladatelj Antonin Dvoržak (1341-1904) predstavlja najbolj polnokrvno osebnost češke glasbene umetnosti. Iz njegovih del di-
liiiiiiMiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiimiiiimmriiiiiiiiiiiiiHiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimriiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiifiiiiiiiiimiiiiiiN
S SEJE TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA ODBORA
Pripravljena resolucija z zahtevami za rešitev nujnih gospodarskih vprašanj
Resolucija, ki bo predložena v odobritev občinskemu svetu, predlaga takojšnji sestanek na predsedstvu vlade • Sklep o gradnji novega vodovoda za industrijsko pristanišče
Nove prijave za «Pohod miru»
Pripravljalni odbor «Pohoda za mir», ki bo — kot znano — v soboto 27. t.m. ob 17. uri od Trga Garibaldi, kjer bo zbirališče, po Ul. Oriani, Trgu Barriera Vecchia, Ul. Carducci. Ul. Gbega (kjer bodo položili venec k spominski plošči 52 ustreljenim talcem), Ul. Roma in Ul. Rossini do Trga sv. Antona, kjer bodo govori, je prejel še nove prijave organizacij, ustanov in posameznikov. Med drugimi so mu poslali svojo prijavo Zveza demokratičnih študentov, Primorski dnevnik. Glasbena Matica, senator Vidali, poslanka Bernetlčeva, prof. Margherita Hack, ravnateljica tržaške astronomskega observatorija, univerzitetna profesorja tržaške u-niverze dr Leonardo Ferrero, dr. Marcello Gigante, dr. Giuseppe Pe-tronlo, dr. Daniele Amati, univerzitetni asistenti dr. Teodoro Sala, dr. Llcia Chersovani, dr. Marco Sessa, tajnik kulturnega krožka «R. Mo-randi« slikar Josip Cesar in prof. glasbe Vojko Cesar.
Odbor sprejema prijave na svojem začasnem sedežu v Ul. S. NI-cold 11, tel. 29-?03 od 17.30 do 20. ure.
Seja miljskega občinskega sveta
Sinoči je bila v Miljah seja občinskega sveta, ki Je razpravljal o nekaterih upravnih zadevah in zaključil razpravo o štiriletnem načrtu za javna dela. V začetku seje je župan odgovoril na nekatera vprašanja občinskih svetovalcev. Tako je povedal, da bodo malo bolnišnico v Miljah spremenili v poliambu-latorij INAM. Dela so bila že oddana na dražbi in je pričakovati, da bo poliambulatorij začel delovati v prihodnjem poletju. Delavcem in drugim zavarovancem INAM iz milj-ske občine ne bo treba več na zdravniške in specialistične preglede ter ambulatorijska zdravljenja v
Tržaški občinski odbor je na torkovi seji odobril načrt Acegata za gradnjo novega vodovoda od Mi-ramarskega do Hipodromskega drevoreda. Vodovod bo omogočil neposredno dobavo vode industrijskemu pristanišču. Nov vodovod, ki bo priključen na glavni mestni vodovod v bližini barkovljanske-ga železniškega nadvoza, bo dolg okrog 4 km in se bo končal na Se-nenem trgu. Stroški za zgraditev vodovoda s premerom 900 mm, bodo znašali 610 milijonov lir. Za ta dela bo dobil Acegat 130 milijonov lir prispevka na osnovi deželnega zakona za vodovode, pri ustanovi za industrijsko pristanišče bo nai jel 200 milijonov lir posojila, občinska uprava pa bo prispevala 280 milijonov lir.
Z gradnjo novega vodovoda bo Acegat omogočil večjo dobavo vode mestu in predvsem industrijskemu pristanišču, kjer ni bilo mogoče zgraditi nekatera podjetja zaradi pomanjkanja vode. Za uresničitev tega načrta bodo najprej zgradili črpalno postajo, ki bo stala 190 milijonov lir in ki bo omogočila dobavo mestu 20 kub. metrov vode več kot doslej. Razumljivo je, da s temi deli ne bodo v nobenem primeru rešili osnovnega vprašanja dobave vode Trstu, ker obstajata za to le dve možni rešitvi: morebitno izkoriščanje vode Glinščice, ali pa še enkratno povečanje zmog. ljivosti štivanskih vodovodnih naprav.
Nadalje je odbor sklenil, da bo občina tudi letos prepustila bolnikom v bolnišnici za kronične bolezni celotno 13. plačo. Sklenil je tudi predlagati občinskemu svetu jamstvo za posojilo, ki ga bo Ustanova dramskega gledališča najela pri Tržaški hranilnici. Posojilo bo omogočilo ustanovi, da bo lahko kos stroškom v novi gledališki sezoni in da bo lahko nadaljevala s svojim kulturnim poslanstvom.
Nato Je odbor odobril resolucijo, ki bo predložena v odobritev občinskemu svetu morda že na jutrišnji seji. Danes ob 12. uri bodo to resolucijo proučili na sestanku načelnikov skupin. Resolucija, ki združuje nekatere predloge župana ter komunistov in liberalcev, poudarja, da so bile ugotovljene mnoge pomanjkljivosti v vsedržavnem petletnem gospodarskem načrtu zlasti glede nekaterih važnih gospodarskih vprašanj Trsta ter da je treba sprejeti nujne ukrepe za rešitev zlasti velikih težav tržaške ladjedelske industrije in tržaškega pristanišča, v katerih se stanje stalno slabša. Glede tega vprašanja se resolucija sklicuje na dve resoluciji, ki Ju je občinski svet soglasno odobril že pred letom dni. Nato resolucija zahteva sredstva za gradnjo avto ceste Videm-Trbiž in za modernizacijo tržaških pristaniških naprav, čimprejšnji začetek odnosno nadaljevanje že odobrenih del za gradnjo pomola štev. 7 in krožnega predora. Resolucija nadalje zahteva takojšnja denarna sredstva za poravnavo primanjkljaja Javnih skladišč, sicer kot prehodni ukrep, da se prepreči povišanje tarif za pristaniške usluge, in ne kot dokončni ukrep, ki ga resolucija nakazuje le v ustanovitvi pristaniške ustanove.
Resolucija zahteva, da morajo biti ta vprašanja obravnavana na sestanku pri predsedstvu vlade, na katerem, naj bi koordinirali ukrepe posameznih pristojnih ministrstev in katerega, naj bi se udeležili tudi predstavniki deželne ter tržaške, pokrajinske in občinske uprave.
Občinska uprava Je pripravljena uporabljati vsa demokratična sredstva za uveljavitev pravic mesta in za uresničitev nujnih državnih posegov za rešitev teh resnih gospodarskih težav. Eno od teh demokratičnih sredstev, naj bi bila tudi o-stavka župana in odbora v primeru, da osrednja oblast ne bo pozitivno rešila vprašanja ladjedelnice Sv. Marka, kot je bilo to že svoj čas napovedano.
nega trga proti Sv. Ani, prometna nesreča, pri kateri se je ponesrečil 59-letni delavec Valerio Ur-banz iz Ul. Catalani.
V trenutku nesreče je moški prečkal Ul. Ronchetto skoraj v bližini križišča z Ul. Salaria. V tistem trenutku se je pripeljal iz predora 24-letni Claudio Pangher iz Ul. Mat-teotti 39, ki je upravljal avto znamke fiat 600. Šoferju se ni posrečilo, da bi pravočasno zavrl svoje vozilo ter je s precejšnjo silo trčil v moškega, ki je prečkal ulico. Urbanz je padel na tla ter se pobil po raznih delih telesa. Takoj so ga prepeljali v bolnišnico z rešilnim avtom RK tej; ga sprejeli na nevrokirurški oddelek s prognozo zdravljenja en teden. Zdravniki so Ur-banzu ugotovili poškodbe na za-tilniku in na bradi ter hud šok.
Tatovi v izložbi trgovine Pitassi
Neznani tatovi so ponoči med preteklim ponedeljkom in torkom okradli znano trgovino Pitassi na Korzu. Zlikovci so izkoristili izredno slabe vremenske prilike (v tistem trenutku je neurje doseglo svoj višek) ter so se nemoteni približali enemu izmed izložbenih o-ken trgovine. Na ulici ni bilo opaziti žive duše ter je bila zato tatičem odprta pot. Zlomili so ključavnico izložbenega okna ter se polastili 8 parov hlač ter treh moških suknjičev. V izložbi so pustili še nekaj kosov oblačil in potem izginili brez sledu.
Lastnik trgovine Ermes Pitassi, star 54 let iz Miramarskega drevoreda 309, je prijavil tatvino policijskim oblastem šele naslednje jutro, in sicer potem, ko so pri odpiranju trgovine ugotovili, da so jih
obiskali tatovi. Skupna škoda, ki jo je Pitassi utrpel, znaša 200.000 lir.
Z avtom trčil v obcestni zid
Včeraj ob 16.40 so prepeljali z zasebnim avtom na nevrokirurški oddelek splošne bolnišnice 44-letnega pekarskega delavca Ernesta Lucche-sa iz Ul. Lorenzetti 38, ki se je pobil pri prometni nesreči, do katere je prišlo malo prej v Ul. Pinde-monte blizu poslopja št. 78.
Ponesrečenec Je povedal, da se je peljal proti središču mesta v avtu, ki ga je upravljal 39-letni Vini-cio Scomersich iz Tržiča Ul. Cosu-lich 127. Z neznanih razlogov je šofer izgubil oblast nad vozilom ter se zaletel v obcestni zid.
Lucchesa so sprejeli v bolnišnico s prognozo 15 dni zdravljenja žara di številnih ran in podplutb na čelu, na desni strani lica in lobanjske travme.
Vprašanje Burlove glede dobave moke
Občinska svetovalka Jole Burlo (KPI) je poslala županu vprašanje, v katerem želi vedeti, ali je res. da kljub nedavnemu sklepu ministrstva za kmetijstvo, Federcon-sorzi noče dodeliti Trstu pšenice po znižani ceni. Svetovalka pou darja, da obstaja nevarnost, da bi lahko mesto nenadoma ostalo brez kruha, ker se mlini v naprej založijo s pšenico. Zato svetovalka vprašuje župana, ali mu je to znano in kakšne ukrepe namerava sprejeti, da se pomiri javno mnenje.
ha neposrednost in povezanost s prirodo. Prepojena so z ljudskim duhom ter prav zato tudi preprostemu poslušalcu priljubljena. Ta duh izraža posebno tretji stavek Dvorža-kove četrte simfonije — Allegro gra-zioso, ki sloni na živi in izredno spevni glavni teši. Srednji del stavka pa je izpolnjen z lahkotnim motivom, ki ga je Dvoržak vzel iz svoje mladostne opere in valovi v duhovitem plesnem ritmu.
Drugi del sporeda prinaša najprej Prokofjeva koncert za violino in orkester v g-molu.
Sergej Sergejevič Prokofjev (1891-1953) predstavlja s svojimi deli enega najpomembnejših sovjetskih skladateljev. Njegove skladbe odlikuje bogata invencija in silna dovzetnost za raznovrstne vtise in pobude. V mladostnih delih je bila značilna poteza njegove glasbene govorice sarkazem in ironija, kasneje pa se ni izognil tudi liričnih občutij. Med njegova večja dela za orkester spada sedem simfonij, pet klavirskih koncertov in dva violinska.
Drugi violinski koncert v g-molu je Prokofjev napisal dve leti zatem ko se je l. 1934 po daljšem bivanju v tujini vrnil v Sovjetsko zvezo ter ga je posvetil francoskemu violinistu Soestenu, ki ga je tudi prvi izvedel l. 1935 v Madridu. Ta njegov koncert je poln topline in lirike, celo romantičen je mestoma in prav v tem se loči od prvega violinskega koncerta, za katerega je še značilna groteskna nastrojenost. Edinole v briljantnem finalu zasledimo zopet starega duhovitega avtorja nepričakovanih domislic, ki nas vselej prijetno presenečajo.
Za zaključek bo orkester akademije zaigral uverturo k Rossinijevi operi «Viljem Tell«, v kateri se je Gioacchino Rossini (1792-1868), mojster «buffo opere«, izkazal tudi kot izvrsten oblikovalec orkestralne partiture.
Orkester Akademije za glasbo bo nastopil pod taktirko prof. Uroša Prevorška, ki je dolgo vrsto let vodil orkester radia Ljubljane. Solistični part Prokofjevega koncerta pa bo izvajal violinist Tomaž Lorenz, ki je znan slovenskemu koncertnemu občinstvu kot član znanega tria Lorenz.
Tako spored kakor visoka kvaliteta ansambla in solista jamčijo za to, da bo koncert v polni meri zadovoljil naše koncertno občinstvo.
G. D.
Pismo uredništvu
PROŠNJA NA DOBRA SRCA
53-letna Maria Miailovich, vdova Colledani, rojena in bivajoča v Tr-, stu, je na naše uredništvo naslovila pismo, v katerem opisuje svoje težko življenje. V pismu pravi, da boluje za sladkorno boleznijo, revmatizmom in jetri, da prejema najnižjo pokojnino kot nesposobna za delo ter da ima svojo hčerko v nekem zdravstvenem zavodu v Benetkah, ker boluje za tuberkulozo. Za lastno skromno preživljanje in za vzdrževanje hčerke se je morala zadolžiti, občinska podporna ustanova pa ji je na njeno prošnjo za pomoč nakazala prispevek 2000 lir. So dnevi, ko nima niti kruha in ko jo bo prišla za bližnje praznike obiskat za nekaj dni hčerka iz bolnišnice ji ne bo mogla nuditi niti najbolj skromnega kosila.
Pismo zaključuje s prošnjo na dobra srca, da ji vsaj s skromnim prispevkom priskočijo na pomoč.
Naslov prosilke je: Maria Miailovich vd. Colledani, Ul. C. dell’Acqua 10 (barake). Svoj dar lahko izročite tudi v našem uredništvu.
Darovi in prispevki
Amalija Pernarčič daruje 1000 Ur za Dijaško Matico.
imiiflllllllllMtimililillllllllHlIlIHllIlHllilimHlIlIliiiilIlliilltmiMiimillimmiiiiiiuillllimiimilllllllliiiiniMfiililMimilllllllimimillllltlliillilllllllllllilllillillli
PO PODATKIH TRŽAŠKE TRGOVINSKE ZBORNICE
Pešca je podrl
Predsinočnjim, nekoliko pred polnočjo, se je pripetila na odseku
Trst in si bodo lahko prihranili I med predorom, ki pelje od Sene
Oktobrski promet v pristanišču znatno presegel 500.000 ton blaga
Tudi promet za prvih deset mesecev za 500.000 ton večji kot v enakem razdobju lani - Promet po železnici in s tovornjaki
GLASBENA MATICA - TRST
Danes, 25. novembra 1965 ob 21. uri v Kulturnem domu Ul. Petronio, 4
SIMFONIČNI KONCERT
ORKESTRA AKADEMIJE ZA GLASBO IZ LJUBLJANE
Drigent: UROŠ PREVORŠEK Solist; TOMAŽ LORENZ (violina)
PROGRAM:
Osterc	— Religioso
D v o t a k — Simfonija v g—duru op. 88
Prokofjev
Rossini
—	Koncert za violino in orkester v g—molu op. 63
—	Viljem Tell — uvertura
Rezervacija vstopnic za koncert vsak dan od 11. do 14. ure, tel. 734-265. Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom pri blagajni Kulturnega doma.	,
PROSVETNO DRUŠTVO IGO GRUDEN V NABREŽINI
priredi v nedeljo, 28. t. m.
20. OBLETNICO USTANOVITVE DRUŠTVA
Od 10. do 14. ure bo v društvenih prostorih razstava slovenske knjige. Razstavljene knjige bodo v prodaji.
Ob 16.30 bo proslava Iga Grudna, pesnika slovenske Brežine.
Na sporedu so govor z recitacijami, nastop otroškega pevskega zbora Kraški slavček ter domačega mešanega pevskega zbora.
Vabljeni vsi!
ŠPORTNO ZDRUŽENJE BOR
prireja v soboto, 4.12. ob 21. uri
velik Miklavžev ples
v dvorani stadiona na Vrdelski cesti 7 pri Sv. Ivanu v Trstu
IGRA ORKESTER 5 FANS
Razna obvestila
SPDT se zahvaljuje g. Danilu Mi-cheluzzlju in Aljoši Žerjalu za pre dvajanje njunih (Umov na društvenem večeru v počastitev spomina pokojnega predsednika Zorka Jelinčiča.
* V dvorani S. Maria Maggiore se bo danes ob 16. uri začel 8. vsedržavni kongres «Intese univer-sitarie« na glavno temo: »Obnovitev univerzitetnega gibanja za razvoj univerze in italijanske družbe«. Otvoritveno predavanje o reprezentativnih organizmih in današnjih univerzitetnih organizacijah bo imel prof. univerze v Pa-viji Umberto Pototschnig. Kongres se bo zaključil 28. tm z izvolitvijo državnega sveta.
Včeraj-danes
ROJSTVA. SMRTI IN POROKE
24. novembra 1965 se je v Trsu rodilo 12 otrok, umrlo pa Je 6 oseb.
UMRLI SO: 63-letni Vincenzo Cesar!, 100-ieina Anna Fattorl vd. Roc-co, 89-letna Ermenegilda Štolfa vd. Dudine, 79-letna Pier na Robba vd. Dercssi, 58-letni Mario Gropazzl, 67 letna Caterina Sodomaeo vd. Sturne-ga.
Tržaška trgovinska zbornica sporoča, da Je promet v tržaškem pristanišču v oktobru dosegel skupno 522.219 ton, proti 413.594 tonam v oktobru 1964 In 313.102 tonami v oktobru 1963, ali nad 100.000 odnosno
200.000	ton več kot v istem mesecu v preteklih dveh letih. Tako so preteklega oktobra raztovorili skupno 367.879 ton blaga, natovorili pa 154.340 ton.
Tudi železniški promet se je v oktobru letos nekoliko povečal v primerjavi z oktobrom lani in predlanskim, ter Je znašal skupno 165 tisoč 642 ton. Po železnici je prišlo v pristanišče 66.267 ton blaga, Iz pristanišča pa so odpravili 99.375 ton.
Promet med tržaškim pristaniščem in njegovim zaledjem s tovornjaki pa je oktobra letos znašal skupno 144.738 ton, ali okrog 6000 ton manj kot oktobra lani in okrog
11.000	ton manj kot oktobra 1. 1963.
Iz istih podatkov je razvidno, da
se Je pristaniški promet tudi od januarja do oktobra letos znatno povečal v primerjavi z istim obdobjem v preteklin dveh letih. Tako je pristaniški promet do konca letošnjega oktobra znašal skupno 4 milijone 889.854 ton blaga (3.531.299 v prihodih in 1.358.555 v odhodih), do konca oktobra lani 4.386.041 ton, konec oktobra 1963 pa 4.027.280 ton.
železniški promet pa se Je v prvih 8 mesecih letos precej znižal v primerjavi z istim obdobjem v preteklih dveh letih ter je dosegel skupno 1.364 656 ton, lani 1.581.385 ton, predlanskim pa 1.641 648 ton; po drugi strani pa se je povečal promet s tovornjaki, ki je znašal skupno 1.423.943 ton proti 1.352.075
tonami lani in predlanskim.
1.320.190 tonami
Motorist v avto
Giovanni Cellamare star 18 let iz Ul. S. Vito 5, mehanik po poklicu, se je včeraj nekaj pred 19. uro peljal z motorjem znamke «caprio lo» po obalni cesti od železniške postaje proti C. Marzio. Pred njim je vozil avto fiat 850 TS 76507, 29-letnl Giorgio Mazzolini lz UK del Roncheto 71/2, ki je nenadoma zavil na levo. Cellamareju se ni posrečilo, da bi pravočasno zavrl svoje vozilo ter je z vso silo treščil v avto.
Ponesrečenca so prepeljali z zasebnim avtom v splošno bolnišnico, kjer so zdravniki ugotovili, da se Je pobil po glavi, po licu in po bradi in po desnem kolenu. Poleg tega je mladenič tožil, da ga hudo boli glava in da se ga loteva omotica. Na nevrokirurškem oddelku se bo moral zdraviti 15 dni.
Zaplenjeni avto prijavila za ukraden
Kaj nenavadna neprijetnost se Je pripetila 28-letni Nori Gianno iz Ul. Šantl 5. Dekle je mislilo, da se bo rešiio iz neke zagate s tem, da prijavi tatvino avtomobila, ki ga je upravljala, toda tako sl je le nakopala obtožbo, da sl je Izmislila prekršek, ki ga v resnici ni bilo, a na drugi strani ni prišla do vozila, ki ga ji je prijateljica posodila.
že konec preteklega meseca je Glannova prosila neko svojo prijateljico, naj ji za kratek čas posodi
avto fiat 1100. Prijateljica Je ugodila njeni prošnji, toda potem je zaman čakala, da ga Ji Nora vrne. Nazadnje je ta prišla vsa skrušena k njej ter ji dejala, da so ji neznanci ukradli vozilo nekje v Benetkah.
Lastnica avtomobila ji je verjela ln JI svetovala, naj prijavi tatvino tukajšnjim policijskim obla stem. Glannova Je to tudi storila, toda njena odločitev Je bila zelo nepremišljena. Policisti so namreč ugotovili, da Ji avta niso ukradli v Benetkah, temveč da so ga zaplenile jugoslovanske carinske oblasti. Baje je Giannova prevažala v avtu nedovoljeno blago
Dekle se je tako znašla v zelo kočljivem položaju. Na eni strani bo morala plačati jugoslovanskim oblastem določeno globo, a na drugi strani se bo morala zagovarjati pred tukajšnjimi sodnijsklmi oblastmi zaradi lažne prijave.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (22. JI. - 2«. 11.)
Alla Salute, Ul. Gluha l; Beuussi, Ul. Cavana 11; Plcclola. Ul. Oriani 2; Vernari, Trg Valmaura 11; DAm-brosi, Ul. Zorutti 19; Croce Verde Ul. Settefontane 39; Ravaslnl. Trg Liberta 6; Testa d'oro. Ul. Mazzini 43.
Od 13. do 16 ure
D’Ambrosi, Ul. Zorutti 19; Croce Verde, Ul, Settefontane 39; Ravasi ni. Trg Liberti 6; Testa d'oro. Ul. Mazzini 43.
NOČNA SLUŽBA LEKARN
Alla Salute. Ul. Glulla 1; Benas sl. Ul. Cavana U; Plcciola, Ul. Oriani 2; Vernari, Trg Valmaura 11.
LADJE V PRISTANIŠČU
Tony, Ornella I. Enrl, San Marco, Iris, Vesuvio, A. Lauro, A. Usodima re, A. Pacinotti, Ausonia, Quirinale Indiana, Vulcania, Salpa 11, Messa-pla, Eros, C. di Messlna, Settemari (It.) Eyal (Izr.), Georgios Michael Effy, Maria M„ Bremerhaven, Maria (Gr.), Ocean Sprlnter (Hol,), Orjen, Primorje, Kolasin (Jug.), L, Argentina (Braz.), Audax, viarineri (Pa.) T. Stavros (Ma.), Mati (Al.).
S ponarejenimi ključi so neznani tatovi odprli prejšnjo noč vrata avtomobila fiat 1300, ki ga je lastnik Nicolo Dragogna parkiral v bližini stanovanja v Ul. Lamarmo-ra. Neznani zlikovci so odnesli iz avta spejemnik znamke «Voxon», ki je vreden okoli 50.000 lir. Dra-gognu ni preostalo drugega, kot da prijavi tatvino policijskemu komisariatu v Ul. Cologna.
Za 30.000 lir so neznani zlikovci olajšali 28-letnega pleskarja Claudia Povha iz Istrske ulice 15, ki je pred dnevi parkiral svojo vespo kakih sto metrov od domače hiše. Vespa, ki ima evidenčno tablico TS 22605, je vredna okoli 30.000 lir.
SAK JADRAN
priredi 27. t. m. v Mali dvorani Kulturnega doma
BRUCOVANJE
Vabljene so vse stare bajte, fižoli in bruci (obvezno).
Posebno so vabljeni letos vsi starejši kulturni delavci.
Začetek ob 21. uri za bruce ob 20. uri
Sintetične preproge
ln preproge za nodnlke iz pla stike ((BALATUM« ln »MERA-KLON«. Moderno pokrivanje podov z gumo. «MOQUETTE» in ploščice kRIKETT« ln ((ARMSTRONG«. Bežna vrata ((ROLLPORT«, beneške zavese (tende veneziane) Hitra uredi tev s specializiranim osebjem A. R. P. ITALPLAST, Trst, Trg Ospedale št. 6 Tel 95-919
Gledališča
VERDI
Pri blagajni gledališča se nadaljuje prodaja v topnic za prvo predstavo Janačkove opere «Jenufa», ki bo v soboto 27. tm. ob 20.30.
Opero, Ki bo v Trstu prvič uprizorjena, bo dirigiral Gianfranco Rivali, v glavni vlogi bo nastopila Claudia Parada, v ostalih pa Jugoslovanka Marjana Radev, Rosa La-ghezza, Franco Ghitti, Piero Gilippi ter Gloria Paulizza, Fulvta Ciano, Laura Cavalieri, Vito Susca, Bruna Ronchlni, Enzo Vlaro, Malvina Sa-vio in Diana Garlatti Kirschner.
Orkester In zbor gledališča Verdi. Režij? Frank de Quell, zborovodja Giorgio Kirschner. Scene po osnutkih Andrzeja Majevskega izdelal E. Sormanl.
Nazionale 15.00 Todd AO 70 mm barve De Luxe In Alberto Sordi v filmu «Quel temerari sulle macchl-ne volanti« Sarah Miles, Irina De-mich.
Arcobaleno 16.00 «Slnfonia per due spie« Technicolor. Helmut Lange.
Excelsior 16.00 «Una vergine per il principe« Technicolor. Virna Lisi, Vittorio Gassman, Tino Buazzelli. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Fenice 15.30 «1 hnlling« VValter cmari, Nino Manfredi, Alberto Sordi, Silva Kosclna, Tino BuazeUl.
Grattacielo 15.30 18.30 21 45 «My falr laoy» Technicolor Panavision. /0 mm. Audrey Hepburn liex Harri-sori.
Alabarda 16.00 «Chn ha ucclso Bella Sherman« Alexandra Stevvart. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Filodrammatico 16,00 ((Processo alla giustizia« Ulla Jacobsson.
Aurora 16.30 «Un dollaro bucato«.
Cristallo 16.00 I« complessi« Alberto Sordi, Ugo Tognazzi, Nino Manfredi.
Garibald* 16.30 «Pranzo di Pasqua» Charlston Heston, Elsa Martlnelll. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Capitol 16.00 «11 bola e di scena« Connle Stevvens. Prepovedano mladini pod 14. letom.
impero 16.30 «OSS 117 furia a Ba-hia«.
VUtorlo Veneto 16.00 «Quando l’amo-re se n'e andato« 1’ecnn.color. Prepovedano mladini pod 18 letom.
Moderno 16,00 «1 due seduttori« Mar-lon Brando, David Niven, Shirley Jones. Technicolor.
Astra 16.30 ((Adultero lul adultera lei» Prepovedano mladini pod 14. letom.
Astorla 16.30 «11 sentiero dei dispe rati» Technicolor. Charles Aznavour
Abbazla 16.00 «Tot6 contro H Pirata Nero» Technicolor Totč, Aldo Giuf-fre, Grazia Maria Spina.
Ideale 16.00 «Sexy foliie« Technicolor. Prepovedano mladini pod 18 letom.
Slovensko gledališče v Trstu
JUBILEJNA SEZONA 1965—66
SASA ŠKUFCA (Po Grimmu)
JANKO in METKA
Otroška spevoigra v treh dejanjih
Režija; JOŽKO LUKES Scena: DEMETRIJ CEJ Glasba; VIKTOR FABIANI Orkester vodi: OSKAR KJUDER Korepetitor: SERGIJ RADOVIČ
V	petek, 26. nov. ob 16. uri (SINDIKALNI ABONMA)
V	soboto, 27. nov. ob 16. uri (IZVEN ABONMAJA)
V	nedeljo, 28. nov. ob 16. url (ABONMA ZA OKOLICO)
Rezervacija vstopnic za vse predstave na tel. 734-265 vsak dan od 11. do 14. ure. Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma.
Prosimo cenj. občinstvo, da dvigne rezervirane vstopnice vsaj petnajst minut pred pričetkom. — Med predstavami deluje bar Kulturnega doma.
Uprava SG sporoča vsem, ki so v posesti invalidskega abonmaja, da si lahko ogledajo katerokoli predstavo «Janko in Metka«.
Uprava SG obvešča cenjeno občinstvo, da ni več na razpolago vstopnic za predstavo «Janko in Metka« v petek, 26. t. m.
Odhodi avtobusov za okoliški abonma SG v nedeljo, 28. t.m.
Repen ob 15.00, Col 15.05, Tabor 15.10;
Mavhinje 14.45, Sesljan 14.50, Nabrežina 14.55;
Križ 15.00, Prosek 15.10
Prednost za sedež na avtobusih imajo abonenti. V kolikor bodo v avtobusih še razpoložljiva mesta se lahko pridružijo tudi drugi obiskovalci SG.
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
priredi v ponedeljek, 29. novembra 1965 ob 21. uri v Kulturnem domu
JUBILEJNI
KONCERT
OB 40-LETNICl
učiteljskega pevskega zbora Slovenije
«Emil Adamič*
Dirigent: MARKO MUNIH
Vstopnina: 600 lir
Rezervacije vstopnic v Tržaški knjigami.
Aktivni člani naših pevskih zborov, ki se izkažejo s člansko izkaznico svojega zbora, imajo 50 % popusta.
PROSVETNO DRUŠTVO V SKEDNJU
organizira v soboto, 27. novembra od 15. do 19. ure in v nedeljo, 28. t. m. od 10. do 13. ure in od 15 do 19. ure v društvenih prostorih v Ul. Servola 124
RAZSTAVO SLOVENSKE KNJIGE
Razstavljene knjige bodo v prodaji.
Vljudno vabljeni 1
Nadaljuje se vpisovanje za zlmo-vanje na Livku, ki ga bo priredilo SPD7 od 26 12. 65 do 2 1 66. Na razpolago so sKupna ležišča (za fante) m dvoposteljne sob« (za dekleta). V popoldanskih urah oo na razpolago tudi smučarski učiteh Kdot nima potnega lista lahko pride s prepustnico. ker |e meja icko' tam oll-zu Vpisovanje se vrši / Tržaški knjigarni samo še danes.
Mladina prosvetnega društva Ivan Cankar priredi 27. tm. izlet na Celit Euganet z obiskom lojstne hiše F. Petrarke Vabljeni stari in mladi.
SLOVENSKI KLUB V TRSTU
priredi od 22. do 25. aprila 1966
Izlet v Moskvo in Leningrad
s posebnim letalom AA (štirimotomo letalo DC 6B s 96 sedeži).
CENA IZLETA JE 84.500 LIR
V KAR JE VŠTETO:
—	Potovanje na relaciji Trst — Moskva — Leningrad — Trst;
—	Hrana in prenočišče v hotelih I. kategorije (dvoposteljne sobe s kopalnico);
—	Avtobusni transferji, ogled mestnih zanimivosti, muzejev itd.;
—	Vodiči in tolmači;
—	Takse in spremstvo.
V ceno ni vključen vizum, morebitna vstopnica za BnlšoJ teater ter morebitno doplačilo za enoposteljno sobo.
VPISOVANJE PRI POTOVALNEM URADU «AURORA» TRST, Ul. Cicerone 4, tel. 29-243 do 15. decembra 1965
Ob vpisu je treba vplačati 15.000 lir akontacije, ostalo v mesečnih obrokih do 1. aprila 1966. Vpisnina 1.000 lir.
Slovenski klub opozarja na izredno ugodno ceno izleta ter vabi svoje člane in prijatelje, da pohitijo z vpisom!
IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN
Najljubši so mu bili fiati 500-C kradel pa je tudi avte drugih znamk
Za skupnih 14 tatvin obsojen na 5 let in 4 mesece zapora ter še na denarno globo
Pred kazenskim sodiščem (predsednik Boschini, tožilec Corsi, zapisnikar De Paoli, obramba Poi-lucci in Girometta) sta se morala včeraj zagovarjati 30-letni Caiser Umberto iz Dolime št. 106 in 54-letni Marino Decarlucci jz Ul. del Roncheto 49.
Glavni obtoženec je bil Caiser, ki se je moral zagovarjati zaradi številnih tatvin, pretežno avtomobilov, ki so jih njihovi lastnici Parkirali na javnih ulicah Decarlucci pa je bil obtožen le namernega odkupa nekega ukradenega vozila. Caiserja pa so še obtožili, da je ogoljufal neko žensko.
Obtožnica je v delu, ki zadeva Caiserja, zelo pisana. Samo obtožbe tatvin se tičejo kar 14 primerov. Pri tem gre v glavnem za krajo avtomobilov in le nekaj primerov zadeva tatvine predmetov, ki so bili v avtih, ki jih je obtoženec ukradel.
V svoji tatinski dejavnosti je Caiser dokazal, da so mu bili posebno všeč avtomobili znamke fiat 600-C. Vrata, zaklenjenih vozil je odpiral s ponarejenimi ključi, ali Pa je prerezal na njih platneno streho. Da bi prišel do drugih votli (na pr. avtomobile znamk •dauphine., fiat 1200, 1300, «bian-china» itd.) pa je navadno odpiral s silo stranska okna. Motorje ukradenih vozil je pognal v pogon na najrazličnejše načine: včasih je potrgal električne dovodni-ke in jih povezal, a v enem pri-
meru je celo pognal motor z ročnim vzvodom za dovajanje plina. Vse te tatvine je Caiser zagrešil v letih 1962 in 1963.
Policija je prišla na sled drznemu tatu povsem slučajno. 16. aprila 1963 je Clemente Pecorella prijavil policijskim organom, da so mu neznanci ukradli avto znamke fiat 500 C, ki ga je bil parkiral na javnem mestu. Vrata avtomobila so bila zaklenjena. Policisti so uvedli preiskavo ter našli u-kradeni avto blizu neke starinarnice v Ul. Roncheto, katere lastnica 'e Albina Guardiani. Ko so jo zaslišali, je ženska izjavila, da o zadevi sploh nič ne ve. Njen pomočnik Decarlucci Pa je priznal, da je odkupil avto od nekega znanca za 50.000 lir. Nameraval pa ga je uporabljati on sam in ga ne prodati Znanca je sicer vprašal, kdo je lastnik vozila, a ta mu ie odgovoril, da gre za nekega cGiorgia Pobonija». V resnici je bil priimek popolnoma izmišljen Decarlucci je še povedal, da je moškemu izročil 22.000 lir ter mu obljubil, da mu bo odplačal celotni znesek, ko mu bo prinesel prometno knjižico. Ker se Caiser ni javil, mu je poslal priporočeno pismo, s katerim ga je pozval, naj mu vrne 22.000 lir ter naj odpelje avto. Kmalu nato se je policistom Dosrečilo, da so aretirali tatiča. Na zaslišanju je Caiser priznal omenjeno tatvino, kakor tu-
di številne druge, ki jih je zagre-
niiiiiiiiiiimiiiiif iiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiHiiiiiiiii,,m,m,min,m,miimiiiii,mul
VESTI Z ONSTRAN MEJE
Gimnaziji v Kopru in Postojni slavita 20-letnico ustanovitve
Cesto Buje-Novigrad so začeli asfaltirati - Odkritje spomenika padlim borcem prekomorskih brigad v Ilirski Bistrici
Dve primorski gimnaziji bosta slavili konec tedna 20-letnico svojega obstoja — koprska in postojnska. Ob tej priložnosti pripravljajo dijaki obeh gimnazij slavnostni akademiji s kulturnim sporedom.
Zlasti pomembna bo slovesnost v Kopru, kjer bo hkrati slovesna otvoritev novega trakta v gimnazijskem Poslopju. Trakt je zgradilo podjetje Primorje iz Ajdovščine v rekordnem času osmih mesecev. V n lem bo 8 učilnih, 2 delavnici za tehnični Pouk, 3 sobe za inštrumentalni pouk, posebna glasbena soba, 3 kabineti, kuhinja za tople malice in razni pomožni prostori. S to pridobitvijo bo možno poučevati na koprski gimnaziji le v eni, dopoldanski Izmeni. Hkrati se bo z novimi, najsodobneje opremljenimi kabineti znatno izboljšala kvaliteta Pouka.
* * *
Skupina mladih pesnikov italljati-ske etnične skupine iz Istre in z Reke se je vrnila Iz Novega Sada, kjer je priredila večer italijanske Poezije. Bili so toplo sprejeti in deležni številnih priznanj. Mladi literati so navezali številne stike s kulturnimi predstavniki Novega Sada. zlasti pa z redakcijo in sodelavci tamkajšnje literarne revije Polja.
Nagel razvoj turističnega prometa v Slovenski in Hrvatskl Istri zahteva seveda neprestano skrb za vzdrževanje in modernizacijo cest. številni turisti — da ne govorimo seveda o domačinih — bodo z veseljem pozdravili sklep o asfaltira-hju 10 kilometrov dolge ceste, ki veže Buje z Novlgradom. Z deli je že začelo podjetje Slovenija ceste, za stroške pa bodo prispevali občinska skupščina Pulj, tamkajšnje cestno podjetje in republiški sklad za manj razvite kraje.
* * *
Prvi podatki po končani glavni turistični sezoni v piranski občini so dokaj ugodni. Do konca septem-Dra so namreč zabeležili za 30 tisoč več nočitev kot lani v enakem razdobju. Finančni učinek je za okrog 60 odstotkov višji od lanskega.
* * *
Odkritje veličastnega spomenika
nam na
padlim borcem prekomorskih brigad v Ilirski Bistrici so odložili na prihodnje leto. Spomenik bo sicer zgrajen do 29. novembra, ko bi morala biti otvoritev, vendar je zelo slabo vreme preprečilo urejevalna dela v okolici. Kakor je znano, gradi spomenik gradbeno podjetje Primorje iz Ajdovščine. Stal bo na hribu med Vojkovim drevoredom in Gregorčičevo ulico.
Koper Je obiskala delegacija koroških Slovencev, predstavnikov manjšinskih organizacij. V njihovem spremstvu so bili tudi član IS Slovenije Drago Flis, načelnik urada za manjšine pri IS Albert Zornada In podpredsednik komisije za obmejna vprašanja pri IS Boris Trampuž. Goste je sprejel predsednik koprske občine Dušan Barbič. Zanimali so se predvsem za življenje ln delo italijanske manjšine in med drugim obiskali italijansko gimnazijo in koprsko radijsko postajo, ki ima dvojezični program. Ogledali so sl tudi tovarno Tomos.
šil v tistem obdobju. Zanimiv je primer tatvine avta fiat 1100, ki ga je Caiser zagrešil v škodo Guer-rina Cernecca v Ul. Romagna. U-zmovič se je polastil vozila, se vozil z njim sem pa tja ter ga nazadnje zapustil na nekem mestu. Potem pa je bil tako nesramen, da je šel na Cerneccov dom, kjer se je lastnikovi ženi predstavil kot Sergio Montelli. Zenski je povedal, da je našel ukradeni avto ter je zato prejel 10.000 lir nagrade. Ta dogodek je napotil preiskovalne organe, da so obtožili Caiserja tudi goljufije
Na včerajšnji obravnavi je iav ni tožilec zahteval, naj sodniki obsodijo obtoženca na 4 leta in / mesecev zapora ter 120.000 lir globe. Za Decarluccija pa je zahteval oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov.
Sodniki so obsodili Caiserja na 5 let in 4 mesece zaDora ter 180.000 lir globe. Decarluccija pa so oprostili, ker dejanje, ki ga je zagrešil, ni kaznivo.
V Barkovljah zgorela lesena baraka
Neurje, ki je razsajalo predvčerajšnjim v mestu, je dalo precej opravka tudi mestnim gasilcem. Predvčerajšnjim zvečer ob 21,30 se je pri barkovl lanskem vhodu v predor krožne železnice vnela lesena baraka podjetja, ki gradi predor. Kljub takojšnji intervenciji, so zublji uničili razno blago v vrednosti okoli 90.000 lir.
Pri Sv. Jakobu v Ul. S. Giovanni in Morite, pa so gasilci imeli o-pravka malo manj kot eno uro s podpornimi pločevinami za reklame, ki jih je burja skoraj popolnoma odtrgala od zida. Okoli 11. ure pa so gasilci pohiteli v Ul. Nordio, kjer se je na zgradbi št. 11 nevarno majal zidni omet.
Vrsta nesreč v Tržiču
V tržiško civilno bolnišnico so včeraj pripeljali večje število delavcev, ki so se ranili na delu.
Mario Ferfolja, star 35 let, doma od Bonetov 10 je pehal valjar v CRDA. Pri tem mu je zdrsnilo in se je udaril v bok. Pridržali so ga na zdravljenju s prognozo o-krevanja v 15 dneh.
Luciano Tomadin, star 35 let, doma iz Ul. Trieste 52 v Tržiču si je na delu v CRDA zvil desno nogo ter se bo doma zdravil 10 dni.
Kamnosek 26-letni Rino Grosso iz Sesljana se je udaril po prstu na desni roki ter si ga je zmečkal. Na ortopedskem oddelku v Tržiču so ga pridržali na zdravljenju za 15 ,4hi-
Noga se je zataknila med cev in kad 37-letnemu Italu Miniussi-ju iz Ul. Čampi ?1 v Ronkah. Nesreča se je pripetila na delu v CRDA. Miniussi si je nogo nalomil ter se bo zdravil 10 dni.
S SEJE POKRAJINSKEGA ODBORA
Posredovanje za dela v tržiškem pristanišču in razgovori za železniški blagovni promet
Za najnujnejša pristaniška dela so potrebne tri milijarde lir - V soboto, 4. decembra seja pokrajinskega sveta
Na običajni tedenski seji pokrajinskega odbora pretekli torek je predsednik dr. Chientaroli poročal o problemu javnih del za usposobitev in razvoj pristanišča v Tržiču. Ta dela so potrebna tako za normalen razvoj trgovinskega pristanišča, kakor tudi v zvezi z instalacijo novega doka v ladjedelnici, ki bo omogočil gradnjo ladij do 200 tisoč ton nosilnosti.
Kar se tiče tega doka, so že začeli z njegovo gradnjo in bo njegova dograditev imela odločilen vpliv za nadaljnji razvoj ladjedelnice, ki bo tako postala najvažnejši objekt te vrste v Italiji.
Na osnovi tega dejstva bo treba primerno usposobiti tudi pristaniške naprave, da bodo bolje ustrezale bodočim potrebam. V ta namen bo treba Izvesti več del, za katera bodo potrebne po oceni strokovnjakov tri milijarde Ur.
Iz poluradnega vira se Je izvedelo, da pristanišče v Tržiču najbrž ne bo vključeno v prvi načrt za razdelitev 75 milijard, ki so v okviru «sinjega zakona» določene za potrebe trgovinskih pristanišč. Zato je pokrajinski odbor sklenil, da bo energično posredoval v zadevi pri ministrstvih za trgovsko mornarico, za javna dela ter za proračun, da bi tudi za potrebe pristanišča v Tržiču določili primerno financiranje, za izvedbo del, ki se tičejo povečanja luke v Panzanu, nasproti novega pomola CRDA ter razširitev, poglobitev in izravnavo dohodnega kanala v Panzanu ter izvedbo prvega obroka del za podaljšek operativne obale v Portorosegl. Za te probleme bodo zainteresirali tudi pristojne organe pri deželni vladi.
Odbornik Vezli je nato poročal o ukrepu, s katerim so tik pred izvedbo odložili uvedbo mednarodnega železniškega blagovnega prometa preko goriške železniške postaje. Ukrep naj bi prišel zato, ker se uprava jugoslovanskih železnic ne strinja s predlaganimi omejitvami v tem primeru. Zaprosili so za sestanek s podtajnikom za prevoze on. Mannlronijem, katerega se bodo udeležili tudi zastopniki pokrajinske uprave, trgovinske zbornice ter goriške občine. Mannironi je obljubil, da se bo odzval povabilu v najkrajšem času.
Na seji so se pogovorili tudi o pripravi programa za prihodnjo sejo pokrajinskega sveta, ki bo v soboto 4. decembra ob 16. uri. Proučili so tudi nekatere najvažnejše
gospodarske probleme, med drugimi Izboljšanje krajevnih cest, ki pa so važne za razvoj turizma. Odobrili so nakup dveh naprav za terapijo s kisikom v pokrajinski umobolnici.
Pogovori
na trgovinski zbornici o železniškem prometu
Danes popoldne bo na sedežu trgovinske zbornice v Gorici tehnična konferenca, na katero so povabili predsednika pokrajinske uprave, go-riškega župana ali njegovega zastopnika, dva zastopnika carinarnice, dva zastopnika železniške uprave iz Gorice in druge izvedence. Konferenci bo predsedoval predsednik zbornice inž. Rlgonat ali pa
načelnik oddelka za transporte inž. Grusovin.
Glavni predmet obravnave bo železniški promet preko postaje v Gorici, glede na mednarodni promet z živino ln drugim blagom, ki bi ga morali uvesti preko goriške postaje od 15. t.m. dalje, pa so ta ukrep odgodili za nedoločen čas. Od takega prometa so si gospodarski krogi na Goriškem obetali izboljšanje gospodarskega položaja na tem področju, saj Ima Gorica zelo prikladno lego za mednarodno blagovno trgovino tako z Jugoslavijo kot z državami v njenem zaledju ter je dobro prestal prvo preizkušnjo z živinskim prometom v poletnih me-seclh, ko je bila tranzitna postaja na Proseku začasno zaprta za promet z živino. Zato je razumljiva njihova zaskrbljenost in protesti krajevnih organov na pristojnih ministrstvih v Rimu.
POD OKRILJEM OBČINSKE UPRAVE
V nedeljo odkritje spomenika padlim za svobodo v Sovodnjah
Svečanosti se bodo udeležili najvišji predstavniki oblasti - Na sporeda je županov nagovor, nastop združenih pevskih zborov in recitacija
V nedeljo, 28. novembra bo občinska uprava v Sovodnjah svečano odkrila spomenik, ki ga je postavila vaščanom, padlim v borbi za svobodo. Svečanost se bo začela ob 10. uri pred županstvom, kjer so postavili spomenik. Na programu je županov nagovor in odkritje spomenika. Domači pevski zbor, sestavljen iz pevk in pevcev, bo pod vodstvom prof. Silvana Križmanči-ča zapel Nedvedovo pesem Naša zvezda. Sledil bo še nastop združenih pevskih zborov iz Ronk, Doberdoba, Dola - Poljan, St and reža in Steverjana. Vsi ti zbori, ki se skrb. no pripravljajo za nastop, bodo zapeli «2rtvam» in pa «Gozdič je že zeleno. Na sporedu je tudi recitacija.
Organizacije, ustanove, vaščani, bivši partizani in drugi bodo nato položili k spomeniku svoje vence.
Občinska uprava je razposlala vabila vsem najvišjim predstavnikom oblasti naše pokrajine.
linmMmumtiiiminiiinnininoomiimiuoitmiiintiinniimmiiniiiiiiniiiniiniiiinnmoiimiiitiiiiiiiiiiiiiniiiiMmionoiiiiominomMMimiinifoiooiniiiini
DRAMATIČNA DOGODIVŠČINA DVEH RIBIČEV
Brodolomca iz Eradeža preživela aevihtai noti ua sipiai v laguni
Nanjo sta se rešila s plavanjem, potem ko jima je razburkano morje v ponedeljek popoldne prevrnilo čoln
..................iiimiiuiii............................oooooo.ooooooooooooooi
VESTI IZ BENEŠKE SLOVENIJE
Tudi družine iz Nadiških dolin bodo prejele podpore zaradi neurij
V poštev prihajajo slovenski kraji v občini Naborjet-Ovčja ves in slovenski zaselki v občini Tavorjane
Deželna vlada je na podlagi deželnega zakona z oktobra 1965 o podporah In prispevkih določila te dni znesek 500 milijonov lir za po-plavljence z dne 2. ln 29. septembra. Od slovenskih krajev v videmski pokrajini bodo deležni te podpore slovenske občine v Nadiških dolinah, slovenski kraji v občini Na-borje-Ovčja vas, slovenski zaselki v občini Tavorjanl.
Ker bo hudo prizadeta Latlsana dobila 250 milijonov za približno ti-
W777/77nfik-
predvaja danes, dne 25. t. m. z začetkom ob 18. uri barvni Co-lumbus Atenea film v tecniscope:
I sette gladiatori
(SEDEM GLADIATORJEV)
Igrajo: RICHARD HARRISON LIDIA LOREN ZON
LOREDANA NUSCHAK —
H I HO «IKIS» PKOSEH
predvaja danes, dne 25. t. m. s pričetkom ob 19,30 uri film:
Se permettete parliamo di donne
(Ce dovolite, govorimo o ženskah)
Igrajo: VITTORIO GASSMAN, SILVA KOSINA, ELEONORA ROSSI DRAGO In VVALTER CHIARI
Mladini pod 18. letom vstop prepovedan!
«
UNIVERSALTECNICA»
RADIO - TELEVIZORJI - AVTOMATIČNI IN SUPERAV-TOMATICNI PRALNI STROJI — HLADILNIKI - ELEK-TROGOSPODINJSKI PREDMETI: CANDV - REX - CGE
Izredne cene za izvoz — Dostavljamo na dom brez posebnih stroškov v vse kraje Jugoslavije
ONIVERSALTECNICA Trieste — Trst Corso Garibaldi St. 4 teL 41-243 In Trg Goldoni St. 1
soč družin, bodo preostanek razdelili občinam pordenonskega okraja v višini 150 milijonov, a 49 občinam v Karnlji, železnemu kanalu, Na-dlškim dolinam in spodnji Furlaniji bodo dali 100 milijonov lir.
Prizadete družine Izven Latisa-ne torej ne bodo dobile velikih zneskov, ker so septembrske povodnji divjale povsod po Furlaniji. Ker je nekaterim slovenskim kmetom deževje in zlasti divjanje gorskih hudournikov prizadejalo precej škode, jim seveda deželne podpore po nekaj sto tisoč lir ne bodo mogle poravnati vse škode. Gre le za bolj moralno podporo, da ljudje občutijo, da je nova dežela vendarle nekaj bolj bližnjega kot daljna državna oblast v Rimu in da skuša pomagati v mejah svojih finančnih možnosti. Ljudje v Nadiških dolinah In v Kanalski dolini se sicer zavedajo, da Je dežela dala 500 milijonov lir predvsem zato, da pomiri prebivalstvo Latlsane, ki je preko svojega odbora poplavljen-cev zahtevalo od oblasti direktno povrnitev škode, ki jo je povzročila reka Tilment. Ljudje so obtoževali oblasti, da niso poskrbele za ureditev vodnega sistema, predvsem pa toka Tilmenta, a po povodnji, da niso obnovitvena dela stekla dovolj hitro.
Deželni svet Je v preteklih tednih Izdal še dva zakonska predloga, ki čakata samo še na vladno potrditev, o skladu deželne solidarnosti v primerih povodnji in drugih naravnih nesreč v znesku 3 milijard ln pol lir ln o določitvi 500 milijonov lir za vsako naslednje finančno leto, ki naj bi poravnavale škodo po slani, toči in zmrzali. Poseben sklad 630 milijonov lir naj pa poravnava škodo po povodnjih na Javnih objektih.
Ljudje, zlasti kmetovalci, bodo imeli vsaj ta občutek, da odslej naprej ne bodo izročeni na milost in nemilost divjanju naravnih sil, ampak da so že določena finančna sredstva, ki bodo vsaj deloma krila škode.
NOVOLETNO PRAZNOVANJE
FURLANSKIH LOVCEV
V VZHODNI SLOVENIJI
Lovci iz Furlanije so med lovsko sezono, ki Je v Sloveniji navadno od 1. oktobra pa do 15. januarja, po malem vedno gosti raznih lovskih družin v Sloveniji, največ pa v Prekmurju in v vzhodnih krajih štajerske. Seveda se posamezne skupine usmerijo tudi v druge jugoslovanske republike. Ker je okoli Varaždina približno podobno ugodno stanje za poljsko divjačino, to Je predvsem za fazane in poljskega zajca, je bilo letošnjo jesen precej Italijanskih lovcev na raznih loviščih Varaždina in Medjimurja.
Kaže, da bodo predvsem furlanski lovci, ki so naj bližji slovenskim loviščem prihajali v Maribor in Prekmurje tudi ob Novem letu, so sta tudi navadno bodisi v Sloveniji bodisi v Furlaniji prosta vsaj dva dneva. Glavna asfaltirana cesta VI-dem-Gorica-LJubljana-Marlbor Je sicer stalno plužena, toda zaradi običajnih novoletnih mrazov organizirajo furlanski lovci raje skupinski Izlet v avtobusu. Za organizacijo skrbi videmski potovalni urad UV AST. Izlet bo trajal od 30. decembra do 2. januarja. Lovih bodo v brakadah 31. decembra in 1. Januarja zjutraj. Na sv. Silvestra bodo Imeli velik ples in slavnostno večerjo v hotelu, kjer bodo prenočevali. Upajo, da bodo tudi novoletni lovi tako uspeli, da postanejo tradicionalni kakor ob prazniku vseh svetih.
Padel je s prikolice v podjetju SILLA
Na delu v podjetju SILLA v Ul. Trivignano 36 v Gorici se je poškodoval 35-letni Silvan Mervič iz Ul. Cappella 52. Padel je s prikolice, s katere Je razkladal deske. Udaril se je v levo nogo in levo stran prsnega koša, kjer si Je zlo-, mil nekaj reber. V civilni bolnišnici, kamor se Je zatekel ob 10.30, so ga pridržali na zdravljenju; okreval bo v 15 dneh.
Dva dni in dve noči sta gradeška ribiča preživela na peščenem otočku v laguni, kjer je pihala močna burja ln Je temperatura dosegla ničlo. Včeraj zjutraj ju je našel neki ribič, ki se je odpravljal na lov. Z motornim čolnom karabinjerjev so ju odpeljali v gradeško bolnišnico, ker sta imela zmrznjene okončine.
Dramatično dogodivščino sta doživela 50-letni Francesco Miho in 40-letni Bruno Guzon, oba lz Gra-deža. V ponedeljek zjutraj sta si izposodila čoln z vesli «GiulJo» ter odšla lovit. Sprva sta se zadržala v kanalih lagune, pozneje pa sta odrinila na odprto morje. Ko sta plula kakih 8 milj od Gradeža, se je dvignil vihar in Ju začel premetavati. Ribiča sta priveslala do kanala pri otoku Morgo, kjer se je zaradi vetra in valov čoln prevrnil. Brodolomca sta splavala na najbllž-ji otok Imenovan «Dossi dell’Oro», ki ni nič drugega kot sto metrov dolga peščina, poraščena z nizkim grmičevjem, ki leži kakšno miljo od obale. Mokra in premražena ju je zalotila noč. Pred burjo, mrazom in metežem sta se skušala zavarovati s suhljadjo, ki sta jo natrgala In se z njo pokrila. Naslednji dan sta vseskozi stopicala ter prebila še eno noč na otoku. Drugo Jutro so njuno odsotnost svojci prijavili oblastem. Tega niso storili poprej zavoljo tega, ker so se bali posledic. Odplula sta namreč s čolnom, za katerega nista imela dovoljenja. Tretji dan zjutraj, se pravi v sredo, so se karabinjerji in agenti Javne varnosti z motornima čolnoma odpravili iskat ponesrečence. Našli so ju na čolnu nekega ribiča, ki Ju je po naključju našel, ko se je po dveh nevihtnih dneh odpravil pogledat nastavljene mreže.
Skladišče zastavljalnice pa je vkljub periodičnim dražbam še vedno tako zatrpano z zastavljenim blagom, da so morali začasno pre kfnltl s sprejemanjem nadaljnjih predmetov, ker jih nimajo kam spraviti.
Zamenjava bencinskih bonov
Dne 30. novembra zapade veljavnost bencinskih nakazil po 5 litrov oranžne in po 10 litrov zelene barve. Namesto njih so izdali nakazila po 5 litrov sinje in po 10 litrov rujave barve. Od prvega decembra bodo v veljavi samo nova nakazila.
Dražba v mestni zastavljalnici
Danes dopoldne od 9. ure dalje bo v mestni zastavljalnici v Ulici Carducci Javna dražba dragocenih in navadnih predmetov, katerih zastavna polica je zapadla 15. oktobra.
KDOR SE NAROČI ŽE SEDAJ NA
PRIMORSKI DNEVNIK
ZA LETO 1966
prihrani 3.300 lir
podari družini lepo darilo
prejemal bo zastonj list ves mesec december
prejme v dar še lepo slovensko knjigo
Telefonirajte na štev. 37-338	£
ali pa izročite vaš naslov raznašalru 0
PRIMORSKI DNEVNIK Ul. Sv. Frančiška 20
Darovi za Dijaški dom
Ob priliki zanvalnega dneva so člani Kmečkega društva lz Standre-ža darovali slovenskemu dijaškemu domu v Gorici 133 kg krompirja, koruze in razne zelenjave. Uprava doma se še enkrat zahvaljuje vsem darovalcem.
Prst pod robnikom
Včeraj dopoldne se je na delu ponesrečil delavec 52-letni Luigi Vecchiet iz Morara. V Ul. Mocchet-
ta je razkladal robnike za gradbeno podjetje Mattiroli. Pri tem mu je stisnilo prstanec leve roke. Nekaj pred 11. uro se je zatekel v civilno bolnišnico v Gorico, kjer so mu ugotovili zlom ter so ga pridržali na zdravljenju za 10 dni.
Danes v CRDA stavka uradnikov
Tri sindikalne organizacije CG-IL, CISL in UIL so proglasile za danes od 8. do, 9. uret^ stavko uradnikov v obratih CRDA v Tržiču ■in Trstu, ker zahtevajo od vsedržavnega Intersindg. r„ešjtev vprašanja o dodeljenih poslih za uradnike, na podlagi katerih bi prejemali višje plače.
Nove knjige v državni knjižnici
V državni knjižnici v Gorici, Ul. Mameli 12 so v zadnjem času prejeli med drugimi tudi naslednje nove knjige:
Sociologija in politika: ALEXAN-DER: Adenauer e la nuova Germa-nia; S ANT ARELLI: La revisione del marrismo in Italia; SCHAPIRO: Storia del partito comunista so vietico.
Slovstvo: LUKACS: II romamo storico; PLEBE: Discorso semise-rio sul romamo: POZZI: La poe-sia italiana del Novecento.
Zemljepis: ATLANTE: Genti, natura civiltd; BARB1ERI: II viaggio delTuomo; PARRY: Le grandi sco-perte geografiche.
Gospodarstvo: KULISCHER: Storia economica dal Medioevo alle-poca moderna: LUZZATTO: Storia economica dTtalia; OTTONE: Gli industriali si confessano.
Zgodovina: BRAUDEL: CivilM e imperi del Mediterraneo; CANDE-LORO: Storia delVItalia moderna; GIANNELLI: Trattato di storia Gre-ca; DE GASPERI: I cattolici Tren-tini sotto VAustria; PINTOR:	II
sangue d’Eurojxi; SPINI: Storia delVetd modema; MUMFORD: La citta nella storia.
Štiri nesreče na delu v podgorski tovarni
Malokdaj se je v podgorski tekstilni tovarni ponesrečilo v enem dnevu na delu toliko delavcev kot včeraj. Poškodbe so na srečo lažje, ga značaja
Severino Mariutti, star 45 let, doma iz Pagnacca v videmski pokrajini, se je v oddelku za «fiocco» s stiskalnico ranil v levi kazalec. Ob 9.30 so mu ga v bolnišnici obvezali in ga poslali domov; okreval bo v petih dneh.
V levo roko se je v tekstilni tovarni v Podgori urezala 23-letna Franca Cecutti iz Krmina. V bolnišnici so ji obvezali rano; doma bo okrevala v 8 dneh.
Teresa Perissinottl, 44, Iz videmske pokrajine je čistila pod v tekstilni tovarni ter se JI je trska za-sadila v desno dlan; okrevala bo v 5 dneh.
Ederina Strussi^t, stara 20 let, doma iz Mocchette 43 Je padla in si zlomila nosno kost. Pridržali so jo na zdravljenju; okrevala bo predvidoma v 10 dneh.
VESTI Z ONKRAJ MEJE
1070 vlekov na uro znaša kapaciteta 3 žičnic na Lokvah
Margerita Žižmond iz Volčje drage praznuje v nedeljo 100-lelnico rojstva - Na območju Goriške živi 6 medvedov
Na Lokvah Je te dni zapadel nov sneg. Ker Je dokaj hladno, se bo verjetno obdržal. Uprava hotela Poldanovec bo ta teden določila cene za žičnice. Ni Izključeno, da Jih bodo v nedeljo pognali. Kapaciteta vseh treh žičnic na Lokvah je 1073 vlekov na uro, kar predstavlja zelo visoko zmogljivost, ki bi morala povsem zadostiti tudi v konicah. Vlečnica na Laznah ima kapaciteto 350 vlekov na uro. Po vsej verjetnosti bo služila zlasti šolski mladini, ki bo obiskovala smučarske tečaje.
V nedeljo 28. novembra bo slavila 100-letnlco rojstva Margerita Žižmond iz Vočje drage. V soboto popoldne jo bodo obiskali predstavniki domačih organizacij, Združenja vojnih Invalidov in občinskih organizacij ter ji čestitali k zavidljivemu jubileju, žižmondova je menda druga najstarejša Primorka.
Na območju Goriške živi šest medvedov; toliko jih Je evldentira-
cl so se sedaj zarili v svoje brloge, da prespijo zimo. Ponavadi se zadržujejo na obronkih Snežnika in na Notranjskem, ker so tam zanje najbolj ugodni pogoji za življenje Tl medvedi živijo v okolici Javornika, to se pravi na območju Trnovskega gozda. Občasno zaidejo tudi bolj proti zahodu, vendar se hitro vračajo, ker se v novih bivališčih slabo počutijo. Zaenkrat živali niso povzročile škode na divjačini, pa tudi govedi in drobnice ne napadajo, če pa bi se razmnožile, bi utrpela škodo zlasti srnjad.
Nezgoda pri telovadbi in na delu
Sinoči ob 20.30 so poklicali avto Zelenega križa v telovadnico na Rojcah, kjer se je ponesrečil pri telovadbi 18-letni Luigi Vener iz Ul. Paolinl 9. Pri skoku Je namreč la goriška lovska zveza. Kosmatin-1 padel poleg blazine in se poškodo-
llliuilliliiiiiiini iiiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimi iiiiiiitiiiiiiiiiiiiiinmMim n, mm mn mi iiimmimnmMnuMimm
VČERAJ OPOLDNE NA POTI IZ GOKiCE DOMOV
S popolnoma novim fiatom 1500 se je prevrnil pri Devetakih
Voznik Virko Pahor iz Dola se je ranil po glavi in bo okreval v lo dneh - Vozilo se je močno poškodovalo
Popolnoma nov fiat 1500 Je včeraj opoldne zapeljal s ceste med financarsko vojašnico ln Devetaki; trčil Je ob skalo, ki ga je odbila na levo polovico ceste, kjer je obstal s kolesi navzgor. Trgovec 31-letnl Oliver Pahor od Devetakov 6 v Dolu se Je udaril na temenu ln čelu. V bolnišnici v Gorici so mu nudili prvo pomoč ln ga poslali domov, kjer bo okreval predvidoma v 10 dneh.
Nesreča se Je pripetila ob 13.30 na državni cesti št. 55 v bližini fi-nancarske vojašnice. Oliver Pahor, ki Je dopoldne pri Comalliju zamenjal svoj fiat 1500, se je z novim odpeljal domov. Na ravnem delu ceste proti Elevetakom sta se lz nasprotne strani bližal) dve vozili: prazen tovornjak 38-letnega Maria Kovačiča iz Ul. Cappuccinl 13 in
«giulietta» alfa romeo 40-letnega prof. Aula Rubina iz Ul. Cadorna 7. Prof. Rubino, ki ima hitro vozilo, je že zavil na levo stran ceste, (la bi prehitel tovornjak, ker pa se mu je z nasprotne strani hitro bližal fiat 1500, Je zavri in zapeljal spet za tovornjak. Pahor se je naenkrat znašel v nevarni cestni situaciji; pritisnil Je na zavore, vendar Je po Izjavah preiskovalnih organov vozilo zdrsnilo na levo stran v skale. Tovornjak ln osebni avtomobil sta se pravočasno ustavila kakšnih deset metrov pred prevrnjenim osebnim vozilom, ki je utrpel od 300 do 400 tisoč Ur škode. Ranjenega Pahorja Je financar Glanbattista Ratti od Devetakov odpeljal v go-riško bolnišnico. Na kraj nesreče je prišla Izvidnica karabinjerjev lz Gabrij, ki je zaslišala očividce ter sestavila zapisnik.
val. V goriški bolnišnici so ga pridržali na zdravljenju s prognozo osem dni zaradi poškodbe na hrbtu in na medenici.
V tekstilni tovarni v Sovodnjah pa se Je nekaj po 18. uri ponesrečil na delu 26-letni Martin Tomšič lz Sovodenj Ul. Slataper 8. V bolnišnici so mu nudili prvo pomoč zaradi rane na palcu leve roke. Okreval bo v 7 dneh.
Gorica
CORSO. 16.30: ((Casanova 70», Ma-strolanni ln Vima Usi. Italijanski barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedan.
VERDI. 16.00:	«Pussycat.>, Peter
Seller in Uršula Andress, ameriški film v barvah; mladini pod 18. letom vstop prepovedan
MODERNISSIMO. 16 00: «Sinfonia per 2 spie», H Lange, B. Lass in T. Kendall. Ameriški kinemaskop-ski film v barvah. Mladini pod 14. letom prepovedan.
VITTOR1A. 17.00: «Comizi d’amo-re», anketni film PierPaola Paso-linija; italijanski črnobeli film, mladini pod 18. letom vstop prepovedan
CENTRALE. 17.15: «Sotto 11 tallo-ne», C. Aznavour ln 1 Demick. Italijansko-francoski klnemaskop. ski film Mladini pod 14. letom prepovedan.
Tržič
AZZLHKO. 17.30 »Mondo senza fi-ne», barvni kinemaskopsKi film.
EXCELSI()R. 16.00. «tjuei temera-ri sulle macchine volanti«, A Sor-di, barvni film.
NAZIONALE. 17 30: «Appuntamen-to in Riviera«, Mina, barvni film.
PRINCIPE. 17.30: «La brigata invi-
šibile«.
S. MICHELE. 18.00:	«1 terriblU
sette«.
DEŽURNA LEKARNA
Danes ves dan ln ponoči Je odprta v Gorici lekarna CRISTOFO-LETTI na Travniku, tel. 29-72.
TEMPERATURA VČERAJ
Najvišja 4,4 stopinje ob 12.30, najnižja minus 2,6 stopinje ob 7.30; povprečne vlage 48 odstotkov.
— 6 —
25. novembra 1965

§p2is
%■?
MEDNAPODNI NOGOMET
V Hampden Parku Škotska-Wales 4:1
GLASGOW, 24. — V prijateljski tekmi, ki je služila za trening pred povratnim nastopom za kvalifikacijo na svetovno prvenstvo z Italijo v Neaplju, je Škotska premagala danes enajstorico Walesa 4:1 (3:1).
(Španija) — Shamrock Rovers (Irska) 2:1. špansko moštvo se je uvrstilo v drugo kolo.
• * *
BARCELONA, 24.	— Espanol
(Španija) — Sporting (Portugalska) 4:3 (0:2). Ker se Je prvo srečanje končalo z 2:1 v korist lizbonskega kluba, bosta enajstorici igrali tretjo tekmo.
Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah:
ŠKOTSKA —- Ferguson, Greig,
McCreadie; Murdoch, McKinnon,
Baxter; Henderson, Cooke, Forrest,
Gilzean, Johnsson.
WALES — Hollins, Rodrigues,
Green; Hennessey, England, Hole;
Rees, Vemon, W. Davies, Allchurch,
Reecev.
SODNIK: J. Finney (Anglija).
* w m
Včeraj je bilo precej mednarodnih tekem za razne pokale in tudi za kvalifikacijo v finale svetovnega nogometnega prvenstva. V Tira. ni sta Albanija in Severna Irska zaključili kvalifikacijsko tekmo neodločeno 1:1 (0:0), zaradi česar bo Švica predstavljala v Londonu peto evropsko skupino.
V afriško - azijski coni je Severna Koreja brez težave dvakrat odpravila Avstralijo. Obe tekmi so igrali na nevtralnih tleh v Phnom Penhu v Kambodži. V prvi tekmi, ki je bila v nedeljo, so Korejci premagali Avstralce 6:1, v povratni tekmi pa 3:1. Severna Koreja se Je tako uvrstila v finale.
• * *
POKAL SEJEMSKIH MEST
FIRENCE, 24. — Fiorentina je danes premagala v prvi tekmi dru. gega kola turnirja za pokal sejemskih mest enajstorico Spartaka iz Brna (CSSR) 2:0 (1:0). Gole sta dosegla De Sisti in Hamrin. Kotov Je bilo 4:2 za Fiorentino. Povratna tekma bo 5. decembra.
• • •
BRASOV, 24. -— Enajstorica Stea-gula Rosuja je danes premagala v povratni tekmi turnirja za pokal sejemskih mest Zagreb 1:0 (1:0).
Ker se je prva tekma v Zagrebu končala 2:2, so se romunski nogometaši uvrstili v tretje kolo, kjer se bodo morali spoprijeti z nemško enajstorico Muenchen 1860.
* • •
LEIPZIG, 24. — V prvi tekmi drugega izločilnega kola je angleška enajstorica Leedsa Uniteda premagala Leipzig SC (V. Nemčija) 2:1 (0:0).
• • •
BAZL, 24. —# Valencia (Španija)
— Bazi (Švica) 3:1 (2:1).
* * *
SARAGOZA, 24.	— Saragoza |
amil milil iiiiiiiimiiiiHiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiimmimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiitiiiimimiimiiiimiiiiiiii
ZARADI POPLAVLJENEGA IGRIŠČA V NABREŽINI
V
Ze dvakrat odpovedani tekmi kriške Vesne
Nabrežinska občina bi morala kaj ukreniti
Vesna že drugo nedeljo ni mogla igrati tekme prvenstva tretje amaterske kategorije, kjer nastopa njena nogometna enajstorica. Deževno vreme, ali bolje preplavljeno Igrišče, ni dopuščalo, da bi se kriško moštvo spoprijelo po določenem koledarju z nasprotniki. 2e dvakrat je bilo namreč Igrišče v Nabrežini poplavljeno, tako da ni bilo
UNDER 23
Anglija 2 Jugoslavija 1
SOUTHAMPTON, 24. — Nogometna reprezentanca «under 23» Anglije Je premagala danes v prijateljski tekmi mladinsko reprezentanco Jugoslavije '2:1.
* * *
POKAL EVROPSKIH PRVAKOV
PRAGA, 24. — Domača Sparta je danes premagala v prvi tekmi prvega izločilnega kola turnirja za pokal evropskih prvakov poljski Gornik Zabrze 3:0 (1:0).
• * *
POKAL POKALNIH PRVAKOV
SOFIJA, 24. — Domača enajstorica je danes v osmini finala turnirja za pokal pokalnih prvakov premagala Borussio iz Dortmunda 4:2 (2:2). Ker so Nemci zmagali v prvi tekmi 3:0, so se uvrstili v četrtfinale.
iiiaiiiiiiiumiiiviifiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiniiuHnuminHumHiiiMHmuimimmimmiiiimmmuiinmn
V soboto v Bergamu
Banalno zapravljena ugodna priložnost
Od 12:9 za Bor do 15:12 za Celano
V svojem prvem nastopu na tujih tleh je Borova moška šestorka doživela v Bergamu, pa čeprav Je nastopila brez svojega najboljšega tolkača Walterja Veljaka, nezalužen poraz. Tekma Je bila ves čas zelo napeta in ekipi sta se krčevito tolkli za vsako točko. V petem setu pri stanju 12:9 za Bor, pa je Čelana Izvedla forcing in je stanje
popravila na 13:12 v svojo korist. Trener Bora je zaprosil za time-out, sodnik pa mu ga je odrekel, češ, da je že piskal nadaljevanje igre. Nasprotnik je serviral in Plesničar, ki je bil v Borovih vrstah najboljši mož na igrišču, je banalno zgrešil. Mislil je namreč, da je sodnik prekinil igro in je žogo z obema rokama ustavil. 14:12 za Celano: še točka'in skoro že osvo-
n im iiiiiiiiiiiuii iiiiiiii iiiii m im m m im im niiiiiim
Nocoj na stadionu «Frvi maj»
Dvoboj v odbojki
(moški in ženske)
ŠZ Bor - Izola
Nocoj bo ob 20. uri v dvorani stadiona «Prvi maj. na Vrdeiski cesti prijateljski odbojkarski dvoboj moških in ženskih šestork Bora in Izole.
Vabimo vse ljubitelje odbojke, da nocoj v čim večjem številu prisostvujejo zanimivima nastopoma.
videti niti koščka terena. Nekateri se sprašujejo zakaj se to dogaja na nabrežinskem Igrišču, ki leži še kar visoko na griču. Kaj pa drugje, kjer nima voda kam odtekati? Zato so nekateri mnenja, da bi bilo umestno, da bi nabrežinska občina, katere last Je Igrišče, proučila možnosti, da bi odpravila te nevšečnosti.
Kriška Vesna, ki Je letos sodelovala na turnirju barkovlJanške U-bertas ln je osvojila prvo mesto, Je
prišla do pokala sv. Bartolomeja. Organizatorji so Križanom podelili pokal, nogometašem pa spominske 'kolajne. Ob tej priliki so prireditelji turnirja povabili vse udeležence na zakusko, ki je potekala v veselem vzdušju, kjer je prišlo do izraza dejstvo, da šport zbližuje ljudi, pa čeprav različnih mišljenj in narodnosti. Po tem uspehu želimo športnemu društvu Vesna še obilo zadoščenja v prvenstvu in Ji želimo tudi vso podporo Križanov.
jena tekma je šla po vodi.
Kljub temu odločilnemu spodrsljaju pa je Borova vrsta zaigrala zelo lepo in predvsem borbeno. V napadu se je najbolj odlikoval Plesničar, medtem ko so se vsi drugi močno potrudili in se odlikovali v obrambi.
V	prvem setu, ki je bil pravi monolog Čelane, so bili borovci zelo apatični in že smo mislili na gladek poraz. Povsem drugo sliko pa nam je prikazal drugi set. Borovci so zmagali sicer s pičlo razliko, a pokazali so česa znajo. Igra je bila zelo izenačena In ekipi sta se borili za vsako točko. Na koncu Je le u-spelo zaključiti Jurkiču lepo napadalno akcijo in stanje Je bilo izenačeno.
V	začetku tretjega seta so plavi spet popustili in dovolili nasprotnikom, da so povedli s 5:0. To prednost niso več mogli nadoknaditi, zato pa so se tembolj potrudili v četrtem setu'in dovolili nasprotniku, da je osvojil le osem točk.
Treba Je bilo odigrati še zadnji set. V začetku Je rahlo vodil Bor. a Čelana je takoj odgovorila ln pri zamenjavi igrišča Je vodila z 8:5. Tržačani so še enkrat zbrali poslednje moči in povedli z 12:9. Pri tem stanju pa se Je nekaj zataknilo ln že omenjena napaka sodnika in tudi trenerja, ki ni vedel, da je že klical dve prekinitvi, je prekrižala plavim račune in so se morali tako vrniti domov s porazom.
Borovci so banalno izgubili to tekmo, a so odšli z igrišča z dvignjeno glavo. Navdušili so namreč same sebe, ker po sedemurni vožnji v vlaku niso pričakovali take igre in navdušili so predvsem gledalce, ki so ob koncu četrtega seta skandirali v italijanščini ime našega mesta. Predvsem pa moramo na koncu poudariti še enkrat požrtvovalnost Borovega moštva, ki je prišla do izraza predvsem v drugem setu. Čelana Je že vodila z 12:3, ko so plavi začeli diktirati tempo igre in kmalu po navdušujočem forcln-gu dosegli nasprotnike in Jim celo iztrgali set.
Izid:
Čelana — Bor 3:2
(15:9, 15:17, 15:10, 8:15, 15:12)
Postavi:
ČELANA — Buginl, Mazzoleni, Bugada, Rossi, Taricco, Vecchinl, Ferri, Serantonl in Trambini.
BOR — Jurklč, Mijot, Vitez, Uršič, Vodopivec, Plesničar, Orel in Fučka.
SODNIK: Braglla iz Modene.
f. v.
KOŠARKA
ZENSKA A LIGA
Drugo kolo po predvidevanju
Dekleta Mivarja brez moči proti Standi
Drugo kolo ženske A lige ni prineslo nobenega presenečenja.
Vse domače ekipe, z izjemo bolonjske S.M. Mobili, so brez težav odpravile nasprotnice in so tudi zabeležile zelo visoke rezultate. Tržaška Mivar je brez vsakega upanja do zmage potovala v Milan, kjer se je pomerila s Stando. že pred pričetkom prvenstva nam je trener
jasno povedal, da se bo vedno proti vsakem nasprotniku, tudi najbolj nevarnem, poslužil odprte igre. Tega se je držal tudi v Milanu ter omogočil domači petorki visoko žetev. Tako je Mivar ostala tudi po drugem kolu brez točk. V prihodnjem nastopu pa se bo pomerila z Omso iz Faenze, ki je ravno tako še vedno brez zmage in ker bo igra bolj Izenačena, bodo lahko Tržačanke poskusile priti do prvega uspeha.
Najbolj izenačena tekma dneva se je odvijala v Bologni. Domačinke so le z največjim naporom od pravile gostujočo petorko, ki do trn v peti vsem novinkam v tej naj višji ženski ligi.
Turinski derby se je zaključil po pričakovanju: Fiat Je z veliko prednostjo odpravil Lanco. Bristot iz Trevisa, ki je pred osmimi dnevi prišel po točke v naše mesto je potrdil svojo moč in zavrnil napad Peja.
Italijanske prvakinje Porcorica pa so eksplodirale proti OM3I. Nabrale so kar 83 točk, nasprotnicam pa so dovolile le 23 zadetkov.
že po drugem kolu so potrjene predtekmovalne domneve. Imena močnejših ekip so vedno ista. Počakati pa moramo na direktna srečanja, da zvemo če se je razmerje moči med njimi letos kaj spremenilo. Prvi odgovor bomo našli že v rezultatih prihodnjega kola. V tretjem dnevu tekmovanja se bosta namreč srečali Fiat in Bristui. U-speh petorke iz Trevisa ali vsaj njen tesen poraz bi prav gotovo pomenil znaten napredek te ekipe.
I. PATRI/,IO
HOeOMCT
LESTVICA Portorlco Vic.	2 2 0			153	77	4
Standa Milan	2	2 0	133	73	4
Fiat Turin	2	2 0	131	89	4
Bristot Treviso	2	2 0	97	61	4
Pejo Brescia ’	2	1 1	89	96	2
Mob. Bologna	2	1 1	79	88	2
Selpi Milan	2	0 2	84	103	0
Mivar Trst	2	0 2	85	137	0
Lanco Turin	2	0 2	85	142	0
Omsa Faenza	2	0 2	52	132	0
RIM, 24. — Iz dobro obveščenih krogov se je izvedelo, da bo na seznamu kandidatov za sestavo italijanske nogometne reprezentance, ki bo v Neapelju igrala proti Škotski povratno kvalifikacijsko tekmo za svetovno prvenstvo, kar pet i-gralcev milanskega Interja. Gre za Corsa, Guarnerija, Burgnicha, Maz-zolo in Facchettija.
Prva dva se bosta pridružila kandidatom na skupnem treningu šele po tekmi za pokal evropskih prvakov, ki jo bo Inter igral 1. decembra v Bukarešti, medtem ko se bodo morali Burgnich, Mazzola in Facchetti ob pozivu takoj javiti
MEMORIAL M. FILEJ
Tekme v odbojki in streljanju
Prejšnje dni so v Gorici zaklju čili tekmovanje v odbojki za Memorial M. File j. Rezultati 'zadnjih tekem so bili naslednji:
Alojzijevišče - Skavti 2:0 (15:2, 15:2).
Alojzijevišče - Dijaški dom 2:0 (15:4, 15:2)
Dijaški dom - števerjan 2:0 (15:12, 15:6)
Pevma - Skavti 2:0 (15:6, 15:11)
Prvo mesto si delita Alojzijevišče in Pevma z enakim številom točk. Zato bosta ti dve ekipi odigrali po. novno tekmo v ponedeljek 29. t. m. v telovadnici na Katarinijevem trgu.
Letos so prireditelji tekmovanja vključili v svoj program tudi streljanje z zračno puško. Začetek takega tekmovanja bo v soboto 27. t. m. ob 20. uri v dvorani katoliškega doma v Drevoredu XX. septembra v Gorici. Prijave sprejemajo do četrt ure pred pričetkom tek. movanja.
Vsak tekmovalec bo imel pravico do 10 strelov. Ocenjevali bodo posameznike in skupine najmanj treh oseb. Prvih šest posameznikov bo prejelo nagrade.
llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllimiKIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIHIIIIII
PRIJATELJSKI «Ž0C0BRC» JADRAN - URI
Z blatnega igrišča v «mokro» osmico
V kratkem povratni dvoboj
Kot smo v našem dnevniku že poročali, sta se v soboto popoldne pomerili v «žogobrcu» enajstorici slovenskega akademskega kluba Jadran in Unione Goliardlca Italiana (UGI). Ob robu občinskega igrišča v Boljuncu se je zbralo, kljub hladnemu vremenu, precejšnje število slovenskih in italijanskih visoko-šolcev z namenom, ne toliko da
«moralno podprejo« svoje kolege na blatnem igrišču, kot da se Jim po tekmi pridružijo v osmici v Pre-benegu.
Ne bomo se spuščali v podrobno kroniko tekme same. Omenimo naj le, da je UGI prešel v vodstvo že 2’ prvega polčasa, da se mu je Jadran kmalu oddolžil z enajstmetrovko in zaključil -prvi del tekme vodstvom 3:2.
S sobotne tekme Jadran — UGI. Moštvi pred začetkom. Izmenjava daril in razstavljena darila
...........................................*...................................................................................„....n.nmnlHM
V nadaljevanju srečanja, bolje rečeno gazenja po blatu, sta bili moštvi še dvakrat uspešni, tako da je moral UGI z igrišča s sklonjeno glavo in pozneje s prazno blagajno iz osmice. Naši akademiki so se v soboto izkazali ne samo v ((žogobrcu« (končni izid 5:4 je dovolj zgovoren), ampak so tudi v osmici «nadkrilili» svoje italijanske kolege. Naj še omenimo, da sta se vodstvi ekip domenili, da bo prišlo čimprej do povratne tekme.
.OD RINGA DO RINGA-V Rimu nastop Cassiusa Claya?
LAS VEGAS, 24. — Cassius Clay, ali kakor ga kličejo črni muslimani Mohamed Ali, bo v kratkem dopotoval v Rim. To je osebno izjavil na tiskovni konferenci po dvoboju za svetovni naslov s Floy-dcim Pattersonom.
RIM, 24. — Ni izključeno, da bo Cassius Clay med bivanjem v Rimu nastopil pred občinstvom, že prejšnje poletje so Clayevi svetovalci predlagali rimskim organizacijam ekshibicijski nastop svetovnega prvaka. Do sporazuma pa ni prišlo, ker bi organizatorje ta na-
V NEDELJO, 28. T. M. NA SNEG s športnim združenjem Union. Športno združenje Union priredi v nedeljo, 28. t. m. smučarski izlet na Passo M. Croce di Comeli-co. /a člane bo vožnja stala 1.200, za nečlane pa 1.500 lir. PRIJAVE SPREJEMAJO V DRUŠTVENEM SEDEŽU NA LONJERSKI CESTI št. 177 V VEČERNIH URAH.
stop predrago stal. Clay je zahteval 8.000 dolarjev, povračilo potnih stroškov in seveda tudi brezplačno bivanje zanj in za njegove spremljevalce v rimskem mestu. Zaradi prepričljivega nastopa Claya pčoti Fattersonu pa je možno, da bi njegov ekshibicijski nastop privabil k ringu večje število gledalcev.
Organizator boksarskih srečanj Rodolfo Sabbatini je danes izjavil, da bi ga nastop Claya na rimskem ringu preveč stal. To seveda, če bi svetovalci svetovnega prvaka vztrajali pri prejšnjih zahtevah. Ljudje namreč ne marajo ekshibicijskih nastopov. Sabbatini pa je pripomnil, da mu bo v čast nuditi Clayu, če mu bo seveda dana možnost, gostoljubnost.
OiTUINTAM Tudi Belgija in Romunija na svet. prvenstvu v bobu
CORTINA D'AMPEZZO, 24. — Po prijavah CSSR, Švice, Velike Britanije, Kanade in Avstrije sta se uradno prijavili za svetovno prvenstvo v bobu, ki bo od 24. januarja do 6. februarja prihodnjega leta v Cortini še Belgija in Romunija, ki bosta nastopili z dvema ekipama v tekmovanju dvo in šti-
risedežnlh bobov.
Italijanska zveza Je objavila seznam ((kapetanov«, ki si bodo lahko izbrali iz vrst klubskih tovarišev tekmovalce za italijanski naslov. To prvenstvo bo služilo tehničnemu vodstvu tudi kot izbirno tekmovanje za sestavo posadk, ki bodo predstavljale Italijo v borbi za najvišji naslov.
LEOU
MILAN, 24. — Ekipa Sovjetskih kril iz Moskve, ki spada med najmočnejša moštva SZ, je potrdila, da bo 6. decembra v Milanu nastopila proti italijanski hokejski reprezentanci. V ekipi Sovjetskih kril
je pet članov sovjetske reprezentance, ki nosi svetovni naslov in sicer Dimitrijev, Pašev, Jorodecky, Zazu-bin in Vasilijev.
Po milanskem nastopu bo ekipa Sovjetskih kril igrala 8. decembra v Bocnu proti Hockey Club Bolzano in bo nato odpotovala v Avstrijo, kjer bo Imela tri nastope.
DRSANJE
INZELL, 24. — Italijanski reprezentanti za hitrostno drsanje so na treningu na 400 m dolgi umetni progi v Inzellu (Nemčija). V nemškem mestu so trije od petih kandidatov za reprezentančno majico in sicer Renato Riva, Guido Gillar-duzzi in Giancarlo Gloder.
Nevrotičen
glavobol
(Nadaljevanje s 3. strani)
na stanja predolgo trajajo, povzročajo kronične reakcije žil v lobanji in so vzrok močnemu glavobolu.
Vsakomur bo jasno, zakaj zdravila proti glavobolu tako pogosto odpovedo, Ce je namreč vzrok psihičen, je potrebno psihično zdravljenje. Najboljše sredstvo ‘e psihoterapija, kjer pacient in zd. *''■ nik skupno odkrivata komplekse, iščeta konflikte v osebnosti in razčiščujeta vzroke napetosti. Pravilno izvedena psihoterapija bo pogasila vzroke nezadovoljstva, krči v žilah bodo postopoma prenehali in končno tudi glavobol.
Včasih pa so zdravila vendarle potrebna, kar še zlasti velja za migreno. Takrat se moramo ravnati po navodilih zdravnika in jemati predpisana zdravila. Zapomniti pa si moramo, da je treba izključiti možnost kakšne organske bolezni, preden proglasimo neki glavobol za nevrotičen, se pravi na živčni bazi.
Dr. S. B.
Zarotniško
ozadje
(Nadaljevanje s 3. strani)
prav je pobuda prišla z angleške strani.
Dajanova odkritja so močno odjeknila v mednarodni javnosti, pa tudi v samem Izraelu, saj se je to pot prvič zgodilo, da neka odgovorna osebnost, kot je Dajan, javno objavlja nekatere tajnosti, ki so med drugim tudi zelo neprijetne. Doslej se je v Izraelu o vojni na Sinaju govorilo in pisalo kot o nekakšni epopeji, briljantni vojaški operaciji velikega stila. Zdaj pa je Dajan odkril njeno pravo ozadje, vse njene pomanjkljivosti ter spletke v zvezi z njo, kar ji, razumljivo, v veliki meri odvzema sijaj, ki se je okrog nje ustvaril. Mnogi se čudijo, da je vse to odkril prav Dajan, ki je to vojno vodil. Sicer pa bi mu bržkone mnogo manj zamerili, če bi bil spregovoril samo o svojih napakah, prikril pa nekatere druge, čeprav mednarodno Javnost veliko bolj zanimata vloga Pariza in Londona v takratni zaroti proti Egiptu. Da je pa to zarota tudi bila, je Dajan sam potrdil v svoji knjigi.

Piero Caleffi:
LAHKO JE RECI LAKOTA.
Piero Caleffi, novinar, se je rodil 9. junija 1901 v Suzzari. Ze v svojih mladih letih se je vključil v politično življenje in je bil v fašistični dobi večkrat zaprt zaradi svojega političnega delovanja. Leta 1944 ga je aretirala policija in je bil deportiran v zloglasno nacistično taborišče Mauthausen.
Piero Caleffi je senator PSI in član vlade levega centra kot driavni podtajnik v ministrstvu za občo vzgojo. Ze več let je predsednik Vsedriavnega združenja bivših političnih deportirancev v nacističnih taboriščih.
Za svojo knjigo spominov iz internacije «Si fa presto a dire fames, katere prevod začenjamo objavljati v podlistku,, je Piero Caleffi leta 1955 prejel ob proslavi 10-letnice odporniškega gibanja lepo priznanje, in sicer •Beneško nagrado odporništva» (Premio Venezia della Resistenza 1954—1955).
Upamo, da bomo z objavo teh spominov ustregli želji naših čitateljev, saj so bili mnogi naši ljudje internirani v Mauthausnu in njegovih podružnicah, avtorju pa se iskreno zahvaljujemo, ker nam je dovolil brezplačno objavo prevoda.
Posvečeno moji materi in vsem nedolžnim materam mojih padlih tovarišev
VOJNA SE NADALJUJE
25. Julija leta 1943 sva z Mary v svoji hišici v Genovi poslušala radio, ko Je sporočil vest o državnem udaru in o tem da je bila Badogliu poverjena oblast predsednika vlade. «... Vojna se nadaljuje.«
Jaz bi moral 26. ob zori odpotovati v Turin, kjer sva se zmenila za sestanek z Ducciom Galimbertijem. Seveda takrat še nisva pričakovala velikega dogodka. Z Mary sva vso noč tičala ob sprejemniku ter premikala puščico od italijanske na londonsko radijsko postajo. Mnogokrat so se ponavljale besede poročila: «Vojna se nadaljuje«, skoraj do obsedenosti. V najinih dušah sta se mešala veliko veselje in skrb za prihodnost. Nihče pa si ni upal izreči tega, kar je tičalo na dnu misli; a vendar sva upala, da gre samo za Izjavo, ki jo je očitno narekovala diplomatska prikladnost ter da so že vse pripravili za čimbolj šo rešitev.
Ob petih sem se napotil na postajo in sem se usedel na vlak, ki je bil namenjen v Turin. Potniki so že vsi vedeli za dogodek in so ga v začetku le nekam v strahu omenili. Kmalu pa se je razvilo hrupno razpravljanje. Neki oficir fašistične milice v uniformi je skušal nastopiti proti splošnemu veselju, toda protestni vzkliki ostalih potnikov so ga naravnost preplavili. Neka ogromna ženska, ki je imela na kolenih košaro, katera ji je stiskala trebuh, ga je začela zmerjati. S hreščečim glasom mu je zagrozila, da mu prevrne košaro na glavo. To je bilo vse. Mi pa se sploh nismo zmenili zanj.
Mimo vlaka so bežali mesta in vasi v Liguriji in Piemontu
in povsod Je bilo polno zastav in je vladalo praznično vzdušje. Ko se je vlak ustavljal na postajah, so se čule iz mestnih središč in vasi domovinske in svobodoljubne pesmi, himne, ki so bile do tega dne prepovedane. Petje pa je bilo prepleteno z raznimi vzkliki: živeli! in dol z njimi! V Turinu sem v mogočni palači v Ul. Consolata prvič srečal Duccia Galimbertija. Bil je visoke rasti in temne polti, iz skoraj otroškega obraza so sijale velike zelene in goreče oči, kar vse je kazalo na njegovo navdušenje ta prvi dan navidezne svobode. V njem je bil naravnost včlove-čen tip romantičnega zarotnika, ki se je zdel bolj sin preteklega stoletja kakor našega. Sele kasneje sem spoznal tudi njegove veliko politično in kulturno zrelost ter njegovo skladno in jasno predstavo Italije, ki ne bi bila osvobojena le besa tiranstva in nasilja, marveč tudi vsakega nasilstva in sebičnosti.
Močno sva si stisnila roki, nato pa sva se v spomin na moje prisrčno prijateljstvo z njegovim bratom Carlom tudi objela. K temu naju je gotovo pripravilo tudi vroče ozračje tistega dne, ki je bil samo eden izmed številnih dni upanja in tragedije, katera se je končala za Duccia 3. decembra 1944 v cestnem jarku, ki je posrkal njegovo kri, zame pa v nacističnih uničevalnih taboriščih. Toda tistega dne sva bila kot pijana od svobode. Držala sva se pod pazduho, ko sva se skupno s skupino turinskih prijateljev opoldne napotila proti Trgu Ca-stello, kjer je Duccio govoril množici, ki se je zbrala okoli njega, ker jo je naravnost žejalo po novicah.
Prav tam sem videl, da je mladina sprejela na svoja ramena borbo ter je nekako prevzela od nas baklo, ki ni nikoli ugasnila. Čutil sem, da se moram pridružiti Ducciu, vsem mladim, ki bodo sledili njegovemu zgledu; se združiti z njimi bolj tesno in aktivno, kakor sem bil združen z njimi in s svojimi vrstniki med preteklimi dvajsetimi leti. Moje pokolenje, ki je ostalo zaprto vase med temnim presledkom fašističnega dvajsetletja, je moralo tudi za predhodnike prevzeti nase,
odgovornost za napake in slabosti predfašistične Italije sedaj, ko je dozorela ura skupne akcije. Moje pokolenje, ki je bilo sicer žrtev napak drugih, je bilo dolžno to dejanje odkupa mladini, ki se je sedaj postavila v prvo vrsto, da si ponovno pridobi svobodo in utre pota lepši bodočnosti.
Kakor vsi tisti mojih let, ki so bili proti, sem bil pri 42 letih še vedno nemirnež, nezadovoljnež, človek «ki še ni dozorel«. Mojemu življenju ni bilo postlano z rožicami, saj je potekalo v precepu dveh svetovnih vojn prav v času dozorevanja. Njegov razvoj je bil potlačen in možnosti med dvajsetimi leti fašistične diktature so bile omejene. Seliti sem se moral iz mesta v mesto, iz ene službe v drugo. Študije mi je prekinila prva obsodba leta 1922, nato sem jih naporno nadaljeval med zaposlitvijo vse dotlej, dokler me policija ni zopet iskala in me prisilila, da sem se izselil drugam v iskanju novega okolja, kjer bi lahko živel neopaženo.
Takoj po koncu prve svetovne vojne, ko smo z Angelom Bianchijem, Renzom Menottijem in še nekaterimi drugimi obnovili v Suzzari socialistični mladinski krožek in potem manto-vansko federacijo, smo se znašli še sveži in neizkušeni v tesnem stiku s takratnimi političnimi možmi ter smo izrekli marsikatero trpko na račun njihovega ravnanja. Res je, mladi vedno kritizirajo: toda po drugi strani smo bili mi, najmlajši tistega razdobja, v tesnejšem in bolj razumevajočem stiku s tistimi, ki so bili kako leto starejši od nas in ki so ((preživeli mladostna leta v vojnih jarkih«. In zdelo se nam je, da starejša pokolenja niso kazala razumevanja za njih koprnenje po nečem novem, po prebroditvi starih izkušenj, tako da bi se vsi mladi prepričali, da bi se morali boriti zase in za svoje otroke in ne /a stari svet, ki je bil tako «začasen in provincialen, svet, ki nas je pognal v vojno.
(Nadaljevanje sledi)
UREDNIŠTVO: TRST - UL. MONTOCCHI « II TELEFON 93-808 ln 94-638 - Poštni predal 559 - PODKUZN.CA: GORICA: Ulica Silvio Pellico 1 - II, Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV. FRANČIŠKA št 20 - Telefon 37-338 - NAROČNINA- mesečna mn lir - VnaorTT:
», pon«- .«o*«*«..»»- - — —stsls&šsl
- Iz vseh drugih pokrajin Italije pn «Socletk PubbUcitk Italiana«, - Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska! Trst	pokrajine se naročajo pri uprav
fon 22-207. tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 600-14-603-86