Aktualno Ptuj • Kmalu tri nova krožišča; eno tudi pri minoritskem samostanu O Stran 2 M x \ >U : O / H.' Podjetništvo Ptuj • Do jeseni nov pomol pri gostilni Ribič > 98,2° 104,3 www.radio-ptuj.si Politika Podlehnik • Stroški za vrtec zažirajo občinski proračun O Stran 6 Podravje Starše • »Če že trpimo, moramo nekaj dobiti v zameno« O Stran 5 V središču Majšperk • 300.000 evrov za slab kilometer ceste O Stran 7 Podravje Ptuj • Igrala na Bregu, fitnes v mestnem parku O Stran 5 V središču Dolane • Za navoz gramoza pol milijona evrov O Stran 6 v Sport Dejan Zavec • "S prvim profesionalnim dvobojem se ne zasluži 10.000 €" O Stran 15 Slovenija, Podravje • Razlike v stroških delovnih zvezkov več kot 100-odstotne Za komplet delovnih zvezkov v eni šoli 15, v drugi pa 122 evrov?! Čeprav se je šolsko leto šele končalo, mnogi že pripravljajo šolske torbice za prvi september. In kot ugotavljamo, se bodo njihova teža, in seveda tudi stroški za učna gradiva, med šolami močno razlikovali, saj se seznami obveznega gradiva od šole do šole precej razlikujejo, čeprav imajo osnovne šole enake učne programe. Več na straneh 2 in 3. > / / Foto: Črtomir Goznik Mestno gledališče Ptuj • W, Najprej trepljanja po rami, zdaj klofute o Strani 6 in 7 Kronika Kaj počnejo Romi na ormoški deponiji Dobrava o Stran 24 Podravje • Glamping na turniškem posestvu? o Strani 6 in 7 i____ www.tednik.si CAKAVAS NAGRADA 2 Štajerski Ljudje in dogodki torek • 10. julija 2018 GLASILO OKRAJNEGA ODBORA OF, PTUJ Leto I. — Štev. 4 Ptuj, 26. avgusta 1948 Cena din 2.- Slovenija, Podravje • Kljub enakim učnim programom razlike v stroških delovnih zvezkov več kot Za komplet delovnih zvezkov za isti Čeprav se je šolsko leto šele končalo, mnogi že pripravljajo šolske torbice za prvi september. In kot ugotavljamo, se gradiva od šole do šole precej razlikujejo, čeprav imajo osnovne šole enake učne programe. Zadnje šolske dni so učenci prejeli sezname gradiv in potrebščin, ki jih potrebujejo v novem šolskem letu. In ti seznami so različno dolgi, tako bodo na primer starši devetošolcev OŠ Središče bo Dravi zgolj za delovne zvezke odšteli 121,50 evra, medtem ko bodo starši njihovih sovrstnikov na OŠ Benedikt odšteli le 14,90 evra. Razlika je torej kar 106,60 evra! Seveda se ob tem porodi vprašanje, kako lahko prihaja do razlik v številu delovnih zvezkov po osnovnih šolah, če imajo vse šole enak učni program. Predsednik združenja ravnateljev Starši učencev iz mariborske regije plačujejo za delovne zvezke več od slovenskega povprečja. Povprečna skupna nabavna cena delovnih zvezkov in drugih učnih gradiv za posamezen razred in za vseh devet razredov skupaj po aktivih, v primerjavi s povprečjem cen vseh sodelujočih šol v šolskem letu 2017/18. Aktiv/ razred v OŠ 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. SKUPAJ | Ljubljanska regija 32,70 43,82 54,57 65,73 73,69 74,94 69,66 87,36 68,62 571,10 Domžalsko - kamniška ||31,16 40,44 j| 50,05 61,12 61,70 70,53 | 64,87 75,51 61,36 516,76 Mariborska regija 30,65 38,18 44,08 64,23 68,50 74,52 74,97 86,40 75,72 557,25 Notranjska ||36,61 41,98 j| 50,58 65,26 62,46 67,06 | 69,48 83,67 70,98 526,61 Pomurje 40,46 45,50 52,98 68,88 72,75 94,29 90,09 109,55 81,22 655,73 OŠ pod Krvavcem ||35,27 49,56 j| 49,69 58,12 69,28 66,96 | 74,24 73,60 70,77 547,49 Zgornja Gorenjska 37,90 44,24 53,00 61,15 54,39 71,51 59,28 76,40 72,79 521,18 UE Grosuplje 45,14 46,91 j| 53,88 68,16 69,15 75,98 | 62,90 85,59 77,08 584,77 Severna Primorska 42,34 43,28 48,60 56,57 58,05 53,01 52,60 68,70 56,82 464,26 Zahodno dolenjska 31,90 35,75 j| 48,00 62,60 64,34 65,50 | 66,24 81,27 70,73 526,33 Posavje 30,00 40,00 49,00 80,70 69,40 136,36 83,35 93,20 62,20 644,21 Celjska regija 32,60 41,59 j| 49,49 60,63 59,79 66,26 | 65,87 74,20 69,39 519,83 Povprečje šol | 34,51 | 42,11 | 50,08 | 63,77 | 65,99 | 73,35 | 70,07 | 83,93 | 70,35 | 551,87 Vir: ZASSS Gregor Pečanje odgovoril: »Zato, ker so poti do izpolnitve kurikularnih ciljev lahko zelo različne, učitelji pa avtonomni pri svojem delu.« Sicer pa so z OŠ Ljudski vrt odgovorili, da na izbiro uporabe delovnega zvezka pri posameznem predmetu vpliva mnenje učitelja o smiselnosti uporabe gradiva, delno pa tudi skupna cena delovnih zvezkov za posamezni razred. »Ne želimo, da je ta previsoka,« so pojasnili. Ravnatelj OŠ Breg Milan Fakin pa je dodal, da temeljito analizirajo kakovost in uporabnosti delovnih zvezkov ter ekonomsko upravičenost, nato pa odgovorijo še na vprašanje: »Če učenci ne bi uporabljali delovnega zvezka in bi bilo potrebno dodatno pripraviti številna gradiva in učne liste, kako bi jih učenci zbirali in hranili? Upoštevamo tudi obseg stroška fotokopiranja in tiskanja, ter seveda zaščite avtorstva že izdanih gradiv. Ko vse to damo na tehtnico, se odločimo.« O gradivu odločajo učitelji, starši lahko izbor zavrnejo Sicer pa v osnovnih šolah v Pod-ravju velja, da je izbira odvisna od strokovne presoje učitelja ter kakovosti in uporabnosti gradiva kot učni pripomoček. Strokovni aktiv učiteljev torej predlaga ravnatelju seznam delovnih zvezkov in drugih učnih gradiv, ki jih bodo učitelji in učenci uporabljali pri pouku v prihodnjem šolskem letu. »Učitelji avtonomno presodijo, katero učno sredstvo bodo uporabili za dosego ciljev iz učnega načrta. Ravnatelj pridobi pisno soglasje sveta staršev za skupno nabavno ceno delovnih zvezkov in drugih učnih gradiv za posamezen razred oziroma letnik šole. Šola mora torej upoštevati soglasje sveta staršev k skupni nabavni ceni delovnih zvezkov in drugih učnih gradiv. Plačniki delovnih zvezkov in drugih učnih gradiv so namreč starši. Starši lahko izbor zaradi visoke cene seveda zavrnejo in šolo pozovejo k ponovnemu izboru,« so pojasnili na šolskem ministrstvu. Je pa ta možnost vplivanja po mnenju predsednika združenja ravnateljev slaba opcija, saj da ne-strinjanje z gradivi zaradi cene nima nobene povezave s strokovnostjo. In strokovnosti učiteljev zaupajo tudi člani sveta staršev v Osnovni šoli Središče ob Dravi. »Potrdili smo sezname, ki so nam bili predstavljeni. Zaupamo namreč presoji učiteljev in njihovi strokovnosti tudi zato, ker so delovni zvezki učencev izpolnjeni in ker so rezultati neobveznega nacionalnega preverjanja znanj pokazali, da se učenci iz naše šole uvrščajo nad slovensko povprečje. To je zagotovo pokazatelj, da se na osnovni šoli dela,« je povedala predsednica sveta staršev Nives Imerovič. Števila gradiv z drugimi osnovnimi šolami niso preverjali, so pa z učitelji dogovorjeni, da se varčuje pri gradivih, ki niso obvezna (dodatne zgoščenke ...). Iz OŠ Središče ob Dravi žal odziva nismo uspeli dobiti. »Usvojeno znanje ne raste s številom delovnih zvezkov« V Zvezi aktivov svetov staršev Slovenije (ZASSS) so za minulo šolsko leto zbrali in obdelali podatke s 119 šol iz 13 različnih aktivov (26 % slovenskih OŠ). Kot ugotavljajo, v splošnem trend izkazuje padanje stroškov za delovne zvezke, a opozarjajo, da so med osnovnimi šolami, celo med regijami občutne razlike v številu in skupni nabavni ceni delovnih zvezkov in drugih učnih gradiv. Sicer pa so izračunali, da je skupna nabavna cena za vseh devet razredov skupaj v šolskem letu 2017/18 Ptuj • Skoraj pol milijona evrov za tri nova ptujska krožišča Tri nova krožišča; tudi pri minoritskem samostanu bo Na kaos, ki na ptujskih cestah vlada natanko leto dni - dravski most so za promet zaprli 3. julija 2017 - smo se morali navaditi. Bo pa konec poletja prinesel številne izboljšave, kar se tiče pretočnosti prometa; odprtje mostu bo spremljalo še odprtje kar treh krožišč, enega na levi (pri mostu oz. minoritskem samostanu) in dveh na desni strani reke Drave. Tudi pri podvozu bo urejeno krožišče, najprej začasno montažno. Izboljšana pretočnost prometa je najbrž želja vsakega voznika. K izboljšanju in varnosti prometa na desni strani reke Drave bo zagotovo pomembno prispevala izgradnja dveh krožišč na Mariborski cesti na Ptuju, ki je v polnem teku. Vrednost izvedbe ureditve krožišča (dumb bell) na Mariborski cesti znaša 416.800 evrov, izvajalec del pa je Cestno podjetje Ptuj. Medtem ko na tej strani mesta dela opazno napredujejo, se stroji na drugem koncu mostu še niso pognali. Časa za ureditev še enega krožišča naj bi bilo do odprtja mostu še dovolj. 24. avgusta bodo most odprli za promet, še pred tem pa bodo pri navezavi na most oz. pri mino-ritskem samostanu (podvozu) uredili še eno krožišče. Kot so pojasnili na Direkciji RS za infrastrukturo, bo vrednost tega projekta znana, ko bo izdelana projektna dokumentacija in izbran izvajalec. Ocenjena vrednost začasnega montažnega krožišča, ki ga bodo postavili, pa znaša 48.000 evrov. Vodstvo ptujske občine pa se je s predstavniki Direkcije uspelo dogovoriti še za eno spremembo pri sanaciji mostu, in sicer da bo na njem urejena tudi kolesarska steza. Direkcija ima na Ptuju v planu izgradnjo še enega krožišča, in sicer v naselju Spuhlja, kjer naj bi ga postavili v sklopu ureditve ceste. Ta projekt je trenutno v postopku oddaje del za izdelavo idejne zasnove in projekta za izvedbo. Urejeno bo nekanalizirano križišče v naselju Spuh-lja, izdelava projektne dokumentacije se planira še letos, sledi pridobitev zemljišč ter v letu 2019/2020 izvedba. Kdaj bi lahko stekla sanacija cest, ki so poškodovane zaradi obnove mostu? Na Direkciji RS za infrastrukturo so odgovorni tudi za škodo, ki bo zaradi zaprtja prometa čez most nastala na drugih, obvoznih cestah. Na vprašanje, ali imajo pripravljen pregled, katere so najbolj poškodovane ceste so odgovorili: „Po zaključku gradbenih del oziroma sprostitvi prometa preko obnovljenega starega ptujskega mostu bo opravljen pregled stanja ceste, po kateri je potekal uradni obvoz v času popolne zapore zaradi del. Tako bo narejena primerjava stanja ceste pred obvozom in po njem ter narejen popis potrebnih sanacijskih del, ki bodo tudi v najkrajšem času opravljena." Dženana Kmetec Foto: CG torek • 17. julija 2018 ^lasiit SZDL jtujsdtitč >Hraia — UDravn Iii Ptuj Preser lova 7 — Telefon ISf *TB P*ut «43-T-2W - Si. 34 — Letnik Vin. Šport, zanimivosti z TTlet Štajerski 3 Ptuj. 26. avgusta 1955 U«?)ujt jreo n i >atx>r — Odiiovrtroi uradni* lote V rabi — Hokonusov Qe vračamo — fiÄka Maribor^ir ttskarxw — Cen* din 10 — — l/tn» naročnina 5G0 din do«-i>tna din aammKV 100-odstotne Na pedroču občine Ptuj bo 1. oktobra bo občinski razred v eni šoli 15, v drugi pa 122 € bodo njihova teža, in seveda tudi stroški za učna gradiva, med šolami močno razlikovali, saj se seznami obveznega Šolsko ministrstvo učiteljem nalaga odgovornost, da izberejo učna gradiva, kijih bodo pri pouku uporabljali in ki vodijo k uresničevanju ciljev. Ob tem pa poudarjajo, da je učbenik osnovno učno sredstvo za doseganje vzgojno-izobraževalnih ciljev in standardov znanja. V osnovnih šolah je namreč vzpostavljen učbeniški sklad, ki učencem omogoča brezplačno izposojo učbenikov, saj stroške izposoje že od leta 2007 v celoti krije ministrstvo. A kot kažejo zbrani podatki glede števila delovnih zvezkov, se poti učiteljev do osvojitve enakega cilja močno razlikujejo. znašala povprečno 551 € (leto prej 585 €) ter je predstavljala zmanjšanje za 5,76 %. Najvišja nabavna cena je bila 876,15 € (leto prej 881 €, v šolskem letu 2015/2016 pa 903 €). Najnižjo ceno so v izteklem šolskem letu zabeležili pri vrednosti 304 €. V ZASSS so še ugotovili, da je bil strošek skupne nabavne cene delov- FOTO: Črtomir Goznik nih zvezkov in drugih učnih gradiv v šolskem letu 2017/18 najnižji od leta 2011. »Upad v zadnjem letu lahko vsaj delno pripišemo samoomejevanju šol pri izboru delovnih zvezkov za 1. razred, ker so morale šole sredstva za presežek cene nad 30 €, kolikor je znašalo sofinanciranje nakupa DZ s strani šolskega ministrstva, zagotoviti same iz preostalega učbeniškega sklada. Na 53 šolah (45 %) so cene DZ v 1. razredu sicer presegale 30 €.« Razlike pri uporabi in posledično nabavni ceni so torej posledica tega, da je vsak učitelj ne glede na enak učni načrt avtonomen v svoji odločitvi, katera učna gradiva bo uporabljal pri podajanju in utrjevanju snovi. In kot ugotavljajo v Zvezi aktivov svetov staršev Slovenije, imamo primere šol, kjer začnejo uporabljati delovne zvezke celo že v prvem razredu, in na drugi strani šole, ki uporabo delovnih zvezkov racionalizirajo vse do devetega razreda. Predsednik zveze Tone Meden pa je še dodal: »Večkrat slišimo ugotovitve, da usvojeno znanje ne raste sorazmerno z večjo uporabo delovnih zvezkov. Dodatno na področju delovnih zvezkov ni vzpostavljen noben mehanizem kontrole njihove kakovosti.« Mojca Vtič Predviden strošek delovnih zvezkov v šolskem letu 2018/2019 v osnovnih šolah Podravja Osnovna šola 5. razred (v €) Št. enot 9. razred (v €) Št. enot Benedikt 85,9 3 14,9 1 Cirkovce 57,75 5 88,1 7 Destrnik 52,8 2 45,6 4 Dornava 55,3 4 59,95 4 Juršinci 94,8 3 78,15 5 Kidričevo 70,35 4 62,8 5 Lenart 73,9 2 119,2 8 Majšperk 44,7 4 31,7 3 Makole 59,8 4 71,6 6 Markovci 72,8 2 74,55 5 Miklavž pri Ormožu 66,6 6 90,0 7 Podlehnik 81,85 7 79,35 5 Pragersko 70,95 5 61,3 4 Ptuj - Breg 51,7 4 79,75 5 Ptuj - Ljudski vrt 26,9 2 27,8 2 Ptuj - Mladika 37,6 4 91,25 6 Ptuj - Olge Meglič 44,9 3 66,35 4 Središče ob Dravi 103,4 4 121,5 8 Starše 77,1 6 64,6 4 Sveta Ana 81,8 2 95,45 5 Sveta Trojica 71,7 4 76,55 5 Videm 73,9 2 66,1 5 *seznam ne vključuje stroškov nakupa delovnih zvezkov za izbirne predmete in delovnega zvezka za opravljanje kolesarskega izpita **število enot ne odraža dejanskega števila delovnih zvezkov, saj so se ponekod učitelji odločili za t. i. komplete delovnih zvezkov, kjer so vključeni tako delovni zvezki kot interaktivne vsebine Ptuj • Urejanje reke Drave in Ptujskega jezera Do jeseni pri gostilni Ribič nov pomol Občini Ptuj in Markovci, ki sta obe soinvestitorki v opremo na Ptujskem jezeru, saj le-to leži na območju obeh lokalnih skupnosti, sta pristopili k izgradnji pomola pri gostilni Ribič na Ptuju. Delo v vrednosti dobrih 135.000 evrov sta po sistemu in-house (notranje naročilo) oddali Komunalnemu podjetju Ptuj. Mestna občina (MO) Ptuj bo poravnala 80 in občina Mar-kovci 20 odstotkov investicije. »Izvajalec je že začel pripravljalna dela. V okviru investicije se bo izvedla izgradnja vstopno-izstopnega mesta v dolžini okrog 27 metrov. Vstopno--izstopno mesto je zasnovano kot plavajoči pomol, pritrjen na obrežje. Predvideni so trije betonski pomoli dolžine devet in širine 2,2 metra oziroma pohodne širine 2,4 metra. Dostop do pomola bo po gibljivem mostičku, ki se bo prav tako prilagajal višini gladine vode oziroma pomola. Mostiček bo na mestu sedanjih vrat v protipoplavnem zidu. Foto: Črtomir Goznik Pred gostilno Ribič bodo to poletje vzdolž rečnega obrežja Drave zgradili 27 metrov dolg pomol. Končanje investicije s pridobitvijo uporabnega dovoljenja za vstopno--izstopno mesto Ribič je predvideno konec septembra 2018,« so povedali v ptujski Mestni hiši. Nekatera varnostna spričevala na Ranci pridobljena Pred dobrim mesecem smo poročali, da je inšpektor za celinske vode Jože Klemenčič zaradi nepridoblje-nih varnostnih spričeval na Ranci ob Ptujskem jezeru odredil takojšnjo prepoved vstopno-izstopnega mesta, pontona pri vejk parku in veslaškega pontona pri objektu klubskih prostorov. Rdečo luč za uporabo je prižgal tudi za pomol v Zabovcih, ki je bil poškodovan. Na MO Ptuj, ki je večinska lastnica navedene vodne infrastrukture, smo preverjali, ali so ugotovljene nepravilnosti že odpravili in pridobili manjkajočo dokumentacijo. »Za novo plavajočo napravo pri spustu v pristanišču Ranca, ki jo je nabavila MO Ptuj, je spričevalo o varnosti s strani klasifikacijskega zavoda že pridobljeno. Izdano je tudi dovoljenje upravne enote (UE) Ptuj, tako da je spuščanje plovil na plovbno območje Ptujskega jezera in reke Drave omogočeno. Za vstopno-izstopno mesto Zabovci je bilo spričevalo o varnosti pridobljeno že lani, prav tako je bil opravljen vpis plavajoče naprave na UE Ptuj. Ker je zaradi neugodnih vremenskih razmer prišlo na pomolu do večje poškodbe, je inšpektor odredil izredni pregled in pridobitev novega spričevala o varnosti, kar je običajen postopek po izrednih dogodkih. Tudi to spričevalo je pridobljeno. Za veslaške pontone in vso ostalo staro vodno infrastrukturo iz zatečenega stanja, ki je v pristanišču Ranca že vrsto let in za katere že v preteklosti niso bila pridobljena ustrezna dovoljenja, smo pristopili k pridobivanju tudi teh. Ker gre za stare pomole in plavajoče naprave, ki jih bo treba predhodno še temeljito obnoviti in za katere niti ni ustrezne dokumentacije, potrebne za pridobivanje spričeval, bo postopek tekel nekoliko dlje, vendar upamo, da bomo tudi za te stare pomole zadevo uredili v najkrajšem možnem času, predvidoma do konca avgusta,« so pojasnili na MO Ptuj. Mojca Zemljarič 4 Štajerski Ljudje in dogodki torek • 10. julija 2018 Ptuj • 16. festival sodobne umetnosti Art Stays Krhkost v številnih umetniških materialih in izrazih Z odprtjem osrednje razstave Glasstress Ptuj Slovenija v Galeriji mesta Ptuj, ki predstavlja sodelovanje med obrtjo in ustvarjalnostjo, seje začel letošnji 16. festival sodobne umetnosti Art Stays pod naslovom Fragile (krhko). V okviru festivala vsak dan na Ptuju oz. v njegovi okolici odprejo katero od razstav, ki letos v ospredje postavljajo krhkost likovnih materialov, razdrobljenost, proces časa ali trenutka, ki spremeni lastnosti stvari, situacij in čustev. Umetniški direktor Jernej Forbi-ci in kreativna direktorica festivala Art Stays Marika Vicari sta se dve leti trudila, da bi Glasstress pripeljala na Ptuj. Gre za več kot 30 let star dolgoročni projekt Adriana Berenga, s katerim želi njegova fundacija nadgraditi vizijo združitve sodobne umetnosti in stekla. Zadnjih devet let so dela različnih umetnikov, ki so bili povabljeni k ustvarjanju umetnosti v steklu, razstavljena v zgodovinski palači Franchetti ob beneškem velikem kanalu. V Galeriji mesta Ptuj je na ogled skoraj za dve toni steklenih umetnin, nekaj je tudi brona. Kurator razstave Koen Vanmechelen, ugledni belgijski umetnik, ki s fundacijo Berengo sodeluje že več kot 30 let, je najbolj znan po projektu Cosmopolitan Chicken Project, pri katerem so v ospredju kokoši in križanje domače vrste „kozmopolitske" kokoši. Z njim umetnost postavlja tja, kamor spada, V Galeriji mesta Ptuj so na ogled steklene umetnine. v središče družbe. Opus je raznolik in hibriden kot kozmopolitske kokoši: slike, risbe, fotografije, inovativne 3D-tehnike, video, instalacije, lesene skulpture in steklo, ki pa imajo venomer skupno temo, in sicer kokoš in Do petka, 13. julija, bodo razstave odprli še na preostalih razstaviščih. Vse pa si bo mogoče ogledati do 9. septembra. 16. edicija festivala sodobne umetnosti Art Stays pa tudi v spremljevalnem programu ponuja številne zanimive dogodke, ki si jih je vredno ogledati. Večerno dogajanje poteka na osrednjem odru na Slovenskem trgu, kjer ne manjka tudi glasbe in drugega dogajanja. Že v soboto je bilo mogoče občudovati tudi videomapiranje Mestnega gledališča Ptuj italijanskega dua Movimento. Foto: Črtomir Goznik ■ Videomapiranje Mestnega gledališča italijanskega dua Movimento Foto: Črtomir Goznik jajce. Toda jedro projekta ni niti kokoš niti jajce, temveč križanje vrst in raznolikosti, ki iz tega izhajajo. Pri postavljanju razstave Glasstress se je Vanmechelen trudil izogniti temu, da bi umetniška steklena dela postala dekorativna, ker bi sicer izgubila umetniško vrednost. Vsak kos ima zato svoj prostor na razstavi, da lahko diha, komunicira, je v dialogu z drugimi umetniškimi deli v prostoru. Zelo težko je bilo postaviti razstavo s takšnimi krhkimi kosi, krhkimi v fizičnem smislu, krhko pa je tudi ravnovesje med dekora-tivnostjo in umetniško platjo stekla. Umetnost je tista, ki tudi vedno potrebuje neko magijo za svoj obstoj. Sam se predstavlja z meduzo, ki se nanaša na šamanizem oz. kako črno spremeniti v belo ter vse obrniti v pozitivno smer. „Včasih so šamani pridobivali zdravilo iz kačje sline, danes pridobivajo zdravila iz piščančjih zarodkov. V Miheličevi galeriji je na ogled razstava osebnih intervencij. Kurator Carlo Sala je za razstavo izbral tri večkrat nagrajene umetnike: Silvio Camporesi, Paola Ciregia in Mustafa Sabbagha, ki s pomočjo fotografije podajajo svoja razmišljanja na temo krhkosti. V Tovarni umetnosti Majšperk je od nedelje na ogled razstava Razbij me nežno, velika razstava umetniške keramike, pod katero se je podpisal kurator Dušan Fišer. V fotografski delavnici, posvečeni Halozam, pa je ptujski fotograf Ljuban Cenčič, ki skrbno dokumentira zapuščene hiše na tem območju zaradi izseljevanja, vodil udeležence na te lokacije, obiskali so tudi hišo enega najpomembnejših slovenskih fotografov Stojana Kerblerja. V dominikanskem samostanu je na ogled tudi osrednja tematska razstava Fragile z mednarodnim izborom del, ki nagovarjajo in povezujejo teme krhkosti umetnosti, snovi, človeka, njegovih odnosov in prihodnosti. MG T »» Foto: Črtomir Goznik Javna skulptura umetnice Marie Terese Gonzales Ramirez na Slovenskem trgu Ptuj • 20 let glasbene skupine Popperkeg Koncertna preglednica lastnega glasbenega ustvarjanja Ptujska glasbena skupina Popperkeg te dni praznuje 20 let svojega glasbenega ustvarjanja, toliko je minilo od prve vaje pri bobnarju Petru Markežu v napol garaži. To je bil čas, ko so trije mladi Ptujčani razmišljali o tem, kaj bi lahko naredili še v glasbi, kijih je že zaznamovala v srednji šoli, ko so prevladovali rock'n'roll, punk in druge podobne glasbene zvrsti. V ospredje so želeli postaviti resnejšo glasbo, nekaj novega, nekaj drugačnega, nek nov korak na področju glasbe na Ptuju v tistem času, kot elemente jazza, funka in predvsem avtorske glasbe. Skupaj so se dobili Peter Markež, Janez Mršek in Nenad Nešo Tokalič in leta 1998 pripravili svoj prvi koncert pod imenom Popperkeg. Ime so povzeli po zelo zanimivem instrumentu, ki v bistvu zgleda kot ena frulica z bunko (bučo) na sredini. Ko v njo pihaš, se slišijo tolkala in je vedno na enem tonu. V dvajsetih letih so ustvarili veliko lastne glasbe, tudi v tem se razlikujejo od drugih glasbenikov, igrajo izključno lastno glasbo. Zadnji koncert, v bistvu je bil to delovni koncert, so imeli lani. Z vokalom, tako kot bo letošnji koncert, 13. julija v Mu- rkovi ulici, okrog 22. ure, pa so ga imeli leta 2004. Lastne glasbe imajo za več ur, koncert so zasnovali kot neke vrste preglednico skozi 20-letno ustvarjanje. „Smo mladi in stari band hkrati. Četudi nismo javno koncertirali, smo bili v tem času stalno dejavni v studiu. Zdaj smo prišli tako daleč, da je naša glasba tako dobra, da jo moramo podeliti z ljudmi. V vseh 20 letih smo ostali v enaki sestavi. Pridružil se nam je le glavni vokalist David Matici. Kulisa koncerta bo amfitea-trska, podobno kot jo je imel že Big Band na svojem koncertu. Koncert bomo snemali, poskušali iz posnetega materiala izdelati DVD in po možnosti, če bo vse skupaj dobro izpadlo, tudi album. Kot Ptujčani smo se odločili, da bo naš prvi koncert v domačem okolju, smo pa tudi najstarejši še delujoči band ta trenutek, tudi to je zgleden dosežek, ki govori o tej naši pripadnosti glasbi in mestu," je pred petkovim koncertom povedal Nenad Nešo Tokalič. Popperkegovce so pred dobrimi 14 oz. 15 leti vabili tudi v Ameriko, kamor jih je vabil eden od producentov, ki je prišel tudi na Ptuj, žal pa z njim niso našli skupne- Foto: Črtomir Goznik Skupina Popperkeg: „Od prve vaje v napol garaži je minilo že 20 let..." ga jezika. Naivno so nasedli pompu okrog tega človeka, na neki način so jih speljali na led, tudi glasbeno jim ni bil dorasel, pove Nenad Nešo Tokalič. Glasbo, ki so jo že takrat ustvarili, bi lahko v New Yorku sami izdali, če bi imeli srečo in bi se zgodil čudež, kar potrebuješ tudi danes, da uspeš v tujem svetu. Želijo si, da bi koncert ob njihovi obletnici, kije tudi praznik lastnega domačega glasbenega ustvarjanja, delili s čim več Ptujčani in drugimi obiskovalci, ki si želijo nekaj več v glasbi. MG torek • 10. julija 2018 Ljudje in dogodki Štajerski 5 Podravje, Starše • Širitev mariborskega letališča bo vplivala tudi na življenje Podravcev »Če že trpimo, moramo nekaj dobiti v zameno« objekti, ki so nujno potrebni za obratovanje letališča (terminali, hangarji, skladišče goriv, vadbeni poligon za gasilce ipd.). V skladu z novimi ureditvami naj bi se nadgradila meteorološka, radio-navigacijska ter svetlobna oprema letališča. Seveda pa je izgradnja infrastrukture predvidena v povezavi z večanjem potreb. Letališče Maribor naj bi se v prihodnjih letih širilo in s tem postalo moderno in konkurenčno letališče, ki bo omogočalo pristajanje tudi večjih letal. Nova ureditev naj bi omogočala pretok milijon potnikov letno in pretovor v obsegu 50.000 ton letno. Načrtovana razširitev bo Investitor še ni znan zagotovo vplivala tudi na življenje občank in občanov Podravja, česar se v Staršah dobro zavedajo. Tako so bili starševski svetniki na junijski seji seznanjeni, da je ministrstvo za infrastrukturo začelo pripravo dokumentacije za podaljšanje vzletno-pristajalne steze v dolžini 800 metrov proti avtocesti. »Širitev fizično ne posega na območje naše občine, drugo vprašanje pa je vpliv na okolje. V tej fazi se izdeluje okoljsko poročilo in monitoring glede hrupa in drugih emisij,« je povedala Mojca Kacjan iz občinske uprave. Svetniki so sklenili, da se bodo povezali s preostalimi občinami in aktivno sodelovali pri projektu. Stanislav Greifoner pa je dodal: »Če je država sklenila, da bo to območje postalo velik logistični center, občine ne bomo mogle tega preprečiti. Prav pa je, da se preučijo vplivi na okolje in da nato zahtevamo maksimalno, kar lahko. Moramo nekaj dobiti v zameno, če bomo že trpeli.« V jeseni že javna obravnava prostorskega načrta Trenutno poteka ravno priprava strokovnih podlag za okoljsko poročilo in študije variant. »Okoljsko poročilo bo predvidoma končano v avgustu, temu pa sledi tudi zaključek študije variant oz. utemeljitve variante, predvidoma v septembru,« so pojasnili na infrastrukturnem ministrstvu in dodali, da je za jesen načrtovana tudi javna razgrnitev državnega prostorskega načrta z javno obravnavo. Sicer pa je v okviru projekta pred- videno podaljšanje vzletno-pristajalne steze tako, da bo končna dolžina steze znašala 3.500 metrov. Predvideva se tudi ureditev celotnega zračnega dela letališča z manevrskimi površinami (steze, spojnice, ploščadi, servisne poti) in varnostnimi območji, načrtujejo se tudi letališki Foto: Mojca Vtič Megalomanske napovedi - se bo na mariborskem letališču število potnikov res povečalo s 6.000 na milijon? Na vprašanje, kdo je predviden investitor tega velikopoteznega projekta, pa so odgovorili: »Investitor v tem trenutku še ni znan, obstaja pa resen interes trenutnega lastnika Aerodroma Maribor - SHS Group.« Vrednost investicije pa trenutno naj še ne bi bila znana. A če pogledamo finančne rezultate mariborskega letališča, ti ne napovedujejo velikih investicij ali svetle prihodnosti na tem območju. Mariborsko letališče je lansko leto sklenilo z dobrih 1,7 milijona evrov izgube in prepeljalo vsega 6.000 potnikov. Razlog naj bi bila omejena infrastruktura. Namreč kitajski lastniki še vedno obljubljajo razcvet in po njihovem naj bi bil pogoj za zelene številke ravno podaljšanje letališke steze, ki bi omogočala pristanke medcelinskih letal. Mojca Vtič Ptuj • Nadaljujeta se prenova in urejanje igralnih površin Tudi na Bregu bodo kmalu uredili otroško igrišče V zadnjih letih so se na ptujski občini temeljito lotili prenove in urejanja otroških igrišč. Eno izmed območij, kjer je gotovo potreba po umestitvi dodatnih igral, je Breg. Na desni strani reke Drave so sicer v turniškem parku lani zamenjali dotrajana igrala, na breškem koncu pa priložnosti za popoldansko igranje na igralih otroci dejansko nimajo. Lahko le skozi ograjo gledajo zaprta vrtčevska dvorišča ... Dokumentacijo naj bi začeli urejati že pred meseci, in čeprav so planirali, da bi dela lahko začeli spomladi letos, so se aktivnosti zavlekle. A ta vsekakor dobrodošla investicija naj ne bi bila vprašljiva, zanjo so tudi v proračunu za letos zagotovili potreben denar. „Za igrišče na Bregu se pridobivajo ponudbe izvajalcev. Uredili ga bomo še v letošnjem letu," so zagotovili na MO Ptuj. Nerazumljivo je namreč, da so občinske površine, ki naj bi bile namenjene igri otrok, postale nadomestno brezplačno parkirišče tistih, ki se na delo odpravljajo v mesto in se želijo izogniti plačilu parkirnine. Sicer pa je MO Ptuj v zadnjih treh letih zagotovila kar 102.000 evrov iz proračuna za urejanje otroških igrišč. Njihov namen naj bi bila enakomerna ureditev v vseh četrtnih skupnostih, tudi v četrtni skupnost Breg-Turnišče. V plan so tako vključili tudi ureditev igrišča na Mlinski ulici. Leta 2016 je ptujska občina uredila igrišča v Kvedrovi ulici, ob Rimski peči, v Ulici 5. prekomorske, Ulici 25. maja, Volkmerjevi ulici in v Ljudskem vrtu. Lani so se lotili prenove igrišč na Turniščah in Vičavi, povsem na novo pa so uredili tudi igralne površine v Panonski ulici in v pristanišču na Ranci. Letos je v proračunu za novogradnjo, rekonstrukcijo in adaptacijo otroških igrišč zagotovljenih še nekaj več sredstev, in sicer 30.000 evrov. Del teh sredstev bodo namenili tudi za zamenjavo igral v mestnem parku, nasproti Campusa, kjer so dotrajana in neuporabna igrala. Dženana Kmetec Občina že pridobiva ponudbe za ureditev igrišča na Bregu. Foto: DK Ptuj • Fitnes na prostem v mestnem parku Odslej bodo treningi v fitnesu brezplačni Številne občine po Sloveniji so že poskrbele za to, da lahko njihovi občani brezplačno trenirajo v fitnesih na prostem. Zadnja leta si je za to prizadevala tudi ptujska občina in končno dosegla cilj. Te dni so v mestnem parku že začeli postavljati fitnes naprave. Kmalu pa naj bi na drugi lokaciji uredili še enega. Prepreke, ki so se vodstvu MO Ptuj postavile pri realizaciji izgradnje fitnesa na prostem, so vendarle preteklost. Že čez nekaj dni bo začel obratovati prvi ptujski fitnes na prostem. Urejajo ga v mestnem parku, kar je vplivalo tudi na številne zaplete. Na umestitev na prvotno lokacijo, ki je - zanimivo - sosednja sedanji, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije OE Maribor ni podal soglasja. Ta projekt naj bi bil neprimeren za umeščanje v ta del parka, kjer so lesena igrala. A so se na ptujski občini znašli in vztrajali pri svojem planu; priskrbeli so si dovoljenja za postavitev fitnesa na prostem na sosednjem zemljišču. Torej, tik ob otroških igra-lih. Projekt bo ptujska občina izpeljala s pomočjo sponzorja. Sredstva za montažo in dobavo fitnes naprav so namreč zagotovile Lekarne Ptuj, ure- ditev poti in okolice pa bo financirala Mestna občina Ptuj. Dela se že izvajajo in bodo dokončana v roku 14 dni. „Želimo urediti tudi predel lesenega parka v neposredni bližini nastaja- jočega fitnesa na prostem. Obstoječa igrala bodo odstranjena in urejen bo motorični park. Tako bo mestni park, čedalje bolj priljubljena zelena urbana površina, še privlačnejši za preživljanje prostega časa zunaj, občanom, zlasti najmlajšim, pa bo ponujena atraktivna infrastruktura za igro in razvoj motoričnih sposobnosti," so še pojasnili na MO Ptuj. V čakanju na realizacijo tega projekta pa se je pojavila še ena ideja za postavitev na drugi lokaciji. V dogovoru z Olimpijskim komitejem Slovenije je občina dobila možnost donacije športnega poligona na atletskem stadionu ob Šolskem centru na Volkmerjevi cesti na Ptuju. Na občini poudarjajo, da so v sodelovanju s Šolskim centrom Ptuj že pridobili soglasje lastnika parcele, Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport za postavitev. „Olimpijski komite Slovenije bi v sodelovanju s Slovensko industrijo jekla zagotovil elemente, lokalna skupnost pa vsa gradbena dela, pilotiranje in beto-niranje ter postavitev podlage pod elementi," pravijo na ptujski občini. Pridobili so že kulturnovarstvene pogoji ZVKDS, čakajo, da se skupni projekt Olimpijskega komiteja Slovenije in Slovenske industrije jekla začne izvajati, kar bo ključno za nadaljevanje aktivnosti. Dženana Kmetec Zraven fitnesa še motorični park Tik ob fitnesu na prostem, kjer sedaj stojijo stara dotrajana otroška igrala, bodo uredili park. Sredstva zanj bo zagotovila Mestna občina Ptuj, ocenjena vrednost investicije pa znaša 18.000 evrov. „ V to je všteta odstranitev dotrajanih igral, odstranitev in nova izvedba podlage igrišča, dobava in namestitev opreme. Komplet vsebuje osem različnih naprav (igral). Namenjena bodo otrokom kot tudi odraslim. Naprave so certificirane za starost od 3 do 14 let, nekatere pa od 3 do 99 let," so pojasnili na MO Ptuj. Dela naj bi začeli že v tem tednu in bodo zaključena v roku 14 dni. Čez približno dva tedna naj bi namenu predali fitnes na prostem. Foto: Črtomir Goznik 6 Štajerski Ljudje in dogodki torek • 10. julija 2018 Ptuj • Zakaj so odstopili štirje člani sveta zavoda MGP Najprej trepljanja po rami, zdaj sle Štirje od sedmih članov sveta zavoda Mestnega gledališča Ptuj so odstopili. Razlog naj bi bilo nezaupanje v delo direkto njuje delavce, da pripravlja preobsežen program, ki da kljub nagradam nima dodane vrednosti za mesto. Očitek je tuc stavbe. Srpčič pa udarec vrača:»Če so nekateri člani sveta zavoda nekompetentni, je absolutno bolje, da odstopijo.« Pa »Nekdo, ki mu zaposleni odhajajo in ki se ne zaveda, da je skrb za stavbo njegovo delo, ne more biti direktor. Sam sem Petra Srpčiča dvakrat podprl, ker sem menil, da lahko uspešno dela. Ampak če on ne čuti soodgovornosti zaradi stanja stavbe, v kateri delujejo, jo čutim jaz, zato sem tudi odstopil. V svetu zavoda, kjer nimam vpliva na dogajanje, enostavno ne želim delovati. Človek mora z javno nepremičnino upravljati enako kot z zasebno. To delo je bilo zaupano direktorju, verjel sem, da skupaj lahko najdemo pot, a očitno to ni mogoče,« je svojo odločitev, da odstopi, argumentiral Franjo Rozman. Jasno pravi, da ni imel več zaupanja v delo direktorja ptujskega gledališča. Prepričan je, da ta pripravlja program, ki za Ptuj nima dodane vrednosti. »Vesel sem nagrad, a na koncu mi nimamo niti svojega igralca. Gledališče je le tehnična in logistična podpora pri teh predstavah. Če bi ostal v svetu zavoda, bi čutil soodgovornost. Morda pa bo kateri drugi član imel priložnost vplivati na dogajanje,« je še pojasnil Rozman. Bistveno manj zgovorna je bila Lidija Majnik, dosedanja predsednica sveta zavoda, ki svoje odločitve ni želela komentirati. Dejala je le, da so v gledališču zastavljali nerealne in neizvedljive plane; preobsežen program pa naj bi bil tudi razlog za finančne težave. Ravno na zadnji seji sveta zavoda, 19. junija letos, bi svet moral potrditi tudi program sezone, česar pa niso storili, saj so štirje člani pred tem odstopili. Tako Majnikova kot Rozman sta bila v svetu zavoda predstavnika ustanovitelja, Mestne občine Ptuj. Na vprašanje, ali so jim na občini poznani razlogi za odstopa, niso odgovorili. Povedali so le, da so prejeli tudi Odstopila je tudi dosedanja predsednica sveta zavoda MGP Lidija Majnik. Od sedmih le še trije člani sveta zavoda... Po nedavnih odstopih so v svetu zavoda tako od sedmih ostali le še trije člani: Branka Bezeljak, Robert Križanič in Peter Pribožič.Postopki imenovanja nadomestnih članov sveta zavoda, ki bodo funkcijo opravljali do izteka mandata sveta zavoda (februar 2019), so že v teku. Po naših informacijah naj bi KVIAZ mestnemu svetu predlagal imenovanje Julije Tepeš in Vlaste Kokol Voljč. Ali bodo občinski svetniki ta predlog potrdili, pa bo jasno 23. julija, a kakšnih večjih zapletov pri tem ni pričakovati. Predstavnika javnosti v skladu z ustanovitvenim aktom predlaga direktor zavoda; v sveta zavoda si Srpčič želi Andreja Klasinca, ki gaje že predlagal tudi občini.Še pred pričakovano zelo razburljivo junijsko sejo sveta zavoda pa je pisno odstopno izjavo podal dosedanji predstavnik zaposlenih Andrej Cizerl Kodrič. V njej naj bi navedel, daje njegov glas v svetu zavoda JZ MG Ptuj premalo slišan. Ker nihče drug ni želel prevzeti te funkcije, so zaposleni trenutno brez svojega predstavnika v svetu zavoda. Srpčič je pred kratkim v našem časopisu problematiziral vzdrževanje gledališke stavi očitajo, da bi moral urediti ta problem. Podlehnik • Več mladim družinam, manj ostane za investicije Stroški za vrtec zažirajo proračun Čeprav imajo v Podlehniku štirioddelčni vrtec, je vrvež otrok zapolnjeval le tri oddelke. Letos seje pojavila potreba po odprtju pol oddelka, to pa je odprlo novo delimo: ali otrokom odreči gostoljubje ali dodatno ¿ftflflfi fig fftZUItlC Hribovskih liudi? obremeniti že tako skromen proračun te obmejne haloške občine. ' J »Trenutno nam je poznan samo informativni vpis, ki predvideva 57 otrok, to pa pomeni, da bi lahko imeli tri polne oddelke in še vsaj enega polovičnega,« je začel točko o izdaji sklepa glede števila oddelkov v vrtcu župan Župan Maučič je svetnike še obvestil o rezultatu razpisov za obnovi cest Jablovec in Podlehnik. »Razpisa smo ponovili, saj so na prvih razpisih ponudbe presegale proračunske zmožnosti. Na drugi razpis so prispele nižje ponudbe, tako da je bila odločitev za ponovitev pravilna.« Za ureditev ceste v Jablovcu je najcenejšo ponudbo oddalo podjetje Asfalti Ptuj, za cesto v Podlehniku pa Podjetje za gozdne gradnje in hortikulturo Maribor. »Podpis pogodbe je možen 25. julija, dela se lahko začnejo 1. avgusta, rok pa bi nato bil do 30. oktobra,« je še dodal Maučič. Marko Maučič. Dodatnega pol oddelka pomeni tudi dodatne stroške, kot so izračunali na občini, okrog 34.000 evrov letno. »Sicer pa že trenutno dajemo 250.000 evrov mladim staršem, nekdo nas bo vprašal po zdravju glede na razporejena proračunska sredstva. Zakaj? Mi zaradi ekonomske situacije staršev plačujemo okrog 70 % cene vrtca, redki starši so, ki plačujejo 50 % cene, večina jih po odločbi CSD plačuje zgolj 20 %. Na to nimamo vpliva. Foto: Občina Podlehnik Svetniki so na julijski seji tehtali med stroški odprtja novega pol oddelka in investicijami. Ob tem pa umetno znižujemo ekonomsko ceno, in sicer dajemo 33.000 evrov. To smo vzpostavili, da imamo primerljivo ceno z drugimi vrtci,« je dejal in predstavil tri možnosti rešitve: odprtje pol oddelka, novega oddelka ali ohranitev zgolj treh oddelkov. »Slednje pomeni, da šestim otrokom odrečemo gostoljubje v našem vrtcu.« Otrok ne bodo pustili pred vrati In ravno na že tako visoke stroške za predšolsko vzgojo, ki se zažirajo v občinski proračun, so opozoril svetniki. »Ujeli smo se v gordijski vozel. Izhajati moramo iz našega skromnega proračuna. Zapiramo si proračunske postavke z reševanjem socialne problematike,« je dejal Ivo Ban. Jožefa Svenšek pa meni: »Neodgovorno bi bilo, da otroke pošiljamo drugam, glede na to, da imamo vrtec zgrajen.« Da otrok ne gre pustiti pred vrati, ob zagotovljenih prostorskih pogojih, se je strinjala tudi Aleksandra Bračič in pozvala občinsko upravo, da naj preveri, koliko otrok je iz Podlehnika in koliko od drugod. Stojan Kojc pa je dodal: »Težava je, ker nam je trenutno poznan le informativni vpis. Sklep moramo sprejeti z varovalko, torej če bodo podpisane pogodbe, bomo odprli dodatno polovico oddelka, sicer ne.« Tudi pod točko vprašanja in pobude seje prvo nanašalo na cestno infrastrukturo. Aleksandro Bračič je tako zanimalo, kdaj naj bi začeli zbirati ponudbe za asfaltiranje oz. popravilo najbolj strmih odsekov ceste skozi Sedlašek (čez Mezinec in Vranušek). Županje odgovoril, da morajo na občini najprej narediti popis, nato pa preučiti, kaj lahko za 23.000 evrov, kolikor jih imajo na voljo, na dveh kilometrih cest sploh naredijo. Bračičeva je županu še očitala, da ne razume ljudi, ki so doma v hribovitem delu občine, saj da se jim ne zagotovi ustrezna infrastruktura. »Najrajši od vsega delam ceste, vendar če ni razpisov, lahko z lastnimi sredstvi naredimo zelo malo. Haloze vsi hvalijo, ko pa pridemo v Ljubljano s predlogom, da se primerna poraba ne more enako računati za Podlehnik in Izolo, tega noče nihče razumeti. Samo letos smo dali 100.000 evrov za zimsko službo, s tem da zima 2018 še ni končana.« Stojan Kojc pa je predlagal, da se prevetri upravičenost otrok do šolskega prevoza. »Letno dajemo za prevoze več kot 100.000 evrov, a na drugi strani se avtobusi vozijo mimo hiš, saj polovico otrok v šolo vozijo starši.« Svetniki so tovrsten sklep sprejeli, tako da bo prostor za otroke zagotovljen, denar pa bodo morali zagotoviti s prerazporeditvami. Ob tem so svetniki obravnavali še pobudo staršev, da bi se vrata vrtca odprla že ob pol šestih. Sklenili so, da naj občinska uprava razišče možnosti znotraj zavoda, ki združuje osnovno šolo in vrtec, da se prošnji ugodi s čim manjšimi stroški. Zavrnili pa so predlog, da občina sofinancira ure glasbenega pouka in angleščine v vrtcu, saj da gre za nadstandardni program. Do zdaj sta profesorja glasbenega pouka in angleščine te ure izvajala prostovoljno. Projekt Halo si za bike že v četrto neuspešen Za razvoj turizma v haloških občinah na slovenski in hrvaški strani so se te povezale v projektu Halo si za bike. »Te dni smo izvedeli, da projekt, v katerem sodeluje 11 občin in je vreden več kot tri milijone evrov, ponovno ni bil potrjen. Gre za četrti neuspešen poskus. Projekt je bil dobro pripravljen, a padli smo na ceni, treba bo razmišljati o kakšni drugi varianti,« je s svetniki informacijo delil Maučič. Mojca Vtič torek • 17. julija 2018 Šport, zanimivosti Štajerski 7 dijo klofute irja, ki mu nekateri očitajo, da preobreme-li, da slabo skrbi za vzdrževanje gledališke še:»To so politične igrice!« e. Nekateri Člani sveta zavoda pa ravno njemu odstopno izjavo Simona Šerbineka (predstavnika zainteresirane javnosti) in še dodali, da bodo imenovali nove predstavnike. Mestni svet je sicer decembra 2013 imenoval štiri predstavnike: Branko Bezeljak, Lidijo Majnik, Petra Pribožiča in Franja Rozmana. Srpčič odgovarja: »V času pred volitvami bo očitno znanstvene fantastike še veliko!« Srpčič pravi, da ga izjave Rozmana čudijo, predvsem dejstva, ki jih navaja. Ta so po njegovem bliže znanstvenofantastični literaturi kot pa realnim argumentom. »Je pa res, da bo v času pred volitvami očitno tovrstne znanstvene fantastike še kar nekaj.« Razlog za to, da je ena izmed delavk zapustila delovno mesto v gledališču, naj bi bil v tem, da si je uspela pridobiti višjo izobrazbo in je zato odšla na boljše delovno mesto. Namesto nje že imajo novo sodelavko. »Odšla je zaradi priložnosti in možnosti za razvoj, razšli smo se v dobrih, skoraj prijateljskih odnosih,« še pravi Srpčič. Kar se tiče skrbi za stavbo, se zaveda, da je to njegovo delo, a nadaljuje: »Bi pa pričakoval od nekdanjega člana sveta zavoda, da bi vsaj vedel, da mi delamo v najetem objektu, ki je trenutno in bo do leta 2021 last Hetta asset resolution managenet, oziroma avstrijske slabe banke. MO Ptuj, ki je gledališče zavezala s pogodbo o najemu, je tudi zagotavljala, da bo dala gledališču sredstva ne samo za najemnino, temveč tudi za upravljanje, vzdrževanje objekta ter tudi investicijsko vzdrževanje, kar smo po tej pogodbi dolžni izvajati. In v tem času občina krši svojo zavezo, kar sem na več sejah jasno predstavil, saj nam zagotavlja zgolj 70 % osnovnih materialnih stroškov, denarja za vzdrževanje in investicijsko vzdrževanje pa nobenega. Posledično je že ves čas gledališče prisiljeno lastni prihodek, ki ga s trdim delom ustvarja in bi moral biti namenjen dejavnosti, porabljati za vzdrževanje in investicijsko vzdrževanje objekta, ki ni v lasti ne gledališča ne MO Ptuj, ampak je zasebna last. Če bi Rozman kot predstavnik MO v svetu zavoda hotel iskati pot, bi lahko v Mestnem svetu preko svojih političnih odločevalcev poskrbel, da bi MO Ptuj izpolnjevala svoje zaveze in obveznosti in bi se objekt vzdrževal tako, kot bi se po pogodbi moral.« Srpčič udarec vrača in pravi, da »dotični« člani sveta zavoda niso naredili nič za to, da bi se situacija glede financiranja in kadrovske zasedenosti popravila. »Bi pa lahko preko svojih poslanskih skupin naredili, kar je treba in kar so tudi vedeli, da je treba. In da so vedeli, pričajo zapisniki sej sveta zavoda. Taka so dejstva, sprenevedanje in natolcevanje pa naj se raje prihrani za predvolilne obljube,« še zaključuje. Dženana Kmetec V vodstvu občine Cirkulane so prepričani, da razširitev poslovne cone pri obratu podjetja ADK v Dolanah pomeni priložnost za razvoj podjetništva in gospodarstva v občini. „Urejena infrastruktura, ustrezno velik prostor za mala in srednja podjetja ter cenovno ugodna zemljišča so kombinacija, s katero lahko pritegnemo investitorje. Prihod gospodarskih subjektov v našo občino pomeni tudi nova delovna mesta. V skladu z gradbeno pogodbo naj bi bila cona urejena in v celoti komunalno opremljena do konca meseca septembra," je dejala direktorica uprave občine Cirkulane Milena Debeljak. Dober milijon evrov vredna dela v bodoči ekonomsko-poslovni coni izvaja Komunalno podjetje (KP) Ptuj. Delo so pridobili na osnovi tako imenovanega in--house oziroma notranjega naročila. Slaba dva hektarja zemljišča ob obratu ADK v Dolanah bodo komunalno opremili: položili vodovod in kanalizacijo, uredili cesto, telekomunikacijsko omrežje, ele-ktro napeljavo in javno razsvetljavo. Ker je teren za nekaj manj kot dva metra nižji od ceste, ga bodo dvignili in približali nivoju glavne ceste. „V skladu s popisi del bo navoza 25.000 m3. Gre za kamniti drobir, ki bo vgrajen za prilagoditev terena novi cesti in obstoječi državni cesti. Material v skladu z gradbeno ponudbo dobavlja in vgrajuje KP Ptuj," je dodala Dolane • V poslovno cono 31.000 kubičnih metrov drobljenca Za navoz pol milijona evrov Občina Cirkulane je za ureditev ekonomsko-poslovne cone v Dolanah uspešno kandidirala za sredstva Evropskega sklada za regionalni razvoj. Debeljakova. Na KP Ptuj so povedali, da bodo v nasip predvidoma vgradili še več materiala, kot je bilo predvideno s popisi. „Okvirna količina dobavljenega materiala bo dobrih 31.000 m3. Vgrajujemo kamniti drobir frakcije od nič do 125 milimetrov. Dobavljamo ga iz kamnoloma Gorjak na Hrvaškem, ki obratuje v Gornjem Jesenju med Macljem in Kra-pino. Drobljenec dnevno vozimo s 13 do 16 vlačilci, kar pomeni med 800 in tisoč m3 pripeljanega materiala na dan. Okvirni znesek stroškov vgradnje nasipa je 450.000, brez DDV. Okvirni rok, do katerega načrtujemo, da bi nasip končali, je 10. avgust," so pojasnili v KP Ptuj. Mojca Zemljarič Srpčič: »Kritizirajo tisti, ki so me do sedaj trepljali po ramenih!« »Žalosti me tudi, da sem sam zaupal nekomu, kije ves čas ob nagradah in uspehih zmogel veliko trepljanja po rami, očitno pa ne obraza, da bi povedal svoje realno razmišljanje, ker to, kar Rozman navaja, je nekaj čisto drugega, kar imamo posneto na vseh dosedanjih sejah sveta zavoda, in če primerjam njegove prejšnje izjave in to zdaj, res ne vem, ali to lahko izjavi en človek. Očitati gledališču, da mestu ne daje dodane vrednosti, ko prinese na Ptuj ogromno drugje prisluženega denarja in ga nameni temu, da lahko subvencioniramo gledališko dejavnost na Ptuju, je popoln nesmisel. Očitati gledališču, ki iz leta v leto veča lastni prihodek, da ne dela dobro, je paradoksalno. Očitati gledališču, da ne dela dobro, a je v zadnjih treh letih in pol pobralo vse pomembne nagrade v slovenskem prostoru in kopico mednarodnih nagrad, je popoln nesmisel. To, da pa nimamo zaposlenih igralcev, je pa odločitev MO Ptuj, ki mora za to zagotoviti sredstva. In po nabito polnih dvoranah čez celo leto v našem gledališču reči, da to nima dodane vrednosti za mesto, ja prosim no... nimam besed,« na razloge Rozmana za odstop pravi Srpčič. Juršinci • Padla drevesa bodo zamenjali z novimi Prvi topoli so padli V središču občine Juršinci so zapele žage. Delavci ormoške gozdarske zadruge so namreč začeli načrtovani posek starega in nevarnega drevoreda topolov. Drobljenec za nasip dovažajo s 13 do 16 vlačilci na dan. Dnevno na lokacijo pripeljejo med 800 in tisoč m3 materiala. Kot smo v našem časopisu že poročali, bo občina posekala vseh sedem topolov ob poti proti športnemu igrišču ob juršinskem lovskem domu, saj so drevesa stara in ne- varna. Sečnja dreves se je že začela. Štiri drevesa so že padla. »Sečnjo dreves bomo izvajali v dveh delih. Posekala so se že štiri drevesa, ki jih je bilo mogoče podreti na travnik, Štiri drevesa so že padla, tudi preostalim trem so šteti dnevi. na bližnjo parcelo. Tri drevesa pa bodo posekali po spravilu koruze na sosednji njivi, kajti ob podiranju bodo padla na to njivo in bi sedaj uničila pridelek, zato se bo toliko počakalo,« je razložila direktorica tamkajšnje občinske uprave Saša Golob Hodnik in še dodala, da sečnjo opravlja Gozdarska zadruga Ormož. Koliko bodo zanjo odšteli, pa za zdaj še ni jasno, saj kot je povedala, se bodo stroški podiranja poračunali z vrednostjo lesa: »Obračun bo opravljen po dokončnem podrtju vseh dreves. Takrat bo tudi znana vrednost lesa, kar se bo poračunalo s stroški podiranja.« Sedmerico posekanih dreves bodo nadomestili z novimi, med katerimi naj bi bili tudi znameniti topoli in rdeči hrasti. Monika Levanič Majšperk • Še letos obnovljen najslabši cestni odsek Za obnovo slabega kilometra ceste več kot 300.000 evrov Eden najslabših cestnih odsekov na območju občine Majšperk, to je pred krajem Staneč-ka vas na cesti Majšperk-Jurovci, naj bi bil še letos obnovljen. Vrednost del bo zagotovo nad 300.000 evrov, koliko natančno, na direkciji za infrastrukturo še ne vedo. »Že lani smo se dogovarjali z direkcijo, da se ta odsek preplasti, saj je najslabši del v tem okolju. Predlagali smo tudi, da se cestišče nekoliko zviša zaradi poplavne varnosti, saj gre za najnižjo točko. Direkcija nam je prisluhnila in letos objavila razpis za izbiro izvajalca,« je povedala majšperška županja Darinka Fakin. Na razpis je prispelo šest ponudb v vrednosti od 312.919 evrov do 463.306 evrov, ki pa so še trenutno v postopku pregleda, so pojasnili na direkciji. V okviru projekta, ki naj bi bil končan v dobrem mesecu in pol po podpisu pogodbe, je poleg obnove slabega kilometra cestišča predvidena tudi ureditev odvodnjavanja, priključkov ter sanacija brežine reke Dravinje, ki izpodjeda državno cesto ter tako ogroža prometno varnost. Mojca Vtič FOTO: Mojca Vtič Foto: CG Foto: ML 8 Štajerski Ljudje in dogodki torek • 10. julija 2018 Ptuj, Turniški grad • Kdo je bil boljši upravitelj: država ali občina Bodo na turniškem posestvu uredili V petih letih, odkar je ptujska občina od države prevzela upravljanje kompleksa Turnišče, kakšnih bistvenih premikov na očitno niti ne bo. K sreči naj bi imeli kar nekaj potencialnih investitorjev, ki se zavedajo pomena te čudovite, neokrnjene premični lokal in glamping; luksuzno kampiranje v naravi. Zakaj se grajski kompleks ne preda v uporabo društvom? Pred kratkim je bila predstavljena zanimiva in smela ideja, da bi se turniško posestvo predalo društvom, ki bi v gradu izvajali svoje dejavnosti. Orešek pravi, daje to nemogoče in da zaradi stanja gradu večino dogodkov skušajo izpeljati v parku. Grad sicer naj ne bi bil nevaren, lani je bil izdelan tudi konservatorski načrt za celotno posestvo. Kompleks Turnišče je država kot dotedanji lastnik leta 2013 prenesla na Mestno občino Ptuj. A njegova podoba se v petih letih ni bistveno spremenila. Posledice pomanjkljive skrbi države so še danes opazne na vsakem koraku. Čeprav gre za kulturni spomenik, se mu zaradi pomanjkanja sredstev boljši časi očitno ne obetajo niti pod novim lastnikom. Ptujska občina in Biotehniška šola ŠC Ptuj se sicer trudita na tem območju oživiti dogajanje in primerno vzdr- Idej veliko, denarja za uresničitev ni Dilema o tem, katere vsebine umestiti v turniški grad, traja več let. Poiskati najprimernejše je bila tudi naloga 14-članske komisije, ki jo je vodila Lidija Tušek (ZRS Bistra Ptuj). K sodelovanju so povabili tudi zainteresirano javnost in idej, kaj umestiti v ta prostor, je bilo ogromno: ureditev restavracije z lokalno hrano, koncertno-razstavni prostor, slavnostna dvorana, predavalnica, prodajalna lokalnih pridelkov in izdelkov v gradu, dobro pa je bil sprejet tudi predlog o Muzeju uspehov Slovenije. Med predlogi je bila tudi ureditev turistične bivalne enote, prostor za otroke, waldorfski vrtec, info center ... A vse ideje so zaradi pomanjkanja sredstev ostale le mrtva črka na papirju. In kot vse kaže, bo tako še vsaj nekaj let. ževati kompleks, a za kakšne resne podvige enostavno ni denarja. Kaj bodo uredili s 50.000 evri iz razpisa „Država se je z velikim veseljem znebila turniškega kompleksa. Že ob prenosu lastništva pa je bilo jasno, da ga lokalna skupnost brez evropskih ali državnih sredstev nikakor ne bo zmogla sama urediti. Realni plan za izboljšanje pogojev je pet do deset let, a le ob pogoju, da dobimo sredstva na razpisih. Država prej ni vlagala nič. Zdaj smo parkovne površine uredili, lani smo bili uspešni na razpisu HICAPS in smo si zagotovili 50.000 evrov. S tem denarjem se bodo zasadila drevesa, uredila pot od Zagrebške proti dvorcu in postavila urbana oprema. Iščemo tudi rešitev, da bi pot vsaj delno osvetlili. V sklopu projekta bomo pripravili koncept zunanje učne poti v parku Turnišče in del te poti skozi investicijo tudi uredili," pojasnjuje podžupan mestne občine Ptuj Gorazd Orešek. Ideja zasebnih investitorjev: glamping Vsakemu obiskovalcu je jasno, da je vrednost turniškega kompleksa neprecenljiva. Kot pravi Orešek, se predvsem tujci zmeraj čudijo, da gre za tako velik, a neizkoriščen potencial. Zeleni turizem postaja vedno pomembnejši; turniški grajski kompleks je poseben tudi zaradi bližine centra mesta, obenem pa je v zeleni naravi. Tega naj bi se zavedali tudi zasebni investitorji, ki pripravljajo idejno zasnovo, kako bi se v parku lahko uredili glampingi oz. luksuzno kampiranje. Želja občine naj bi bila tudi, da se očisti ribnik in da se zagotovijo pogoji za vožnjo s čolnom. „Prepri-čan sem, da moramo vse prednosti turniškega parka izkoristiti, zapaki- Drago vzdrževanje: ni bojazni, da bi država želela grad nazaj V kompleks Turnišče je ptujska občina v letu 2017 vložila nekaj več kot 33.000 evrov. Najdražja investicija je bila nabava kosilnice, kije stala nekaj več kot 6 tisočakov. Približno toliko jih je stal tudi alarmni sistem v dvorcu Turnišče. Dodatne arheološke raziskave so plačali 5.000 evrov, a so si sredstva za to zagotovili na razpisu Ministrstva za kulturo. Okrog 7.000 evrov je stala obnovitev otroškega igrišča, dodatne tri tisočake pa obnovitev nogometnega igrišča. Sanirati je bilo treba tudi stebre dvorca. „Razen zgoraj naštetega se v parku ureja okolica - košnja, čiščenje suhega vejevja, podiranje in odstranjevanje suhih dreves ter odstranitev panjev na urejeno deponijo, kar na letni ravni znese okrog 5.000 evrov," so pojasnili na MO Ptuj. rati to v en paket in ponuditi edinstven turistični zeleni produkt," je prepričan ptujski podžupan. Ob tem dodaja, da na Zavodu za turizem Ptuj za začetek že pripravljajo zanimivo idejo, ki bo primerna predvsem za turiste. Ponujali bodo piknik v turni-škem parku, kamor se bodo skupaj s košarico lokalnih dobrot, pripravljenih posebej za to priložnost, turisti lahko podali s kolesom. „Seveda bomo morali še naprej tudi investirati, da bomo imeli kaj pokazati," dodaja Orešek. Nujno bo treba zagotoviti sredstva za stavbno pohištvo; ker oken ni, so odprtine zaprli s ploščami, kar pa je le začasna rešitev. Opazili so namreč porast vandalizma, na podstrešju gradu, ki velja za kulturni spomenik posebnega pomena, naj bi našli celo kurišče. Dženana Kmetec m 11 a B¿ 11 3 " mm Spodnje Podravje, Slovenija • Naprodaj so policijski psi Kateri policisti se pri iskanju orožja ali trupel najbolje Do 23. julija bodo na Ministrstvu za notranje zadeve zbirali ponudbe za prodajo štirih službenih psov. Tudi če jih nimate namena kupiti, vas bo morda zanimalo, kakšen je njihov delovnik in kdaj izpolnijo pogoje za upokojitev... Naprodaj so trije nemški ovčarji, izhodiščna cena za vsakega od njih je 1.000 evrov, in belgijski ovčar z izhodiščno ceno 20 evrov. V Sektorju za odnose z javnostmi Policije so pojasnili, da so cene psov določili na podlagi analize trga ter starosti, izšolanosti, karakternih lastnosti in morebitnih zdravstvenih težav živa- Stroški šolanja psa lahko presegajo 12.000 evrov Pravilnik o pridobivanju in upravljanju službenih živali v policiji ter razpolaganju z njimi določa natančna pravila, po katerih pri različnih starostih psov preizkusijo, ali so za delo v policiji sploh primerni. Na Policiji so povedali, da pri delu uporabljajo samo izbrane pasme psov: »To so nemški ovčar, belgijski ovčar (malinois), rotweiler, nizozemski ovčar, nemški kratkodlaki ptičar, špringer španjel in druge delovne linije lovskih pasem.« Službene pse kupujejo za namen šolanja, a tudi vzreje ali vzgoje. Če za službenega psa kupijo mladiča ali ga pridobijo iz lastne vzreje, ga začnejo vzgajati takoj. Povedali so, da vzgoja traja vse do 16. meseca starosti psa: »Nato psa vključimo v štirimesečni program predšolanja in nato še v devetmesečni program osnovnega šolanja.« Stroški šolanja posameznega psa za odkrivanje prepovedanih drog in tobaka po podatkih Policije znašajo 9.611 evrov, stroški šolanja za odkrivanje eksplozivov 12.377 evrov, stroški šolanja službenega psa za splošno uporabo pa kar 12.622 evrov. K tem zneskom je seveda treba prišteti še stroške prehrane, veterinarske oskrbe itd., upoštevati pa tudi, da nekateri psi že začetega šolanja ne zaključijo. li: »V konkretnem primeru je cena enega psa občutno nižja, ker je star enajst let in je bil izločen iz uporabe zaradi starosti, drugi psi so mlajši. Pri določitvi cene se upošteva tudi, za kakšno ceno so bili v preteklosti prodani podobni službeni psi.« Merilo za izbor kupca bo sicer najvišja ponujena cena za posameznega psa, a bo vsak bodoči lastnik službenega psa moral priti še na osebni ogled. Tam bodo inštruktorji ocenili njegovo primernost, izpolniti bo moral poseben vprašalnik, sledilo bo kratko uvajanje novega vodnika s policijskim psom. Za prodajo na Policiji sicer namenijo samo službene pse, za katere vedo, da z novimi lastniki ne bodo imeli težav: »Včasih se psi prodajo zelo hitro, v določenih obdobjih pa to traja ne- koliko dalj časa. Do sedaj smo še vse pse uspeli prodati.« V Policiji je trenutno 131 službenih psov za splošno in specialistično uporabo. »Službene pse za splošno uporabo v policiji uporabljamo pri opravljanju večine policijskih nalog: ugotavljanju identitete, prijetju, spremljanju in privedbi oseb, pridržanju in omejitvi gibanja na določenem prostoru oz. kraju ali objektu, preiskavi in pregledu stanovanj in drugih objektov, opazovanju, pa-truljiranju, opravljanju nalog na vlakih, varovanju javnih shodov in prireditev, vzdrževanju in vzpostavljanju javnega reda, nadzoru državne meje, varovanju oseb in objektov, ugrabitvah in zajetjih talcev. Službeni psi za specialistično uporabo so izšolani za odkrivanje prepovedanih drog, eksploziva, streliva, orožja, trupel, krvi, sperme in vzrokov požarov,« so našteli na Policiji. Za posebne delavce poseben delovnik Službeni psi so večinoma razporejeni na policijskih postajah in enotah vodnikov službenih psov, nekaj jih je tudi v Oddelku za šolanje službenih psov Policijske akademije Generalne policijske uprave, specialni enoti policije in specializirani enoti za nadzor državne meje. Na Policiji so povedali, da imajo pet policijskih postaj vodnikov službenih psov in tri enote vodnikov službenih psov: »Takšna enota ali postaja je v vsaki policijski upravi v Republiki Sloveniji. Policisti Foto: CG torek • 17. julija 2018 Šport, zanimivosti Štajerski 9 glamping? bolje ni videti. Brez svežega kapitala zasebnih investitorjev jih narave v neposredni bližini centra mesta: urediti naj bi želeli y Strelec:»Še en v nizu slovenskih glampingov...« Samo M. Strelec, ki sije pred leti zelo prizadeval ne le za prenos lastništva turniškega dvorca v občinske roke, ampak tudi oz. predsvem za ureditev ti. Muzeja uspehov Slovenije v njem, je idejo o ureditvi glampinga komentiral tako: „Naš najvišji predstavnik, župan, je, kolikor je meni znano, nazadnje javno povedal»da podpira zamisel, da bi v gradu predstavili največje slovenske uspehe na najrazličnejših področjih". Z njim se strinjam tudi sam: Muzej uspehov Slovenije je lahko presek interesa skupnosti občanov Ptuja in državljanov Republike Slovenije. Če pa bomo kdaj to našo skupno občinsko lastnino prodali (upam, da nas bodo odločevalci o tem prej vprašali), pa bomo pač nekoč morda rekli: „Še en slovenski glamping. Lahko bi imeli edinstven in enkraten slovenski muzej uspehov; edini - na Ptuju." Foto: CG Kidričevo • Podjetje želelo olajšati časovno stisko zaposlenih Idejo o Boxmarkovem vrtcu zatrle uradniške zahteve Da bi staršem olajšali časovno stisko, ki jo doživljajo zaradi vožnje otrok v varstvo, so v kidričevskem podjetju Boxmark Leather razvili idejo o vzpostavitvi vrtca. A zaradi birokratskih zahtev, kot pojasnjujejo, so ostali le pri ideji. Želja staršev je zagotovo, da bi imeli vrtec za svojega otroka čim bližje službi. In tovrstne prakse v velikih in uspešnih podjetjih, ki so ustanovila svoje vrtce, v ZDA že izvajajo, pri nas zaradi drugačne zakonodaje to ni bilo mogoče. Konec lanskega leta pa je v veljavo vstopila novela zakona. »Zakon o vrtcih omogoča organiziranje javnega vrtca v prostorih zasebnega partnerja, če so prostori skladni z normativi in pogoji za prostor in opremo vrtca. Če so izpolnjeni zahtevani pogoji, lahko občina sklene dogovor o zagotavljanju programa za predšolske otroke in medsebojno razmerje občina in zasebni partner uredita s posebno pogodbo,« so pojasnili na ministrstvu za izobraževanje in šport. A čeprav zakonodaja omogoča ustanovitev vrtca v podjetju, pa je izvajanje v praksi bolj zapleteno, kar je na svoji koži izkusilo tudi kidričevsko podjetje. »V podjetju Boxmark Leather, d. o. o., smo v preteklosti res želeli vzpostaviti vrtec zaprtega tipa. Lokacija je bila predvidena v sklopu podjetja. Pri tem so se pojavile visoke zahteve uradnikov, ki jim nismo mogli slediti (drugačne zahteve kot pri navadnih vrtcih), zato smo to idejo opustili. Strošek investicije torej ni bil razlog. Zaposleni so bili seveda zainteresirani,« je povedal direktor Marjan Trobiš. So pa namero o vrtcu v bližini podjetja (ne v podjetju) že pred več kot 40 leti uresničili v podjetju Lek. Tako so hišo ob Lekovi lokaciji uredili za potrebe vrtca in s tem omilili skrbi staršev. Lek od začetkov delovanja vrtca skrbi za vse investicije v vrtcu, Mestna občina Ljubljana pa financira izvajanje programa. Mojca Vtič Spodnje Podravje, Slovenija • Markacistov primanjkuje Za kramp in lopato poprimejo le redki Na Planinski zvezi Slovenije (PZS) so opozorili, da so markacisti vse zahtevnejšim nalogam komajda še kos. Kot marsikatero drugo področje v naši državi je namreč tudi urejanje planinskih poti povsem odvisno od zagnanosti in požrtvovalnosti prostovoljcev, sistem financiranja tako planinskih poti kot koč pa ostaja neurejen... »■MB SMČBMEa 11 1 '"1 Foto: CG Na PZS so opomnili: »Obiskovalci gora se pogosto šele v megli, temi, na uničeni poti ali ko zaidemo, zavemo pomena markacij, usmerjevalnih tabel in urejenih poti, ki nam omogočajo varnejši in brezskrbnejši obisk gora. Za tem pa stojijo registrirani markacisti PZS, ki planinske poti nadelujejo, markirajo, čistijo in urejajo prostovoljno, za dobro vseh nas.« Planinskih poti ne uničujejo le sneg, nalivi in neurja, temveč tudi po-hodniki, ki ubirajo bližnjice in s tem omogočajo intenzivnejšo erozijo. Po podatkih ZPS se obisk slovenskih gora povečuje; lani so našteli okoli 1,7 milijona ljudi. Vse večji obisk obenem pomeni vse več dela za markaciste ... odrežejo kaj policijski psi sploh počno, vodniki službenih psov opravljajo policijske naloge na celotnem območju policijske uprave, pod katero enota spada.« Občasno naloge opravljajo tudi na mejnih prehodih, kjer opravljajo preglede vozil, državno mejo pa pomagajo varovati tudi izven mejnih prehodov. Za štirinožne policiste osemurni delovnik in 40-urni delovni teden ne veljata. Na Policiji so pojasnili, da je čas njihovega dela odvisen od številnih dejavnikov, npr. delovnih pogojev, vremenskih razmer, zdravstvenega in delovnega stanja živali itd.: »O tem odloča vodnik, ki je za to usposobljen.« Tudi pravila za upokojitev niso jasno določena, so razložili na Policiji: »To je odvisno od zdravstvenega stanja službenega psa.« Za zdravje kosmatincev skrbijo v Oddelku za šolanje službenih psov Policijske akademije, kjer imajo lastno veterinarsko ambulanto ter zaposlena veterinarja in pomočnika v veterinarstvu. Psi so lahko nameščeni ali na domovih svojih vodnikov ali v policijskih enotah, hranijo jih vodniki službenih psov. Zaradi naravnega izpada službenih živali (staranje, pogini, poškodbe itd.) enote s službenimi živalmi stalno popolnjujejo, so povedali na Policiji: »Trenutno intenzivno nabavljamo tako pse kot konje za izvajanje policijskih nalog.« Slovenskim policistom namreč pomaga tudi 17 konj, a o tem kdaj drugič ... Eva Milošič Foto: arhiv Policije Upokojene ali za šolanje neprimerne službene pse na Ministrstvu za notranje zadeve prodajajo vsakih nekaj let. V Sloveniji imamo več kot 2.000 planinskih poti, skupaj so dolge več kot 10.000 kilometrov. Na PZS so slikovito povedali: »To pomeni, da bi lahko po planinskih poteh sedemkrat obkrožili Slovenijo po državni meji.« Za vzdrževanje planinskih poti skrbijo v PZS oz. v 285 planinskih društvih po vsej državi, trenutno je registriranih 773 usposobljenih markacistov. Če preračunamo: vsak markacist je v povprečju zadolžen za vzdrževanje okoli 13 kilometrov planinskih poti. Lani so markacisti urejanju poti namenili skoraj 32.000 prostovoljnih ur - kot bi ves čas, 24 ur na dan, delali trije ali štirje ... V svojih vrstah pogrešajo predvsem mlade Člani PZS se glede na zahtevnost del pri urejanju in vzdrževanju planinskih poti usposabljajo za markaciste kategorij A, B ali C. Osnovno usposabljanje zajema tako teoretični kot praktični del in traja 30 šolskih ur, Najprej so označili pot na Donačko goro Za prvo nadelano in označeno planinsko pot v Sloveniji šteje pot na Donačko goro, ki jo je daljnega leta 1853 dunajski zdravnik Ernest Frölich nadelal za potrebe zdraviliškega turizma. Danes je po vsej državi v uporabi Knafelčeva markacija oz. bela pika, obdana z rdečim kolobarjem. Prva tako označena pot je bila pot na Triglav, leta 1871, enotno so planinske poti začeli označevati leta 1922. tečaj za kategorijo C traja kar 100 šolskih ur. Markacisti morajo vsako leto o opravljenem delu poročati in svojo licenco podaljšati. Vsakih pet let morajo za opravljanje strokovnega dela na področju planinskih poti opraviti še obnovitveno usposabljanje. Markacist inštruktor PZS in član tehnične ekipe Komisije za planinske poti PZS Zdravko Bodlaj je razložil, da dela ne zmanjka, saj je treba planinske poti ves čas vzdrževati: »Od najbolj preprostih del, kot so košnja, čiščenje grmovja, ki preraste pot, do načrtovanja in najzahtevnejšega na- Vse planinske poti v Sloveniji so označene s Knafelčevimi markacijami (na fotografiji), za evropske pešpoti, Pot kurirjev in vezistov ter gozdne učne poti so v uporabi drugačne oznake. delavanja zelo zahtevnih planinskih poti, kjer smo izpostavljeni padajočemu kamenju, delamo na vrvi in v plezalnem pasu, kar od nas zahteva dobro poznavanje alpinistične tehnike.« Opozoril je, da imajo na PZS že težave s pomanjkanjem kadra, predvsem mlajšega: »Včasih imam občutek, da je veliko več tistih, ki po forumih kritizirajo, kakšne so planinske poti v Sloveniji, kot pa tistih, ki bi bili pripravljeni vzeti v roke kramp in lopato, in to samo za dobro planinsko malico.« Na PZS so se težave lotili tudi z akcijo Droben prispevek za markanten vtis; s SMS-sporočilom POT5 na telefonsko številko 1919 lahko vsak obiskovalec gora za vzdrževanje planinskih poti nameni pet evrov. Podpredsednik PZS Miro Eržen je opomnil, da to težave gotovo ne bo rešilo v celoti: »Ob stalnem povečanem obisku planinskih poti in koč, predvsem s strani turistov, in vse večji promociji Slovenije kot zelene in trajnostne destinacije za aktivna petzvezdnična doživetja je napočil čas, da del finančnih sredstev za vzdrževanje te infrastrukture prispevajo tudi država in turistični ponudniki.« Eva Milošič Foto: CG 10 Štajerski Ljudje in dogodki torek • 10. julija 2018 Nova vas • 17. košnja in jubilejno 10. srečanje Sveže pokošena trava, kisla juha, skutine pogače ... Nova vas pri Markovcih vsako leto sredi junija za en konec tedna zaživi v duhu preteklosti. Majhna vas, ki se vije ob spodnjem toku stare struge reke Drave, se za dva dni dobesedno spremeni v živi muzej etnografske in tehnične dediščine. Krajani in okoličani se prvi dan zberejo na košnji, naslednji dan pa na blagoslovu zavetnika kmetov sv. Izidorja. Leta 2002 so vaščani Nove vasi po nekaj desetletjih obudili stari običaj košnje. Medtem ko je ročna košnja v preteklosti pomenila resno delo, je danes to prijetno druženje z ohranjanjem ljudskega izročila. Letos so prireditev uspešno izvedli že 17. zapovrstjo. Tako kot nekoč so se kosci zbrali zgodaj zjutraj, ko se začne daniti. Ker je vas ob reki in ker imajo vaščani travnike na drugi strani dravske struge, je kosce z ladjo z enega na drugi rečni breg (v Šturmovce) zapeljal brodar. Kosci, med njimi je bil tudi markovski župan Milan Gabrovec, so nato nabrusili in zavihteli kose ter se lotili košnje. Ko je bilo delo opravljeno, so se jim na travniku pridružile gospodinje in postregle z dišečo malico, ki so jo začele pripravljati zgodaj zjutraj. Malico so postregle na navlih (kupih) sveže pokošene trave, na katero so pogrnile prt, nanj pa vsakemu koscu položile žlico in kos rženega kruha. '" ■> ' '■" / V" Foto: Janko Levanič Nalaganje pokošene trave na vozove Spuhlja • Z mopedom do Portoroža Najprej dež, nato sonce Skupina sedmih prijateljev, trije prihajajo s ptujskega konca, preostali štirje pa iz Laškega, se je junija s starimi tomosi po regionalnih cestah odpravila na dobrih 300 kilometrov dolgo pot proti Portorožu. Projekt so organizirali v okviru Kluba ljubiteljev starih vozil Moped Bukovci. Ideja, da bi se z mopedi odpravili proti slovenski obali, se je porodila v začetku tega leta. Idejni in tudi sicer vodja projekta oziroma odprave je bil Grega Lovrec iz Spuhlje, velik navdušenec nad starodobnimi vozili. Okrog sebe je zbral skupino prijateljev, ki se je v noči s srede na četrtek, 14. junija, odpravila na pot. Sedem se jih je peljalo z mopedi, dva v spremljevalnem vozilu - Volksvvagnovem kombiju starodobniku. Iz Spuhlje so Na slovenski obali jih je pričakalo lepo vreme. krenili ob dveh zjutraj. Pot do Celja ni bila prva prijetna, saj je rosilo in deževalo. V dopoldanskem času se je vreme popravilo. Na Trojanah je bilo temnih oblakov že manj, v Ljubljani je mopediste pričakalo sonce. S prvo in ednino večjo okvaro na mopedu so se srečali v Lukovici. Po slabi uri popravila so lahko vožnjo nadaljevali. Štirje mopedi so dobrih 300 kilometrov poti premagali brezhibno, brez kakršnekoli najmanjše težave ali okvare. Trije so tu in tam še kaj zatajili, a popravilo ni terjalo veliko dela. Bolj ko so se fantje bližali morju, bolj so bili dobre volje, saj so bili že zelo blizu cilja. Za končni del poti so si vzeli čas in se tudi večkrat ustavili. Dejansko so sledili reku oz. napisu, ki so ga nosili na majicah: „Počasi se daleč pride." Na cilj v Portorož so srečno prispeli okrog 17. ure. Na Obali so nato ostali do nedelje. Domov so se vrnili z avtomobili, za prevoz mopedov je poskrbela avtovleka. Na štiridnevno druženje in zanimivo poletno dogodivščino bodo zagotovo ostali lepi spomini. Mojca Zemljarič Na sredino so položile lončeno skledo z vročo mesno kislo juho. Vsak kosec je za klobuk dobil lično izdelan šopek travniškega cvetja. Ko so se okrepčali z juho, je sledila pogostitev z mamljivo dišečimi skutinimi pogačami, pečenimi v krušni peči. Druženje ob malici je bilo polno veselja in dobre volje. Nato je bil ponovno čas za delo. Sveže pokošeno travo so naložili na vozove, ki jih je vlekla konjska vprega. Po končanem delu se je druženje pod topoli na travniku sredi Šturmovcev nadaljevalo. Posedeli so ob kozarčku in dobri malici, kakšno rekli in se še naprej povese-lili. Koscem in gospodinjam so se v Šturmovcih pridružili kosci z BCS-ko-silnicami in vozniki starodobnih traktorjev. Oboji so tudi kosili. V Novo vas so se vsi zbrani, z zvrhano mero dobre volje in pozitivnih občutkov po lepo preživetem dopoldnevu, vrnili s konjsko vprego, BCS-kosilni-cami in traktorji starodobniki. Sledil je še postanek v vaški gostilni, kjer so vsako leto lepo sprejeti, zaključek sobotne prireditve oziroma košnje je bil pri gasilsko-vaškem domu. Vlogo gospodarja in gospodinje sta letos imela Jože in Nada Cimerman. Naslednji dan, v nedeljo, so v Novi vasi proslavili god zavetnika kmetovalcev sv. Izidorja. Letošnje praznovanje je bilo jubilejno, deseto po vrsti. Tudi letos je bila prireditev v znamenju velike parade. V povorki je sodelovalo okrog 150 udeležencev: konjeniki jahači, vozniki konjskih vpreg, BCS-kosilnic, starodobnikov (traktorjev, avtomobilov, mopedov) ter starodobne in novodobne kmetijske mehanizacije. Srečanje je imelo mednarodni značaj. V povorki so se z majhnimi traktorji predstavili najmlajši. Blagoslov s priporočilom za dobro letino in varno delo je opravil markovski farni župnik Janez Ma-učec. Zbrane na prireditvi je v imenu organizatorjev pozdravil predsednik konjeniškega društva Anton Kekec, za kulturni program so poskrbeli člani Hišnega ansambla DU Markovci. Kot je povedal Kekec, so z izvedbo obeh prireditev zelo zadovoljni. „Na tem mestu se zahvaljujem vsem, ki prireditev na kakršenkoli način podpirajo. Bodisi kot udeleženci bodisi kot sponzorji, donatorji oziroma vsakoletni partnerji prireditve. Veseli nas, da je udeležba dobra in se obiskovalci radi vračajo." Organizatorji bogatega dvodnevnega dogajanja v Novi vasi pri Markovcih so bili domače konjeniško društvo, gasilsko društvo, aktiv podeželskih žena, BCS-te-am, vaški odbor in občina Markovci. Mojca Zemljarič Foto: Janko Levanič Kosce je pred gasilsko-vaškim domom pozdravil predsednik Konjeniškega društva Nova vas Anton Kekec; na fotografiji levo. Foto: MZ Cerkvenjak • 20. občinski praznik Brez majhnih občin in njenih ljudi ni razvoja podeželja Slavnostni govornik na osrednji slovesnosti ob 20. prazniku samostojne občine Cerkvenjak je bil predsednik RS Borut Pahor. Župan Marjan Žmavc pa seje ob tej priložnosti še posebej zahvalil prvemu in dolgoletnemu županu občine Cerkvenjak Jožetu Kranerju. Foto: arhiv občine Letošnji prejemniki nagrad in priznanj v družbi predsednika RS Boruta Pahorja in župana občine Cerkvenjak Marjana Žmavca. Izpostavil je 20 let samostojnosti občine Cerkvenjak, viden razvoj na vseh področjih in pomen majhnih občin za razvoj podeželja ter čestital prejemnikom letošnjih nagrad in priznanj občine Cerkvenjak. Prejeli so jih posamezniki, društva in podjetje za izstopajoče dosežke. Županovo petico za izjemne dosežke v času osnovnošolskega izobraževanja je prejel Jaka Govedič. V kategoriji diplomantov so denarno nagrado prejeli Tina Purgaj Gore, Julija Divjak, Rok Lorenčič, Amadeja Kokol, Martina Breznik in Mario Ne-delko. Priznanja župana Marjana Žmavca pa so letos prejeli: Peter Šafarič za dolgoletno uspešno vodenje PGD Cerkvenjak, ŠTD Smolinci - Župe-tinci za 10 let uspešnega delovanja društva ter Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Lenart n v zahvalo za postavitev obeležja v počastitev osamosvojitvene vojne za Slovenijo. Zahvale občine Cerkvenjak se je razveselila Brigita Kuri. Plaketo občine Cerkvenjak je prejela Izletniška kmetija Breznik, ki že 12 let uspešno deluje na področju gostinsko--turistične ponudbe. Srebrni znak občine Cerkvenjak pa sta za zelo pomembne dosežke na področju društvenega dela, družbenih dejavnosti in prostovoljstva, kakor tudi pri prepoznavnosti kraja, prejela Frančiška Omulec in Marjan Zorko. V kulturnem programu osrednje slovesnosti ob 20-letnici samostojne občine Cerkvenjak so sodelovali: MePZ KD Cerkvenjak s spremljavo Reneja Zormana, Klare Grdja - klavir, Andreja Poliča - harmonika, oktet Slovenskogoriški glasovi ter v recitalu o domovini: Patricija Peklar, Alen Ploj, Nina Černel, Nejc Kuri in Klara Grdja. MG torek • 10. julija 2018 Ljudje in dogodki Štajerski 11 Kidričevo • S prostovoljnim delom do novih prostorov »Pri nas je dobrodošel vsak« Člani Moto kluba Tulipan iz Cirkovc so letos uresničili dolgoletno željo in postavili prostore zase in pravcato zatočišče za motoriste. Tako se je ravno v času svetovnega nogometnega prvenstva med vračanjem iz Rusije v Pulj v Cirkovcah ustavil hrvaški motorist, ki gaje dobila noč. Želja po postavitvi svojih prostorov, kjer bi se lahko družili ljubitelji jeklenih konjičkov, je med člani MK Tulipan tlela že od samega začetka, torej že 16 let. »Sprva smo imeli v mislih lokacijo ob glavni cesti Slovenska Bistrica-Hajdina, ki pa ni dobila podpore, po angažmaju občine in krajana Milana Unuka smo uspeli najeti to 700 m2 veliko zemljišče med železnico in elektro postajo, ki je ravno prav odmaknjena od cestnega vrveža, ob tem pa resnično nudi oddih za motoriste,« je povedal predsednik Žiga Medved. Zemljišče je bilo prvi velik korak k uresničitvi cilja, drugi je bil postavitev objekta. »Odločili smo se za postavitev lesenega objekta -neke vrste kozolca, ki ga sestavljajo klubski, spalni ter družabni prostor. In da smo lahko zastavljen cilj tudi udejanjili, je vsak član zagotovo vložil več kot 1000 ur svojega prostovoljnega dela, finančno nam je pomagala tudi občina, vire pa smo iskali tudi sami preko sponzorjev in z organiziranjem prireditev,« je pojasnil. In tako je po osmih mesecih nastal objekt, ki povezuje motoriste ne le iz Cirkovc, temveč tudi od drugod. »Pri nas je dobrodošel vsak motorist, ki se pelje tod mimo. Od srede do srede sta dva člana dežurna in tako sprejmeta vsakogar na dveh kolesih, ki je potreben počitka. Prostora ne tržimo, še več - temeljimo na zaupanju, in sicer pravimo: Damo ti vse, ti pa v tej smeri tudi vrni,« je povedal Medved in dodal, da tovrstne prakse v tem delu Evrope ne poznajo. Zatočišče, ki v ljubezni do mo-tociklov in pristnega druženja povezuje 23 članov, bo čez poletje doživelo še ureditev fasade in notranjih sten, nato pa bo okrog martinovega tudi uradno odprto, je še napovedal. Mojca Vtič FOTO: MK Tulipan Sveti Tomaž • Modna revija Domačini kot pravi manekeni Modna revija pri Svetem Tomažu je odlično uspela. Obisk je bil ogromen, manekenke in manekeni pa so se izkazali s svojo hojo in držo na odru, saj so to počeli prvič. Za oblačila v štirih izhodih so poskrbeli Center ponovne uporabe Ormož, trgovina Muza Ormož in ljubiteljska šivilja Nikolija Ripak. Na odru se je v štirih izhodih pokazalo deset manekenk in dva ma-nekena. Začeli so z oblačili za vsakdan in končali z oblačili za posebne priložnosti. Za majhne modne dodatke, ličenje in frizure so poskrbeli domači podjetniki. Z glasbo, rdečo modno pisto in primernim osvetljevanjem so organizatorji poskrbeli, da je bilo vzdušje res takšno kot na pravih modnih revijah. Vsi ma- nekeni so bili domačini, je dejala vodja turističnoinformativne pisarne Blanka Kosi Raušl, ki je modno revijo organizirala v okviru 12. občinskega praznika: »Obiskovalcev je bilo več, kot sem jih pričakovala, pokazali smo, kar smo hoteli in mislim, da je uspelo.« Za glasbene vložke so poskrbeli domačini: Primož Kirič in Jasmina Dovnik ter učenke Taja Rajh, Amadeja Krajnc in Eva Dimitrovski. Voditeljski par sta bila Klara Rakuša in David Vrbančič. Glede na odličen začetek nas je zanimalo, ali bo modna revija tudi prihodnje leto. »Res je bilo ogromno organizacije, ki bi bila drugo leto že lažja. Po tem pozitivnem odzivu občinstva, manekenov in vseh, ki so sodelovali in so odnesli pozitivno izkušnjo - zakaj pa ne, mogoče pa res drugo leto,« je zaključila Blanka Kosi Raušl. KŠ Največ aplavza je dobil moški del manekenske zasedbe. Foto: KS Večerne obleke so najbolj navdušile. Ljubljana • Donacija Leka za ZDUS-ov program Starejši za starejše Za dostojno življenje starejših Farmacevtska družba Lekje 21. junija Zvezi društev upokojencev Slovenije predala donaci-jo v višini 10.000 evrov za program Starejši za starejše, ki ga ZDUS izvaja že 14. leto. Foto: Bor Slana Na fotografiji (od leve) Janez Sušnik, predsednik ZDUS-a, Rožca Sonc, vodja programa Starejši za starejše, Katarina Klemene, direktorica korporativnega komuniciranja družbe Lek, d. d., in Branislava Ogrinc, predsednica DULek V tem programu sodeluje 3500 prostovoljcev, ki na domu skrbijo za starejše od 69. leta naprej, jim pomagajo v različnih življenjskih situacijah oz. glede na njihove potrebe pri hišnih opravilih, sprehodih, druženjih, branju, prevozih k zdravniku in na druge načine, da lahko živijo človeka vredno življenje. Prostovoljci se pri svojem delu srečujejo z revščino starejših, zanemarjenostjo, nasiljem, zlorabami in hudimi zdravstvenimi težavami ter se pri odpravljanju vseh teh težav povezujejo s strokovnimi in nevladnimi organizacijami. »Družbena odgovornost je v teh primerih pogosto na izpitu, ker je treba po teh načelih živeti, ni dovolj, da je zapisana samo na papirju,« je ob predaji donacije izpostavila Katarina Klemenc iz podjetja Lek. Ter dodala: » S programom Starejši za starejše nas povezuje skupno poslanstvo, to je pomoč drugim in vračanje družbi, v kateri živimo in kjer delujemo. Vsi prostovoljci opravljajo izredno pomembno družbeno koristno delo. Izredno nas veseli, da nam bo s temi sredstvi uspelo vključiti v ta program še nove prostovoljce in društva, in kar je najpomembneje, da bodo to pomoč prejemali člani.« Na to, da je bil program Starejši za starejše kar nekaj let podhranjen za- radi proračunskih primanjkljajev, je spomnila Rožca Šonc, zato je Leko-va donacija še kako dobrodošla, da bodo v letošnjem letu lahko učinkoviteje delovali na terenu. Predsednik ZDUS-a Janez Sušnik se je zahvalil za donacijo in poudaril, da se bodo še naprej trudili, da bodo skupaj s prostovoljci omogočili dostojno življenje starejše populacije. MG Prednosti in izjemnosti programa Starejši za starejše je prepoznala tudi Evropska komisija, ki mu je dodelila priznanje Državljan Evrope. Gre za unikatni program, kakršnega ne poznajo nikjer drugje v Evropi, kjer si tudi ne morejo predstavljati razsežnosti prostovoljstva na ta način, je povedala Anka Ostrman. Lahko smo ponosni, daje ta program korenine pognal na Ptuju, kjer seje izvajal pilotski projekt v okviru društva Optimisti Ptuj, ki gaje takrat vodila. Uradno je stekel leta 2002, pred tem pa so ga testirali že od leta 2000. Na Ptujskem in Ormoškem je v program Starejši za starejše vključenih več kot 320 prostovoljcev. Podlehnik • Vinogradništvo Plajnšek s številnimi odličji Brankova velika ljubezen do haloške zemlje V letošnjem letuje vinogradnik Branko Plajnšek dobil dve prestižni nagradi za ocenjevanje vin Ptuj 2018. je prejemnik zlatih odličij za sorte vin laški rizling in šipon redna trgatev 2017, obe sorti pa sta prejeli tudi odličje prvaka sorte. Danes se pijejo le najkakovostnejša vina in tudi kultura pitja je na visoki ravni, zato lahko vinar trži le najkakovostnejša vina. Vsega tega se Branko dobro zaveda, zato predano dela čez leto v vinogradu in vse leto v svoji vinski kleti. Ima novozgrajeno klet, ki pa jo želi še urediti in posodobiti. 14 let je z ženo Milico obdeloval 25.000 trt oz. 8 hektarjev vinograda za ptujsko klet. Zaradi bolezni je moral zmanjšati delo. Sedaj obdeluje s pomočjo družine 3.000 trsov sorte: šipon, laški rizling, ranfol in modro frankinjo. Branko pravi, da obdeluje trto le zaradi velike ljubezni do zemlje in svojega rodnega kraja, kjer mora rasti trta. Z ženo hodita v službo, zato morata vsak prosti trenutek posvetiti vinogradu. V januarju skoraj vse obrežeta sama. Pri njih velja rek: rezač je prvi berač. Veliko dela Branko opravi strojno, toda še vedno je veliko ročnega dela od vezi, obiranja in pletja. Težka je haloška zemlja, vendar se znata poveseliti in vsi gosti so pri njih gostoljubno sprejeti, zato se k njim vedno radi vračajo. Pri njih so dvakrat izvedli pušlšank leta 2012 in 2013 - obujanje starega načina praznovanja martinovanja in zapitka vina. Je tudi vsakoletni prejemnik srebrnih in zlatih priznanj za kakovostno vino za ocenjevanja, ki jih pripravi TD Podlehnik. Zdenka Golub Foto: Črtomir Goznik 12 Štajerski Ljudje in dogodki torek • 10. julija 2018 S podelitvijo priznanja se je minister dr. Jurgetzu zahvalil za velik prispevek k širjenju ugleda Republike Slovenije v tujini ter za strokovni, znanstveni in razvojni doprinos: »S tovrstnimi strokovnjaki slovenskega rodu, ki jih zaznamujeta in definirata njihovo bogato strokovno znanje in sposobnosti, ter z velikim nacionalnim čutom uspešnih Slovencev zunaj meja je Slovenija še mnogo uspešnejša in večja.« Jurgetzu je ob tej priložnosti čestital tudi župan občine Cirkulane Janez Jurgec. Nagrajenec se je rodil leta 1943 na Vurberku, do konca vojne z družino živel na Dunaju, kasnejša otroška leta preživel pri starih starših v Gru-škovcu v cirkulanski občini, osnovno šolo pa obiskoval v Mariboru. Leta 1965 je odšel v Nemčijo, kjer je dokončal študij kemijskega inženirstva, a se je v Haloze redno vračal. Služboval je v več nemških krajih, večinoma v avtomobilski industriji, in občasno predaval na fakultetah. Leta 1979 je v Munchnu prevzel vodenje vseh laboratorijskih služb koncerna BMW, po upokojitvi leta 2003 se je nastanil v Gruškovcu. Pred dobrim desetletjem je sodeloval pri ustanovitvi Slovensko--bavarskega gospodarskega kluba v Munchnu, v katerem so spodbujali gospodarske stike med Bavarsko in Slovenijo. Leta 2011 se je klub na njegovo pobudo združil z bavarsko--slovenskim društvom, ki skrbi tudi za socialne in kulturne vezi med Bavarsko in Slovenijo. Jurgetz v društvu opravlja funkcijo podpredsednika. Haloško narečje ■ v v* • s slovenscino ni primerljivo Nagrajenec je povedal, da je bila njegova mama z Vurberka, oče pa iz cirkulanske občine: »Odraščal sem pri starih starših v Gruškovcu. Takrat nisem znal prav govoriti slovensko, saj je haloški dialekt s knjižno slovenščino neprimerljiv. Težave v komunikaciji sem imel že s svojim bratom, ki je s staršema živel v Mariboru ...« Pohvalil je napredek, ki so ga v Cirku- lanah napravili od ustanovitve samostojne občine leta 2007: »Veliko se je spremenilo na boljše. Da ni vsak zadovoljen, je pa tudi logično.« Po njegovem mnenju v Sloveniji razvoj močno zavirajo zapleteni in dolgotrajni birokratski procesi: »Pogrešam pragmatizem. Da bi npr. uredili kolesarsko pot od Borla, ob potoku proti Cirkulanam, je cel projekt. V Sloveniji mora biti vse zelo zakompli-cirano, v Nemčiji so take stvari ureje- ne v pol leta.« Prihodnost Haloz vidi predvsem v t. i. »lahkem« turizmu, torej v kolesarstvu, glampingu in podobnem: »Teh lepih, naravnih krajev ne preveč modernizirati!« Eva Milosic Cirkulane • Anton Jurgetz prejel posebno priznanje Haloz nikar preveč modernizirati Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavcje v Cirkulanah dr. Antonu Jurgetzu za njegovo dolgoletno prizadevanje za povezovanje nemške dežele Bavarske s Slovenijo podelil priznanje in zahvalo Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Foto: EM Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Zmavc je priznanje Antonu Jurgetzu podelil v njegovi domači občini, ob navzočnosti župana Cirkulanjaneza Jurgeca. Ptuj • Tavares obiskal OŠ dr. Ljudevita Pivka Marcos ima lepo ženo in pet otrok Učenci OŠ dr. Ljudevita Pivka so si na stadionu Ljudski vrt ogledali zadnjo tekmo 1. SNL med NK Maribor in ND Gorica. Ko se je vzdušje s tekme nekoliko umirilo, je za nov val navdušenja poskrbel kapetan NK Maribor Marcos Magno Morales Tavares. Prijazno se je odzval na vabilo in nas v sredo, 13. junija, več kot navdušil s svojim obiskom. Vsi učenci in učitelji smo ga pričakali na šolskem dvorišču in ga takoj ob izstopu iz avtomobila pozdravili z bučnim aplavzom. Naši učenci so zanj pripravili spisek vprašanj, na katera je z vese- ljem odgovoril. Med drugim nam je povedal, da ima lepo ženo in pet otrok. Po intervjuju, ki nam je razkril kar nekaj zanimivosti o njegovem zasebnem in poklicnem življenju, je sledil prijeten glasbeni nastop šolskega Orffobongobanda. Tavares je našim najboljšim športnikom podelil priznanja za športne dosežke. Ob koncu obiska nas je razveselil s fotografiranjem in s svojim podpisom. Očaral nas je s svojo srčnostjo in sproščenostjo. Pokazal nam je, da ni le dober nogometaš, temveč tudi dober človek. Tanja Rugani Domova • 4. tradicionalna pevska prireditev na Polenšaku »Petje slovenskih pesmi pod lipo« Slovenjegoriško domoljubno društvo Generala Maistra iz Polenšakaje v nedeljo, 24. junija, na predvečer dneva državnosti in v sklopu občinskega praznika občine Dornava na Polenšaku organiziralo četrto tradicionalno prireditev »Petje slovenskih pesmi pod lipo«. Vurberk • 4. slikarska kolonija Lepote narave na platnu V okviru praznika občine Duplekje minulo soboto na gradu v Vurberku potekala slikarska kolonija v organizaciji Turističnega društva Vurberk. Prireditev, katere rdeča nit je bila kulturna dediščina, je potekala v parku pred župnijsko cerkvijo, pod mogočno lipo in ob kipcu velikega Slovenca, generala Rudolfa Maistra. K sodelovanju so povabili vse Letošnje prireditve se je udeležilo pet pevskih sestavov, med njimi tudi učenci iz OŠ Dornava (na sliki). pevske sestave, ki delujejo na območju občine. Vabilu se je odzvalo pet skupin: učenci OŠ Dornava, mešani cerkveni pevski zbor Magnificat iz Polenšaka, ženska vokalna skupina Enigma iz Dornave, ljudske pevke Lukarce iz Dornave in ljudski pevci DU Polenšak. Vsaka od sodelujočih skupin je zapela dve pesmi, med katerimi so bile predvsem slovenske ljudske, nekaj pa tudi priredb slovenskih popevk. Na koncu so združeni pevci zapeli še Ipavčevo Slovenec sem, t. i. Maistrovo himno. Prireditev je bila zelo lepo obiskana, povezovala jo je Martina Horvat, vse prisotne pa je nagovoril predsednik društva Jože Hojnik. Martina Horvat Udeleženci slikarske kolonije Letos je vurberško srečanje potekalo pod naslovom »Vurberški gozdovi in gozdne poti« in na to temo so tako nastali zanimivi motivi, ki pa bodo na ogled na jesenski razstavi, ki jo bodo pripravili v dvorani kulturnega doma na Vurberku. Z odzivom ljubiteljev upodabljanja na platno so na Vurberku izjemno zadovoljni in kot nam je povedal predsednik likovne sekcije, ki deluje v okviru turističnega društva, Marjan Špingler, je letos bilo na delu kar 48 slikark in slikarjev, največ iz »prijateljskega« društva iz Hajdine, poleg njih pa še iz Ptuja, Maribora, Dupleka, Makol, Slovenske Bistrice, Ruš in Koroške ter domače sekcije. Večina udeležencev je bila tudi na minulih treh druženjih, kar samo potrjuje, da na Vurberk radi prihajajo, imajo pa tudi možnost izme- Foto: Silvestra Brodnjak njevati mnenja ter spoznavati nove prijatelje, ki so jim tudi blizu nanosi barv s čopičem na platno, ki tako ustvarijo podobo nečesa, ki jih je pritegnilo. Ob sobotnem srečanju slikarjev--naivcev na vurberškem grajskem dvorišču je udeležence pozdravil domači župan Mitja Horvat, ki je kolonijo tudi odprl. Janez Toplak Foto: MH H 1 j 1 fflfli m j» i^W. J Dejan Zavec »S prvim profi dvobojem ni mogoče zaslužiti 10.000 evrov« Stran 15 Nogomet Prvaki bodo iz Stare celine Stran 14 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik Nogomet • NK Aluminij Strelstvo Velik uspeh strelcev iz ormoškega konca Stran 16 Motokros Indonezija se muje prikupila Stran 16 íPoiluíají¿ naí na vjitovnm. íjilitu! Nekoč blizu reprezentance, sedaj v Aluminiju Ime Tadej Trdina v slovenskem nogometnem prostoru ni novo, a ga slovenski ljubitelji nogometa doslej še niso imeli priložnost videti v živo. Celotno člansko kariero je doslej namreč igral v Avstriji. A le doslej, 30-letni igralec konice napada je namreč novi član Aluminija. V enem od intervjujev iz lanskega leta v EkipiSN zasledimo naslednji zapis: »Bilo je sredi avgusta leta 2015, ko se je odlični nogometaš Wolfsberga, ki se je v tistem trenutku spogledoval tudi z igranjem v reprezentanci, v bolečinah sesedel na tla. Tadej Trdina je v tistem trenutku pomislil na najhujše, a optimističen, kot je, je hkrati upal na najboljše. Devetnajst mesecev kasneje ima za sabo dve operaciji zaradi strganih križnih vezi, vnovič dela prve korake na nogometni zelenici ...« Visokorasli Korošec je prve nogometne korake naredil v Mežici, »resni nogomet« pa je začel igrati pri celovškem SAK, Slovenskem akademskem klubu. Nadaljeval je v tamkajšnjih nižjeligaših Ruden in Kalsdorf, leta 2013 pa je že dobil priložnost v elitni avstrijski ligi pri ekipi Grodig. Naslednje leto je odšel v bolj uveljavljeni Wolfsberger AC. Pri teh dveh klubih je v dveh letih do omenjene poškodbe zbral 52 nastopov in pri tem dosegel 17 zadetkov. V lanski sezoni je bil član kluba Allerheiliger v 3. ligi, kjer je do letošnje sezone nastopal tudi Doris Kelenc. »Lanska sezona glede učinka napadalcev ni bila takšna, kot bi si želeli. Že bežen pogled na lestvico strelcev nam pove, da sta naša klasična napadalca Marko Nunič in Rok Kidrič skupaj dosegla le 8 zadetkov, vsak po štiri. S tem ne moremo biti zadovoljni, zato je prihod Tadeja Trdina v naš klub korak v smeri učinkovitejšega napada,« je o prihodu izkušenega Korošca povedal Miran Lipovac. V nedeljo je Trdina v zaključku že zaigral za Aluminij na prijateljski tekmi v Varaždinu. Prijateljska tekma: ALUMINIJ -PERSEPOLIS 5:1 (2:0) STRELCI ZA ALUMINIJ: 1:0 Ro- gina (11.), 2:0 Kidrič (38.), 3:1 Men-sah (70.), 4:1 Krajnc (75.), 5:1 Kene (80.). ALUMINIJ: Janžekovič, Jakšič, Grgic, Kontec, Ploj, Petrovič, Kla-pan, Rogina, Vrbanec, Marthens, Kidrič. Igrali so še: Kovačič, Krajnc, Gliha, Martinovič, Leko, Marinšek, Kene, Mensah, Nunič, Trdina. Trener: Oliver Bogatinov. Kidričani so v nedeljo v Varaž-dinu odigrali prijateljsko tekmo s prvakom Irana, ekipo Persepolis. In slavili lepo in prepričljivo zmago ... Prvi je mrežo gostov načel Anton Rogina v uvodnem delu tekme, ko je zadel po asistenci Matica Vrbanca. Minimalno vodstvo so Kidričani držali do zaključka polčasa, ko so zadeli še drugič. Tudi tokrat je bil pri golu vpleten Rogina, le da tokrat v vlogi asistenta, strelec je bil Rok Kidrič. Tadej Trdina, novinec v dresu Aluminija Nogomet • NK Drava Kakšen je status Šalamuna? Prvi teden priprav so nogometaši Drave v petek zaključili s tekmo, v kateri je trener Simon Sešlar vse igralce razporedil v dve ekipi, ki sta se pomerili med seboj. „V prvem tednu smo opravili vse, kar smo si začrtali, zato sem glede tega zadovoljen. Predstavili so se vsi igralci, jasno pa je, da so razlike med posamezniki kar velike," je dejal Sešlar, ki je v tem tednu opravil razgovore z mladinci, ki trenirajo s člansko ekipo: „Pre- hod iz mladinske v člansko vrsto je zelo zahtevna stvar za vsakega nogometaša, to je dejstvo. Kot trenerju mi je jasno, da bi bilo naj- Foto: Črtomir Goznik Prvi teden priprav je minil po začrtanih smernicah, med igralci pa ni bilo opaziti Luka Šalamuna in Ignacia Cuffara. Iranci so zaostanek znižali v 53. minuti, ko je njihov nogometaš lepo zadel iz prostega strela. Najboljše obdobje Kidričanov je prišlo med 70. in 80. minuto, ko so dosegli kar tri zadetke. Serijo je začel Ibrahim Mensah, ki je odbito žogo po strelu Marka Nuniča poslal v mrežo iz bližine, nadaljeval Alen Krajnc po podaji novinca v dresu Aluminija, Tadeja Trdina, zadnji pa je »udaril« Marsel Kene. JM boljše za te igralce, da igrajo, ne pa da sedijo na klopi za rezervne igralce. A je v tem trenutku težko pričakovati, da bodo takoj zasedli mesta v začetni enajsterici in da bodo prevzeli odgovornost za rezultate. Moj predlog je, da jim uredimo klube za igranje na posojo, kjer bodo zagotovo lažje nabirali nujno potrebne igralne minute, z nami pa bi opravili dva treninga na teden. Tako bi lahko kot trener redno spremljal njihov napredek, obenem pa bi bili v tekmovalnem pogonu, kar je za njih v tem trenutku najpomembnejše." Kakšno je stanje glede novincev? „V tem trenutku ni še nič določenega, danes (v ponedeljek, op. a.) naj bi na Ptuj prišel Tim Martič iz novomeške Krke. Z nami trenirata tudi dva hrvaška nogometaša, eden je iz Splita, drugi iz okolice Zagreba, a glede njunega statusa ni še nič dorečenega. Treningom se v prvem tednu zaradi različnih razlogov še nista priključila Luka Šalamun in Ignacio Cu-ffaro, kako bo z njima, bo jasno kmalu." V sredo imajo Ptujčani dogovorjeno prijateljsko tekmo s prvoligaško ekipo Krškega, tekma je predvidena ob 18.00 na Mestnem stadionu. Tekma ne bo odprta za širšo javnost, bo »zaprtega tipa«. JM Rok Kidrič, Aluminij: »Tekma z Iranci je bila za nas kar dobra, ocenil bi jo kot uspešno. V fazi obrambe smo bili precej trdni, puščali smo malo prehodov za tekmece, v napadu pa smo lepo kombinirali in bili ob tem tudi učinkoviti. Ob koncu smo odlično izkoristili padec fizične moči pri Irancih, ki so imeli tekmo tudi v soboto, in jim nasuli tri zadetke. Sicer zaenkrat trdo delamo na treningih, tako da smo kar precej utrujeni. Zaradi tega nam trener na tekmah nameni po 45 minut, oziroma po en polčas, da počasi prihajamo v pravo formo. Tudi novinec v našem dresu Trdina je zaigral v zadnjem delu tekme, tako da se ekipa počasi kompletira.« Atletika • Pred mladinskim SP Čeh kandidat za medalje Na atletskem mladinskem svetovnem prvenstvu (do 20 let) v Tampereju na Finskem, ki bo med 10. in 15. julijem, sta slovenska kandidata za medalje Eva Pepel-nak v troskoku in Kristjan Čeh v metu diska. Na čelu enajstčlanske slovenske atletske reprezentance v Tampereju bo ljubljanski trener Albert Šoba. „Že lani sem vodil ekipo na SP v Keniji in polovica tiste ekipe bo tekmovala tudi na Finskem. Generacija, rojena med letoma 1999 in 2002, me spomi- ter\ fm V v i J A 4 1 Ijf Foto: Črtomir Goznik Kristijan Čeh na na tisto med letoma 1977 in 1981, ki je bila nato izjemna tudi v članski konkurenci. Toda to čaka še veliko dela do članske kariere, saj je razlika med mladinsko in potem člansko izjemno velika. Pepelnakova in Čeh sta kandidata za medalji, veliko pa bo odvisno od psihične pripravljenosti. Ta je v ključnih trenutnih pomembnejša od fizične," je dejal Šoba. Ptujčan Čeh je v Tarragoni, kjer so se pred dnevi končale sredozemske igre, v metu diska vrgel 62,03 metra in se zelo približal članski normi za letošnje EP v Berlinu. Nov osebni rekord je bil dovolj za srebro. Trenutno je drugi po najboljših izidih sezone na svetu med mladinci z lažjim orodjem. Reprezentanca za SP U20, Tampere: Eva Pepelnak (troskok), Nika Glojnarič (100 m ovire), Tjaša Žele-znik (400 m ovire), Zoja Šušteršič (kopje), Klara Lukan (800 in 1500 m), Karin Gošek (3000 m zapreke), Nastja Modic (palica), Kristjan Čeh (disk), Jakob Filip Demšar (110 m ovire), Jure Grkman (400 m), Lovro Mesec Košir (400 m). sta 14 Štajerski Šport torek m 10. julija 2018 Nogomet m SP 2Q1S v Rusiji Šampioni bodo s Stare celine Danijel Subašic, Mario Mandžukic in Domagoj Vida (vsi Hrvaška) Belgija je v četrtfinalu uničila sanje Brazilcev o šestem naslovu svetovnega prvaka. Ker je tudi Francija ugnala Urugvaj, so na prvenstvu ostale v konkurenci le še evropske ekipe. Vprašanje pa je, katera bo zasedla svetovni prestol. Varan in Griezman sta »uničila« Urugvajce, De Bruyne pa Brazilce, ki so si prvi zadetek zabili kar sami. Tako sta v prvih četrtfinalnih tekmah Francija in Belgija samo potrdili svojo moč. Anglija je mnogo lažje, kot je bilo pričakovati, dobila obračun proti Švedom, ki tokrat niso bili na svoji običajni ravni. Harry Ma-guire in Dele Alli sta bila natančna za nogometaše iz otoka, ki so se po 28 letih znova prebili med štiri najboljše reprezentance na svetu. Soči postregel s pravo dramo Hrvaška in Rusija sta ponovno uprizorili pravo dramo. Srca navijačev so trepetala do zadnje 11-metrovke, ko je član Barcelone Ivan Rakitič popeljal »kockaste« do evforije. Tekma se je v rednem delu končala z remijem 1:1, zadela sta Čerišev in Kramarič, pa tudi podaljška sta se končala z istim rezultatom, kjer pa sta bila uspešna Vida in Fernandes. Sledile so enajstmetrovke, za tiste z dobrim srcem. Na nogah je bila cela Rusija in cela Hrvaška, sanje pa so se uresničile slednjim. Naši sosedje pod vodstvom trenerja Zlatka Daliča igrajo povsem drugače. Zanimajo jih le zmaga in velike stvari, kot sam selektor venomer ponavlja. Igrajo taktično zelo zrelo, ne zanese jih evforija, ampak strpno gradijo pot k napredovanju. Če jih sreča v preteklosti ni ravno spremljala, je sedaj ravno obratno. Toda kot pravijo, sreča spremlja hrabre. »Presrečen sem, kaj naj drugega rečem. Videli ste sami, to je bila velika borba, do zadnjih atomov moči. Srce smo zares pustili na igrišču. Toda kljub temu smo ostali močni in po 11-metrovkah gremo naprej. Toda tu se nočemo zaustaviti. Naša želja je finale, saj vidite, da dihamo kot eden,« je po zmagi nad Rusijo dejal eden največjih »garačev« v hrvaški reprezentanci Mario Mandukič, ki je skupaj v Vido na mizi v slačilnici po tekmi vodil »vatreni pevski zbor« ob proslavljanju, da so po 20 letih zopet v elitnem društvu štirih najboljših na svetu. Mbappe, Kane, Modrič ali Lukaku Še en zvezdnik je moral predčasno zapustiti Rusijo. Veličina Neymarja je bila preprosto »pre-napihnjena«. Po Messiju in Ronal-du je tako tudi Neymar moral spa-kirati kovčke in jo ubrati domov. Tako bomo najboljšega no- SP 2018, četrtfinale, rezultati: Urugvaj - Francija 0:2 (0:1); strelca: 0:1 Varane (40.), 0:2 Griezmann (61.); Brazilija - Belgija 1:2 (0:2); strelci: 0:1 Fernandinho (13., avtogol), 0:2 De Bruyne (31.), 1:2 Renato Augusto (76.); Švedska - Anglija 0:2 (0:1); strelca: 0:1 Maguire (30.), 0:2 Alli (59-); Rusija - Hrvaška 3:4 (1:1, 1:1, 2:2) - po 11 m; strelci: 1:0 Čerišev (31.), 1:1 Kramarič (40.), 1:2 Vida (101.), 2:2 Fernandes (115.). Strelci z 11-metrovk: Dzagojev, Sergej Ignaševič in Kuzjajev za Rusijo, Brozovič, Modrič, Vida in Rakitič za Hrvaško. Polfinale: - torek, 10. 7., ob 20.00: Francija - Belgija - sreda, 11. 7., ob 20.00: Hrvaška - Anglija Tekma za 3. mesto: - sobota, 14. 7., ob 16.00 Finale: - nedelja, 15. 7., ob 17.00 gometaša tega svetovnega prvenstva lahko iskali med novimi potencialnimi kandidati, kot sta Francoza Kylian Mbappe in Antonio Griezman, Anglež Harry Kane, Belgijec Romelu Lukaku ter Hrvata Ivan Rakitič in Luka Modrič. Belgija, Francija, Anglija ali Hrvaška Ostale so le še štiri reprezentance, v prvem polfinalu bomo videli sosedski obračun med Francijo in Belgijo, v drugem polfinalu pa dvoboj naših sosedov Hrvatov in Angležev. V obeh dvobojih praktično ni favoritov. Angleži z vsemi sredstvi v svojih medijih negativno pišejo o Hrvaški in si tako nevedoč samo valijo nesrečo nad glavo. »Kralji enajstmetrovk«, kot po novem imenujejo naše sosede, pa ostajajo dokaj mirni in trezni. »Dolga je bila pot do Moskve. Zdaj smo tam in tam želimo tudi končati,« je odločen hrvaški strateg Dalič. Evforija pa je zajela tako domovino nogometa Anglijo, kot Francijo , Belgijo in pa seveda Hrvaško. Ali je čas za nove junake na prestolu slavnih? Morda pa res, čeprav sta Anglija in Francija naslov v preteklosti že osvojili, Belgija in Hrvaška pa še ne. Moskva bo kmalu dala tudi ta odgovor! Iz Moskve ekskluzivno za Štajerski tednik: Nani Franc Matjašič Evropsko prvenstvo? Ne, svetovno! Naš sogovornik v petkovi številki je bil Nikola Jaroš, s katerim smo največ časa posvetili nastopom hrvaške reprezentance. Jaroš je povsem pravilno napovedal, da bo imela Hrvaška v četrtfinalu z Rusijo izjemno težko delo. Točno tako je tudi bilo ... A so Hrvati še drugo zaporedno tekmo dobili po strelih z 11-me-trovk (Danska, Rusija), kar jih je izstrelilo med štiri najboljše ekipe mundiala v Rusiji. Tekma Rusija - Hrvaška je bila doslej fizično najnapornejša tekma za igralce obeh ekip. Prvenstvo se namreč preveša v sklepno fazo, za igralci je že pet napornih tekem in kar dolga potovanja od pripravljalnih baz do prizorišč tekem. Hrvaški selektor Dalič je bil v podaljških na trenutke v zares težkem položaju, saj je vsaj polovica moštva šepa-la po igrišču, na voljo pa je imel samo še eno menjavo. Ob tem je moral misliti tudi na morebitne strelce enajstmetrovk . A je ohranil trezno glavo in vlekel prave poteze. Prav zaradi tega se mu je po koncu tekme odvalil velik kamen od srca, na plan so privrele solze sreče . In na drugi strani solze žalosti ... Ruske solze pa so se vseeno hitro posušile, saj je njihova ekipa kot najslabše rangirana izmed vseh nastopajočih ekip močno presegla pričakovanja. Uvrstitev v četrtfinale je dosežek, ki jim ga zavidajo mnoge bolj uveljavljene nogometne sredine . V oči bode podatek, da že v osmini finala ni bilo nobene afriške, v četrtfinalu pa po izpadu Japoncev tudi nobene azijske reprezentance. Na tej stopnički sta se poslovili še obe preostali južnoameriški (Urugvaj, Brazilija), zaključni boji bodo tako povsem v evropski domeni. Naključje? Nikakor ne! V Evropi je še vedno skoncentrirana kakovost, ob tem pa se na Stari celini daleč največ pozornosti namenja taktičnim pripravam. Te pa v turnirskem sistemu tekmovanja igrajo izjemno pomembno vlogo. Pojem za takšen način igranja so (bili) sicer Nemci, ki pa so letos hitro izpadli, a so jih dostojno nadomestili Francozi, Belgijci, Hrvati in Angleži. Najbolj izstopajoč primer „tak- Nogomet m SP 2Q1S v Rusiji Angleži pred TV-zasloni, papež tolažil Brazilce, Putin pripravil sprejem Dvajset milijonov Angležev je prek televizije spremljalo svojo reprezentanco Okrog 20 milijonov Angležev je prek televizije spremljalo prenos Največji, najstarejši ... zanimivi rekordi SP Najvišji nogometaš Na mundialu v Rusiji le en igralec presega dvometrsko znamko. Najvišji je hrvaški vratar Lovre Kalinič iz belgijskega KAA Henta, ki od glave do peta meri 2,01 metra. Le za malo zaostajata Danec Jan-nik Vestergaard in belgijski čuvaj mreže Thibaut Courtois - oba sta visoka po 1,99 metra. Najnižji nogometaš Zagotovo v igri z glavo ne blesti savdski reprezentant Jahja Al-Šehri. Vezist španskega prvoligaša Leganesa ima 1,64 metra in je bil s to višino najmanjši igralec mundiala v Rusiji. Najstarejši nogometaš Rojen je 15. januarja 1973 in je tako najstarejši igralec turnirja. Egiptovski vratar Esam El-Hadari je s 45 leti obenem tudi najstarejši nogometaš, ki je kdajkoli zaigral oziroma bil imenovan v reprezentanco za svetovno prvenstvo. Najmlajši nogometaš Avstralec Daniel Arzani ima komaj 19 let. A čeprav je bil Arzani najmlajši igralec mundiala v Rusiji, pa je daleč od rekorda SP. Na mundialu 2002 je igral Nigerijec Femi Opabunmi, ki je bil ob svojem krstnem nastopu na SP star le 17 let in dva meseca. Najstarejši selektor Častitljivih 71 let ima urugvajski selektor Oscar Tabarez, ki je bil s tem najstarejši trener mundiala v Rusiji. Za las mu je ušel tudi rekord s SP: Nemec Otto Rehhagel je bil na mundialu 2010 z 71 leti in 306 dnevi najstarejši selektor v zgodovini mundialov. svoje reprezentance na sobotni tekmi četrtfinala na svetovnem prvenstvu v Rusiji in zmago proti Švedski z 2:0, kar pa so le uradne številke gledanosti in vanje niso všteti številni, ki so si uvrstitev Angležev v polfinale pospremili na zaslonih na trgih ali v barih. »Angleško uvrstitev v polfinale SP in zmago proti Švedski si je ogledalo izjemno visokih 89 odstotkov vseh, ki so bili v tistem času pred televizijskimi zasloni, kar pomeni več kot 19,9 milijona gledalcev,« je sporočil BBC. Dobili so 3,9 milijona prošenj za spremljanje tekme prek interneta, od tega 3,8 milijona v živo, kar je rekord v zgodovini BBC. Po zadnjem sodnikovem žvižgu so ulice Londona in drugih angleških mest preplavili gledalci, ki so proslavili prvo uvrstitev »treh levov« v polfinale SP po letu 1990, ko jih je po izvajanju enajstmetrovk ugnala takratna Zahodna Nemčija. Sir Andrew Lloyd Webber, skladatelj, je na svojemu Twitterju objavil posnetek, kako igra pesem »Nogomet se vrača domov« (»Football's Coming Home«), ki sta jo napisala humorista Frank Skinner in David Baddiel, ko je Anglija na domačih tleh leta 1996 na evropskem prvenstvu zadnjič na kakšnem velikem turnirja igrala v polfinalu. Angleški častniki so bili polni hvalospevov svojim izbrancem na nogometnih zelenici. tične nediscipline" ostaja prejeti zadetek Japoncev proti Belgiji v zadnji minuti sodniškega dodatka, ko so Japonci izvajali kot, nato pa prejeli zadetek iz protinapada. Nekaj podobnega se Evropejcem izjemno redko, res izjemno redko zgodi . Polfinalna para sta Francija -Belgija in Hrvaška - Anglija. Verjetno ga razen zagrizenih navijačev katere izmed teh ekip ni junaka, ki bi z gotovostjo napovedal finalista. Francija - Anglija bi lahko napovedali glede na tradicijo in razvitost nogometa v teh državah, Francija - Hrvaška bi pomenilo ponovitev polfinala izpred 20 let na SP 1998 v Franciji, prodor Belgije med elito se napoveduje že dlje časa, Hrvati pa so s svojo samozavestjo že itak svetovni prvaki . Če jih le ne bo izdala utrujenost zaradi dveh zaporednih tekem s podaljški, saj so Angleži na drugi strani fizično ena izmed najbolje pripravljenih ekip in iz domačega prvenstva navajeni trdih dvobojev. Hrvaška tehnika proti angleški moči? Tehtnica kaže na stran . Jože Mohorič Papež je potolažil Brazilce Papež Frančišek je ob nedeljskem blagoslovu na trgu Svetega Petra v Rimu potolažil Brazilce ob četrtfinalnem izpadu njihove nogometne reprezentance na svetovnem prvenstvu v Rusiji. »Vidim brazilske zastave. Pozdrav Brazilcem in ... Dajte no, saj bo še kakšna priložnost,« je dejal papež z nasmehom na obrazu. Papež Frančišek je znan kot velik ljubitelj nogometa in navijač rodne Argentine, ki pa je izpadla na SP še pred Brazilci, v osmini finala proti Franciji. Putin poklical Čerčesova V Rusiji so bili po izpadu v če-trtfinalu najprej žalostni, potem pa je prevladal realen pogled na dogajanje. Rusija je namreč reprezentanca na SP, ki je najnižje na svetovni letvici; je na 70. mestu ter je celo nižje od Slovenije (56.). Pred SP so nekateri ruski mediji menili celo, da bo velika sreča že, če bo ekipa sploh zabeležila kakšno zmago. Pa se je zgodilo drugače in ruska nogometna reprezentanca »je postala svetovna prvakinja ruskih src«. Ruski predsednik Vladimir Putin je po porazu s Hrvaško povabil ruske nogometaše in trenerski štab v Kremelj na sprejem. Puti-nov tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov je povedal, da je prvi mož Rusije pred tekmo poklical selektorja Stanislava Čerčesova »in mu zaželel srečo«, prav tako pa tudi po tekmi, »ko je selektorju čestital za izjemno uspešne nastope na SP ter tudi za čudovito in odločno predstavo na zgodovinski četrtfi-nalni tekmi proti Hrvaški«. sta torek • 10. julija 2018 Šport Štajerski 15 Boks • Dejan Zavec »S prvim profesionalnim dvobojem ni mogoče zaslužiti 10.000 evrov« Poletje je čas za nekoliko daljše in vsebinsko obširnejše pogovore z znanimi športniki in športnimi delavci. Nekdanji svetovni boksarski prvak Dejan Zavec je eden izmed tistih, s katerimi je mogoče odpreti dovolj zanimivih in pestrih tem ... »Tudi poleti je dogajanje dokaj dinamično in zanimivo. Precej časa sem se ukvarjal s pripravami Aljaža Venka za mediteranske igre, gledam pa tudi na profesionalni boks, v katerem si želim stopiti korak naprej. Kot vedno želim biti pri vsaki stvari dosleden, natančen, kar mi zaradi množice stvari ne uspeva vedno. Iz tega vidika se želim v prihodnje osredotočiti na eno ali dve stvari, šport zagotovo ostaja ena izmed teh, v poslovnih vodah pa bom še videl, saj nisem sam, ampak odvisen od partnerjev. Vsekakor imam športnih izzivov dovolj, čeprav je malo takih, ki bi bili pripravljeni 100 % stopiti na ta zelo težaven in spolzek teren. A nekje je treba začeti in v tem trenutku je Venko tisti, ki je najbolj pripravljen za to pot. Sledi mu Tomi Lorenčič, Vida Rudolf pa ima v Sloveniji na žalost premalo tekmovanj, zunaj pa so finančno zahtevnejše. Pri tem izzivu se držim te male skupine, čeprav je povpraševanje večje, veliko imam tudi vabil za različne priprave. Precej časa sem se ubadal z idejo, da bi reprezentance iz drugih držav in tudi kontinentov prihajale v Slovenijo, na Ptuj, na priprave, a se je to z zaprtjem Campusa precej oddaljilo. Nekatere nove možnosti se sicer počasi odpirajo, a so še v povojih.« »Na skupnih druženjih se boksarsko znanje razkriva, ne pa skriva« Pa se posameznim stvarem posvetimo podrobneje, prva je ekipa Dejan Zavec Boxing, ki je nastopala v letošnjem državnem prvenstvu. D. Zavec: »Aljaž je v tem trenutku naš najbolj zrel in kompleten tekmovalec, zato od njega tudi največ pričakujemo. Sam sem prepričan, da smo nekatere stvari izboljšali, čeprav jih je na oko zelo težko opaziti, saj gre za malenkosti. Morda je bil sam Aljaž celo nekoliko zmeden od vseh novosti, ki smo jih vpletli v način borbe, a dolgoročno sem prepričan, da ga delajo boljšega boksarja. V Sloveniji se mi zdi, da začnemo prehitro z borbami v ringu, premalo poudarka pa dajemo osnovam. Prav zaradi tega našim borcem v nadaljevanju kariere nekaj zmanjka in smo le dobri tekmeci tistim iz boksarsko razvitejših sredin, ne uspemo pa jih premagovati. Tukaj nastopi specifičen problem in bi bilo potrebnega več sodelovanja z zvezo in ostalimi klubi, več sparingov, druženja reprezentantov ..., kar pa nam ne uspeva najbolje. A kljub temu gremo naprej, včasih poiščemo svojo pot, tako smo npr. zaključne priprave Venka naredili skupaj s srbsko, makedonsko in bosansko reprezentanco v Zlatiboru.« Zakaj so takšna druženja tako pomembna? D. Zavec: »Na takšnih skupnih druženjih se boksarsko znanje razkriva, ne pa skriva. To je moja osnovna želja, da se znanje deli in s tem vsi pridobivamo. V Sloveniji nimam vedno občutka, da si klubi to želijo, a se je treba začeti obnašati tako. V tujini je to nekaj povsem običajnega, znanje je dosegljivo na pladnju, le potruditi se je treba in ga uporabiti - če ga seveda znaš. Nihče ne poseduje vsega boksarskega znanja, tudi doktorji boksa se zatekajo h kakšnim praktikom, ki imajo o nekaterih stvareh več izkušenj kot oni, pomembno pa je, da to znanje kroži in se plemeniti.« Profesionalizacija zveze Kakšna je vloga slovenske lige? D. Zavec: »Slovensko ligo je treba v prvi vrsti zelo pohvaliti in pri tem za trud izrekam čestitke klubom in zvezi, v prvi vrsti predsedniku BZS Sašu Pučku. Ker pa imam izkušnje iz tujine, vem, da je ta liga vseeno omejena na določenem limitu. Za nadaljnji korak v razvoju bi se bilo treba začeti obnašati bolj managersko, marketinško ali ekonomsko, ne samo delavsko. Zveza je pri tem sedaj omejena na enega človeka, ki opravlja vse naloge, od predsednika, sekretarja do številnih drugih, ob tem se nanj obračamo še klubi z različnimi težavami, tako da mu enostavno zmanjka časa za kakšna sistemska in razvojna vprašanja. Nikakor ga ne bi grajal, saj je naredil preveč dobrega, a nadaljnji korak mora biti razširitev in profesionalizacija te ekipe, kot je to primer v ostalih zvezah v drugih športih. Nihče ne bo prišel z vrečo denarja, treba si ga bo zaslužiti in ga oplemenititi. Istočasno pa je treba izdelati vizijo in zastaviti smer, kam bomo šli v naslednjih letih. Ko govorimo o kakovosti slovenskega boksa, lahko govorimo o napredku. Imamo tri ali štiri boksarje, ki so izjemni. Ne bi govoril samo o svojih varovancih, Aljažu Venku in Tomiju Lorenčiču, saj so tukaj tudi drugi, npr. Denis Lazar in Luka Mejač, ki so opozorili nase in so morda tudi pripravljeni trdo delati. Vprašanje pa je, kdo se je pripravljen odpovedati nekaterim stvarem in se odpraviti naprej po izključno boksarski poti. Vsi bi hodili po več poteh, to pa za resen napredek ni dovolj.« »Odhod na priprave v tujino ne pomeni ogleda kraja in turističnih znamenitosti, ampak trdo delo« Ti si eden redkih v Sloveniji, morda celo edini, ki si ta korak storil. Izkušnje torej imamo, imaš jih ti. D. Zavec: »Ne bi želel, da bi to zvenelo, kot da sebe postavljam v ospredje, a zdi se mi, da se od mene ograjujejo, na nek način bojijo, pa ne vem zakaj. Morda menijo, da je moj pogled previsok za njih. A to ne prinaša napredka! Ni dovolj, da vsi gledajo evropska in svetovna prvenstva, nato pa se vrnejo v telovadnice in trenirajo naprej natanko tako, kot so trenirali doslej in prezrejo tisto, kar so videli na televiziji - to ni prava smer. Treba je po znanje, poklicati nekoga, ga povprašati o tem in onem, se učiti in nato vse to prenesti v delo. Prvi korak v tej smeri je bil storjen s prihodom Poljaka Adama, ki je licenciral naše trenerje. Strinjam pa se s tem, da je prehod iz amaterskega v profesionalni boks zelo velik. Prvi korak mora storiti vsak pri sebi, kajti profesionalizacija pomeni to, da boksar neha čakati, da ga bo trener prijel za roko in ga vodil v telovadnico, ampak da bo že sam čakal tam in bo pripravljen vpijati znanje. Tudi odhod na priprave v tujino ne pomeni ogleda kraja in turističnih znamenitosti, ampak trdo delo in iskanje možnosti vsakršnega minimalnega napredka. Zamenjava kraja treninga mora biti vzpodbuda, vsakršen nov pristop pa motivacija za nadaljnje delo. Moram pa omeniti, da nikoli ni bilo lažje preiti med profesionalce, kot je to sedaj. Je pa zgrešeno mnenje, da lahko že s prvim dvobojem zaslužiš 1.000 ali 10.000 Spremljaš kariere nekdanjih tekmecev v ringu? D. Zavec: »Spremljam in po spletu z njimi tudi komuniciram. Erislandy Lara je imel od najinega dvoboja leta 2015 naprej še štiri dvoboje, tri je zmagal, zadnjega je izgubil, kar pa ni nič nenavadnega, saj pač boksa med elito najboljših. Njegova kakovost nikoli ni bila sporna, osvojil je kar nekaj pasov svetovnega prvaka. Keith Thurman se počasi vrača v ring po poškodbi, je pa še vedno neporažen. Od najinega dvoboja leta 2013 je slavil še v naslednjih osmih, naslednjič bo stopil v ring avgusta, znova v Barclay centru v Brooklynu. Berto je velik trenutek slave doživel leta 2015, ko se je pomeril z Floydom Majweatherjem, poslej pa je zelo aktiven tudi v različnih medijih, predvsem mislim v šovih.« Kako pa gledaš na udejstvovanje boksarjev v mešanih borilnih veščinah? D. Zavec: »Povpraševanje družbe po spektaklih v borilnih veščinah je tako veliko, da to zame ni nič nenavadnega. Tukaj je tudi skorajda nemogoče, da bi se nekdo obdržal na vrhu skozi daljše časovno obdobje, obstaja morda le nekaj izjem. V boksu je to nekoliko pogosteje.« Foto: Črtomir Goznik Dejan Zavec: »Ni dovolj, da vsi gledajo evropska in svetovna prvenstva, nato pa se vrnejo v telovadnice in trenirajo naprej natanko tako, kot so trenirali doslej in prezrejo tisto, kar so videli na televiziji - to ni prava smer.« evrov. Najprej si lahko srečen, da te povabijo na katerikoli dvoboj in ti ga ni treba plačati. To je krut profesionalizem, a tako je, plačilo pride šele po nekaj dvobojih. Seveda so izjeme za olimpijske, svetovne ali kakšne druge prvake. Včasih pa gre pri nas pogovor v tej smeri, da nekdo pride k meni in mi reče: 'Jaz bi šel med profesionalce.' 'OK, kaj pa pričakuješ od tega?' 'Nekaj denarja, priprave in sponzorski avtomobil.' 'Kaj pa si pripravljen ti vložiti v to?' 'Pripravljen sem boksati.' 'Pa si močno želiš tudi zmago?' 'No ja, če bo šlo, potem je v redu, sicer pa tudi s porazom ne bo nič narobe ...' Tukaj se zame pogovor konča, saj gre v popolnoma napačno smer.« Kako komentiraš sedanje stanje z Gymom in Campusom? D. Zavec: »Dejstvo je, da svojih prostorov ne morem uporabljati, čeprav redno poravnavam vse obveznosti zanje. Zateka voda, stroški obratovanja so bili zaradi tega, ker sem sam v Campusu, enormno visoki, objekt kot celota propada zaradi nevzdrževanja večjega dela. Naj se s tem sedaj ukvarjajo pravniki in drugi odgovorni, jaz preprosto ob tem ostajam brez besed.« »Zame ni neuspeh, če nam ne uspe v prvem poskusu, neuspeh je, če sploh ne poskusimo« Kako pa v profesionalizem? D. Zavec: »Pri nas se velikokrat obremenjujemo s tem, da so v tujini boljši boksarji kot mi, da imajo večje mišice, da imajo lepša oblačila in še kaj drugega ... Za spremembo teh razmišljanj je treba delati v tej smeri, da na Fakulteti za šport boks postane eden izmed predmetov. S tem bi se razvil strokovni kader, s katerim bi vsi skupaj pridobivali. Zgodovina slovenskega boksa sega daleč nazaj, pa nam še vedno ni uspelo prodreti in uspeti. Lahko pa bi nam, če bi si drznili pogledati na drugačen način. Zame ni neuspeh, če nam ne uspe v prvem poskusu, neuspeh je, če sploh ne poskusimo. Sam sem imel to srečo, da sem se natanko zavedal pomena profesionalizma. Morda je kateri izmed trenerjev v mojih prvih profesionalnih dvobojih opazil, da sem vsaj v 80 ali 90 % dvobojev zmagal, ker sem si to tako močno želel, ker sem bil na višji fizični in psihični ravni, ne pa zaradi boksarskega znanja. V tem pogledu sem bil 'boksarsko podhranjen', in ko mi je trener Werner Kirsch povedal, kje sem, sem ga vprašal, kaj narediti. Odgovoril mi je preprosto: 'Natanko to, kar počneš sedaj, z voljo in pripravljenostjo za delo, da delaš enkrat ali dvakrat več kot ostali. Ko ostali nehajo, moraš ti delati naprej.' Sam sem vedno preizkušal meje svojega osebnostnega maksimuma, zato sem bil pripravljen iti preko tega. Zaradi tega me ni bilo strah, kaj se bo zgodilo, če bom izgubil, saj sem bil vedno pošten do sebe in okolice, do navijačev, medijev in vseh drugih. To je velik del odgovora za vse fante: treba je začeti. Ob tem sem se seveda zavedal, da lahko poraz - npr. v uvodnih desetih borbah - pomeni konec poti, a sem imel zaupanje. Z vsakim nadaljnjim dvobojem pa sem spoznaval, da poraz ne pomeni nujno konec vsega: meni so se vedno znova ponujale nove priložnosti.« Olimpijski boks je druga zgodba. D. Zavec: »Vsebina je zelo podobna kot v profesionalnem, so pa seveda druge razlike. Prva je zagotovo ta, da je potrebno veliko več politike, oz sodelovanja zveze z drugimi zvezami. Slovenci gremo na vsako veliko tekmovanje brez svojih sodnikov, zato smo takoj v nekakšnem podrejenem položaju. To je del, ki marsikomu ne bo všeč, a tako je. Lahko si veliko boljši v ringu, a sodniki bodo včasih ocenili po svoje, in če tekmeca dobesedno ne spraviš v K.O., velikokrat nimaš objektivnih možnosti za kakšen resen preboj. Vsi pa vemo, da je ob današnji izenačeni kakovosti težko položiti na tla slabšega borca, kaj šele enakovrednega ali celo boljšega. Pri izenačeni borbi, pa si bodo 'prijateljske' države pomagale med seboj. Kdo pa bo nam pomagal?!? Ali je ta sistem pravičen ali ne, o tem ne bom sodil, gre pa za del celotne slike. Zato je nujno potrebno sodelovanje.« »Prostor ni pogoj za uspeh, midva s Pučkom sva velikokrat delala pod milim nebom« Z zaprtjem Campusa so pogoji za delo v boksarski dvorani Mladika vseeno nekoliko slabši. Kako si se sam prilagodil temu? D. Zavec: »Prostor, v katerem delamo, ni pogojevalnik za uspeh. Kubanci npr. večino treningov opravijo na prostem, pa so zelo uspešni, tudi vsi Ukrajinci ali Be-lorusi nimajo idealnih pogojev, pa dajejo boksarje svetovnega kova. Tudi midva s Pučkom sva velikok- rat trenirala pod milim nebom, pa je uspeh vseeno prišel. Sam sem se selitvi v Mladiko prilagodil hitro, ker druge možnosti niti nisem imel. Seveda ni lahko, ker sem bil relativno zaverovan v razmišljanju, da sem konec koncev nekaj dal družbi in se mi to ne more zgoditi, tudi veliko sredstev sem vložil v ta Gym. Nikakor ne želim obsojati družbe, za svoje napake sem kriv sam, in če hočem sedaj preživeti, se moram boriti, kot sem se že prej v ringu. Iz lastnih izkušenj pa lahko poudarim, da so danes glede na preteklost pogoji za delo izjemni, lahko bi celo rekel vrhunski. Telovadnice imamo na vsakem vogalu, štirje boksarski klubi na Ptuju imajo vsak svoj prostor. Dvajset let nazaj smo trenirali tudi v parkih, na hodnikih ... Moje mnenje je, da ni problem v pogojih dela, ampak v 'delodišu' in kakovostnem delu.« Aktiven si v Fundaciji za šport. Kakšno delo je to? D. Zavec: »To je ena izmed stvari, ki me je presenetila, da sem se sploh znašel v njej. Moj pogled je bil in je še sedaj enak, da lahko družbi nekaj povrnem s tem, da imam vpogled v to, kakšne prošnje za sredstva nam pošiljajo klubi, zveze, društva, in da imam vpogled v različne razpise. V preteklost teh komisij se ne morem spuščati, ker je ne poznam, velikokrat pa dobim kakšno 'kost' z negativno konotacijo. Sedaj smo 17-članska komisija, ki sredstva deli na podlagi različnih kategorizacij in sem glede delovanja pozitivno presenečen - gre za zelo transparentno razdelitev. Je pa dejstvo, da vsem 7 ali 8 tisoč klubom v Sloveniji ne moremo zadovoljiti njihovih želja. Ob tem smo se letos srečali z občutnim zmanjšanjem sredstev za šport, saj je bilo v Fundaciji na voljo le 7 milijonov evrov (prej 11, op. a.). Trdno pa verjamem, da bo vsak, ki je sredstva prejel, z njimi uresničil tisto, za kar jih je prejel. Slovenija predstavlja en žakelj z omejenimi sredstvi. Razdelitev seveda poteka tudi glede na regije, kar se mi zdi edino smiselno.« Jože Mohorič 16 Štajerski Ljudje in dogodki torek • 10. julija 2018 Motokros • Dirka za SP v Indoneziji Indonezija se mu je prikupila Tudi naslednja postaja karavane najboljših motokrosistov svetovnega pokala v razredu MXGP je bila Indonezija, tokrat novo dirkališče v Semarangu na otoku Java. Proga vsebuje številne atraktivne dolge skoke, na katerih najboljši poletijo tudi 20 metrov in več. Dvakratni svetovni prvak Tim Gajser iz Pečk pri Makolah je osvojil izjemno 2. mesto, zaostal je le za vodilnim Jeffreyjem Herlin-gsom. S tem je v seštevku svetovnega prvenstva pridobil eno mesto, prehitel je Francoza Romaina Febvreja in je po trinajstih dirkah že četrti. Že v kvalifikacijah je bil Gajser odličen, zaostal je le za Herlin-gsom, ki si je privozil najboljši startni položaj. Že na jutranjem treningu je imel Gajser drugi čas ter je potrdil, da se je z novo indonezijsko progo hitro spoprijateljil. V prvi dirki lep čas vozil v vodstvu Gajser na obeh startih dirke ni bil povsem pri vrhu. Prvo je tako začel s petega mesta, vendar je Dirka za SP v Indoneziji, rezultati: 1., 2. dirka GP 1. Jeffrey Herlings Nizozemska KTM 25 25 50 2. Tim Gajser Slovenja Honda 22 20 42 3. Clement Desalle Belgija Kawasaki 18 22 40 4. Antonio Cairoli Italija KTM 20 18 38 5. Tommy Searle VB Kawasaki 14 14 28 Skupni vrstni red v SP (13/20): 1. Jeffrey Herlings Nizozemska KTM 583 2. Antonio Cairoli Italija KTM 559 3. Clement Desalle Belgija Kawasaki 447 4. Tim Gajser Slovenija Honda 410 5. Romain Febvre Francija Yamaha 400 6. Gautier Paulin Francija Husqvarna 389 7. Glenn Coldenhoff Nizozemska KTM 329 hitro prešel v ospredje. Ko je prehitel Cairolija, je celo povedel in se v vodstvu zadržal do zadnjih minut dirke, imel je že več kot 6 sekund prednosti. Tako se mu je nasmihala celo prva zmaga v letošnji sezoni, a s tem se ni strinjal Herlings. Ta je najprej opravil s Cairolijem, nato pa je začel lov za vodilnim Gajserjem. Ujeti mu ga je uspelo v zadnjih minutah dirke, nato pa je izkoristil manjšo nepazljivost Tima in ga tudi prehitel. Tim je sicer do konca držal korak s Herlingsom, a je ta ostal zbran in je ohranil dobro sekundo prednosti do konca. V drugi vožnji je Herlings po-vedel takoj na začetku, Gajser pa je znova začel na petem mestu. Makolčan se je hitro prebil do 3. mesta ter nato nekaj časa držal priključek z drugouvrščenim Belgijcem Clementom Desallom, ki je lovil vodilnega Herlingsa. Gajser je v dveh primerih celo poskušal mimo Desalla, a je ta odlično zapiral idealne linije. Proti koncu dirke so vodilni umirili ritem in držali svoja mesta. Gajser je drugo vožnjo končal na suverenem tretjem mestu, Cairoli (muči ga poškodba palca na roki) je za njim na 4. mestu zaostal za sedem sekund. Tim Gajser je v Indoneziji osvojil 2. mesto, kar je izenačitev letošnje najboljše uvrstitve. Zmagovalec je z novim maksimalnim izkupičkom, že osmim v sezoni, postal Nizozemec Herlin-gs. S tem je v seštevku prvenstva znova povečal prednost pred Italijanom Antonijem Cairolijem, ki zaradi poškodovane roke trenutno ne dosega rezultatov, kot bi si jih želel. Tim Gajser je še drugič letos osvojil drugo mesto (prvič v Nemčiji), Desalle je bil skupno tretji. V Indonezijo kot šesti, iz nje kot četrti Francoz Romain Febvre, ki je bil do te dirke v prvenstvu uvrščen pred Gajserjem, je imel obilo težav. Ob odstopu je izgubil precej točk, zato ga je Gajser prehitel v skupnem seštevku prvenstva. V Indonezijo je Gajser odpotoval kot šestouvrščeni v svetovnem prvenstvu, po dveh indonezijskih dirkah pa se vrača domov kot četrti motokrosist v letošnjem svetovnem prvenstvu. Do konca sezone je sicer še sedem dirk. Motokrosisti se vračajo v Evropo, saj jih čez dva tedna čaka dirka svetovnega prvenstva v Loketu, na Češkem. JM, sta Strelstvo • 28. državno prvenstvo 50 m v Gaju pri Pragerskem Velik uspeh strelcev z ormoškega konca V soboto in nedeljo je v Gaju pri Pragerskem potekalo 28. Državno prvenstvo v streljanju z malokali-brskim orožjem s puško in pištolo na 50 m. Vrhunec poletne domače sezone je veliko uspeha prinesel strelcem z Ormoškega, ki so se veselili dveh naslovov državnega prvaka in ob tem osvojili še troje odličij. Dodatno težo uspehom pa daje okoliščina zahtevnih vetrovnih pogojev, ki so krojili nastope najboljših slovenskih strelcev. Venta v četrto vendarle do zlata V kvalifikacijah s pištolo na 50 m je Ormožan Kevin Venta po treh zaporednih naslovih državnega podprvaka stopil še korak višje in osvojil svoj prvi naslov državnega prvaka v tej do leta 2017 še olimpijski disciplini, ki mu je prinesla največ uspeha na mednarodni ravni. Venta je bil suvereno najboljši in je lanskega prvaka Blaža Kunška iz Sevnice premagal za 10 krogov. Bronastega odličja se je veselil miklavški strelec Boštjan Simonič, sicer štirikratni državni prvak. Ta je zadnje odličje osvojil leta 2011, od leta 2002 pa si je priboril že osmo odličje na DP v tej disciplini. Simon Simonič, dvakratni državni prvak iz Juršincev, je po lanskem bronu tokrat s 521 krogi osvojil sedmo mesto. Miklavž dva kroga za naslovom ... Grosupeljčani so osvojili ekipni naslov državnih prvakov in ga speljali miklavškim strelcem s pičlo razliko dveh krogov. Ekipnega uspeha z bronastim odličjem so se veselili tudi juršinski strelci, ki pa so nastopali oslabljeni brez Ludvika Pšajda. Če bi Pšajd nastopil, bi se jim nasmihal ekipni naslov državnih prvakov ... Kuharičeva zmagala, Vernikovi bron Druga odlična ormoška strelka Urška Kuharic (613,0) se je v le- žečem položaju s puško veselila svojega drugega naslova državne prvakinje in ponovila svoj uspeh iz leta 2016, ko je slavila pred Petro Vernik. Slednja pa je kot dvakratna državna prvakinja v tej disciplini osvojila skupno že deveto odlič-je, tokrat bronasto (601,9). Živa Dvoršak, dvakratna olimpijka in državna prvakinja leže, je osvojila srebro (606,1). Le sedem desetink kroga pa je do brona zmanjkalo ormoški strelki Tovarne sladkorja Vesni Mele (601,2), ki je prehitela mlado Grosupeljčanko Klavdijo Jerovšek (592,9). Dvoršakova je bila uspešnejša v trojnem položaju, kjer se je s 1167 krogi veselila svoje pete lovorike najboljše v državi. Urška Kuharič, najboljša v letu 2016, pa je dopolnila svojo zbirko odličij na 50 m in s 1155 krogi osvojila naslov državne podprvakinje, kar je njeno peto zaporedno odličje v tej disciplini. Bron je pripadel Jerov-škovi, Petra Vernik je s 1093 krogi osvojila peto mesto. Novinka na 50 m strelišču in aktualna državna prvakinja z zračno puško, mlada Ormožanka Nuša Žnidarič, pa je po tehničnih težavah z orožjem streljanje prisilno zaključila v tretji seriji klečečega položaja in osvojila šesto mesto. Med člani se je v ležečem položaju med najboljših osem strelcev uvrstil glavni ormoški trener Sti-ven Vočanec (604,0) in pokazal, da se še vedno odlično znajde na strelišču tudi kot tekmovalec. Šestnajsti naslov državnega prvaka je osvojil Rajmond Debevec (619,5) pred Robertom Markojo in Dušanom Ziškom, kar je udarna slovenska zasedba s puško velikega kalibra na 300 m. Ormožani Kovinarja pa so se veselili bronastega ekipnega odličja, ki so si ga srečno s prednostjo 1,3 kroga priborili pred ekipo iz Preddvora. Markoja je postal novi državni prvak v trojnem položaju, ko je favoriziranega Debevca ugnal za 12 krogov in osvojil svoj peti naslov najboljšega v državi. Med Ormožani je bil najboljši Tadej Horvat, ki je v zahtevni disciplini »t. i. olimpijskega maratona« osvojil šesto mesto s 1096 krogi. Foto: Strelska zveza Slovenije Mlada Ormožanka Urška Kuharič ima zelo dober občutek za streljanje, saj je v ležečem položaju osvojila svoj drugi naslov državne prvakinje, v trojnem položaju pa je uspeh dopolnila še z naslovom državne podprvakinje. Foto: Strelska zveza Slovenije Ormožan Kevin Venta se je po treh zaporednih lovorikah državnega podprvaka veselil še najžlahtnejšega odličja. Uspeh strelcev z Ormoškega je dopolnil Boštjan Simonič z bronom. Rezultati: člani pištola 50 m: 1. Kevin Venta, KOR 2. Blaž Kunšek, MSE 3. Boštjan Simonič, JKM 4. Peter Tkalec, DPR 7. Simon Simonič, JUR 9. Nenad Vignjevic, KOR 12. Mirko Moleh, JUR 13. Aleksander Ciglarič, JKM 14. Miran Miholič, JKM 16. Simon Simonič, JKM 20. Uroš Mohorko, KID 21. Niko Pšajd, JUR 23. Jurček Lamot, KID 25. David Kekec, JUR 26. Miran Bukšek, KID Ekipno člani pištola: 1. SD Grosuplje 2. SD Jožeta Kerenčiča Miklavž 3. SD Juršinci 4. SD Olimpija 5. SD Kidričevo 548 538 526 523 Članice trojni položaj: 1. Živa Dvoršak, OLI 1167 2. Urška Kuharič, KOR 1155 3. Klavdija Jerovšek, GRO 1135 4. Lia Lazar, IXP 1116 5. Petra Vernik, KOR 1093 6. Nuša Žnidarič, KOR 181 521 518 Članice leže: 513 1. Urška Kuharič, KOR 613,0 512 2. Živa Dvoršak, OLI 606,1 511 3. Petra Vernik, KOR 601,9 503 4. Lia Lazar, CER 601,8 478 5. Vesna Mele, TSO 601,2 477 7. Barbara Muhič, TSO 587,0 473 8. Nuša Žnidarič, KOR 560,1 448 10. Marta R. Tetičkovič, TSO 536,7 436 Člani trojni položaj: 1. Robert Markoja, ŠKT 1169 1551 2. Rajmond Debevec, OLI 1157 1549 3. Erik Kandare, CER 1142 1482 6. Tadej Horvat, KOR 1096 1418 7. Žan Tomažič, KOR 1051 1387 8. Matija Ambrož, TSO 1010 Mladi Kidričan državni podprvak Med pionirji s serijsko zračno puško se je velikega uspeha s srebrnim odličjem v ležečem položa- Člani leže: 1. Rajmond Debevec, OLI 2. Robert Markoja, ŠKT 3. Dušan Ziško, KFT 7. Stiven Vočanec, KOR 22. Tadej Horvat, KOR 25. Matija Ambrož, TSO 26. Igor Ranfl, TSO Ekipno člani leže: 1. SD Štefana Kovača Turnišče 2. SD Olimpija 3. SD Kovinar Ormož Mladinci pištola: 1. Anže Gmajnič, BRE 2. Matija Demšar, LŽE 3. Rok Ruparčič, MKR 6. Žan Bogša, JKM Mladinci leže: I. Patrik Jakopiček, 1PB 7. Ivo Cicmanovič Zimet, KID II. Tilen Vuk, KID ju razveselil mladi kidričevski strelec Alex Kaučevič in za državnim prvakom, Timotejem Plahutom iz Murske Sobote, zaostal le za tri kroge. Simeon Gonc Mladinci trojni položaj: 619,5 1. Patrik Jakopiček, 1PB 1095 613,8 5. Ivo Cicmanovič Zimet, KID 1055 611,0 Mladinke leže: 604.0 585,4 569.1 1. Katarina Fevžer, SKO 607,8 2. Nuša Špindler, MLJ 596,2 3. Rebeka Slak, GRO 593,5 560,1 4. Suzana Lukic, TRZ 591,7 5. Urška Hrašovec,IPB 565,3 1816,3 Mladinke trojni položaj: 1797,5 1. Katarina Fevžer, SKO 1122 1778,6 2. Alja Bračun, OLI 1099 3. Nuša Špindler, MLJ 1095 499 4. Urška Hrašovec,IPB 1080 5. Antonija Kosi, MLJ 1078 488 6. Rebeka Slak, GRO 1077 488 7. Brina Stajnko, MLJ 1042 460 Pionirji leže: 1. Timotej Plahut, MSO 252 600,3 2. Alex Kaučevič, KID 249 583,5 3. Anton Korbar, TJK 248 542,8 8. Blaž Bogdan, KID 224 torek • 10. julija 2018 Šport, šport mladih Štajerski IT Športno plezanje • Svetovni pokal Plezalci začeli sezono tudi v težavnosti V Villarsu se je začela sezona svetovnega pokala v težavnostnem plezanju. Na startu kvalifikacij je bilo 12 slovenskih športnih plezalcev in plezalk. Slovenska ekipa je bila med številčnejšimi udeleženkami uvodne tekme in med glavnimi favoriti, saj je imela v svojih vrstah kar tri nekdanje zmagovalce skupnega seštevka, Janjo Garnbret, Mino Markovič in Domna Škofica. Skupno je bilo v težavnosti in hitrosti kar 356 prijavljenih tekmovalk in tekmovalcev iz 29 držav, slovenske tekmovalce pa so vodili selektor Gorazd Hren ter trenerja Luka Fonda in Urh Čehovin. Janja Garnbret je obrambo skupne zmage v svetovnem pokalu v težavnosti začela na najboljši možni način, s prepričljivo zmago. V finale je napredovala z najboljšim dosežkom polfinala, v kvalifikaci- Twirling • TK Sašo Mina Markovič Mina Markovič je bila skupna zmagovalka seštevka težavnosti v sezonah 2011, 2012 in 2015, lansko sezono je končala na skupno 6. mestu. jah pa je bila tretja. V finalu je bila najbolj prepričljiva izmed vseh finalistk, splezala je najvišje, padla pa povsem pri koncu smeri (44+), ko ni zadržala zadnjega oprimka na vrhu. Drugo mesto je osvojila Avstrijka Jessica Pilz (42), tretje pa Korejka Jain Kim (41+). Ptujčanka Mina Markovič je slovenske nastope v ženski konkurenci sklenila na 19. mestu med 64 tekmovalkami. Kvalifikacije je uspešno prestala, v polfinalu pa je med 27 tekmovalkami padla na 29. oprimku (29+). Za uvrstitev v ^■pPSKO PRVENSTVO iCUmbrm, f PLE¿/\NJU A mf Q Tenis • TK Terme Ptuj M Maja v Nemčiji dvakrat do polfinala Foto: Manca Cujež Jernej Kruder, Janja Garnbret, Mina Markovič in Katja Kadič finale je bilo potrebno splezati do 35+ ••• Izmed slovenskih tekmovalcev je bil edini finalist ob Garnbretovi Domen Škofic, osvojil je končno 7. mesto. Enaka zasedba slovenskih tekmovalcev kot v Villarsu bo nastopila tudi na drugi tekmi, ki bo 12. in 13. julija v Chamonixu. Septembra tekmovalce čaka še vrhunec sezone, svetovno prvenstvo v športnem plezanju, v težavnosti, balvanih in hitrosti, ki bo v Innsbrucku. Domači vrhunec sezone bo 29. in 30. septembra, ko bo Kranj gostil karavano svetovnega pokala. Tokrat kranjska tekma ne bo tudi sklepna. Finale sezone bo 28. oktobra v Xiamenu na Kitajskem. JM, sta Maja Makorič (TK Terme Ptuj) Na Irskem do neponovljivega uspeha Od 29. junija do 1. julija je v Dublinu na Irskem potekal Evropski klubski pokal (E.F.B.T.) v twir-lingu, ki se ga je udeležil tudi Twirling klub Sašo Slovenska Bistrica. Dosegel je izreden uspeh, saj je postal evropski klubski prvak! Klub domuje v Slovenski Bistrici, zanj pa nastopajo tekmovalke iz širšega območja. Nekaj besed o samem klubu je povedal trener Sašo Koprivnik: »V klubu imamo približno 30 članov, stari so od 6 do 25 let. Delujemo in treniramo v Slovenski Bistrici, naš dom pa je sedaj športna dvorana Slovenska Bistrica. Na začetku smo delali v kulturnih domih, tudi v kakšnih majhnih razredih in prostorih, sedaj pa smo vendarle prišli v primerno dvorano za ta dvoranski šport, pri katerem je zelo pomemben vidik primerna višina stropa -za normalno izvajanje elementov potrebujemo namreč 9 ali 10 metrov višine.« Kako pa potekajo sama tekmovanja v Sloveniji in kako ste se vi uvrstili na evropsko tekmovanje? TK Sašo so na tekmovanju v Dublinu zastopale: Iva Bračič, Nežka Červan, Eva Mlaker Sambolec, Leja Gor-jup, Asja Lamberger Al Kha-tib, Sanja Kmetec, Živa Srše, Neža Platovnjak, Ajda Platov-njak, Nika Vetrih in Maruša Ledinek. S. Koprivnik: »Na začetku leta imamo na državnem nivoju najprej kvalifikacije, polfinale v tehničnih in prostih disciplinah, aprila pa se zgodi veliko državno finale. Maja ali v začetku junija je na vrsti odprto prvenstvo Slovenije, za finale sezone pa konec junija ali v začetku julija evropski pokal ali evropsko prvenstvo.« Sami ste stopnjevali uspehe vso do Dublina, kjer ste presegli vsa pričakovanja. S. Koprivnik: »Ko govorimo o naših tekmovalcih, moram takoj povedati, da je to za nas verjetno neponovljiva sezona. Že po uspe- Twirling O twirlingu smo na straneh Štajerskega tednika že pisali, Sašo Koprivnik pa je vendarle nanizal nekaj osnovnih značilnosti tega razgibanega športa. »Pri twirlingu se prepletajo gimnastika, akrobatika, ples in rekvizit - palica. Izredno pomembno je razgibavanje, priprava telesa na treniranje. Poudarek je še na fizični pripravljenost in psihološki vzdržljivosti, delamo vaje s palico, velik poudarek dajemo tudi koreografijam - gre za res široko paleto vadb. Veliko delamo tudi na motoriki, sam celo menim, da je glede tega premalo narejenega v šolah. Med starejšimi in mlajšimi ni velikih razlik v sami vadbi, morda le v sami intenzivnosti. Čeprav gre za zelo zahteven šport, zagotovo precej več, kot zgleda na prvi pogled, ga imajo mladi presenetljivo radi.« hih na kvalifikacijah in kasneje v finalu državnega tekmovanja sem dejal, da se pod takšno sezono takoj podpišem. Potem je prišlo še mednarodno tekmovanje Slovenija Open, kjer so se naši uspehi še nadgradili, pa to še vedno ni bilo vse! Sledil je namreč evropski klubski pokal na Irskem. Vsi, ki smo bili v tej ekipi, pa tudi vsi, ki so na nas čakali doma in stiskali pesti, nismo upali niti sanjati o takšnih rezultatih. Res ne vem, ali 16-letna Maja Makorič je obetavna članica TK Terme Ptuj, ki je pred tedni v Italiji zabeležila prvo profesionalno zmago v glavnem turnirju katerega od turnirjev serije futures z nagradnim skladom 15.000 dolarjev. Pretekli teden se je znova merila s tekmicami v svoji starostni skupini, med mladinkami. To se je dogajalo v Nemčiji, v kraju Bruchköbel v bližini Frankfurta na Ma-ini, kjer je potekal turnir 4. ranga. V glavnem turnirju se je merilo 64 deklet, Maja pa je bila med njimi 5. nosilka, saj na mladinski ITF-lestvi-ci zaseda 366. mesto. Maja je v osrednji Nemčiji zabeležila štiri posamične zmage, daleč najodmevnejša pa je bila četrtfinalna proti 2. nosilki, Katarini Kuzmovi. Vrstnica iz Slovaške je 288. mladinka sveta, izenačen dvoboj pa je v treh nizih na koncu pripadel postavni Primorki, ki že nekaj let trenira na Ptuju in nastopa za tukajšnji klub. Na pogled se je zdel pol-finalni dvoboj proti 3. nosilki, domačinki Mari Guth lažji, a je bila Nemka vseeno boljša in je ustavila Majo. Uspešna ekipa TK Sašo, ki se je okitila z naslovom evropskega klubskega prvaka. V ospredju levo je Eva Mlaker Sambolec iz Cirkovc, najuspešnejša tekmovalka tekmovanja, desno pa trener Sašo Koprivnik. nam je še kaj ostalo za naslednja leta (smeh).« Kako je potekalo tekmovanje? S. Koprivnik: »Tekmovanje je bilo sestavljeno iz treh tekmovalnih dni - kvalifikacije, polfinale in finale. Skupno smo na koncu v vseh disciplinah osvojili tri zlate, tri srebrne in eno bronasto medaljo. Posebej v nedeljo, ko je bilo zaradi finalnih nastopov precej živčnosti med vsemi, smo bili še toliko bolj presenečeni, ko so nam vsi individualni uspehi prinesli še moštveni naslov. To je bil za nas res velik šok - seveda v pozitivnem smislu. Prvič se je zgodilo, da domača ekipa ni osvojila tega naslova - in to je uspelo nam, Slovencem. Več res ne gre. Celotna ekipa je na Irskem štela 26 članov, od tega je bilo 15 tekmovalcev. Izstopala je Eva Mlakar Sambolec, 11-letna tekmo- - Rezultati tekmovalk TK Sašo na Irskem: Eva Mlaker Sambolec: 1. mesto mlajše mladinke, 1. mesto mlajše mladinke pari, 1. mesto mladinke ekipno, 2. mesto mlajše mladinke ekipno; Leja Gorjup: 3. mesto mlajše mladinke, 1. mesto mlajše mladinke pari, 1. mesto mladinke ekipno, 2. mesto mlajše mladinke ekipno; Asja Lamberger Al Khatib: 6. mesto mlajše mladinke, 2. mesto mlajše mladinke pari, 2. mesto mlajše mladinke ekipno; Sanja Kmetec: 9. mesto mlajše mladinke, 2. mesto mlajše mladinke pari, 2. mesto mlajše mladinke ekipno; Nika Vetrih: 6. mesto mladinke, 2. mesto mladinke pari, 1. mesto mladinke ekipno; Maruša Ledinek: 5. mesto mladinke, 2. mesto mladinke pari, 1. mesto mladinke ekipno; Iva Bračič: 5. mesto članice, 4. mesto članice pari; Nezka Červan: 4. mesto članice pari; Živa Srše: 6. mesto članice pari, 1. mesto mladinke ekipno; Neža Platovnjak: 6. mesto članice pari, 1. mesto mladinke ekipno; Ajda Platovnjak: 8. mesto mladinke, 2. mesto mlajše mladinke ekipno. Mladinski ITF-turnir HEAD Cup Bruchköbel (Nemčija), rezultati, posameznice: 3. krog: Makorič (5.) -Sommer (Nemčija) 6:1, 6:1; četrtfinale: Makorič (5.) - Kuzmova (Slovaška, 2.) 7:6(7), 4:6, 6:3; polfinale: Makorič (5.) -Guth (Nemčija, 3.) 3:6, 3:6; finale: Guth (3.) - Modendorf (Nemčija, 10) 6:2, 1:6, 3:4 predaja. Dvojice: 2. krog: Makorič/Lovrič (1.) - Bilon/Stevič (Francija) 6:2, 6:3; četrtfinale: Makorič/Lovrič (1.) - Cooper/Persson (ZDA/ Švedska) 6:2, 6:0; polfinale: Makorič/Lovrič (1.) - Oray/Whitehause (Estonija/Avstralija, 3.) 2:6, 3:6. Makoričeva je zaigrala tudi med dvojicami, kjer sta združili moči s Pio Lavrič. Bili sta 1. nosilki, prebili pa sta se do polfinala. JM ■ / V» V V»| M Kovacic namucil 1. nosilca V Šentjurju je potekal odprti turnir za igralce do 18. leta starosti, udeležil se ga je tudi Žiga Kovačič iz TK Terme Ptuj (letnik 2002). Žiga je za začetek dosegel dve zmagi, izločil je tudi 6. nosilca, dve leti starejšega Jošta Plestenjaka iz ljubljanskega Slovana. Sledil je četrtfinalni dvoboj s 1. nosilcem turnirja, Koprčanom Rokom Komcem. Kovačič ga je lepo namučil, mu odvzel tudi niz, a na koncu vseeno klonil (2:6,7:5,4:6). valka iz Cirkovc, ki je osvojila kar tri zlate in eno srebrno medaljo. Česa takega nobena tekmovalka pri njenih letih še ni dosegla, pa tudi ne verjamem, da je to še kdaj ponovljivo. Posebej vzpodbudna in vesela novica ob omenjenem dosežku je ta, da je velik del tega rezultata klubu priborila mlajša generacija tekmovalk. Ob koncu se zahvaljujem vsem, ki so nam pri tem pomagali na kakršen koli način: staršem, trenerjem, občini Slovenska Bistrica, Zavodu za šport Slovenska Bistrica, Športni zvezi Slovenska Bistrica, KS Pohorskega odreda Slovenska Bistrica ter vsem podpornikom kluba.« Jože Mohorič 18 Štajerski Ljudje in dogodki torek • 10. julija 2018 SKRINJA SLOVENSKIH VIŽ - Ansambel Prisrčniki Prisegajo na kvintetovsko glasbo Ansambel Prisrčniki s sedežem v Spodnji Voličini je nastal zaradi skupne želje po preigravanju slovenske in tuje glasbe. Najbolj jim je pri srcu slovenska narodna glasba, do katere gojijo posebno spoštovanje in jo želijo čim bolje podajati naprej. Ansambel sestavljajo Mihael Taužič (trobenta, bobni), Michael Kirbiš (klarinet, kitara), Tina Vinter (vokal), Danijel Kosi (harmonika, klaviature), Tomaž Marko (kitara) in NejcTežak (bas kitara, bariton). Za ime ansambla so zaslužni vsi člani ansambla, poslušalcem, gledalcem in plesalcem želijo biti kar najbolj "pri srcu". Igrajo vse zvrsti glasbe, kot je za današnje zabave potrebno. Doslej so posneli dve lastni skladbi z naslovom Če hočeš me dobit in Muzika domača, s katerima so se predstavili širši javnosti na festivalih v Steverjanu in Graška gora. Sodelujejo z znanimi avtorji glasbe in besedil, kot Vero Soline in Damjanom Pasari-čem. Kot avtor pa se pojavlja tudi član njihovega ansambla Michael Kirbiš. Repertoar sestavljajo na podlagi predhodnih dogovorov in želja vseh članov. Zaradi pomanjkanja lastnih skladb, zgoščenke še nimajo, obljubljajo pa, da bo izšla kmalu. Nastopajo povsod, kamor jih povabijo, na veselicah, porokah, različnih praznovanjih, družabnih srečanjih in drugih priložnostih. Četudi je na slovenski narodno-za-bavni sceni trenutno velika gneča, tudi velika izbira uspešnih glasbenih skupin, Prisrčniki menijo, da še vedno premalo cenimo našo slovensko narodno glasbo, ki nas je vse skupaj na ramenih naših glasbenih velikanov ponesla v svet. Glasba v zasedbi kvintetov pa je zadnji čas kar malo potihnila, tudi zato se sami še toliko bolj trudijo, da bi bili kar najuspešnejši pri širjenju in kakovostnem izvajanju tovrstne glasbe. Festivalske izkušnje že imajo, lani so se uspešno predstavili na dveh festivalih. Letos bodo prvič nastopili na najstarejšem festivalu naro-dno-zabavne glasbe konec avgusta na Ptuju. To ne bo edini festival, na katerem bodo letos sodelovali, v rokavu imajo še nekaj adutov. „Vse-kakor je za ansamble pomembno, da se udeležujejo festivalov, saj nastop na festivalu ni enak nastopu na veselici. Toliko motivacije in navdiha za glasbo, kot ga dobiš ob koncu uspešnega nastopa na festivalu, dobiš le malo kje. Kot vsak ansambel tudi mi strmimo k temu, da bi nam z glasbo uspelo. Predvsem pa si želimo čim več uspešnih nastopov, s katerimi želimo osvojiti srca ljudi in tako upravičiti naše ime," sklenejo Prisrčniki. MG m m. uk£ ORFEJCKOVA LESTVICA DVA X TRI ZABAVNA 1. MANEKENI -Ti verjemi samo meni 2. VVERNER in REBEKA DREMEU - Pss Pss 3. HARMONK 'N' ROL - Kaj bi se sekiral NARODNA 1. Ans. ZADETEK - Si čisto znorela 2. HOZENTREGARJI - Maja dohtarca 3. Ans. DVEH DOLIN - Polonc na Seuška rine ........... NARODNA Glasujem za:_ ZABAVNA Glasujem za:_ Ime in priimek: Naslov: Tel. številka:_ Glasujete lako tudi na: fj Luka Pepi Glasovnico pošljite na dopisnici na naslov: Mega Marketing d.o.o., p.p.13, 2288 Hajdina Iz naše preteklosti - Pisalo se je lelo 2011 - drugi del Na god zavetnikov sv. Petra in Pavla so posvetili minoritsko cerkev sv. Petra in Pavla, ki je zrasla na ruševinah zgodovine. Hajdin-ski svetniki želijo izvedeti, kdo je kriv, da se je letošnji razpis za vaška središča zaprl prej, kot so imeli pripravljeno dokumentacijo. V Termah Ptuj je pričel obratovati največji slovenski tobogan, največja letošnja investicija Save, d. d., ki je speljan s 15-metrske-ga večnadstropnega stolpa, dolg 170 m in sestavljen iz treh nivojev. Športni park Spuhlja, ki se bo razprostiral na območju enega hektara in šest arov, je še ena od nedokončanih investicij v okviru pogodbe za Gajke iz leta 2002, ki sta jo dogovorili MO Ptuj in takratna ČS Jezero zato, da so krajani Spuhlje dovolili izgradnjo CERO Gajke na svojem območju. Dela prve faze, ki zajema postavitev objekta, ki ima 750 m2 pokritih površin, asfaltni plato, igrišče za odbojko na mivki in umetni hrib za sankanje, so v polnem teku. Prvih 460 metrov Slovens-kogoriške ceste je zgrajenih, nadaljevanje del v smeri proti Ptuju, od El dara do križišča za Žabjak, kjer je trasa tudi zemljiško čista, pa visi v zraku. PGD Tržec je ob svoji 80-letnici svečano odprlo nove garaže, gereški gasilci so svojo 80-letnico proslavili z novim vozilom za prevoz moštva. PGD Slovenja vas pa je svoj 40. rojstni dan proslavilo z novimi garažami in novo podobo doma. 75 let pa je staro PGD Formin. Še letos naj bi začeli graditi novo športno dvorano za EPK 2013 Obnovljeno Mestno gledališče Ptuj je bilo izločeno iz stečajne mase Gradisa - GP Gradnje Ptuj. Plačevanje lizinga pri Hypu Lea-singu pa je prevzela MO Ptuj, ki je tudi ustanoviteljica MG Ptuj. Sanacija ptujske bolnišnice poteka prepočasi, še vedno mesečno v povprečju ustvarijo 100.000 evrov izgube. Na svetu zavoda se vse pogosteje sprašujejo, ali zaposleni v rednem delovnem času naredijo premalo. Na pomožnem nogometnem igrišču na Mestnem stadionu na Ptuju naj bi še letos oz. najpozneje spomladi 2012 začeli graditi novo športno dvorano za potrebe Evropskega košarkarskega prvenstva. V OŠ Hajdina potrebujejo dodatne prostore za izvajanje osnovnošolskih dejavnosti, država jim za zdaj ni prisluhnila. Občina Podlehnik je podpisala pogodbo za izgradnjo kanalizacije in čistilne naprave. V okviru Festivala Art Ptuj 2011, ki ga sestavljata 3. glasbeni festival Arsana in 9. festivala sodobne umetnosti Art Stays, ki Plaža na ptujskem morju že obratuje % Na Ranci - ptujskem morju, ki vse bolj živi športno in rekreativno, je bilo v letošnjem poletju zelo živahno. Obratovala je tudi že plaža z ležalniki in tuši. Ko bo jezerska voda v II. kategoriji, kar naj bi se zgodilo v nekaj letih, pa bodo na svoj račun prišli tudi kopalci. Redno je vozila tudi Čigra, s postankoma pri gostilni Ribič in Termah Ptuj. ^ ig Foto: Črtomir Goznik V Termah Ptuj je začel obratovati največji slovenski tobogan. pa ga pestijo velike finančne težave, celo naj bi bil tik pred bankrotom, se je skupaj zvrstilo čez 100 umetniških dogodkov z umetniki iz vseh vetrov. Usoda starega vaškega doma v Gorišnici, ki je že leta prazen, je zapečatena, rušil se bo, na njegovem mestu pa naj bi zrasel sodoben poslovno-stano-vanjski objekt. V občini Hajdina oz. naseljih Slovenja vas in Haj-doše so za reševanje problemov ob širitvi kanala imenovali dve pogajalski skupini. PGD Loper-šice praznuje 100-letnico delovanja. Novo šolo dr. Ljudevita Pivka bodo zgradili pri Dijaškem domu Ptuj z manj kot 50-odstotno podporo države. Kdaj se bo gradnja pričela, v tem trenutku ni znano. Gradnja novega medgeneracij-skega centra v središču Juršincev dobro napreduje. Usoda podjetja Nizke gradnje še nedorečena, delavci ostajajo na čakanju. Še naprej pa zaradi smradu buri duhove centralna čistilna naprava Ptuj, ki ostaja nedokončana. Zlato plaketo MO Ptuj je ob 16. prazniku MO Ptuj prejel boksar Dejan Zavec. Letošnja revizija poslovanja Doma upokojencev Ptuj je vendarle ugotovila nekatere nepravilnosti. Med drugim naj bi stanovalcem nezakonito zaračunavali dodatek za dodatne storitve in opremo. Ministrstvo je določilo, da se neupravičeno zaračunane dodatke stanovalcem vrne, a v Domu pravijo, da se bodo na revizijsko poročilo pritožili in da vračil ne bo. V Podlehniku so podpisali pogodbo s kar štirimi samostojnimi izvajalci posameznih sklopov del za izgradnjo novega vrtca. V Vitomarcih so pričeli z obnovo dvorane. V Repišču (občina Videm) so odprli tri km dolg odsek ceste, ki povezuje naselji Repišče in Soviče. V okviru praznika občine Zavrč pa so odprli dobrih 2000 m dolg odsek ceste Borak-Hrže-njak, ki povezuje obmejno naselje Goričak s sosednjo Hrvaško in je stala 342.889 evrov. Po ponovni vključitvi v mrežo hostlov ima ptujski mladinski hotel Kurent vedno več gostov, iz mednarodne mreže youth hostlov je izstopil leta 2007. Na 42. festivalu narodno-zabavne glasbe so slavili Akordi, postali so trikratni zmagovalci Ptuja. Zaradi stečajnega postopka, ki je bil uveden za GP Konstruktor VGR Ma- ribor, so se ustavila dela tudi na gradbišču kulturno-poslovnega centra Majšperk Prva faza novega arheološkega muzeja že leta 2013 Projekt kongresno-kulturne dvorane v dominikanskem samostanu je zamišljen kot projekt oživljanja starega mestnega jedra, kot osrednji investicijski del projekta Evropske prestolnice kulture 2012 - Ptuj partner. Dela je pridobilo avstrijsko gradbeno podjetje Strabag kot najugodnejši ponudnik. Ob podpisu pogodbe za obnovo dominikanskega samostana v prvi fazi v vrednosti treh milijonov in 76 tisoč evrov, so poudarili, da gre za projekt, ki spominja na ptujsko trojko. Praznjenje prostorov stavbe nekdanje uprave Kmetijskega kombinata Ptuj poteka po dogovoru, zato je bilo te dni na njenem dvorišču mogoče videti tudi ogromne sode, ki jih je dosedanja lastnica stavbe Perutnina Ptuj prodala Termam Ptuj. Za lastne potrebe so obdržali le največjega, prostornine 40.410 litrov, ki je drugi največji sod v Sloveniji. Prva faza novega arheološkega muzeja Ptuj pa naj bi bila dokončana do poletja 2013. Uredili ga bodo na lokaciji kompleksa nekdanje uprave KK Ptuj. V Ormožu so svečano odprli grajsko pristavo, ki je pridobitev za vso regijo. Za poplačilo računov izgradnje novega vaško-gasilskega doma na Polenšaku je občina Dornava najela kratkoročni kredit. V nekdanji grajski konjušnici naj bi do začetka EPK uredili razstavišče pustnih mask. Dosedanji direktor Komunalnega podjetja Ptuj Jože Cvetko ne nepreklicno odstopil, a ostaja v podjetju, „ki da ga zapušča v dobri kondiciji". Župan občine Videm pri Ptuju Friderik Bračič je dosedanjo direktorico občinske uprave Darinko Ratajc predčasno razrešil z njene funkcije zaradi porušenega zaupanja. V občini Trnovska vas so nadvse ponosni na novo večnamensko dvorano, ki so jo v uporabo predali ob 13. občinskem prazniku. Stala jih je 700.000 evrov. Kabinet ptujskega župana že dela. Novi direktor občinske uprave je postal Janko Širec, vodja kabineta pa Stanko Glažar. Trinajsti princ ptujskega karnevala je postal Vlado Hvalec, četrta ptujska vinska kraljica pa Monika Rebernišek. Novi žetalski vrtec bodo uradno odprli 1. januarja 2012. 28. novembra so na Ptuju svečano odprli novo enoto vrtca, poimenovano Podlesek. S to investicijo je to okolje prvič po 40 letih dobil namensko zgrajene jaslične kapacitete. Še dve dekleti s Ptujskega sta se okronali z lepotnimi lentami: Nastja Breg je postala mis Alpe Adria International 2011, Nuša Horvat pa kraljica kazina Bernardin 2011. Na Ptuju je zasedala Akademija EPK 2012. Prvič se je zgodilo, da je srečanje akademikov potekalo zunaj Maribora, ki je sicer nosilec projekta EPK. Enaindvajsetega decembra je odstopil direktor ptujske bolnišnice Robert Čeh, „ker je svoje kot direktor naredil!".Začasno vodenje je prevzela Mirjana Buš-ljeta. Z mesta župana občine De-strnik pa se je po več kot 18 letih vodenja občine poslovil Franc Pukšič zaradi nezdružljivosti županske in poslanske funkcije. Pripravila: MG torek • 10. julija 2018 Nasveti Kaj bomo danes jedli Štajerski 19 Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko TOREK SREDA ČETRTEK PETEK SOBOTA ^¿nJ NEDELJA PONEDELJEK pečenice v paprikini špageti, milanska kumarična omaka s prežganka, ocvrt cvetačna kremna kostna juha z rezanci, korenčkova kremna omaki, pire krompir, omaka, riban sir, krompirjem v kosih, file osliča, džuveč juha, mesna štruca, nabodala s šunko in si- juha, puranji zrezek v zelena solata, sadne rezine ocvrta posebna riž, sadna solata s naravna omaka, rom na žaru, tatarska čebulni omaki, kruho- malinova krema klobasa, bučkin sladoledom pire krompir, solata, omaka, ocvrt krompir- vi cmoki, paradižniko- zavitek s skuto biskvit ček, pohorska omleta va solata, sadje Pečenice v paprikini omaki Sestavine: (za 2 osebi): 1/2 (rdeče) čebule, 1/2 rdeče paprike, 1/2 rumene paprike, 1/2 jajčevca, 1 par pečenic, 1 žlička moke, 4 stroki česna, 1 (rdeč) feferon, 4 vejice svežega timijana, 1 žlička mlete paprike, sol, poper, olje, 1/2 žličke suhega origana, 0,5 dl rdečega vina, 2 dl zelenjavne jušne osnove, 2 dl paradižnikove kaše, 1 pest sveže špinače, 2 vejici peteršilja. V kozici segrejemo žlico olja in na njem popečemo pečenico. Ko je lepe rjave barve, jo preložimo na krožnik. Na istem olju prepražimo sesekljano čebulo, da se zmehča, a ne obarva. Dodamo na trakove narezane paprike in jajčevec. Ko se paprika zmehča, dodamo sesekljan česen, feferon in timijan ter premešamo. V kozico dodamo še origano in mleto papriko in pražimo 20 sekund. V kozi-co vlijemo vino, premešamo in počakamo, da alkohol izpari in se vino malenkost pokuha. Dodamo žlico moke, premešamo ter dolijemo paradižnikovo kašo in zelenjavno osnovo. Dobro premešamo in zavremo. V vrelo tekočino dodamo pečenico, premešamo in kuhamo še približno 30 minut, da se zelenjava dobro skuha - več časa kuhamo, boljše bo. Po 30 minutah omako popramo, pokusimo in dosolimo, če je treba. V omako umešamo še na rezance narezano špinačo, dobro premešamo, odstavimo z ognja in pokrijemo za 2 minuti, da špinača uvene. Pečenico vzamemo iz omake in jo narežemo na kolute. Sestavine: 300 g listnatega testa, 250 g skute, 1 srednje velika bučka, 3 žlice sladkorja, pol žličke cimeta, ščepec soli, 1 jajce, olje za pekač, nekaj žličk kisle smetane in sladkorja za povrh. Olupljeno bučko naribamo, malo solimo, počakamo, da spusti vodo, in jo ožamemo. Dodamo sladkor in cimet ter skuto in celo razžvrkljano jajce. Dobro premešamo z žlico. Listnato testo na tanko razvaljamo, nanj nadevamo nekaj žlic nadeva in ga enakomerno razmažemo po površini. Nato testo zvijemo z obeh strani in položimo v naoljen pekač. Postopek ponavljamo, dokler ne porabimo vsega nadeva in vsega listnatega testa. Po vrhu testo namažemo z nekaj žličkami kisle smetane in po želji posujemo z žlico sladkorja. Pekač pokrijemo z aluminijasto folijo, ga položimo v pečico, ogreto na 160 °C, in pečemo približno pol ure; nato folijo odstranimo in pečemo še približno 15 minut, da se po vrhu zlato zapeče. Zeleni nasveti Setve in sajenja še niso končani Čeprav smo v drugi polovici poletja, se gredice na vrtu še ne smejo sprazniti. Še veliko lahko posadimo ali posejemo za letos, za zimo ali za prihodnjo pomlad. Mnogi si delajo veliko težav, kaj lahko sledi prejšnji vrtnini, kam je najbolje posejati posamezne vrtnine. Pa zadeva sploh ni tako težavna, pomembno pa je, da poznamo botanične sorodnike med posameznimi vrtninami. Priprava zemlje za naknadne setve v poletju Zemlja je naše osnovno orodje in zelo pomembno je, da z njo primerno ravnamo. Poleg gnojenja je zelo pomembno, da je v poletnem času ne prekopavamo. Mislim, da zdaj že vsi ekološki vrtnarji veste, da je zemlja rodovitna samo, če je živa. V njej živijo številne drob-noživke, nevidne prostim očem, ki pa mrtvo organsko maso spreminjajo v hrano za rastline. Prekopavanja, obračanje zemlje pomeni, da popolnoma na glavo obrnemo celoten mikrobni svet. Tiste, ki ne marajo svetlobe in ne potrebujejo veliko kisika in zato živijo v globljih plasteh, postavimo na svetlo. S tem jih veliko propade. In obratno, tiste, ki žive na svetlem in v zračnem okolju obrnemo v temo, kjer jim ne ustreza. Posebej neugodno je tako preobračanje zemlje poleti. Zato poleti tla pred ponovno setvijo ali sajenjem samo plitvo obdelamo z motiko. Še boljše je prav posebno orodje, ki ima na osi nanizane zvezdice. Le redkokdo ga sploh pozna, kaj šele uporablja. Letos, ko je toliko dežja, je pravi čas in pravilno ravnanje z zemljo še prav posebnega pomena. Premokra je, zbita je in še nepravilna obdelava, ko je premokra - vse to bo povzročilo tudi neposredne težave v pridelavi. Zato bodite potrpežljivi in čakajte na primeren dan, ko zemlja ni premokra za pripravo za novo setev ali sajenje. Če se predhodni kulturi gnoji s polnim odmerkom organskim gnojil, tako kupljenih kakor hlevskim gnojem ali kompostom, gnojenje za jesenske kulture ni vedno potrebno. Letos pa je smiselno, a z zelo nizkimi odmerki. Tudi gnojenje vrtnin, ki že rastejo, letos ni napačno. Kaj še lahko posejemo ali posadimo za letos Do sredine avgusta je še vedno čas za setev letnih solat. Zdaj spet lahko sejete ljubljansko ledenko, ledo, čez teden ali dva pa tudi meh- kolistne sorte solat. Tega bodo veseli tisti, ki imajo radi mehkolistne solate, saj bodo v prijetnem jesenskem vremenu spet lepo uspele. Solate lahko posadimo pod rastline paradižnika. Če želimo namreč obdržati zdrav paradižnik, mu moramo redno odstranjevati zalistnike, med drugim pa je dobro ob vsakem pobiranju odstraniti tudi vse liste, ki sežejo do obranega plodu. V bistvu jih lahko odstranimo takoj, ko opazimo rdečenje plodov v posamezni etaži. To pa se dogaja zdaj. Listov ne trgamo, odrežemo jih s škarjicami ali nožem. Pustimo samo zadnji list pod grozdom plodov. Če smo to naredili, potem je pri zemlji že dovolj zračno Foto: MP Pri prvih znakih pepelaste plesni uporabite pripravek iz preslice ali kalijev karbonat (Vitisan). Posejte novo seme za sadike in dolgo v jesen boste lahko jedli domač pridelek. •J MINERAL" NARAVNA SREDSTVA ZA KREPITEV RASTLIN in svetlo, da lahko posadimo sadike solate ali solato posejemo. Tla rahlo prerahljamo, kar najlažje naredimo z orodjem, ki ima tri zobe. Poleg solate lahko pod paradižnik posejemo še motovileč in/ali špina-čo. Za hitre sveže solate sejemo ves čas tudi različne mešanice rastlin za mlade liste. Ze tri tedne po setvi dobimo okusno, zanimivo solato iz različnih rastlin. Za krompirjem lahko posejemo tudi blitvo Blitva ali mangold je odlična vrtnina, ki jo premalo cenimo. Se-jemo jo lahko praktično od sredine aprila vse do konca avgusta. Ta zadnja setev je namenjena prezimovanju. Paziti je treba, da blitve ne posejemo na gredice, kjer smo gojili rdečo peso ali spomladi špinačo, saj so si te vrtnine med seboj v sorodu. Blitvo lahko sejemo direktno na stalno mesto, v tem času pa je bolje vzgojiti sadike v multiploščah in jih presaditi na gredice, kjer je rasel krompir, predvsem pa nekaj sadik posadite tudi v rastlinjak in na visoke grede, kjer vam bodo listi na voljo skoraj celo zimo. Prezimne vrtnine Motovilec in špinačo sem že omenila. V avgustu in septembru posejana sta namenjena jesenskemu uživanju. Čeprav uvrščamo motovilec med solatnice, ni s solato, endivijo in radičem nič v sorodu in ga lahko sejemo tudi na gredice, kjer so rasle te vrtnine. Pravzaprav za moto-vilec ni ovir, rasel bo dobro za vsemi vrtninami. Gredic za motovilec ne gnojimo. Špinača pa je, kot je že zgoraj napisano, sorodnica blitve (mangolda) in rdeče pese. Zato je seveda ne sejemo na gredice, kjer je v zadnjih treh letih rasla katera izmed omenjenih vrtnin. Zelo dobro bo uspevala na gredicah za nizkim fižolom, grahom, čičeriko, lečo ali dolgo vigno. Tudi korenček in peteršilj sta dobra predhodnika špinače. Vsi, ki vam pepelasta plesen ali kumarna plesen že uničujeta pridelek bučnic in kumar, posejte nove, še je veliko časa, da bodo zdrave in nove rastline uspešno rodile dolgo v jesen. Kot vidite, s sajenjem in setvijo še zdaleč niste zaključili. Gredice še ne smejo ostajati prazne, da našega največjega bogastva - zemlje, ne bo uničevalo vreme, padavine, veter in sonce. Misa Pušenjak 20 Štajerski Ljudje in dogodki torek • 10. julija 2018 Šepetanje valov Fotografije in besedilo: Mateja Toplak Viski, dude in kilt (13) Marsikdo me vpraša, ali se delo na ladji »splača«. Iskreno povedano - ne vem. Prvih nekaj mesecev, ko je človeku še vse novo, se mu morda zazdi, daje v zameno za malenkost hitrejšo rast stanja na bančnem računu vredno stisniti zobe. Ob hitrem tempu človek pridobi ogromno izkušenj in znanj, počasi začne razumevati številne svetovne jezike, da sploh ne omenjam eksotičnih destinacij, ki jih je mogoče spoznati na poti! Če zanemarim občutek ujetosti in izgubo stika z ritmom kopenskega sveta, ostane samo ena stvar, zaradi katere zadnje čase pogosteje premerim prašne kovčke pod posteljo. Podjetje, ki je orientirano samo na dobiček, hitro okuži še svoje zaposlene - v čistem kapitalizmu tako humanost postaja prej izjema kot pravilo. Nasprotje delovni ihti na ladji, kraj, kjer se lahko umiriš in napolniš z energijo, predstavlja gostoljubna Škotska. Prijazni domačini kar ne nehajo klepetati - nasmeh in pomoč ponudijo vsakemu izgubljenemu popotniku. Sproščeni in veseli, še posebej na podeželju, kjer je celo nevljudno, če si ne vzameš časa za kratek klepet s prodajalcem sadja, poštarjem ali bežnim znancem. Škotska je ena od štirih držav, ki sestavljajo Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske. Zavzema približno tretjino Britanskega otočja, k ozemlju pa spada še skoraj osemsto otokov, ki so posejani okoli države, od katerih jih je poseljenih le kakšnih sto trideset. Dežela šteje nekaj več kot pet milijonov prebivalcev, ki poleg angleščine govorijo še stari keltski jezik, škotsko geltščino. Poleg značilne izgo-varjave, slovnice in posebnih izrazov ima škotska angleščina izrazit, včasih celo težko razumljiv besednjak. Moški v kiltu igra na dude, škotski tradicionalni inštrument. Kilt je moško krilo, del škotske narodne noše, ki je narejeno iz volnenega blaga, imenovanega tartan, in slovi po raznobarvnih karirastih vzorcih. (Invergordon, Škotska) Pravljični grad Dunrobin, ki leži le nekaj deset milj od skrivnostnega jezera LochNess, velja za enega najlepših gradov na svetu. (Golspie, Škotska) »Dobrodošla na Škotskem!« se nasmeji zajetna gospa, ko mi pod nos pomoli pladenj z majhni kozarčki, za katere predvidevam, da so napolnjeni z alkoholno pijačo. »Viski?« se začudim, saj je ob tako zgodnji uri, ko ulice še niso poplavljene z ladijskimi turisti, ponudba dokaj nenavadna. »Ne, ne viski - to je škotski viski!« prepričljivo poudari. Lokalna trgovinica leži v središču deževnega Kirkwalla, največjega mesta otočja Orkney, ki leži na skrajnem severu Škotske. Napis pred barvito prodajalno vabi ladijske turiste na pokušino tradicionalne škotske pijače, ponuja pa tudi številne lokalne pridelke in avtohtone izdelke. A trgovina ni edina, pred nekaterimi restavracijami lastniki zraven plakata naše ladje, ki so ga verjetno natisnili s spleta, dopišejo še lepa sporočila. Zdi se, da je za mestece z nekaj več kot devet tisoč prebivalci, dan, ko ga obišče križarka, skorajda praznik. Ker je na otoku izjemno malo avtomobilov, še strahu, da bi vas kdo povozil, če bi skrnili preveč viskija, skorajda ni. Škotska je bogata z gradovi, muzeji na prostem, znana pa tudi po svoji divji neokrnjeni naravi. Čeprav je vreme pogosto muhasto in hitro spremenljivo, je preprosta pelerina dovolj, da je raziskovanje pokrajine še zmeraj prijetno. Na vsakem koraku je vidno, da Škoti izjemno spoštujejo svojo tradicijo. Še mladi se ob svečanih dogodkih radi oblečejo v kilt. Pomemben vidik narodne kulture pa predstavlja tradicionalna glasba, predvsem znan pihalni inštrument - dude. To je eno izmed najstarejših glasbil na svetu, in čeprav so dude v Evropi zelo razširjeno glasbilo, ob njihovih zvokih po navadi najprej pomislimo prav na Škotsko. Na odprti palubi se zbere gruča ljudi, ki jo privabi energična melodija. Množica na pomolu koraka proti velikanski ladji. Iz majhnih pikic se naslikajo moški v svoji značilni noši, ki ob igranju na dude pričarajo čudovito, a prav neobičajno slovo. Namesto Time to Say Goodbye, ki se po navadi razširja iz zvočnikov, je tokrat škotska melodija tista, ki nas ob sončnem zahodu popelje nazaj na širno morje. Otroci mahajo v pozdrav, ptice krožijo nad palubo in po licu mi spolzi solza sreče. Ja, delo na ladji se definitivno splača, pomislim, ko ljubi Škotski pomaham v pozdrav. ALEATORIKA - način skladanja, JACOPO, Peri - italijanski skladatelj, ki je pogosto imenovan za izumitelja opere, MSTA - pritok Ilmen-skega jezera, SILJ - rastlina z belimi cveti v češuljah, ŠEVIOT - dolga, groba volna angleških ovc Kirkwall je postal priljubljeno pristanišče za križarke, kar je pripomoglo k blaginji mesta in razvoju trgovin z lokalnimi izdelki za turiste. (Kirkwall, Škotska) KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Eva Milošič, Monika Levanič, Mojca Vtič Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič Grafični oblikovalec: Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Karmen Grnjak (02) 749-34-30, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Megamarketing, d.o.o.: (02) 749 34 27 Internet: www.radio-tednik.si, www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 120,45 EUR, za tujino v torek 107,85 EUR, v petek 112,25 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a-členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). torek • 10. julija 2018 Za kratek čas Štajerski 21 Vidi se... ... da so včasih vse ceste vodile v Rim, danes vodijo na hrvaško obalo. Kljub slovenskemu trudu, da bi to preprečili. Zapremo eno cesto na Hrvaško - turisti najdejo drugo. Zapremo to -najde se tretja. Sedaj zapiramo že četrto, podborlsko. A ni vrag, da čez naše brege ne bi vodila še peta ali šesta. Pri usmerjanju turistov pa domačini pomagajo po najboljših močeh, da se nam kak turist ne pripelje naravnost v spalnico. Govori se ... da Ptuj tudi v najsodobnejšem času ne želi zaostajati za sosednjim velemestom Mariborom. Potem ko so Mariborčani začeli 'nadvse uspešno' sodelovati s Kitajci (je kdo štel, kolikokrat je njihova občinska delegacija šla na ogled kitajskih znamenitosti?), so se za mednarodno akcijo odločili tudi v ptujski občini. Da pa ne bi povsem kopirali sosedov, niso vabili Kitajcev, ampak so si poiskali po številu prebivalcev drugo državo na svetu - Indijo. Tudi tam imajo marsikatero znamenitost. In tudi njih je krepko čez milijardo ... Prireditvenik ... da so se letos na Ptujskem prav razcveteli gradbiščni posli na cestah, ki vodijo proti mejnim prehodom s Hrvaško. Pa z letošnjim letom prometnih ovir ne bo konec, naši urejevalci prostora imajo še veliko zamisli. Tako se bodo v Vidmu lotili pločnika sredi vasi (najbrž tik pred turistično sezono), malo nazaj proti Ptuju bo velika ovira gradnja kanalizacije, tudi na žetalskem koncu tistih ovinkov proti Rogatcu še dolgo ne bodo zravnali, v Središču bodo gotovo tudi želeli dati svoj prispevek k zapiranju cest proti sosedom... Vse za to, da turisti lahko dlje časa in podrobneje občudujejo naše kraje. ... da je čisto normalno, da so ob obnovi ptujske avtobusne 'pozabili' na stranišča za potni- • mm . ke. Naj ljudje svoje sr... odnesejo domov, ne pa z njim obremenjujejo ptujsko občino. Mestni svetniki z županom na čelu pa očitno tudi ne potujejo z avtobusom ... ... da so nogometni navdušenci računali, kdaj se bosta v Rusiji srečala Ronaldo in Mesi. Pa sta se res: na letališču, ko sta se poražena vračala domov ... Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Od torka do torka Tadejev znakoskop 5 2 9 8 3 6 6 1 3 5 7 8 2 1 9 5 6 2 4 9 1 6 8 7 5 1 Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven V ©© € oo Bik VV © €€ ooo Dvojčka V ©©© €€€ oo Rak VV © € ooo Lev VV ©©© €€ o Devica VVV ©© € oo Tehtnica V ©©© €€ o Škorpijon VV ©©© € ooo Strelec VVV © € o Kozorog VV ©©© €€ ooo Vodnar v ©© €€€ o m VV © oo Torek, 10. julij 08:30 Slovenska Bistrica, prostori Fridine mišnice in druge lokacije, Aktivne počitnice Fridine mišnice 09:00 Slovenska Bistrica, grad, Poletne ustvarjalne delavnice 10:00 Ptuj, CID, Počitniška šivalnica, mentorica Anja Milošič, od 9. do 13. julija, med 10. in 12. uro 19:00 Strnišče pri Kidričevem, Galerija FO.VI, Festival Art Stays, odprtje razstave Krhka lahkotnost in Art Stays kino, odprtje in pogovor z umetnikom in kustosom, ob 21.00 Art stays kino Sreda, 11. julij 10:00 Ptuj, Knjižnica Ivana Potrča, pravljična soba Mladinskega oddelka, Počitniške urice za predšolske in šolske otroke 19:00 Ptuj, galerija Magistrat, Festival Art Stays, odprtje razstave Glass painting, fragment in proces nasičenja, odprtje razstave, odprtje javnih plastik ob 20.00 na Mestnem trgu, pogovor z mladimi evropskimi umetniki ob 21.00 na Slovenskem trgu Četrtek, 12. julij 09:00 Ptuj, Špajza modrosti, Lackova ul., Kreativne urice za vse generacije 16:00 Ptuj, CID, Nefiks - jezikovni klub nemščine 19:00 Ptuj, dominikanski samostan, Festival Art Stays, odprtje prostorske instalacije, odprtje instalacije, pogovor z umetnico Roso Sigrun ob 21.00 na Slovenskem trgu, Videomapiranje ob 22.00 Petek, 13. julij 17:00 Ptuj, Festival Art Stays, odprtje razstave, voden ogled po razstavah Zadnje potovanje, zaključek festivala, odprtje razstave ob 16.00 v CID, voden ogled ob 17.00, odprtje razstave Marija Fernanda Guzman ob 19.00, zaključek festivala, koncert, videomapiranje ob 21.00 17:00 Benedikt, gostilna Lekežič, 19. praznik občine Benedikt, odprtje poročne dvorane 17:00 Pragersko, Kulturni dom, Od kopanja do kopanja - predstavitev rezultatov 19:00 Ptuj, Knjižnica Ivana Potrča, odprtje razstave Marie Fernande Guzman, v sklopu festivala Art Stays Mestni kino Ptuj Sreda 11. julij: 20:00 Izgubljena med valovi. Četrtek, 12. julij: 20:00 Izgubljena med valovi. Petek, 13. julij: 17:00 Fergi: Dirka; 19:00 Odbita šola; 21:00 Prvo očiščenje. Velja za teden od 10. do 1 znak - slabo, 2 znaka Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog 16. julija 2018 - dobro, 3 znaki - odlično V p Štajerski, rEDNI K www.tednik.si 1 Stajerskitednik Il .Stajerskitednik Tednikova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji? Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 16. julija. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s ku-pončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si. Izmed tistih, ki nam boste poslali pravilno sestavljeno fotografijo z izpolnjenim kupončkom, bomo vsak teden izžrebali dobitnika lepe knjižne nagrade. Podarjajo Založba Učila. Zdaj pa veselo na delo. Srečna izžrebanka Tednikove nagradne razrezanke je: Mia Marinič, Dolena 6 B, 2323 Ptujska Gora. Knjižno nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke! ^^ mmKMKMf Qelix w.ucila.si UČILA Foto: CG 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila torek • 10. julija 2018 IZ i A-M& f r IsiŠŠ&M.i M U Z I K O GRAD VINU LJUBEZNI J P fl N F J DINBH DAVOR KLARlC Prcdprodaja: Tajništvo Radia-Tcdnika Ptuj (8€) Na dan DogoDKA: Na Gradu (106) ssssz, ' J m M ma ' A DCC D J S DCA P O M U D BA KUPUJTE DOBRO IN POCENI, KUPUJTE V MESNICAH GUŠT. Iz NAJNOVEJŠE številke: • KakosTANTROoživetiodnos • 9 RAVNI ženskega orgazma • Napovejte vojno CELULITU • Naučite se prepoznati KOŽNEGA RAKA • Kakozavedno OSTATI VITKI ttaMI S TflHTBO OŽIVETI ODNOS i , *. NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN PRIDOBITE NAGRADO Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? POSTATI NOVI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA ' ■h s y ^ ^ f< POtem je sedaj pravi čas, saj smo za vas pripravili privlačno nagrado. TEDNIKA SE SPLAČA! I^Tpo. nagrade ste upravičeni novi naročniki, ki pred tem vsaj 6 mesecev niste bili Vsi' ki se boste v časutrajanja akCije . naroči|i fta _Štajerski . v naročeni na Štajerski tednik in se zavežete, da boste naročnik ostali vsaj eno leto. tednik, boste prejel i ŠPORTNO TORBO IN PlKNJK ODEJO. \ NAROČILNICA ZA Štajerski RADIO TEDNIK Ptuj, d.o.o. ; v Osojnikova cesta 3 r ** mENlTVlJO lN^OČNIŠKEGA RAZMERJA PRIDOBITE TUDI DRUGE UGODNOSTI: ' ^O^^pačnlhjDrilogs koristnimi nasveti * Avtobus zvestobe (izbrani izleti po ugodnejših cenah) ||0-Oas?otnfpOpušt pri naročilu-' mafjhfoglašov v Štajerskem tedniku . > praktična darila za nove in obstoječe naročnike gPoflATrNAROČNIlKštAJERSKEGA ' TEDNIKA SE RESNIČNO SPLAČA! JD _ £ ■ . Ü torek • 17. julija 2018 Šport, zanimivosti Štajerski 23 Lepi spomini ne bledijo! Mali oglasi STORITVE MamKmfnitlaniM ; ~ ' Sgpaigssgi io sekrotoria medohimsksga - / ^ : ' suetaZKS Maribor Spomnite se dogodkov, ki so zaznamovali vas ali vaše bližnje, in si naročite arkivsko številko Štajerskega tednika zase alijo kot izvirno in unikatno darilo podarite sorodniku, znancu! Ker temelji prihodnosti ležijo v preteklosti! Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj, tel. 02 749 34 10. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. Ml^^ iti a® TRIDNEVNA DIETA S SLADOLEDOM Ohladi in stopi kilograme URAVNOVESIMO ENERGIJSKE CENTRE V TELESU Kaj imajo skupnega čakre in delo na vrtu? NAJ JEMO RIBE ALI KAPSULE? Kakšno je pravo razmerje maščobnih kislin? VALJČKI in VENTUZE za obraz brez gub in nečistoč Kje vse so naši otroci lahko OGROŽENI? Maji je dodana knjižica receptov OSVEŽITEV z recepti za pripravo ledenih in sočnih sladic z veliko sezonskega sadja. PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. BUKOVA drva prodam. Razžagana na 25, 33 ali 50 cm. Brezplačna dostava. Lesgrad, d. o. o., Mlače 3, Loče. Tel. 041 893 305. KMETIJSTVO KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in preostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. UGODNO prodam 3200-litrsko, obnovljeno cisterno Creina, priklop za zetorja in 4 vratna krila. Tel. 041 645 875. NESNICE, rjave, grahaste, črne, stare 14 tednov, prodam, 4,50 EUR, dostava na dom. Marčič, Starošince 39, 02 792 35 71. POTREBUJEM slamo. Telefon 031 326 682. NEPREMIČNINE PRODAMO stanovanje v izmeri 54 m2 v starem delu Ptuja. Tel. 041 508 373. PRODAM trisobno stanovanje v bloku, v centru Ptuja, CMD 5, 3. nadstropje. Stanovanje je bilo adaptirano l. 2000, je vzdrževano, svetlo, vgrajena so novejša PVC--okna z roletami in vhodna vrata. Stanovanje zajema tri sobe, kuhinjo, kopalnico, wc, dva balkona oz. loži in en francoski balkon, k stanovanju spadata ozimnica in drvarnica. Blok, zgrajen l. 1961, je dobro vzdrževan, nova fasada, urejena streha. Tel. 070 770 234. V prodaji od 6. julija Štajerski v digitalni knjižnici: .dlib.s Postanite imetnik kartice zvestobe Radia-Tednika Ptuj- Izkoristite ugodnosti pri 50 ponudnikih najrazličnejših storitev in izdelk°v ter prihranite vse do 50 %! Biti član Kluba Radia-Tednika Ptuj se splača! Kartico zvestobe lahko naročite v tajništvu družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena kartice je zgolj 20 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 15 2 GLASBO DO SRCA Bodite i/ Marjanort družbi Vsako sredo med 20. in 24. uro na radiu Ptuj. Kje so dnevi, ko skupaj smo sedeli? Kje sta dobrota in ljubezen tvoja, ki si nam ju dala? ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame in babice Slavice Toplak IZ GORIŠNICE 85 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali za sv. maše in sveče. Težko nam je živeti brez tebe, a v naših srcih bodo večno ostali neizbrisani tvoj lik, tvoja vedrina in spomini na lepa skupna doživetja. Hvala ti za lepe trenutke in za tvojo ljubezen. Žalujoči: mož Milan, hčerki Milica in Renata, vnuki Denis, Jasmina, Aurelia in Moris T «d ¥ Razcveta leto za letom se cvetje, glej, leto za letom dozoreva nam sad, priroda spreminja se, znova se vrača, le ti, draga mama, nikdar ne vrneš se nazaj. SPOMIN Danes mineva deset let, odkar nas je za vedno zapustila naša predraga Marija Korenjak SLATINA 11, CIRKULANE 21.1. 1962-10. 7. 2008 Hvala vsem, ki z lepimi mislimi postojite ob njenem mnogo pre-ranem grobu. Njeni najdražji Umrli so Umrli so: Ivan Pucko, Ptuj, Kvedrova ulica 4, roj. 1955 - umrl 30. junija 2018; Jožefa Potočnik, roj. Štumberger, Ptuj, Kram-bergerjeva pot 10, roj. 1925 - umrla 30. junija 2018; Drago Vrbnjak, Ptuj, Ulica Anice Kaučevič 8, roj. 1938 - umrl 2. julija 2018; Monika Jazbec, roj. Pulko, Žetale 14, roj. 1935 - umrla 18. junija 2018; Marija Rogina, roj. Murko, Pobrežje 2, roj. 1936 - umrla 3. julija 2018; Marjeta Petek, roj. Hergula, Cve-tkovci 44, roj. 1930 - umrla 4. julija 2018; Rudolf Dirnbek, Pra-gersko, Gaj, Kvedrova ul. 18, roj. 1947 - umrl 29. junija 2018. MALE OGLASE, G IN RAZPISE ISMRTNICE, OBVESTILA LAHKO NAROČITE I DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE ZA TORKOVO IZDAJO ZA PETKOVO IZDAJO DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE Ihodno pokličite. štajerski TEDNIK malda.sagulo@radlo-tednlk.sl, tel. 02 tel. 02 749 34 10, za večje objave pred www.radio-tednik.si PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO SPODNJI VELOVLEK VAS V SOBOTO, 14. JULIJA 2018, OB 16. URI VABI NA NA IGRIŠČE PRI GASILSKEM DOMU SPODNJI VELOVLEK NA 70. OBLETNICO USTANOVITVE GASILSKEGA DRUŠTVA. Zabavali vas bodo Dejan Vunjak in Brendijeve barabe. Ormož • Težave z Romi tudi na deponiji Uničujejo in razbijajo ter odnašajo kovine Uničena ograja, razbita zbrana elektronska oprema, odnašanje vsega, kar je kovinskega... 5 takšnim opustošenjem, ki ga za sabo pustijo Romi, se v zadnjem času skorajda dnevno soočajo na Zbirnem centru Dobrava Ormož. Kot opozarjajoče stanje vse bolj nevzdržno. Policisti samo enkrat | VV . IV • obveščeni o zadrzevanju Romov na območju deponije V zvezi z Romi, ki pustošijo po ormoški deponiji, smo se tudi sami obrnili na tamkajšnjo policijsko postajo, kjer so dejali, da so z omenjeno problematiko seznanjeni. »Policijska postaja Ormož je bila januarja letos le v enem primeru obveščena o Romih, ki so se zadrževali na območju deponije. Ker ni bilo s Komunalnega podjetja Ormož podane prijave za kakršnokoli poškodovanje oz. tatvino, policisti niso obravnavali navedenega dogodka, čeprav so se pojavile informacije zaposlenih v deponiji, da so po zaprtju deponije večkrat opazili v bližini Rome. V tej zvezi je bil junija organiziran sestanek s predstavniki Komunalnega podjetje Ormož, kjer je bilo dogovorjeno, da bodo adaptirali ograjo na deponiji, saj je na določenih odsekih dotrajana in uničena, kar je Romom omogočilo dostop do odpadkov,« je pojasnil pomočnik komandirja na PP Ormož Igor Ramšak. Na naše vprašanje, ali je Romom preko mejnega prehoda Ormož dovoljeno prevažati odpadke oz. gore materialov, pa so še pojasnili, da jih slovenski in hrvaški varnostni organi vsakodnevno natančno pregledajo ter daje prevoz večjih količin odpadkov nemogoč. Foto: splet Ormoški zbirni center je postal tarča Romov. Tako so uničili ograjo. Na ormoškem zbirnem centru, ki ga upravlja Komunalno podjetje Ormož, se soočajo z veliko težavo in škodo. Po 16. uri, ko se zbirni center zapre, ta namreč postane tarča Romov iz sosednje Hrvaške, ki za sabo pustijo pravo razdejanje. »Pred kratkim so imeli Romi, tako kot že skoraj vsak dan, na zbirnem centru popoldansko akcijo odnašanja stvari. Po zanesljivih podatkih hodita na zbirni center najmanj dve skupini. Ena skupina je 'bolj prijazna' in pobere samo tisto, kar jim je všeč in gredo - ne razmetavajo in ne lomijo stvari. Druga skupina pa ne pride vsak dan, ampak ko pride, za njimi ostane pravo opustošenje. Uničujejo ograjo, lomijo zbrano elektronsko opremo, odnašajo kovine, kompresorje iz hladilnikov in drugo,« je ogorčena Judita Jurkovič iz ormoškega komunalnega podjetja. Romi razbijajo številne predmete, celo za sam košček uporabnega ma- Foto: Arhiv Komunalnega podjetja Ormož teriala. Za malo bakra tako razbijejo tudi katodno cev, ki je v televizorjih. Poleg tega odstranjujejo kompresorje iz hladilnikov in s tem povzročajo veliko okoljsko škodo, saj spuščajo freone v zrak, še opozarjajo na ormoški komunali. Ob tem pa se obupano sprašujejo, kako naj rešijo omenjeno težavo. »Policija naj bi imela podatke, kdo vse hodi tukaj okrog, ker naj bi jih že večkrat popisali. Ali v naši državi res ni inštitucije, ki bi pre- prečila vstop v državo takim vanda-lom, ki ne delajo drugega kot škode in tovorijo materiale čez mejo? Tukaj na zbirnem centru smo že naveličani tega, da vsak dan pospravljamo in čistimo za njimi«, se upravičeno jezi Jurkovičeva. Hriberšek: »Ni žive sile, ki bi jih zaustavila« Rome so namreč že zasačili na delu, ujela jih je tudi kamera, in to prijavili policiji. A se, kot pravi vodja ravnanja z odpadki na ormoški komunali Ludvik Hriberšek, ni spremenilo nič: »Ni sile, ki bi jih zaustavila. Zaustaviti bi jih bilo treba na mejah, ko tovorijo odpadke.« Na komunali se zavedajo, da bodo omenjeno problematiko težko odpravili. Poskušali bodo z nabavo dodatnih kamer, hkrati pa še prebivalce pozivajo, da Romom ne dajejo več nobenih stvari. »Če jim ljudje dajejo odpadke, potem se število Romov povečuje,« še razmišlja Hri-beršek ter za pomoč javno naproša tudi policijo: »Če bi mi iz Slovenije počeli kaj takega v sosednji državi, bi nas vse zaprli, pri nas si pa dovolijo vse! Predlagam, da za mesto Ormož in Zbirni center Dobrava policija poostri nadzor in prepreči ropanje in delanje okoljske škode.« Monika Levanic Gorišnica • Več kršitev cestnoprometnih predpisov ter kaznivih dejanj Policisti izdali za dobrih 40 % več glob V lanskem letu so policisti Policijske postaje Gorišnica ugotovili več kot 2.900 kršitev v cestnem prometu ter izdali za dobrih 40 % več plačilnih nalogov. Gorišniški policisti, ki opravljajo naloge na območju občin Gorišnica, Zavrč in Cirkulane ter skrbijo za varnost okoli 8.000 prebivalcev, so lani na območju celotne policijske postaje izdali 2.722 plačilnih nalogov, kar je 43,6 % več kot v letu poprej ter izrekli 73 opozoril. »Razlogi za takšen porast ugotovljenih kršitev so v tem, da se je delo patrulj v okviru nadzora in urejanja prometa v veliki meri usmerjalo na glavno cesto (G-2) in regionalno (R-228),« na PP Gorišni-ca na kratko pojasnjujejo v poročilu o trendih varnostnih pojavov za preteklo leto. V primerjavi z letom poprej so opravili tudi za 31 % več preizkusov al-koholiziranosti. Alkotest so pomolili 4.460 voznikom, od teh jih je bilo 154 vinjenih, leto poprej 177. Zgodile so se tri nesreče več kot v letu poprej, med povzročitelji so bili trije vinjeni vozniki, povprečna stopnja alkohola pa je znašala kar 1,48 grama alkohola na kilogram krvi. So pa ceste žal tudi lani terjale eno življenje. Nesreča s smrtnim izidom se je pripetila na območju občine Gorišnica, kjer se je sicer lani zgodilo vsega skupaj 58 prometnih nesreč. Lani 21 tatvin Policisti pa na celotnem območju policijske postaje beležijo občuten porast kaznivih dejanj na področju kriminalitete. Tako so obravnavali 33 % več kaznivih dejanj kot v letu poprej, med temi 21 tatvin, dve kaznivi dejanji klasične goljufije, pet kaznivih dejanj poškodovanja tuje stvari in dve kaznivi dejanji zatajitve. Na področju gospodarske kriminalitete pa so zabeležili 13 kaznivih dejanj, med njimi tudi dve poslovni goljufiji in dve kršitvi temeljnih pravic delavcev, eno poneverbo in davčno zatajitev. Podali so tudi dve kazenski ovadbi zaradi neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami ter zasegli skupaj kar 23,8 kilograma konoplje. Več nasilja v družini Policisti so na celotnem območju policijske postaje zabeležili tudi porast kršitev s področja javnega reda in miru, in sicer za dobrih 17 %. Izvedli so 75 intervencij. Največ kršiteljev je bilo moških (kar 93), poraslo je tudi število ženskih kršiteljic. Kršitelji so najpogosteje stari med 25 in 34 let. Skrb vzbujajoč je še podatek, da se je povečalo število primerov nasilja v družini. V zvezi s tem so policisti izrekli tudi več ukrepov prepovedi približevanja. Poleg tega so obravnavali tudi 12 požarov, dve delovni nesreči, dva samomora in en poskus samomora. Monika Levanic Rojstva: Petra Cmrečnjak, Velika Nedelja 32, Velika Nedelja - deček Lan; Maja Slana, Potrčeva cesta 44, Ptuj - deklica Soraja; Janja Kro-šel, Pobrežje 105, Videm pri Ptuju - deček Jon; Tanja Likavec, Zgornja Pristava 24, Ptujska Gora - deček Črt; Manja Kleiderič, Šikole 27, Pragersko - deklica Julija; Violeta Cafuta, Sitež 38, Majšperk - deček Taj; Tamara Zemljič, Cvetkovci 99, Podgorci - deček Marko; Gabrijela Kšela Ritonja, Godemarci 3, Mala Nedelja - deklica Leja; Monika Črn-čec, Jurovski Dol 89 - deček Teo; Barbara Koprivnik, Malahorna 30a, Oplotnica - deklica Sara; Andreja Emeršič, Moškanjci 76a, Gorišnica - deček Maks; Larisa Trinkaus, Bukovci 173a, Markovci - deklica Katarina; Anja Belšak, Turški Vrh 50, Zavrč - deklica Tessa; Monika Brodnjak, Zgornja Hajdina 80a, Hajdina - deček Urban; Katarina To-mic - deklica Flora; Adrijana Koser - deček Nik; Urška Repič - deček Anže; Maja Pišek - deklica Mia; Petra Purg - deklica Zoja; Nataša Kamenšek - deklica Lara. Poroke - Ptuj: Robert Kurež in Tjaša Krivec, Majšperk 54; Borut Grušovnik in Jasmina Križaj, Ptuj, Anželova ulica 5; Janko Hrnec in Mateja Hojnik, Stanošina 2a; Andrej Dajčman in Suzana r> Ornik, Zgornji Duplek 90m. ^'OvP,.,«» O^* | brv, O ^ ~ * » S- Ako na Marjetin dan dežuje, orehov in lešnikov ni, seno pa se ne posuši. Danes bo sprva pretežno jasno, čez dan bo oblačnost naraščala. Popoldne in zvečer bodo predvsem na severu nastajale plohe in nevihte. Ponekod bo pihal jugozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 11 do 16, ob morju do 18, najvišje dnevne od 23 do 28, ob morju do 30 °C. 4-dnevna napoved za Podravje Torek Sreda Četrtek Petek 10.07.2018 11.07.2013 12.07.2018 13.07.2018 ♦ • i t * i 4 17 17 15 17 Dopoldan Dopoldan Dopoldan Dopoldan 25 17 23 25 Popoldan Popoldan Popoldan Popoldan ¥ 4 ¥ ¥ Hitrost vefrsi.imte nnrosl vetrai 9nvs Hitrost wffs3 .Vivs Hitrost veta21 m/s Vir: ARSO