Naročnina mesečno 25 Din, za inozem-•tro 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je ▼ Kopitarjevi uL 6/111

Telefoni uredništva I. .prave: 4<W>1, 4(Wtt, 4<M», 40414, «IWtt — Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka i. dneva po praznik.
Čekovni račun
Ljubljana številka 10.6)0 in 10.349 za inserate.
Uprava:
Kopitarjeva ulica številka 6.
Krogotok časa
V Času, kakor ga sedaj preživljamo, se nam dozdeva, kakor da se svet hitreje suče. Veliki dogodki si jadrno slede. Od meseca do meseca in celo od tedna do tedna dobiva svet drugačen obraz. Spreminjajo se državne meje, pa tudi ljudje privzemajo drugačne običaje in navade. Kjer eo nekoč bila polja in gozdovi, nastajajo mesta in prometna središča, nekdanje naselbine pa se opuščajo, ker niso imele več pogojev za obstanek. Napredek in gospodarstvo ukazujeta nova pota ljudskemu in mednarodnemu življenju.
Sedaj gre vse hitreje. Toda tudi v normalnih dobah je ljudsko življenje bilo podvrženo neprestanim spremembam, ki se sicer niso odigravale z današnjo brzino, ali vendar nevzdržno v krogotoku časa. Tudi tedanje spremembe niso bile nič manj globoke in do temeljev segajoče kakor pa jih danes opazujemo. Sledile so istemu, nespremenljivemu zakonu narave, da staro odmira in na njegovo mesto stopa novo.
Nikjer nam ta resnica ne stopi tako živo pred oči, kakor če opazujemo starodavne graščine po naši deželi. Ti častitljivi gradovi, posejani po vseh pokrajinah starega sveta, so priče čisto svojevrstnih gospodarskih in kulturnih razmer. Njihove mogočne zidine pričajo o družabni in gospodarski veljavi tedanjega fevdalnega plemstva, ki si je svoja bivališča očividno gradilo za stoletja. Toda danes? Vse je prešlo. Nekaj romantike se komaj če drži'sivih razvalin, medtem ko so stare graščine prepuščene nemi zasanjanosti, dokler se nekega dneva ne pojavijo zidarji, krovci in mizarji, ki odstranijo mahovje, zamažejo razpoke, nado-meste trhle strope in popravijo ostrešje. Nek podjeten trgovec ali finančnik je na napol podrti stavbi odkril še kaj porabnega, pa jo hoče obnoviti in prirediti sodobnim namenom. Še nekaj časa, pa se bo po samotnem dvorišču razlegal vesel krik dečadi, ki jo je poslalo kakšno dobrodelno društvo, ali bo nekdanja graščina postala sedež gospodinjske šole, vzgojnega zavoda ali kar že. Toda staro gospodstvo je minilo ze vedno, zmagala je sodobnost. Ostali eo le še medli spomini, ki se oklepajo kakega kosa pohištva ali pravljic o grajskih ječah, kjer je sedaj shramba za zelje in krompir, ali morda še nekaj steklenic starega vina.
Kako se je vse to moglo zgoditi? Kako je mogoče, da so ti pomniki nekdanjih časov in njih lastniki izgubili vsak odnos do ljudstva, ki je živelo še dalje v senci gradov? Ljudje pravijo: tisti časi so se preživeli. To je točno. Ce pa vprašamo dalje, zakaj so se preživeli, in pogledamo stvari bolj pri temelju, bomo največkrat našli, da takrat vladajoče plemstvo ni imelo več dovolj življenjska sile, da bi našlo pozitiven odnos do novih časov, ki so prihajali. Nekontrolirano blagostanje in razkošje jih je pomehkužilo, da so dozoreli za propad.
Razkošje, v katerikoli obliki, rado nagiba k pretiranemu uživanju, kar se vedno maščuje. Večkrat celo to opazujemo, da se tisti, ki imajo v življenju vsega dovolj in preveč, celo zelo hitro naveličajo življenja. Življenje je borba in ima človek največ veselja nad tem, kar si je v trudu in znoju pridobil. Toda oni, ki se niso nikdar za ničesar borili, pogosto niti ne znajo ceniti dobrot življenja, zato tudi nad življenjem nimajo pravega veselja. Premnogi med tistimi, katerim je po ljudskem mnenju najlepše postlano, tega niti ne vedo in ne občutijo. Življenje se jim zdi prazno in dolgočasno, tako da se ga naravnost boje. Tako pojmovanje življenja pa seveda nosi že v sebi kal degeneracije in propada za bodoči rod, ki ga morda sploh ne bo, ali pa bo nosit vidne sledove iz-živetja in usihanja.
Seveda nočemo reči, da so bili vedno nravstveni vzroki, ki so upropastili nekdanje plemstvo. Bile so tudi spremenjene družabne in gospodarske razmere, ki so pokopale fevdalstvo. Vendar bi to veljalo bolj za stan kot celoto kakor pa za poedince. Kajti mnogi med njimi, ki so bili zdravega duha, so se znašli tudi v spremenjenih razmerah in poslali koristni člani nove družbe. Drugi pa so še igrali gospodo, ko že to davno niso več bili. Za zunanjostjo se je mnogokje skrivalo pomanjkanje in celo revščina, dokler ni na mesto krvnega plemiča stopil moderen denarni plemič, plutokrat.
Nastala je nova doba, ki jo označuje kapital ln nova plast bogatinov. Vstajajo nove, krasne palače po mestih in industrijskih krajih in razkošne vile v podeželju. Zmagalo je načelo, da je neomejeno zaslužkarstvo vrhovni zakon. Špekulacija se je polastila širokih plasti, lov za dobičkom je poslala vsebina življenja in najvišja življenjska modrost.
Ni brezpredmetno razmišljati o tem, če morda ne pojdejo tudi ti novodobni družabni pojavi isto pot, kakor je šlo njim predhodno fevdalstvo. Ali se bo obstoječi gospodarski sistem mogel rešiti v novo dobo? Nihče naj si ne dela utvar, da ni nova doba blizu in da že ne prihaja. Boljševizem, narodni socializem, fašizem — niso le socialni kolektivi, ampak do goto*e mere tudi gospodarski. Zdi se nam, da grmenje topov v Evropi napoveduje, da bo sedanja vojna globlje preobrazila socialno in gospodarsko strukturo življenja, kakor pa je to storila poslednja svetovna vojna. Drin
Rotschildovo premoženje zaplenjeno
London, 22. septembra, b. Iz dobro poučenih virov se čuje, da je nemška vlada zaplenila v«« premoženje Rotschilda.
Nemčija in Sovjeti
so si Poljsko razdelili na dva dela
Vmesne poljske države ne bo — Sovjetska Rusija je dobila vse petrolejske vrelce ter mesta Vilno, Brest Litovsk, Lublin in Lvov
Nemčija in Sovjeti sklenejo vojaško pogodbo?
Berlin. 22. sept. XX DNB. Vlada rajha in vlada 8SSR sta se sporazumeli o dokončni demar-kacijski črti med nemškimi in sovjetskimi četami. Demarkacijska črta gre po rekah B i e h r z a, N a-rev, Visla in San.
Pariz, 22. sept. c. Nocojšnji pariški listi objavljajo na zelo vidnem mestu vest o novi deniar-kacijski črti, ki je bila določena na Poljskem med nemškimi in boljševiškimi oddelki. To demarka-cijsko črto je danes objavil DNB kot uradno izjavo nemške in boljševiške vlade.
V Parizu so vsi precej presenečeni nad tem. da so holjševiki na Poljskem prodrli tako daleč in toliko dobili. Nihče ni mogel pričakovati, da bodo boljševiki toliko zahtevali. Toda res je, holjševiki dobe več kot polovico Poljsko in Nemci so jim morali to odstopiti.
Tako se je sedaj še enkrat pokazala vrednost boljševiških obvestil, ko so na dan vkorakanja rdečih čet čez poljsko mejo sovjetski komisarji izjavljali, da odhajajo rdeče čete na poljsko ozemlje osvobodit ukrajinske in ruske manjšine. Sedaj pa bodo boljševiki na Poljskem zasedli pokrajine, kjer živi več kot 13 milijonov Poljakov in bodo tako naprej sami podvrgli poljsko manjšino svoji diktaturi.
Ta demarkacijska črta pa tudi dokazuje, da so Nemci morali zelo mnogo popustiti boliševikom. Saj so holjševikom pustili celo bogate poljske petrolejske vrelce južno od Lvova (Drohobycs in Bory.slav). Pač pa dohi Nemčija Varšavo.
Bern, 22. sept. c. List >Basler Nachrichten« prinaša poročilo svojega dopisnika v Berlinu, ki poroča, da je vest o demarkacijski črti med Nemčijo in Sovjeti izzvala v Berlinu veliko presenečenje, ker ni nihče pričakoval, da se booo nemški oddelki umaknili tako daleč proti zapadu.
Prav tako očividno boljševiki in Nemci ne
milijo na vpostavitev nikakšne vmesne poljske državice in bi prišlo tako pod Nemčijo okoli 12 milijonov Poljakov in pod Imljševike tudi nekako •oliko Poljakov. Načelo o samoodločbi narodov jo torej tukaj tako odločevalo, da sla si oba na pol razdelila ves poljski narod.
Amsterdam, 22. sept. c. Berlinski dopisnik lista »Telegraf« poroča svojemu listu nocoj, da bo sovjetski maršal Vorošilov dne 30. septembra prišel v Berlin, kjer bo z nemškimi vojaškimi voditelji dogovoril in podpisal vojaško pogodbo med Nemčijo in Sovjeti.
Basel, 22. sept. c. Semkaj prihajajo še dodatne vesti o tem, kako je bila potegnjena demarkacijska črta med Sovjeti in Nemčijo na Poljskem.
V Berlinu so pričakovali, da se bo demarkacijska črta potegnila tako. kakor je bila določena v miru, ki je bil leta 1018 sklenjen med Nemčijo in carsko Rusijo v Brest-Litovsku. Sedaj pa gre demarkacijska črta za Sovjete mnogo bolj zapadno, kot pa je šla črta v letu 1918.
Rim, 22. sept. e. »Popolo di Roma« piše, da pomeni prihod boljševikov nekaj Čisto novega v evropski zgodovini. Sovjeti se niso 'gnezdili samo v Lvovu, ampak so prišli celo na Karpate in bodo sedaj na vseli prelazih, ki vodijo it (ialirije v Podonavje. Tja so prišli carski ruski vojaški oddelki samo nekolikokrat med svetovno vojno, sicer pa nikdar. Po zadnjih vesteh pa bodo sovjetske čete zasedle se zadnji del madžarske meje in pri Šemnioi prišli do Slovaške.
Riga. 22. septembra, b. Tukaj trdijo, da je določena demarkacijska črta med Nemčijo in Sovjetsko Rusijo na Poljskem. Rusiji pripadejo mesta: V i I n a , B r e s t - L i t o v s k . L n h 1 i n in Lvov.
Kopenhagen, 22. septembra, b. Berlinski dopisnik »National Tidende« poroča, da sla se Nem-
čija in Rusija sporazumeli, da zgradita avtomobilsko cesto, ki bo vezala Berlin z Moskvo. Prvi odsek te zveze med Moskvo in Minskom so Rusi žo zgradili, Nemci pa bodo prevzeli gradnjo te ceste od Minska do Berlina.
Demarkacijska črta prereže Poljsko tako. da pripade Sovjetom znatno večji del ko Neincein. Črta teče na severu od Lom že (ob Biebrzi jw> Narevu) mimo Varšavo na Lublin po Visli in Sanu črez .1 a ros I a v. Przemysl po Sanu do Turke na slovaško-ogrski meji.
Tudi Varšavo
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■hhhhbbu
si bodo delili
London, 22. sept. b. Uradno poročajo iz Berlina. da je bila danes popoldne uradno določena razdelitev Poljske. Glasom te razdelitve dobiva Rusija polovico poljskega področja in potrka meja od Vilne čez Bjalistok. (ilavno mesto Varšavo si Rusija in Nemčija razdelita tako, da Ih> meja Visla in pripade Rusom del mesta s predmestjem Prago, nato pa poleka meja ob reki San do Karpatov. Rusija je dobila mnogo več. kot se je pričakovalo. Rusija dobi tudi mesto Lvov, dalje Brest Litovsk, Lublin, Bjalistok in Vilno. Vse rafinerije olja in petroleja dobiva Sovjetska Rusija. Ostanek Poljske l>o pripadel VemrUi Samostojne Poljske ni nič več.
Poljaki se bore naprej
London, 22. sept. c. Varšavski radio objavlja dane6, da se 70 km vzhodno od Varšave proti Nemcem še bore oddelki poljske vojske, ki 6e skušajo prebiti do Varšave.
Od teh oddelkov so se prebile že tri konjeniške poljske brigade, ki so sedaj že prišle v Varšavo in okrepile posadko v mestu.
Varšavski radio je tudi sporočil, da so danes poljski oddelki pri predmestju Pragi odbili deset nemških napadov.
Prav tako je v teku huda bitka pri Sando-mierzu.
Budimpešta, 22. sept. c. Semkaj prihajajo vesti s Poljske, da se poljske čete še bore v treh odsekih, in sicer ob Visli, pri Varšavi in severno od Gdinje.
Nemško poročilo s poljskega bojišča
Berlin, 22. septembra, b. Nemški listi objavljajo naknadno podrobnosti o strahovitem letalskem napadu na poljsko železniško križišče Lowis. Lovvis se nahaja na progi, ki vodi iz Poznanja v Varšavo. Nemški bombniki so to železniško križišče popolnoma uničili, pokvarili vse signalne in premikalne naprave, na vsem železniškem področju pa so bombe izkopale globoke jame, tako da postaja sploh ni več za rabo.
Berlin, 22. septembra. AA. DNB: Ostanki premagane vojske dokazujejo, da se velika bilka med Bzuro in Vislo približuje koncu. Ob jamah, ki so jih vsekale bombe, leže razdejani poljski avtomobili, topovi in tovorni avtomobili. V okolici vasi gore hiše. Nemška pehota čimdalje bolj prodira. Njene vrste se razklenejo samo tedaj, kadar propuste transport ujetnikov. Na cestah za fronto zbirajo posebne kolone tovornih avtomobilov in prevažajo zaplenjeno orožje. Posebni oddelki delajo noč in dan. da popravijo ceste, razdejane v nedavnih srditih borbah. Opaža se. da se poljski kmetje z ženami in otroki, ki so pred kratkim pobegnili, vračajo domov.
Varšava
ena sama trdnjava
Varšava, 22. sept. AA. Havas. Včeraj so se vršili srditi boji v predmestju Praga. Radio je razglasit, da varšavska garnizija že dva dni odbija nemške napade.
Berlin, 22. sept. AA. DNB: »Berliner Lokal Anzciger« prinaša dopis svojega posebnega dopisnika s fronte, datiran .Pred Varšavo, 21. sept-tembra«. Dopisnik pravi: »Poljaki so hoteli izbrati Varšavo kot kriatalizacijsko točko razvoja svojih sil in pozneje vsega napada. Po vojaških porazih in strtju odpora, v prvi vrsti odpora v prvem delu vojne na Poljskem, ao se umaknili v Varšavo posamezni polki in več divizij. V Varšavi so iz razbitih ostankov teh enot sestavili nove enote. Nato je prispelo v Varšavo tudi mnogo topništva, ki se ie umaknilo iz zahodne Poljske. Varšava 6e jc spremenila v veliko vojaško taborišče. V lom razdobju eo Poljski »»čeli kopati in utrievati strelske jarke na vzhodu Varšave z globokimi rovi za
vaje in električnimi napravami. Toda ti rovi in jarki še niso bili dokončani, ko so nemški bataljoni že začeli prodirati v varšavska predmestja, posebno v vilske okraje v okolici me6ta, kjer 60 bili jarki šele do pol dograjeni. Prav tako so Nemci prodrli tudi v predmestje Prago, vse do nasipa ob reki Visli. Danes je Varšava trdnjava. V parku »Saksonski vrt« stoji težko topništvo. Prav tako so pa Poljaki postavili poljske baterije tudi po velikih ulicah. Njihov učinek se je opazil zadnje dni na fronti ob Visli, čeprav je nemško poveljstvo še zmerom z največjo potrpežljivostjo želelo prizanašati civilistom, ki se očividno ni60 mogli izseliti iz Varšave zaradi terorja varšavskega poveljnika generala Cume. Zdaj je Varšava v6a prepletena s strelskimi jarki. Posamezne hiše so polne strojnic od kleti pa do strehe; vsako nadstropje je strojniško gnezdo. Ulice so zaprte z barikadami. Povsod so položene mine. Težko topništvo se vidi na vsakem koraku. Varšava je zdaj trdnjava in vojna ima svoje posebne zakone. Nihče ne sme reči, da Nemci ni6o dali priložnosti za izselitev civilnega prebivalstva. Toda Poljaki niso razumeli naše potrpežljivosti. Vsak dan nadaljnjega boja ob Visli nas stane več krvi. Z nekega stolpa,« končuje dopisnik, »lahko razločno vidimo, kako se je nemški obroč sklenil okoli Varšave in da je vsak odpor jalov. Ta slika jasno kaže, kake blazno početje je, če hočejo Poljaki za vsako ceno braniti to milijonsko mesto. To je blaznost majhnega števila ljudi, 6okrivcev tistih, ki so državo vrgli v vojno.«
I'(7rš«rn, 22. septembra, b. Pri obstreljevanju Varšave je zadela granata sovjetsko veleposlaništvo v Poznanjski ulici. Nastal jo požar, ki jo stavbo še bolj poškodoval.
Poljaki beže tudi na Madžarsko
Budimpešta, 22. septembra, c. Poljsko prebivalstvo beži pred boljševiki in nemškimi oddelki
tudi na madžarsko ozemlje. Največ jih prihaja čez mejo Užoku. Vsi se ustavljajo na meji le malo časa, ker odhajajo takoj s prvimi vlaki naprej v Užhorod.
Madžarske oblasti jim gredo tam zelo na roko. V IJžhorodu skrbi za Poljake najprej madžarski Rdeči križ, prva zasilna stanovanja pa jim nudi samostan bazilijancev v Užliorodu. Tudi mestna občina in veliki župan v Užliorodu skrbita za poljske begunce. V Užhorod je pribežalo tudi vse osebje poljske obmejne železniške postaje Sianki.
Te dni se mudi v Užhorodu tudi vrhovni upravni komisar, ki nadzira upravno delo posameznih državnih uradov v Podkarpatski Ukrajini. Iz Budimpešte je prejel posebno naročilo, da naj skrbi tudi za poljske begunce in da naj se še posebej zanima za ukrepe, ki so bili storjeni za zaščito poljskih beguncev.
Med poljskim prebivalstvom v Oaliciji se je pojavil tifus. Zato so v Užhorodu določili posebno poslopje, ki bo služilo za bolnike, ki jih bo zajela epidemija tifusa. Državni komisar si je ogledal poslopje, ki je bilo določeno za to bolnišnico.
Novo. francosko posojilo Poljski
Pariz, 22. septembra, c. Francoska vlada je odredila, da naj finančno ministrstvo nakaže poljski vladi posojilo v višini 000 milijonov frankov (približno K00 milijonov dinarjev). Posojilo je treba vrniti čez 15 let iu znaša obrestna mera 5%.
Madžari niso ničesar zasedli
Budimpešta, 22. septembra, c. Madžarski vladni krogi odločno zanikajo vrsti, da bi bile madžarske čete prekoračile poljsko mejo in zasedle Siatin. Madžarske čete so prejejele strog ukaz, da ne smejo prekoračiti poljske meje. Sirer pa so danes sovjetske čete že zasedle to poljsko obmejno postajo in ves okraj.
Prodiranje rdeče vojske
Poljaki se ji povsod postavljajo v bran
Zavzetje Vilne
Moskva, 22. septembra. AA. Havas: Po dve-urni borbi so sovjetski tanki dospeli s severovzhoda pred Vilno. Sovjetske oddelke je sprejel ogenj zadnjih poljskih oddelkov, ki so ščitili umik glavnih čet. Dve uri so se vodile borbe po ulicah. Sovjetski tanki so morali odstranjevati barikade in druge zapreke, ki so bil« postavljene po ulicah. Pri vhodu v mesto je visela rdeča zastava. Ko so pa tanki prodrli v samo Vilno, ki je izgledala prazna, sn naenkrat začele pokati puške t vseh strani. Po nekoliko urah je bila zavieta šola poljskih častnikov. V njej s« našli mnogo orožja in
munirije. V bližini litvanske meje sta dva eska-drona poljskih ulanrev napadla štiri ruske tanke. Poljski Ulanri sn ščitili umik poljskih čet iz Vilne.
Nemci Lvov zapustili
Berlin, 22. septembra. AA. DNB: Vrhovno poveljstvo sporoča: Premiki nemških in sovjetskih čet, ki so bile poslane na domenjeno demarkacij-sko črto, potekajo po načrtu in v najboljšem sporazumu. Pri Lvovu so sovjetske čete lamenjale nemške čete, ki sn se tam borile. Število ujetni-
(Nadaljevanje na 2. strani).
Levičarji in fašizem
Ljubljanski akademiki levičarske smeri a« zbirajo v ^Slovenskem klubu< in »Žemljic, ki sta dve marksistični kulturni njihovi argunizasiji. Ti levičarski mladi fantje »o izdali, kakor beremo v »Mladih liorcili«, 2.) strani obsegajoč zvezek z naslovom »Problemi slovenske mladinec. »Mi mladi borcic, glasilo slovenskega dijaštva, to levičarsko modrost takole označujejo: »V uvodu je precej dolgo in podrobno razlaganje o velikem boju, v katerem »se postavlja pred sodobnega izobraženca vprašanje, ali l>orec napredka ali sluga reakcije?« Najhujša stopnja reakcije je fašizem. Tak izraz fašizma pri nas je po njihovem mnenju tudi »klic po pokaloličanjenju univerr.ee. Prepovedano je vsako »moralno podpiranje fašizma c. Uvod se je znašel v svojem elementu, ko govoriči o fašizmu, klerofašlzmu in totalitarnem katoličanstvu. Toda ta uvod je bil spisan, preden je ljubljanska akademska levica zvedela, da ima Stalin v Moskvi nenapadalno pogodbo in načrte za ie kaj daleko-sežnejšega že v predalu svoje miznire. Kaj bodo zdaj naredili ubogi bruci,, ki so imeli namen stopiti v vrste akademske levice? Zdaj, ko je Stalin naredil tako potezo, ne vedo več čisto dobro, kjo je zdaj levica. Kajti Stalin se je približal temu, kar sami imenujejo skrajno desnico, tam, kjer je Stalin, pa je levica. Torej l>odo sedaj morali bruci na skrajno desnico k najhujši reakciji in ker liodo tu našli Stalinovo senco, si morajo misliti, da so na demokratski levici. Najbrž pa se bo malokdo od njih znašel v tej zmedi desnice in levice, demokracije in reakcije in bo rajši pobegnil od te čudne družbe, ki ne ve več, kje je. Sedaj samo še čakamo, kako bodo to noro zmedo razjasnili svojim vernikom oficlelni krogi akademske levire, ki pa so to pot gotovo enkrat postavljeni pred nalogo, kateri ne l>odo kos. Stalin v Moskvi ima mnogo lažje stališče pri tem pojasnjevanju, ker si lahko obilno [»omaga z znanimi »likvidacijami«, česar akademska levica za enkrat še ne more. »Likvidacijac pa vsaj tistim, na katerih so izvrši, za vedno razprši vse pomisleku,«
Dr. Maček in Hrvatsko Bratstvo
»Hrvatska Straža« piše: »Danes smo se pogovarjali z g. dr. Milanom Dečakom, ki nam je izjavil, da so pravila Hrvatskega Bratstva bila izdelana že pred dvema letoma iu da je takrat pri sestavljanju dajal smernice predsednik g. dr. VI. Maček. Takrat društvo ni moglo začeti delati zaradi političnih razmer, zalo je bilo sklenjeno, da se društveno delovanje aačne, kakor hitro bodo razmere dopuščale. Tako je pred tednom dni predsednik tir. Vladimir Maček naročil zadnjo redakcijo pravil društva Hrvatsko Bratstvo gospodom Milanu Praunsbergerju, zadnjemu starešini Hrvatske sokolske zveze, Branku Kesu in Draganu llelaku. Nato bo društvo začelo svoje delo. Postavilo se bo na hrvatsko narodno podlago, glavno njegovo delo pa bo narodno, socialno in prosvetno, vzporedno tudi telovadno. Zučasni odbor upa, da bodo v novo društvo vstopili vsi člani bivšega hrvatskega Sgkola.i Kor je istočasno ustanovljeno tudi društvo Hrvatski Junak, nam ni prav jasno, kako se bo delokrog razdelil, zlasti, ker bo hrvatska katoliška mladinska organizacija Križarjev še ostala.
Križarji ostanejo I
»Nedjeljac, hrvatski tednik za katoliško delo, Ui je tudi glasilo križarstva, piše v zadnji številki med drugim: »Dejstvo, da v hrvatsko narodno življenje stopajo tudi druge mladinske organizacije, ne spreminja dela Križarjev. Na naši nnrodni njivi je, hvala Bogu, še dovolj dela in prostora še za dovolj delavcev. Križarske metode niso za vsakogar, kdor torej noče s Križarji, komur so križarski pogoji pretežki, naj gre, kamor hoče. Toda križarstvo ostaja, da še nadalje zbirn tiste, ki so najbolj izdelani, tiste, ki so še za nadalje pripravljeni biti jedro in elita, podlaga dela za obnovo Hrvatske.« V istem smislu piše dubrovni-ška »Narodna Svijest«.
Trenja med hrvatskim učiteljstvom
»Zagrebački list« poroča, da se hrvatski učitelji pripravljajo za ustanovitev hrvatske učiteljske organizacije. Nato pa pravi: »Zdaj se oglašajo tudi učitelji iz bivše primorske banovine. Ti ne priznavajo več sekcije JUU za primorsko banovino, ki se je borila zoper Zagreb. Ta splitska sekrija je na pomladanski skupščini dobila nezaupnico, nakar je zopet samo sebe izvolila. Učitelji se zdaj zbirajo, da se vpišejo v JUU, da meseca oktobra nastopijo na skupščini splitske sekcije, ko bo sedanja uprava vržena in delo dalmatinskih učiteljev postavljeno v sklad z delom učiteljev banske Hrvatske.«
»Gasfabrika« v politiki
»Zagrebški list« od 21. septembra prinaša daljši članek v protest zoper delovanje zagrebškega vseučiliškega profesorja kemije dr. Vladimirja Njegovana, ki je izdal učno knjigo o kemiji »v ekavščini, kjer rabi izraze, ki so tuji duhu hrvatskega jezika.« Med drugim očita list temu profesorju kemije: »Prof. Njegovan na primer v sami knjigi in tudi v svojih predavanjih zelo ostro in odločno brani stališče, da je bolje reči *gas< namesto plin, češ da je beseda plin tuja, to je češka, gas pa kajpada ni tuja, marveč mednarodna. Prav tako profesor Njegovan dosledno rabi besedo fabrika, namesto tvomica in mu je mnogo ljubša beseda »gasfabrika« kakor pa plinarna... Profesor Njegovan seveda jemlje le besede, ki ugajajo njemu in njegovi politični orientaciji. V vprašanju tehničnih izrazov posameznih strok, torej tudi kemije, igrajo vlogo trije činilci: najprej filologi, potem hrvatski strokovnjaki, v tretji vrsti srbski strokovnjaki, Ako filologi za kako srbsko besedo rečejo, da je boljša kot hrvatska, tedaj to Njegovan takoj sprejme. Če filologi kako tujo besedo obsodijo, se Njegovan strinja s srbskimi strokovnjaki ter jo sprejme. Če pa niti srbski strokovnjaki niso navdušeni za kako tujo besedo, io Njegovan vseeno sprejme, ker je on strokovnjak nad strokovnjaki. In to so razlogi, da nam Njegovan sme kvariti naš hrvatski jezik in odgajati prihodnje učitelje v takem duhu ter tako po Soli vplivati na razvoj jezika... Tako se torej moramo ooriti za materni jezik ne le v šolskih knjigah, ki imajo nekako politično označbo, nmr-vet tudi za šolske knjige s čisto strokovno vsebino, kakor je kemija...« Torej politika v kemiji in gasfabriki,
•
Zasrrhik.t vremenska r.spoted. Deloma obla? no s padavinami.
Po Caiinescovi smrti:
Romunska vlada poudarja ponovno svojo nevtralnost Usmrtitev morilcev
Proglas vlade
Bukarešta, 22. sept. AA. Rador: Snoči ob 22.30 »e je seetal ministrski svet pod predsedstvom generala Argesana. Vlada je iadala proglas na
narod. V proglasu pravi, da je domovina v žalosti zaradi zahrbtnega umora predsednika vlade Calinesca. Vsa država zgraža nad lem dejanjem. Predsednik Calipesco je padel n» vodstvu, ko je delal za blagor domovine in njene obrambe. Vlada se v imenu vsega naroda klanja njemu, ki je žrtvoval 6voje življenje v službi domovine.
Vlada je izdala potrebne ukrepe za primerno kaznovanje ia odredbe ta obrsaitfv reda in miru. Romunija bo odločno stopala po poti miru in se trudila, da utrdi s svojimi sosedi medsebojno sa-upanje in dobro soseščino, v sedanji vojni bo pa ostala strogo nevtralna.
Bukarešta, 22. sept. AA. DNB. Jutranjiki objavljajo obširno uradno poročilo o umoru predsednika vlad« Calinesca. Po tem poročilu je bil morilec advokat Dimitrescu is Pleitija. V neki hiti v Bukarešti, v kateri je izdeloval bombe, je prišlo 8. februarja do eksplozije, pri čemer jv padel eden njegovih pomočnikov. Dimitrescu se je takrat posrečilo pobegniti. Delj časa je bil v zaporu v Karpatski Ukrajini, pred dvema tednoma pa je prestopil romunsko mejo in ponovno prišel v stik s svojimi prijatelji To je bilo petero študentov, in sicer medicinec Cesar Popescu, njegov brat Trajan Popescu, tehnik Madoveanu in jurist John Jonescu ter Risar Vaziliju, vsi iz Pleitija.
Morilci so kupili avtomobil, t katerim so se vozili na dan umora tik za avtomobilom predsednika vlade, ko se je opoldne iz vojnega ministrstva vračal proti domu. Na kraju atentata, K(er se nahajajo samo vile, je moral avtomobil predsednika vlade zmanjšati brzino, da bi lahko prehitel kmečki voz, ki je zaprl ppt. V tem trenutku pa se je avtomobil, v katerem so sc nahajali morilci, zaletel v predsednikov avtomobil, tako da sta se avtomobila morala ustaviti. Z desne strani so se približali predsedniku vlade štirje moški, ki so najprej ubili policijskega uradnika Andronada. Druga dva sta streljala najprej za šoferjem, ki je pobegnil, vendar ga nista zadela. Nato je vseh šest naperilo svoje samokrese na Calinesca, ki jc bil zadet od 20 strelov v glavo, prša in spodnji del telesa ter padel mrtev iz avtomobila. Po zločinu so morilci prisilili nek tuj avtomobil, ki je tedaj vozil mimo, da jih prepelje do radijske postaje, kjer sa vest o umoru objavili po mikrofonu. Morilci so bi]i nato aretirani, Pri zaslišanju se je dokazalo, da je bil načrt za umor znan fotografu Isaiu, pri katerem je policija aretirala tudi ključavničarja Stanculesca in študenta Parascivesca. Ko ju je policija hotela prijeti, so se vsi zabarikadirali v sobi in streljali na policijo. Ko jim je zmanjkalo streliva, sta dva izvršila samomor, Stanulcscu pa je bil prijet.
Istega dne zvečer je bila izvršena smrtna kazen nad šestimi morilci in Stanulescom na istem mestu, na katerem je bil ubit predsednik vlade Calinescu. Tjakaj so prinesli tudi trupli obeh samomorilcev. Vseh devet trupel je ostalo na ulici do večera. Na neki objavi stojii »Tako se bo sedaj postopalo s vsemi morilci in izdajalci države.« Vlada je sklenila, da se ubiti predsednik vlade pokoplje na državne stroške.
Kako so bili justifioirani morilci
Bukarešta, 22. sept. AA. Havas. V bližini mosta čez I)embowico, v široki ulici, obdani z drevoredi, ki je bila šele nedavno odprta, se je odigrala včeraj ob 13.55 zadnja faza borbe, ki sc je vodila med Calincsconi in Železno gardo. Pristop k tej ulici čuva kordoit vojakov v vojni opremi. Malo dalje od tega kraja se je zbrala množica ljudstva v nemem molku. Okoli 50 vojakov je napravilo kordon, držeč se za ramena. Obrnjeni so s hrbtom proti množici, V sredini trgu kroga se nahaja devet trupel v položaju, v katerem jih jo doletela smrt, Oh so avtomobili, obdani i orožniki, pripeljali morilce na kraj atentata. Neki polkovnik je prečital sodbo. Sedem morilcev je bilo ubitih s kroglami samokresa nekega orožnjškega častnika. Nato so pripeljali še trupli dveh udeležencev atentata, ki sta iivršila samomor v trenutku. ko ju je policija prijela. Nato so prišli vojaki. ki stojijo v krogu »koli trupel morilcev. Mimoidoči se ustavljajo, malo sprašujejo ter gredo dalje. Mesto, ki je bilo razburjeno zaradi atentata, je sprejelo s gotovim olajšan jeni to hitro izrečeno pravico. Oblasti želijo, da se s tem vse konča ter da jutri, ko bodo ležala trupla 24 ur na tem kraju in ko bodo očistili kraj atentata, ostane samo še spomin na velikega rodoljuba, ki ga ho vsa država spremljala k zadnjemu počitku. Pogrebne svečanosti se bodo vršile v Curtes de Argesu. Po želji Calinesca bodo peljali njegovo telo na kmečkem plugu, ki bo vanj vpreženih 0 parov volov.
Bukarešta. 22. septembra. AO. Štefani. Jutranji lUti so izšli v črnih okvirih. Vsi prinašajo sliko Calinesca, kakor tudi veliko število slik kraja, na katerem je bil izvršen atentat, potem pa tudi slike morilcev in njihovih trupel, ki so jih pustili na mestu, kjer je bila izvršena smrtna kazen v mlakuži krvi. Po sklepu policijske oblasti bodo trupla 9 bivših Jegionarjev ostala na tem mestu do danes po|>oldne.
Tisk enodušno objokuje pokojnega Calinesca in poudarja, du se je v vsej držftvi ohranil popoln red in mir. Listi pozivajo prebivalstvo, naj ohrani mirpo kri, da hi mogla vlada nadaljevati s svojim vainim delom v sedanjih urah. Sklenjeno je bilo, da bodo od »noči pa do pogrebu Calinesca v znak žalosti zaprta vsa gledališča in kinematografi. Pokojni predsednik vlade bo pokopan s posebnimi svečanostmi. Danes dopoldne ob 11 so po žalni službi božji v kapeli vojaške bolnišnice prenesli zemeljske ostanke pokojnega Calinesca na univerzo, kjer l>odo položeni na mrtvaški oder, da bo nioulo ljudstvo izkazati pokojniku zadnjo čast.
Madrid, 22. sept. AA. Havas. Vest o umoru Calinesca je izzvala v Madridu zgražanje v vseh krogih.
Oporoka Calinesca
Bukarešta. 22. sept. AA. Rador. Pokojni Ar-mand Calinescu je zapustil kratko oporoko, v kateri prosi svojega sina, naj ohrani in spoštuje čast družine. Svetuje mu, naj se posveti vojaški karieri in naj zvesto in vdano služi domovini in prestolu po zgledu svojega očeta. Calinescu je izrazil željo, naj bi ga pokopali v Curtes de Arges poleg njegovih staršev in da naj se od njoga poslove delegati iz vasi tega okrožja. Oporoka ima datum 21. julija 1938.
Sožalje predsednika naše vlede
Belgrad, 22. sept. AA. O priliki gnusnega umora predsednika romunske vlade Armanda Calinesca je poslal predsednik vlade Dragiša Cvetkovič predsedniku romunske vlade generalu Ar-getoianu sledečo brzojavko)
V imenu kr. vlade, kakor tudi v svojem lastnem imenu prosim vašo ekscelenco, da sprejme izraze mojega najiskrenejšega sožalja-
Cospe Calinescu, vdovi po pokojnem predsedniku vlado, je Dragiša Cvetkovič prav tako poslal brzojavko sledeče vsebine: Globoko ganjen zaradi izgube, ki vas ia zadela, vas prosim, da sprejmete izraze mojega najiskrenejšega sožalja.
Sožalje našega zunanjega ministra
Belgrad, 22. sept. AA. Ob smrti predsednika romunske vlade Calinesca je zunanji minister Aleksander Cincar Markovič poslal romunskemu zunanjemu ministru Galencu brzojavko sledeče vsebine:
Globoko užaloščen zaradi vesti o tragični smrti predsednika vlade, prosim vaso ckeceleoco, da izvoli sprejeti izraze mojega iskrenega sožalja ter mojih smpatij.
Romunski zunanji minister Galenco je odgovoril; Globoko ganjen ob sožalju, ki ga je vaša ekscelenca izrazila o priliki velike žalosti, ki je zadela Romunijo, prosim vaso ekseelcnco, da sprejme izraze moje tople zahvale.
Sožalje dr. Antona Korošca
Belgrad, 22. 6ept. AA. Predsednik senata dr. Anton Korošec je poslal predsedniku romunskega 6enata Konstantinu Argesanu sledečo brzojavko: Prosim vašo ekscelenco, da izvolite v imenu senata kr. Jugoslavije kakor tudi v mojem imenu sprejeti iskreno in toplo 6ožalje ob veliki izgubi, ki je zadela romunski narod 6 tragično smrtjo predsednika vlade Armanda Calinesca,
Belgrad, 22. sept. m- Zaradi tragične smrtj romunskega predsednika Calinesca je bila danes v tukajšnjem romunskem veleposlaništvu razstavljena knjiga, v katero so vpisovali svoja sožalja predstavniki vseh civilnih in vojaških oblasti ter prijatelji romunskega naroda. Med prvimi sc je prišel vpisat v romunsko poslaništvo vojni minister armadni general Nedič. V iinonu zunanjega ministrstva je izrekel sožalje pomočnik zunanjega ministra dr. Smjljanovič, kakor tudi številno urad-ništvo zunanjega ministrstva. Kmalu za dr. Smi-ljanovičem je prišel prvi adjutant Nj. Vel. kralja general Hrjstjč, nato pa »koro vsi diplomatski zastopniki, ki so akreditirani na našem dvomi. Žalna knjiga 1h> razstavljena na romunskem velepo-slanišlvu še jutri in pojutrišnjem.
Na zapadu
priprave za večji napad
Napredovanje je zelo težko
Pariz. 22. sept. b. Vojne operacije na zapatl* nem bojišču se vedno bolj približujejo reki Saari. Predstraže francoske armade so ie na številnih krajih v neposredni bližini omonjene reke. Reka Saara predstavlja veliko oviro napredujočim četam in dobro varuje Siegfriedovo črto, na drugi strani pa ščiti Francoze tudi od eventualnih nemških protinapadov.
V ostalih področjih zapadnega bojišča je francosko topništvo obstreljevalo nemške položaje, tako da je hj| vsyk prehod nemških čet nemogoč. Nemško topništvo se je v zadnjih dneh omejilo predvsem na obrani bo ter je zlnt-hi močno delavnost razvito blizu Saarbriickna. ki je neprestano v križnem ogniti topov. Francozi so ugctovili. da so Nemci v sektor okrog Saarbriirkna vrgli najmanj 6 divizij s poljskega bojišča. Nemci so izvršili tri posebno hude nrot>ina|>ade, v katerih so sodelovale čete. ki so bile že na poljskem l>o-zišču in so se posebno v BI i e s u blizu luksem-burške meje odigrali najhujši hoji, Vse napade nemških čel Mt Francozi odbili in prizadejali napadalcu hude iguhe. V omenjenih treh napadih so Nemci uporabili večje ilevilo tankov, ki pa niso prenesli strahovitega ognja pehotnih protitankovskih baterij in eo se morali zaradi tega deloma vrnili, deloma pa eo ostali poškodovani na liojiiču. Oddelki francoskih čet s tanki so vzhodno in zahodno od Saabriickna znatno zliolj-šali svoje položaje. Izza same franfoske fronlo «o vodijo velike priprav« ia močnejše operacije.
Francoski častniki poročajo, da je napredo. vanje čet silno težavno, predvsem zaradi težkega terena, poleg tega pa francoski vojaki, ki prihajajo pa nemško področje in preiskujejo posamezna poslopja, naletijo po hišah, ko odpirajo vrata, na tempirane ImiiiiIio in na nevidna polja min, katerih učinek je strašen. Francozi so prepričani, da Nemčija ne l>o ponovno storila napake, kakor lela 1914 ter skušala vojne operacije proli Franciji prenesti na belgijsko bojišče.
Basel, 22. sopt. h 7. zapadnega bojišča poročajo. da je francosko teiko topništvu danes strahovito obstreljevalo Zweihriirken. Francozi sn zasedli vas Bor g na liiksetnhuriki meji. Francosko letalstvo jc z uspehom bombardiralo nem« tke |>oloiajo.
Bruselj. 22. sept. b. Tukajšnji nrndnl krogi zavračajo govorice, da so se nemške čete ibrale na belgijski meji. Te novice niso točne.
Holandci pripravljeni
Amsterdam, 22. sopt. b. Zaradi nejasnega mednarodnega položaja je hoiandska vlada skle« nila okrepiti svojo obrambo na vzhodni meji, I Holandija je v srečnem položaju, da lahko v i primeru nevarnosti ■ pritiskom na gumb povzroči povndenj svojega ozemlja na severu ia
zapadu in ae tako savaruje pred sovražnikom; le
pa juini maji nima takšnih o»pr»v,
London, 22 sap*, b. Vojvoda Glo||te«terski je imenovan ia poveljnika britanske vojske v Fran-siji.
Belplja poplavila obmejno pokrajino
Bruselj, 22. septembra, c. Belgijsko vrhovno poveljstvo Je ob vzhodni meji že poskrbelo vse
potrebno, da prepreči sleherno presenečenje. Danes je vrhovno poveljstvo ukazalo, da morajo spustiti v zrak vse nasipe pri Liegeu in Fleiiiitigu in sta sedaj ti obmejni pokrajini popolnoma poti vodo in je prehod razen po železnicah in cestah nemogoč.
Saradžoglu odpotoval v Moskvo
Carigrad, 22. septembra. A A. Štefani: Turški minister za zunanje zadevo Saradžoglu, ki je danes prispel ji Ankare v Carigrad, bo še danes odpotoval preko Odese v Moskvo. V spremstvu Saradzogla se nahaja pomočnik generalnega tajnika v ministrstvu za zunanje zadeve ter dva višja funkcionarja istega ministrstva. S Saradzo-gloin potuje tudi sovjetski veleposlanik v Ankari Terentijev. Saradžoglu bo ostal okrog deset dni ns potovanju.
Nemške podmornice v ameriških vodah
Wasl)ington, 22. sept. c. Predsednik Roosevelt je včeraj izjavil, da sta se ob ameriški obali pojavili dve podmornici. Ena južno od Alaske, druga pa blizu Bostona v Atlantiku. V takih primerih bodo ameriške vojne ladje zasledovale poslej tajne podmornice tudi čez teritorialne ameriške vode. Ko je nekdo od na-vzočnih vztrajal pri tem, da bi hotej vedeti za narodnost teh podmornic, mu je Roosevelt izjavil, da sta podmornici »mogoče švicarske ali pa afganistanske narodnosti...«
Nemci ne bodo več pili mleka
London, 22. septembra, c. V Berlinu so dane* oblasti objavile, da od ponedeljka, dne 25. septembra dalje odrasle osebe ne bodo smele vet uiivatl mleka.
Prodiranje rdeče vojske
(Nadaljevanje s 1. strani)
kov in količina vojnega materiala, katerega smo zaplenili j>o bitki pri Toniašovu, stalno raste. Več poskusov poljskih čet, da se prebijejo iz varšavskega predmestja Praga, je bilo preprečenih. Na črti Varšava—Sjedlce smo po krajši borbi pri Kalužinu zaplenili sovražnikov blindirani vlak. Včeraj je Variavo zapustilo 178 članov diplomati skega zbora in 120 drugih tujcev, ki sa zapustili mesto na kraju, ki so ga označili nemški poveljniki. Sprejeli so jih nemški častniki in jih z vlal i, ki so bili že pripravljeni, poslali v Konigsberjj. Vsi tpjcl so zdravi in nepoškodovani.
Moskva, 22. septembra. A A. DNB: Poročilo sovjetskega vrhovnega poveljstva z dne 21. septembra: Čete sovjetske armade so 21. septembra utrdile svoje postojanke, ki so jih dosegle prejšnji dnn. Zasodene pokrajine v zahodnem delu Belo Rusije in v Zahodni Ukrajini smo očistili ostankov razbite poljske vojske južno od črte Kobrin— Lunjinjec. Več oddelkov sovjetskih čet je oh 10 zasedlo mesto P i n s k in idaj čistijo predel okni! L v o v a in Narnija, kjer so še posamezne skupine poljskih častnikov.
Ukrepi sovjetske uprave
Moskva, 22. sept. AA. Tass. V posameznih met stih novo zasedenih krajev so bile ustanovljene delavske garde, ki bodo skrbele za javni mir in red. Prav tako so bili postavljeni občinski sveti. Sklenjeno ja bilo, da bo v zapadni Ukrajini in v Beli Rusiji kgt plačilno sredstvo poleg poljskega denarja veljal tudi sovjetski denar.
Moskva, 22, sept. AA. Havas. V Rovnu, Dubntf ir} Stolcu ter nekaterih drugih krajih je bila uvedena začasna nova upravna oblast. Vodijo se priprave za otvoritev ukrajinskih šol.
Kovno, 22. sept. AA. Havas. V Vilnu, ki so ga zasedle sovjekite čete, vlada mir. Sovjetske oblasti so izdale več naredb. Poraba goriva bo posebej urejena. Tovarne so prisiljene zamenjati premog z lesom. Pro-piet z zasebnimi avtomobili in motorji je prepovedan. Kamijoni bodo morali dobiti posebna dovoljenja za vožnjo. Priporoča se uporaba konj za prevažanje. Izvršila se bo racionalizacija potrošnje bencina in petra« leja. Kristjani in judje so bili zaprošeni, da prenehajo v svojih hramih uporabljati sveče.
Lizbona. 22. sept, AA. Reuter. Dopisnik lista »Diario de Notizia?« iz Burgosa poroča, da poveljujeta sovjetskim četam na Poljskem generala Gore v in HelianL Oba generala sta poveljevala sovjetskim četam na Španskem od leta 1936 do 1938.
Knez Radzivil aretiran
London, 22. sept. b. Moskovski radio je snoči ob 9.40 sporočil, da je rdeča vojska pri zasedbi Surovna aretirala poljskega kneza Radzvila, enega izmed naj« uglednejših poljskih emigrantov, ki se je skrival v omenjenem mestu, Očitajo mu, da )« skušal organizirati poljske četniške oddelke, ki naj bi se borili proti fuskim vojakom. Dalje je sporočila radijska postaji, da mesta, ki jih je zasedla rdeča vo|ska, čuva vojaška milica. Sole so spet odprte, vendar pa )e poljski jezik na zasedenem področ|u prepovedan. Po 20 letih se v iolah govori aopet ukrajinski jezik.
Kaj pravi »Times«
London, 22. septembra, o, »Timesc objavlja zanimiva razglabljanja o sovjetskem in nemškem sodelovanju na Poljskem List piše, da če sedaj boljševiške čete še ne sodelujejo pri napadu na zapad, pa lahko delpjo na Poljskem, kar se jim zljubl in lahko odrivajo nemške čete, kakor s« jim zdi snmlin primemo.
Boljševiki so lahko napravili to, kar ne bi mogel nlkdo storiti, to je. Nemrem ndvietl poljske pctrq|ejs|te vrelce v Galiciji. Vsa ležišča teh vrcl-cev pridejo sedaj pod Sovjetsko Rusijo.
Se važnejše pa je sedaj to: Sovjetske čete so zasedle vso polfsko-romunsko mejo in sedaj je Romunija pred Nemci varnejša kot je bila kdaj koli poprej.
Nemško priznanje hrabrosti Poljakov
Sedemdnevna bitka pri Kutnu
Italijanski listi prinašajo poročilo o največji bitki, ki je bila na poljskem ozemlju in ki je dobila ime po reki Bzuri, ki se nekoliko višje od Varšave izliva v Vislo, in sicer aa njenem levem bregu.
Na tem mestu se je namreč zbrala okoli mesta Kutna poljska armada, kateri 6e je posrečilo, da se je umaknila pred Nemci iz Poznanja in iz Pomorja oziroma iz koridorja. Ta armada je itcla devet divizij in ostanek desete, ki so ae umikale pred Nemci na jugovzhod ter se grupirale v prostoru Lodz-Kutno-Lovič, da nudijo nemški armadi tukaj uspešen odpor in se prebijejo če mogoče do Varšave kot oporišču, ki bi tej armadi moglo nuditi vse, kar ji je bilo potrebno, da bi bila zdržala v tem prostoru tako dolgo, dokler bi se glavna sila poljske armade ne zbrala desno od Visle v trikotu, ki ga tvori sotočje Visle in Buga oziroma Nareva.
Ko je nemški generalni štab — tako poroča nemški vojaški strokovnjak, ki 6e je bitke udeležil v štabu nemške armade — sledeč proboju teh poljskih armad, spoznal, da gre za zelo resno taktično potezo, ki jo je izvršila ta najboljša poljska armada, ki je bila zelo dobro oborožena in je imela sijajnega poveljnika, je moral seveda ukreniti protiukrepe. Medtem ko so zastopniki poljskega, francoskega in angleškega generalnega štaba na posvetovanju, ki je trajalo od 4. do 5. septembra, proučili in sklenili načrt, kako bi se ta armada združila z ono, ki je bila v Varšavi, da nemško armado, ki je prodirala 1. v severovzhodni 6meri skozi Bromberg, 2. iz vzhodne Prusije od severa z namenom, da prekorači reko Narev in 3. iz Šlezije, to je iz jugozapada, ustavi in če mogoče porazi, so Nemci izvršili več manevrov, ki eo imeli namen zakrinkati njihov načrt, da poljsko armado pri Kutnu od vseh 6trani obkrožijo. Najvažnejšo nalogo je imela jugozapadna (šlezijska) nemška armada, ki je odločila zmajjo nemškega orožja po 6vojem hitrem maršu na reko Warto, ki jo je prekoračila. Treba je bilo videti — pravi nemški poročevalec — s kakim junaštvom se je vrgla poljska armada na vse strani proti Nemcem in jih celih sedem dni zaposlila ter se z njimi bila tako hrabro, da bo bitka ob Bzuri ostala častno zapisana ne samo v vojnih analih nemške, ampak tudi poljske armade. Na strani Poljakov je na tistem prostoru tudi ozemlje, ki je gosto pogozde-no in prerezano od neštetih rek in potokov. Medtem pa se je nemški obroč bolj in bolj 6tiskal. Najbolj vroča je bila bitka 13. septembra, ki je dobila ime po kraju Czorkow, ker je kri tekla v potokih in so granate padale kakor go6t dež. Nemški obkolilni manever v podobi klešč je bil tako točno zamišljen in izvršen, da proti njemu ni pomagala več niti največja hrabrost in požrtvovalnost, ki so jo pokazale poljske divizije, boreče se ob največjem občudovanju nasprotnika. Čeprav so Poljaki branili vsako ped zemlje ter neustrašeno in neuklonljivo prenašali ogromne izgube, katere jim je prizadevala nemška artilje-rija in nemški bojni vozovi, kakor tudi premočno nemško letalstvo, so po sedmih dneh omagali in borba je bila končana pri me6tu Kutnu. Desetkrat so poljske čete s srditimi napadi skušale prebiti nemški obroč in Nemci so se morali večkrat umakniti, so se pa vsakokrat vrnili, da obroč stisnejo. Odločilnega pomena je bilo to, da je nemška infanterija pritisnila z največjo močjo od juga ter s pomočjo pionirjev in artiljerije prešla čez Bzuro. Vendar se je nepopisni hrabrosti poljske armade, ki je imela v tej kampanji najvažnejšo nalogo od vseh, da namreč omogoči grupacijo glavni poljski 6ili za Varšavo, posrečilo, da so se
Vihar z Vzhoda
Boljševiškega duha in revolucije ni nihče zadel tako globoko, kakor Schubart v svoji knjigi »O Evropi in vzhodni duši«. Sedaj pa je znana založba Vita Nova v Luzernu izdala delo ruskega filozofa Nikolaja Berdjajeva »O smislu in usodi ruskega komunizma«. Ruski narod, tako sodi Nikolaj Berdjajev v soglasju s Schubartom, je čisto svoj tip, čigar osobine so, če se izdejstvujejo do skrajnosti, v popolnem nasprotju do bitnih potez zapadnega človeka. Najznačilnejša osobina ruskega duha pa je ta, da sploh ljubi skrajnost in vsako idejo pritira do njene zadnje možnosti. On zna biti do vseh svetskih dobrin in vrednot brezbrižen do skrajnosti, če pa se mu zdi, da to zahteva ideja, pa postane najhujši revolucijonar, kateremu ni para na vsem svetu in v vsej zgodovini. V tej svoji revolucionarnosti pa se pokaže njegova religiozna težnja po drugem svetu, ki je porajala in še vedno poraja v njem na eni strani največje svetce, vzdržnike in premišljevalce, na drugi strani pa se izdivja v uničevanju v toliki meri, da so v primeri s tem podobni zgledi evropskih prevratov prava igrača. Reforme Petra Velikega so bile revolucija in tudi njegovo prosvetljensko brezver-stvo, ki ga je opičje posnel po evropskem zgledu, pa na ruski način, je bilo tako grdo in pretirano, da ga v tem niti današnji boljševiki ne presegajo. Spomnimo se samo njegovih nor-skih koncilov in njegovega patrijarha, ki je javno opravljal bogoskrunsko mašo! Oče vse ruske inteligence, ki je bila vseskozi revolucionarna, bodisi v levi aH desni smeri, Belin-ski, je dejal, da je iz usmiljenja do ljudi pripravljen ustanoviti najhujšo tiranijo, posekati glave milionom in preliti potoke krvi, če bi mogel na ta način osrečiti ostalo človeštvo. 2e eden najodličnejših ruskih krščanskih modrecev, Konstantin Leontjev (1831—1891), je spoznal in opisal to rusko revolucionarno miselnost in v osemdesetih letih, ko se je socializem čedalje bolj vsidral v rusko inteligenco, zapisal, da »bo ruska revolucija komunistična, krvava in trinoška, da ne bo prinesla nobenih pravic in svoboščin, ampak da bo duha svobode potlačila in poslala na morišče vso liberalno in verno inteligenco, pa da si bo postavila za nalogo, da pomede zapadni omikani svet...« Ali Leontjev mogoče ni podcenjeval notranje preporodilne sile krščanske kaiture*
najbolj vzhodno nahajajoče se divizije mogle prebiti do Varšave, kjer danes z drugimi ostanki poljskih armad, ki so se borile v Pomorju in na vzhodnopruski meji, brani prestolnico Poljske.
Nemško glavno poveljstvo poroča, da je do zdaj naštelo 150.000 uietnikov, kar pa ne predstavlja še vsega števila zajetih poljskih vojakov. Bitka je bila večja, nego bitka med Nemčijo in Rusi ob začetku minule vojne pri Tannenbergu, kjer je bilo zajetih 100.000 Rusov. Nemško glavno poveljstvo samo pravi, da so Poljaki podlegli izvrstni tehnični opremi nemških čet, njihovemu taktičnemu načrtu ter metodični izobrazbi nemškega vojaka, predvsem pa nemškemu letalstvu, ki ni doseglo svojih uspehov samo po obstreljevanju nasprotnika in njegovih dovoznih potov, ampak še bolj po tem, da so nemška letala opravljala poizvedovalno službo v taki meri in s toliko natančnostjo, da noben taktični načrt nasprotnika ni osta nemškemu glavnemu poveljstvu prikrit.
Gdynia, VVesterplatte in Hela
pozorišča poljskega junaštva
Kakor znano, se Poljaki potem, ko so zavzeli Nemci edino poljsko pristanišče Gdynjo, še vedno branijo na gričih severno od Gdvnje ter na malem jeziku, podobnem polotoku ileli pred Gdanskom. Tam se je zbrala mala poljska četa, podobna tisti, ki se je še pred enim tednom hranila na otočiču Westerplatte pred Gdanskom. Dan za dnem obstreljuje te griče stara nemška vojna
ladja »Schleswig-Holsteln< s svojimi StiTfmi velikimi topovi po 28 cm kalibra na daljavo 18.000 metrov tri ali štiri ure, tako da padajo granate vsakih deset minut. Razen tega obstreljujejo tiste peščene griče nemške baterije s celine, toda Poljaki se nočejo udati in branijo tamošnjo radijsko postajo in nekaj hišic. Tudi na Heli se nahaja taka hrabra četa, ki pa je dobro zakopana. Seveda dolgo ne bodo mogli vztrajati, ker jih ho k predaji prisilil glad, saj jim od nikoder ne more priti nobena pomoč. Toda oni hočejo ohraniti svojo vojaško čast.
Nemci spoštujejo to Čast in to hrabrost svojega nasprotnika, ki ne brani ničesar drugega, kakor san»o svojo zastavo. Tudi vode bo sevoda zmanjkalo tem junakom in Nemci pravijo, da jim bodo, ko se bodo udali, pustili sablje. Nemci se le počasi pomikajo naprej, da bi nasprotnika potisnili v skrajni kot, in sicer z motornimi vozili. Počasi jih l>odo obkolili popolnoma. Res, treba je občudovati hrabrost poljskega vojaka in njegovih poveljnikov, ki se borijo sami, brez glavnega vodstva in svojega vrhovnega poveljnika, ki jih je zapustil in se nahaja že več dni na romunskem ozemlju.
Kakor znano, so Nemci potem, ko so se polastili Gdynje, zavzeli otoček Westerplatte. Poljskih vojakov je bilo tam 200 in so stražili poljsko vojno skladišče. Na Westerplatti se je bilo laže braniti, ker je na eni strani morje, na drugi trdnjava, na tretji pa rečica in gozd. Tudi na Westerplatti so se Poljaki sijajno držali in Nemcsi so so jim mogli približati iz Gdanska samo na ta način, da so zažgali gozd, skozi katerega »o potem prodrli, na drugi strani so pa bili noč in dan s svojo arti-ljerijo iz daljave 2000 metrov. Sedaj je Wester-platte vsa razrušena in proti nebu štrlijo samo razbita in zgorela debla. In vendar so se udali poljski junaki šele, ko so stopili v akcijo nemški bombniki. Dočim se je nekaj skladišč začuda ohranilo, pa je trdnjava popolnoma porušena, ker jo
Ije letalska bomba zadela tako rekoč prav v sredino. Sedaj poljski ujetniki pospravljajo ruševine.
Nevtralnost ali podpora demokracijam?
Washington, 22. septembra. A A. Havas: Roose-veltov govor so navdušeno sprejeli demokrati, republikanci so se pa vzdržati sleherne manifestacije. Sklepno izjavo o edinosti ameriškega naroda je pozdravilo ploskanje iz vseh klopi. Reprezentančna zbornica in senat sta odložila zasedanje do ponedeljka. Senatni odbor za zunanje zadeve bo zasedal v soboto dopoldne in bo razpravljal o reviziji nevtralnostnega zakona. Debata bo trajala tri dni. Pričakovati je, da bo v sredo senat sprejel zakonski predlog o ukinitvi prepovedi izvoza orožja, predlog, ki ga bo izglasovala odbo-rova večina.
Newyork, 22. septembra. A A. DNB: Washing-tonski dopisnik lista >Newyork Sun< piše, da je mnogo članov kongresa po prihodu v Washington dobilo mnogo pisem in brzojavk, v katerih jim priporočajo, naj ne ukinejo prepovedi izvoza orožja in naj nastopijo proti Rooseveltovi politiki. Izolacionizem, pravi dalje list, je najtrdnejši na centralni obali, na kateri farmarji lahko prodajo svoje žito, tudi če se nevtralnostni zakon ne spremeni. Največ pristašev ima Roosevelt v industrijskih predelih, ker tam upajo, da bodo po ukinitvi prepovedi izvoza orožja lahko mnogo zaslužili z vojnimi dobavami. Toda pregled 200 pisem, ki jih je dobil neki senator iz industrijskih krajev ob Atlantiku, je pokazal, da celo v teh krajih volivci žele, naj ostane nevtralnostni zakon nespremenjen. Ti volivci zelo pametno argumentirajo, da pomeni odklonitev Rooseveltovega in Hullovega programa najboljše sredstvo, da se USA zavaruje pred vojnimi zapletljaji.
Washington, 22. septembra. A A. Reuter: Zunanji minister Cordell Hull je izjavil poročevalcem listov, da bi ukinitev prepovedi izvoza orožja po začetku sovražnosti ne pomenila protinevtralnega dejanja. Vojujoče se stranke, je rekel Hull, neprestano spreminjajo svoje stališče v času vojne, nevtralna država pa prav tako sme spremeniti
»voje stališče, kajti nemogoče je, da bi vojujoče se stranko imele vse pravice, nevtralni pa nobenih.
London, 22. septembra. A A. Havas: Roose-veltov govor je izzval globok vtis v Londonu, kjer zlasti poudarjajo odločen in jasen ton predsednikovih argumentov. V angleških političnih krogih poudarjajo v zvezi z vprašanjem prepovedi izvoza orožja, da danes nevtralnostni zakon pomeni pravi nesmisel, ki lahko izkaže pomoč napadalcu, škoduje pa žrtvi.
Washington, 22. septemhra. b. V krogih ameriškega kongresa prevladuje prepričanje, da je bila Rooseveltova spomenica izredno spretno sestavljena. Rooseveltova taktika gre za tem, da ustreže tudi onim, ki zagovarjajo politiko osamljenosti Amerike. Celo nasprotniki Roosevelta so prepričani, da bo s svojo taktiko prej ali slej uspel, če ne v celoti, pa vsaj deloma.
Newyork, 22. sept. AA. Reuter. Zunanji minister Cordell Hull je imel danes o priliki vseameriškega dne govor na newyorški svetovni razstavi. Hull je v svojem govoru rekel: Evropska vojna pomeni eno Izmed največjih nesreč. Nato je zunanji minister poudaril sledeče: Sedaj, ko predstavlja velika vojna v Evropi žalostno dejstvo, obstoji bolj kot kdaj prej potreba, da vsi narodi delajo na to, da se ohranijo tista temeljna načela mednarodnih odnosov med civiliziranimi narodi, s katerih uporabo se edino lahko obvaruje napredek človeškega rodu. Mi trdno upamo, da spopad, ki sedaj besni v Evropi, na tem kontinentu ne bo ugasnil sijaja tiste civilizacije, ki je v modernem času obsvetila svet. To je naša topla prošnja vsem narodom. V tem času pa je naša dolžnost, da med seboj ohranimo v veljavi vsa ta načela in da storimo močne in velike napore, da bi tudi po vsem svetu uporabljali ta načela.
Washington, 22. sept. c. V ponedeljek se bo seja kongresa nadaljevala. Vendar bo glasovanje o zakonu ameriške nevtralnosti najbrž šele v sredo.
Iz Vatikana:
Kardinal Hlond poročal papežu
Rim, 22. septembra. Sveti oče papež je 20. t. m. sprejel v avdienci poljskega primasa kardinala Hlonda. Ko je bil kardinal Hlond čez Romunijo prispel po morju v Rim, se je nastanil v salezijanski hiši v via Maršala in se tistega dne, to je 19. septembra, ni nikjer prikazal. Kardinal je namreč izdeloval spomenico, ki jo je v avdienci izročil papežu. Ta spomenica slika položaj Cerkve v Poljski, ki so jo zasedli Nemci in Sovjetska Rusija. Kako žalosten je ta položaj, se razvidi iz tega, da je od rdeče armade zasedenih šest poljskih škofij, in sicer vilnska, hjalistoška, pinska. luška (Luck), stanislavovska in przemyslska. V slednjih dveh prebivajo ukrajinski katoliki vzhodnega obreda. Če pomislimo, v kakšnem položaju je Cerkev v Sovjetski Rusiji, si tudi lahko predstavljamo, kakšna je usoda Cerkve in vernikov v krajih, ki jih je zasedla boljševiška armada. Tudi si lahko predstavljamo, s kakšno žalostjo in skrbjo je sveti oče sprejel to poročilo.
Dobre vesti iz Mehike
V ta grenki kelih pa je padla tudi kapljica veselja, ko je sveti oče sprejel odposlanstvo du-
hovnikov in vernikov, ki so pod vodstvom nadškofa iz Guadalajare in škofa iz San Luis di Po-tosi prispeli v Rim iz Mehike, da prisostvujejo odkritju sohe Matere božje Guadalupske, ki je patrona Mehike.
Odposlanstvo je sporočilo papežu, da so v Mehiki proticerkvene postave še vedno v veljavi, da pa jih večinoma ne izvajajo več, ali pa vsaj ne strojen. Vse cerkve so danes odprte in duhovniki lahko vršijo svojo sveto sluibo brez ovir, čeprav še velja postava, da sme priti na 100.000 vernikov samo en duhovnik.
Papež Pij XII. se je mehiškim duhovnikom in laikom prisrčno zahvalil in dejal, da je Rog; poplačal žrtve, ki so jih doprinesli za katoliško vero. Mehika se je proslavila kakor Španija in je dala Cerkvi mučenike, ki se niso pomišljali, da svojo zvestobo do Kristusa plačajo s svojim življenjem. Da so vztrajali, to je gotovo pripisovati tudi pomoči Matere božje, ki jo mehiško ljudstvo tako goreče časti. Zato se moramo — je dejal papež — obračati s svojimi prošnjami vedno k Mariji, da nam izprosi poeuma in se zavzame, za ljudstvo, posebno pa za tiste, ki trpijo.
Drobne novice
Carigrad, 22. sept. m. Reuter poroča iz Carigrada, da je bil dane« hud potres v Smirnd in njeni okolici. Po poročilih, ki prihajajo v Carigrad, je bilo veliko smrtnih žrtev in mnogo hiš razrušenih. Med prebivalstvom je huda panika in ljudje begajo sem in tja, ker se boje novih potresnih sunkov.
Firenca, 22. septembra. A A. Štefani: Tukajšnji potresomerski zavod je ob 1:39.41 zabeležil močan potres v razdalji 1700 km proti vzhodu.
London, 22. septembra, c. Danes Je prišla na londonski kolodvor večja skupina ujetih nemških častnikov in podčastnikov. Ko so odhajali s kolodvora, jim je neka ženska v nemškem jeziku zaklicala: »Kakšna smola!« Častnik pa ji je odgovoril: »Kaj pa še! Nič hudega!«
Berlin, 22. septembra. AA. DNB: Prvi lord britanske admiralitete je včeraj ponovno trdil, da je ena izmed ladij, ki so spremljale matično ladjo za letala »Courageous«, potopila nemško podmornico, ki je uničila britansko vojno ladjo. Resnica
pa je, da je nemška podmornica nekaj ur po potopu sama sporočila svojo zmago. Vrhovni poveljnik vojne mornarice je sporočil poveljniku in posadki podmornice svoje popolno priznanje.
Gibraltar, 22. septembra. AA. Reuter: Včeraj so prispele v A Iger i ras španske vojne ladje, ki jih že tri mesece niso opazili v bližini Gibraltarja. Nato so pa odplule proti zahodu. Izvedelo se je, da je več španskih vojnih enot odplulo iz Ferola in Viga in da so namenjene skozi Gibraltarsko ožino.
London, 22. septembra. A A. Reuter: V Londonu tečejo pogajanja s turško delegacijo in je pričakovati, da bodo ta pogajanja olajšala prodajo turškega poljskega in drugega blaga Veliki Britaniji. kakor je izjavil minister za prekomorsko trgovino Hudson v odgovoru na zadano mu vprašanje. Hudson je šc dodal, da so medtem ukrenili nekatere gospodarske ukrepe, da se izrabi začetek glavne izvozniške sezone.
Praga, 22. septembra. AA. DNB: Snoči je govoril po radiu notranji minister general Ježek in izdal proglas vlade protektorata Češke in Moravske. V svojem proglasu je dejal med drugim, da

ZA SIGURNO IN DOBRO HOJO.SAMO
PODPETNIK1
prinaša tuja poročevalska služba zadnje Čase poročila o dozdevnem obrambnem boju češkega naroda na Češkem in Moravskem ter navaja pri tem celo nekatere podrobnosti. V zvezi s tem ugotavlja vlada, da te vesti niso resnične. Češki narod je ohranil mir in red in ne dovoli, da bi ga kdorkoli pripravil do nepremišljenih dejanj. Mi ne posvečamo nobene pozornosti pozivu iz tujine za kršitev miru in reda, končuje proglas. Češka javnost odklanja tudi ta poziv, kakor je doslej odklonila vse podobne poskuse.
Stroga angleška blokada
London, 22. septembra, e. Do 20. septembra so angleške vojne ladje na morju ustavile in prisilile 200 nevtralnih ladij, da so morale odpluti na pregled v angleška pristanišča.
Ko so Angleži pregledali tovor, so 80 parni-kom dovolili, da lahko odpeljejo naprej svoj tovor, s 120 parnikov pa so tovor znosili v angleška skladišča in nato praznim parnikom dovolili, da so odpluli naprej.
Ravnateljstvo SUZQR-ja nzpuščeno
Belgrad, 22. sept. m. Minister za socialno politiko in ljudsko zdravje dr. Budisavljevič je danes podpisal odlok, s katerim je razrešeno ravnateljstvo SUZORfa v Z»<«rebu. Za komisarja je postavljen dr. Juraj Gasparac, bivši veliki župan.
Komisar mesta Zagreba
— Zagreb, 22. sept. b. Z odlokom bana banovine Hrvatske je razrešen dolžnosti predsednika mestne občine v Zagrebu g. dr. Teodor Pejčič. Prav tako je razrešen tudi podžupan dr. Teodor Kaulman in ves občinski svet. Za komisarja mestne občine je imenovan Mate Starčevič, sodnik okrožnega sodišča v Zagrebu.
Pomočnik notranjega ministra
Belgrad, 22. sept. m. S kraljevim ukazom je postavljen na predlog notranjega ministra za pomočnika notranjega ministra dr. Milorad Via-škalin, inšpektor notranjega ministrstva. Novemu pomočniku je notranji minister odredil vodsitvo vrhovne jiolicijske uprave. Novi pomočnik je bil rojen 1890 v Ninčičevu v Banatu. Gimnazijo je študiral v Novem Sadu, pravo pa v Budim|>ešti. Po vojni je stopil v sIužIk) v notranje ministrstvo kot inšpektor I. stopnje. I)r. Vlaškalin spada med najodličnejše uradnike, s katerimi razpolaga notranje ministrstvo. Zato mu je notranje ministrstvo vedno zaupalo najtežje in najdelikatnejše naloge ter preiskave Dr. Vlaškalin je bil zaradi svojo sposobnosti večkrat poslan kot zastopnik naše države na mednarodne konference. Za svojo službo in uspehe, ki jih je dosegoL, je prejel več domačih in tujih odlikovanj.
Pocenitev soli
Belgrad, 22. sept. AA. Upravni odbor samostojne uprave državnih monopolov je imel danes dopoldne svojo sejo, na kateri je na podlagi § 4. uredbe o samostojni upravi državnih monopolov izdal s'edeči odlok, da se zniža cena soli za ljudsko hrano, in sicer: a) kamene soli v zmeih, morske debele in drobne ter v briketah kakor tudi jodirane soli od 2.50 n a 1.50 dinarja za 1 kg; b) kamene zmlete ter morske zmlele soli od 2.75 na 1.50 din za 1 kg; da se znižajo prodajne cene denaturirane živinske soli, in sicer morske sušene, drobljene in v briketah od 1.25 na 0.50 din za 1 kg; morske kamene zmlete od 1.50 na 0.50 din za 1 kg; da se poveča cena sušeni soli za industrijske namene od 0.60 do 0.75 din za 1 kg.
Belgrajske vesti
Belgrad, 22. sept. m. Na posredovanje bivšega poslanca Gajška je minister dr. Torbar podpisal odlok, s katerim se odobrava uvedba tele-lona pri pogodbeni pošti Libeliče pri Dravogradu. Prometno ministrstvo je dovolilo nove železniške postaje Janžev vrh-Remžnik na progi Maribor— Prevalje. Otvoritev nove postaie bo 15. oktobra.
Belgrad, 22. sept. m. Na novem pokopališču v Belgradu je bil danes pokopan ing. Vladimir 2akič, načelnik oddelka za graditev železnic in predsednik Združenja nacionalnih železničarjev in brodarjev Pokojnik je bil svoječasno služboval kot načelnik gradbenega oddelka pri ljubljanskem železniškem ravnateljstvu.
Osebne vesti
rfelgrad, 22. sept. m. Napredovali eo m višje veterinarske svetnike 4-1: Peter Rihtarič, Šmarje pri Jelšah, Janko Vizjak. Breiice, dr. Viljem Jegliček, Ptuj, Anton Sok. Dol. J^ndava, Peter škofic, Maribor - desni breg, ln Josip Rauter, KovaČica.
G&spodaMtvo
Pred reorganizacijo naše zunanje-trgovinske službe
V trgovinskem ministrstvu proučujejo vprašanje ustanovitve direkcije za zunanjo trgovino, ki jo je sedanji trgovinski minister že napovedal.
Direkcija za zunanjo trgovino bi bila institucija, pri kateri bi se koncentrirala vsa vprašanja in vsi posli, ki so v zvezi z našo zunanjo trgovino ter bi mela sledeče kompetence: izvoz, uvoz, carine, gibanje cen v državi in v inozemstvu, promet po železnici in vodi, devizno politiko in vse druge posle, ki so zvezani z zunanjo trgovino.
Z ustanovitvijo direkcij« za zunanjo trgovino bi razna ministrstva zgubila kompetence, ki so v zvezi z zunanjo trgovino. V primeru ustanovitve direkcije bo ukinjen tudi zavod za pospeševanje zunanje trgovine, ki je bil ustanovljen konec 1. 1929 in ki je v času svo-iega delovanja pokazal velik nedostatek. Ce ne bi mel kontrol« izvoza živine in živinskih proizvodov, bi njegovega dela v našem gospodarstvu sploh ne opazili.
Direkcija za zunanjo trgovino bo morala biti ustanovljena na popolnoma novi podlagi, ki bi omo-
gočila vsem gospodarskim panogam, da potoni svojih stopnikov aktivno sodelujmo v vodstvu trgovinske politike potom nameravane direkcije. 2elja je ludi, da
pride med odgovornimi činilci zunanjo-trgovimke politike in Narodne barke do čro bližjega in harmoničnega sodelovanja, kar nni bilo in tudi sedaj ni med Zavodom za pospeševanje zunanje trgovine in Narodno banko.
Gospodarski krogi težko pričakujejo reorganizacijo naše zunanjo-trgovinske polit:ke ter poudarjajo, da bi bilo treba to direkcijo ustanoviti čmprej, ker je njena pomoč v sedanjih časih neobhodno potrebna. Zlasti je potrebno ustanoviti tako direkcijo, ker se je pokazalo, kot trdijo izvozniki in uvozniki, da Zavod
za zunanjo trgovino ne nudi niti najruvadnejše podpore za odstranjevanje raznih težav, ki so prišle kot posledica sedanjega stanja v Evropi.
Poleg reorganizacije v navedenem smislu bo naSa zunanjo-trgovinska služba reorganizirana tudi v smielu naše nove državne ureditve. Z ozirom na predlog Hrvatskih gospodarskih zbornic, ki ga je odobrilo tudi Gospodarska sloga, je minister trgovine dr. Andres pristal na ustanovitev urada za zunanjo trgovino Banovine Hrvatske. Preddela za ta urad so izročena g. Ambrožu Premužiču, vodji informacijskega odseka zavoda za pospeševanje zunanje trgovine v Belgradu.
G. Prcmužič je dobil nalogo, da sporazumno z bansko oblastjo banovine Hrvatske podvzame vse potrebno, da bi ta urad, ki je za hrvatsko zunanjo trgovino zelo važen, začel čimprej s svojim delom v Zagrebu.
G. Premužič ima tudi dolžnost da izdela konkretne predloge o sodelovanju banovine Hrvatske pri razdelitvi kontingentov in drugih izvoznih ugodnosti na podlagi gospodarske kapacitete Banovine. Novi urad ho prevzel vse funkcije iz področja zunanje trgovine, v kolikor niso zadržane kot skupne za vso državo.
Pred končno reorganizacijo bo sestavljen posvetovalni odbor, v katerega bodo prišli tudi zastopniki gospodarskih zbornic s področja banovine Hrvatske.
Z ozirom na razdelitev in uporabo finančnih sredstev Zavoda za zunanjo trgovino so tudi podvzeti odgovarjajoči ukrepi, pri katerih se je pazilo, da bo razdelitev pravična. Sredstva se bodo smela uporabiti le za pospeševanje kmetijstva v banovini Hrvatski, predvsem tistega, ki je važen za izvoz.
Hrvatski gospodarstveniki so pozdravili to hitro odločitev trgovinskega ministra, (<i daje upanje, da bo tudi pri drugih važnih gospodarskih vprašanjih postopek tako hiter in združen s tolikim razumevanjem.
Centralizacija uvoza sirovin?
V naših industrijskih krogih sedaj veliko razpravljajo o vprašanju nabave sirovin, ki so potrebne za neovirano obratovanje industrije. Na konferenci bel-grajsl e trgovske zbornice, ki se bo tudi bavila s tem vprašanjem, so nekateri industrijci sprožili misel skupne nabave raznih sirovin. V takem primeru bi bilo mogoče dobivati eirovine skupaj v velikih množinah n. pr. celo v parobrodskih pošiljkah eventuelno di-rektro iz drž_ve, ki te sirov ine proizvaja.
Tudi na meroda;nih mestih mislijo že na ustanovitev centralnega zavoda za uvoz sirovin in ostalih predmetov. Izgleda pa, da bi bili razlogi za ustanov'-tev takega zavoda drugačn-ga značaja, kakor pa je bil za predlog na konferenci industri)cev. Ta zavod, če pride do njegove ustanovitve, bi imel nalogo, di predvsem omogoči enakomerno preskrbo s sirovinami za vse industrije v državi.
Govorijo, da bi zavod imel namen skrbeti za vse sirovine, ter bi torej organiziral neko porazdelitev v preskrbi s sirovinami. Skrbel bi tudi za popolno izkoriščanje domačih sirovin. Kot primer je bilo navedeno že staro železo. Starega železa je v naši državi veliko, zbiranje tega železa pa ni organizirano. Staro železo M,J<#o siuii kot dobra sirovina za izdelovanje jekla tn drugih vrst železa. Isto je s tekstilnimi odpadki.
Te vesti o ustanovitvi zavoda za uvoz sirovin ne judostujejo, da bi si mogli napraviti sodbo o značaju nove industrije. Vprašanje preskrbe s sirovanami je danes tako važno, da mu je treba posvetiti vso pozornost. Potrebni so in še bodo izredni ukrepi v tej smeri. Dvomimo pa, da bi bila že podana podlaga za centralizacijo vsega uvoza sirovin potom kakšnega državnega zavoda. Na vsak način pa je potrebno ravno pri tem sodelovanje prizadetih gospodarskih krogov, ker si od indstitucije, ki bi bila v birokratskih rokah, ne bi mogH obetati uspehov.
H Kino Ko del jev o te/. 4/-64
Danes ob 8. uri velefilm v ital. jeziku s TITO SCHIPOM:
Kdo te sretneiši od mene
Novi Virerel	Šlager sezone!
llatduH JanoSih
velefilm v slovaškem jeziku, epopeja slo-vanstva in njegovih večnih borb za svobodo
Letina koruze bo slabša od lanske
Žetev koruze se v vseh delih države nahaia v polnem teku. Izgleda, da so kmetje letos zelo pohiteli z žetvijo koruze, kar je pripisati psihozi, ki je zajela prebivalstvo z ozirom na vojne dogodke v Evropi. Normalno bi sedaj pričela šele žetev zgodnjih vrst koruze. Letos so pa pričeli sredi septembra brati tudi tiste vrste koruze, ki jih druga leta berejo šele v prvi polovici oktobra.
Z branjem koruze sedaj povsod hitijo in bo v kratkem večjidel končano. Ravno tako hitijo s sejanje pšenice, ki jo običajno sejejo na polje, ki je bilo prej pod koruzo. Niso redke njive, na katerih se vidi, da na eni strani orje plug, na drugi pa še berejo koruzo.
Letošnja žetev koruze ho slabša kot pa lanskoletna. Po sedanjih cenitvah bo za 15 do 20% manjša, kar pomeni, da letos sploh ne bo koruze za izvoz. Slaba letošnja žetev je posledica velike suše v juliju in avgustu, ko je koruzi najbolj potrebna vlaga.
Opozorilo trgovcem
Združenje trgovcev v Ljubljani opozarja članstvo na šc obstoječe določilo § 6 zakona o pobijanju draginje, ki pravi: »vsakdo, ki proda;a življenjske potrebščine v obratovalnici na trgu ali drugem kraju, mora sumamo ali podrobno označiti cene posameznih predmetov tako, da jih vsakdo lahko razločno vidi. Za življenjske potrebščine se po tem zakonu smatrajo človeška hrana (jed in pijača) živalska hrana, obleka, obutev, kurjava, razsvetljava polj. priprave, kmetijsko orodje, zdravila in drugi predmeti nujne potrebe, kakor material za njih izdelovanje. Pravilnik tega zakona § 3 določa še posebej, da mora imeti vsaka obratovalnica tudi svoj katalog (cenik). Toda ob vsem tem mora biti na vsakem predmetu, izloženem bodisi v obratovalnici, bodisi pred obratovalnico, v oknu, (iz-
ložbi) razločno označena :ena-<
Dokler ne stopijo v veljavo drugačni predpisi, naj se članstvo združenja trgovcev ravna po gorti|ih navodilih.
Belgrajske zbornice proti novi telefonski tarifi
Vse belgrajsko zbornice: trgovska, industrijska. obrtna, advokatska, zdravniška, lekarnarska in inženirska so imele konferenco glede nove. te-
lefonske tarife, po kateri je dovoljeno maksimal-no število telefonskih razgovorov za predplačilo, za razgovore nad tem številom pa je bila vpeljana dodatna taksa po 0.50 od razgovora.
Zbornice so na svoji konferenci proučile rezultate ankete, ki so jo izvedle med svojimi člani glede števila razgovorov. Prišle so do ugotovitve, da pomeni nova tarifa zelo znatno novo obremenitev telefonskih abonentov. Tako je bilo ugotovljeno, da bi n. pr. hoteli prvega razreda morali z ozirom na število razgovorov plačati poleg dosedanjih pristojbin Še dodatnih 42.000 dinarjev letno. Navadne špecerijske trgovine bi morale plačevati tudi po 10.000 din več kot dosedaj, v istem razmerju bi se zvišale tudi pristojbine za indu-strijce, zdravnike, advokate, inženirje in druge.
Po teh ugotovitvah je bilo sklenjeno, da se izdela obširna in dokumentarna spomenica, ki bo izročena ministru za pošte, telegraf in telefon g. dr. Torharju. Deputactja. ki mu ho to spomenico izročila, ga bo zaprosila, da opusti svojo rešitev, ker bi ta težko prizadela vse gospodarske kroge in svoliodne poklire, katerim telefon ni luksuz ampak nujna potreba za njihovo normalno poslovanje. Zahteva, da se nova telefonska tarifa ukine, je toliko bolj upravičena, ker bi njeno izvajanje zahtevalo nabavo dragih števcev za raz-govore, kar bi za državo pomenilo velik izdatek,
Licenciranje bikov in merjascev
Razpored jesenskega licencovannja bikov in mrjascev v okraju Novo meito:
Dne 2. oktobra ob 7.30 na sejmišču v Novem mestu za občine Prečna, Novo mesto in Šmihel-Stopičc;
ob 1030 v Št. Petru pred občinsko pisarno za občino Št. Peter pri Novem mestu;
ob 11.30 v Dol. Kronovem pri Hasselnu za občini Šmarjeta in Bela cerkev;
ob 12.30 na Ratežu za občini Orchovica in Brusnice;
ob 15 na Toplicah za občinni Črmošnjice in Toplice;
ob pol 16 popoldne na sejmišču v Žužemberku za občino Žužemberk.
Dne 3. oktobra ob 7.30 v Zagradcu pri Orlu za obč. Zagradec, vas Orlaka in Sela obč. Sela-Šumperk; ob 9 v Ambrusu za obč. Ambrus; ob 11 v Hinjah za obč. Hinje; ob 13 popoldne na Dvoru za občino Dvor in Ajdovec;
ob 15 popoldne v Doberniču za občino Doberniče in vasi Vrtače ter ostale vasi obč. Sela Šumperk;
ob 17 na Vel. Loki na sejmišču za obč. Vel. Loka. Dne 4. oktobra ob 8 v Trebnjem pri Pavliau za občino Trebnje;
ob 10 na Mirni za občino Mima; ob 15 popoldne v Mirni peči za obč. Mirna peč. Razpored jesenskega licencovanja bikov in mrjascev v okraju Kočevje:
Dne 12. oktobra:
ob poj 9 v Vidmu pri Štebu za občino Videm-Dobrepo.j«;
ob pol 11 v VeL Laščah (pri Vatikanu) za občino Vel. Lašče;
ob 13 v Ortneku za občino Vel. Lašče; ob pol 14 v Sodražici (na seimiščul za občino So-dražica;
Francoski orijentalski velefilm
KINO MATlCA | M	gm po romanu ANDRI
Telefon 21 24 ob 16 , 10. in	■ fl H|JH ■ B fl	BORDO a. -CHAR-
21. uri v nedeljo ob 10.80 IS., J MM IVI ■ MM	LES VANEL in DE-
17., 10. in 21. uri	^ ■ ■ |	NISE BoSC, ki je s
svojo klasično lepoto osvojila ves Pariz.
2 meseca Je bil ta film nepretrgoma na sporedu v enem najveljih kinematografov v Parizu
Najnapetejše senzacije v filmu, ki je danes najbolj aktualen!
Delovanje franc. vohunskega uraila ,,<leuxieme burenu-a". Voditeljica, nalleoKa Pnriž.aiika. se bori z v«emi Nreilstvi na itv-lionje in smrt » Aefom ritmike protlApiJonaže
Zakol sem postalo vohun ha?
Ta film si prav sigurno oglejte! Danes ob 16, 19 in 21
Velik del filma je napravljen po originalnih posnetkih slik iz svetovne voine izredno zanimivo! — Kdvvig« Keuillere, fcrr ch v. Slrobeim in Jean Galiand. Predvaia RDEČI KRIŽ
v Kino Unionu, tel.22-21
ob pol 15 v Loškem potoku (pri občini za občino Loški potok;
ob 16 za občino Dolenja vas (pri občini) za občino Dolenja vas;
ob 17 v Ribnici (pri Cenetu) za občino Ribnica. Dne 13. oktobra:
ob pol 9 v Starem Logu za občino Stari Log; ob 10 v Kočevju (na sejmišču) za občino Kočevje-okolica in mesto;
ob 15 v Koprivniku (pri občini) za občino Ko-prrvnik;
ob 17 v Mozelju (pri občini) za občino Mozelj. Dne 14. oktobra:
ob 10 v Fari (pri občini) za občino Faro; ob 14 v Kočevski reki (pri Medicu) za občino Kočevska reka.
Borze
22. septembra.
Denar Ameriški dolar 55.— Nemška marka 14.30
Devizni promet na zagrebški borzi je znašal danes 4.45 milij. din, na belgrajski borzi pa 4.69 milij. din.
Promet v vrednostnih papirjih na belgrajski
Wzi je znašal 2.20 milij.
Ljubljana — Uradni tečaji
London 1 funt..............173.90- 177.10
Pariz 100 frankov............97.&5— 100.15
Newyork 100 dolarjev ....	4356.75—4416.75
Ženeva 100 frankov..........995.00—1005.00
Amsterdam 100 goldinarjev . .	2328.50 —2366.50
Bruselj 100 belg............741.50— 753.50
Ljubljana — Svobodno	tržišč«
London 1 funt..............217.33- 220.53
Pariz 100 frankov............122.85— 124.65
Newyork 100 dolarjev ....	5480.00-5520.00
Ženeva 100 frankov..........1242.51—1252.51
Amsterdam 100 goldinarjev . .	20O9.52—2947.52
Bruselj 100 belg............926.51- 938..51
Ljubljana — Zasebni kliring. Berlin 1 marka....... 14.20— 14.20
Zagreb — Zasebni kliring.
Grški boni...... 29.775-30.475 (30.125)
Belgrad — Zasebni kliring.
Grški boni...... 29.15 —29.35 (29.50 )
Bolgarski čeki ..... 85 den
Curih. Pariz 10.—, London 17.60, Newyork 440.75, Bruselj 74.45, Milan 22.50, Amsterdam 235, Berlin 175, Stockholm 105.10, Oslo 100.—, Kopen-hagen 85.15, Buenos Aires 104.—.
Vrednostni papirji Vojna Skoda:
v Ljubljani 394—397 v Zagrebu 396 zaklj. v Belgradu 396—396.50
Ljubljana. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 92.50—93.50, agrarji 56.50—57.50, vojna škoda promptna 394 —397, begluške obvez. 72.50 do 73.50, dalm. agrarji 70.25—71.25, 8% Blerovo posojilo 89— 90, 7% Blerovo posojilo 85—86, 7% posojilo Drž. hip. banke 88—89, 7% stab. posojilo 93 —94. — Delnice: Trboveljska 165—170.
Zagreb. Državni papirji: vojna škoda prompt. 396 zaklj., G% šum. obv. 69 zaklj., begluške obv. 73 zaklj., 8% Blerovo posojilo 89 zaklj., 7% Blerovo posojilo 85 zaklj. — Delnice: Trboveljska 170 bi., Sladk. tov. Osijek 82 den., Isis 30 den.
Belgrad. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 93.50-94.50 (93.50—94.25), agrarji 55 do 56, vojna škoda promptna 396—396.50 (396 do 397.50), 6% šum. obv. 69-70 (69.50—70.50), beg. obveznice 73-73.25 (73-73.25), dalmatinski agr. 70.50 —70.75 (70.50—71), 8% Blerovo posojilo 88.75-89 (89), 7% Blerovo pos. &1.50-85.50 (85).
2itni trg
Novi Sad. Vse je neizpr. Promet srednji. Sombor. Koruza: bač. prompt. 117—119. Otrobi: bač. in srem., pšen., v juta vrečah 106—108. Ostalo neizpr. Promet srednji
Visoki Častniki pri ogledu znamenite W«terp!at!e t C-dsssks
Sandali na paleti. kakršne nosijo na Japonskem, ki bi se jih pa nti težko privadili
— Bodoče matere morajo paziti, da se izognejo vsaki lenivi prebavi, posebno zaprtju z uporabo naravne »Franc-Joselovc« grenke vode. »Franz-Joseiova« voda se lahko zavživa in učinkuje že po kratkem času brez neprijetnih pojavov. Reg po min. «oc. pol. in n zdr. S-br. 15.485 25. V. 35.
Spomenica kongresa pravnikov
Izšla je pod uredništvom Frana Orožna, sodnika okr. sodišča in tajnika društva »Pravnik« v Ljubljani, Spomenica IX. glavne skupščine kongresa pravnikov kraljevine Jugoslavije, ki se bo vršil v Rogaški Slatini in v Mariboru letos od 25. do 27. septembra. Izdal jo je Stalni odbor kongresa, ki mu predseduje dr. mr. et h. c. Metod Dolenc, univerzitetni profesor v Ljubljani in predsednik društva »Pravnik«. Tako je ta obširna spomenica, ki obsega 207 strani, nekak uvod v slavnostne dni, pa tudi zbornik pravnih problemov, ki bodo predmet strokovnih predavanj in debat. Po trinajstih letih prihajajo jugoslovanski pravniki na zborovanje v Slovenijo prav v času, ko slovensko društvo »Pravnik« obhaja že svojo 50 letnico, hoteč gotovo s tem poudariti tudi zasluge slovenskega pravniškega stanu in njegove častitljive organizacije. Spomenica obsega genezo priprav za pravniški kongres od zadnjega kongresa v Novem Sadu, kakor je razvidno iz sejnih zapiskov ljubljanske, zagrebške in belgrajske sekcije Stalnega odbora kongresa pravnikov; in sicer v slovenščini, hrvaščini in srbščini (cirilici), kakor je tudi sicer v vsej knjigi strogo varovana enakopravnost vseh treh jezikov, in nudi v tem oziru spomenica idealen zgled za podobne izdaje, ki so namenjene vsem Jugoslovanom. Kot uvod v zbirko referatov in strokovnih predlogov, ki naj se obravnavajo na kongresu, je postavljen zanimiv članek iz slovenske pravne zgodovine, nanašajoč se na mesta kongresa, namreč: Velik pomen slovenske Štajerske za našo pravno zgodovino. Članek je v kratkem zgoščen pregled razvoja celotne slovenske pravne zgodovine sploh, s posebnim ozirom seveda na štajerski del.
Po tem uvodu slede referati, ki bodo na glavnem kongresu predmet znanstvenega obravnavanja in debat. Predavanja obsegajo snov iz vseh področij prava ter govore: 1. o reformi davčnega in taksnega prava, 2. o reformi predpisov o odgovornosti udeležencev pri kaznivih dejanjih, ki se preganjajo na predlog ali zasebno tožbo, 3. o razširitvi upravno-sodne zaščite in 4. o zakoniti uredbi obročnih poslov.
O problematiki prvega področja predlagajo v tej knjigi svoje refeiate dr. Dušan Jovano-vič-Jolič, uradnik finančne direkcije v Belgradu, dr. Zlatko llerkov, univ. doc. in mestni senator v Zagrebu, ter dr. Viljem Krejči, advokat v Ljubljani. Snov drugega poglavja podajata v svojih strokovnih poročilih referenta dr. Ivan Andres, minister in advokat v Zagrebu, in dr. Luka Kravina, višji državni tožilec v Ljubljani. Dr. Dušan Peič, višji državni tožilec v Belgradu, zaradi bolezni ni mogel izdelati poročila, toda verjetno je, da bo na kongresu nastopil kot referent. O razširitvi upravnosodne zaščite predlagajo svoje referate dr. Ivo Krbck, univ. prof. in podban v Zagrebu, dr. Anton Kržišnik. sodnik upravnega sodišča v Celju, ter Bogdan Majstorovič, glavni tajnik državnega sveta v Belgradu. O finančni vrsti pravnih problemov pa pišeta dr. Vladoje Rižnar, sodnik okrožnega sodišča v Zagrebu, ter dr. Juri Stempihar, sodnik apelacijskega sodišča v Ljubljani. S tem pa je spomenica tudi zaključena.
Vsem pravnikom, ki se bodo udeležili kongresa, je neobhodno potrebna, da jo prej preštudirajo ter morejo na podlagi referatov dopolniti misli referentov. Le na ta način, da se taka spomenica izda pred kongresom, je mogoč tudi trajen uspeh kongresa, ki obeta prav po živi problematiki teh pravnih vprašanj, posegajočih v bistvo današnjega časa in potreb, kakor se vidi iz knjige, biti zelo važen činitelj v oblikovanju pravnega reda v državi. Pa tudi sicer ima tak kongres, ki mu pripravlja pot pričujoča spomenica, velik pomen- »Z osebnim stikom pravnikov jugoslovanskih zemelj teži po prijateljski izmenjavi znanstvenih in praktičnih idej ter hoče s tem utrditi prepričanje, da vse druži iskreno prijateljstvo in zvesto bratstvo za gojitev najvišjih dobrin vsakega naroda. ki sta: znanost in pravica. Tako pravi uvod i u Iciiiu nimamo ničesar več dodati.
Gobe so lep vir dohodkov
Spretni gobarji zaslužijo veliko z nabiranjem gob — Pomembnost gob za
naše narodno gospodarstvo
Letošnja jesen je prinesla številnim gospodinjam neprijetno presenečenje. Kakor vsako jesen, tako so se tudi letos pripravljale, da bodo vložile gobe, ki so tako dober priboljšek pozimi in spomladi. Na žalost pa na vseh živilskih trgih skoraj ni dobiti gob. Vzrok v tem je deloma suho vrente, ki ni primerno za rast gob. Zadnja deževja so vendarle omogočila, da so se pokazale gobe v naših gozdovih. Vendar nabiralci niso mogli nabrati toliko, kolikor bi lahko prodali. To se pozna /lasti v cenah, ki so za gobe izredno visoke. Kljub toniu pa jih gospodinje kar hitro jiospravijo, tako da je letos nabiranje gob res plodonosen posel. V skrbeh so tudi trgovci s suhimi gobami. Kuhe gobe so dobrodošel pridelek za izvoz in imajo v zamejstvu dobro ceno. Zanimivo je, da je zaloga suhih gob pri večini trgovcev in izvoznikov že skoraj popolnoma izpraznjena. Zaradi tega iščejo nakupovalci gob gobarje po deželi in jih skušajo nagovoriti, naj čim bolj gobe nabirajo, ki bodo pozimi in spomladi res dobro šle v denar.
Družina jurčkov
Slovenci gob ne poznamo dovolj
Zanimivo je, da Slovenci res malo poznamo gobe in da se v tem ločimo od vseh sosednih narodov. Nekmečki človek bi se kvečjemu upal med različnimi gobami spoznati jurčka. Ce bi mu pa predložili več podobnih gob, bi pa prav gotovo ne upal zagotovo določiti, katera med njimi je vsakemu kmečkemu otroku dobro poznani goban. Tudi lisičke ali medvedje tačke, ki jih res ni mogoče zamenjati, poznamo, potem pa je naše učenosti konec in vse druge gobe so — za nas — najbrž strupene. Vendar temu ni tako. Ze razstava na ljubljanskem velesejmu je pokazala obilico gob, ki so užitne in tudi nekaj tistih redkih
gob, ki so strupene. V naiih krajih najdemo le
kakih detet vrst gob, ki so strupene, 100 vrst pa, ki so uiitne.
Premalo nabiramo
Zaradi nepoznanja naberemo marsikatero leto celo za domaČo porabo premalo gob. Prav tako smo prav zaradi tega pri izvozu le neznatno udeleženi. In vendar so gobe bogat izvozni predmet, ki bi lahko donašal v naše deželo milijone na leto, prav tako kakor žanjejo milijone za gobe razne dežele, posebno Švica, Bavarska, Šlezija itd. Pa tudi v domačem gospodinjstvu gobe dosti za-ležejo, pa naj bodo sveže, posušene, vložene v kis ali zmlete. Strokovnjaki so dokazali, da imajo beljakovin vet kot naia navadna hrana, na primer krompir, zelje in vsa druga zelenjava. Spoznavanje in umno izkoriščanje užitnih gob je torej lahko važna panoga našega narodnega gospodarstva.
Postranski zaslužek za našega kmeta
Posebnega pomena pa so gobe za naše kmečko prebivalstvo. Saj donos drugih rastlin zahteva v kmečkem gospodarstvu plodno, negovano zemljo, mnogo pridelovalnih stroškov in trdega dela. Gobe pa so brezplačen dar narave, pristopen vsakemu revežu. Ni treba ne orati, ne sejati, pa vendarle lahko žanjemo lep pridelek, če le poznamo gobe in če smo toliko pridni, da jih nabiramo. Prav tako važno kakor pridnost pa je poznanje gob in pravilno ravnanje z njimi. Poznanje gob bi lahko posplošile zlasti med našo kmečko mladino šole. Saj je prav mladina tista, ki ima največ časa in ki bi lahko svojim staršem z nabiranjem gob pripomogla do lepih postranskih zaslužkov.
Nepotreben strah pred strupenimi gobami
Strah pred strupenimi gobami je v veliki meri neopravičen, saj ne samo strupene, ampak tudi že neužitne gobe jasno kažejo, da niso za rabo. Strupene ali neužitne so namreč vse sveže gobe, ki so slabega, zopernega, omotnega, rezkega ali žve-plenega vonja in zopernega ali pekočega okusa. Najbolj zanesljiv pri spoznavanju je okus. V ta namen sme vsak nabiralec brez skrbi prežvečiti košček vsake gobe, in tako po okusu določiti, ali je užitna ali ne. Nobena goba ni namreč tako močno strupena, da bi se nam zaradi takega koščka bilo bati zastrupljenja, posebno, ker potem košček še lahko izpljunemo. Sveže užitne gobe so voljnega sladkega okusa, sličnega surovim orehom, lešnikom ali mandeljem. Vonj užitnih gob nas spominja na svežo moko, sveže testo ali sadje.
Pravilno nabiranje gob
Vsak količkaj izvežban gobar te lastnosti gob itak pozna in tudi dobro pozna najrazličnejše vrste gob. Spretni gobarji vedo tudi dobro, kdaj in kje naj iščejo gobe. Največ gob raste jeseni, a ni vsako leto enako rodovitno. V suhem letu je iskati gobe v senčnih legah na severni in vzhodni
Jurčki — od najmanjšega do največjega
strani; v mokrotnem letu pa na južni in zahodni strani.
Najvažnejše pa je pravilno nabiranje gob. Ce nabiramo gobe pravilno, potem je tudi izkupiček, ki ga imamo od njih, mnogo večji. Nabirati jih moramo kolikor mogoče v suhem vremenu, ker se vlažne gobe hitro pokvarijo. Nabirati je treba le mlajše in jedrnate gobe, ne pa stare, ki so že popolnoma mehke, tako da že razpadajo in so raz-jedene od ličink. Od polžev objedene gobe je treba obrezali. Tudi ne smemo gob ruvati, ampak jih moramo previdno odviti. Z ruvanjem raztrgamo podgobje, da začne gniti in prihodnjič na istem mestu ne bomo več dobili gob. Tudi odre-zavati gob ne smemo, ker ostanek beta v zemlji dobi črve, nakar podgobje zgnije. Odtrgano gobo moramo na mestu osnažiti. Za nabiranje gob so najbolj primerne košare ali koški, pa tudi škatle iz lepenke. V rutah, culah, predpasnikih, vrečah ali nahrtnikih pa se gobe zmečkajo in naglo gnijejo.
Rezanje gob
Neprimerno večje dohodke od gob pa bi nabiralci dosegli, če ne bi pazili le na tiste gobe, ki jih donašajo sveže na trg, ampak tudi na vse, ki jih doma posuše. Pravilno snaženje. rezanje in sušenje gob je prvi jx>goj za dobro kupčijo. Suhe gobe, katerim se pozna, da so bile strokovno posušene, plačujejo izvozniki mnogo višje cene, kakor za [>ovršno pripravljeno blago. Zato naj vsakdo, ki nabira gobe in jih hoče doina sušiti, takoj, ko pride domov, gobe razreže na tanke in široke lističe. Predebeli listi se sušijo prepočasi in zaradi tega ne dobijo lepe svetle barve, ki je dokaz najlboljšp kakovosti gob Režejo se gobe z dolgimi ostrimi noži. Manjše gobe se »mejo rezati cele, namreč tako, da se na lističih korena držijo lističi klobuka. Večjim gobam pa naj ee prej odreže kocen tik pod klobukom, nakar razrežemo na lističe klobuk posebej in kocen posebej. Pri starih, a še zdravih in trdnih gobah naj se semenska plast (špeh) pod klobukom odlupi in zavrže. Jaeno je. da moramo pred rezanjem gobe skrbno osnažiti, nikakor pa jih ne smemo prati z vodo.
Sušenje gob
Najlepše se suše gobe na soncu, sicer pa na zračnih podstrešjih, svislih in podih. Za silo sušimo gobe tudi na pečeh, ki pa ne smejo biti preveč razgrete. Na peč moramo najprej razgr niti snažen papir ali tanke deščice in šele nato lističe gob, ki pa ne smejo ležati drug vrh drugega. Čez nekaj ur sušenja na ronru ali na peči moramo lističe previdno obrniti, da se enakomerno posuše na obeh straneh. Za sušenje gob
na soncu si lahko vsakdo napravi preprosto sušilnico. Na sončnem prostoru zabijetno v zemljo dva stebra s klini, na katero položimo gladke deske, ki se po potrebi prestavljajo na klinih, da pridejo vse narezane gobe na sonce Naprava je podobna poliram, kakršne imajo |>eki. I'o sončnem zahodu je treba (>olice z gobanu prenesti v hišo.
Pravilno sušene gobe morajo šumeti, ko jih potresemo. Posušene gol>e spravimo v košare ali vreče, ki jih hranimo na suhem ali zraftnem prostoru, kamor ne pride prah ali dim. V zaprtem, |»osebno še vlažnem prostoru, bi začele suhe gobe pleeniti, ali pa bi dobile zatohel duh. Kdor nima primerne shrambe, naj gobe čimprej proda. Suhe gobe se ne smejo prenašati ali prevažati v vrečah, temveč v košarah ali zaliojih, ker se v vrečah drobe.
Letošnje leto bodo gobe prav gotovo drage. Prvič že zato. ker jesen ni preveč ugodna, drugič pa tudi zato. ker je v zamejstvu vednj večje povpraševanje po suhih gobah. Zda-i je pravi čas za nabiranje gob. Kdor se ne upa nabirati drugih razen jurčkov, naj si nabavi knjigo »Naše gobe«, ki jo je spisal naš priznani goba,- Ante Beg, založila Jugoslov knjigarna v Ljubljani. V tej knjigi je 81 harvanih slik najrazličnejših gob, prav tako pa so podrobni opisi vseh vrM Ne manjkajo tudi navodila za nabiranje, sh-anjeva-nje, vkuhavanje in pripravljanje gob. tako da je v knjigi zbrano vse, kar mora umen gobar vedeti o gobah. Pri tem pa stane knjiga le '20 din.
Užitna goba štorovka
M
Čudna uporaba avtomobilov
Iz osrčja Hercegovine
Ko za vozi vlak nekaj postaj pred Mostarjem v romantično sotesko in imaš na obeh straneh pkalnate strmine, te obdajajo nepopisni občutki, ko za^ledaš pod seboj peneče se valove bistre Neretve, ki razposajeno brzi preko skalnatih čeri, noseč s seboj dih planin.
Vse dalje te vleče železna kača in ko se ustavi na positaji Vojno, se je mala Neretva, ki si jo srečal na vhodu v sotesko, že prelevila v veliko reko, katera se je med skalnatimi stenami globoko zajedla in si utrla pot. Rodovitna dolina se je odprla pred teboj. Na vzhodu jo zapira gorski venec Prenj z večnim snegom na svojem hrbtu, nižje na jugu pa mogočno kraljuje ponosni Velež, ki sicer nima večnega snega, pač pa najdeš na njem velike črede ovac in koz. Po ozkih gorskih stezah vidiš majhne tovorne konjičke, ki s težkim tovorom na hrbtu spretno lovijo ravnotežje po nevarnih stezah.
Dolina pred teboj je rodovitno »Belo polje*, katero se ima za svojo rodovitnost zahvaliti močnemu izviru, ki priteka izpod Prenja ter nikdar ne usahne. Skrbno obdelana polja se Sinjo pred teboj in še skrbneje negovani napadi zgodnjih češenj, marelic in breskev. Glavni pndelek tukajšnjih prebivalcev pa je tobak.
Kratek je Čas, ko stoji vlak, zato tudi ne opaziš vseh drugih stvari, katere bi te kot turista zanimale Komaj se zaveš, že hitiš proti Mostarju, maj še ujameš pogled na slikovite t»r-že mogočne reke Neretve. Čeprav ne r nikakšnih ali prav malenkostnih pri-reka kljub temu narastta in se pove-.a zato. ker ima v sami strugi obilo -irov, ki jo krepijo, tako da kar vidno
\ staji Mostar izotopi* in tukaj te takoj večno mladega življenja, ki vrvi po
korzu. Tukaj najdeš najrazličnejše vrste ljudi. Od severnjaka do najtipičnejšega južnjaka.
Kaj hitro spoznaš, da si v središču pokrajine Hercegovine. Muslimani, katoličani in pravoslavni prebivalci so v precej enakem razmerju tukaj. Stara romantika počasi izginja. Zastopa jo edino še nešteto minaretov, ki se dvigajo proti nebu in nemo pripovedujejo o nekdanji moči in slavi. Med njimi se dviga zvonik katoliške cerkve, katero oskrbujejo očetje frančiškani, ki so že stoletja buditel.fi narodne zavesti med hercegovskim prebivalstvom.
Prav [K> pravici se Mostar šteje kot kulturno središče in njegov vpliv sega daleč čez meje stare Hercegovine. Izredno je razvito društveno življenje. k.i pa je ločeno po verah in se občuti še močna medsebojna tekma, ki pa je zelo koristna, kajti njej se ima mesto zahvaliti za svoj položaj na kulturnem polju.
Mostar ponavadi nima skoraj nikoli snega. Pozimi bri;e ostra kraška burja, katero zmeraj oznanjuje velikan Velei s svojo megleno kapo. Po nekaj dnevih divjanja ee umiri in nastanejo sredi zime najlepši poletni dnevi s pripekajočim sonrem, da te kar sili, da odložiš površnik. Skoraj vedno pridejo za takimi dnevi deževni dnevi s pravimi tropskimi nalivi.
Izredna klima omogoča tukajšnjim Ljudem, da pridelajo razno zelenjavo po trikrat na leto, kar pa vseeno ne vpliva na tukajšnje cene. ker gre večina pridelkov na trg v skoraj vsa večja mesta Jugoslavije.
Neretva kot močna zaščitnica proti poletni vročini, izvabi v dneh, ko sonce neusmiljeno pripeka. večino prebivalstva na svoje bregove, kjer imajo možnost, da se osvežijo v bistrih valovih od neznosne pripeke, ki vlada v takih dneh.
Preveč prostora bi zavzelo, če bi opisoval vse tukašnje zanimivosti, zato se za sedaj omejim in se oglasim še prihodnjič, če vam bo všeč.
Določeno je bilo, da odide v teh dneh iz Curiha ena najbolj izrednih ekspedicij v tako imenovani »Zeleni pekel«, v brazilske pragozdove in da prouči pokrajine Matta Grossa. Ze leta 1937 ije hotel švicarski inženir Arnold Bachmann s svojim »raziskovalnim tankom«, ki si ga je sam zamislil, na svoje pustolovsko potovanje. Pa se je izkazalo, da je bil avto potreben še različnih popravkov V teh mesecih pa so se preskušcvalne vožnje kot pragozdni tank obnesle, tako da ekspedicija — če je niso zadržale nove evropske razmere — more iti na pot. V sprednjem delu mogočnega pragozdnega tanka (ki je opremljen za potovanje skozi pragozd s tremi motorji po trideset konjskih sil in še z napravo na lesni plin, tako da ni navezan na bencin), je prostor za J »terja, ki je obdan z velikanskimi okni iz ne-zdrobljivega stekla. Za tem prostorom je prostor za »spalnico«, kjer je več visečih postelj. Tu so posebne line, ki more skozi nje zrak v prostor, ne pa komarji in drugačen mrčes. V zadnjem delu je kabina, opremljena z različnimi aparati za merjenje in raziskovanje. To so »možgani« vsega tanka in vsebujejo tudi razsvetljavo, ki izhaja iz posebnih akumulatorjev. Na zunanjem obodu tanka, ki ima obliko električnega vagona, sla dve veliki plavuti, napravi za plovbo, da bi mogel avto, če bi bilo potrebno, tudi po vodi plavati, za kar so opravili na Curiškem jezeru že več zadovoljivih poskusov. »Plavača« sta v zvezi z
deset metrov dolgimi zobatimi progami — Prvič v zgodovini bi se zgodilo, da bi bil tank znanstvu v pomoč. Tank naj bi raziskovalce v prvi vrsti obvaroval zahrbtnih nevarnosti pragozda — kot so: kužna mrzlica, moskiti, malarija, kače in pa mravlje.
Če kdo v Sahari vpraša tujca, ali želi svežega piva. bo mislil, da je to le bridka šala. Le kako naj bi tu, tako daleč od vseh železnic, kjer je še voda težko dobiti, mogli postreči s svežim, mrzlim pivoml ln vendar ga dobiš v Tripolitaniji in Cirenajki, to je v italijanskem delu Sahare, odkar redno vozi »pivovski brzec« iz Tripolisa skozi peščeno morie. Ena sama pivovarna je v Tripo-lisu in ta ima več tovornih avtov, ki so jim ljudje brž vzdeli priimek »pivovski ekspres*. V pokrajini 1500 km naokrog, kjer ni nič železnic, pozdravljajo ljudje ta brzec kakor poslanca iz neba. Saj ti mogočni sodi, ki jih obdaja led, in ki jih avto čim brže more pripeljati v razna bivališča, omogočajo, da ljudie šc moreio vzdržati v puščavi Zamorci so šoferji na teh tovornih avtomobilih. Če je besnel gibki, vroči puščavski peščeni vihar, ko je v puščavi ko v peklu in ti je telo vse izsušeno od vročine, tedaj venomer brni telefon iz Sahare v pivovarni, da naj ekspresno pošljejo pivo tja in tja. In že se usede Mohamed, izborni puščavski šofer, v beli obleki h krmilu 6vojcga velikanskega vozila.
Sestreljeno letalo na fronti nove vojne
Strupena goba mušnica
t&ho&ne novice
Koledar
Sobot«, 23. septembra: Kvatre; Linus, papež. Tekla, devica. V soboto se začne tudi astronomska jesen ob 22.50. Dan je dolg 12 ur in sonce vzhaja ob 6 in zaide ob 6.
Nedelja, 24. septembra: 17. pobinkoštna nedelja. Marija Devica, rešiteljica ujetnikov.
Novi grobovi
■f* V Belgradu je umrl, zadet od srčne kapi, inž. Vladimir 2akič, načelnik oddelka za gradbo železnic. Pokojnik je bil leta 1934 postavljen za načelnika gradbenega oddelka v železniškem ravnateljstvu v Ljubljani, od koder je bil leta 1935 prestavljen za načelnika gradbenega oddelka v glavno železniško ravnateljstvo v Belgradu.
+ V Novem mestu je umrl gospod Alojzij Midofer, krojaški mojster, trgovec, posestnik in svetnik zbornice za TOI. Pogreb bo v nedeljo ob pol 5 popoldne. Naj mu sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje!
Zadnja pot generala Adolfa Kilarja
Ljubljana, 22. sept.
Krsto s posmrtnimi ostanki umrlega brigad-nega generala Adolfa Kiiarja so davi z brzovlakoin pripeljali v Ljubljano, kjer so na postaji improvizirali mrtvaški oder. Ob krsti se je postavila častna straža osmih kaplarjev z nasajenimi bajoneti. Vse dopoldne so prihajali številni prijatelji in znanci prljubljenega pokojnika in se s tiho molitvijo poslavljali od njega.
Danes pojioldne ob treh je brigadni general Adolf Kilar nastopil svojo poslednjo pot. Ze mnogo pred napovedanim časom se je zbrala na postaji in pred njo velika množica pogrebcev, med katerimi je bilo zlasti veliko častnikov ljubljanske garnizije, na čelu s poveljnikom dravske divizijske oblasti div. generalom Dragomirjein Ste-fanovičem. Krsto s posmrtnimi ostanki je blagoslovil stolni župnik dr. Tomaž Klinar, nato pa se je v izbranih besedah poslovil od pokojnega vojnega tovariša poveljnik 16. topniškega polka polkovnik Mihajlo Lukanc. Poudaril je vzgledne jiokojnikove vojaške in človeške vrline ter zlasti očrtal njegovo veliko ljubezen do podrejenih. Po njegovem govoru je osem višjih oficirjev pod vodstvom brig. generala Dušana Dodiča dvignilo krsto in jo preneslo na lafeto.
Takoj za tem se je po Masarykovi cesii pričel odvijati veličasten vojaški žalni sprevod, ki se je pomikal med gostim špalirjem ljubljanskega občinstva. Za križem so korakali zastopniki Legije koroških borcev z zastavo, za njimi pa so podčastniki nosili osem krasnih vencev, med njimi so bili venec generala Toniča, dalje venec poveljnika 5. armadne oblasti, venci častnikov, podčastnikov in vojakov garnizije v Vranju itd. Nato je korakala častna četa vojakov z godlto 40. p. p. Vozu s številnimi venci je sledil pokojnikov konj, odet v črnino, nato pa je nesel častnik pokojnikova odlikovanja na blazini. Sledil je avto z duhovščino, nato pa so trije pari konj vlekli lafeto s krsto. Lafeto je spremljalo osein podnarednikov z nasajenimi bajoneti. Za krsto so stopali globoko užaloščeni pokojnikovi sorodniki ter dolga vrsta prijateljev in znancev. Sledila je močna kolona višjih in nižjih častnikov ljubljanske garnizije, na čelu z divizionarjem Stefanovičem, njegovim pomočnikom generalom Dodičem in generalom Masičem. V sprevodu je šlo nad 130 častnikov. Žalni sprevod je zaključil vod vojakov.
Po vseh cestah in ulicah, po katerih se le pomikal žalni sprevod, je stal gost špalir občinstva. Skoraj vsi pogrebci so spremili pokojnika prav do pokopališča. Ko so spuščali krsto v grob, je četa vojakov oddala častne salve. Ob grobu, kjer je opravil pogrebne molitve stolni kanonik g! dr. Tomaž Klinar, se je poslovil v imenu Legije koroških borcev s prav toplimi besedami polkovnik v p. in preds. Legije g. Andrejka. Globoko sočustvujoča nad prezgodnjo smrtjo slovenskega generala Adolfa Kilarja se je množica razhajala s pokopališča.
Pokoj duši generala Adolfa Kilarja!
Osebne novice
Za rednega profesorja v 2/1 je napredoval dr. Rudolf Sajovic, redni profesor pravne fakultete ljubljanskega vseučilišča. — Z odlokom pravosodnega ministra sta upokojena Josip Nabergoj, pisarniški oficial na okrajnem sodišču v Logatcu, in Franc Milavec, pisarniški uradnik na okrožnem sodišču v Ljubljani. — Z odlokom pravosodnega ministra so postavljeni po prošnji: za pisarniškega uradnika 9. pol. skupine na okrajnem sodišču v Murski Soboti Štefan Gorički, uradniški pripravnik 9. pol. skup. na istem sodišču; za kanclista 10. pol. skup. na okrajnem sodišču v Radovljici Ciril Kopušar. zvaničnik 3. skup. istega sodišča; za kanclista 10. pol. skup. na okrajnem sodišču v Ljutomeru Franc Čuk. uradniški pripravnik 10. skup. istega sodišča; za kanclista 10. pol. skup. na okrajnem sodišču v Cerknici Mihael Robek, uradniški pripravnik 10. skup. na okrajnem sodišču v Brežicah. — Prestavljeni so: Na okrožno sodišče v Maribor Anton Videčnik, kanclist 10. pol. skup. na okrožnem sodišču v Murski Soboti; na okrajno sodišče v Dol. Lendavi Janez Apatič. kanclist 10. pol. skup. na okrožnem sodišču v Murski Soboti; na okrožno sodišče v Murski Soboti Aleksander Šimunka, kanclist 10. pol. skup. na okrajnem sodišču v Ljutomeru; na okrajno sodišče v Marenbergu Marija Jezernik, kanclistka 10. pol. skup. na okrajnem sodišču v Radovljici; na okrajno sodišče v Brežicah Vincenc lvanec, kanclist 10. pol.
skup. na okrajnem sodišču v Cerknici.
*
—	Bolgarsko poslaništvo v Belgradu sporoča bolgarskim podanikom v Jugoslaviji, da bo komisija za pregled mladeničev — vojaških obveznikov zasedala v poslopju poslaništva v Belgradu dne I. oktobra od 9—12 dopoldne.
—	Enoletni učni trgovski tečaj za pisarniike moči pri Trgovskem učnem zavodu v Ljubljani, Kongresni trg 2 (prostori Dopisne trgovske lole) priporočamo vsem onim, ki se žele temeljito izobraziti v stenografiji in strojepisju ter dobiti res prvovrstno podlago za pisarniška dela. Vpisovanje v tečaj in pojasnila dnevno. Šolnina mesečno 110 din.
—	Sadni sejem in razstava v Brežicah. Sadjarske podružnice brežiškega in krškega sreza priredijo v prostorih državne meščanske šole v Brežicah od 30. septembra do 2. oktobra sadno razstavo in sejem, ki bo pokazala javnosti in sadnim trgovcem prvovrstno kakovost spod-
njeposavskega sadja. Zustopane bodo najboljše vrste naših jabolk.
— Zagrebško železniško ravnateljstvo prevzema od ljubljanskega proge v Medmurju.
V četrtek popoldne je prispel v Varaždin ravnatelj zagrebškega železniškega ravnateljstvu inž. Tcrček. Z njim so se pripeljali tudi načelnik prometnega oddelku Josip Horvat, načelnik gradbenega oddelka in/. Marič, za strojni oddelek inž. Smojver in personulrii referent Mrzljak. Po kratkem postanku v Varaždinu so se vsi odpeljali v Čakovec, kjer so se sestuli z ravnateljem ljubljanskega železniškega ruvnatelj-stva inž. Kavčičem, ki je prispel z načelnikoma gradbenega in strojnega oddelka. Namen prihoda ljubljanskega in zagrebškega železniškega ravnatelja je v zvc/.i s prevzemanjem železniških prog Čakovec—Dolnja Lendava, Čakovec— Kotoriba in Čakovec—Dravsko Središče. Te železniške proge je imela zagrebška direkcija do leta 1924, ko so prišle pod ljubljansko železniško ravnateljstvo. Zagrebške »Novosti« prijx>-minjajo k temu: »Od leta 1924 se je večkrat zahtevalo, da se te proge vrnejo zagrebškemu ravnateljstvu, ker vse težijo proti Zagrebu, nikakor pa ne proti Ljubljani. Ostalo je vse pri starem. Na vseh postajah teh prog so nameščeni Slovenci, vsi napisi in dopisovanje je v slovenskem jeziku. Z ureditvijo banovine Hrvatske imajo preiti te proge zopet j>od zagrebško ravnateljstvo in se bo vse pripravilo za njihovo izročitev. Končna izročitev bo sledila čez nekaj dni. Na vseh progah bodo nastavljeni nameščenci zagrebškega ravnateljstva, pravtako bo tudi vožnje o|iravljalo osebje zagrebškega železniškega ravnateljstva.«
Dopisna frgovsha šola
¥ Ljubljani, Kongresni trg 2
vpisuje
v svojo Dvolotno trgovsko Solo, tečaje in predmete — knjigovodstvo, računstvo, slovenščina, nemščina, francoščina, korespondenca v raznih jezikih stenografija itd. Vpis priporočamo zlasti onim, ki so že v službah in se žele izpopolnili ter onim, ki ne morejo obiskovati rednih trgovskih šol. Pouk je tndi-vidua en in se vrši z dopisovanjem. Podrobna pojasnila daje ravnateljstvo brezplačno.
—	Brezj»oselne podpore za čas orožnih vaj.
Na predlog Osrednje uprave za posredovanje dela je sprejelo predsedništvo centralnega odbora za posredovanje dela na svoja seji dne 18. 9. 1939 po določilih čl. 40 Uredbe o preskrbovanju brezposelnih delavcev načelen sklep, da poziv na orožne vaje ni ovira za uživanje pravice do podpore in prejemanje iste po čl. 69 uredbe. Sklep se pa glasi: »S pozivom na orožne vaje obdrži delavec pravico do podjiore jx> predpisih uredbe, za izplačilo podjx>re pa se ima uporabiti čl. 09, t. 4 uredbo brez ozira če je bil delavec pri nastopu vojaške službe brezjKieeln in kot takšen prijavljen ali ne. Dan nastopa vojaške dolžnosti se naj smatra kot dan prijave brezposelnosti, v kolikor se prijava že prej ni napravila. Dan nastoj>a vojaške službe se mora ugotoviti z verodostojnim dokazom. Ta sklep je obvezen za vse uprave za posredovanje dela.«
—	Huda nesreča je zadela družino Hrnva-tovo v Anrbrusu št. 21 po domače »Jurjevo«. Dne 18. t. m. 6e je smrtno ponesrečil oče Jakob llro-vat. Padel je nekaj metrov globoko s kozolca, ko je metal z njega fižol. Bil je taikoj nezavesten in se ni več zavedel. Poklicani zdravnik dr. Fe-dran iz Stične je ugotovil, da mu ije počila lobanja in da ni nobene pomoči. Čez tri ure je izdihnil svojo dušo. Zapušča ženo in 5 nepreskrbljenih otrok. Star je bil šele 58 let. Bil je dober gospodar. član vseh naših drušilev in JRZ. Naj mu sveti večna luč! Žalujočim naše sožalje!
—	P. Franco Ačko: Dve pesmi za glas in klavir. Skladatelj je izdal dve pesmi za visok glas in klavir: >0 Damijan« in »V tovarni«. Pesmi se dobe v Jugoslovanski knjigarni, v Matični in Učiteljski knjigarni. Istotam se dobi še klavirska su-ita. Cena obeh zvezkov 10 din.
—	Pri zaprtju, motnjah, v prebavi vzemite zjutraj, še na prazen želodec en kozarec naravne »Franz-Josef« orenčica
—	šoferski iz.piti poklicnih šoferjev in sa-movoznčev motornih vozil bodo za okraje Kranj, Radovljica in Škofja T.okn v petek, dne 6. oktobra 1939 oh 8 pri sreskem načelstvu v Kranju. Interesenti nnj svoje pravilno opremljene prošnje pravočasno vložijo pri okrajnem načelstvu v Kranju.
—	Ponesrečen motociklist. Trgovski potnik z motornimi kolesi in šivalnimi stroji N. Pinterič iz Brežic se je peljal po svojih opravkih na Dolenjsko. Ko se je proti večeru vračal proti domu, je na banovinski cesti Radeče—Krško pod vasjo Arto zag'edal pred seboj čez cesto položen dva metra dolg in 30 cm debel hlod. Hotel je ustaviti kolo, pa ni bilo več mogoče. Ogniti se pa hlodu tudi ni mogel, ker je bila ccsta preozka. Tako se je z vso silo zaletel v hlod. Sunek ga je vrgel čez cesto na kup gramoza, kjer jc obležal. Čez nekaj časa se je začel plaziti naprej in posrečilo se mu je priti do gostilničarja Roštoharja iz vasi Gornje Pijavško. Gostilničar je Pinteriča naložil na voz in ga peljal do Krškega, odkoder so ga z avtomobilom prepeljali v brežiško bolnišnico. Pinteričeve poškodbe so precej hude. Motorno kolo je tudi precej močno poškodovano. Preiskava )e dognala, da je hlod prvotno ležal ob strani ceste, pa ga je nekdo prestavil čez cesto.
—	Vlomi po deželi Pri krojaškem mojstru Pevcu v Leskovcu pri Krškem so skušali neznani tatovi vlomiti, pa jih je nekdo prepodil. Dva dni prej so najbrž isti zlikovci vlomili v hišo pekovskega mojstra Vrečka v Leskovcu, pa jih je mojster v zadnjem trenutku prepodil, ko so že sneli okensko krilo. Pri krojaču Pevcu so okrog treh ponoči z železnim drogom izkopali pod oknom veliko luknjo in so že izvlekli vso opeko, le notranji omet jim je še zapiral pot v hišo, ko jih je nekdo prepodil. V obeh primerih so gotovo bili na delu isti zločinci, katerim morajo biti razmere dobro znane.
—	Samomor kmetskega posestnika. Te dni jc izginil 35 letni posestnik Jožef Umek iz vasi Gornje Mladcti. Njegova sestra je mislila, da je šel brat po opravkih, ko pa ga le ni bilo od nikoder, |c naročila svojemu sinu, naj poišče strica. Sin ga je šel res iskat. Po dolgem iskanju jc našel strica na skednju mrtvega. Umck se je 6 samo-
kresom ustrelil naravnost v srce. Ker ni bilo nobenega pravega vzroka za to grozno dejanja, je akoraj gotovo, da s« mu je zbledlo in si je v duševni zmedenosti vzel življenje.
—	Prijetna družba čei T«e! Neprijeten duh po potu jo kvari. Odpravi ga SANOPED. Glavna zaloga: drogerija Jančigaj, Ljubljana, Krekov trg.
—	Nezgode. Na Toškem čelu je doma padel Milan Bremec in si zlomil desno roko. — Na Jesenicah je delavca Franca Katrašnika zgrabil stroj za desno roko in mu zmečkal prste. — Or-gani6tov sin v Selcah na Dolenjskem se je s trnom močno zbodel v oko in ee nevarno poškodoval.
pO cU&avi
•	4 milijone in pol litrov vode bo dajalo jezero Torak Dalmatinskemu Zagorju. Iz Šibenika jjoročajo: Najvažnejše in tehnično najzanimivejše delo na zagorskem vodovodu je bilo te dni končano. Jezero Torak, ki naj bi dajalo vodo Dalmatinskemu Zagorju, je zajeto od vseh strani. Dva in trideset vasi, ki doslej niso imele nobene vode, razne železniške jx>staje, na tisoče glav živine in drobnice bo v doglednetn času dobilo zdravo pitno vodo. Nad 20.000 j>rebivalcev, ki so morali doslej večino leta hoditi peš po 10 in več kilometrov, da so prišli do vode, bo sedaj preskrbljenih z vodo. Zdaj so že dognaJi, da daje jezero Torak stalno dnevno 4 milijone in pol litrov vode in da je zaradi tega sposobno oskrbovati vse one vasi, ki so v področju vodovoda, tudi v primeru, da bi se prebivalstvo vasi pomnožilo za trikrat. Vodo bodo črpali iz jezera v globini 30 metrov, kjer je narbolj čista, brez prahu in raznih rastlin. Vodo so že preiskali in dognali, da je f>ovsem zdrava. Tehnična dela ob jezeru so se razvijala takole: Najprej so zgradili obrambni nasip na dveh straneh jezera, pri čemer pa so pustili dve odprtini, skozi kateri 6e voda lahko izliva v reko Krko. Na nizvodni strani nasipa je predviden preliv v dolžina 80 metrov, ki bo služil za prelivanje vode v primeru visokega vodostaja. Nadalje so nasi[>ali teren med obalo jezera in novim nasipom, da so tako uničili vse obalne rastline. Na gornji strani jezera pa so izven nasipa zgradili odvodni kanal, ki bo ob priliki povodnji sprejel vso vodo iz doline reke Čikole in jo odvedel v Krko. Dela bodo nadaljevali s pospešeno naglico, tako da bo mogoče že drugo leto preskrbeti z vodo vsaj najbližje vasi.
•	Znatno povišanje plač mornarjem, ki bodo pluli v pristanišča vojskujočih ee držav. V Splitu je bil te dni sestanek zastopnikov Zveze lastnikov ladij in Strokovne zveze f>oinorcev, na katerem so se razgovarjali o višini plač mornarjev in častnikov, kadar plovejo v pristanišča vojskujočih se držav. Sporazumeli so se, da 6e plače povišajo takole: 1. Za 100 odstotkov se povišajo plače pri plovbi v pristanišča vojskujočih se držav v Sredozemskem morju, to je Maita, Egij>t in Francija z njenimi kolonijalnimi pristanišči. Povišana plača teče od dneva odhoda iz katere koli jadranske luke do povratka. 2. Ako ladja nadaljuje pot skozi Gibraltar, velja 100 odstotno povišanje od poslednje jadranske luke do Gibraltarja, od Gibraltarja daj je pa velja 200 odstotno povišanje. 3. Ako plove ladja v španske luke, pa mora spotoma mimo obal vojskujočih ee držav, vpija tudi stoodstotno povišanje. 4. Za promet med Jugoslavijo, Italijo, Grčijo, Albanijo, Turčijo in Romunijo pa ostanejo v veljavi redne plače.
•	Panika v ciganskem taboru. V neko trgovino izgotovljenih oblek v Samoboru pri Zagrebu jo bij v eni preteklih noči izvršen drzen vlom. Lastnik trgovine je okrog 1 ponoči zaslišal močan udarec jk> izložbi trgovine. Skočil je pokonci, so hitro oblekel in stekel pogledat v trgovino, kaj se je zgodilo. Toda prišel je prepozno. Vlomilci so morali biti najmanj štirje, kajti v kratkem času, kolikor je lastnik potreboval iz svojega stanovanja do trgovine, ni bilo o vlomilcih več ne duha ne sluha, iz trgovine pa so zmanjkale štiri velike bale blaga za mošike suknje, vredne najmanj 8000 dinarjev. Okradeni trgovec je takoj alarmiral orožništvo, ki je pričelo zasledovati vlomilce. V bližini neke tovarne so našli prazen ciganski voz in so zaradi tega zasumili, da so vloin izvršili cigani. Sled je vodila proti vasi Grdjanci, kjer je imela skupina ciganov svoj tabor. Ko se je avtomobil z orožniki približal oi-ganskemu taboru, je v njem nastala silovita panika. Med vriščem in hrupom so se vsi cigani in ciganke razbežali po okolici, v taboru pa so pustili samo otroke. Ker je bila noč, jih orožniki niso mogli isikati in so odložili zasledovanje na pfihodnji dan. Panika v ciganskem taboru potrjuje, da so vlom brkone res izvršili cigani.
Naše osrednje ognjišče:
»Slovenski dom« naloga letošnjega lela!
•	Zaradi širjenja lažnjivih ln alarmantnih vesti je sušaška policija v svojem delokrogu pod-vzela ostre ukrepe. Zadnje dni je aretirala 11 oseb, ki so med meščane Sušaka sejali strah in I>oplah z alarmantnimi vestmi in novicami. Vseh 11 oseb je bilo strogo kaznovanih. — Tudi pri nas v Ljubljani, kjer je brez dvoma še večji el-dorado za širjenje takšnih vesti, bi ne bilo na-f>ačno, ako bi oblasti pričele strožje postopati.
Deček podlegel steklini zaradi pasjega ugriza. V sarajevski bolnišnici je med strašnimi mukami umrl 14-letni Nedjo Djokič iz vasi Bri-jesča pri Rajlovcu. Pred dnevi ga je ugriznil j>es, vendar pa ni doma nič povedal, ker se je hal, da ga bo oče kaznoval. Rana se mu je sicer zacelila, toda na dečku so sc pojavili sledovi stekline. Prepeljali so ga v sarajevsko bolnišnico, kjer mu pa niso mogli več pomagati.
•	Vol usmrtil z rogovi ženo. V maill vasi Za-blaču pri Sarajevu se je pripetila nenavadna nesreča. v kateri je ženska izgubila življenje zaradi muhe Kmetica Božena Belič je vpregla vole v voz in hotela odpeljati. Ko je stopila pred vole, je enemu od njiju sedla muha na glavo. Vol se je je holel otresti in je močno zamahnil z glavo. Pri tem pa je z enim rogom zabodel kmetico v trebuh, ;o dvignil v zrak in jo vrgel na tla. Roženo so prepeljali v sarajevsko bolnišnico, kjer je pa kljub takojšnji zdravniški pomoči niso mogli rešiti, ker ji jo vol povsem razparal trebuh in pretrgal črevesje.
•	Usoden trk dveh tovornih vlakov pred VI-rnvitiro. V sredo zjutraj je prišlo v Virovitici do hude prometno nezgode. Tovorni vlak. ki je prihajal iz Osjeka, se je tik pred virovitiškiin kolo-
Ljubljana, 23. septembra
Gledališče
Drama. Sobota, 23. sept.: »Kacijanar«. Premiera. Premierski abonma. Otvoritvena predstava. — Nedelja. 24. sept.: »Neopravičena ura«. Izven. Znižane cene. — Ponedeljek, 25. sept.: Zaprto. — Torek, 26. sept.: Zaprto. — Sreda, 27. eepL: »Hudičev učenec«. Premiiera. Premierski abonma.
Opozarjamo na današnjo otvoritveno predstavo v Drami, ki bo za premierski abonma. Uprizorili bodo Medvedovo petdejansko tragedijo »Kacijanar«, katere dejanje razgrinja dogodke iz 16. stoletja, ko so sklenili naši in hrvaški veljaki zvezo, ki naj bi osvobodila Hrvatsko in kasneje združila slovanske dežele na Balkanu. V igri bodo sodelovali: Kacijanar — Levar, Nikolaj Zrinj-eki — Drenovec, Ivan Zrinjski — Jan, Franko-pan — Skrbinšek, Tahi — Sever, Blagaj — Da-neš, Pekri — Tiran, Erdod — Kralj Banfi — Bratina, Torok — Brezigar, Zay — Lipah, Dahi
—	Sancin, Hojzič — Jerman, Ban Nadažd — Plut, Grabež — Sever, Vu k si nič — Novak, Eliza, Ka-cijanarjeva žena — Marija Vera, Skolasta, njena hči — Vida Juvanova, grofica Salainanka — Na-blocka, Katarina — Mira Danilova. Delo je zrežiral prof. Šest. — Privlačno in vedno dobro obiskano Bekeffijevo komedijo »Neopravičena ura« bodo ponovili v nedeljo pri znižanih cenah. V glavnih vlogah: Ančka Levarjeva in Kralj ter vsa ostala običajna zasedba, lo vlogo profesorja Wag-nerja bo igral namesto Cesarja Daneš.
Radio Ljubljana
Sobota, 23 sept.: 12 Danes bodo plošče pele brez prestanka. le vesele — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Danes bodo plošče pele brez prestanka, le vesele — 14 Napovedi — 17 Otroška ura: a) Selma Lagerloff: Kako je Niele Holgerson f>opotoval z divjimi gosmi. Povest v nadaljevanjih. - b) Tetka Marička kramlja in prepeva — 17.50 Pregled sporeda — 18 Za delopust igra Radij, orkester — 18.40 S poti proti morju med otoki (g. Vlad. Regally) — 19 Nac. ura: Naši srednjeveški gradovi (Ant. Dubinovič, Zgb) — 20 0 zunanji politik (g. ured. dr. Al. Kuhar) — 20.30 Zelena bratovščina. Lovski pisan večer. Besedilo napisal Jože Dular. Izvajajo člani rad. igral, družine, sodelujejo Cimermanov kvartet in Fantje na vasi — 22 Napovedi in poročila — 22.15 Za vesel konec tedna igra Radij, orkester.
Drugi programi
Sobota. 23. sept.: Belgrad: 20 Narodne pesmi, 20.30 Prenos v Pariz — Zagreb: 20 Massenetova opera »VVerther« — Varšava: 19.30 Izseljenska oddaja, 21 Orkestralni koncert — Praga: 20 Pisan koncert, 20.45 Igra — Bratislava; 20.20 Zabavni koncert. 22.15 Kavarniška godba — Sofija: 19.30 Vokalni koncert, 20 Instrumentalni koncert, 20.50 Lahka glasba — Budimpešta: 20.10 Vesel večer, 22 Simfonični orkester, '23 Plesna glasba — Trst-Milan: 17.15 Oratorij, 21 VVagnerjeva opera »Val-kira« — Rim-Bari: 21 Igra, 21.30 Pesmi in plesi, 22.10 Pihala — Florenca: 21 Igra, 21.55 Kvartet
—	Beromiinster: 19.45 Pihala — Strasbourg: 20.15 Vesela glasba, 21.45 Orekstralni koncert — Bukarešta: 20.15 Plesna glasba — Horiibv: 20.45 Kabaret.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 4, in mr. Boliinec dediči, Rimska cesta 31.
Mestna zdravniška dežurna služba
Mestno zdravniško dežurno službo bo opravljal od sobote od 8 zvečer do ponedeljka do 8 zjutraj mestni zdravnik dr. Logar Ivan, Knezova ulica 34, telefon 41-52.
dvorom zaletel v drug tovorni vlak, ki so ga pred kolodvorom premikali. Zaradi goste megle vlako-vodja ni opazil signala in šele, ko je že vozil na postajo, je zagledal pred seboj luči lokomotive. Poskusil je ustaviti vlak, vendar je bilo prepozno.
V	jesensko jutro je odjeknil strahovit trjšč, ki je nastal pri trku Razbilo ee je več vagonov, poškodovani pa sta tudi obe lokomotivi. Vlako-vodja osješkega vlaka Peter Vojnovič je našel smrt, vlakovodja drugega vlaka pa je hudo poškodovan. Zaradi nezgode je bila proga zaprta tri ure, kar je imelo za posledico veliko zamudo ondotnih vlakov.
• Hude čebele. Kmeta Stjepana Prodana, ki vsak dan vozi e konji pošto iz Zagvozda v Slivno, so v torek napadli gosti roji čebel. Bilo jih je toliko, da Prodan ni ničesar videl pred seboj. Zahvaliti pa se ima samo svoji prisotnosti duha, da si je rešil življenje. V naglici si je pokril s konjsko odejo glavo, vendar so ga čebele jx> ostalem delu telesa hudo opikale. Oba konja pa sta od neštetih čebelnih pikov poginila.
Anekdota
Slavni kirurg Ernest Bergmnnn je nekoč osemnajstim svojim dijakom predstavil bolnika.
V	kratkih^ potezah je orisal stanje bolezni in nato vprašal: »Ali je po vašem mnenju pri tej diagnozi slučaj zrel za operacijo, gospodje?«
Vseh osemnajst dijakov je zanikalo vprašanje.
»Vi se motite, gospodje,« je dejal Berg-mannc, prav zadnji čas je za operacijo. Jaz bom bolnika takoj operiral.«
Tu se je pa odločno dvignil bolnik, zahteval suknjo in klobuk ter dejal: »Vi me ne boste operirali, gospod profesor. 18 : 1 je lepa večina! Z Bogom, gospodje!«
»Pozno prihajaš, Tone. Saj vendar jisi po;abfl vstopnic?«
»Ne, imam jih tukaj v žepu telovnika.«
^^ tlllBIHNA
Uspehi češplfevega tedna
Češpljev teden, krt ga je mestna občina ljubljanska priredila pred veem na ta način, da je popustila trošarino na vse uvožene češplje in slive od 18. do 20. septembra, je imel večstranski uspeh. Glavni uspeh je pač ta, da na ljubljanskem trgu še nikdar in tudii ob najbolj bogatih letinah nieo bile češplje tako poceni kakor ob češpljevem tednu.
Cfeprav je cena za kilogram lepih češpelj padla celo na 1.25 din, vendar pa ljubljanske gospodinje a to ceno še niso bile zadovoljne, ker so izvedele za še mnogo niije cene po Štajerskem in sploh ob mejah banovine. Mestno poglavarstvo ee je eicer potrudilo, da bi privabilo kmete tudi iz oddaljenih in s češpljami najbolj bogato obdarovanih krajev, saj so propagandne članke za če&pljev teden objavili tudi štajerski listi in po vsej banovini razširjeni ljubljanski listii. Namesto d« bi zadruge na deželi organizirale dovoz češpelj v Ljubljano, so to dobičkanoeno delo spet prepustile prekupčevalcem! Na drugi strani pa ljubljanske gospodinje ne računajo na velike stroške prevoza, ki so prav znatno podražili v Ljubljano pripeljane češplje.
Ljubljanski trošarineki linijski uradi eo ugotovili, da je bilo v Ljubljano v 8 dneh. namreč od 13. pa do 20. septembra brez trošarine uvoženih natanko 145.143 kg češpelj- Velika večina teh češpelj je prišla v Ljubljano po železnici, saj je samo linijski urad na glavnem kolodvoru naštel 90.257 kg češpelj. Večino teh češpelj so poslali kmetje sami na ljubljanski trg, vendar ie pa tudi dosti večjih pošiljk iz Bosne in iz drugih banovin med njimi, torej takega blaga, ki so ga v Ljubljano pripeljali prekupčevalci, eaj je s tovornega kolodvora prišlo v mesto 55.122 kg, a 35.135 kg češpelj so prinesle kmetice same po železnici na ljubljanski trg, namreč samo z glavnega kolodvora. Pole-g teh eo pri mitnici na Dolenjski cesti naračunali 25.924 kg češpelj, ki so jih v Ljubljano pripeljale in prinesle kmetice z Dolenjske.
Velika večina češpelj je 'orej prišla v Ljubljano iz oddaljenih krajev, vendar so pa tudi okoliški kmetje imeli ob češpljevem tednu prav lep zaslužek. Mimo mitnice na Šmart.inski cesti je bilo v mesto pripeljanih 1060 kg češpelj, po Celovški cesti 1996 kg, po Tyrševi cesti 4452 kg, skozi Moste 7510 kg, po PoVanah 5646 kg, po Ižanski četrti 6622 kg in po Tržaški cesti 1600 kg češpelj.
S podarjeno trošarino je mestna občina dala ljubljanskim gospodinjam prav lepo darilo, ker za vse češplje znaša odpisana trošarina pičlih 87.000 din. Toda na drugi stran« so iimele ljubljanske gospodinje tudi ta dobiček, da so zaradi velike konkurence cene češpelj padle in so za izredno mali denar lahko dobile res zdrave in pa prvovrstne češplje.
Trdno smo pa prepričani, da je ljubljanska mestna občina s prireditvijo češpljevega tedna zelo ustregla našemu kmetu, saj Ljubljana še ni nikdar kupila toliko češpelj kakor ob češpljevem tednu. Prav dobro se naši kmetje zavedajo, da tudi še nikdar niso prodali v Ljubljani češpelj s tako visoko razliko pri ceni v primeri s ceno na njihovem domu. Tako so z ljubljanskim češplje-vim tednom zadovoljni kmetje in ljubljanske gospodinje, kar je bil tudi namen mestne občine ljubljanske.
1 Barski nadškof v Ljubljani. Včeraj je prispel v Ljubljano dr. Niko Dobrečič, nadškof barski in primas srbski in se nastanil v župnišču «v. Jakoba pri g. župniku Janku Barletu.
1 Maša za turiste in izletnike bo jutri v kapeli Vzajemne zavarovalnice ob pol sedmih.
1 Blagoslovitev in otvoritev otroškega zavetišča v Zeleni jami. Jutri, v nedeljo, 24. sept. ob 9 dopoldne bo prevzv. g. škof dr. Gr. Rožman slovesno blagoslovil otroško zavetišče Vin-cencijeve konference Srca Jezusovega v Zeleni jami. Spored bo sledeči: Ob 9 sprejem Prevzvi-šenega pred zavetiščem; ob 9% blagoslovitev, ob 9H sv. maša in govor. Po sv. maši zahvalna pesem in darovanje za zavetišče. Popoldne ob 4 slovesne večernice; po večernicah darovanje za zavetišče in ogled zavetišča. V ponedeljek, 25. septembra ob 6 sv. maša za dobrotnike zavetišča.
1 Najizbranejša dela Iz dramske in operne literature ter izredno zabavna dela lažjega značaja bodo imeld priliko videti abonenti v letošnji eezoni. Po jako nizki ceni na mesečne obroke bodo dobili 38 predstav v sezoni. Izkoristite ugodnosti, ki jih nudi abonma, kajti sezona ee prične za Premierski abonma že drevi. Priglase sprejemajo dopoldne in popoldne v pisarni v Drami (pri blagajni).
I Otvoritvena predstava opere bo prihodnjo soboto 30. t. m. z veliko Goldmarkovo opero »Sab-ska kraljica«. Melodiijozno, spretno instrumenti-rano delo ima za osnovo učinkovit libreto. Dejanje se vrši na dvoru kralja Salomona za časa obiska Sahske kraljice ter elika njeno ljubezensko zgodbo s Salomonovim dvorjanom A sadom. Dirigent Niko Štritof. Režiser Ciril Debevec Ko-reograf inž. P. Golovin. Predstava bo za Premierski abonma.
1 Uslužbenci in delavci ljubljanske cestne ieleznice v ZZD. Uslužbenci in delavci ljubljanske cestne električne železnice, med katerimi so do pred kratkim imeli socialisti še vodilno vlogo, so se v zadnjih mesecih začeli organizirati v Zvezi združenih delavcev in si postavili že dosti močno podružnico ZZD. Ker so naši tramvajci zaposleni pozno v noč, so njihovi strokovni sestanki šele ob 10 zvečer. Tako je podružnica E. C. Z.—ZZD sklic ala tudi za četrtek sestanek v gostilni »Triglav« zraven remize, ki je bil dobro obiskan in so prisotni z velikim zanimanjem sledil izvajanjem govornikov. Poročala sta bivši poslanec Rud. Smcrsu in zastopnik centrale ZZD g. Albin Breznik. Njegov poziv, da se vsi slovenski delavci strnejo v Zvezi združenih dclavcev, so navzoči sprejeli z velikim odobravanjem.
1 XXIII. žrebanje obligacij 6% obligacijskega, gradbenega in investicijskega posojila mestne občine ljubljanske je bilo 13. t. tn. v mestnem računovodstvu, ko je bilo izzrebanih 236 številk za skupno vsoto 1,200.200 din in so izžrebane številke objavljene v današnjem »Službenem listu«.
I V Stritarjevi allel Ite*. 6 » Ljnblianl. pri frančiškanskem mostu, se sedal nahaja optik ln urar Fr. P.Zajee. torel ne »efi na Starem trgu. Samo kvalitetna optika.
1 Preostanek 105 dinarjev, nabran za venec na krsto pokojnemu gospodu Ferjanu Karolu, uradniku banske uprave, so darovali »V incen-cijevi konferenci Trnovo« za^ trnovske uboge njegovi tovariši souradniki. Frisrčua 4«ava»a.
1 Velikodušen dar Društvu slepih. Uredništvo upravnega oddelka kralj, banske uprave dravske banovine je darovalo bednim slepim velikodušen dan 100 din, kot preostanek venca na grob umrlega g. Ferjana Karla. Društvo se v imenu ubogih slepih toplo zahvaljuje za plemenito gesto. Obenem prosimo plemenita srca, da se spomnijo na kakršenkoli način gorja slepcev. Hvaležni Vam bodo.
1 Dri. ženska obrtna šola v Ljubljani. Prijave za hospiLantski tečaj za krojenje oblek in eventualno za krojenje perila se bodo sprejemale v torek 26. septembra in v petek 29. septembra t. 1. ob Mil in ob K17 v sobi št. 20, pritličje, levo. Pričetek tečaja, ki ee bo vršil samo v primeru zadostnega števila prijav, bo v ponedeljek dne 2. oktobra t. 1.
j Za mestne reveže sta darovala g. Stanko in ga. Majda Bayer, Komenskega ul. 24, 100 din v počastitev pok. prof. Adolfa Lapaj-neta; družina g. polkovnika Oskarja in ge. Mare Vidic, Cesta 29. oktobra št. 12, je pa poslala 100 din v počaščenje pokoj, generala Adolfa Kilarja, a mestna vrtnarija je v znamenje tega darila položila na krsto preprost venec v mestnih barvah. Mestno poglavarstvo izreka darovalcem najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podpiranih. Počastite rajne 7. dobrimi deli!
I V Ljubljani so umrli od 15. do 21. septembra 1939: Rovan Jožefa, 73 let, zasebniea. Gallusovo nabrežje 11; Cizelj Antonija, 27 let, šivilja, Vodovodna c. 22; Ambrožič Marjeta roj. Vesel, 73 let, zasebniea. Poljanski nasip št. 16: T.ang Jože, 43 let, tesar. Pristava pri Tržiču: Hlavati Marija roj. Bareš, 80 let, zasebniea, Cesta 29. oktobra 20/11.: Burgar Marija roj. Pirih. 74 let, zasebniea, Velika čolnarska ulica 6; Pečnik Martin, 82 let, zasebni uradnik, Poljanska cesta 19; Naglič Vida, 33 let, zasebniea,
Subičeva ul. 3; Lavrič Marija roj. Pust, 88 let, zasebniea, Vodniatbki trg 5;Balob Klara, 52 let. učiteljica, Klnde/.ua ulic« 9; Božič Murija roj. šušteršič, 54 let, žena žel. zvan.v p.. Gasilska c. 3; št reki Uršula roj. Zupančič, 81 let, žena hlapca, Japljeva ulica 2. — V ljubljanski bolnišnici so umrli: Mohar Ivan, HO let, žel. sprevodnik v p.. Mestni trg 9!; Belič Alojzij, 17 let. sin posestnika, Vič 29; Mrak Jakob, 2 leti, sin delovodje. Koroška Bel« št. 124 pri Jesenicah: Ferjun kurol, 64 let, pis. pristav kr. banske uprave, Cesta 29. oktobra 9; Premk Silvu, mo-dist. vajenka, Vodmatsku ulica 14; K«j/:elj Bo-gumil, 63 let, bančni uradnik v p., Murnikova ulica 18; Globočnik Morija roj. Kolar, 56 let, vdova delavca. Stari trg 3; Furtini Ivanka, 26 let, služkinja. Polje 147 pri Ljubljani; Regent Amalija roj. Daneu, 41 let, žen« zidarja, Pod-gora (0, občina št. Vid nad Ljubljano; Kušir Marija, 65 let, posestnica, Brezje b pri Kamniku; Kržič Marjana, 54 let, zasebniea, Rakitna 24 pri Ljubljani; Benič Jure, 26 let. delavec. Rožna dolin«, cesta IX št. 27: Sušnik Franc, 61 let, delavec, Prapriče, obč. Šmartno v Tuhinju; štrukelj Ludvik, 18 let, čevljarski vajenec, Sv. Petra cesta 81; Zaje Elizabeta, 46 let, služkinja. Blciweisova cesta 16; Breskvar Franc, 75 let, knjigovez. Cesta 29. oktobra 12.
1 Zanimiv rekord na reševalni postaji v Ljubljani. Zadnja leta se ljudje vedno bolj poslužujejo reševalnih avtomobilov za prevoz v bolnišnico, tako da so često vsi reševalni avtomobili v obratu. Število prevozov na dan ni majhno. V petek pa se ni skoraj nihče zglasil tako, da so reševalci od polnoči pa do šestih zvečer opravili le štiri vožnie.
1 Železna vrata so zmečkala prste kovaču Antonu Peterka, uslužbenem pri ljubljanskem ključavničarskem podjetju. Težka železna vrata fo mu padla na desno roko in mu zmečkala nekaj prstov. Zdravi se v ljubljanski bolnišnici.
1 Kri se ni hotela ustaviti akademiku Antonu Marinčku, ki si je dal pri zobozdravniku Izru-vati kar štiri zobe. Ker krvavitev iz Čeljusti ni hotela ponehati, se je zatekel v ljubljansko bolnišnico.
in vredno 800 din; Iz velo Oaetove veletrgovine na Glavnem trgu j>a je nepoznan tat od|>eljal kolo znamke Styrla, last F. Sinma iz Bučkoveev.
m Z motorjem r zagon. Na dvorišču inten-danUkega skladišča s« j« vozil Hajko Peklič z motorjem in prikolico okrog. Mož še očividno ni bil Irden v vožnji z motorjem, ker se je kar na lepem i vso silo zaletel v tovorni vagon ter se tako močno poškodoval po vsem telesu, da so ga morali spraviti v bolnišnico.
m Pravična kazen. Pred malim senatom ma-ril>orskega okrožnega sodišča se je vršila včeraj doj>oldne razprava proti 82-letni Angeli Pušnik iz Bistrico pri Limbušu. ki se je zagovarjala zaradi obrtne odprave plodu. Z njo vred pa so sedelo na zatožni klopi še štiri njene žrtve, in sicer: 30-letna Justa Peršon, 88-letna Terezija Rep, 42-letna Klizabeta Lipnik i r, 8H-|elna Kina Vernik, vso iz Bistrice pri Limbušu. Žrtev početja Pušnik Angele je ludi fiokojna Frančiška Pšunder, ki si je zastrupila kri ter je na posledicah tega umrla. Sodba je bila prav stroga. Pušnik Angela je dobila 7 meaecev nepogojnega zapora, vse ostale ob-toženko pa vsaka po 2 meseca zapora, pogojno na dve leti.
m Pojasnjeni trije drzni vlomi. Policija je aretirala nevarno mlado triperesno deteljico — 16-lelnega Maksa in 17-letnega Rajmunda Januša ter 17-letnega Alojza Robiča. Z njihovo aretacijo so pojasnjeni trije vlomi. Brata Maks in Rajmund Januš sla vlomila najprej v pisarno trgovca Ar-beiterja, kateremu sta odnesla ročno blagajno s 3<X>0 din. Denar tda potem zapravila v Zagrebu. Maks je nato sam vlomil v tovarniške prostore usnjarne Ilalbarth, kjer je odnesel s strojev medeninaste in kahrene dele ter je s tem povzroči! lastniku 40.000 din škode, ker je stroje razbil. Potem je policija Rajmunda zaprla, njegov brat Maks pa je v družbi z Robičem vdrl v noči na zadnjo nedeljo v pisarno trgovine s kurivom Me-jovšek v Ulici kneza Koclja. Skušala sta s sekirami razbiti močno železno blagajno, pa je nista zmagala. Vsi trije mladi nepridipravi so svoje pregrehe priznali ter so bili izročeni sodišču.
m			MARIBOR
Ožji mariborski gradbeni okoliš II. draginjski razred
Maribor, 22. septembra.
Z velikim zanimanjem spremljajo zadnije čase aktivni in upokojeni uslužbenci iz ožje mariborske okolice vesti, da so nekatere kategorije aktivnih državnih uslužbencev iz tega področja že dobile priznano doklado drugega draginjskega razreda, medtem ko je doslej vsa mariborska okolica z izjemo področja mestne občine spadala v tretji draginjski razred. Zvišane doklade eo dobili že aktivni učitelji. Drugi uradniški stanovi ter številni državni upokojenci pa so že poslali svoje prošnje državni direkciji, od katere so nekateri že dobili pojasnila, da bo finančna direkcija izplačala vsem državnim uslužbencem iz tako imenovanega ožjega mariborskega okoliša draginjeko doklado drugega razreda, ko bo dobila zato primerne kredite, za katere je pri finančnem mini-atretvu že zaprosila.
Za Maribor in vso njegovo ožjo okolico je to vsekakor važna stvar. Več sto aktivnih in še večje število upokojenih državnih uslužbencev si bo a tem precej izboljšalo svoje življenjske pogoje, saij znaša razlika med II. in III. draginjskim razredom pri uradnikih 100, pri zvaničnikih pa od 50 do 80 din. Veliko zanimanje je tudi, kaj spada v tako imenovani »ožji mariborski gradbeni okoliš«. Prizadeti ljudje se hodijo informirat na gradbeni urad, ki jim daje tozadevna pojasnila ter
tudi potrdila, da stanujejo v omenjenem področju. Ta potrdila prilagajo prošnjam. Kakor je znano, se deli mesto z okolico vred po regulacijskem načrtu na več gradbenih pasov, v tako imenovani ožji, potem v širši gradbeni okoliš in v zaščitni pas. V ožji gradbeni okoliš spadajo poleg mesta samega še deli okoliških občin Košaki, Pobrcžje, Radvanje, Pekre in Studenci, in eicer tisti deli, ki so strnjeno zazidani. Od občine Košaki spadajo sem področja bivše krčevinske in košaške občine, nadalje cela občina Pobrežje s Teznom, v radvanj-eki občini Nova vae ter Spod. in Zgor. Radvanje in pa cela občina Studenci. — Največ državnih uslužbencev stanuje na področju občine Studenci, ki je izrazito žetezničareko naselje. Upokojencev pa je veliko na področju bivše občine Krčevina.
Zelo veliko zaslug za rešitev tega perečega vprašanja, ki se vleče nerešeno že dolgo vrsto let, 6i je pridobilo Društvo državnih in samoupravnih upokojencev v Mariboru, ki je ena najmočnejših takih naših organizacij ter šteje 1860 članov. Iz vodstva tega društva nam tudi javljajo, da so nadaljnje prošnje upokojencev in državnih uradnikov iz ožjega gradbenega okoliša za prevedbo v III. draginjski razred nepotrebne, ker bo finančna direkcija izvršila to iz lastne iniciative za vse prizadete uradnike in upokojence, čim bo dobila na razpolago potrebne kredite.
Celje
m Umrl je včeraj g. Drago P i n t a r i č , šolski upravitelj v pokoju. Pogreb bo v nedeljo, dne 24. septembra ob 3 popoldne iz meetne mrtvašnice na Pobrežju Naj v miru počiva! 2alujočim naše iekreno sožalje!
m Zadnja pot dr. Ivana Hojnika. V Zgornji Polskavi 60 v četrtek popoldne pokopali mariborskega državnega tožilca dr. Ivana Hojnika. Pogreba se je udeležilo ogromno ljudi. Med njimi pokojnikovi prijatelji iz kroga juriatov. Zelo veliko pogrebcev je bilo iz Maribora. Pripeljali so ee v dveh avtobusih. Okrožno sodišče je zastopal dr. Hudnik, državno pravdinštvo dr. Zorjan. Pogreb je vodil domači župnik, ki je pred hišo pokojnika imel lep poslovilni govor. Ob odprtem grobu pa so se od pokojnika poslovili dr, Zorjan in zastopnik društva sodnikov dr. Juhart.
m Našim naročnikom javljamo, da je včerajšnjo veliko zakasnitev v dostavi lista povzročila železniška nesreča v Zidanm mostu, zaradi katere je imel nočni brzovlak iz Ljubljane 4 ure zamude.
m Izbira sedežev v gledališču je za abonente še vedno mogoča. Do soboto imajo interesenti čas, da se odločijo za abonma, s katerim si prihranijo okrog 40% na vstopnini.
m Dekliški krožek frančiškanske župnije bo imel jutri, v nedeljo, sestanek ob 10.30 v Domu na Slomškovem trgu 12. Vabljene vse članice.
m Smrt pobira stare. V Poljski ulici na Pobrežju je umrl 80-letni hišni posestnik Fr. Iskra; v Nasipni ulici je pokosila smrt 79-letnega železničarja v p. Fr. Majorja. Naj v miru počivata!
m Maribor si ogledujejo številne komisije. Te dni pregledujejo številne komisije Maribor od vrha do tal. Posebna komisija še vedno meri in išče prostore za javna zaklonišča po mariborskem podzemlju, druga komisija pregleduje prostore, ki bi lahko prišli v poštev kot zasilne amhulance za začasno namestitev gotovega števila ranjencev in bolnikov, tretja pa se bo s pričetkom prihodnjega tedna podala na mariborska podstrešja ter bo ugotavljala, če so vsi mariborski hišni posestniki upoštevali odredbo mestne občine o izpraznitvi podstrešij ter o predpisanih obrambnih pripravah za slučaj požara.
m še se ho zidalo. Ga. Apolonija Lah, lastnica gostilne na Radvanjski cesti, je prijavila zidanje nove dvonadstropne stanovanjske hiše na Franko-panski cesti poleg stare gostilne >Pri zlati hruški«.
m Ženski lahkoatl. dvoboj Maribor : Zagreb. V nedeljo dopoldne ce bo vršila s pričetkom ob 9 zanimiva lahkoatletska prireditev na Rapidovem igrišču. Bo to ženski lahkoatletski dvoboj med reprezentancama Maribora in Zagreba, kot revanža za prvo srečanje pred nekaj dnevi v Zagrebu ter se je končalo s častnim rezultatom 42.5:42.5.
m Francoski tečaji. Francoski krožek v Mariboru bo otvoril z 2. oktobrom francoski otroški vrtec in vse svoje tečaje za osnovno-, meščansko-in srednješolsko mladino in za odrasle. Kraj, dan in ura posameznih tečajev so razvidni na lepaku v Gregorčičevi ulici 4 Prijave se sprejemajo od 2. do 7. okt. v tečajih samih. Vsa pojasenila glede tečajev se dajejo »udi v društveni čitalnici. Gre-
gorčičeva ul. 4-1. ob sredah od 18—19. Pouk se začne takoj po 2. oktobru.
m K poročilu o pojasnitvi velikega vloma v Ptuju ter o aretaciji vlomilca Lebenička nam sporoča ga. Julija Haleker, gostilničarka v Dravski ulici, da se omenjeni vlomilec ni skrival v njeni krčmi in tudi ga ni ona skrvala za omaro. Ce bi bila vedela, da je njen gost vlomilec, bi ga bila gotovo sama prijavila policiji.
m Tri tatvine koles v enem dnevu. V četrtek so imeli tatovi koles zopet dober dan. Izpred okrožnega sodišča je bilo ukradeno 1200 din vredno kolo znamke Dirigent, last L. VonČine iz Pogoš, pred magistratom je izginilo kolo, last magistralnega sluge Fr. Dobrajca, znamke Hansa
c Gledališki abonma za leto 1939-40 je razpisan. Opozarja 6e cenj. občinstvo,' da se za abonma čimprej priglasi. Cene abonma eo: lože I. reda 1575 din, lože II. reda 1260 din, lože III. reda 1008 din, lože IV. reda 756 din; sedeži v parterju od I. do III. vrele 252 din, od IV. do VI. vrele 215 din, od VII. do IX. vrste 177 din; galerijski sedeži 1. 126 din, II. in III. vrsta 101 din. — za to sezono eo cene nekoliko zvišane, ker bodo abonenti deležni 10 predstav (6 dramskih in 4 opernih oziroma operetnih). Nudi se še ugodnost, da se abonma lahko plača v 6 mesečnih obrokih.
c V visokih planinah bo zaključena s koncem septembra poletna tujekoprometna sezona. Poset planinskih postojank je bil letos le za spoznanje manjši kot lani, bil bi pa večji, če ne bi bili koncem avgueta nastopili vznemirljivi dogodki. V jesenski dobi nudijo izleti v planine še več, nego poleti. Izletnikom je še vedno na razpolago Friš-aufov dom na Okrcšlju, ki bo odslej med tednom zaprt, ob sobotah in nedeljah pa bo še oskrbovan ves oktober. Kocbekov dom na Korošici in Aleksandrov dom v Logarski dolini sta že zaprta. Stalno pa so oskrbovane sledeče koče: Piskerni-kovo zavetišče v Logarski dolini, Mozirska koča na Goltch in Celjska koča nad Celjem. Planinci, Izkoristite tudi lepe jesenske dni za svoje izlete na gorske višine!
c Zdravniško dežurno službo za član« OUZD ima v nedeljo dr. Čerin, Prešernova 1.
c Za prekoračenje silobrana 6 mesecev zapora. Pred senatom okrožnega sodišča v Celju sc je včeraj zagovarjal veleposestnik Cizej Ludvik iz Podvina pri Polzeli Obtožen je bil prekoračenja silobrana, ker je udaril in prizadejal smrtonosne poškodbe na glavi Svetku Jožefu, ki je napadel njegovo ženo. Sodišče ga je obsodilo na 6 mesecev zapora in na 1000 din povprečnine.
c Mestno kopališče v Delavskem domu bo v nedeljo 24. sept. zaradi prekinitve toka zaprto.
c V celjski bolnišnici fe umrl 50 letni kočar Kamšak Janez iz Zavrha pri Dobrni. Naj mu sveti večna luči
cZob mu je izbiL 35 letnega zasebnika Cizeja Franca iz Grajske vasi pri Gomilskem je v neki gostilni v Rezani pri Gomilskem napadel z boksarjem neki krojaško pomočnik in mu izbil zob.
c Nedeljski Jport. V nedeljo, 24. septembra, bo ob 10 dopoldne na igrišču Olimpa drugorazredna prvenstvena nogometna tekma med SK St ore in SK Jugoslavijo. — Ob pol 3 popoldne bo na istem igrišču prvenstvena tekma mladin SK Celje in SK Olimp, ob pol 4 pa prvenstvena pod-zvezina tekma med SK Hrastnikom in SK Olimpom.
Iz naše včerajšnje II. izdaje
Rooseveltovi predlog! za spremembo ameriške nevtralnosti
Washington, 22. sept. c. Včeraj dne 21. sept. se je sestal na izredno zasedanje ameriški kongres, da bi razpravljal o tem. kako se naj spremeni zakon o ameriški nevtralnosti. Kongres bi se letos sploh ne imel več sestati; zaradi vojne pa, ki je izbruhnila v Evropi, je predsednik Roosevelt sklenil, da skliče kongres na izredno zasedanje že poprej. Tako se je izredno zasedanje začelo včeraj popoldne ob 15. Predsednik Roosevelt je imel na seji dolg dovor. v katerem je utemeljeval, zakaj zahteva spremembo zakona o nevtralnosti.
Roosevelt je predvsem poudaril, da je potrebno zakon o ameriški nevtralnosti spremeniti zato, ker 6e lahko zgodi, da l>o škodoval Zedinje-nim državam samim. Ameriška vlada je storila v zadnjih mesecih vse, da bi preprečila izbruh vojne v Evropi. Ker pa v Evropi že divja vojska, morajo Zedinjene države storiti vse. da ne bodo zapletene v evropsko vojno. Ameriška vlada je izdala prepoved o izvozu orožja tudi že med napoleonskimi vojskami v Evropi in tedaj je zaradi te določbe o ameriški nevtralnosti nastal tak zastoj v ameriškem gospodarstvu, da so Zedinjene države skoraj prišle na rob gospodarskega propada.
Sedanji ameriški nevtralnostni zakon, ki obsega tudi določbe o prejtovedi izvoza orožja, je bil sprejet v letu 1934 in jaz sam sedaj obžalujem, da sem ta zakon s to določbo v embargu tedaj podpisal. Sedaj pa zahtevajo koristi miru, nevtralnosti in varnosti Zedinjenih držav, da se ta zakon spremeni in prepoved o izvozu orožja odpravi. Zedinjene države se morajo vrniti v okvir splošnih mednarodnih določb o nevtralnosti; če ee povrnemo na to stališče, »e bomo na ta način tudi vrnili nazaj k tradicionalnim načelom ameriške politike.
Dosedanji zakon o nevtralnosti je zelo nedosleden. ker med drugim škoduje najbolj konti-
nentalnim državam, naklonjen pa je pomorskim državam. Zato predlaga Roosevelt. da naj odpravi prepoved izvoza orožja v vojskujoče se države, obenem pa se naj prepove ameriškim ladjam, da bi vozile v vojne zone, razen na lastno odgovornost. Ameriški državljani tudi ne smejo potovati z ladjami držav, ki se nahajajo v vojski. Kupci naj pridejo sami po orožje in ga naj tudi sami odpeljejo na svojih ladjah. Vojskujočim državam se naj ničesar ne proda na upanje, ampak moiajo vse države takoj vse sproti plačati.
Tako spremenjen nevtralnostni zakon bo mnogo bolj v skladu z mirovnimi koristmi Zedinjemih držav. Če se pa v prihodnjih mesecih položaj še spremeni, bo Roosevelt predlagal nove dodatke k dosedanjemu zakonu o nevtralnosti.
Težak položaj nad vsem svetom se ne bo tako kmalu spremenil. Vsi se še najbrž šele približamo novi veliki nevarnosti. Vojska bo tudi nas hudo prizadela, dasi se ne vojskujemo. Ameriško gospodarstvo bo zelo hudo trpelo. Prav tako pa je tudi nevarno, da bi zmagali tisti, ki zagovarjajo načela sile v politiki; Zedinjene države pa zagovarjajo načela, ki slone na filozofiji zanadne civi-lizacije. načela svobode in vere in tedaj bi bile Zedinjene države osamljene in izločene. Zalb mora kongres dokazati, da je soglasen v teh važnih sklepih in da so Zedinjene države v teh dneh strnjene bolj kot kdaj poprej.
Nova romunska vlada
Bukarešta. 22. sept. c. Snoči je bila v «uka-rešti takoj po umoru predsednika Calinesca sklicana seja vlade v palačo Cotroceni. Seji vlade je predsedoval kralj Karol sam. Seja je trajala do 18 zvečer in je bilo takoj po seji objavljeno, da je me^to pokojnega predsednika vlade Calinesca prevzel armadni general Argetoianu. notranji minister je postal dosedanji državni podtajnik v notranjem ministrstvu Gabriel Marinescu. armadni general Ilcus je bil pa imenovan za vojnega ministra.
Ko so novi predsednik vlade in novi ministri prisegli, je bila seja celotne vlade, ki je izdala vse potrebne ukrepe za red in varnost v državi. Vse povsod v državi vlada popolen red in mir.
KULTURNI OBZORNIK
Po evropskih umetnostno-zgodovinskih razstavah
Marijan Marolt
Pri curiški »Landi« (Landesaustellug) bi se človek lahko na široko razpisal o vsem, kar tam vidi in napravil primere z Ljubljano. Prav v dno srca me je bilo aram naših veleeejmskih »arhitektur« in posebet njegovega kiparskega in slikarskega (?!) okrasa, ki ga nikjer ni. Pa je tudi »Landi« izrazito gospodarska prireditev, ki naj pokaže domačinom in tujcem 6tanje, na levem bregu curiškega jezera: kmetijskega, na desnem bregu pa: industrijskega razmaha švicarskega gospodarstva. Kot splošni vzorec za razstavo je gotovo služila predlanska svetovna razstava ▼ Parizu z načelom: sodobna, moderna umetniška oprema celote in vseh detajlov. Vsa švicarska umetnost je bila zaposlena pri izdelavi razstavišča, vsi količkaj pomembni arhitekti, kiparji in slikarji, vsi spet pod enotnim vodstvom umetnika, ki je zasnoval celoto. To enotno vodstvo se je mnogo lepše uveljavilo kot v Parizu, kjer so v enotno zasnovo tlačili posamezni narodi svoje etnografske posebnosti. Brezkompromisna modernost tam nikogar ne odbiija, ampak napravi na vsakogar vtis svežoeti in naprednosti. Dr. Zarni-kovih »bravo-dečkov« tam seveda ni, da bi odbijali ali s katranom polivali predolge nosove. Vsa razstava je zgrajena že nekaj mesecev in v pozni jeseni jo bodo podrli: vse te s freskami okrašene palače in paviljone in edino plastiko bodo lahko ohranili, naš velesejem je pa 6talno razstaviščel Seveda tudi posamezna zadruga ali firma ne sme svojih proizvodov razstaviti, kakor bi hotel njen poslovodja, ampak tako, kot 6e pogovorita poslovodja in arhitekt. Zato pa je prišlo na razstavo že 5,000.000 ljudi, ker vsakdo veliko lepega vidi. pa naj se zanima že za gospodarske stvari ali ne. V nekaterih panogah Švicarji niso na višku: 6teklo se niti zdaleč ne da primerjati s češkim, industrija nagrobnih spomenikov pa za našo zelo zaostaja, ampak tudi to je bilo zelo okusno aranžirano. Naš velesejem je pa zgrajen za leta in leta, dva kipa stojita tam, to je V6e, in razstavljale! si lahko dovolijo največje ne-okusnosti.
»Landi« ob jezeru je namenjena gospodarstvu. Kakor pa so Francozi izrabili svetovno razstavo za dve ogromni umetnostni prireditvi: za zgodovinsko razstavo francoske umetnosti in za mogočno revijo sodobnega slikarstva in kiparstva, tako so to napravili sedaj tudi Švicarji. Pod naslovom »Zeichnen, malen, formen« je bila odprla od 21. maja do 6. avgusta historična razstava, sedaj pa jo bo nadomestila moderna. Obe razstavi 6ta v velikem curiškem »Kunsthausu«, ki more sprejeti pod svojo 6treho tudi največje umetnostne prireditve. Tudi švicarska historična razstava je bila urejena po vzorcu predlanske francoske, obsegala je dobo od rimskega vdora v Helveciijo pa do svetovne vojne. Da bo vredno ogledati 6i še njen drugi, moderni del, za to nam porokuje prav švicarski oddelek na pariški moderni razstavi.
Švicarji svojo umetnostno zgodovino zelo vneto gojijo in popularizirajo. Manjše hiatorične razstave so tam redne in vsaka rodi potem nove monografije o slavnih mojstrih. Nas mora Švica zanimati kot alpska umetnostna provinca, toda od časa do časa postane mednarodno pomembna, tako v zgodnjem srednjem veku, v renesansi, rokokoju in v polpreteklosti z Bocklinom, Hod-lerjem in mlajšimi. Mnogo stvari, posebno srednjeveških rokopisov in renesančnih tabel Konrada Witza in Hansa Holbeina, je v inozemstvu in jih zaradi mednarodne napetosti ni bilo mogoče pridobiti; v splošnem pa nudi razstava prav lep pregled in je morda le od 18. stoletja naprej nekoliko enostransko francosko - posvetnjaško poudarjena, čeprav je lanska razstava v Schaff-hausenu pokazala tudi prav dobra cerkvena dela iz tega časa Bogato najdišče rimske umetnosti v Helveciji je Avenches, kjer so že med razstavo našli 6pet dragocene skulpture; na razstavi sta
K nocojšnji otvoritvi dramske sezone v Ljubljani:
Medved: »Kacijanar«
Drevi bo otvorila naša Talija svoj hram za letošnjo sezono s slovenskim delom, Medvedovo tragedijo v petih dejanjih »Kacijanar« v režiji prof. Šesta. Medved je pokazal s »Kacijanarjem«, kakor tudi z delom »Za pravdo in srce« velik dar za dramatika, ki se je razvil pod močnim in ugodnim vplivom poznanja Shakespearjevih in Schiller-ievih del. »Kacijanar« predstavlja po motivu prehoda k sovražniku nekega slovenskega »Koriola-na«. Žal je nadarjeni Antor. Medved prezgodaj umrl, kajti v svojem nadaljnjem delu bi se gotovo razvil v tehtnega slovenskega dramatika.
Uprizoritev »Kacijanarja« bo prinesla v dramaturškem pogledu nekaj smiselnih krajšav, ki so delu v prid, ker osvobodijo dejanje prevelike epike. Nekaj manj pomembnih oseb bo na ta način izpadlo, nekaj malenkostnih sprememb pa daje delu večji dramatični poudarek. Tako smemo torej upati, da bomo dobili z letošnjo otvoritveno predstavo tragedijo na oder, ki bo med drugimi dostojno zastopala slovensko dramatiko.
Dejanje se godi leta 1531 na gradovih Sosedu in Kostanjici. Junak tragedije je nekdanji kraljevski general Kacijanar, ki je ušel iz ječe na Dunaju, kamor ga ie ukazal zapreti kralj Ferdinand, češ da je bil Kacijanar kriv poraza pri Osijeku, ker so Turki uničili krščansko vojsko. V resnici pa ni bil kriv on, temveš škof Erdod. Na Tahiievem gradu Sosedu so zbrani hrvaški plemiči: Tani, Nikolaj in Ivan Zrinjski, Frankopan, Blagaj, Pekri, Erdod, Banfi in Torok. Zveza, ki so jo sklenili, ima namen osamosvojiti Hrvaško, Kacijanarjev skrivni sen pa je, znova ustvariti Ilirijo:
Od morja enega do drugega, od sivih Karavank do Carigrada zvene glasovi enega jezika. O, slutnja mi bodočnost lepo slika, da duh edinosti nekoč zavlada, da zopet se vzbudi Ilirija iz spanja dolgega mogočna, mlada.
Kacijanar in njegovi pristaši se nagibajo na stran Janoša Zapolje in upajo, da jim bo pomagal pri njihovem prizadevanju, a usoda hoče, da postane Janoš kralj Ogrske, Ferdinand pa kralj Slavonske in Hrvaške. Kaeijanarjevi zavezniki: Nikolaj Zrinjski, Frankopan in Tahi se povrnejo k Ferdinandu, ko izvedo, da je zapretil Soliman, da bo preplavit z vojsko Ogrsko in da bo odstavil Janoša, ki je hil po njegovi milosti začasni kralj.
vzbujali pozornost zlasti rimska volkulja in zlato cesarsko poprsje. Srednji vek ao uvedle alaman-ska in burgundska dela v bronu in zlatu, potem pa v Švici izvršeni rokopisi irskih menihov. Srednjeveška knjižna ilustracija je bila 6ploh odlično predstavljena, prav tako akulptura od slonokoščenih rezbarij 9. stoletja do velike romanske in gotske statuarne plastike. Ob prelomu 15. in 16. stoletja pa ima Švica svojega Konrada Witza, curiškega Nelkenmaistra, Hansa Funka, Hansa Holbeina ml, ter najbolj svojske Urša Grafa, Hansa Leua ml. in genialnega Niklausa Manuela Deutscha, poleg mnogih drugih, ki so skoraj V6i zastopani poleg slik tudi z risbami. Oddelek renesančnih risb v avli, ki visijo nad Hodlerjevimi risbami, je sploh najčudovitejši del razstave; v tretji etaži avle ga zaključujejo še risbe 6tra6tno fantastično mi6terioznega Johanna Heinricha Fiisslija (1741—1824), gotovo največjega švicarskega umetnika. Bogata je pa tudi risarska zbirka ostalih številnih mojstrov 18. stoletja, krajinarjev, da omenim le Gc6snerja, Graffa, oba Topfferja in Liotarda, ki pa je še izrazitejši v portretu. Gotovo se v 18. stoletju nikjer drugod na svetu krajina ni tako gojila kot v Švici, in v grafičnih reprodukcijah je že takrat bila eksportno blago. Iz polpretekle dobe so nadpovprečne kvalitete gotovo Buri, Vautier in Vallotton, toda izredno srečno izbrane, drugače manj znane štiri Bockli-nove slike vzbudijo nedeljeno spoštovanje do sicer nekoliko problematičnega mojstra; Hodler jc pa pač tak, kakršnega si pričakoval, v risbah pa tudi nadkrili pričakovanje. Hodlerja je pa še vedno dosti v trgovini. Prav te dni je mestna občina v Ženevi kupila kolekcijo za nad 300.000 bankovl Občina, ne država in to občina, ki so jo pričakovanja z društvom narodov ogoljufala! V galeriji Neupert je pa na prodaj poleg vsega drugega tudi še kakih šc6t velikih njegovih slik in nekaj desetin risb od 150 frankov naprej.
3. Pot iz Curiha na Dunaj bi morala voditi čez Monakovo, kjer so Nemci razstavili vse, kar premore njihova 6edanijost. Istočasno se je vršila v Luzernu aukcija slik in kipov, ki eo jih Nemci vrgli iz svojih zbir kot »entartete Kunst« in so nekatere stvari dosegle bajne cene: vmec so bili Liebermann, Pechstein, Kokoschke in menda celo Slevogtl Popotniki iz Monakovega so me blagro-vali, da 6em se Monakovega ognil, kajti lep da je bil samo sprevod deklet. Pač pa 6e je Dunaj re« postavil z razstavo »Altdeutsche Kunst im Donau-iand«. Naslov sicer znanstveno ni upravičen, šc manj proticerkvena 06t v uvodu kataloga, kadar razstavljaš religiozno umetnost, toda oboje je bilo najbrž potrebno. Tudi Donauland ni točen umet-nostno-topografski pojem, ker je od Schwarzwalda do Wiener Neustadta le prevelika razdalja, švab-ska stran pa umetnostno precej samosvoja. Vkljub tem malenkostnim nedostatkom je pa razstava sama veliko delo, za katero gre zahvala v glavnem umetno6tno-zgodovinskemu institutu na dunajski univerzi. V vsej veličini je predstavljen posebno Albrecht Altdorfer. Ogromno dela je pa izvršila tudi restavratorska delavnica dunajske akademije in prav odlično se je uveljavil tukaj naš slikar Golob, s katerim smo dobili Slovenci novega mojstra-restavratorja.
Druga velika dunajska razstava tega poletja no6i ime »Westmark« in kaže umetnost Posaarja in Renske Pfalze od Anselma Feucrbacha naprej s precejšnjo kolekcijo Slevogta. Pozna se dobro-dejna bližina Francije in priznati je treba, da tudi novejši slikarji niso bili ozkosrčno kot ekstre-misti izločeni. Obe razstavi pa sta s strani občinstva deležni zelo majhnega zanimanja in po številkah kupljenih vstopnic bi rekel, da bi bil tak obisk že za dvajsetkrat manjšo Ljubljano komaj zadosten.
Ob povratku v Ljubljano samo en vzdih: Kdaj vendar dobimo razstavne prostore v Moderni galeriji?	(Konec.)
Soliman je ponudil preganjanemu Kacijanarju zatočišče pri sebi v Carigradu. Ko izve Kacijanar od Blagaja, da ima kraljevi general Jurij Jurišič nalog izročiti ga živega ali mrtvega Ferdinandu, se sklene zateči za nekaj časa pod Solimanovo varstvo. Nikolaj Zrinjski je prepričan, da bo postal Kacijanar na ta način turški janičar, zato ga da po Grabežu in Hojziču zavratno umoriti v svesti si, da je preprečil izdajstvo. Važno vlogo v dejanju igra potvorjeno pismo, ki ga je po nalogu Tahija napisal njegov uradnik Dahi. S tem pismom skušajo pridobiti zarotniki zase še druge vplivne može pod pretvezo, da želi to sam kralj Ferdinand. Vzporedno z dejanjem se razvija ljubezenski motiv: Kacijanar zaroči svojo hčerko Skolasto z Ivanom Zrinjskim in ne ve. da je Skolasta tajno zaročena s kraljevim svetnikom Eytzingom in se protivi zvezi z Ivanom, a na prošnjo njene matere Elize prisiljena laže. V dejanju nastopa tudi Kacijanarju naklonjena grofica Salamanka, ki podpira njegova prizadevanja s svojim bogastvom in pa ponosna, oblastiželjna Katarina, nevesta Nikolaja Zriniskega.
v delu je zaposlen celokupni moški ansambl z Levarjem na čelu, od dam pa: Maria Vera, Na-blocka. Vida Juvanova in Mira Danilova. Slikovito inscenacijo za predstavo je izdelala gledališka slikama po načrtih arh. ing. E. Franza.
Našim ministrantom za njihovo sveto službo.
Tako se imenuje drobna knjižica, ki so jo te dni izdali salezijanci na Rakovniku v svoji zbirki enodinarskih brošuric. Take knjižice smo pri na« že dolgo pogrešali. Ni namreč v njej samo tekst za ministriranje pri maši, kot smo ga vajeni v dosedanjih mini6trantov6kih knjižicah, temveč tu imamo pravi učbenik za naše mašne strežnike. V uvodu je podana ljubka zgodbica, ki naj naie ministrante navduši za njihovo lepo službo. Nato sledi v posameznih poglavjih kar cel obrednik. In prav to je novo, tega naši dečki do sedaj še niso imeli. Učbenik jih lepo nauči pokleka, priklona, prave stoje, sedenja in hoje pri liturgičnih opravilih. Poleg besed poučujejo tudi risbe, kako naj držijo roke, kako naj vihtijo kadilnice, nosijo mašno knjigo, vrčke in svečo in kako naj zvonijo. Knjižica seznanja fantiče o liturgičnih barvah in o tem, kako naj oblečejo mašnika za sveto daritev. Tudi jim pove, kaj naj vse pripravijo v zakristiji in na oltarju. Nato jih nauči lepih molitvic, ki jih opravijo kot pripravo na angelsko službo in ki naj jih izmolijo, ko ee napravljajo v mi-nistrantovsko obleko. Šele nato sledi liturgični tekart. Pa ne v običajni suhoparni obliki, temveč ga spremlja vedno slovenska prestava ir. popis
V bližini Jaroslava je Hitler prisostvoval mimohodu čet
ŠPORT
Jugoslovansko zastopstvo za balkanske igre
1. oktobra t 1. se prično v Atenah XI. balkanske igre in obenem desetletni jubilej teh prireditev, ki so postale za vso balkansko lahko atletiko zelo važne. Jugoslovanska lahkoatletska zveza je določila tole reprezentanco: Tek na 100 in 200 m: KI ing in Štefanovič (oba Belgrad), 400 m Despot (Split) in Markovič (Belgrad), 800 m Goršok in Nabernik (Ljubljana), 1500 m Goršek in Košir (Ljubljana), 5000 m Košir in Kotnik (Zagreb), 10 km Kvas in Bručan (Ljubljana), 3000 m Steeple chase Košir in Kotnik, maratonski tek 0ale6 in Krajcer (Zagreb), Kvas (Ljubljana), 4 X 100 m Stevanovič, Jovanovič, Radonjič, Kling (vsi Belgrad), 4 X 100 m Klinar, Skušek, Gaber-šek (vsi Ljubljana), Despot (Markovič) balkanska štafeta: Nabernik. Despot, Jovanovič, Radonjič, skok v viišno: Martini (Ljubljana), Mikič (Rel-grad), skok v daljavo: Lenert in Lazarevič (Belgrad), skok ob palici: Bakov (Belgrad) in Ivanuš (Zagreb), troskok: Jovičevič in Vučevič (Belgrad), krogla: A. Kovačevič (Zagreb), Vučevič (dr. Na-rančič), disk: Kovačevič in Curčič (Zagreb), disk, helenski stil: Kovačevič, Curčič (dr. Narančič, dr. Manojlovič), kopje: Markušič, Kovačevič (Zagreb), kladivo: inž. Stepišnik (Ljubljana), Goič (Zagreb), tek čez zapreke na 110 m: Ehrlich in Hanžekovič (Zagreb), tek čez zapreke na 400 m: Ehrlich in Skušek.
Letos bo naša reprezentanca precej okrnjena. Manjka namreč naš najboljši tekač na 400 m Ple-teršek, ker je težko blesiran. Izgleda, da bodo še nekateri drugi manjkali, kakor Ehrlich (zaradi izpitov), Vučevič (vojni pilot), Markušič (na orožnih vajah), Stepišnik in še nekateri drugi.
Naša reprezentanca bo najbrž odpotovala v sredo zvečer, 27. t. m.
Priprave Turkov za balkanske igre
Turški lahkoatleti so imeli zadnjo nedeljo v Carigradu atletski miting, ki je pokazal, da so se dobro pripravljali za letošnje balkanske igre, ki bodo od 1. do 8. oktobra v Atenah. Doseženi so bili tile rezultati: 200 m: 1. Melik 22,7 sek., 400 m Goeren 50.0 sek., 5000 m Riza Maksut 15:51,0, 200 m zapreke: Nerviman 27,5, 400 m zapreke: Metih 56,7 sek., štafeta 4 X 100 m (Metih, Mizza-fer, Nazmi, Huisejm) 44,6 sek.. troskok: Yavru 14,16 m, skok v višino: Polat in Suireyva, vsak po 1.81 m, krogla: Arat 14.45 m, disk: Yusuf 41.70 m.
Važna prvenstvena nogometna tekma v hrvatsko-slovenski ligi: Jutri ob 16.15: Ljubljana : Slavija
Jutri bo imela Ljubljana priliko, da na domačem igrišču izvojuje dve dragoceni točki. Re§ je, da borba ne bo lahka. Varaždinska Slavija je poznana kot trd oreh. Težko je Varaždincem priti do živega. Imajo prav dobro obrambo, pri kateri igra na mestu vratarja naš rojak Švejghofer, kril-ska vreta je bolj šibka, a najboljša in zelo nevarna je napadalna vrsta. Zato bo morala naša obramba s krilci vred biti zelo čuječa, če bo hotela ohraniti svojo mrežo brez zgoditkov. Ker so jutrišnji gostje v dobri kondiciji in borbeni, bomo morali tudi mi vse napraviti, če bomo hoteli vknji-žiti sebi v korist dve točki.
Predtekmo ob 15 bodo igrali juniorji Ljubljane in Most, in sicer kot prvenstveno tekmo.
Velik lahkoatletski miting
danes ob treh popoldne na Stadionu, vhod z Vodovodne ceste.
Lahkoatleti iz vse Slovenije se bodo danes popoldne in jutri dopoldne borili na Stadionu v številnih zanimivih disciplinah, in to na mitingu, ki ga priredi agilni SK Planina. Pokazali bodo, kaj vse so si pridobili tekom cele sezone.
Zlasti^ zanimiv bo nastop naših reprezentan-tov in državnih prvakov, za katere bo to zadnji nastop pred bližnjimi balkanskimi igrami. Na mitingu se bodo izvedle skoraj vse discipline in obeta biit zaradi tega izredno zanimiv.
Na prvem mestu bo vsekakor poskus rnšenja jugoslovanskega rekorda v metu kopja, ki ga pripravlja Darko Mauser. član SK Planine (dosedanji
gibov, ki naj jih strežnik istočasno z molitvami izvrši. Kot vpeljava v glavno sveto mašo je najprej razložen obred kropljenja. Nato se nauči strežnik ministrirati pri sveti maši sam in potem skupno s še enim tovarišem. — Poseben odstavek govori o delitvi sv. obhajila, o blagoslovu z Najsvetejšim ter o obredu sv maziljenja. — Ze ta kratek pregled vsebine te drobne knjižice nam pokaže vso njeno novost, potrebnost in porabnost. Če jo bodo naši ministranti preštudirali in sc točno po njej ravnali, kako lepo in povsod enotno bodo vršili svojo vzvišeno službo. — Zato je res želeli, da bi si jo nabavile vse naše cerkve v večjem številu, %aj je ekoraj zastonj.	Jase* Veider,
rekord znaša 61,57 m, ki ga je postavil Markušič, član zagrebške Concordie na troboju). Izredno zanimiv bo tudi tek na 800 m. kjer bomo poleg Koširja, Gaberška, Skuška in še nekaj drugih videli tudi novo nado Oberška, ki se bo prav gotovo izkazal z odličnim rezultatom. V skoku v višino bomo videli mnogo obetajočega mladega 2galina in Bratovža. Na 400 m se bosta zopet sešla »stari ris« Skušek in Klinar, ki sta si najhujši konkurenci. Prav tako bo vrhunska tudi štafeta in vse ostale discipline.
Vse gledalce in atlete pa opozarjamo, da bo danes in jutri pričetek točno ob treh, oziroma ob pol desetih.
Vhod z Vodovodne ceste, vstopnina: sedeži po 2 din.
Srednješolsko plavalno prvenstvo
Za prvenstvo srednjih šol v plavalnih disciplinah so razpisani kar trije prehodni pokali: do eden za prvaka v plavanju moških in plavanju dam ter še tretji za prvaka v water-polu.
Za prvega in za tretjega bodo tekmovale po tri ljubljanske gimnazije in sicer klasična ter I. in III. drž. realna, dočim bosta v ženskih disciplinah nastopila samo dva zavoda in to mestna ženska realna ter klasična gimnazija.
Med prijavljenimi tekmovalci čitamo imena VVernejeve, Pelhana, Hudnika, Herzoga, Loeserja ter cele vrste mlajših plavalk in plavalcev, ki so se že pričeli vidnejše uveljavljati v našem športnem življenju. Poleg flirijanov, ki jih naše športno občinstvo že več ali manj pozna, bodo v ekipah svojih zavodov nastopili tudi nekateri najboljši plavalci drugih klubov ljubljanske pod-zveze in tudi je prijavljen en tekmovalec s področja zagrebške podzveze.
.... Tekmovanje bo v nedeljo popoldne na kopališču Ilirije. Voda v bazenu se je v sončnih dneh že itak dovolj ogrela, bo pa za tekmovanje še posebej temperirana. Pričetek tekme je določen na 13.30 uro, tako, da bodo obiskovalci srednješolskega plavalnega prvenstva imeli še priliko, pravočasno dospeti na nogometno ligaško tekmo na igrišču SK Ljubljane.
Jadran : Reka
Na igrišču Jadrana se srečata jutri stara rivala iz zapaduega dela Ljubljane. Izid tekme je povsem negotov, ker se enajstorici od poizkusa za združitev v enoten klub nista več srečali. Pričakovati je zelo razgibano igro, saj imata oba kluba v svojih vrstah odlične igralce. Jadran ima glavno za-s lom bo v obrambi, kjer domini ra mladi Franceti in pa v rutiniranem Šavsu, pa Marnu na desnem krilu. Reka ima izenačeno moštvo, v katerem se odlikujejo vsi igralci po veliki brzini in pa požrtvovalnosti.
Tekma se vrši na igrišču Jadrana. Pričetek ob 10. V predtekmi nastopijo juniorji.
podprite S.K. LJUBLJANO
Louis je ostal svetovni prvak
Za naslov svetovnega prvaka v boksu, katerega je branil Joe Louis, sta se spoprijela v De-troitu Joe Louis in Bob Pastor. Zmagal je Louis, ki je s tem obdržal najvišji naslov v boksarskem športu. Svojega nasprotnika Boba Pastorja je namreč v enajsti rundi položil na tla s k. o. Paster se je že enkrat boril z Louisom ter je bil tudi tedaj premagan od njega, in sicer po točkah v petnajsti rundi.
še vedno mednarodne športne prireditve
Medtem ko se po vseh državah pozna tudi na športnem polju sedanja evropska situacija, se prirejajo še vedno mednadržavne športne prireditve. Tako se bosta srečali prihodnjo nedeljo nemška in madžarska nogometna reprezentanca v Budimpešti, za katero tekmo sta se obe moštvi kar najbolje pripravili. Madžarska nogometna zveza je celo spremenila trening svojih zastopnikov za to tekmo. Treninge vodi trener Toth in so Madžari postavili topot najmočnejšo svojo postavo. Prav tako so napravili Nemci, ki menda pošljejo sploh najmočnejše moštvo od vseh reprezentanc, ki so jih poslali zadnja leta v inozemstvo.
Za tekmo viada v Budimpešti in po vsej Madžarski izredno veliko zanimanje, toda vsem, ki hi si radi ogledali to tekmo, ne hodo mogli ustreči, kajti na razpolago je samo 38.000 vstopnic.
Vesti športnih zvez, klubov in društev
SK Gralika. V nedel jo oh pol 10 naj bodo sledeči igralci na igrišču SK Mladike: Marn. Tomažič, Martinčič, Usenik, Žagar. Potrato, Drašler I in II, Bežan. Bončar, Scagnetti, Rone.
8. K. Reka. V nedeljo igra I. moštvo z Jadranom. Ob pol 10 naj hodo v naši garderobi vsi igralci I. moštva. Juniorji igrajo ob 9 s Slavijo na igrišču Jadrana. Ob pol 9 naj bodo istotako » naši garderobi.
Uspešno delo društva »Merkur«
Med številnimi stanovskimi organizacijami, Ul
Se udejstvujejo na socialnem polju v Ljubljani, zavzema eno najbolj vidnih mest trgovsko društvo
Merkur, ki ju imelo v četrlek zvečer ob oainih v Trgovskem domu svoj redni občni zbor. Društveni predsednik, znani slovenski goepo(Jar«tvenik iu umetniški mecen dr. Fran Vnnuischer je začel občni »l>or in pozdravil navzoče ter zastopnike sorodnih organizacij, med njimi predsednika trgovske ilH>ruice »a TOI g. Albina Snierkola, zastopnika Združenja trgovcev v Ljubljani g. Lojzeta šmuca ln druge. Predlog za pozdravno brzojavko ministru za trgovino in industrijo dr. Ivanu An-dresu je bil sprejet z odobravanjem. Predsednik je nato dal poročilo o delovanju društva v preteklem letu in je omenjal, da imajo prostovoljne stanovske organizacije v svojem delu več težav kakor druge stanovske organizacije, Kljub temu pa take organizacije opravljajo pomembno nalogo in so neobhodno potrebne >a napredek gospodarskega dela. V toplih besedah se je zahvalil za vse priznanje, ki ga je bila organizacija deležna od različnih predstavnikov, ki so jo podprli tudi z gmotnimi podporami. Posebno zahvalo pa je društvo dolžno lmnu g. dt. M. Natlačenu, županu dr. J. Adlešiču, zbornici za TOI in drugim dotirot-nikom. V društvenem delu so poselnie omembe vredni društveni izobraževalni tečaji, katerih se članstvo udeležuje z velikim zanimanjem in v velikem številu. V pretekli jesenski in zimski sezoni je društvo z uspehom priredilo zlasti učne tečaje za italijanski in nemški jezik. Na svojem ugledu je po svoji strokovnosti in aktualnosti še pridobil vestnik društva »Trgovski tovariš«, ki je v prer teklem letu v tišini proslavil 15 letnico svojega
obstoj«. Društvo Merkur Izdaja tudi trgovski koledar, priznan priročnik našega trgovstva in trgovskih nameščencev. Pod spretno roko njegovega urednika Franca Zelenika je doživel že nešteto priznanj, hkrati pa je letošnje leto obhajal že srebrni jubilej. Uspešno deluje tudi društvena posredovalnica za službe In se člani radi zatekajo vanjo. Kakor prejšnja leta, tako tudi letos društvo znova poudarja, da je treba čim prej uvesti za trgovske nameščence, ki jih še no zadene obveza pokojninskega zavarovanja, preskrba ?a primer invalidnosti in za starost.
Zliorovalfl so s priznanjem sprejeli besede svojega predsednika, nakar je tajnik g. Agnola v svojem poročilu najprej obudil spomin na osem v preteklem letu umrlih članov. Poročal je nadalje v podrobnosti o posredovalnici za službe in o podpornem skladu, iz katerega se izplačujejo podpore ros potrebnim. Da se fond kljub številnim I>odporam nt izčrpal, gre zasluga predsedniku društva, ki z peupiorno vnemo išče vedno novih virov za fond. Zelo obiskana je velika strokovna knjižnica društva, ki nudi članstvu zlasti strokovno jjj izobraževalno čtivo. Društvo ima 514 članov, od katerih je 15 častnih. 34 ustanovnih, 72 podpornih članov-sotrudnikov, 220 rednih članov-so-trudnikov, nadalje 47 podjK>rnih članov trgovcev iu 132 rednih članov trgovcev.
Blagajniško poročilo g. J. Kreka je dokazalo vestno gospodarjenje društva, nakar je bila soglasno sprejeta razrešnica dosedanjemu odlioru, kateremu so zborovalci dali še lepše priznanje s tem, da so ga v celoti izvolili na čelu s predsednikom dr. ,Windischerjem.
Pogled na Černovjee na romunski meji, ki se v teh dneh večkrat omenjajo
iz prvih dni radia
Dandanašnji spada radijski aparat k najvažnejšim napravam v letalu. A svoj čas so bili drugačnega mnenja. V začetku tega stoletja je bil neki zrakoplov prisiljen spotoma pristati, ker je izgubil mnogo plina in ee ni mogel več zadostno dvigniti. Da je mogel nadaljevati polet, je moral hočeš nočeš odložiti breme. Na izbiro je bilo: ali odložijo velikansko košaro z jestvina-mi, ali pa radijskega častnika z njegovimi težkimi aparati. Odločitev se je kaj .naglo ugotovila: odložili so radijskega častnika z njegovimi nerazumljivimi aparati in ga pustili na travniku, zrakoplov pa je odletel z jestvinami dalje.
Nemški radio so ustanovili v času inflacije. Na najbolj preprost način je začel životariti v tretjem nadstropju neke trgevske tvrdke v Berlinu. Tisti prostor je hil s konjskimi plahtami razdeljen na dva dela. Za plahtami je bila doma tehnika in v nekaj kvadrat metrov obsežnem prostoru je hila oddajna postaja. Razen mikrofona je bilo tam že nekaj stolov, notnih stojal in aparat za govorjenje. Da hi se zadušil odmev v oddajnem prostoru, je bilo treba ves prostor oddati s papirjem, kar je stalo malenkost — več milijonov mark.
V	prvih časih radia so bile tehnične naprave še precej tuje in skušali so jih čim bolj zakriti in prekriti. Le odtod je razumljivo, da so sobne antene skrivali zadaj za slike in senčnike pri svetilkah ali celo za zavese.
Kakor se organizacija radia po državah jako razlikuje druga od druge, prav tako so tudi pristojbine zanj močno različne. V mnogih državah, tako na primer v Ameriki, sploh ni nobenih pristojbin. Drugod imajo določene vsote, a ponekod je pristojbina zaračunana po oddaljenosti med sprejemno in oddajno postajo (v Južnoafriški Uniji). Tu mora poslušalec, ki je 50 milj oddaljen. plačati dvakrat več, kot oni, ki je oddaljen 250 milj.
V	Avstraliji so smeli imeti spočetka le zapečatene sprejemnike, tako d« je smel vsak poslušati le tiste postaje, katerim je plačal pristojbino. A že čez dve leti so sprevideli, kako je to neumno in so uvedli splošne pristojbine.
V	Parizu In Ameriki so v avtomobilih tudi radijski aparati. Šofer in oseba, ki se vozi s taksijem, imata pri tem prijetno zabavo med vožnjo. — V Ameriki in Angliji pa policija jako uporablja radio. Ima razne velikosti aparate, nekateri so tudi v čeladah policistov. Centrala more tako koj sjx»ročiti, kam naj stražniki gredo na lov za zločinci.
Najvišji stolp Evrope nI Eiffelov stolp, pač
pa antenski stolp v Budimpešti. Ker je visok 307 nt, je bržkone tudi najvišji oddajni stolp sveta.
Pa šo ena iz Amerike: Ameriška industrija čevljev se pritožuje, da je prodaja čevljev zastala. Stikala je za vzroki — in kaj je dognala? Da V Ameriki Zdaj zato tako malo čevljev prodajo, ker sedi vsak dan 30 do 40 milijonov ljudi [>o več ur pri radio aparatih in obrabi manj čevljev. In so prav resno zahtevali, da naj se radio prepove!
Usoda, slučaj?
Dogodki, ob katerih se zamislit
Nenavadni jubileji
Ena in devetdesetletna Angležinja Elizabeta Hind, je že 80 let pri eni in isti družini služkinja.
Zdaj služi že pri vnukinji svojega gospodarja, pri mi6s Robertovi v Grasmeru.
Rudolf Herod v Charlottenburgu je pred nekaj tedni obhajal 85 rojstni dan in hkrati 75 letni jubilej svojega zbiranja znamk.
»Zbiralni jubilej« pa prav tako obhaja Mary Wright v Newyorku: njena ljubezen so gumbi, in njena lepo urejena zbirka šteje že 15.000 gumbov.
Poštar William Gross v Newyorku, ki mu je 32 let, je po svojih natančnih zapiskih izračunal, da je v svoji službi doslej prehodil prav 350.000 kilometrov.
Polaganje vencev na grob ponesrečenih letalcev
Kranj
Naplavljena utopljenka. Včeraj opoldne je bila obveščena policija, da leži v zapornici savskega jeza elektrarne Majdič naplavljeno žensko truplo. Policijski vodja g. Jagodic je takoj obvestil banovinskega zdravnika dr. Novosel-skega. Komisija je ugotovila, da je utopljenka Helena Bučan, tovarniška delavka v Jugobruni, stanujoča v JStruževem št. 23, poročena, ki pu je živela ločeno od moža. Utopljenka je stara 37 lot. Po izjavi zdravnika je ležala v vodi že kakih 14 dni. Sosedje so izjavili, da je že prej večkrat govorila, da bo zaradi neznosnega položaja izvršila samomor.
Angleško društvo v Ljubljani sporoča svojim članom, da bo s t. oktobrom zopet začelo z rednimi tečaji za začetnike in naprednejše in sicer v svojih novih prostorih v Tavčarjevi ulici 12. Prijave in vpisovanje pa je še v starem lokalu. Kralja Petra trg 8, vsako sredo in soboto od 18—19 oh knjižničnih urah, Vse podrobnosti se sporoče pri vpisu:
Fram pri Mariboru
Izobraževalno društvo »Slomšek« v Framu
ima 24. septembra Slomškovo proslavo. Dopoldne je slovesna sv. maša, popoldne ob 3 pa Igra >Oo-6poska kmetija« in slavnostni govor.
Fizik Frauenhofer, ki je prvi krenil na pot jpodernc astronomije in ki je odkril temne trte v šarcnici sončne svetlobe, jc bil deseti otrok ubogega steklarja in niti s 14 letom ni znal ne brati ne prnati. Pa se j« pripetil slučaj, ki mu j* obrnil življenjsko pot. Nekega dne se je sesula borna bajta njegovega mojstra, strugarja v Mo-nakovem, in je podsula pod seboj mojstrovo ženo in mladega Frauenhoferja. Zena je bila mrtva, on sam je ležal v podrtinah in šele čez štiri ure so ga še živega rešili. Zaradi te čudovite rešitve je postal bavarski knez pozoren nanj in se |e zavzel zanj.
Žalostno-burkasH slučaj pa «e je prav tako
pripetil pri 6C6ulu neke hiše v Gdansku. Tri hiše, ki so se skupaj držale, eo se porušile in so pod-sule stanovalce. Med rešenci pa je bil tudi lastnik hiše, ki je bil znan kot skopuh in js prav za prav k on povzročil nesrečp, ker hiš ni dal pravočasno popraviti. Slučaj pa je hotel, da je 6tal njegov stol, na katerem je vprav takrat 6cdcl, na edinem delu zida, ki 6e ni bil sesul. V spalni halji in z nočno čepico pokrit, je sedel grešnik visoko zgoraj v ozračju, kakor na sramotilnem stebru, medtem ko so ljudje kričali nanj in čakali, da z njim obračunajo.
Naravnost smešno čudpa j« bila alučajna rešitev nadkrmarja z zrakoplova LZ 37. Zrakoplov •e je v prvem letu bivše svetovne vojne pravkar vračal v letalsko pristanišče Gontrode pri Gentu, ko ga je napadlo sovražno letalo in ga zažgalo.
Nadkrmar se {• plosko vrgel na tla gondol«, ki
je z njim vred strmoglavila 1500 metrov globoko. Zbudil se je v bolnišnici, kjer so mu povedali, da je go<ndqla predrla strel}6 nekega samostana tn jc obležala na podstrešju. A nadkrmarja je vrglo ven in sicer prav v posteljo, ki je stala ondi pripravljena.
Schliemann, znani raziskovalec davne Troj«,
pripoveduje iz časov, ko je bil še trgovec, tole dogodivščino: V letih krimske vojne je dal spraviti razno svoje blago v vrednosti 150.000 tolarjev na ladjo za v Mtmel, kjer naj bi ga iztovorili in poslali v Rusijo. Schliemann pa sc je čez nekaj dni nato pripeljal tja s pošto in je zvedel že blizu Tilsita, da ie mesto Memel pogorelo. Tudi skladišča da so upepeljena. Neskončno j« bil potrt, saj jc bil prepričan, da je izgubil vse svoj« blago. A čez nekaj časa je zvedel: Ko so bili iztovoril: Schliemannovo pošiljatev, 6o bila vsa skladišči prenapolnjena. Zato so brž zgradili borno barako. Požar je izbruhnil v skladiščih in je vse pogorslo, le tista baraka, kjer je bilo njegovo blago, je ostala nedotaknjena — in vse Schliemannovo blago se je ohranilo.
Če primerjamo ta in oni slučaj, vidimo več čudnih sličnosti in paralel. Dine 15. maja 1936, na primer, so v Lipskem istega dne umrle naravne smrti prababica, babica, mati in novorojenček iz ene in iste družine, in sicer v različnih stanovanjih in ne da bi vedele za kako bolezen druga drugel
V Gdinju popravljajo porušene mostove
Ježica
Občinski odbor RK na Ježici vabi vse občane, da se v velikotu številu udelej/o jutri, v nedeljo, 24. sept. ob 9 sv. maše na Črnučah, ki jo bo daroval za vojake naše občine, ki so padli v svetovni vojni, bivši vojni kurat gosp. profesor Moder Anton. Po sv. maši prod spomenikom molitve in govor. — Občinski odbor RK na Je/ici nadalje vabi vse občinstvo, du obišče jutri popoldan ob 3 v Cerkvenem domu na Jrv.ici igro »Njega ni...«, katere čisti dobiček je namenjen zu plemenite namene BK.
Ali ste že naročili letošnje Mohorjeve knjige?
Poljčane
Ustanovni občni zbor poverjeništva Kluba železničarjev IRZ za Poljčane bo v soboto, dne 23. t. m. po vlaku št. (»23/324 v dvorani katoliškega prosvetnega doma v Poljčanah. Člani in prijatelji klub vljudno vabljeni. Občnega zbora se udeležita tudi predsednik tovariš Masic m tajnik Cimperman.
Pozor! Dolgoletna in poznana tvrdka Trlfll«v-Ste-laaac v Beogradu ima na razpolago:	in •>'»«
za rento. »IU za najem in stavbi5ča v vseh krajih Beograda. Zato je v interesu vsakegai kuyo», da se ured nakupom obrne na tvrdko Trl«l«v-Sk>**na< v Beogradu, ki da vsakemu kupiu na razjiolego avto za ogled stavb hrez obveze nakupa <j g.. kupci nc pozabit« pred nikupom obiskat) wdk«
TRIGLAV-SLO VEH AC, Hartvigova 3/1.
Tal. 26728 v Beogradu
Llica s poljskega mesta t duch vojnih pohodov
gtroiki kotiček
SLON SAMBO
(53) Komaj Je bil Jan odnesel pete, je prišel kuhar z nekim pomorščakom. »Strela božja, kaj pa je to?< sta oba hkrati vzkliknila. »Skoraj ves kruh je izginil, pa tudi mesa manjka!« — »To bodo podgane,< je povzel kuhar. »Kaj še!« ga je pomorščak zavrnil, »saj niseui bil niti pet minut odsoten!«
(54) Odšla sta h kapitanu, ki je dejal: »Potem pa imamo prisklednike na ladji! Samo lačni želodci morejo toliko pospraviti. Dajmo, pretaknimo vse prostore!«
Mali oglasi
tlužbodobe
Dimnikar, pomočnika
etarejSega — sprejme Lapuh Franc, Slovenske Konjice.
Trgovskega pomočnika
mlajšo moč, po možnosti z dežele, sprejme takoj VoSInek Vaclav, trgovina z usnjem ln kožami, Maribor, Koroška 13.
Delavko
za vrtna dela ln prodajo zelenjave na trgu, sprejmem. Ponudbe v upravo »Slov« pod »Zanesljiva« st. 15398.
Služkinjo
pridno ln pošteno, veSčo nekoliko kuhe, sprejmem k Štiričlanski družini. — Naslov v upravi »Slov.« pod St. 15399.
čitajte »Slovenca«
Kupimo
Parni kotel
stoječ, 15—20 m1 ogrevalne površine, pritisk 7 atmosfer, v neoporečnem stanju - kupim. Pismene ponudbe na »Publicitas«, Zagreb pod St. 54349.
Vnajem
ODDAJO:
Delavnico
v centru takoj oddam. ■— Ponudbe v upravo »SI.« pod »Delavnica« 15400.
Opremljeno sobo
oddam enemu ali dvema gospodoma ali gospodičnama. Ljubljana, Čopova cesta 1-1., vrata 18, Delavska zbornica.
I
Lepo posestvo
arondlrano, ca. 60 oralov, poslopja so v dobrem stanju, se z živim in mrtvim Inventarjem ugodno proda. - Posestvo so nahaja v bližini mesta na Dolenjskem. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Res prilika 40« St. 15410.
POZOR1
POZOR!
OTVORITEV
NOVE TRGOVINE USNJENIH IZDELKOV
ZORN
TyrSeva cesta
Palača banke Slavije
Tovarniška zaloga kovčegov, aktovk', damskih torbic, denarnic, nahrbtnikov Velika Izbira in drugih potovalnih potrebščin LOSlM Izdelki
Prodamo
Moško dvokolo
poceni prodam. - Mcljska cesta 9-11., Maribor.
Najugodnejši nakup
moiklb oblek nudi
P res ker. Sv. Petra & I«. Ljubljana.	(I
Pozor!
Rajska Jabolka, tudi ada-mova Imenovana, rdeča, za vkuhavanje, se dobe: Večna pot 35, pod Rožnikom.
Pozor I Pozor I
Telefon 27-08 Zn&nnu lepa bukova drva
1 m3 Din 100'-. dostavljena na dom. I a trb. premog po
najnižji dnevni ceni. Točna in solidna postrežba
VELEPIC
Ljubljana VII, Jernejeva 25
Continental
na ugodne mesečne obroke
Ivan Legat
Ljubljana, Prešernova 44 Maribor. Vetrinjska 30
KUPUJTE PRI NAŠIH INSERENTIH1
Razno
Gumbnite, gumbe, plise,
monograme, entel, ažur 'ino in hitro izvrši
Natek & Mike*
Ljubljana. Frandfkanska ulica
Vezenje perila, krasna predtiskana žen. roč. dela
Otvoritev kleti »Zvezda"
Po zaključku poletne sezone na vrtu — bo
v eoboto, dne 23. eeptembra 1939
rnovno odprta prijazna in udobno urejena Klet Zvezda, lavirski koncert bo izvajal vsak večer svetovno znani klaviriet g. Janni Kapanny. Vsak teden bomo dobivali direktne pošiljke vseh vrst morskih rib. ki bodo pripravljene na najokunnej&i način. Z tvoritvijo kleti se bodo točila na novo dospela iibrana dalmatinska in domača vina najboljših vrst. — Za solidno in točno postrežbo bo skrbel
Marijan Stlovič.
S	LEP OBRTNI JUBILEJ OBHAJA DANES, 23. SEPTEMBRA 1939,
■	NAS DOBRI GOSPOD SE F
S	FERDO POTOČNIK
S	MIZARSKI MOJSTER IN TOVARNAR V VINARSKI ULICI ST. 29
■	SVOJO 40 LETNICO USPESNEGA OBRATOVANJA
5	OB TEJ ČASTNI PRILOŽNOSTI MU ŽELIMO SE NADALJNJIH
"	USPEHOV POLNIH LET!
5	SODELAVCI IN DELAVCI
■ ■
S
Ul
V naši podružnici na Miklošičevi cesti
lahko plačate naročnino sa »Slovenca«, »Domoljuba« in »Bogoljuba«, naročate inserate in dobite razne informacije. — Poslovne ire od pol 8 zjutraj do pol 1 pop. in od 2 do 6 pop.
Telefonska Številka 39-30
Brez posebnega obvestila
V globoki žalosti naznanjamo, da je umrl naš ljubljeni soprog, oče, sin, brat, tast, 6vak, stric in stari oče, goepod
Drago Pintarič
šolski upravitelj v pokoju
v petek, 22. septembra 1939, po kratki bolezni, previden s tolažili sv. vere. — Pogreb blagopokojnega bo v nedeljo, dne 24. septembra, ob 15 iz mestne mrtvašnice na Pobrežje.
Maribor, Trst, Grai, Feldbach, dne 22. septembra 1939.
Marica roj. Posega, 6oproga. Uršula Gerietič, mati. Drago, sin. Danica poroč. Švegel, hči. Rudolf ftvegel, zet. Mila Ganza. snaha. Ivica, vnuk. Fridl, Heda, Justa, brat in sestri, ter ostalo sorodstvo.

Danes ob rani zori je prenehalo biti predobro srce našega preljubega, predobrega soproga, papana, brata, strica in svaka, gospoda
Midoferja Alojzija
krojaškega mojstra, trgovca, posestnika in svetnika zbornice T. 0.1.
Pogreb predragega pokojnika bo iz hiše žalosti v Novem mestu, Kralja Petra II. trg, na šmihelsiko pokopališče, dne 24. septembra 1939 ob 16.30.
Novo mesto, dne 22. septembra 1939.
Anastazija roj. Konoplčva, soproga. Ljudi in Nadja, hčerki — ter ostalo sorodstvo.
Pierre L'Ermite:
20
Ljubezen - soprog ali Bog?
Ii francoščine s dovoljenjem avtorja
»Kaj meniš s tem?<
»No, da jih je svetnik zapustil, hladnokrvno zapustil kljub čudežni svetinji, v nezgodi. Da ne ve, kaj je njegova dolžnost, če sam sploh ob6toji.<
»Ali meniš resno, kar govoriš?«
»Prav resno.«
»Torej resno misliš, da cerkev uči, da sme človek počenjati vsakovrstne l>ud<aJasti, tvegaii največje hitrosti, kot tvoj prijatelj, ki je vozil 120 km na uro po razmočeni cesti, samo, če imaš svetinio 6v. Krištofa v avtu. In da je nebo na razpolago vsem človeškim bedarijam? Da se vlak ne bo iztiril, da se avijon ne bo zrušil, naj zaio-sluje le, da se vkrca vanj usmiljena sestra. In ti se še šteješ med izobražence!«
»Ne jezi se. draga Lucija, dobro veš, da ne bom odstranil iz našega avtomobila sv. Krištofa, ki nam ga je darovala plemenita tvoja mati. Ubožec! Če nam ie ne koristi, nam škodil tudi ne bo! Upam vsaj!...«
»Upaš?«
»Da. upam. Moja dojilja ml je zatrjevala, da so svetniki mnogo bolj maščevalni kakor sani Bog.«
Ne samo, da se Gilhert ni izogibal sličmh razgovorov, prav v njih se je pokazal zelo spretnega.
Eni od Lucifinih tovariSic, ki je bila zelo pobožna, je umrla na vnetju možganske opne nad vse ljubljena hči. V več cerkvah je prosila, naj molijo zanjo. Gilbert je po naključju čital njeno prošnjo. Po pogrebu, tekom katerega je prisostvoval tudi vsej žalosti nesrečne matere, je pri obedu malomarno izustil, medtem ko je zvijal servijeto: »Ali misliš, da bi Bog, če res obstoji,
ne ozdravil te deklice, za katero je toliko pobožnih ljudi molilo?«
»Gilbert, ti dvomiž celo v obstoj Boga?«
»Da! Sedaj dvomim o vsem. Oh, razen o svoji ljubi ženici.«
»No, prav, pa vzemimo, da ni Boga. Ali misliš, da bo ta uboga mati zato bolj potolažena in manj nesrečna?«
»Ne mislim tako...«
»Zakaj bi ji hotel iztrgati zadnje upanje, ki ji ga daje vera. Namesto da bi plakala kot tisti, ki nimajo niikakah nad, veruje ona, da ni zaman trpela. Bog da je ni uslišal? Imel je za to razloge, ki jih mi ne razumemo in pred katerimi klonemo. Predvsem žena veruje, da je njeno de-tece sedaj angelček, in da ga je Bog morda prav zato tako rano poklical k sebi. Že stari, ki eo bili vendar pogani, so rekali: cKogar bogovi ljubijo, umrje mlad!» Ali bi hotel na vsak način vzeti ubogi ženi njeno edino oporo v neizmerni žalosti, pod katero ječi?«
»Ničesar ji ne maram vzeti, dragica, hočem le glasno povedati, kar mislim. In te opozoriti na to, kar pravijo Rusi, da je namreč vera <opij» za ljudi «
»Opij ima tudi dobre lastnosti. Celo dragocen je za bolnike, ki jim je prestati težko operacijo. Toda tu ni govora o minljivem mamilu, ki ne vpliva na ozdravljenje. Moja prijateljica veruje kot jaz v objektivno resnico. Ni zaspala ob uspavanki. Veruje. Ker veruje, ne plaka kot oni. ki nimajo nad. Njena nada v brezmadežno čisto dete je zanjo gotovost.«
»Gotovost!«
»Da, gotovost.«
Lucija upre svoje oči v soprogove in poziva na boj
Gilbert pa obrne kratko pogovor drugam:
»Ce želiš, bom pa tiho.«
Vsekakor si je Lucija želela. Kajti dan za dnem se je prepričevala o brezkorietnosti vsakega razgovora s soprogom, ki bi vedno rad imel
zadnjo besedo, nikakor mu pa ni za resnico.
Zato se je Lucija polagoma, v želji po miru, zatekla k molku, v katerem je menila, da je ne bo premagal.
Gorje! Tudi sedaj se, hočeš nočeš, spominja njegovih ugovorov, ki ji Odmevajo v ušesih in jo kljub njenemu odporu grozijo zastrupiti.
Kajti, četudi si na mnoga vprašanja lahko sama odgovori, na vsa ne more najti odgovora. Če bi ne bila poročena, bi šla iskat pomoči v župnišče in moči tja. kjer je moč. Pet minut razgovora z gospodom Pauletom bi pregnalo oblake; njena pot bi postala jasna, njen duh pomirjen. Zdaj ji to ni več mogoče.
Lucija le še posluša in skoraj ne ugovarja več. Vedno manj in manj jasno gleda predse.
Končno ne ve ničesar več.
A soprogu ni še dovolj. Prinašati ji začne knjige, ki razpravljajo o predmetu, ki sta ga načela pri mizi in dajejo povod za šale. ki jih Gilbert pripoveduje navidez zato, da bi poživil pogovor.
Gilbert pušča knjige v pisarni, kot puSča ribič na nevidni vrvici za svojo barko trnek, na katerega se bo ujela riba.
Za pomagače si je izbral zdaj okornega Ra-belaisa, zdaj finega Voltairja. NajČešče pa moderne pisatelje, zdaj resne, zdaj norčave, a vedno polne strupenega sovraštva do vere.
Lucija ni ugovarjala, ker so te knjige navidez pripadale h knjižnici njenega moža. za njegovo osebno uporal>o.
V resnici pa so bile njej namenjene. Za plen so si izbrale njeno dušo, ki so jo hotele popoga-niti.
Nekega večera je prinesel Gilbert nenavadno malo rumeno knjižico, ki ni doživela nobene ponovne izdaje in ki jo je slučajno iztaknil pri starinarju ob Seini. Več knjigarnarjev je vprašal za svet, kje bi dobil Micheletovo zabavljico o duhovniku in ženi Našel jo je.
»Gotovo ni po mojih mislih, draga Lucija,
in prav tako ne po tvojih, a vendar je dovolj zabavno dtivo ta knjižica. Kislo vino razveseli od časa do časa želodec. Vse v njej ne ustreza resnici, ninogokaj pa tudi ni napačnega.«
Na tihem je Lucija sklenila, da knjige ne bo čitala.
In potem, potemf...
Nekega meglenega dne se je žalositna knjiga znašla v njenih rokah. Skoraj nezavedno jo je odprla, da bi si pregnala dolgčas. Prelistala je je nekaj strani.
Sprva ni niti čitala, ker je čutila, da se v knjigi skriva strup, ki ji ne bo del dobro Toda že to. kar je prečitala, jo je vznemirilo. Znova je vzela knjigo v roke, da bi se bolje uverila, bolje razumela one besede. Zamrzela jo je, a vendar jo je knjiga tudi že zanimala.
Končno je razdražena, premagana od skušnjave. prečitala poglavje za ' poglavjem, vso to knjigo.
Ko je končala, je pogledala žalostno knjigo na svojih kolenih z očmi, izgubljenimi v daljavo, z zastrupljeno dušo.
Po možganih so ji blodife te nove, nepričakovane obtožbe, na katere kot nedolžna mladen« ka in krepostna žena nikoli ni pomislila in ki jih niti ne bi verjela.
In njene ustnice pa so šepetale: »Kdo ve? Morda?«
Konec se je začel..•
19. poglavje.
Skoraj enako neopazno, kot bolnik izgublja svoje zdrav;e in prijatelj kapljice postaja pijanec, je začela Lucija izgubljati ne le zaupanje v svojo vero, ampak tudi vero samo.
Kaplja vode. ki pada vedno na iMo mesto, izdolbe jamico celo v najtršem kamnu.
Gilbertovo naskakovanje, usmerjeno vedno lo na isto mesto v ženini duši, je načelo trdno okovje, ki ga >je bil gospod Paulet s toliko skrbjo negoval.
Za Juaoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarit
Izdaiateli: inž. Jože Sodia
Urednik: Viktor Čenči*
Najnovejša poročila
k IJUBD4N4
Vrhovni vojni svet je zasedal i"»pehičešpijevega tedna danes v Angliji
London, 22. eept. e. Danes so i vojnimi le-iali dopotovali t Anglijo predsednik francoske vlade Daladier, minister sa oboroževanje v fr»n-coski viaui Dautry in general Oamelin ter admiral Darlan.
Ce« dan »o francoski zastopniki in člani vrhovnega laveiniJkega vojnega sveta imeli dva sestanka s člani angleškega sastopstva ▼ vojnem svetu. Z angleške strani so se posvetov udeiežili predsednik vlade Chamberlain, sunanji minister lord Hali!ax in minister ia oboroževanje lord Chatfield.
Po sestanku sicer ni bilo objavljeno nobeno madno poročilo in so v vladnih krogih samo poudarjali, da je telo pomembno, da se je daae« p>» 14. septembru mova sestal vrhovni voinl svet. Na seji je bilo ugotovljeno popolno sogltsje med obema vladama in so bili soglasno sprejeti vsi sklepi o tem. kako se naj vojaške operacije nadaljujejo v bližnjih dneh.
Prav tako Je pomembno,	da se je ledanek vršil po zadnjem Hitlerjevem	govoru in po včerajšnjem selo ostrem govoru	predeseduika francoske vlado Daladiera.
Angll|a razdeljena v 13 lndustri|sklh področij
London, 22. eept. AA. Havas: Anglija bo razdeljena na 13 industrijskih okrožij. Namen te razdelitve je okrepiti industrijsko proizvodnjo ter pospešiti prevoz delavskih moči. Predvsem se bo zvečala proizvodnja strojev in orodja. Prva naročila za čete na bojišču so že izvršena. Ogromne količine rezerv stojijo na razpolago za poznejše potrebe in zamenjavo obrabljenega materiala. Vse kratkoročne potrebe so zda; pokrite ter so oblasti pristopile energično k mobilizaciji industrije j ta potrebno dolgoročno vojno proizvodnjo.
Boji poljskih armad
Cernovlce, 22. sept. AA. Havas: Po zadnjih
vesteh iz Poljske poljski odpor še vedno traja v treh velikih pokrajinah navzlic temu, da so nemške in sovjetške čete dobile zvezo.
Vpad sovjetskih čet na Poljsko ni omogočil pregrupacijo poljskih si!, ki so se nahajale razdeljene po državi in ki so delovale prej med Lu-blinom in Bjalistokom, nato pa pri Varšavi in Poznanju ter Kutnu. Vpad sovjetskih sil je omogočil nemški armadi napredovanje. — Danes obstojata stvarno dve poljski armadi, in to armada generala Sosnokovskega v pokrajini Grodno, druga pa generala Sikorskega v južnem delu Poljske. Akcijsko področje armade generala Sikorskega je zelo nedoločno, ima pa svoje oporišče v Karpatih ter sega do Lvova in Lublina. Ta armada se bori v Lvovu proti Rusom in v Lublinu proti Nemcem. V vrstah te armade se nahajajo tudi čete, ki so 6e udeležile obrambe Krakova.
Armadi generala Sosnokovskega se je pridružilo tudi skrajno desno krilo poljske voijske, ki se je nahajalo v pokrajini Suvalki in ki je vzdržalo vse nemške napade ter se nato umaknilo
proti Narevu. Tudi armada generala Sosnokovskega se bori na zapadu proti Nemcem, na vzhodu pa proti Rusom. Znaten del te armade je sestavljen iz konjenice, ki je imela velike uspehe. — Gneral Sosnokovski se smatra kot eden najboljših učencev maršala Pilsudskega in kot odličen taktik. Posebno se je izkazal s svojimi nenadnimi napadi v tej pokrajini, kjer je mnogo jezer in gozdov.
Tretje središče poljskega odpora se nahaja pH Varšavi. Borba, ki jo varšavske čete ie dva tedna vodijo z nemško armado, je zelo težka.
Poljske čete v okolici Varšave so 6koncentrirane na precej širokem prostoru. Zdi se. da je velika bitka za Varšavo sedaj v drugi fazi. Prva laza je bila bitka pri Kutnu, ki ji je sledila bitka pri Lo-vlcu. Z obleganjem Varšave se je začela druga odtočna faza. Borbe za Varšavo se vodijo deloma v samih predmestjih, deloma pa na širokem odprtem prostoru skoraj 50 km od Varšave. Posebno težke borbe se vršijo ob železniški progi Varšava—Sjedlce. Nemški oklopni oddelki močno pritiskajo na varšavsko predmestje Praga.
CeSpljev teden, ki ga je mestna občina ljubljanska priredila predvsem na ta način, da je popustila trošarino na vse uvožene češplje in slive od 13. do 20 septembra, je imel večstranski uspeh. Glavni uspeh je pač ta, da na ljubljanskem trgu še nikdar in tudi ob najbolj bogatih letinah niso bile češplje tako poceni kakor ob češpljevem tednu.
Čeprav Je cena za kilogram lepih češpelj padla celo na 1.25 din, vendar pa ljubljanske gospodinje s to ceno še niso bile zadovoljne, ker so izvedele za še mnogo nižje cene po Štajerskem in sploh ob mejah banovine. Mestno poglavarstvo se je sicer potrudilo, da bi privabilo kmete tudi iz oddaljenih in s češpljami najbolj bogato obdarovanih krajev, saj so propagandne članke za češpljev teden objavili tudi štajerski listi In po vsej banovini razširjen! ljubljanski listi. Namesto da bi zadruge na deželi organizirale dovoz češpel| v Ljubljano, so to dobičkanosno delo spet prepustile prekupčevaieem! Na doigi stran! pa ljubljanske gospodinje ne računajo na velike stroške prevoza, ki so prav znatno podražili v Ljubljano pripeljane češplje.
Ljubljanski trošarinski linijski uradi eo ugotovili, da je bilo v Ljubljano v 8 dneh. namreč od 13. pa do 20. septembra brez trošarine uvoženih natanko 145 143 kg češpelj. Velika večina teh češpelj je prišla v Ljubljano po železnici, saj je samo linijski urad na glavnem kolodvoru naštel 90.257 kg češpelj. Večino teh češpelj so poslali kmetje sami na ljubljanski trg. vendar je pa tudi dosti večjih pošiljk iz Bosne in iz drugih banovin med njimi, torej takega blaga, ki so ga v Ljubljano pripeljali prekupčevalci, saj je s tovornega kolodvora prišlo v mesto 55.122 kg. a 35.135 kg češpelj so prinesle kmetice same po železnici na ljubljanski trg, namreč samo z glavnega kolodvora. Poleg teh so pri mitnici na Dolenjski cesti naračunali 25.924 kg češpelj, ki so jih v L;ubljano pripeljale in prinesle kmetice z Dolenjske.
Velika večina češpelj Je torej prišla v LJubljano iz oddaljenih krajev, vendar so pa tudi okoliški kmetje imeli ob češpljevem tednu prav lep zaslužek. Mimo mitnice na Smartinski cesti Je
Mir na zapadni fronti
Paril, 22. sept. c. Nocoj oh 22 je bilo objav-Ijeno večerno vojno poročilo, ki pravi, da je bil danes popoln mir na vsej zapadni fronti. Saše pomorske sile Ščitijo naše prevoze na morja in lovo sovražne podmornice.
Avstralija pošl|e svoje letalce v Evropo
London, 22. sept. AA. Reuter: Ponudba Avstralije, da pošlje v Evropo letalsko ekspedicijo, vzbuja spomine na podvige avstralskih letalcev za časa minule vojne. Za časa minule vojne je služilo pri avstralskem letalstvu okoli 400 pilotov, 150 opazovalcev in 40 častnikov. Od te«a je padlo 75 letalcev, 69 jih je bilo ranjenih, 33 pa ujetih. Sovražniki eo uničili 60 avstralskih letal, medtem ko so Avstralci uničili 276 sovražnih letal.
Na Madžarskem je 10.000 polfsklh beguncev
Budimpešta, 22. sept. AA. Havas: Na Madžarsko je prispelo ie čez 10.060 poljskih beguncev, med njimi mnogo vojakov. Vojaki eo bili raz-oroženi in poslani v koncentracijska taborišča. Izve se, da so nemške čete zasedle vse obmejne točke na bivši poljsko-madžarski meji. Nemške čete so zasedle mejo do Lavoczne.
Uradno o prihodu sovjetskih čet na madžarsko mejo še nič ne javljajo, toda smatra se, da so sovjetske čete na več točkah dosegle madžarsko mejo. Terenske ovire onemogočajo sovjetskim četam hitro napredovanje v teh goratih krajih.
Jan Kiepura odhaja v Newyork
Genova, 22. sept. AA. Štefani: Nocoj je italijanski motorni parnik »Vulcania« odplul _ v New York. Ladja je popolnoma zasedena. Z njo potujejo številne ugledne osebnosti in znane ameriške rodbine. Med potniki sta tudi znana igralca Jan Kjepura in Simona Simon.
Bolgarija za mir na Balkanu
Atene, 22. sept. A A. Atenska agencija: Grška vlada je zaprosila bolgarskega poslanika v Atenah Sišmanova, da izjavi svoji vladi zadovoljstvo grške vlade ob priliki bolgarske izjave o nevtralnosti, ki pomeni bistven prispevek k ohranitvi miru na Balkanu. Listi, ki komentirajo to izjavo, naglaša jo med drugim, da jo Je grški narod sprejel zelo ugodno. Listi dodajajo, da je podpis solunskega pakta, izvršen minulega leta, dokazal, da Bolgarija vodi modro zunanjo politiko. Naglaša se pri tem zasluga, ki jo ima za ohranitev miru na Balkanu predsednik bolgarske vlade Kjoseivanov. ki Je zagovornik in prvi rea-lizator te politike.
Nemčija in Turčija
Berlin, 22 sept. AA. DNB: Gospodarsko ministrstvo Je izdalo obvestilo, da se bodo v bodoče dajala dovoljenja za devize samo za plačilo b'aga, ki je bilo uvoženo iz Turčije v Nemčijo do 31. avgusta t 1 Klirinška pogodba so ta bodoč, plačilni promet med Turčijo in Nemčijo ustavlja. V Berlinu smatrajo, da ee bo to vprašanje v kratkem uredilo na novi osnovi.
bilo v mesto pripeljanih 1060 kg češpelj, po Celovški cesti 1996 kg. po Tyrševi cesti 4452 kg, skozi Moste 7510 kg. po Pol anah 5646 ks, po I lanski cesti 6622 kg in po Tržaški cesti 1600 kg češpelj.
S podarjeno trošarino je mestna občina dala ljubljanskim gospodinjam prav lepo darilo, ker za vse češplje znaša odpisana trošarina pičlih 37.000 din. Toda na drugi strani so iiinele ljubljanske gospodinje tudi ta dobiček, da 60 zaradi velike konkurence cene češpelj padle in so za izredno mali denar lahko dobile res zdrave in pa prvovrstne češplje.
Trdno smo pa prepričani, da Je ljubljanska mestna občina s prireditvijo češpijevega tedna zelo ustregla našemu kmetu, saj Ljubljana še ni nikdar kupila toliko češpelj kakor ob češpljevem tednu. Prav dobro se naši kmetje zavedajo, da tudi še nikdar niso prodali v Ljubljani češpelj s tako Visoko razliko pri ceni v primeri s ceno na njihovem domu. Tako so z ljubljanskim češplje-vim tednom zadovoljni kmetje in ljubljanske gospodinje, kar je bil tudi namen mestne občine ljubljanske.
aa
«t
SLOVENEC
na 10 straneh je najveiil, najboljši in najbolj razširjeni slovenski dnevniki
Razgovori med Japonsko in Sovjeti
Tokio, 22. septembra. Sovjetski poslanik le obiskal načelnika v zunanjem ministrstvu, Haru-hiko, s katerim se je dolgo razgovarjal. Politični krogi menijo, da sta se menila o vseh vprašanjih, ki zadevajo Sovjetsko Rusijo in Japonsko, predvsem kitajsko vprašanje, ki obe državi že dolgo loči.
Tokio, 22 septembra. AA. Štefani: List Hoči Hoči pravi, da Velika Britanija in Francija kljub vojni v Evropi ne bosta umaknili svojih čet z Daljnega vzhoda. List pravi, da tudi Sovjetska Rusija ne bo takoj spremenila svoje politike do Japonske, ki bo zaposlena z vedenjem Združenih držav, kjer vse bolj raste protijaponsko razpoloženje. To dejstvo izključuje možnost, da bi Združene države moglo poseči v evropsko vojno, pač pa menijo, da se bodo vrnile bržkone proti Daljnemu vzhodu. Zaradi tega se mora Tokio pogovoriti z Washingtonom takoj po sestavi osrednje vlade na Kitajskem ter mora v Washington poslati spretnega in sposobnega predstavnika.
Newyork, 22. septembra. AA. Štefani: Miror izve, da se bo ameriško brodovje na Tihem oceanu zbralo na Havajskem otočju, kjer bo ostalo čez zimo. List pristavlja, da Ameriko sedaj Tihi ocean bolj zanima, kakor pa Atlantski ocean.
Nova osrednja vlada na Kitajskem
Bern, 22. septembra. AA. Havas: Po vesteh, ki jih je agencija DNB dobila iz Tokia, bo osrednja vlada na Kitajskem sestavljena v začetku novembra. Predsednik vlade bo Vangiingvej, Ta sklep je izdal predsednik japonske vlade po sporazumu z začasno vlado v Nankingu in po sporazumu z začasno vlado v Pekingu.
Sovjetski in nemški interesi so istovetni
Berlin, 22. sept. AA. DNB. »National Zei-tung« piše o nemško-sovjetskih odnošajih in pravi, na sta obe velesili evropskega kontinentu
potrdili s paktom o nenapadanja istovetnost „„,„.,„ „„„„„„ ...„............
svojih interesov. Svet se bo znašel pred nuino I škT zgodbo s Salomonovim dvorja potrebo sprejeti nemško-sovjetski sporazum kot I j)jrjpent Niko Stritof. Režiser Ciril gotovo dejstvo velikega pomena, s katerim se	. .
mora računati. Ni še mogoče videti in razumeti posledic tega svetovnega političnega dogodka.
Slovaški demanti
Bratislava, 22. sept. AA angleški radio objavil
DNB V petek je vest, da se je neka gar-
1 Barski nadškof v Ljubljani. Včerai ie prispel v Ljubljano dr. Niko Dobrečič, nadškof barski in primas srbski in se nastanil v župnišču 6V. Jakoba pri g. župniku Janku Barlctu.
1 Maša za turiste in izletnike bo jutri v kapeli Vzajemne zavarovalnice ob pol sedmih.
1 Blagoslovitev in otvoritev otroškega zavetišča v Zeleni jnmi. Jutri, v nedeljo, 24. sept. ob 9 dopoldne bo prevzv. g. škof dr. Gr. Rož-mah slovesno blagoslovil otroško zavetišče Vincencijeve konference Srcu Jezusovega v Zeleni jami. Spored bo sledeči: Ob 9 sprejem Prevzvi-šenega pred zavetiščem; ob blagoslovitev, ob 9J4 sv. maša in govor. Po sv. maši zahvalna pesem in darovanje za zavetišče. Popoldne ob 4 slovesne večernice; po večernicah darovanje j za zavetišče in ogled zavetišča. V ponedeljek, 25. septembra ob 6 sv. maša za dobrotnike zavetišča.
1 Najizbranejša dela ii dramsko in operne literature ter izredno zabavna dela lažjega značaja bodo imeli priliko videti abonenti v letošnji sezoni. Po Jako niz.ki ceni na mesečne obroke bodo dobili 38 predstav v sezoni. Izkoristite ugodnosti, ki jih nudi abonma, kajti sezona se prične za Premierski abonma že drevi. Priglase sprejemajo dopoldne in popoldne v pisarni v Drami (pri blagajni).
1 Otvoritvena predstava opere bo prihodnjo soboto 30. t. m. z veliko Goldmarkovo opero »Sab-ska kraljica*. Melodiijozno, spretno instrumenti-rano delo ima za osnovo učinkovit libreto. Dejanje se vršj na dvoru kralja Salomona za časa obiska Sabske kraljice ter slika njeno ljubezen-
nom Asadom. Debevec Ko-reograf inž. P. Golovin. Predstava bo za Premierski abonma.
I Uslužbenci in delavci ljubljanske cestne železnice v ZZD. Uslužbenci in delavci ljubljanske cestne električne železnice, med katerimi so do pred kratkim imeli socialisti še vodilno vlogo, so se v zadnjih mesecih začeli organiziruti v Zvezi združenih delavcev in si
I Velikodušen dar Društvu slepih. Uredništvo upravnega oddelka kralj, banske uprave dravske banovine je darovalo bednim slepim velikodušen dan 100 din, kot preostanek vencu na grob umrlega g. Ferjana Karla. Društvo se v imenu ubogih slepih toplo zahvaljuje za plemenito gesto. Obenem prosimo plemenita srca, da se spomnijo na kakršenkoli način gorja slepcev, llvale/ni Vam bodo.
1 Dri. ženska obrtna šola v Ljubljani. Prijavo za hospitantski tečaj za kro.enje oblek in eventualno za krojenje perila se IkhIo sprejemale v torek 26. septembra in v petek 29. septembra t. I. ob Mil in ob K17 v sobi št. 20, pritličje, levo. Pričetek tečaja, ki se t>o vršil samo v primeru zadostnega števila prijav, bo v ponedeljek dne 2. oktobra L L
1 Za mestne reveže sta darovnla g. Stanko in ga. Majdo Buyer, Koinenskega ul. 24, 100 din v počastitev pok. prof. Adolfu Lapaj-neta; družina g. polkovnika Oskarja in ge. M are Vidic, Cesta 29. oktobra št. 12, je pa poslula 100 din v počaščenje pokoj, generala Adolfa Kilnrja, a mestna vrtiiurija je v znamenje tega darila položila na krsto preprost venec v mestnih barvah. Mestno poglavarstvo izreka darovalcem najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podpirunih. Počastite rajne z dobrimi delil
I V Ljubljani so umrli od 15. do 21. septembra 1939: Rovan Jožefa, 73 let, zasebnica, Gallusovo nubrežie U; Cizelj Antonija, 27 let, šivilja, Vodovodna c. 22; Ambrožič Marjeta roj. Vesel, 73 let, zusebnica. Poljanski nusip št. 16; Lang Jože, 43 let, tesar. Pristava pri Tržiču; 11 la vati Marija roj. Bareš, 80 let, zasebnica, Cestu 29. oktobra 20/11.; Burgar Marija roj. Pi-rih, 74 let, zasebnica, Velika čolnarska ulica 6; Pečnik Martin, 82 let, zasebni urudnik. Poljanska cesta 19; Nuglič Vida, 35 let, zasebnica, Šubičeva ul. 3; Lavrič Murija roj. Pust, 88 let, zasebnica, Vodmutski trg 5; Buloh Klaru, 52 let, učitcijica, Kladtv.nu ulica 9; Božič Murija roj. šušteršič, 54 let, žena žel. zvan v p., Gasilska c. 3; štrckl Uršula roj. Zupančič, 81 let, ženu hlapca, Jujiljeva ulicu 2. — V ljubljanski bolnišnici so umrli: Mohur Ivan. 80 let, žel. sprevodnik v p.. Mestni trg 9!; Belič Alojzij, 17 let, sin posestnika, Vič 29; Mrak Jakob, 2 leti, sin delovodje, Koroška Bela št. 124 pri Jesenicah; Ferjan Karol, 64 let, pis. pristav kr. banske uprave, Cesta 29. oktobra 9; Pretnk Silva, mo-dist. vajenka, Vodmatska ulica 14; Kojzclj Bo-gumil, 65 let, bančni uradnik v p., Murnikova ulica 18; Globočnik Marija roj. Kolar, 56 let, vdova delavca. Stari trg 3; Furtini Ivunka, 26 let, služkinja. Polje 147 pri Ljubljani; Regent Amalija roj. Dancu, 41 let, žena zidarja, Podpora 10, občina Št. Vid nad Ljubljano; Kušir Marija, 65 let, poscstnica, Brezje 6 pri Kamniku; Kržič Marjana. 54 let, zusebnica, Rakitna 24 pri Ljubljani; Benič Jure, 26 let, delavec. Rožna dolina, cesta IX št. 27; Stišnik Franc, 61 let, delavec, Prapriče, obč. Šmartno v Tuhinju; Štrukelj Ludvik, 18 let, čevljarski vajenec, Sv. Petra cesta 81; Zaje Elizabeta, 46 let, služkinja, Bleivveisova cesta 16: Breskvar Franc, 75 let, knjigovez, Cesta 29..oktobru 12.
1 Zanimiv rekord na reševalni postaji v Ljubljani. Zadnja leta se ljudje vedno bolj poslužujejo reševalnih avtomobilov za prevoz v bolnišnico, tako da so često vsi reševalni avtomobili v obratu. Število prevozov na dan ni majhno. V petek pa se ni skoraj nihče zglasil tako. da so reševalci od polnoči pa do šestih zvečer opravili le štiri vožnie.
1 Železna vrata so zmečkala prste kovaču Antonu Peterka, uslužbenem pri ljubljanskem ključavničarskem podjetju. Težka železna vrata ro mu padla na desno roko in mu zmečkala nekaj prstov. Zdravi 6e v ljubljanski bolnišnici.
I Kri se ni hotela ustaviti akademiku Antonu Marinčku. ki si je dal pri zobozdravniku izru-vati kar štiri zobe. Ker krvavitev iz čeljusti ni hotela ponehati, se je zatekel v ljubljansko bolnišnico.
Celje
nizija v zapadni Slovašld uprla, ter prisilila I J£.m au ^T-™ ružnic<) z/[) K(,r nemške ccte. k. so štele l,.0(W mo/, da položi,« I	triimvajci zaposleni pozno v noč. so
orožje. Z uradne slovaške strani se ta vest de- I oy. g,rokovJnj scs;anki he\e ob 10 zvečer.
montira.	"Tako je podružnica E. C. Z.—ZZD sklicala tudi
za Četrtek sestanek v gostilni »Triglav« zraven remize, ki je bil dobro obiskan in so prisotni z velikim zanimanjem sledil izvajanjem govornikov. Poročala sta bivši poslanec Rud. Smersu in zastopnik centrale 7.ZD g. Albin Breznik. Njegov poziv, dn se vsi slovenski delavci strnejo v Zvezi združenih dclavcev, so navzoči sprejeli z velikim odobravanjem.
i XXIII. žrebanje obligacij 6% obligacij, skega, gradbenega in investicijskega posojila mestne občine ljubljanske je bilo 15. t. m. v mestnem računovodstvu, ko je bile izžrebanih J 36 številk za skupno v solo I,200.j00 din in so izžrebane številke objavljene v dunašnjem »Službenem listu«.
I V Stritarjevi ulici Ste?. 6 v Ljubljani, pri frančiškanskem mostu, se sedal nahaja optik in urar Fr. P. Zajec, torel ne več na Starem trgu. Samo kvalitetna optika.
I Preostanek 105 dinarjev, nabran za venec na krsto pokojnemu gospodu Ferjnnu Karolu. uradniku banske uprave, so darovali »Vincen-cijevi konferenci Trnovo« za trnovske uboge njegovi tovariši »uuradniki. Prisrčna zahvala!
Gospodarska konferenca bliin|ega vzhoda
Kairo, 22. sept AA. Havasi V Aleksandriji se je začela gospodarska konferenca držav bližnjega vzhoda. Namen konference je razpravljati o vprašanjih gospodarskega prometa in preskrbe držav bližnjega Vzhoda za časa sedanje vojne. Konferenci so poleg egiptskih delegatov prisostvovali delegati Sirije, Palestine, Libanona, Irana, Iraka in Saudije.
Strašen potres v Mali Aziji
Carigrad. 22 sept. c. Danes popoldne js telo hud potres prizadejal prestolnico Male Azije. Potres js s več sunki porušil v nieotu selo mnogo hiš. Pod razvalinami je našlo smrt mnoiro ljudi, ker pa še mesto niso mogli očistiti, število »rtev ni znano.
Dva najhujša potresna sunka »ta porušila vas Kadive. Potres jc v naselju porušil vse hiše in ie dve tretjini prebivalstva pod raivalinanii našlo strašno smrt.
c Gledališki abonma za leto 1939-40 je razpisan. Opozarja se cenj. občinstvo, da se za abonma čimprej priglasi. Cene abonma 60: lože I. reda 1575 din, lože II. reda 1260 din, lože 111. reda 1008 din, lože IV. reda 756 din; sedeži v parterju od 1 do III- vrste 252 din, od IV do VI. vrste 215 din, od VII do IX. vrste 177 din; galerijski sedeži 1. 126 din, II. in III. vrsta 101 din. — za to sezono 6o cene nekoliko zvišane, ker bodo abonenti deležni 10 predstav (6 dramskih in 4 opernih oziroma operetnih). Nudi se še ugodnost, da se abonma lahko pliča v 6 mesečnih obrokih.
c V visokih planinah bo zaključena s koncem septembra poletna tujskoprometna sezona Poset planinskih postojank ie bil letos le za spoznanje manjši kot lani, bil bi pa večji, če ne bi bili koncem avgusta nastopili vznemirljivi dogodki. V jesenski dobi nudijo izleti v planine ie več, nego poleti Izletnikom je Je vedno na razpolago Friš-aufov dom na Okrcšlju. ki bo odslej med tednom zaprt, ob sobotah in nedeljah pa bo še oskrbovan ves oktober. Kocbekov dom na Korošici in Aleksandrov dom v Logarski dolini sta že zaprta. Stalno pa so oskrbovane sledeče koče: Piskerni-kovo zavetišče v Logarski dolini, Mozirska koča na Golteh in Celjska koča nad Celjem. Planinci, izkoristite tudi lepe jesenske dni za svoje izlete na gorske višinel
c Zdravniško dežurno službo za člane OUZD ima v nedeljo dr. Čerin, Prešernova 1.
c Za prekoračenje silobrana 6 mescccv zapora. Pred senatom okrožnega sodišča v Celju se je včerai zagovarjal veleposestnik Cizej Ludvik iz Podvina pri Polzeli Obtožen je bil prekoračenja silobrana. ker je udaril in prizadejal smrtonosne poškodbe na glavi Svelku Jožefu, ki js napade! niegovo ženo. Sodišče ga je obsodilo na 6 mesecev zapora in na 1000 din povprečnine.
c Mestno kopališče v Delavskem domu bo v nedeljo 24. sept. zaradi prekinitve toka zaprto.
c V celjski bolnišnici |« umrl 50 letni kočar Kamt»V T*ner i* Z»vrba pri Dobrni, N»i mu sveH večna luč!
cZob mu |e Izbil 35 letnega zasebnika Cizcja Franca iz Grajske vasi pri Gomilskcm je v neki gostilni v Rezani pri Gomilskem napadel z boksarjem neki kroiaško pomočnik in mu izbil zob.
c Nedeljski šport. V nedeljo, 24 septembra, bo ob 10 dopoldne na igrišču Olimpa drugorazredna prvenstvena nogometna tekma med SK Store In SK Jugoslavijo. — Ob pol 3 popoldne bo na istem ijfrišču prvenstvena tekma mladin SK Celje in SK Olimp, ob pol 4 pa prvenstvena pod-zvczir.a tekma med SK Hrastnikom in SK Olimpom.
KULTURNI OBZORNIK
Po evropskih umetnostno-zgodovinskih razstavah
Marijan Marolt
Pri curiiki »Landi« (Landcsaustellug) bi se človek lahko na široko razpisal o vsem, kar tam vidi in napravil primere z Ljubljano. Prav v dno 6rca me je bilo eram naših veleeejmskih »arhitektur« in posebei Sc njegovega kiparskega in slikarskega (?!) okrasa, ki ga nikjer ni. Pa je tudi »Landi« izrazito gospodarska prireditev, ki naj pokaže domačinom in tujcem stanje, na levem bregu curiškega jezera: kmetijskega, na desnem bregu pa: industrijskega razmaha švicarskega gospodarstva. Kot splošni vzorec za razstavo je gotovo služila predlanska svetovna razstava v Parizu z načelom: sodobna, moderna umetniška oprema celote in vseh detajlov. Vsa švicarska umetnost je bila zaposlena pri izdelavi razstavišča, vei količkaj pomembni arhitekti, kiparji in slikarji, vei spet pod enotnim vodstvom umetnika, ki je zasnoval celoto. To enotno vodstvo ee je mnogo lepše uveljavilo kot v Parizu, kjer so v enotno zasnovo tlačili posamezni narodi svoje etnografske posebnosti. Brezkompromisna modernost tam nikogar ne odbija, ampak napravi na vsakogar vtis svežosti in naprednosti. Dr. Zarni-kovih »bravo-dečkov« tam seveda ni, da bi odbijali ali s katranom polivali predolge nosove. Vsa razstava je zgrajena že nekaj mesecev in v pozni jeseni jo bodo podrli: vse te s freskami okrašene palače in paviljone in edino plastiko bodo lahko ohranili, naš velesejem je pa stalno razstavišče! Seveda tudi posamezna zadruga ali firma ne sme svojih proizvodov razstaviti, kakor bi hotel njen poslovodja, ampak tako, kot se pogovorita poslovodja in arhitekt. Zato pa je prišlo na razstavo že 5,000.000 ljudi, ker vsakdo veliko lepega vidi, pa naj se zanima že za gospodarske stvari ali ne. V nekaterih panogah Švicarji niso na višku: steklo se niti zdaleč ne da primerjati s češkim, industrija nagrobnih spomenikov pa za našo zelo zaostaja, ampak tudi to je bilo zelo okusno aranžirano. Naš velesejem je pa zgrajen za leta in leta, dva kipa stojita tam, to je vse, lin razstavljalci 6i lahko dovolijo največje ne-okusnosti.
»Landi« ob jezeru je namenjena gospodaretvu. Kakor pa so Francozi izrabili svetovno razstavo za dve ogromni umetnostni prireditvi: za zgodovinsko razstavo francoske umetnosti in za mogočno revijo sodobnega slikarstva in kiparstva, tako so to napravili 6edaj tudi Švicarji. Pod naslovom »Zeichnen, malen, formen« je bila odprta od 21. maja do 6. avgusta historična razstava, 6edaj pa jo bo nadomestila moderna. Obe razstavi 6ta v velikem curiškem »Kunsthausu«, ki more sprejeti pod 6vojo streho tudi največje umetnostne prireditve. Tudi švicarska historična Tazstava je bila urejena po vzorcu predlanske francoske, obsegala je dobo od rimskega vdora v Hclvecijo pa do svetovne vojne. Da bo vredno ogledati si iše njen drugi, moderni del, za to nam porokuje prav švicarski oddelek na pariški moderni razstavi.
Švicarji svojo umetnostno zgodovino zelo vneto gojijo in popularizirajo. Manjše historične razstave so tam redne in vsaka rodi potem nove monografije o slavnih mojstrih. Nas mora Švica zanimati kot alpska umetnostna provinca, toda od časa do časa postane mednarodno pomembna, tako v zgodnjem srednjem veku, v renesansi, rokokoju in v polpreteklosti z Bocklinom, Hod-lerjem in mlajšimi. Mnogo stvari, posebno srednjeveških rokopisov in renesančnih tabel Konrada Witza in Hansa Holbeina, je v inozemstvu in jih zaradi mednarodne napetosti ni bilo mogoče pridobiti; v splošnem pa nudi razstava prav lep pregled in je morda le od 18. stoletja naprej nekoliko enostransko francosko - posvetnjaško poudarjena, čeprav je lanska razstava v Schaff-hausenu pokazala tudi prav dobra cerkvena dela iz tega časa Bogato najdišče rimske umetnosti v Helveciji je Avenches, kjer so že med razstavo našli spet dragocene 6kulpture; na razstavi 6ta
K nocojšnji otvoritvi dramske sezone v Ljubljani:
Medved: »Kacijanar«
Drevi bo otvorila naša Talija svoj hram za letošnjo sezono s slovenskim delom, Medvedovo tragedijo v petih dejanjih »Kacijanar« v režiji prof. Šesta. Medved je pokazal s »Kacijanarjem«, kakor tudi z delom »Za pravdo in srce« velik dar za dramatika, ki se je razvil pod močnim in ugodnim vplivom poznanja Shakespearjevih in Schiller-ievih del. »Kacijanar« predstavlja po motivu prehoda k sovražniku nekega slovenskega »Koriola-na«. Zal je nadarjeni Anton Medved prezgodaj umrl, kajti v svojem nadaljnjem delu bi se gotovo razvil v tehtnega slovenskega dramatika.
Uprizoritev »Kacijanarja« bo prinesla v dramaturškem pogledu nekaj smiselnih krajšav, ki so delu v prid, ker osvobodijo dejanje prevelike epike. Nekaj manj pomembnih oseb bo na ta način izpadlo, nekaj malenkostnih sprememb pa daje delu večji dramatični poudarek. Tako smemo torej upati, da bomo dobili z letošnjo otvoritveno predstavo tragedijo na oder, ki bo med drugimi dostojno zastopala slovensko dramatiko.
Dejanje se godi leta 1531 na gradovih Sosedu in Kostanjici. Junak tragedije je nekdanji kraljevski general Kacijanar, ki je ušel iz ječe na Dunaju, kamor ga je ukazal zapreti kralj Ferdinand, češ da je bil Kacijanar kriv poraza pri Osijeku, ker so Turki uničili krščansko vojsko. V resnici pa ni bil kriv on, temveš škof Erdod. Na Tahijevem gr#-du Sosedu so zbrani hrvaški plemiči: Tahi, Nikolaj in Ivan Zrinjski, Frankopan. Blagaj, Pekri, Erdod, Banfi in Torok. Zveza, ki so jo sklenili, ima namen osamosvojiti Hrvaško, Kacijanarjev skrivni sen pa je, znova ustvariti Ilirijo:
Od morja enega do drugega, od sivih Karavank do Carigrada zvene glasovi enega jezika. O, slutnja mi bodočnost lepo slika, da duh edinosti nekoč zavlada, da zopet se vzbudi Ilirija iz spanja dolgega mogočna, mlada.
Kacijanar in njegovi pristaši se nagibajo na
vzbujali pozornost zlasti rimska volkulja in zlato cesarsko poprsje. Srednji vek so uvedle alaman-ska in burgundeka dela v bronu in zlatu, potem pa v Švici izvršeni rokopisi irskih menihov. Srednjeveška knjižna ilustracija je bila sploh odlično predstavljena, prav tako skulptura od slonokoščenih rezbarij 9. stoletja do velike romanske in gotske statuarne plastike. Ob prelomu 15. in 16. stoletja pa ima Švica svojega Konrada Witza, curiškega Nelkenmaistra, Hansa Funka, Hansa Holbeina ml. ter najbolj svojske Urša Grafa, Hansa Lena ml. in genialnega Niklausa Manuela Deutscha, poleg mnogih drugih, ki eo skoraj vsi zastopani poleg slik tudi z risbami. Oddelek renesančnih risb v avli, ki visijo nad Hodlerjevimi risbami, je sploh najčudovitejši del razstave; v tretji etaži avle ga zaključujejo še risbe strastno fantastično misterioznega Johanna Heinricha Ftisslija (1741—1824), gotovo največjega švicarskega umetnika. Bogata je pa tudi risarska nbirka oetalih številnih mojstrov 18. stoletja, krajinarjev, da omenim le Gessnerja, Graffa, oba Tdpffeija in Liotarda, ki pa je še izrazitejši v portreta. Gotovo se v 18. stoletju nikjer drugod na cvetu krajina ni tako gojila kot v Švici, in v grafičnih reprodukcijah je že takrat bila ekeportno blago. Iz polpretekle dobe so nadpovprečne kvalitete gotovo Buri, Vautier in Vallotton, toda izredno srečno izbrane, drugače manj znane štiri Bockli-nove slike vzbudijo nedeljeno spoštovanje do sicer nekoliko problematičnega mojstra; Hodler je pa pač tak, kakršnega si pričakoval, v risbah pa tudi nadkrili pričakovanje. Hodlerja je pa še vedno dosti v trgovini. Prav te dni je mestna občina v Ženevi kupila kolekcijo za nad 300.000 frankovl Občina, ne država in to občina, ki so jo pričakovanja z društvom narodov ogoljufala! V galeriji Neupert je pa na prodaj poleg vsega drugega tudi še kakih šest velikih njegovih elik in nekaj desetin risb od 150 frankov naprej.
3. Pot iz Curiha na Dunaj bi morala voditi čez Monakovo, kjer 6o Nemci razstavili vee, kar premore njihova sedanjost. Istočasno se je vršila v Luzernu aukcija slik in kipov, ki so jih Nemci vrgli iz svojih zbir kot »entartete Kunst« in so nekatere stvari dosegle bajne cene: vmee so bili Liebermann, Pechstein, kokosehke in menda celo Slevogt! Popotniki iz Monakovega so me blagro-vali, da sem se Monakovega ognil, kajti lep da je bil 6amo sprevod deklet. Pač pa se je Dunaj res postavil z razstavo »Altdeutsche Kunst im Donau-iand«. Naslov sicer znanstveno ni upravičen, še manj proticerkvena ost v uvodu kataloga, kadar razstavljaš religiozno umetnost, toda oboje je bilo najbrž potrebno. Tudi Donauland ni točen umet-nostno-iopografski pojem, ker je od Schwarzwalda do Wiencr Neustadta le prevelika razdalja, švab-ska stran pa umetnostno precej samosvoja. Vkljub tem malenkostnim nedostatkom je pa razstava sama veliko delo, za katero gre zahvala v glavnem umetnostno-zgodovinskemu instituta na dunajski univerzi. V vsej veličini je predstavljen posebno Albrecht Altdorfer. Ogromno dela je pa izvršila tudi restavratorska delavnica dunajske akademije in prav odlično se je uveljavil tukaj naš slikar Golob, s katerim smo dobili Slovenci novega mojstra-restavratorja.
Druga velika dunajska razstava tega poletja no6i ime »Westmark« in kaže umetnost Poeaarja fn Renske Pfalze od Anselma Feuerbacha naprej s precejšnjo kolckcijo Slevogta. Pozna ee dobro-dejna bližina Francije in priznati je treba, da tudi novejši slikarji ni6o bili ozkosrčno kot ekstre-misti izločeni. Obe razetavi pa 6ta s strani občinstva deležni zelo majhnega zanimanja in po številkah kupljenih vstopnic bi rekel, da bi bil tak obisk že za dvajsetkrat manjšo Ljubljano komaj zadosten.
Ob po vrat ku v Ljubljano samo en vzdih: Kdaj vendar dobimo razstavne prostore v Moderni galeriji?	(Konec.)
kacijanarie'
laj Zrinjski, Frankopan in Tahi se povrnejo k Ferdinandu, ko izvedo, da je zapretil Soliman, da bo preplavi! z vojsko Ogrfko in da bo odstavil Janoša, ki je bil po njegovi milosti začasni kralj.
Soliman je ponudil preganjanemu Kacijanarju zatočišče pri sebi v Carigradu. Ko izve Kacijanar od Blagaja, da ima kraljevi general Jurij jurišič nalog izročiti ga živega ali mrtvega Ferdinandu, se sklene zateči za nekaj časa pod Solimanovo varstvo. Nikolaj Zrinjski je prepričan, da bo postal Kacijanar na ta način turški janičar, zato ga da po Grabežu in Hojziču zavratno umoriti v svesti si, da je preprečil izdajstvo. Važno vlogo v dejanju igra potvorjeno pismo, ki ga je po nalogu Tahija napisal njegov uradnik Dahi. S tem pismom skušajo pridobiti zarotniki zase še druge vplivne može pod pretvezo, da želi to sam kralj Ferdinand. Vzporedno z dejanjem se razvija ljubezenski motiv: Kacijanar zaroči svojo hčerko Skolasto z Ivanom Zrinjskim in ne ve. da je Skolasta tajno zaročena s kraljevim svetnikom Eytzingom in se protivi zvezi z Ivanom, a na prošnjo njene matere Elize prisiljena laže. V dejanju nastopa tudi Kacijanarju naklonjena grofica Salamanka, ki podpira njegova prizadevanja s svojim bogastvom in pa ponosna, oblastiželjna Katarina, nevesta Nikolaja Zrini skega.
v delu je zaposlen celokupni moški ansambl z Levarjem na čelu, od dam pa: Maria Vera, Na-blocka. Vida Juvanova in Mira Danilova. Slikovito inscenacijo za predstavo je izdelala gledališka slikama po načrtih arh. ing. E. Franza.
Našim ministrantom za njihovo sveto služba
Tako se imenuje drobna knjižica, ki so jo te dni izdali salezijanci na Rakovniku v svoji zbirki enodinarskih brošuric. Take knjižice smo pri nas že dolgo pogrešali. Ni namreč v njej samo tekst za ministriranje pri maši, kot smo ga vajeni v dosedanjih ministrantovskih knjižicah, temveč tu imamo pravi učbenik za naše mašne strežnike. V uvodu je podana ljubka zgodbica, ki naj naše ministrante navduši za njihovo lepo službo. Nato sledi v posameznih poglavjih kar cel obrednik. In prav to je novo, tega naši dečki do sedaj še niso imeli. Učbenik jih lepo nauči pokleka, priklona, prave stoje, sedenja in hoje pri liturgičnih opravilih. Poleg besed poučujejo tudi risbe, kako naj držijo roke. kako naj vihtijo kadilnice, nosijo mašno knjigo, vrčke in svečo in kako naj zvonijo. Knjižica seznanja fantiče o liturgičnih barvah in o tem, kako naj oblečejo mašnika za sveto daritev. Tudi jim pove, kaj naj vse pripravijo v zakristiji in na oltarju. Nato jih nauči lepih molitvic, ki jih opravijo kot pripravo na angelsko službo in ki naj jih izmolijo, ko se napravljajo v mi-nistrantovsko obleko. Šele nato sledi liturgični tekst. Pa sc v običajni suhoparni obliki, temveč ga spremlja vedno slovenska prestava in popi*
V bližini JarosUva je Hitler prisostvoval mimohodu čet
ŠPORT
Jugoslovansko zastopstvo za balkanske igre
1. oktobra t 1. se prično v Atenah XI. balkanske igre in obenem desetletni jubilej teh prireditev, ki so postale za vso balkansko lahko atletiko zelo važne. Jugoslovanska lahkoatletska zveza je določila tole reprezentanco: Tek na 100 in 200 m: Kling in Stefanovič (oba Belgrad), 400 m Despot (Split) in Markovič (Belgrad), 800 m Goršek in Nabernik (Ljubljana), 1500 m Goršek in Košir (Ljubljana), 5000 m Košir in Kotnik (Zagreb), 10 km Kvas in Bručan (Ljubljana), 3000 m Steeple chase Košir in Kotnik, maratonski tek Gales in Krajcer (Zagreb), Kvas (Ljubljana), 4 X 100 m Stevanovič, Jovanovič, Radonjič, Kling (vsi Belgrad), 4 X 100 m Klinar, Skušek, Gaber-šek (vsi Ljubljana), Despot (Markovič) balkanska štafeta: Nabernik. Despot, Jovanovič, Radonjič, skok v viišno: Martini (Ljubljana), Mikič (Belgrad), skok v daljavo: Lenert in Lazarevič (Belgrad), skok ob palici: Bakov (Belgrad) in Ivanuš (Zagreb), troskok: Jovičevič in Vučevič (Belgrad), krogla: A. Kovačevič (Zagreb), Vučevič (dr. Na-rančič), disk: Kovačevič in Curčič (Zagreb), disk, helenski stil: Kovačevič, Curčič (dr. Narančič, dr. Manojlovič), kopje: MarkuSič, Kovačevič (Zagreb), kladivo: inž. Stepišnik (Ljubljana), Goič (Zagreb), tek čez zapreke na 110 m: Ehrlich in Hanžekovič (Zagreb), tek čes zapreke na 400 m: Ehrlich in Skušek.
Letos bo naša reprezentanca precej okrnjena. Manjka namreč naš najboljši tekač na 400 m Ple-teršek, ker je težko blesiran. Izgleda, da bodo še nekateri drugi manjkali, kakor Ehrlich (zaradi izpitov), Vučevič (vojni pilot), Markušič (na orožnih vajah), StepiSnik in še nekateri drugi.
Naša reprezentanca bo najbrž odpotovala v sredo zvečer, 27. t. m.
Priprave Turkov za balkanske igre
Turški lahkoatleti so imeli zadnjo nedeljo v Carigradu atletski miting, ki je pokazal, da so se dobro pripravljali za letošnje balkanske igre, ki bodo od 1. do 8. oktobra v Atenah. Doseženi so bili tile rezultati: 200 m: 1. Melik 22,7 sek., 400 m Goeren 50.0 sek., 5000 m Riza Maksut 15:51,0, 200 m zapreke: Nerviman 27,5, 400 m zapreke: Melih 56,7 sek., štafeta 4 X 100 m (Melih, Mizza-fer, Nazmi, Huiseyn) 44,6 sek., troskok: Yavru 14,16 m, skok v višino: Polat in Suireyva, vsak po 1.81 m, krogla: Arat 14.45 m, disk: Yusuf 41.70 m.
Važna prvenstvena nogometna tekma v hrvatsko-slovenski ligi:
Jutri ob 16.15: Ljubljana : Slavija
Jutri bo imela Ljubljana priliko, da na domačem igrišču izvojuje dve dragoceni točki. Res je, da borba ne bo lahka. Varaždinska Slavija je poznana kot trd oreh. Težko je Varaždincem priti do živega. Imajo prav dobro obrambo, pri kateri igra na mestu vratarja naš rojak Švejghofer, kril-ska vrsta je bolj šibka, a najboljša in zelo nevarna je napadalna vrsta. Zalo bo morala naša obramba s krilci vred biti zelo čuječa, če bo hotela ohraniti svojo mrežo brez zgoditkov. Ker so jutrišnji gostje v dobri kondiciji in borbeni, bomo morali tudi mi vse napraviti, če bomo hoteli vknji-žiti sebi v korist dve točki.
Predtekmo ob 15 bodo igrali juniorji Ljubljane in Most, in sicer kot prvenstveno tekmo
Velik lahkoatletski miting
danes ob treh popoldne na Stadionu, vhod s Vodovodne ceste.
Lahkoatleti iz vse Slovenije se bodo danes popoldne in jutri dopoldne borili na Stadionu v številnih zanimivih disciplinah, in to na mitingu, ki ga priredi agilni SK Planina. Pokazali bodo, kaj vse so si pridobili tekom cele sezone.
Zlasti zanimiv bo nastop naših reprezentan-tov in državnih prvakov, za katere bo to zadnji nastop pred bližnjimi balkanskimi igrami. Na mitingu se bodo izvedle skoraj vse discipline in obeta bi it zaradi tega izredno zanimiv.
Na prvem mestu bo vsekakor poskus rušenja jugoslovanskega rekorda v metu kopja, ki ga pripravlja Darko Mauser, član SK Planine (dosedanji
gibov, ki naj jih strežnik istočasno z molitvami izvrši. Kot vpeljava v glavno sveto mašo je najprej razložen obred kropljenja. Nato se nauči strežnik ministrirati pri sveti maši sam in potem skupno s še enim tovarišem. — Poseben odstavek govori o delitvi sv. obhajila, o blagoslovu z Najsvetejšim ter o obredu sv maziljenja. — 2e ta kratek pregled vsebine te drobne knjižice nam pokaže vso njeno novost, potrebnost in porabnost. Če jo bodo naši ministranti preštudirali in ee točno po njej ravnali, kako lepo in povsod enotno bodo vršili svojo vzvišeno elužbo. — Zato je res želeti, da bi si jo nabavile vse naše cerkve v večjem številu, saj je skoraj zastonj.	Janez Veider.
rekord znaša 61,57 m, ki ga je postavil Markušič, član zagrebške Concordie na troboju). Izredno zanimiv bo tudi tek na 800 m, kjer bomo poleg Koširja, Gaberška, Skuška in še nekaj drugih videli tudi novo nado Oberška, ki se bo prav gotovo izkazal z odličnim rezultatom. V skoku v višino bomo videli mnogo obetajočega mladega Žgalina in Bratovža. Na 400 m se bosta zopet sešla »stari ris« Skušek in Klinar, ki sta si najhujši konkurenci. Prav tako bo vrhunska tudi štafeta in vse ostale discipline.
Vse gledalce in atlete pa opozarjamo, da bo danes in jutri pričetek točno ob treh, oziroma ob pol desetih.
Vhod z Vodovodne ceste, vstopnina: sedeži po 2 din.
Srednješolsko plavalno prvenstvo
Za prvenstvo srednjih šol v plavalnih disciplinah so razpisani kar trije prehodni pokali: do eden za prvaka v plavanju moških in plavanju dam ter še tretji za prvaka v water-polu.
Za prvega in za tretjega bodo tekmovale po tri ljubljanske gimnazije in sicer klasična ter I. in III. drž. realna, dočim bosta v ženskih disciplinah nastopila samo dva zavoda in to mestna ženska realna ter klasična gimnazija.
Med prijavljenimi tekmovalci čitamo imena Wernejeve, Pelhana, Hudnika, Herzoga, Loeserja ter cele vrste mlajših plavalk in plavalcev, ki so se že pričeli vidnejše uveljavljati v našem športnem življenju. Poleg Ilirijanov, ki jih naše športno občinstvo že več ali manj pozna, bodo v ekipah svojih zavodov nastopili tudi nekateri najboljši plavalci drugih klubov ljubljanske podzveze in tudi je prijavljen en tekmovalec s področja zagrebške j>odzveze.
Tekmovanje bo v nedeljo popoldne na kopališču Ilirije. Voda v bazenu se je v sončnih dneh že itak dovolj ogrela, ho pa za tekmovanje še posebej temperirana. Pričetek tekme je določen na 13.30 uro, tako, da bodo obiskovalci srednješolskega plavalnega prvenstva imeli še priliko, pravočasno dospeti na nogometno ligaško tekmo na igrišču SK Ljubljane.
Jadran : Reka
Na igrišču Jadrana se srečata jutri stara rivala iz zapadnega dela Ljubljane. Izid tekme je povsem negotov, ker se enajstorici od jx>izkusa za združitev v enoten klub nista več srečali. Pričakovati je zelo razgibano igro, saj imata oba kluba v svojih vrstah odlične igralce. Jadran ima glavno za-slombo v obrambi, kjer dominira mladi Francelj in pa v rutiniranem Šavsu, pa Marnu na desnem krilu. Reka ima izenačeno moštvo, v katerem se odlikujejo vsi igralci po veliki brzini in pa požrtvovalnosti.
Tekma se vrši na igrišču Jadrana. Pričetek ob 10. V predtekmi nastopijo juniorji.
podprite S.K.LJUBLJANO
Louis je ostal svetovni prvak
Za naslov svetovnega prvaka v boksu, katerega je hranil Joe Louis, sta se spoprijela v De-troitu Joe Louis in Bob Pastor. Zmagal je Louis. ki je s tem obdržal najvišji naslov v boksarskem športu. Svojega nasprotnika Boba Pastorja je namreč v enajsti rundi položil na tla s k. o. Paster se je že enkrat boril z Louisom ter je bil tudi tedaj premagan od njega, in sicer po točkah v petnajsti rundi.
Še vedno mednarodne športne prireditve
Medtem ko se po vseh državah pozna tudi na športnem polju sedanja evropska situacija, se prirejajo še vedno inednadržavne športne prireditve. Tako se bosta srečali prihodnjo nedeljo nemška in madžarska nogometna reprezentanca v Budimpešti, za katero tekmo sta se obe moštvi kar najbolje pripravili. Madžarska nogometna zveza je celo spremenila trening svojih zastopnikov za to tekmo. Treninge vodi trener Toth in so Madžari postavili topot najmočnejšo svojo postavo. Prav tako so napravili Nemci, ki menda pošljejo sploh najmočnejše moštvo od vseh reprezentanc, ki eo jih poslali zadnja leta v inozemstvo.
Za tekmo vlada v Budimpešti in po vsej Madžarski izredno veliko zanimanje, toda vsem, ki hi si radi ogledali to tekmo, ne bodo mogli ustreči, kajti na razpolago je samo 38.000 vstopnic.
Vesti športnih zvez, klubov in društev
SK Grafika. V nedeljo ob pol 10 naj bodo sledeči igralci na igrišču SK Mladike: Marn. Tomažič, Martinčič, Usenik, Žagar. Potrato, Drašler I in II, Bežan, Bončar, Scagnetti, Rone.
S. K. Reka. V nedeljo igra I. moštvo z Jadranom. Ob pol 10 naj bodo v naši garderobi vsi igralci I. moštva. Juniorji igrajo ob 9 s Slavijo na igrišču Jadrana. Ob poid naj bodo istotako » naši garderobi.