St. 26. V Gorici, dne 28. junija 1895.t Tecaj XXV. „So6a" izlcu vsak pelek o poldne in veljii s prilogo „Clipstfartkl lilt' vied po poSti prejemana ali v Gorici na doin pnsiljana: vse'leto ..... (.'Id. 4-40, pol leta,..... . 220, "elrt leta .... , HO. Za tuje deiale toliko vec, kolikor je vefja postniua. Delavcem in drugim manj prcmoznhn n naro'nino znizamo, ako se oelase pri upravnislvu. „PrfMir«c" izhaja vsakih it dnij vsak drugi torck za cclo leto 80 kr. „Go«padaraki List" izhaja in se prilaga vsak meg segu 10 stranij. Kadar je v pelek praznik, izideta Usla ze v ro'uikom SOČA (Izdaja za Gorico) Oznanila in „PBSIMICE*. placujcjo seza petstopno pelUvrsto: 8 kr., ce se tiskajo 1 kvai, 7 . . . 2 . Veckrat — po pogodbi. — Za vceje Crke po prostoru. rosami'ne filevilke dobivajo se v tobakamah v Nunski ulici in v Solski ulici, v Trstu pri Lavreneieu nasprolj velike vojaSnice iu pri Pip aim v ulici Ponle della Fabra po 8 kr. Dopisi poMJjajo jiaj so uredniSlvu, naroinina in rekbunacije pa upravnislvu „Socfl\ — Neplaeauih pisem uredniSlvo ne sprejema. — Rokopisi se ne vracajo. UrcdniStvo in upravnistvo je v Gosposki ulici 9. Izdajatalj In odgovorni uradnlk Andre] Gabricek. , Bog in narod!« Tiska „Qorlftk« Tiskarna A. eafcrsftak" (odgovoren Josip Krmpotie). Zadnja beseda. 7, IhiwijH, -Hi. junija. Zadnja bosedu jo psidln! Tezok, dolgotrajen je bil boj za slovensko solo v ttorici, si naposled je zniugula pravira: upiuvno sodisOe jo izroklo dunes zndujo besodo in zavrglo zttatii nlok nieslnegsi obcinslvsi goriskegsi tor prifrditb odlciku dezelnegsi soiskoga svetst, dsi trebsi nstsi-noviti v (lorU'i slirirsi/.rodiiG slovensko IjiKUko solo. Danasnja obruvnuvsi pri npravnem sodiscu je bila prsiv obsirna in zelo /.awimiva. Zal, dsi ui bilo poleg dr. V i* ii ii I i j si, golovn l»i pogosto znrndel sruma, kakor j<> srutnozljivo ohraeal usi lla oci edini luski pos-lnsuloe i\\: Ii i z z i. Oj, lo so jib gospodjo slisuli, /.sil, dsi v iicnsivzni-nosli! So porni-ovalec sodnegu ilvoni so ui lipid prooilati ulok v po-polnoiu obsogn. niarvoe izpusfuil jo vso line drzovitf nsipudo nsi siownsko na-rodiiost, Nsiiiono minislorstvo jo poslsdo |«yt svojegn zuslopnikn jsiko niladeg.i gospiidsi bojcro mosstrit fainoziii ulok mosliu'trsi slsirasiiistva, si polat,'oiiia ^si je popustilsi bojcOnost in broz usiui-Ijciijii jo zitvi'siosd pulilo 1'razo, i/.^ovoro. /avijiiiijii in ooilno mTosnii-o uasili wlav-uili jiirislov v ^forteki nioslni bisi. (Jo-voril jo :jr» miinsl. - Ulok mostnoj»a stiiisisiiistva jo zsistopsil dr. Kopp, out i^ti nioz, ki jo zsistopsd zo Babsrbsi in Ti'siViinsi proti « Sodtiomu » uiodiiiku. Ali zdaj jo imol silm* lozktt sttdiseo, ksijli zatrovarjati jo moral ulok, ki jo bil lako puhol in pnzon - ksikor so jo poznojo izrsizil v ziisolmom pojrovoru dsi ksij podobnoga so ni imol v roksih. Oniojoval so je lo usi ziisino I'or-mulno pomosko. o kalorili j*^ ob.^iniojo govorila zo zsidnju «Soca», a vsa zba-danjii in zavijanja v uloku je izrocno kar prezrl. -- Zastopnik slarisov dr. F it c h s jo pa v 28-minutnem govoru krasno popolnil izvajanja nunisterskcga zasloimika. Ta gospod povorl zoh> lopo, jiladko. prikupljivo. pvopricovsdno : po-sobno lopo jo jjovoril za to priliko. ko mu ji1 dr. (IroKorcic pripravi! vso {•rsidivo. Govoril jo v onoin zinislu, kakor smu mi vodno pi>ali h'r pobil tooko zsi locko vsa zavijanja naso mo«lro moslno «rrospodo. Kaj jo »ovovil. to jo vsaknmur Isiliko umljivo. kdor je cital naso mno^oslovilno dusodsmjo iManko. Kuo pa moramo so opomniti, nsunroc o«Uofiuo zavruitov dr. V u o h s a proti iMcinu. kako jo sestavljen utok. Dojal jo, da ni so vidol v svoji dnlgololni prsiksi tako zanioljivejia tona proti kaki ilni^i uarodnosli. ksikorson so usibsija v loin utoku. In protostoval jo z indi«rnsi-I'ijo, dsi moro ksika nbtsist j)osiljsiti lako vrste spisov na tako visoko mosto. Poznojo so povorili vsi trijo sti po on-» krat, a kfmocno bosedo jo imol dr. S K u c h s. Krasno je koncsil, kakor je bil krsisno zacel. C Na to je sodni dvor odsol v po- •' svetovalnico. Vrnil se je po dobri uri L in zavrnil utok mestnega starsisinstva. * Kt)t zapisnikar je bil nsis rojak g. Hern*. * M si Tn i c iz Kanatn, ki je tudi precital obsirno utemeljevanje razsodbe. Raz-sodbo z rsizlogi vrod prinese «Soda» pozneje. Zadnja beseda je torej padla! Ali i, uverjeni smenio biti, da se se ne 5 udajo tisti mozje, katere skrba ti^aska ? baba razgla^a za zmerrie, pametno, mo- «ne, proste vsakega sovinizma. Toda rtezehia solska oblast je tit, da izvrsi svoJ sklep ze s prihodnjim solskim letom. | Nove pusojilnice hranilnioaP r*, V grnotncnt oziru se moramo pred vsem ,;. postaviti na svoje noge. — Vse hvale vrcdpo «i je torej, da so se vsled prizadevanja .Zveze rt - - — '1 *) Na zeljo u. pisatelja smo sprejeli la flanek nespietneiyen, razur, nekojih jezikovnih poprav. Ured. s I n v o ii s k i h p o s o j i I n i v" v Ci'Sju uslsi-novilo na ("Joriftkoin tri novo poiiojilnico. — //.vir/.a" "una v toj zsulovi sploh obilo zaslug, kaloro r.uli naglaSilmo. *-»-~. DovoljciU) naj ho pa tudi nam v toj zadovi izrcti svoje lunoiijo. Dokodanjo po-fiojiltiico so skoro vso niomla s prav maliini izjoiiiaini — rnzsirile svoj dolokrog tudi na Jiipotoko, lo je na posojila proli uknjizbi na posostva, in tudi novo ustanovljeno posojilnice so sprejele v svoja pravila to slroko poslo-vanja, kor jiin mora iiiti mogo*;i> dajati taka posojila. Zaros, ilajalo naj l)i jili pa vondar lo izioinomit. v izrodnili sluftajili, oini'j 'valo naj i)i so liolj na osohni zuup na posojila I'svz vknjizlto proti poro'ilvii, kulora morojo dobivati zaiipa vrodm- osolio, tudi ""O niso posostuiki. Da naj hi posojilnioe gojilo lo osohni z.mp, liipoli'fneniu so pa kolikor mo-Koi'o izogihalo, Iio^miio dokazali. Da naj ¦,'oje v prvi vrsti oschni /.nop, jo nariivno in slodi tudi zo iz lega, da jo la v pravilili mod posojili kol prvi hnoiiovan. Zar.nl toga inorajo pa omojili tudi svojo dflov.uiji' kolikor mo^tfe na majlino okrozjo in to zarad iiolrohnoga znaiija osohnih in {^osiiodarskili raziuor pri dovolilvi posojil, zarad |)otrohnoga pro^loita pri poduljSaiiju posojila in pri razsoditvi o lorn, jo Ii mogoce i^o nekoliko potrpcii, f:e dolznik o pravoin I'-asu no hi vrnil posojila in tudi no plaCal obroslij, ali j»; zarad vurunnti posojiluii'-no tirjatvo moi'oliili licha tukoj toziiim piilom poslopali. 1'oM'jiluioa inula dohro vodoti, knmu da posojilo in zakaj. — .le-li proSujik zaiipa potreheii in Imli vrodni in ali jo prirakovidi, da hodo di'iiar zatcs porahil za to, kar na-vajii za iizrok, ko ga iSfio, vso lo naj hi vodslvo incrosolovalo, kadar dovoljuje posojila. l/.dikoiuisljoiiih dol^ov po-sojiliiioa no sine podpirati, iu na uovarna mosta no smo dajati donarja. — To vso. jo pu lo uiojjoi'o, Co po-sojilnietio vodstvo dohro pozua osohtio raz-inert' svojoga okrozja, loroj Ce lo okrozjo ni pn.-veliko. Kcr pa dohiva posojilniea svoja srodstva lo iz svojoga okrozja, slodi ze iz loga, da so la toliko omojona, da se no smo in tudi no more lotili liipotoi'ncga zaupa, Co lioro izdalno ztidosciiti polroham osehnoga. Co hi liolela gojiti poley toga tudi hipoteCni zaup, morala hi si privabiti vloge iz drnzih krajov od ka-kega vocjcga denarnega zavoda. — Take vloge jC pa dobii po navadi le za nekoliko visjc obrcsti, kor isCe dolioni zavod sain nekoliko dobieka pri njih. — Ni torej upati, da hi posojilniea, ki ohljuhi pri svoji otvoritvi >ii?koliko vi"»je ohresti nego sicor ohiCajne, da tnidohi nekoliko donarja, kcdaj znizala oh-re.-tno moro, ker se boji izguhili lako vloge. — S preoojsno razliko mod ohro^lno moro za vloge tor one za posojila mora pa tudi posojilniea posohno od zurelka delovati, Co lioCe pokrivati upravue troske tor polog se nahirati iz dohiCka posohno zalogo (reserve) za morehilne izguhe. - Posojila so torej osohito od zaCelka nekoliko draga. Pri osebnem zaiipu nima to posebnega poinena. Taka posojila se dajejn jx) navadi v maiijsih zneskib in na kratek Cas. C'e plaCa torej dolznik, ki nima posehuih troSkov, kadar posojilo vzaino, tudi nekoliko vi*je ohresti, toga vendar ne ohCuli, ker iznasa razlika po navadi le kake krajcarje in Se ti pridojo koneCno ohCnemu hlagru v korisl,ako posojilniea pri razdelilvi cislega dobicka, kar ga ima odveC, ]>ravilno postopa. HipoteCno posojilo pa, ki je dano po navadi v visjih zneskih, na daljSo doho let, s kalerega vkujizbo ima dolznik ic izdatne IroSke, ne prenasa visokih obroslij, ker po-sestva daoes dajejo premalo Cistega d»hodka, da hi jib mogel kmet plaCevati. Posojilniea hi torej, ako hi se t njimi peCala, nehala biti to, v kar je namenjena, zavelisCe pred oderustvom.*) — Odirala hi sieer ne, jemala pa vendar tako visoko ohresti, da bi bile preobCutne. Daijeje denar pri hi-potecnih posojilih prevec slalno naloien, kcr so dana ta, kakor rcceno, za veC Casa, ne obraCa se torej tako hilro, kakor pri osebnem zaupu, in posojilniea, ki bi se prcvee. peCala s hipotekami, spravila bi vanje preveC svojega denarja, in bi ktnalo ne mogla zadoSeati oscbnemu zaupu. Pride pa poleg tega tudi se lahko v ne malo ^.adrego. — Naj le Urja veC vlagaleljev na etikrat svoj denar nazaj, kar se pripeti lahko, tie le v shieaju kako nesreCe, toda tudi, Ce izgubi prebivalstvo zaupanje po pravici (Ce bi se zapazili kaki nedostatki), ali pa tudi hrez pravega vzroka vsled slabih jezikov, ali ce bi odstopil naeelnik, ki u2iva obCno zaupanje i. t. d. — Take prej omenjene nesreCe so pa povodenj, slaha ietina, in i njo spojena dra-ginja in lakola, kuzue in nalezljive holezni *i To je golovo prelrdo! Res je, da je glavna veja posojilni'ncmu delovanju osebni zaup, ali samo s tern ludi ne sme in nili ne more delali. To vemo I i< svoje skuSnje po nasi posojilnici v Gorici! Ured, mod Ijudini in zivuli, vojska, provrat, in ne pozabimo tudi na potres, kakor ga jo ruvno dozivela Ljubljana, iu po kalerein se je vzdig-nilo iz kranjtike liranilniee v bjubljaui v li dnob pol milijona vof, kakor nalozilo. -~ Kaj hi slorila posojilniea v takom sluCaji? Mar izlirjala svoja posojila"-*) In k taki zndrogi bi najbolj pripomoghi bipoleCna posojila, ker so proslalna. Ce so torej izogiba iiosojil-niia takim posojilom, izogiba se ob eiieiu taki zadrogi. — Kaj naj bi posojilniea sicer slorila, da se ji do cola izogne, o loin liotomo So pri drugi priliki govoriti, za dunes omciiili nam jo lo, da naj hi v ailiko svojogsi di.uarja nalagala v druitili vocjih donarniii zavodili, iz kalorili ga vseloj lahko lakoj nazaj dobi, tor d.i naj hi o ugodni priliki nakupila tudi nekoliko varnili papirjev, ki so kolikor nmgoce Slului V klll7.ll,**) Od kod naj hi pa Ijudjo dohivali veCje zueske na posodo, ki jib za veC Cusa polro-hujojo, torej proli vkujizbi na posostva vzu-mojo ? Od Ii r a u i I n i e e, je kratek odgovor. Take pa iiimaino v naSih gorskih okrnjili, so int bode iigovarjalo. — Zalo je p:i ravno nameu nasili vrslie, da hi k njo uslanovilvi spodhujali, — Hazsirjouo je doslikrat uapaCno inaonjo, da pri uas liranilnic ui treba, kor so naso posojilnice oh enom hraniluiee. Ali toiini ni tako. — Tn ji! bistvena razlika mod ohoiiiu v vsakoni ohziru. --• Nekoliko sum jo j[o oziiiuMli, prav obsirnn liofoino lo se storili v posohuoiii Claiiku, ali Co bodn razinore do-piiSCalo v posohni kiBLja^ici. ¦-¦ Za dunes onio-nimo lo, da se laka liranilnioa ustauavljn po navadi na podlagi jainstva ohcino, ki jo porok •m\ lo da vlagulolji no Izgiihe nikdar nic od svojih vlog, ler da so lo redno ohroslujejo. (Daljo priliodiijic). Ccrkcv pa-SlovencU (Izv. dop.) Kadiirkoli imoiiujcmo hesedico ,eor-kev", misliiiio holj na drzavuo eerkev, to je, na eerkev v sluzbi hrezverske drzave, corkev hrez prav no in #:avisuo od korislo-lovnih iu gnli sehiCuosti udanih ohlaslnikov. Avlouomna eerkev je pr.iva eerkev od Hesi-telja uslanovljena, ki ne loci reveza od bo-gatina, grofa od plehejca, Nemca od Slovenca, ki je vsem narodom praviCna in jednako-pravua. Ta eerkev je vsikdar vposlevala narod no pravice vsch narodov hrez izjeme. Ce so je kedaj kaka krivica godila, zgodilo se je to lo iz slabe volje izvrsiteljev cerkvenih pravic in vsled hrezpravnega npliva vlada-jocib krogov. Zgodovina Slovenstva nam daje neoporecnib dokazov, kako je prova eerkev sposiovalu nas jo/.ik in se zanj potcgovala. Povsod drugod preganjal se je slovenski je-zik in ni bil uposlcvan, le v ccrkvi naSel je xavotja. V zadnjein Cisu pa, Bogu bodi po-toiouo, nasi nasprotniki so se lotili sloven-'•¦kegii jo/.ika tudi v ccrkvi, kjer je toliko slo-letij mirno uzival svoje pravice. Prod let! je „S o C a" ostro grsijala brez-mojtio popustljivost trzaske cerkvo, to je. cerkvenih ohlaslnij, ker se je udala ncopra-vicenumu pritisku trzaskih Cifutov tor odpra-vila sloventko propoved pri sv. JuSlu. Da je bil ta nkrep varulia Sijonske trdnjave v Trstu daiekosezen in zelo nepreviden, ka?.e se posohno v posledieah. Zdaj vidimo, kako ne-sramno predrzni so postal! zidovski liberalci na Primorskem. Cerkev jim je pomolib ine-zinec, sovra?.niki so zgranili za celo roko. Na vrslo je prisel sv. misijon pri sv. Antonu. Kako se je pri tern zgodilo, je vsem go dohro v spominu. Kajpada, pri lent ne ostanc, ker Cifuli so nenasitijivi. Ako nam Bog da zdravja, doziviino pae Se ttlarsikaj. Izgovor, da so propovedi pri sv. JuSlu ali pa v Podturnu nepotrehne, ker so slabo obiskovane, je povsem niCev. Reeinso, da je temu tudi bilo tako, vkljub temu nikdar bi so to ne smelo zgodili zaradi oCitnega po-hujganja.. (Ali ni pa drugod iskati uzrokov, ako je bilo pri propovediii malo poslusalcev ? V Podturnu vsekakor! Cas propovedi, njena utrudljiva d o 1 g o t r a j n o s t — to je ljudi polagoma pregnalo iz eerkve. Je ?.e tak6 na svetu. a Sreba raCuniti s svetoin, kakorsen je! Ured.) Prav zaradi tega, ker so iidje in brezverci zahtevali, ne bi smele pristojne oblaslnije tega storili. Ako bi te oblastnije proslovoljno, hrez pritiska od nepoklicanih zivljev, prepoved odpravile, bodi. Ako je bila propoved slabo ohiskovana, sine so odpraviti. Nikdar in nikoli ne sine pa cerkev pusliti, da se ?.idje vtikojo v nase katoMske zadeve. *) Ali » lake neprilike pride vsak denaren zavod, pn iiaj bo zo posojilniea, liranilnlca ali banks, Kakor si potniga cden, pomaga si razmerno tudi drugi! Sicer pa skrbe pravila za to, da zavodu lii nikake sile! Ured. '•• ( *•) To gotovoslori vsafc zavod! »Gor. Ijudska posojilniea" imk za vsak slu'aj okoii 10.000 gld, v papirjih in od l'—10.000 gld v golovini. Njej se ni bali najmanjSega zla. I'ravila jo popolnoma varujejo, Ured. Toda .SoCa", zagovarjajoCa to sta-lisce, nakopala si je pred leti veliko sovrnStvo, sosehno pri oni gospodi ki zdaj hudc levil-bere v svojom glasilu ilalijiinskim kutoliCa-uoui. Cud no, da so ,k.itoliCaii> taki slabi poznatolji ohstojeCih razinor, v-ploh slabi po* litiki, ttu Se lo po dolgotrajnili in hritkili iz-ku'iijah pridojo do spoztianja. No Ciidimo se potoin, ako ttkuloliska* slvur spi iu nikamor ne more. Islo torej, kar je pred leti ^SoCa*1 grajala in prav dohro oznnCilu, zdaj tudi nasi „kaloliCaiii* delnjo, No, da so le enkrat pri-sli do tega, jo ze ilobro. MogoCe, da se jim se kaka luCien vzge v nekduj toll zniedenib mozgaiiili. Slojiino torej pred dejslvoin: Cerkev je zaCela pregaujuti Slovence in sploh Jugo-slovane. Ta najnovejsi dogodek potrjujo se z razliCnimi okroznic imi povodom dezolno-zhorskih volitev v Istri. Ko je slo za brez-voiv.e in ?.ule, ko jo slo za slrunko, ki iz dnii sroa Kovra?.i naso dinnstijo iu sv. kaloliAko vero, ko jo ,o zn razliCne karnjnlsko prite-ponee v ls,ri iu Dalmiieiji, ko jeslo za izso-saloo, pijavko in karnjolske oderuhe, ledaj ui bilo okrojiuio; vso je bilo tilm in ii'inio, vso jo bilo prav. Zdaj pa, ko smo se KnCeli .lugoslovaiii gihali, zdaj, ko misliiiio si pri-boriti svoje pravice, zdaj, ko boCoino slopili na svojo noge, narodii iu nasi bv. veri Cast povrnili, zdaj, jiravimo, jo vladina doklu, dr-?,avuii eerkov, razposlalu okrnftnieo, Prav dohro voiiio, odkod vho priliajo. ^ivlino v Ciidnili Cusib, Cerkev jo zdaj engazovana, naj po-mnga raznini koalioijiun mi noge. Prazlci viu rub Hijonsko trdnjave, uajot od konlioijskogii miuislerfitvn, sel je v Kim, pa vrnil se je pobil, zaslonj mu je bil ves trtitl. Toda po-bujsiiujc oCitno je ostalo, iu ta crni intide*-, avstrijske eerkvene zgodovine ostano So doli?o, dolgo v spominu. Vera v Avslriji je s torn kompromitovana. In po ktttoliskib nnCelib moral bi oni varuh Sijmwko trdnj-.ve popravili poliiijsanjo in vse preklicati. Dr?.avna cerkev se je drzala vedno na-Cela: NMaelit vor Heeht". Nikdar ni bila jed-nakopravnii, posebno nasproti numjsim narodom. Kristusova cerkev je le p.i shrihi hozji in cerkvenih obrcdib doloCila latinski jezik pri zahodnih narodib, pri drugili urad-nih zadovah je vsakemu narodii pro.slo dano. Uradni jezik v nasi drzavni cerkvi "jo le nem-ski in (ak oslane Se dolgo Casa. Uboga slo-venscina je skor ] izkljuCona v dotiCnih kro-gib. Duliovni ur^. i smejo izdajati krslne lisle v ncmskeni in ita Ii janskem jcziku, v slovenskem ne. Prc-C. g. Fr. Schweiger govoril je na .katoliSkem* sbodu v Crnonilju in kmete pozivljal z hesedami: »V prvi vrsti pazite, da razni uradi obCujejo zvami v slovenskem jcziku, ne Ic pri ustnih ohravnavah, ampak da se tudi zapisniki in listine piscjo v slovenskem, ne pa v ptujem, vam nerazumljivein jcziku. Habile kak izpisek iz matic-r.ill knjig, n. pr. kak krstnl list, vasl zupnlkl naj vain plsejo slovonsko llsto..." .Slovence §1. 128". Pripetilo se je pa nekje v deveti dezeli, da je dobii duhovnik hud ukor, ker je izdal krstni list v slovenskem jeziku. Zanasaje se na bozjo pomoC, presta-neino Slovenci tudi te Casebudega skusanja. (D o s t a v e k u r e d.: Ta elanek smo prejeli iz duhovskih krogov, ki gotovo dobro ved6, kaj morcjo zagovarjati pred — Bogom; pred drzavno cerkvijo seveda ne!) Pisava slovenskih rodbinskih imen. Na dolitoo inlerpelacijo posL dr. Gregorcica in lovarisev je odgovoril minister za nolranje ttvaii, ckscclenea Uacquehem v scji poslanske zboj-nice z dne 7. junija 1895. naslopno: ,,i; . - < Gospodje poslanci dr. GrcgorCiC in to-variSi poupraSali so me v seji te visoke zbor-nice z dne 19. decembra 1894: glede rabe slovenskih Crk pri pisanju slovenskih rodbinskih imen, ali sem pri volji: 1. Dolociti' naCine, po katerih smejo voditelji malic pisavo slovenskih rodbinskih imen pripadnikov slovenskega naroda, v ko-, likor so se ista v prejsnjih Casih pisala z neslovenskimi Crkami radi jezikovne nespo-sobnosti voditeljev matic, premeniti 4akp, da se bodo pri tern uporabljale jedino pri-merne slovenske Crke; 2. odrediti, da se. pripadtukr slovenskega naroda, posluzajoCi se pri pisavi sloy. rodbinskih imen jedino pravih slovenskih Crk, ne bodo silili zamenjavati to jedino pravo pisavo,s kako drugo neslovensko iz proSlih Casov; ' ' ' ' •••¦•; 3. inalogno ukreniti tudi gleue hrvat-ske'ga prebivalstva in njegH hrvatskih. rod-biriskih imeiv v Istri ,in v .Dalmaciji?1 Cast mi je^fiastopno' ddgoVotiti na ta uprasanja: Kar se v prvi vrsti dostaje v interpe-laciji havedenegfi sluCaia popravka V matici ^TonCift*, je aOticriV Jninistetgalni odlok z dne 23. oktobra 1894-. fit. 19(509 slonol na nastopnih dejstvih: Neki Josip Tomsig, rojon leta 18ia. v Mcrmi, ulozi! je v mesecu majii 189:1, potoin tamoflnjoga Supnega uradu proSnjo, dn hi se popravilfl pisava njegovega rodbinskoga inionii v malicah zupnega uruda v Morni. Uvedcna razpravo je dogniilu, da jo bilo doticno rodbinsko inin zo ponnvno predmel upisavanjoin v malice, da so je pa pinalo na razliCne naCine. Tako jc vplRini oCe proailea (rojem I, 1802.) kol Trail BTout!ig", prusilec st;in kol Josip „Tomsig", doCim se glusi rodbinsko into njegovih li olrok aodnj .ToncIC" iu /ronCift", sedaj /roinslC*' in /roniSiC*. Pri tem je konCnica ,lc" pisana sodaj po alo-venskem, sedaj po lirvatskom pravopisu, Pro-silec sain je nicnonja, da so njegovo rodbinsko ime glasi /romsiC in je zaMcval torej v prvi pvoji ulogi, dn sc v loin zinislu po-pravi nisava njogovoga rodbinskoga tineim v inntioiili, Names!nislvo v Trslu, menoCo da rodbinsko ime sinovo mora soglaSuli /, oCotovliii, je odrcdilo, da se rodbinsko imo prosilCovo in njegovih tiaslednikov jwvsodl popnivi v nToncig", pod kalorim jo ruvno vpisuii nCo prosilflev, Proli Ipj odrodbi jo \\\ot.i\ Josip Toncig utok mi mlnisloi'stvn, v knlorem jo hIiivII prciiwiijeno Kiildovo, da je dovollll, n.ij so njegovo rodbinsko imo popiavl v „TonC.lfi» Dodatiio jo rokuronl. dul nu zupiHiilk izjuvo, Hoglusnn si1* zuhlevo v prvolnl ulogl, da zoli imeiiovali so »Toni8iCM, lino ,TonClC" da jo navel v uloku lo po guhlovi Atipnikn. Miuis'erslvo za ni.tranjo slvai'i ni tnoglo ugoditi tej zahlovi, ker bi koncCnti prosnju rckiirenla pravo za pravo znaCllii proinemho po mulici piislojnogii mu Imoiiii »Tutic.ig" v aTon»ic.*t ke** je rodbinsko line „TonCiC'' izvnjali iz slovenskega iinenii /r»n^u( rodbinsko ime „TomsiC' po h; slovenskega imena .TomaK", torej gro lu za dve Cisto razliCni rodhinski imeni, o kalorili ni bilo pravega razloga, da bi ju '.-amenjali. Po takem ni mo?.no govoriti nili o za-ijpnju narodnega Cutstva ali krSenja pravic, zajitinCenih v drzavnili 'imoljnih zakonih, niti ne o nflnaklonjenem vedenju vlade glede na rabo slovenskih Crk za slovenska rod-binska imena. Sicer pa mi je Cast opozoriti gospode interpelante na odgovor, ki ga je did inoj prednik v slu?.bi v seji visoke zbornice z dne 7. decembra 1883, na interpelacijo le-danjega drZavnega poslanca dr. ViteSSiCa, za-dcvajoCo nacin pisave rodbinskih imen po Istri. Le - to bi imol se pridodati, da sens odredil, da imajo glede uravnave postopanja pri pisavi rodbinskih imen pri vodstvu matic tudi v groflji Gorifiko - GradisCanski ana-logno stopiti v veljavo naCela, doIoCona za dalmatinski del Skofije Krske v mesecu jami-varju t. 1. Razume se samo po sehi, da ni zadrzka proti jednakcniu poslopanju po tell naCelih tudi po ostalih delih Dalmacije. DOPISI. S Peidn na Toliuinskem, 23. junija. (Raznolero). Ceprav je naSprijazen kraj skoraj popolno nepoznan, vendar dqbro vein, da skoraj na Goriskem ni bo|j prijelnoga bivanja, kakor tukaj pri nas za polelno dobo; — pa tudi prav dobro in lehko se da tukaj ziveti, Ce pride nanireC eden sem za — gospoda vikarja. Da je to istina, po-kazal je to nas nepozabljeni pok. gosp. Andr. UrbanCiC. Kljub temu nam ga je prehitro pobrala smrt in sedaj smo . zapusceni, brez vsakega uCenika. Nimamo ne du§nega pa-stirja ne ijudskega uCitelja in nasa deca ima proste Case da se uci lepo pohajkovati. Kaj bode * njo, ako pojde tako naprej!? Uteg-nejo priti Casi, da homo imeli tukaj pri nas se prave nekdanje »zabite sinekv)", ki ne bodo hoteli poznati druzega nego: „Faust-recbt". Koliko fantifcev imamo ?.e sedaj, ki komaj Crko poznajo in ne inorejo niti v , cerkvi molili iz knji2ic"e? Nikjer veC toga ne bode, da bi bill fantje neveSCi Citanju in pisanju vojakom potrjeni, a tukaj zagotovo bodo, ako se drugaCe in hilro tie, poskrbi za pouk na§e mladine. Odgovorne zato ,hi imele biti v prvi vrsti nase Solske ohlasli, kuterim je nas poloZaj prav dobro "zna'ii. Ako nam ne morejo drUgaCe.pomagaU za Solski poduk nase mladine, naj so pa lia lnerpdajnetn nioslu potegnejo zato, da. Ciniproj d'obimo duhov-nika, ki bi ob enem poduceval tudi Solo in tako bi bili mi tudi zadovbljhi. Zelo nevSeCnp' se, nani zdi liuN, ob nedeljab in praznikih sein ter tjit sv. "inaso loviti, ker smo bili' h dolgo navajeui lo do-macemu »bdzjenii]i„bramu". Nnjrajse grerno na Ponikve, a za"Boga, kdo nam bode tegnil pbdplatov, ker naSa obcina in Ponikve, Ceprav ste ena gupanija, ste zvezani le s Bkozjo stezo", [n kako Iehko ter z majhnimi stroSki bi se daia v par iednih narediti lepa cesta mej tema obeinama? Bog daj, da bi slepci spre-gledali in giuhi sliSali! Ceprav smo v oCen nekoga vedno in povsod ,kmetje newt ni», vendar vemo za naSe potrebe in korfsti, a pomagati si sami ne moremo, ker nam narava in druge sile nasprotujejo, pa vendar tudi on nas ne privede sam v obljubljeno deZelo. Prav imate gospod! Kmet je res neumen, ker daja drugim se .kolaCe*, a sam nima vCasih mti Crne .pogace*. Kako hoCete, da smo uceni ali prebrisani, ko vidite, da nam Se solskega poduka nocejo dati, Ceprav placujemo enake Solske doklade, kakor drugi v okraju. Dal Log! da bi nas vsi vzeh za tako neurone, kakor nas ima vedno oni gospod, potem bi nam ktnalu gotovo poslali dusnega pastirja in uCitelja, ki bi nas morebiti tako Bizbrihtala", da bi tudi od nas kateri poznal ,ma!o in veliko kvinto*. Od levega firega Soce. — ,Pr. L." se je 2e veckrat pritozil zaradi velikega pomanjkanja duhovBCine. Res je, da se nikdar ni bilo tolikega pomanjkanja nego zdaj. Ne-kaleri vidijo v tern veliko zl6, Drugi pa ta pojav nekoliko druguCo totmaCijo. Zdi se, da Bog hoce pokazati svojo moC ter gonsko kaznovati. (Tnk »zdi se* je pa vendarle malo presmel, kaj monitor! Ured.) MogoCe, da gospodje v okolici .Pr. L.* se 8e spo-minjajo, kako se je uganjalo z duhovmki pred Seatimi leti. Ali se je kdoj drugod tako postopalo proti tovarisu, kakor se je pri nas proti dr. G.r Ali ni morda to „unicum* na svetu? (Gotovo! Ured). Ali se se spominjatc, kako se je postopalo pri oddajanju cerkvenih bluzb? Aii 3e Se spoininjate, kako se je postopalo s prijatelji in somisljeniki dr. Gr.? Ali no veste, da somisljeniki dr. Gr. Se danes trpijo? (Dobro se godi pa tistim '.pryateyem", ki so ga zatajili! Ured.) Pred nekaterimi tedni se je izrazil star gospod takole: ,Prav ja, da je pomanjkanja duhovnikov, saj pre-gnnjnli nas ne bodo".,.. Le pomislimo, kaka gonja bi nastala, ako bi bilo veliko duhovnikov. Pri tern pomanjkanju upamo vsaj nekoliko obzirov. Bog daj, da bi veliko pomanjkanje duhovnikov izmodrilo one O3obe, ki so vprizorile toliko poltujSanja na Goriskem! (Tega pa ze ne docakate! Ured). St. Vlikagora, 23. junija. (UmeS-C e n j e). -~ Pri lepem vrememu se je vrSilo ta dnti slovosno umeScenje prec. g. ig. Valentin-cic-a. S Cerkljanskega in Tolminskega so prisli gospodje pocastit svojega duhovnega sobrata. Vseh gospodo? je bilo 11. C. kr. vlado je zastopal c. kr. komisar Gumar. Slavoloki s primernimi napisi so povzdignili lepo slovesnost. Kcj rado ljudstvo prihaja k takim slovesnostim, s cem da na znanje svoje globoko spoStovanje do svojih duSnih pastirjev. Celo slovesno3t je vodil tolminski dekan, pree. g. Kragelj. S kratkimi be-sedami oznaCil je delovanje duSnega pastirja in tblznosti 2upljanov do zupnika. Pri sv. maSi peli so doniaei pevci. J MaSa je bila delo g. Laharnarja, domaCega organista. Spretnost St. viSkogorskih pevcev je znana, ni treba posebej poudarjati. Blagor 2upniji, kjer je lepo petje. Za), da ni mogoce j brez noprilik pokasati naSemu raestu, koliko se doseze s skromnimi mocmi. V hribih so pevci brez vsake plaCe, in vendar se toliko doseze. V mestu pa imajo pevci lepe place — in nii ni. Po koncani cerkveni slovesnosti pri-skrbel je raladi zupnik tudi navadnega te-lesnega krepCila. Prvi je napil pri obedu c. kr. okrajni komisar. Poudarjal je. y svoji napitnici slozno delovanje cerkve in drzave. Omenivsi, da prav na Tolminskem nahajamo to sporazumljenje in skupno delovanje, pri-govarja vse navzoCe, da naj se tudi na pri-hodnje ti prijazni odnoSaji vzdrzujejo. PreC. g. zupnik mu odgovori s primernimi bese-dami ter zahvaljujoc se na naklonjenosti in prijaznosti c. kr. oblastnije, ki je vsikdar Sla na roke Castitim gospodom, priporoca, naj tudi zastopniki dr2ave uvaSujejo prepoirebno vzporedno delovanje obeh oblastnij. Pri obedu so domaCi pevci zabavali povablj^ne goste. Po koncanem obedu razSli so se gostje z najboljSimi utisi in z iskrtno zeljo, da bi novi & g. zupnik v mini in zadovolj-nosti svoje korake ubiral na trnjevi poti te solzne doline. Torej — vse dobro! Zaupni shod v Gorici. Interpelacija dr. Uregorfiica, katero smo priobeili v zadnji Stcvilki, je izborno na-slikala najnovejsi polozaj v Gorici. Cudne razmere, Cudni, nenavadni casi! — Ali prav zato je potrebno, da posezemo Slovenci tudi pc nenavadnem orozju, da previdno in mo-goCno odbijemo od sebe -vse sovrazne na-skoke na naS narodni obstanek ali tudi le napredek. V ta namen je bil sklican shod v nedeljo ob 3. pop. vdvorano .Goriskega Sokola*. DruStvo je prepustilo v ta namen svoje pro-store za prvie brezplscno. Shod so sklical; drzavni poslanec grof Alfred Coronini, deZelni poslanec dr. Aleksij R o j i c in urednik Andrej GabrScek. Udelezilo se je okoli 60 zaupmkov, samih svobodnih moz, ki niso niti v najmanjsi zav'snosti odkaterihkoli upli-vov. — Zborc nje je bilo zelo iivahno, po-gosto naravnost viharno; trajalo je celi 2l/i; uri. Kdo so govorili in kaj so povedalt, a tem ne zinemo niti besede, kajti dosti je za" zdaj, da so ostale vse besede, ki so padle, in vsi sklepi, ki so se naredili, globoko vsrcih vseh poslugalcev. Vsi go-Vori so dosegli zazeljen uspeh. Pac pa lahko objavimo dve resoluciji, kateri je shod sklenil in odposlal na pristojno mesto. Resoluciji se glasite: ,Shod zaupnih slovenskih mofc v go-nskem mestu dne 23. junija 1895. z navdu-, in protestuje tudi od svoje strani z najglo-bokeje u2aljenim sreem proti oznaCenim 2a-Ijenjem verskih in narodnih Cutov goriskih Slovencev, in to toliko bolj, ker se taka 2a-Ijenja prav pogosto in brez ovire ponavljajo cel6 pri javnih sejah mestnega zbora v prifo vladnega zastopnika, prose visoko c. kr. mi-nisterstvo, naj priskrbi tolikemu nezmi&elnemu zaljenju primerno zadoSCenje, drfcivni in vladni auktoriteti pa potrebno veljavo naspioti oni obnemogli, a zat6 predrani svpjati, katero je izborno naslikala prej omenjena interpelacija". „Shod zaupnih mo2 slovenskih v Gorici dne 23. junija t. I. je sprejel z abzalofanjem na znanje, da je visoko c. kr. nauCno mini-sterstvo dalo 2alosten dokaz, feald malo spo-Sluje svoja naCela, ako bi imela slucajno ko-ristiti slovenskemu narodu. NauCni minister vilez M a d e y s k i je ponovno izjavljal v dr-zavnem zboru, da ustanovi vlada srednje ljudske Sole z nenemSkim uCnim jezikom povsod tarn, kjer se izjavijo za tobodisi de2e!ni zbori ali vsi drzavni poslanci. Ali dasi je de-2elni zbor goriski ponovno zahleval, naj se spremene srednj« Sole v Gorici na podlagi obeli dezelnih kot uCnih jezikov, in dasi so isto zahtevo ponovili vsi drzavni poslanci te de2ele, vendar se to ni zgo-dilo, paC pa je ucno ministerstvo z odlokom 19. maja t. I St, 8904. ustanovilo slovenski pr;pravljalni tefaj za srednj« Sole, proti katere mu so seodlocno izrazili nasi poslanci. Skod slovenskih zaupnih mo2 ob2»iluje tako postopanje in izjavlja, da s pripravljalnim tecajem ni ns re-2eno sloven'skemu prebivalstvu na Goriskem, ki ga smntra v vsakcm pogled-i skodljivim in ki ostane tudi zanaprej pri lahlevi, da srednje Sole za Slovence na Goriskem morajo biti slovcnske". Te dve resoluciji so podpirali sklicatelji injih odposlali tjekaj, kamor so namenjeiu;. Uspeh prvega zaupnega shoda je tolik, da mora sklicatelje \iorfsem zadovoljili in vspod-buditi, da bodo nadaljevali zaceto delo. Da, v d e 1 u je na§ spas, naSa prihodnost! Pcsnemajmo krSCanske sncijalistc du-najake! V delu je njih moc in — zmaga! DomaUe in rune novice. Gorici. — Fall* Je ne-znioten prorok. Trorokoval je, da bode inej 36. In 28. Junljem hud potrcs. In res io olny:utlli. Korlskl ItalUanl due 2(1. Junija ob it. uri popoludue nioean snnek. Frlhajal Je z Dunaja. Vsi Italljanl ho hudo zheganl In prcplaSotii. KnJ bode, kaj bode li toga J! ' P. n. gg. naror*tilkoin. — DokonCali smo prvo poluletje 2». tefrijn. NaSa zavest nam pravi, da .si prizadevamo nad svoje moci, ustrezati vedno rastocim poticbani slo-venskega citajocega obfiinstva. Grudiva pri-naSamo toliko in tako raznovrstticga, da sc tega narocniki niso nadejuli, ko je vendar cena oslala vednr jednaka. — Ali gg. narocniki slabo plaCt. .jo naSo skrb. Pripove-dovali smo pogosto, da smo itueli ze dve leti vsled znanih pravd pred laSkiini porot-niki zelo obfiuten primanjkljej — a vrhu tega urednik in njegova rodbina ne 2ive od zraka — ali skoro brez uspcha: prijeti imamo ti-sofiake, a ne dobimo niti desetakov na za-stali narocnini. Prosimo zategadel Se enkrat prav resno, naj vsakdo vendar posluSa glas vesti in redno plaCuje list, kateri redno cio-biva in rad Cita. Ako ne niara plaCevali, naj list vrne! Priporocamo se dalje dopisnikom, da bi nam porocali na kratko o vseh dogodkih, ki so vredni, da jih izve tudi ostali svet. Samo to prosimo: naj bi se vendar ogibali prepirov, katerih je poln 2e slehern kot naSe nesrecne zemljice slovenske. Veliko dopisnikov se oglaSa le tedaj,. kedar dobe koga „na piko", pa ga hote potem korenito oprati v „So5i". Taki dopisniki naj nas le puste v mini! Stvamo dopisovanje bodi vsem uzor!! Nov odretnlk v Tolininu. — Kakor smo zvedeli iz popolnem zaneslj:ve?a vira in v kar smo posebno pooblaScent n'aznaniti: preseli dr. Karol Triller, dosedanji od-vetnik v Ljubljani s 1. avgustom t. I. svojo odvetnisko pisarno v T o I m i n. — Opozarjaje tamoSnje rodoljube, cestitamo jim 2e sedaj na izborni pridobitvi v osebi ncvega odvetnika. .Ed ora eonsuinatnot est", klice .Corriere", priobcivSi razsodbo upravnega sodiSca na Dunaju v zadevi slovenske Sole v Gorici. To, kar je dezelni Solski svet odlocil z odlokom 24. junija 1894., — nadaljuje — upravno sodiSee je potrdilo 26. junija 189". Ta dneva ostaneta zaznarnovana s crnimi Crkami v nasi zgodovini, ali zato niC ne po-maga prosveli, kar se prldobi s krSeiijem; a ta Soia, ki bo pod silr. zdr2evana od naSe obcine, oprostivSi od slroSkov »Slogo•, ne da Slovencem niti jednega knji2evnika vet.... Dragi .Corriere*! Tvoje krokodilske soize nas gotovo ne omece v zahtevi naSih narodnih pravic in radi tega ne moremo s teboj jokati,. Pripravljaj se lorej za ddbo, ko bodeS moral resnicne soize prelivati, kajti prihodnost Je naSa! Vest, da je upravno sodiSCe odbilo utok goriSke obcine proti ustanovitvi slovenske ljudske Stinrazrednice, raznesla se je hipoma po celem mestu. NaSe ljudstvo jo je z veseljem pripovedovalo, nasprotniki pa z izrazom globoke zaiosti. U2alila jih je pa res tako, da baje velike zaiosti na doloCen dan mestna godba ni hotela svirati kot navadno na velikem trgu. Razumemo dobro njihovo 2alost, ali pomagati jim ne moremo! Slaven moil — Nuvada je, da caso-pisi poroCajo o sloveCih moZeh vse-podrob-nosti, kak6 se fez dan ali po noci premikajo, kaj jed6 in pijejo, kakd se zabavajo in skom Karnije pribe2al med Siovence!) .Clorriere* poroca vse o njem, kakor o kakem namest-niku ali celo samem cesarju. — Te dni je ta slavni mo2 poktikal vnekalere Sole, C^sar bi 2iv krst ne vedel, da ni raztrobil te vainc novice edini patrijoticni list — .Corriere* di Ghetto. Utok. „Corrieree javlja, da so grof Alfred Coronini z 45 davkoplacevalci ulozili ulok proti sklepu mestnega zbora, da bo doprinaSal skozi 75 let 12.H00 gld. vsako leto za turlanski tramvaj. Ta utok nam se dozdeva popolnoma naraven, kajti forlan-ski tramvaj, kakor smo 2e dokazali, gotovo ne ha koristil Gorici, akoprav si prizadewjo nekateri Goricani o nasprotnem prepriCali posamezne slovenske davkoplaCevalce, ki so ulozili utok proti temu sklepu. GoriSkl doplsnlk triiaSke^a .Mattina* hoCe osmeSitf naSo vestico .Breztaktnost", kojo smo priobeili v L3. St. „Soce" in zavija smisei iste. M: smo pisali namreC, da ni hotel stopali za niestno godbo oddelek tukajSnili slrelccv s stotnikom vred, ker so se ognjegasci urinili v vrsto precej xa godbo in pred strelci, na kar so oni naredili svoj .K e r t e u c h* in po drugi poti odkorakali do vojaSnice. Nasprotno t«*mu dopisnik trdi, da ni res, da n i hotela godba spremiti slwlre ampak da je njih stotnik dal razumeti yodji godbe po nadzorniku rnr-stnih drz. stni2nikov, da ne fcelijo biti spremljani po godbi. Uodisi kakorkoh, dejstvo stoji, da povHjnik streb-ev n i z rn a I r a I z a fast n o stopati po mestu z niestno godho vred. To je pa dosii jasno! Izzlvanjc, deiiionstraeija 11 --Nasim irredentovcem je vse demonatracija, vse izzi-vanje, kar je slovensko. Izzivanje je slovensko petje na ulicah in celo v eerkvi; izzivanje so slovenski govori pri sodnih obravnavah in celo v cerkv'; izzivanje je nasa zastavu, ki je celo zakonito priznana; splnh izzivanje je vse, kar je nam Slovencem ljul. t in drago! A zategadel morata cerkev in vlada pritiskati na Slovence, da so odstranjujejo taka ,izzi-vanja", da se irrcdentovski gospi'idi prevcf ne razburja „Iatinska kri*. Nasproti temu pa je islej gospodi pri-julen pogled na marjetice, na peteroro/ale la^ke zvezde, s katerimi se dicijo vsi od kraja. Pesem „Nella patria di Favettifc jim je pa-t r i j o t i c n a, uzviSena itd. A proti vsem tem resnicnim izzivanjam nikdo no nastopi! Pride Cas kesanja! Itnllja v uevariiostl! •— SlraSna ne-varnost! Kalehel na c. kr. vadniei C. g. Andr. Tabaj je slovenski ogovoril olroke na dan sv. Alnjzija v cerkvi. Zures, Cunlo, da se iti udrla cerkev v zeinljo vsled tolikega zauice-vanja mnterc Ilalije ! „(k)rriercu toci bridkc solzice! Ubo/.oc! LaSka nvstrpiioHt proti hIov. Je/Jka v (dorlc!. Vceraj due il. junija t. I. grem v lob.icnico tiiisp: oti Hotel delta PohIo v Gorici kupit jedno spreinnico, tin odpoSljem nnko viusko poskuSnjn v Jezico pri Ljubljani. 'i'obakarica mi da poSino spreinnico itali-jansko, katere se jaz pa brani'ii in zahtevam slovensko. Tobakacica se pa nad niano niz-korafii ter me jame zmirjati ,inostro di sclaf, rekSa: Bfllii diavolo conoscc que«ta maledntta lingua". (Utidic poznaj ta pro-kleli jezik!) Mono pa na to zgrabi sveta jeza in malo poccbam po tobaCnic; ter vrzem babi laSki .spreinnico v zobe irt odidem na Stolni trg k gosp. Preslju, ki ima tudi slovenske poStne spremnicc. Zapomnimo .si vsa taka gnezda in obracajmo jim v bodoce hrbet! Kam suio prlsli I — Dozdeva se nc.m neverjelno, vendar pa priobcujeino kot zna-menjc casa vest, da jeden goriski zidovski odvetnik zastopa v cerkveno-katoli-§ k i h z a d c v a h obeinarje noke okolicanske 2upanije, o kateri se je ze dosti pisalo in v kateri so na dnevnom redu Se vedno domacc homatijc, ki imajo svoj izvor v cerkvenih receh. Mimogrede spominjamo tudi, da smo sliSali, kako se pripravljajo dolicni obviuarji za prestop k pravoslavju, a v vsem torn uprav jih zasLopa naS goriski zuatii zidovski odvetnik. Ako je posleduja govorie.i kolickaj resnicna -— upamo pa da ne — tedaj 2e naprej obzalujemo tak korak. Prizadevali si bodemo, izvedeti resnico o vsej tej homatiji. Za danes dovolj. IzGorlcc: Preskusnjo iz glnhone mstva so napravile 2-2. t. ni. in sicer jako pchvalno, te-le gospodicne Celrtoletniuc na tukajsnjem c. kr. 2enskem ucileljiScu, Slovenke: Arch Marija, Gerzelj Ljudmila, JoSt Josipina, Kemcvcic Eliza in njena sostra Ka-rolina, L'Cen Ema, Osana Roniana, Puppi ¦ Marija — in Italijanke: Bramo Josipina, Cerkvenik Ana, Faro?.ic Sabina, Gugliehno Alojzija, Ilarasim Ema, Heinrich Ema, Ilor-nischcg Josipina, Prossen Josipina, Toma-dini Angelja in de Zaccaria Amelija. Po-uceval jih je gospod Anton Rude2, ucitelj gluhonemih in gluhoneinstva na tem zavodu, nadzorovuia sta preskusnjo pa ravnatelj, gospod FranciSek Hafner in g. Miroslav Le-nardig, vodja gluhonemih. D o s t a v e k u r e d n i § t v a. Pri tej pri-liki ne moremo si kaj, da bi slsvnemu ob-cinsivu, sosebno precastiti duhovscini in gospodom uciteljem toplo ne priporoCali knjigo: ,Gluhonemi*, katero je spisal omenjeni g. Anton Hudei. 0 tej knjigi je izreklo jako laskavo pohvalo vse casopisje in visoko c. kr. ministerstvo za uk in bogocastje je izreklo zato pisateljti Casino priznanje. Pri-. porocaino knjigo „Ghihonemi* tudi zatd, da bi si zaloznik vsaj nekoliko svojih slroSkov pokril. Knjiga slane le 3 krone in se dobi pri vsakem bukvarju v Gorici, v nasi tiskarni in tudi pri pisatelju samem. Sv. Anton Padovanskt v G&rlct. Letos praznujejo 700 - letnico rojstva sv. Antona Padovanskega. Stari Casopisi trdijo, da je bil sv. Anton tudi v Gorici, kjer se je baje mudil Uve leti, namree od 1225. do 1227. V Gorici je sezidal samostan na starem trgu, poslopje ki Se zdaj stoji in je lastnina zasebntkov. Na koncu poslopja tik Lanthi-erijeve palace je kapelica Sv. Antona. ,P. L.» Lepa vzgoja! — V mestni deSki si-rotisnici so obhajali v ponedeljek god vodje C. g. Ivana Nannta. Otroci so imeli ob tej priliki bolj$i obed. DoSel je tudi sior podesta, a mestni godci so zaigrali hujskajoco pesem — „nellu patria di FaveUi". Odnbravanja je bilo toliko, da so godci Sp dv.ikrat ponovili isto pesem. Sior podesta se je zadovoljno smehljal. Vidi se mu pri vsaki priliki. da ni pozabil sladkili sanj svoje mladosti in zlatih naukov, katere si je pripovcdovala nilada dni2ba . ... O teh sanjah in naukih imamo 2e veC zapisnikov. — Ocividci poro^ajo: Zavod-ska mladina je imela zveCer narazpo.'ago obilo jedila in pitja, da se je sliSal hrup na ulico; vinjena mladina je v enomer prepevala izzi-vajoCo peseta .Lasse pur clie canti e subi*. Prebivalci v okolici so se kriiaii, da je kaj takega dovoljeno poCenjati v jav-nem zavodu, za katerega doprinaSa ludi de-zela, ki je po vcf-ini slovenska. Ne bodemo nadaljevali z naSim Kinoujetn, ampak priobcujeino le jedno pixmo goriskega Italijana, katero smo prejeli in ki se tudi liuduje zaradi tega skandala. Mej ostalim pise: .Eravi quella sera nelP Islituto dei fanciiilli abban-donati in via Rabalta una vera 0 r g i a, presents il podesta etc. Lascianm i briudisi, il mangiaru e h.-rr, ma die gli allievi di que-slo Lstitiito, r It e v i v e a n c h e d *; I! a P r o v i n r i a, t'urono i ti s e g n a t i di can-tare tutta la sera delta patria del llosselti (die qui »¦ nolo come uu fiiinotchio, ei t i r i m i vrst i c a mi . Ponof-iio prepevauje v Gorici. --Prito/.uiejo se nam, da .so nekateri nemirnezi v ponedeljek zvefer pozuo v Hoc prepevh>Uur/,hor;ikv volitve, Vsled ho-matij na Duiiaju $a z<.kasuete ludi volitve v dozt-liii zbor gorinki. VrSile se bodo lorej Si-le koncem tivgu&la in v zafelkn septcinlini, ako ue celo kaj kasueje. Dobrofnlkt /a „Lvm>\ „ v Gorici na svojeiu izietii v Gaj^evico. Iz leg.t vidimo, kako si» vigojene t(; tleklice, ninogo njih so slovenskih stariSev liCerke '. 7t gl. 'A kr. je pa dnbila .Lega" za neko marjetico (margerito — niiljenfca med evelkaiui laske kraljice Margerile). katero je neka druzfia prodala na -- tlrazbi. Koment.irja iti treb.t! Kmetijski tefaj. - Letos bo kiufliiski tecaj za italijanske ucitelje ua iaSkein oddelku dezelne kmelijske sole. Gorica /a Ljuhljaiio, — Vsi prispevki pri mesiuem magistralii za nesref-no Ljnb-Ijai-.o znasajo 2107 gld. Darovalci so raznih narodnoslij in veroizpovedauj; vef ji del te svote je prisio iz nomsk'h rok. — V „So<> gld., '.V.i gid. 57 kr. pa je n.ibruno v obeini Steverjanski. --Sempasko 2itpanslvu je oilposlalo c. kr. okr. gluvarstvu v fJorici z dopisi ?. due t. in 7. julija t. 1. St. rc'-Trtl gld. 1 W. katero svoto so nabrali gg. oheinski podzupani irt sirer: Ant. Koztih v Osekti tJ5 gld. M kr., Jo>ef Zivie v Vitovljah -2-2 gld. 12 kr., Jo/.^r liran-kovic v Sempasu 20 irld. Is kr., Anton Spa-capan v Ozeijani; ^>t) Kh|. 10 kr. in firegor Samokez v sv. Mihelu 13 ghl. \\~t kr. Ako k tej svoli pristejemo 1 gld., katere je sempasko 2npanslvo poslalo 2S. aprila naravnost v LJubljauo. potent 10 gld. italirauits tuej Clani bralnega dru^tra v Osekti in 15 gld. nabranih in odposlanih po veloe. g. Ltt(>niku Sempaskcin ¦ tedaj mununo le puhvaliti po-zrlvovalnost vseh obcinarjev sempaske zupa-nije, katetu je vedno sama obiskovana po vseh elementarnih nesreCah. Taka po2rtvu-valnost je pac postiemanja vrcdna! — iJosp. Anton Kozuh. pod/.ttpan v Oseku, izrotil nam je v isto svrho se 1 gld.. katerega je daroval Janez Tsaj iz Osuka. Za .Sloajine zavode daro.ala ,Na-rodna taksa* v AjdovsCint 1 gld. Zaprll iso t Goriel navideznega barona Antona Coppanija iz Trsta. Prisel je v Gorico in nastanil se v hotelu „pri zlatem angelju*. kjerse je izdajal in obnaSat kot pravi baron. Kot tak si je izposodil uro pri nekeni novem pr'ijateiju, katero je prodal in se odpeljal na neko bliinjo gorisko postajo, od koder jo je hotel v Itaiijo :l*kf xakou, — fti-mpisi poroCajo, &a vliMla prcdlozi prihodnjemti dezel-neiiui zboru pretucmlio solske/a zakoua in sicer v onein tlelu, ki govori o ohiskowuiju Ijmlske Sole. - Takeg.i zakona je potrebno v prvi vrati gorisko me-to, kjer Zupan niresa ue stori - - kakor je najivuo izdal zupanov .Leibjouru.d" ker s<» boji na-lediijili vo- iitev. I/. Pevnilfi* pri Gorici porocajo, da se je tain vrsil v nedeljo fautovski pies. I'rislo je precej obcinstva iz uie.ita, pa tudi ilali-jansko petje m- je sli^.iio ukljub ti'inii, da ste vibrate visoko v zraku dve lepi sloveuski zastavi. Prepevali ho italijanski ineud.i le goslje iz Gorice, kajti culo se je tudi iz slo-veiiskih grl lepo douiafc petje, - Fanlje v okolici, delajte si vedno Cast z lepiiu iltuua-;'iin petjein ! I'll^lile laSko luljenje ! Kodblna IJl/Jakova r l»ornbei*i,ru ji> uabrala v fasii CreSenj pri vagi 22 «ld Od te svote daruje (1 gld. .Slogiuiiu* zavodow, li gld. pa zenski poilrtizuiei sv. Cirila in Me-loda v Dernbergti. V 1'rvaelul so doliili z 5, jiilijem t. i, n.'tMruliuVo za poslna pisina. Za PnaCiin; nameiijena navadiia pi^uia doliivajo n.irn-riost iz (joricc, iiriporoCi'iia pa iz llortiberga, Trtna us. ..... Na Vogeisktm so n.-ka- teri viliogradi od I r I u e u s i prav mm'-no napadeni. - To je te oni dngoat.i doiu.iea preiskava. Parol tramvaj 1/ Tr»(ia v Sejittiio. Due 1. julija se bode vrsila revi/ija pnve z.i ozkodrno lokalno zeiezttico i/ Ti'ila preko Opc'me v Ko/ano. Komisija m> bode zbrata omenjeni dan pri zafetku ulice, kjer se bodo vzprejemali eveiituelni ugovori inlereieiilov. NefloveSka mati. Z-tprli m> vTr-t-t nekti 2l-letut> Autiuiijo Vou.ina a l!.iun<-pri Gorici. ker je b.ije ziiduMln vvoje/.i ne-/iikonskegii otnikii. Na*.i dtklela n.ini detajo v Trstit i*-edaij.- veC-o srauioto! Vse derejo Ije, pri dobri placi priliranijo le Jiialo, a po-gubljajo dtt-o in teli'j. Niiuoralnoil ji> v Trslu velifca, a uaSj tlekleta capajo k.iki;r iniitie v uaslavljiMie ntreze. Starisi ¦-¦ po/.or ! Vojusko !;lliuiije. -- Topuii^arski bata-lijoni v Gorici sb-jejo zdaj 2 stabua Casluika, Hi ca-tnikov, 2«7 moz. ICfi konj, 2« Ut\w\. — 12. julija odpotujejo v Vipavo, dan po-zneje bodo \ l'o;tojni. Ik v Girkuici, kjer bodo poiivali , dan ; lo. jiridejo y Velike Lasf-e, od taiu pa dalje do IVlritur na ilr~ vaskem. Clgaiil - Zadnji eas smo imeli mar-sikje v blizini niesta zopet ^iluosti s lobrez-doinovin-iko sndrgo. Tudi o tatvinali se sliSi iiiarsik.ij. Dve niali Giganki ste tteki Volk Ivani ukradli ntoSniro kar iz 2ep« in ob be-i.'in dnevu. Tak je zarod. a kakoSi-n bo, ko oilraste ? ! Po treh Ir-tlh s» Se le zgrabili !•• dni v Trslu ottega Valentiua I'.ndala, kt ji> v Komuu suirtuo zabodel z no/.em Joxela Ko-tola in potem pobognil. Konerno ir w>i>-ilar prisel pravici \ roke! Sprenienihe prl Ai'-leznlcah. - Zjn-tranji br^.ovl.ik iz Kmuiina v Tr>l bo \o/.S s 1. julijeiu 10 iiiinul poprej. lorej: u Koi-utiua ob C>,1~>. iz Gorici- 7.05 in jinde v Trst ob s.to. - - Vl.iki na I'urlauski 2e!ezuioi bodo vozili hitreje. Vrhu tega bo vozil iz (lervi-njatia v TrziC nov vlak, ki bo iuie! z\e/o /. zjiilranjim brzovlakouu ki odhaja iz Tr>.iia ob '.K'.>,2 v Gorico. 30.000 gld. ?....iSa ^.iviu iWA-.t-l .Kjk.t-J;iIiit:i!iiii>-Kir<-h(ii!>.i'i-l.o<;o'. t)i»i.M!-jann> Cit.ili !/.\ O.a lw» zri'li.c.vi' ui-i-ri'Lii'ito 2" I!, juiijii t. 1. Ostala Slovenya, Trst. — Obcni zbor pot. druUv.i .Kdi-nosl" se je vrSil niinolo nedeljo ob n«v:ioenio dobri udeiezbi nizjega stanu, raziisuriiSlva — pi*e wElisiost* —- pa je bilo -¦ veliko pre in a 1 o. Vemo sicer, da je stdanj.t doba neugodnri za zborovanja, vemo. da imajo mnogi nujnth poslov na — izletih, vemo, (la je 10. ura predpoludne najneugodneja za naSe trgovce — in trgovskemu stanu pripada ogromna veCina nasega nezovisnega raz-umnistva —, vemo, da je letos nedostajalo or.ega, kar je v prejsnjih letih posr-bno po-javljalo svojo privlacno silo, da ni bilo namree poroCil naSih poslancev in da po tavern ni bilo priCakovali tako zanimivtlt iti 2ivahnih razpraz — vse to vemo in poUevamo drage volje, vendar meramo povedati cdkrilo, da je posebne graje vredna i n d o 1« n c a iz-vestnih krogov, Ce ze ne radi sebe, pa vsaj radi nizjih slojev — ki potrebujejo in t«l" zahtevajo dobrih vzgledov na strani razuni-niStva — morali bi prihajati nasi razummki na javne shode. Ali brezbri2nost wvno tarn, kjer bt naravno moralo biti m»jveC brige, mora slabo uplivati na maso. Vemo tudi to, da si mnogi mislijo: Jeden veC aii manj, kaj do to! — AU minole nedelje je bilo premno^o takih ki so mislili tako, zbok Cesar jih pre-mnogo ni bilo na shodu. Mi smo storili svojo dol2nost pred shodom: vabili in pozivali smo; h vrSimo jo tudi danes — grajamo. Nade-amo se, da si zapomni nase razumniSlvo za lM)doCnost, da je uprav ono v prvi vrsti dolzno vrSiti svojo dolznost! __ Tako poroca .Edinost* c trzaskih pzmerah, ki so slicne popolnoma goriskim v kolikor se dosiaja ne le javnib zborovanj, anipak tudi v e s e 1 i c, pri kalerib se vedno pogreSa one, katerih ne vidirao — to Je nA~ &*vl razumnistva. Pri samemi' zborovanju ni 5io vse prav gladko, kajti bilo je navzocih tudi oseb, ki se niso popolnoma ujemale z deiovanjem drustvenega odbora — tako vsaj citamo v porocilu .Slov. Naroda". ~ V novi odbor so bili izvoljeni: Predsednikcm: Mate Ma adit, Odborniki: Ivan BalanC, Ante Bogdanovtf, Makso'Cotie, Fran Podgoraik, Josip Turk, Ivan Marija Vatovec, Korneiij Gorup, Ivan Goriup, dr. Gustav Gregorin. SamestnJki; Ivan Marija Bole, Stefan Gjivic. WU& Hrovatin, Jakob PuriC, Anton Miktavc, Fran Godnik, Anton Truden, Joze Vatovec, Jakob Perhavc. Pregledovalca racunov: Ivan Prelog in Julij Mikota. Istra. — Drzavni poslanee dr. La-j» i n j a in tovarisi interpelovati so vlada v ilrtavnern zlwru. all misli iistanoviti v Pazinn brva^ki jrimnazij z italijsuskim in nemskim obvMiiini jezikom kot predmet. To upravi-n!io fe'ljo isterskih Hrvafov bi moraja vlada wilder-k' jedeiikrat urt'snicili, kajti za llr-vate in Sfovonce ni v Istri nijediie srednje till.- in so prisiljeni ohiskovali iialijanski ^imiiazij v Kopru ah netnSki v Pazinn. Naj-wr brv.iikih diiakm u Id re ohiskuje ro=.ki hrv.i^ki giiim.uij. Preteklu leto jib je bilo t.uii vpi-iamh (¦<>/. IK*. ••- Dr&mii' poslat.ee S p i 11 **¦ i •** in tovirrii so interpolovali \l.ido radi zadiijib voiitev v dozelni /.bur isteMki, posebno onib, ki so si' visile v okraji po-ivsUm. lnterpelaiija ;e /elu ovinia in i>o«l-prt.i /. duka/.i. Ako nam duvoli proctor, pri-obcimo inli rpolai-ijo doslowio. V upravni nbrirti hko) vrsile sit se obt'-in-iki' volitve iliu'» I'.i. t. in., pri kabrib so izvuljeni jediiojdasuo lu-vaski Ziisl«i|tiiiki. Prut 1 i/grediiikuin v Golugoriii (spadajoei pod pazin-ko nhcino) visila si' je kazi-nska razprata dm'- 10. ill II. t. m". v P.izinu. /..dozcim }-. bilo HI (cib, Iriji' Italijiini in Ki u.tSih kmelov. Ilaz-pr.ua ]>' konf.d.i tako. da je bil ubsoji-n li-ii'di-n kitii-t 11.1 :i UnUw z.ipora, l.'i pa j«' 'bilo iipn.ii'Hiib. /a IJublJano. U liiumuhtiiniiiii p»roi"aj»: l'»i" J'.». t. 111. pririMlilo ji> brva^kt.1 akMili'iiii^ko dniMvo „V »¦ I «* l» • t" t. nii'stno giidbo vrcil kiitii'i-rt z.i pout svvfftw Ljab-Ijanfam*. (Jt-jilu hi- j*' iipji^e iiiiio^obnijiu1 udi'li'iiUi', no. t'» ]«• bi!.i pnvaru! V vrliki iii.-Htn; ilwir.ini. olmvajo.'-i |'ro:,tor,i t;\ I5«HI u-i-b, zbrato m- j.' t.y.i di.f 'Mi ,io :t,"»0 o.-i-b, vrriiutiiu Mov.mi /, driiziiiaiin. NUW; iuMvM\i kon-.'cila je nkuti v ti'in, d.i shi hi* vrVila dva ki'iuriia r.ivno pnd ti'in. in sin-r jcdi'ii na km-i.'il ucni.ikili lju.l-.kib ;»l v ji^nom Tirnbl. dmgi p.i na kori-il ni.li.'i^.i krtX.i. Ni iz-ki,,ar->>tta tiu(r-in',in)sl, d.i ]<¦ nplivat na obi^k ((>'¦! komvrtu tiiili polili^ni Mlt>r, ptiscbiio ti-lj-ka piwi.nka, a!i pa tudi nnsli-dnja oko-li.'.i'ina: ,V«-K'bit* si» ie pogajal z nouiikim pt-Vhkiiii (?rtiMvom za sodclovanjc pri kon-r.rln, ali pogajaiiji' ku, spored koncerta je bit df)vr-"en, nadvojvoiu FVrdinandii Karoin so posebno ugajali. locke tainlmraskej.M zbora, kalercmii so v.-i navzoCi navdiiSeno ploskali. (imoini uspeb je z«'io pice!. Mestno s'ara'in^tvt* je darovalo S(> frlil.. to je iiaji'imwio dvorane za jeden ve-ccr. Ker ni bi.'o ninogo stro^kov, bode vt-nder U.H» do I Hi gld. tislivra -- za Inomosl zelo iiiujhiia svota. Polrr* v St. Vldn pri Vlp»v|. DiK-se one i!a!!jau-ke: »St i«»!i <• vero •¦ ben »:i'i.i!u*, pnobiltijeiiio po .rMino>!i" sle.b-ce: I»ri« 10. !. i!i. slresia se je yeiMtja po vi-[•av>ki doiint sptob, a poseimo pa s*» \ Lt. \i.ln *»fcod.» ni ta potn-« napravt! nobene: a i'o-lal je \ .St. Vidu zanin:iv in znameiot. Iirts^o.l i^i'.o se je it- par lubkib Minkov. in Iti.b v St. Vidu ni bilo to dm^afe razen v !.!>i t). Yi\. Vrtovea. Zdi w, kakor da .si j«' os:a silovita pod/.r-iiieljska inoc tnkaj ba> in .-aiuo to biso za ivoje niyije odbrala. kajti lan.o due 1U. jnnija bilo je iuti v njej nad «io j-unkov, rabljejib in tiiot'nejib, tr.^ajot'ib i-.i ¦*>• -'.1-2 sek. To se je ponavljajo due U., M. l:?., in IV. t. 111. Vsjki dan bilo je po t*> SO snnkov, a najjaei so bili dne 11. t. ni. Na to se je zendja nekoliko uniirila do -0 t- ni. kedar so h- stinki ponovili in vlru^i^u dne na, Suiski ponavljajo *>:vs.i.k Ireuutek, in jib probivalci bi&: zo >paib vec tie Stejejo. Zanimiv jo ta potres po svDJoni o.'.kem obsegn. a Se zantmiveji so ••;' r'ovi pojavi. Kakor re€eno. je ze to cudno, da truse samo jedno hi*o, a 5r zanimiveje J*' So, da sr pri redkth suukib ne tre«e cda Ii'im na jedeiikrat, nego le po joden del. Sedaj f1' n. pr. tre»e prudajainica, da se vse zibtje '>' ta.: Mal.1/0 pada. doc'tm se v sosednjih pi;l!i«'nili prostorih, kakor tudi v onib nad V'vdajainico potres Oislo nic nc enli; sedaj ^ xt.pt.t cuje mocen sunek pod zeniljo, kakor U;i ;« kedo iz topa sireljal in kmalu za tern *? jwnji prostori in zlasti kaScu silno za-Zl«'jOjo. In iako se to vedno nienja in h-prennn:a. Nekateri sunki so slabi, drugi moimji po D-tO-tG sekund, docim se najjac, me-njajo mej »)—S* fcknnd. MisJiti iioir^ vsak,1°' Ja ie vs,td te«a hi5a hui!o /!i^t"<0Vaaa' ^'t!ovie J° °^ ZBnaj in znotraj, ,;,'b ' p,a.,,;i ka§ei budo razpokano in razbo- i.;i; a -*0 se sPIoh Cudli°' kako more Z k 1 "^ g> Vrlovca lak° pogumna, da t ; "?• ;"S| stannje. S pocetka ni nikdo ,;. atl '.10lel» a poznjeje je doslo mnogo odtii-ne vipavske gospode na lice mesla prepiuat se 0 tern zanirnivem in nevarnem po.resu. Jaz sani pisem te vrstice na lieu mcsla, doQim <* hisa vsaki trenotek n,?d in pod menoj zazibije, da v podstresji grmi in jaei. Stvar je vredna, da bi jo priSel opa-zovat kak strokovnjak od bli2e; vredna je pa tudi, da bi pristojna oblast daia pregle-dati skodo po izvedencih in ziasti tudi to, da-li je v hisi sploh varno sbinovati z ozi-rom na ze nastala poSkodovanja zidovja in vedno ponavljajoce se sunke. "Zupanstvo je bilo brzojavno obvestilo e. kr. okr. glavarstvo, potem ko sta se gg. 2upan in tajnik posteno navzila strahu v tej hisi. Toda okr. glavarstvo doka«;alo je tudi pri tej priliki, da je v nasi drzavi tudi o potresih najmerodavnejgi in najzanesljivejsi porocevaiee — zandarm, kojega je bilo odredilo, da potres blize opa-zuje in o njem poroCa. In ker so bili slu-eajno izostali sunki bas oni kratki Cas, ko se je oroznik v hi§i tnudil, bilo je gotovo tudi porocilo brez sunkov. In s tern bila je stvar temeljito in korenilo reSena po in-staneah. Ni pa resena pri potresu saniem, kajti ta se sedaj jace pojavlja in zabteva, da se pristojna oblastva se jedeiikrat in te-meljiteje 2 njim bavijo, kar bi g. Vrtovcn lie skodilo, kajti o tolikib sonkib je zidovjc ecle hiSe ruSeno in omajeno. O teni pfilresu javljajo dalje, da je d3. t. in. lii5o g, V. Vrtovea posebno trosal, tako, da so zjutraj sosedji' kar l.ileli gledat, niisleci, da se ?.r- poilira, kajti ropol in Sum je bil tolik, da je moral tudi uajpoguiijiiej-Sega na noge s[»mvi»i in -^ptasiti. Sunki, ki so biJi ta dan najjaei, ponarljali so se res dan. Ob inraku je pa naenkrat po vsej bisi zasmrdelo po zvcplu. !»ru?.ina se je zelo prvplatfia, mislefa, da je nastal spodaj v prodajalniei ugenj. t'aidno se jej je pa veiular zdeto, da v s!iu\ijii potresa le jio y.voplu Kiurdi; kajti ba^ zvepla je v prodajalniei jakn liialo <:a kadrnje vinske posode, doeim je obilo nevarm'jsili gorljivib ?lvarij. Od, rM prodajaluii'iia vrata, udan! je skozi uje itioiHiu zveplen dim. Ko .,;¦ je nekoliico preznu'-ilo in odkadilo, upa/.ili so, da prihaja dim i/.pod ta). Navsla) je krjk, in v par trenutkilt bilo je gasiluo tlniMvo na lieu nii-,la zbnino, docim je preplaseua g. Vitovreva dnizina velel.i i/||esli iz luse liekotlku p(i>leljiu» oprave ter Sla ti/ivat gostuljuluiost g. Kav-ClCA v njegowi biso v Podb'rjali, ker se jej v laitui lii^si lie zdi vee v.irno vsled prehudili sunkov in ?,vi'pleue poja\e. Vrli gasilri stra-zili so htat vso hoc, Ta >drab deloval je na neLitcie t.iku silno, da so iz slralm da lie bi se va-s SI. Vid pogreznila v kako zvepleiio bre/diio, v susedujili vaseli preunri^a iskali, iliieim krotkejse du^e se \nlno Irde, da se v Ifj lii;i miiiMjo duse pokojnikov po dlievil in po uuci. Stvar postnja vsak dan zaniini-veja. ozibljni^a in nevaruis;i; kako se kuucaV Prro odllko na mcjnaroiliii gral'xNii j (liskarski) ra/.Mavi v Pragi za najlepSa ilrlu pr.-jel je g. Srecko M a gull e, vmlja llribarje\e tinkurid* v ''.elju, To odlikov.in;i» je i/irduo f.iMno kakor /a g. Magolii'a, tako tudi za na'* ri.-ali naioil, kajti inaloiliitie v v»-eh >.lrok.ib iiiiaum ?.e tako odlieiie zastop- ] liike, da njili i/.d'.'lki lie (l()M"i;jo sumo '(/.* di Ikov veiikili luuitdov, lenne,'' jib cclo nad-kriljujejo. Tudi te ra/stuve i»li'le?.ile so se tiajbnlj^e tiskarske moti vsi>b delov sveta, in vetidar je doHegel ua% rojak prvo mlliko, zato hid tudi mi M'cim r< .e za nadaijuo podporo Moveii^keini) naroilu na Stajeiskein za njeg<»v obstauek polrebnib naprav". Posojiinira v Trbovljab je iineia ni'secu inajiiika, v prvem ineseru svojega delovatija, 2">M"»Tt gld. UJ"3 kr. proiiuita. N a li i /. e I j s k e m ,se je prooejsiiji del oudoluega gradu podrl; grad, ki je iaht-nifia prini'u Alberta Wiudiscbgratzu, je pri velikonocuciii potresu nil poSkodov.in, a po-drtija je ie na'dedek onega potresa. PoSko-dovan ni bil nihi'e. — M a r i b orsk a g i m n a z i j a i'lia labko veselje nad vspelii svojib uceiicev. V prinieroma kiatkeni Oasu je bil ze peti ujen gojenec promoviram kot doktor sub au$pi-ciis imperatoris, s posebniin cesarjevim odli-kovanjem, namrcc: dr. Matija Murko, dr. Vladimir 2itek, dr. Kadoslav Zuiave, dr. J. Lunzer in najnovejsega easa, dne 11. t. m. dr. Ivan Zolger. Dr. Murko. dr. Zmavc in dr. Luncer na lilozofif ni; dr. Zitek in dr. Bulger na pravni fakulteti. Izmed imenovancev je Nemec samo dr. Luncer, vsi drugi so Sic-v e n c i. Korosko. - Na dan sv. Pelra in Pa via prirede koroski Geruiani v stovenskik Kotljab shoil, da praznujejo zmago, katero so do-segli s tern, da a • je slovensku obtMna Kol!je loftila od sloven;lce obcine ToUli Vrli. Na eelu pripravljalnemu odboru faloji conte Pan-do!li iz Gustanja. moz, ki nili avstrijski di~ tevljan ni, anipak Lah. Tu vidirno zopet kako iredentovci in Prusjaki ilelujejo roko v roki. — Dciclna vlada koroska je potrdila spre-meinbo pravil katoliSko-politienega in go-spodarskega druStva za Siovence na Ko-roskem. — Novi odvetnik dr. Josip Kolsek se misli bojda na Koro^kem naselili. V Celovcu paC iivo potrebujejo slovenskega od-velnika. DruStvene vesti. — Mozka in Senska podru2-nica sv. Cirila in Metoda v Prva-ein t bodeti slovesno praznovali god slo-vanskih blagovestnikov dne 7. julija t. I. s slovesno sv. maSo ob 9. uri predp. Popo-^ ludne pa bode ll^dska veselica na prostern s petjem mozkih tn meSanih zborov< godbo in zabavno tombolo. Posebna vabila se ne razposiljajo. K obilni udelezbi uljudno vabita Odbora. — Matice Hrvatske redni obeni zbor vr§il se je dne 23, t. m. v Zagrebu. Iz tajnikovega poroeila posnemamo, da izda Matica za tekoce leto devet knjig. Lansko leto je biio 11.559 clanov (1289 vec kot I. TS93.) denarnih doV "\kov Cez 39.000 gld., stroskov pa 31.000 gl. Premozenje ,Matice" zna§a z.hiSo'vred 160.000 gld. Z malo pre-membo, bil je izvoljen zopet stari odbor pod predsednistvom prof, Smiciklasa. Sazgled po slovanskem svetu. Oeska. — Ta praznika se bode vrsila v Pragi vsesokolska slavnost, pri katerej bodo zaslopana vsa sokolska druStva cei5ka, kakor tudi jufcnoslovanska. Tudi ,Gor. Sokol" bo za-stopan. — Pri driavnozborski volilvi t CeSkem Hrodu je bil izvoljen poslanceni Mladofieb J a n d a namesto Svatoplulm Ooc'.in, ki ni sprejel izvolilve. Hrvaska, — Madjarska prosveta si isfie pola tudi na Hrvasko. Da bi bila vsaj koiistna, tie bi rekli besedice, no ko gre le za tern, d«i se poknfce madjarska dvobojna prosveia tudi na Hivaskem, (edaj nioramo par obzalovati llrvate m takftni prosveli. Minole dui nainrer se je vrSil dvoboj mej dvema prislasenia vludno slranke, znunim inadjarouoiii (IrnkoviOein in vKeneiliscniin pro-fesorjem in tudi madjarouoin ToniafiuVin. Dvolioj je koneul sreci.o in «- po nmdjarski iiiivadi: streljala slu o'ui, zadela pa nic! Isto tako se je ,i'sil dvoboj v VaraMinu mej upravili'lji'm ok raj ue oblasli Metelom OJiego-vi'S'iu in douiobranskiiu porornikom Itarreloiii, pa tudi lire/ posledie. -- Uprava J)iouieke I i s k a r e* prosi brv. rodoljube in druge pt i-jalelje brvaskega naroda, naj bi doiirotno poslali urednislvu ,<)bzora* Oitice in vesti iz zivljenja pokojnega brvaskegu polilika in kiijizevnika lvana Perkovea, kateri je mini I. 1K71. Samoborii. Ilrvaska ima do-sedaj sedem 1110 r s k i b k 0 p a I i 6 e, in sicer: SiiSak, Jiaknr, Kraljevico, Crkvenieo, Helee, Novi iu Senj. Doiuaei casopisi pripnrnriiji) roiloljubom, ki ;.ele uporabljati imirska kopii-liftea, naj se v prvi vrsli spomnijo onili im domarib tleb, ¦- Za lirvasko 11 0111 e 11-k 1 a t u v 0 (nazive mest) pri brzojuvnoin pro-melu v iniizeiiistvu priporooa .Obzoi"*, da bi inorali Hrvittji; poskrbeli, da .se pri prilindnleiii mejuarodneiu shodu, ki so bo vrftil IK'.Hi, leta v liudimpesli, tudi od lirvaske sliaiii iH'kuj slori, kako bi v islem seziiumkil nli-veljala iSsto tiarndtiu iinemi lirvaskib mesl, .',1'aven m-mskega ali diuzega prevoda, -< Odbor druslva umeliiosti v Zagrebu nanii'i'iije iiresnieiti misel lirvaskega i-slitika prof. dr. Kr. Markovica, da m skulplurnn okrasi ukiidciiiiski trg v Ztigrebu s poprKJi y.namenilib lirvaskib moz (pesnikov, umelnikov, ucenjukov, vojskovodij, difcavnikov) iz Dal-marije, lirvaske in Hlitvoliije. Lepa misel res, katera je viedna iiresiiieenja! - Duleis in fundi). NaSel se je neki izrod, madjurski podkupljeuik, ki je v .Pester Moyd" posltil (MaiK'k iz Zeiuuua (inesto na meji Ogerske, lirvaske in Srbije), v katereui zagovarja misel, naj bi se Zemun odcepil od lirvaske iu pri-pojil Ogerski, kakor Heka, da bi gu tako Madjarji povzdiguili na velevazno trgovsko tneslu. Ta i/.dajalec je na*el tudi nekaj pri-stasov, ki so javno odobravali ujegovo misel; no z drnge strain se je naslo tmli ljudlj, ki so se poslavili odlocno po robu takemu iz-dajstvu. V prvi vrsti so povzdignile svoj glas proti tej misli lirvaske uradno „Nar. Novinc", za njim j>a tudi Irgovinska zbomica ^ Oseku in drugi rodoljubi, kakor tudi vsi v Hrvaski izbajajo^i casiipisi brez razlocka strank, iz-vzemsi ,Syruiier Woclieiiblalt", ki p. imel ,korajzo», javno jiisati v prid le misli, — drzavui pravdniki pa niso i»as!i v tcm nika-eega zlocina. Ko bi bili pisali kaj takega ne-zavisni brvaski casopisi!... Dalmaelja, -¦- Homalije na dubrov-niski ginmaziji se se vedno nadaljujejo in so sad bratoinornega boja mej Jlrvati in Hrbi v Dalmaciji. Koliko to skoduje njili ugledu pred omikatiim . bode osnovala v Odesi za vojinje po rmem moiji. Gluvnica druzbe, v kateri 1.0 uujodllcnej^ tumosiiji kapitalisli, bodo zna-ftala A1 niilijoiiov rubljov. Nova druzba bodo delala resno konkurenco ze obsUtjoci paro-brodarski dru>,bi, katera ne uslreza. Naroconili je ze na Angleskem til) veiikili parobrodov za prevaiar.je ljudij iu lovorov in je nova drufcba ze tudi pridobila prvo tebiiiene nioci stare druMie. Razgled po svetu, 1/ ih'le«iiclj. — IMogacijsko razpravo teko gladko, kajti mala opo.'.ieija Mladoceliov, podpirana po llivatu liiankinijii, no ovira njonega bilregu delovauja, Ako no bi bilo te opozieije, se ne bi nili znalo, da'delogacijft zbonije, MladoHii llerolil, Knflnii in Pa oak so si pri/.ttdevali na vso moc po-vzilignili svoj glas pioli iieiuimviiemii (oku sedanje avstrijsko polilike, katero so krlllko» vali, a In lake zinenio iu doslojno, du 10 si |>ridobili pri/.nauje oil vec slranij. <1»|o Ham eesar ho je izrazil laskiivo 0 obliki lie-roldovega govora. Tudi dalinatluskl poslanoe Uiankini, ki ziiHtopa istrnke Hrvute in Bio* vence v delegaciji, pov/.diguil jo avoj glaH proti trozvezi v seji 21, I, in. tiovoril jo nnjprej brvaski, a potem je neiueki povedal zinisd brvaskega govora, naglaftujoC, da narodi monarbijo ne priznaviijo in tudi ne bodo priznali privilegoviuiili jezikov. Kot llivat je obzalovat da nista zaslopana Dul-inacija in Isira v delegaciji druge drzavne polovice iu da se delegaciji iiucnujeti le av-strijska-ogerska iu no tudi ItrvaSka. Vsa da-iwsnja uslava - nadaljeval je govornik -je le v skodo Hrvatom iu Slovanoni in radi tega ne more bili navdugen niti za zunanjo politiko inonarhije. PrcbajajoC na zunanje odnoSaje je rekel, da vsi narodi ginejo pod brenieni, katere zabteva trozveza, najvcC pa Hrvati in Slovcnci, ki so inorali slali pod puSko skozi slolc-ija na obrauibo domovine, evropske prosvete in preslola, a na lastno skodo. Namesto olajSati brcuiena, morajo doprinasali zrlve v pokritjc troskov, koj?» provzroca trozveza — nasprotno pa nemo-rejo napredovati nc na prosvetem in ne na go-spwiarskem polju. Govornik razlaga polrebo dalmatinskili zeleznic iz gospodarskega in vojaSkega sialiSCa, spoiniuja I. !8G6„ ko so bili pobiti sovrazniki Avslrije, ki so hotel! Dutmacijo zascsti. Posebno povdarja, kako je zunanja politika ugonobila Dalmacijo in Istro s svojo pomorsko pogodbo, s znano vinsko klavzulo. Upliv trozvezc sega na vso no-tranjo poliliko Avstrije proti Slovanom, posebno na Priniorskcm in Dalmaciji. V dokaz lemu navaja dvojeziCnc napise v Istri. Trozveza korisli Ic NcmCiji, ki lioCe zapreciti, da Krancija ndkupi Alsacijo in Lolaringijo. Mi se ue smemo tnraziti z Francijo, a ni-inamo razlogov zamerili sc Ilusiji, ki je slala svojeas ob strani Avstrije. NemCija in Ita-lija sta vekovecni sovraSnici Rusije. Nase korisli so le na vzbodu. Cesa se nadeja Avslrija od trozveze v sluCaju polrebe? Ita-lija ne bi mogla potnagati vsled pritiska svo-jega tinaiiCnega polozaja. Ako pa bi poma-ga'la, tcdaj se bo pogajala po svoji navadi. NemCija je izjavila, da za vzbod ne Mvuje niti kosti pomeranskega strelca. Svoje trgo-vinske korisli na§a monarbija zagotovi naj-bolje v sporazunui 7. Rusijo. Dosedanja zunanja politika ni 6la to pot »n vsled lega je skodljiva koristirn monarliije. Ker zunanja politika upliva tudi na notranjo in uzbuja nezadovoljnost Slovanov, vzdrJuje samo prenioC Ncmcev in Madjarjev, govornik je izjavil, da ne more inieli zaupanja v to poliliko in vsled tega bo glasoval proti pro-raCunu. V seji 24. t. in. pri razpravi o prora-Cunu mornarice Blank in i je ostro kritiko-val upravo mornarice, doka2ujoC, da se umi-rovljujejo laki Caslniki, ki so Se zmozni slu-ziti, s Cimur se le proraCun povikSuje, Tudi se nameSCajo v sluzbe lake osebe, ki niso zmozne za aktivno vojno slufcbo, ker so bolne. Navedel je tudi sluCaje. Pri mornarici se daja prednost v sluzbi raznim grofiCem in baronitem na Skodo Clanov nizjih rodo-vin, posebno Hrvatov. Tudi mladocegki po-slanec Kaftan je grajal razmere v Pulju. Ogerska in avstrijska delegacija sta odob-rili proracuu zunanjega xninisterslva, po- sebno Bosne-Hercegovine ter mornarice. Pri prvem delegaeijskem obedu, ki se je vrSil v soboto, je govoril cesar z raznimi delegati, mej katerimi je posebno pozornost vzbudil razgovor z Bianki nijem, katerega je cesav uprasal, ali je zdaj prvic v delegactiah. Biankini mu. je pritrdil. Na to ga je cesar upraSal, Ce ima dosti dela. Biankini je od-govoril, da stori, kolikor more, za hrvaSki narod: To je hvalevredno. Hrvatje so bili vedno udani meni in dina-stiji mdji. Biankini je na to odgovoril, da je to zgodovinsko in da tako ostane. Pri drugem delegaeijskem obedu se je cesar raz-govarjal z raznimi delegati, mej te'mi tudi z mladocehom H e r 01 d 0 m, kateremu je rekel, da ga veseli, da je zmernejse govoril in da ' je v bosanskem upraSanju zavzel stvarno staliSCe. Delegaciji sta biii zakljuCeni 26. t. m. Usodcpohui vcsnlca. — Po»!anec Biankini zastopa v letoSnji delegaciji Istio, Govoril je pa najveC kot Dalmatinec v dr-zavnem pravu in o zatiranju Hrvatstva v Bosni-Hercegovini. Bosenski minister Kallay ga je hudo, tiasi ironjfino in kratko zavrnil v torek. Dejal je, da,ani to?.ijo 0 zatirjanju Hrvatstva v Bosni-Hercegovini, drugi 0 za-liranju Srbstva. Qboji imajo prav, ker oboji hote biti edini iamoSnji gospodovalci, A11 bilo je prokletstvo teb narodov, da se vedeta med soboj kot vedia sbvra^nika Njih prokletstvo jo bilo, da vsa,do hoce sam gospodovati, drugomu pa no privoici nicesa. .laz pa — pravl Kalay - ; som prijalelj obojlli In ?,elim, da skupno mirno ?,ivita, ko sta fce oba drug polog dm-gega v deioli. Prijaznost pa ni mogoCa, ako oba nekoliko ne popustila v nekatorih upra-sanjih, — Zdaj pa upr&tttmo .• Roko na sreo, ali ni to roanicno? Siamolno za nai Jugo-slovatie, da mis morajo tujci opozurjati tin stolotno hlbo, na nnfto — prokletstvo. Iz drzavnega /.liora. — Znkonskl nu-Crt 0 pomoeni akcijl za Ljubljano in druge, po potresu prizadoto krajo jo prlsol 14>, t. 111. v seji poelansko zbovikh m\ razpravo, Poslanca dr. F e r j a n e i C in IC I u 11 sta priporocula, naj so porabijo za Ljiihljanu lisle svote, katero so no bodo porabllo nn deiteli, naj se dovoli tudi posojllo, kaUn'o so bo obroslovalo po l)% in naj so m ntvidoll-lev podnor in posojll sostavl posobnn koml-sijo. Minister gro!' Kiolmannsogg Jo obljubil, da m bo vladu ozirala na rusolneljn gloilc It'iodHtolnega posojlla In da m bo sostavila za razdolllev posobnn komiHijit, ki pa bo iinolu sumo posvolovulon glan, kor gro za di7.uvni dunar. Kur so no bo porabllo na dezeli, so bo laliko porabllo za IJidiljuno, Irgovci in obrlnlkl pa bodo posojlla vnilli v 5 lelih, kur so bode racinuilo od 1. juimva> rija 1807, Posojila bodo dobivulo Hull kor-poraeijo in dobrodolnl zavodl, Zbornlcu jo zukonsko prodlogo vzprojolu soglasno. V soji poilansko zbornico dno 15, t, in. so je vsprojol budgetiii provlzorlj za mmm julij, Uazprava jo bila zlvalmn, uovorllt so Kill/,I, Zaleskl, KHuonburg, Liochtonstohit Uarwimki, Krouoivollor, Coronlnl in Bar outlier, ki bo jo bavll ludi s eulj-skim vprasunjoni in rekel, da je ugodltov slo-venski zolji proSiron, predion tn nosrainen napad na Nemco. Karodnosdio upraSiinJe »i*«d wvo-tovno HodnUo, — Lansko lolo je bil luko-zvani Jnterpurlunietitarnl kongres" v nlzo-zemskem nieslu Huag. Na tem shodu se je imclo razpravljali ludi 0 mnogonarodniii dr-tovah. Romunski rodoljubi so imeli takrat lepo priloinost, iznesti pred to svclovno so-diSCe vso pritozbe svojo in drugih noma-djarskih narodnosti Ogerske. Madjarji, ki so pogodili namero Romuncev, so poskusili isto prepreciti. Znani Madjar Pazmandy, v ?.epu s priporoCnim pismom generala Torra, kateri je svojeCas dosti veljal mej Francozi, jo priSel v Haag in krozil okolo Clanov toga kongresa in jib prepriCeval 0 netemeljitosti romunskih pritozb. No Clani so niso dali prepricati. Pazmandy je na to poroCal v madjarskib casopisih 0 uspohn svoje akcijo v Haagu. No kinalu zatem jo izslo porocilo shoda v francozkih, ibdijanskili in romunskih Casopisili, ki naravnost zavraCa napaCno Pazmandyjevo porocilo. Posebno je Madjarjo osupnilo pismo romunskega rodoljuba, dr-iavnika in akadetnika V. A. U r e c h i j a, datovano v Haagu 7. septembra 1894,, v katerem opisuje nouspeb Pazmandvjeve ak-cije in spominja simpatijo francozkih in ita-lijanskih Clanov kongresa za pravicno stvar romunsko. Kakor dokaz popolnega madjar-skega poraza, navaja Urechia dve dejstvi, in sicer prvo: Jedhoglasni sprejem predloga Trarie-Pandolfljeva, s katerim se obsoja, da se na Ogerskem ne spoStuje pravica; in drugi pa: ker je bil odbit predlog, da bi se vrSil I. 1896. taksen shod v BudimpeSti. Tudi drugi ocividec, dr. Pop, opisuje na isti naCin poraz Madjarjev na shodu v Haggu. Ko so videli Madjarji, da na tak naCin ne morejo zaslepiti Evrope, poskusili so dtugaCe. Dolo-Cili so veCjo svoto denarja, da podkupijo vse veCje evropske, Casopise, da se paralizuje za Madjarje nepryazno pisanje romunskih ro-doljubov ia da se javno mnenje v Evropi prepriCa, kako da nemadjarske narodnosti r.a Ogcrskem uzlvajo pravi xemeljski raj. V Ilalijo so poslali posebnega svojega agenta, da upliva na javno italijansko mnenje. No trud mu je bil aastonj; kajti pisatelj Fava je napisal broSurico nRomunsko upru-Sanje in agenti gospoda Wekerla", kalera je osvitlila odnosaje nemadjarskih ne-rodnostij na Ogerskem. V tej hroSurici navaja, da je sedmogradskih Rdmuncev 7/10 vseh prebivalcev, in vendar se od njih zabteva, da morajo plaeati 18 gld.davka, ako boCejo dosed volllno pravico; nasprotno pa r,a Ogerskem iraajo pravico vsi oni, ki plaCajo le 5 gl. Zraven tega v sedmograSki imajo volilno pravico vsi plomiCi, Cetudi ne plaCajo niti krajearja davka, a tak&ni so skoraj sanii Madjarji. Od 180 ogerskih gimnuzij le 3ytt» romunske, 163 madj^rskih, ostale pa drugo narodnosti. Madjarji so dobili na svojo roko francozki casopis »L' epoque\ v kateri piSejo Madjarji: Ovari, Heredieux, Malonyay, a du-gevno hrano jim podajata general Turr in Pazmandy. Lansko leto je poskusil romunski minister Lahovari p.-idobiti francozki list „Esta-fettc" proti pUanju romunskih rodotjubov, ker so delaii veliko neprilik romunski vladi, kat se mu sii posreciio. Vender pa je aplival na fronefizki list .Figaro", ki je pisal zelo oprezno o romunskem pokretu na Ogerskem. Pozneje sta ovadila obi ta Casopisa Laho-varija, da jc skusal ornojili napade na Ala-djarje, oziroma naj bi pisala znicrno o njih, kajti, da riclnje romunska vlada na tern, kako bi pobotala Romimce v. Madjarji. Dne 19. avgnsta I. I. bode v Brnselju Binlerparlameiil?.nii koiijjrcs*. Madjarji se pripravljajo epravili Ije kolikor bode niogoce vec svojilt ljudij, da bi tnogli ovirati priloz.be Romuncov proti prcmuci madjarskega ple-mona in zagrizcnosti panmadjarskega So-vinizma na Ogerskorn. Posebno si prizade-vajo Madjarji prodreli s predlogom, naj bi se prihodnji kongres vrSil v BudimpeSti. Ze je ustanovijen" odbor, kaieri ima spjaviii Cim Voc Madjarjev k lemn kongrosu. Ker se tndi Homunci pripravljajo v obilnem Staviii- priti na kongres, pricakovati je zel6 zanimivib podrobnostij, kajti oni si bodo prizadevali razkrili svetn krivico, ki se jim gode od strani lopovskih Madjarjev. Slovani bi si niovnli tudi prizadovati, da posljejo svoje zaupnike k tentn shodn, pri katerern je lepa priloznoat, pokazati svolu, knko se postopa v nasi drfcivi s Slovani na koncu prosvetlje-noga XIX. stolotja. Ako kdo, to gotovo naj-vef, ml prlmorski Slovnni, bi rnorali po-vzdiguiti avoj guw proti lomu, da ae v drzavi, kot jo n. pr. nafia, znpostavlja v poliliCnih in prosvetnib zadovab jcdno narodnost na-sproti (tragi, niejtcm ko morate obe plai-evali ncrazmerno jednak krvni in denarni davek. Va?nost prckopa od severnega do lia$tl§kega morjn. Dne 2i. t. m.so odprli prekop bd severnega do baltiskega morja v navssoCnosti vseh velevlastij. Ta prekop spada •v krog velikib del v prosvitljeni Evropi. Pogled na zemljevid nas precej poufi o veliki promelni vazno°!i tega prekopa za Ncmcijo, Ne le, da bo prihranjcna dosedanja dolga pot do baltiskega morja (okolo Danske), ampule izogne se brodovjo tudi novornosti, ki jim preli v vzkih kannlib pri Skagerrakskog, Katlegatskog in Swida tor pri velikem in ma-loin Beltu. Vsaka stvar pa ima svoji dve slrani, svetlo in Crno. Pri tern prekopn bodo imela korist nemska roeita; Hamburg, Uibeek in Kiel, nasprotno po bodo imela Danska veliko Skodo. Osnova, da se spojita s prekopoui obn polotoka Jutlamla, ni nova, kajti zo vcc stolelij so se peeali ?. njo, V leku casa ste hili izpeljani ze dve osnovi, no ne v taksni meri, da bl odgovarjale potrebam danaSnjega velikega mejnarodnega brodarstva. Prve os-novc so se pokuzale za procvita hanseatiske y.voze. Holstoin je zamislil izgradbo kanaln ?,c v XIV*. stoletju, a mesto Sibenik (ne oni v Dalmnciji) prckopalo je od 1. 1881. do .11108. stekniski kanul, s katerim so je zvezal % baltiskim morjcm in s pomocjo reke Labe pri Lauenburgu s Hamburgom. Od I. 1525. do 1550. je imelo mesto Hamburg zvezo s tern morjem z pomocjo rek Alster in Beste. Ko je bil proglasen Wallenstein admiraiom casarstva, je zasnoval prekop skozi Holstoin, a Cromvell je namenil prekopati kanal od reke Labe skozi Sverinsko jezero do Wismara na baltiskem morju. Danski kralj Kristijan VII. je dal prekopati od I. 1777. do 1798, Eiderski kanal, ki veze Ecklcnfoersko luko na Baltiku s izlivom Labe v severco morje. Do danes se je mogel uporabljevati za plovitev *~ steknisko-eiderski prekop, no ne v ti meri, da bi sluzil za plovitbo velikim novim trgov-skim in vojnim parnikom. Leta 1864.jedala pmska vlada nalogo Lentzenu, naj dovrSi novim potrebavn odgovarjajoCo osnovo; iz-vi-genju te osnove je bil nasproten Mcltke. Leta 1878. so uzakonili to osnovo in prora-cunili strosek na 156 milijonov frankov. Sedaj je koncalo to velikansko delo, ki seje izroeiio ta mesec svetskernu prometu. — Ta prekop nam predoeujejo posebni zemljevidi, ki ka2ejo ogromnost izvrsenega dela in velikansko korist, ki jo bo donaial •— NemCiji. Po knjigarnah v raznih mestih (tudi v Trstu) so Ze razgrnjeni ti zemljevidi na ogled. Makedonlja. — Ustaja je nastala v vilajelu Skoplje mej ieleznieo Skoplje-Solun in bolgarsko mejo. Prebivalci beZali so v gore, kjer se bore z rednimi vojaki in ba-sibozuki. Prebivalstvo ima oro2je, ker so oblastva oboroZila selsko policije, ki se je vsa pridruZila ustajnikom. U Egro Palanko so prine&li veL ranjenih Turkov. Prvi boj mej usU.jniki in Turki je trpel dva dni. Turk! se tudi pri tem odlikujejo s svojo staro na-vado, da nasprotnikom, ki jim pridejo v roke, odrezejo glave. Stambulova »Svoboda" izkoriSca uslajo v Makedoniji proti bolgarski vladi. Vladi ocita, da nicesa ne stori, da bi se uvel refarme v Makedoniji ter opozarja na Zvezo mej makedonskim in arnrenskim uprasanjem. Belgfijsi. — V Belg»i se Flamanci jed-nako Slovericem v Avstriji 2e desetletja bore za narodno jednakopravnost. Ravno tako, kakor nam, je te tudi njim zagotovljena na-rodna jednakopravnost, samo izvrguje se se ne. Sedaj so vender privolili, da se je Ze zboihici predb2il naCrt izvrsevalnega zakona „ .o^ jednakomerni rabi flamansCine in francos-Sine v parlameritu in urudnib stvareh. Odsek se je Ze izrekel za tak zakon. Celo francoski clani odsekovi niso ugovarjali, samo vodja odlocno katoli§ke slranke v Belgiji, Woeste, je izgovarjal nekatere pridrzke glede izVr-senja tega zakona. Woeste je tudi zelo na-spiotoval razsirjenju volilhe pravice na de-lavce. Podoben je'lorcj prccej po misljenju nemSkim konservativceni v Avstriji. Spauska si prizadeva na vse mogoCe nacme, zadusiti ustanek na otoku Kubi. Mi-nisterski svet v Madridii je zakljucil mobili-rovat! 35.000 tnoz vseb vrst, kateri bodo pnpravniza margala Marlineza, a se ta mesec jih odpoSlje 9000 na Kubo. Zakljutil je nadalje, naroCiti v Angliji 19 topniskih ladij za Kubo. katere bo odposlati tja najdaljs za tri ntesece. Tako bi Spanska imela v Kubi 40 vojnih ladij, doma pa nii\ Pri tej vojni igrajo eudno ulogo severno - ameriske zjedinjene drZave, katere so obljubile, drZati se popolnoma nevtralno. Kakor se sedaj opazuje, oblastnije ne nasprotiijejo nabiranju denarju, orozja in vojakov za Kubo proti Spancem. PritoZbe gpanskega poslanca so brezuspesne. SrediSCe agitaciji je Filadelfija, nje glavar pa BgeneraP Quesada. 1 ' Anglija. — Winislerstvo Rosebery je dalo ostavko. Povod cstavki je to, da je ve-cina zbornice izrekla nezaupnico vojnemu ministru s tem, da je predlagala, da se nm placa pomanjsa za sto funtov slerlingov. Tu pa ni mislili,' da se je zbornica izpodtikala nad plaCo ministrovr temveC je to le po-sebna oblika, s katd-o se v Angliji posa-miciiim ministrom iZrece nezaupnica. Izpod-tikali so se poslanci nad vec slvarmi, ki se tiCejo vojne uprave. Vojni minister riiimpbell Bannermann je takoj dal ostavko. Urugi niinistri so se pa izjavili Z njim solidarni in vse minislerstvo je odslopilo. Sjcstavo novo vladc je provzel lord Salisbury, kar se nm je posrcf-ilo. Nove volitve se kmalit razpisc, katere bodo vaZno, ker pri njih pojde tudi za obstantk gospodske zbornice v sedanji sestavi. Ce liberalct zmagajt), se gospodska zbornica gotovo preosnujo ali pa odpravi. Amienljn. K naScmu porofilu v zadnji stevilki o tem upraSaiiju iiritstuvljamn, da se je posreCilo vclikemu ve/.iru »Said-paSi pregovoriti Sultana na prijemljivnsl nasproti velevlaslim v armenski zadovi in v.sled tega je sprejel nncelno zahtovo Anglij;1, Rnsije in Francijo glede na nadzorhlvo arinenske uprave od strani Evrope s pogojem, da se taksna ustanovi le za nekoliko let. Hoiinobcrjur-'Soido i lil, worm direkt nb laoincii Fiiliiikcn liozo^cn - srhwnrz, wei*s and fiiihijr, von Xt kr. l»is II. I *.»»r» p.Motor- ¦ trtaH, gestreift, karriort, K*Mimstert, Kiiiruwlf etc. (ca, mi vcrsch. Qual. un«I aiHKt vormli. Karln-n. [lessius etc.), porlo- und *t«u«rfr«i Ins H«h». Muster unit'oliend. DopjioUcs l(ricf|. nlo u. il. SHiweiz. SoIUoH-Fubrlkcn fi. Honnt'lior»,'(k.ii. k. Il(ill.)/llricli Razpissluzb. V torn solskem okraji se razpisuje sluxba: 1. doflnitivnega iiadncitolja in voditelja in 2. definitivno ueiteljice ua dvorazredniei v Podmelci; 3. potovalnegapoduiMlelja za Cadra-Zadlaz; Dohodki so dolcCeni v dezelni postavl z dne \ mnrcii 1879. St. 9., oziroma 10. marca 1870. St. 18. Potovalni ufiitelj dobiva SOgld. osebne dokladc in 100 gld. na potuini. ProSnje s postavrtimi spricevali imajo se vloZiti postavnim potom v dobi (i teduov po razglasu tega v uradnem lisbi .O.sserva-tore Triestino*. €. kt«. okrajni Solski svet v Tolm'miu dne 20. junija 1805. IVeilseilnik : MARENZI. Podpisani priporoca svojo boyalo zalogo pohistva, ki je preme§ccna iz bise st. 4. trga sv. An-tona v hiso St. 2 ulicc Dreossi-^Ml zrarcn prcnoeist'ji .Stella d'oro" na isteni trgu. Udani Ivan Toso, miznr. Decka iz postene rodbino, okoli 14 let staroga, kateri bi imel veselje uciti .se sveCarske obrti, spiejine t.akoj pod ugodtiimi pogoji Jernej Kopafi Pojasnilo. Nekaj fasa scm in penovno kroZi govorira, z oCitniin namenom Skodovaii mi, da sent rmtnenil pre-Sfclili se iz Gorice dmgam. Ker to ni resniCno, ker sem nasprotno povsem zadovoljen v Gorki in z obsezno podporo rnesianstva, si Stejem v dolSnosl oporekati tern frlasovom, zago-lavljaje moje p. n. g%. podpiratelje, da si bodem pri-zadeval tudi zanaprej uslrezati njih opravicemm zah-tevam s popolnimi izdelki in po enakili cenali, kakor katerikoli drug fotograf. Ob enem naHianjam p. n. Jl eenl in dostavlja na dom po narofllu. Ne bbji se tekntovanja od nijedne strani. Gostilna Antona Vodopivca v Trstu ulica Solitario §f. 12 priporf;.*.t se rojakom iz GoriSke in drugitn Slovencetn a Trstu, kajti v istej se tocijo le pristna vipavska 6rna In bela vina Iz prvaSke obdine In s Krasa- Priporoca se posebno Slovenvern, ki pridejo po opravkib v TrsL Kuhinja praw dobra fit po canl, Veliko zalogo moke iz mlinov Vinka Majdina v Kranju ima Ivan Kaucic v Gorici na Kornu. I Kalser -JubilautrtS - Kirchenbau - Lose alfi. | Pfgdmjmj tfidBII I I Glavni dobitek mmmbhmhbhmhbmJ STOTO ^HipETl I S r B Č h B so na proda; v (ioriri v vseh riietijalmt-uli. | Vse stroje ya\ kniotiJMtvo vinske stiskalnice vssh vrstp Peronosporne ikropilnico slifina VermorelH, ListlCnice za iito, trijeri, strojiza robkanjs koruze, mlatilnice, stiskalnice za stno, orodja za kletarstvo, vinske cowl, vinske sesalke. orala In vse stroje za obdelovanje zemlje, ntlinl za Litof prodnja pa zel6 znlianih cenah pod zagotovi lorn in na poskus Ign. Heller, Dunaj II2, Praterstrasse Nr. 49. ObSirno katalo^i* gratis m frnnko. Kazprodajalci so iUw' Po.scbuo svai'imo pivtl prmarcjnlei. C.*f. artin Po'sreraj v (ioiici TRAVNIK v (ioii.-i Kdina najvcfja slovanaka zalo^n Idaifa za i>. Prodaju hlifjo liuli nn ilrolmo in tako po nizki ceiii. da smc vsaktva kahili v sv«j« pr# dajalnico. CJkii])i se od 80 kr. .Ir. <) KId. in. l'lalti.-no ld:l;.'<. od 7r. kr do I j-ld. S»» kr. tn. I)ol»i se v tej zuiogi tudi v:-ake tiaZe oblfk po sl«dc".'ta , 1,1. . . '. Oltlekc za liirmaiko.......... f._ p; ZmUsfto................. i.m I U). '. , ', x\hi hi vcasiii nblckit -^_l ____i izgolovlji Ivi «g- odjemnike, da se na zulitevo jioSlje vzotee ; , «• Jo ixgolowi namudoma; op,,z:nja vsaki stun, poslniiii! pr»s>o n:i doiu!! O o 08 •5? o Stolna ulica st. 13. - Via Duomo. Naznanja se p. ti. obiiinstvu, da vsled nakupa bog-ate za-logre vsakovrstnega manulakturnega blaga. se pnubija po tako nizkih cenab kakorSnib doslej Se ni biio, platnenina, bombaievina ikotonina) podvleka, pokrivala, tapeti BeJ1^ v veliki izberi. "9fB NajmotlernejSe bSago za mozke obleke. Obleke izgotovljene Srajce za moikeinzenske. **&& Volneno, perkalno In sateneno blago. Ima t u tl i veliko izfeero raznovrstnega drugega blaga. © Nad SO (er pnpoznano za najboljse umwafao milo. IfPOLLO- |^j^3 ^\1L0 Pravo samo z gorfinjim otisfcom. Pred ponarejenlmse svari. © | Stolna ulica St. 13. - Via Duomo. | © OGLAS! Podpisanca si usqjafa' naznaniti slavnomu nbiMtistvu v fiorirf in na dexoli. da sta odprla v ulici Luigia w Gorici popolnoma novo ^ delalnico v zelezu in kovinah. . PriporoCcvaje se, najtopleje vsaklerenui. ki bi imel pohebo v U-j stroki dola, naj se na njit., obrtte, obijubnjeta izvrSifj !:aterokoli naroebo hilro; tocno in po ugodni ceni. Gorica, 20. maja 1895. Miliael Cnlot in Ivan Prinelsr. J Slovene!! Spominjajte se o vsaki % priliki Solske dece v ,Slogini!i* 2uvuuih. Cudovite kapljice st, Antona Padoranskc^a Neprekosljive zarad Oudovilih mo-fij in odstranijo v kratkern fasu >T priprosto rabo one fclirice dvakrat na dan, vsaklero bolezen zelodecno, zlate zile, omotice, hipohomlrije, na jetrili, skazene krvi. C«ne cue stekleniee 30 kr. frodaja se v vseb ^lavnili lekar-nieali na svetu. Za naroi'itve in posiljalve paedino v lekamiei Crlstoroletti v Goriei. Od preiimo^'ib z a h v a I priobeujen tu le dve: V St, Stebfi na KoroSkem, 17 ap Z velikim veseljem V'arn naznanjam, da moja mati ozdravela, ko je zuiiiila 2 stel VaSih slavnoznanib kapljic sv. Antona. hut je kre v prsib, katerega nuio^i zdravniki ni. mogii o/.draviti, dokler me srefien slufaij opuznril na VaSe Cudovito zdravilo. PoSlji mi . . . it. Nad 20 let trpel sv na -sn'-ni bolezni, dokler iiisem zaCel ttzivi s|(»ve«'i|i kapljie sv. Antona. Pronirn, da r zopet posljole,. . ihl. Jtthann Kruutitxe, Mlekarija M. Wasmeyr v Jiviliji* (BaroM*iie Ritta ulisa) pri Birj priporoia dnevoma sveZe zdravllvto in zt dojenee pplrejeno mleko. DabivH »e v prodajiilnlel jest?Iii pri Ivanu Janeseh u (|.r..j K Alpi * «:.) v Vm»i nliet (via (lianliuo). =rPo zdravnikihpripcroiano rzzz Izvrsltii.' c kr. tzkj. priv, ikropiInicc proti pcronospoi inSenlrja 2lv!t*a, "¦^ »ip pr.-pr-.-l..-ilh.-li. Jul up. r»ji (rl iid p >. 'Iii»i .'-it linn ,-. 2|h.Ij;.i ml ii |... d...(,i.,;,jil, nizkih * t-it: lm i inlk. \ Trsfi. C, '>!>.....Ip"'iljaji. ia ?.ut.i.-\;n ill.J Ni. vm- .:. kr. [...-,!n- iim.l.< p„;. I)uj.. popolno Skroplliilcf n/unU proti |iov/rtJu to >f|il» l/.i(r|iiji.ji) tudi fllitjc Z.i I'l.iMli; t ilrplum, nrpriKliiiiii drill,.i.".« "(I Za i/.delek iiioeiic in zdrnve domaae pija6e prdrebiie stiuvt poSilju brez sktdkorju r,\ dva goldina»-ja, kar povsem zadosca za l">0 litrov, lekarna Hartmann Steckborn Kostanz (Svi,\i) (Hadon.) IzreSno svarino pred ponarejemi izdelki. Sprifrdri gratis in I'raiiko na ra/pola^o. l'roilaja povsud dovoljena. — Velezalotja za Avstrijo: lekaruar C. Brady Kromcriz f.Moravsko}. Zt trgovct In kroinjarj* I NiijlMiljif in n.i'.-(i'lii'j^i' knpuvali^Ct' /a vse vi.¦,{!>: mojkc in ze'i^ki' myavirf, J a \! K- v j c v o pt-rilo, rolue ild. v tovar-niski zalo^'i Jos. Mandl, Dunaj I. SclmrlttM-isO .'I ^liri W'ippiin^.^rs'.ra-ae IS.) Xtijtoftitin rttz}n)~ Mljutev jk> itlesnici in posti na vse strani.