Glasilo „Slovenskega čebelarskega društva" za Kranjsko, Štajersko, Koroško in Primorsko s sedežem v Ljubljani. Urejuje Frančišek Rojina. Izhaja 5. dan vsakega mesca in se pošilja udom brezplačno. Štev. 4. V Ljubljani, aprila 1906. Letnik IX. Vsebina: Naznanila osrednjega društva. — 1. N. Babnik: Čebelarjevo leto. April. — M. Humek: Kako naj čebelarimo? (Konec.) — I. N. Babnik: Čebelarstvo in šola. (Dalje.) — Ant. .lanc: Par tednov na tujem. (Dalje.) — Dopisi. — Avgust Bukovic: Poročilo o občnem zboru »Slov. osrednjega čebelarskega društva v Ljubljani. — Listnica uredništva. — Listnica upravništva. — Mala naznanila. Goriški čebelarji! Bili ste doslej brez društva, nikjer niste imeli ognjišča. Oddaljeni od središča slovenskih pokrajin, Ljubljane, niste imeli prilike se udeleževati naših shodov, predavanj i. t. d. Le iz „Slovenskega Čebelarja" sle zajemali pouk in bodrilo k napredovanju. Naše društvo je uvidelo, da je treba Goriški dati samostojno društvo, ki naj bi delovalo med goriškimi Slovenci. Obrnilo se je do kmetijskega društva v Gorici, ki je takoj ustanovilo samostojen čebelarski odsek in izvolilo odbornike temu odseku. Čebelarji! Vaša dolžnost je sedaj, da se oklenete tega odseka. Kar je Kranjcem osrednje društvo v Ljubljani, to naj bo vam čebelarski odsek kmetijskega društva v Gorici. Ta odsek vas bo vodil, vam podajal nasvete, prirejal shode, praktične tečaje, ustanavljal podružnice, vam pomagal spečavati in nakupovati čebelarske pridelke in potrebščine, skratka: varoval bo vaše koristi! Toda vaša dolžnost je, da ga podpirate v delovanju; delajte sami in odsek bo storil, kar bo v njegovih močeh. Goriški čebelarji, vzdramite se! Kašca, Vodopivec, Peternel in dr., na noge! Pojdite med narod z načelom: vse za prosveto Slovencev! -f-m 50 m->,"1 51 It'"!— Iz štajerskega čebelarskega društva. Mesca maja se začnejo na Štajerskem čebelarski shodi. Oglasiti se je pri podpisanem; shodi se bodo vršili po tej vrsti, kakor bodo došla oglasila. Kolikor bo mogoče se bo oziralo na to. da pridejo vsak mesec po dve do tri podružnice na vrsto, ostale nedelje in praznike pa oni kraji, kjer še ni podružnic. Kjer so čebelarstvu ugodni kraji ter je upati, da bi se dala ustanoviti čebelarska podružnica ali vsaj pridobiti društvu nekaj udov. naj se čebelarji dogovorijo za shod ter pokličejo popotnega, učitelja, O d 2 t), j u n i j a do vštetega 1. j u 1 i j a se vrši pri S v. A n d r a ž u v Slov. goricah tridnevni čebelarski učni tečaj, na kar se že zdaj opozarja, da udeleženci lahko pravočasno potrebno ukrenejo. — Podpisani prireditelj bo izposloval od dež. Šolskega sveta, da bodo gg. učitelji, ki se tečaja udeležijo, dotične dni prosti. -- Število udeležencev je neomejeno; udeležbo naj blagovoli vsak naznaniti podpisanemu do 18 junija. Natančneji dnevni red se še objavi. Iv. Jurančič, pot. učitelj. -X-- v Cebelarjevo leto. April. I. N. Babnik. April, ta nagajivec, čebelam je nevaren, ker on je kakor ženska — nikoli stalen. April! Nekaj posebnega izraža ta beseda. Zdi se nam, kakor bi nas dražil nagajivi škratek. Komaj posije zlato solnce, se že stemni nebo, vlije se dež in nam porosi livade. Res, nestalen je april, a vendar nam je ljub, kakor so nam ljube nestalno naše —. Naj mi. prosim, dražestna čitateljica, ki ugane, kar mislim, blagovoli oprostiti! Šele v tem mescu se je zemlja popolnoma osvobodila spon, v katere jo je okovala s svojim objemom mrzla zima. Kamor se obrneš, dragi čebelar, povsod te pozdravlja prerojena narava. Tu se ti klanja v rahlem vetru se zibajoče grmovje, tam se ti smeji trobentica, te očara v skritem zatišju duhteča vijolica. Nad nami pa slišimo krasno ptičje petje, posebno škrjanec poje prijetno v sinji višavi. Kaj pa tam v jelšah in vrbovju tako žvrgoliV Li ne veš, da se tam ženijo vrabci, ti proletarci, in zato tako veselo in razposajeno kričijo svoj živ, živ! Marec je bil do 10. lep, pozneje, do 18. pa mrzel. V marcu so čebele dobile nekaj obnožine, in če je previdni čebelar gledal na zalogo medu, se je v panju začelo kljub mrzlemu vremenu živahno delovanje. Zdaj ko to pišem — 19. marca — piha jako neprijeten veter. Nebo je oblačno in deževalo bode. Letos bode, kakor prerokujejo naši očanci, jako mrzla pomlad, ker je „kebrovo leto-'. Jaz za svojo osebo na vsa prerokovanja nič ne dam, —K! 52 sem prevelik optimist in ne jadikujem prej. dokler me ne zadene neprijetnost. Moja ljudstva so kaj dobro prezimila, akoravno jih v jeseni zaradi dežja nisem tako dobro vzimil kakor oča Pavlin. Ta mesec izletavajo čebele že redno, in če je vreme ugodno, bodo dobile obilo obnožine in tudi nekaj medu. Pa kolikrat je april solnčen? Malokrat je stanoviten in gorak. Še maj največkrat prekriža vse račune čebelarjev; zadnji dve leti nam je bil posebno neprijazen. Zatorej moramo skrbeti, da čebelam ne zmanjka medu. Sramotno, jako sramotno bi bilo za čebelarja, če bi zdaj, ko so prestale vse zimske nevarnosti, gladu poginile njegove čebele. Tak čebelar ne zasluži tega imena; reči bi se mu smelo skopi šušmar. Če je april mrzel in deževen, moramo dati čebelam, ki nimajo zadostne zaloge, med v satovju. Dva kilograma medu ni preveč za ta mesec. Kdor nima medu v satovju, naj pita razredčen med v večji količini, katerega poklada zvečer, zjutraj pa odvzame posodo, četudi bi čebele ne prenesle vsega medu, da s tem zapreči ropanje. Drugi večer dotoči in daj čebelam popiti, oziroma prenesti v celice. Spomladi ne smemo pokladati sladkorja čebelam, ker ni dober za mlado zalego. Jaz resno svarim pred sladkorjem, akoravno se različni apostelji tako ogrevajo za sladkor. Privoščimo čebelam med, ker ta je prava hrana teh žuželk, in jim vsak surogat škoduje. O tem mislim še na drugem mestu pisati, torej naj za sedaj zadostuje svarilo. Ako hočemo imeti zgodnje roje, začnimo v krajih, kjer nimamo resja, špekulativno pitati. Pokladajmo dva do trikrat na teden čebelam s kropom mešani med; začetkoma v malih porcijah, 2 ali 3 žlice, katere porcije počasi povečamo. Špekulativno pitanje čebele zelo podkuri k zaleganju; ljudstva se hitro razvijajo. S špekulativnim pitanjem ne smemo pred 15. aprilom pričeti in ne pred cvetjem sadnega drevja prenehati. Panji imejmo še dobro odete, in ne povečajmo prostora, dokler čebele zadej satovje popolnoma ne pokrivajo. Kadar so pa čebele prostor pokrile, denimo med zadnji satnik vališča satnik s satovjem. Ob gorkem vremenu in dobri paši začno ljudstva že delati satovje, v tem slučaju jim pridenimo satnik z umetnim začetkom, vendar ne več ko en satnik. Dokler ne mislijo na rojitev, delajo čebelno satovje; če pa začnejo delati trotovsko satovje, jim pa damo satnike s celo umetno steno. V aprilu se čebele že večkrat pripravljajo k rojenju, kar spoznamo, če čebele delajo le trotovsko satovje, katero matica z jajčki zaleže. Preveč trotove zalege škoduje, ker porabi veliko medu, zatorej jo omejimo, kolikor mogoče, a popolnoma zatreti je ne smemo, ker bi s tem povzročili, da bi čebele ne delale s pravo vnemo. To je moje zadnje delo, ki je spišem kot samec. Ko bode zagledala beli dan 5. številka „Čebelarja" se bom sprehajal s svojo izvoljenko v solnčni Italiji. V krasni deželi vedno vedrega neba, v deželi, kjer cveto oranže in citrone, bodem mislil na drage mi sočebelarje v mili domovini, proseč jih, da mi tudi zanaprej ohranijo dosedanjo prijaznost. H koncu še eno za april. Vsake cvetke čašca polna letos bo medu — april! Brezštevilno rojev se bo vsipalo s panjov — april! O vremenu slabem in neprijetnih dneh ne bo sledu — april! Pod medeno pezo čebelnjaki bodo stokali — april! Vsak čebelar najbolji bo izumil panj — april! V duhu vidim edine in enih misli čebelarje vse — april! Dični pater utehneli v »Čebelarja« zopet pisat' bo začel — april! 1. dan mesca izdajal »Čebelarja« bo urednik — april! Krotak kot ovca v prihodje bo postal Bohun — april! In Babnik »srečni ženin« samec bo ostal — april!!! X----- Kako naj čebelarimo? M. Humek. (Konec.) Seveda je treba v dosego tega cilja vse kaj drugega, kot smo vajeni videti pri nas. Treba je velikih, dragih panjev, raznega čebelarskega orodja, umetnega satja in kar je najvažnejše, izurjenega čebelarja, ki je po cele tedne nepretrgoma v čebelnjaku, ki ne zamudi nobene prilike ob času rojenja in ob času glavne poletne paše. Pri naših razmerah je ta način čebelarstva le izjemoma in še to le deloma izvršljiv. Iz povedanega se lahko posname, kako neopravičeno je, ako se kar vse vprek priporočajo panji s premakljivim delom, zlasti oni velikih mer. Čebelar, zlasti začetnik naj pa iz tega tudi povzame, katerega načina se mu je poprijeti, da bode uspeh gotov. «) Komur ostaja za čebelorejo prav malo prostega časa, naj se nikar ne ukvarja s premakljivim satjem! Vse kar k temu spada stane precej več kot navadni kranjski panji in ima le v tem slučaju uspeh, ako si na jasnem, kaj hočeš doseči in ako imaš razun zadostnega znanja tudi dovolj časa za razna tozadevna čebelarska opravila. Brez znanja in brez potrebnega časa se s premakljivim satovjem ne doseže ničesar. b) Kogar vsakdanji posel je pa tak. da se spomladi in poleti lahko odtrga eno ali dve uri na dan od svojega navadnega opravila in ima priliko za čebelarstvo (večji posestniki, mali obrtniki in trgovci, rokodelci, učitelji, duhovniki), tisti zelo greši, ako se ne poprime premakljivega satja. Čebelari naj v velikih panjih z rabo točila, ali pa v majhnih panjih na roje, kakor pač kažejo krajevne razmere. V prvem slučaju bo prideloval čist med, v drugem slučaju pa med v satju, ki se vedno lahko drago proda. V večjem obsegu se lahko združita oba načina. c) Ako se pa nahaja kje kdo, ki ga čebelarstvo v veliki meri zelo veseli, ki ima za to potreben drobiž in si lahko izbere svoje domovanje kjer mu drago — na noge in na delo ! Po drugih deželah in državah je mnogo čebelarjev, katere čebelarstvo ne le redi, nego tudi debeli. Neumljivo je, -h>k! 54 k3. Za ljudski blagor ., bi mi bilo jako ljubo, če bi me čebelarski veščaki podpirati z nasveti in mi dali kaka navodila o čebelarstvu za ljudski blagor. Prosil bi dotične gospode, da bi blagovolili o tem do 18. marca poročati na društveni naslov, za kar jim že sedaj izrekam iskreno zalivalo. Op. pis. 5 5 :•?<►•»- pisarijo in tudi poljedelstvo. Izza svojih detinskih let se spominjam na učitelja v Št. Vidu nad Ljubljano; ali kako je izgledal in kake postranske posle je opravljal, se mi je popolnoma izbrisalo iz spomina. Spominjam se le, da me je poslal enkrat kupit h ,.Kraljiču" za groš žemelj, in da sem bil kot ,. prem far' obdarovan z neko knjigo. Samo eno leto sem na tem ,.vseučilišču" srkal modrost, potem se pa podal v belo Ljubljano . . . Za šolo se v tistih časih sploh ni veliko skrbelo, kar se učitelju ni moglo zameriti. Kako naj bi s par sto goldinarji preživel svojo družino. Dandanes je seveda drugače. Veliko sta storila država in dežela za učitelje, vendar pa še ne toliko, da bi se v teh dragih časih izhajalo stanu primerno. Mali stranski dohodki se kaj priležejo in so slehernemu dobro došli. Čebelarstvo nudi tak postranski dohodek in prinaša v kolikanj dobri letini vendar nekaj kron dobička. Čebelarstvo služi razun tega v razvedrilo po napornem delu v šoli. Nekateri učitelji so lovci, pa vsak učitelj nima te priložnosti in tudi ne veselja. Od lova se nima nikake materijelne koristi in nima za postranski zaslužek nobenega pomena; služi le v razvedrilo. Ako je učitelj v šoli naporno delal in se celo jezil, kar pri trdih buticah nekaterih učencev ni čudno, gre k čebelnjaku in vsa jeza ga kmalu mine. Z veseljem se poloti dela v čebelnjaku, kar mu služi v oddih in zbranje duha za novo delo. Čebelarstvo privede učitelja do učenja nekakega rokodelstva. Če si hočemo vse pritikline in panji, ki jih rabimo pri današnjem naprednem čebelarstvu, za drag denar nabaviti, se ves dohodek za to porabi. Naj velja torej geslo: Sam izdeluj! Deske in drugo se kupi za mal denar, naredi se pa veliko potrebnega. Delati pa je treba natančno. Panj, ki je površno narejen, nima nikake vrednosti; le z natančno narejenimi panji imamo mi in čebele veselje, slabo in nepravilno narejeni panji so pa nam in čebelam v muko. Učenci tudi radi pomagajo pri izdelovanju in se pri tem privadijo dela ter dobijo veselje do čebelarstva. Časa ima učitelj vsaj za silo za čebelarstvo, akoravno se dandanes od učiteljev res veliko in vedno več zahteva. Čebelarstvo se je j ako razvilo. Prej, ko se je moralo na roje čakati, kakor grešna duša v vicah, cele tedne, je bil učitelj večkrat primoran, se iz šole odstraniti, ker se je pripetilo, da so čebele rojile, a on je bil pri pouku. Pri današnjem čebelarstvu s premakljivim satjem pa tega ni več treba. Sedaj se roji kaj lahko narode in iz najboljših plemenjakov pomnože. Imamo, kakor je znano, čebele popolnoma v svoji oblasti. Delamo pri čebelnjaku, kadar imamo čas in veselje. Seveda so tudi kake izjeme, katere moramo vpoštevati. Če se ozremo po deželi, moramo priznati, da so učitelji že zdaj mnogo storili za razširjenje umnega čebelarstva. Koliko poznam samo jaz čebelarjev, ki so jim vcepili učitelji ljubezen do te panoge, ki prinaša z malim trudom toliko koristi. Vendar je še vse premalo učiteljev-čebelarjev, teh pionirjev čebelarstva. Kakor sem zvedel, se namerava napraviti na učiteljišču vzornejši čebelnjak kot je bil tam do zdaj. l)a se navduši mladega učitelja za poezijo kmetijstva, in to je ravno čebelarstvo, je res treba v tem oziru kaj več storiti. Dežela bo hvaležna onim faktorjem, ki bodo pomogli k temu. da pridejo med ljudstvo možje, ki ne bodo rekli samo: ,.Ljubi otroci, nujte, čebelarite ko dorastete!" — temveč, da bodo vedeli tudi pokazati, kako se čebelari. Izmed šolskih postav je gotovo ena izmed najlepših ta, da bodi na vsakem šolskem vrtu vzoren čebelnjak. Ta postava pa se bo mogla izpolniti šele potem, ko bodo prihajali iz učiteljišča za čebelarstvo navdušeni učitelji. In takih nam Bog daj veliko! Par tednov na tujem. An t. Jane. (Dalje.) Razkrilo se je slednjič mojim očem ptujsko polje. Jadrno ko misel so se prikazovali in izginjali vrtovi z mičnimi hišicami, pa brez čebelnjakov, lepo obdelana polja, in predno sem prav uganil kje sem. jel je vlak počasneje iti, v znamenje, da se bliža konec moje vožnje. Prikazal se je Ptuj s starim sivim gradom na strmi pečini. Z g. Jurančičem sva se domenila že prej, da mi pride nasproti, a dopisnica, s katero sem mu naznanil svoj prihod, se je nekje zakasnila ali izgubila, kar mi je povzročilo dosti neuspešnega čakanja in priliko, da sem se ptujskega mesta črez svojo voljo nagledal. Skoro ves popoldan sem hodil semintje. Mimogrede sem naletel po naklučju na prav prijazno gospo, ki je v njeni hiši skoz 13 let stanoval moj dobri znanec in prijatelj mojega ranjkega očeta. g. dr. T. Romih, kojega neumorno delavnost za ljudski blagor in njegove zasluge vedo tudi Ptujčani ceniti. „Er ist ein sehr guter Herr!" mi je rekla imenovana gospa, potem mi je pa še dobrohotno služila s pojasnilom, katere poti naj se držim, da pridem v SI. gorice. Ločil sem se tedaj od prijaznih ljudi in Drave, kateri sem zaklical v slovo S pesnikovo kitico : »l)asi laglja pot je tvoja, možno, val, mi ni s teboj: ti v doli šumiš globoke, a nasproten pot je moj.« In nastopil sem peš odkazano pot, ki sem jo upal v treh urah preobvladati. Hitro sem potiskal krače naprej in dospel menda v dveh urah do Sv. Urbana v SI. goricah in do prve čebelarske postojanke. Zagledal sem namreč na nekem vrtu, če se ne motim je gospoda \Yisiak-a, krasen čebelnjak. Kaj enakega še prej nisem videl. Malo časa sem se zamudil pri njem in veselilo me je izredno, da sem na pravem potu. Rdečelično dekle mi je postreglo s kozarcem tolkovca; iz njene roke zdel se mi je še okusnejši nego naš dolenjski cviček, kojega smo imeli lani prav obilo. Ne vem dobro, koliko časa sem se mudil pri Sv. Urbanu, le to vem. da sem ob 11. uri ponoči srečno primahal do Sv. Andraža in zopet do krasnega čebelnjaka, potem sem pa še nekje našel napis: „Jožef Jurančič". Mesec je krasno razsvetljeval kraj. Srečno sem našel listnico, trudnemu potniku dobrodošla „jerperga", kamor sem se zaril in zaspal z utešujočo zavestjo, da sem končno zopet pri svojih. (Dalje p rib.) !!Čebelarski knjigi sta izšli!! Knjigi staneta: vezani K 4'—; broširani K 3'20. — Naročila sprejema naše društvo in Blasnikova tiskarna v Ljubljani. X Dopisi. Gorje pri Bledu, dne 23. januarja. — Šele v drugič vam poročam o naših čebelarskih razmerah. Prvič sem vam pisal v 1. številko ,,Čebelarja-' leta 1904. In ker se je nekaj pametnih mož nato smejalo, se mi je s tem vzelo vse veselje do dopisovanja. Sploh vlada pri nas neka čudna razvada, da se marsikak sicer prav pameten mož neumno smeji, ako se govori ali piše kaj o čebelah. Vendar ni moj namen danes pisati o tej prirojeni gorjanski navadi. Dne 9. julija lanskega leta smo se zbrali k ustanovnemu shodu, da si ustanovimo čebelarsko podružnico. Prišel je k ustanovitvi tajnik osrednjega društva g. Bukovic in nam ob kratkem razložil velik pomen podružnice. Pristopilo je precej prvi dan 25 članov. Danes pa. ko to pišem, jih je že 39. Imeli smo lansko leto še dva sestanka, pri katerih smo se marsikaj koristnega pomenili, zlasti o tem, da so se čebele v ajdovi paši postavile bolj skupaj, da smo preprečili ropanje. Razgovorih smo se tudi o čebelarjevih opravilih pozimi i. dr. Vzimili so člani podružnice v jeseni 450 panjev. Čebelarimo v starih kranjskih panjovih. In ako svoje člane, te konservativne očance in tudi mlajše pridobimo za to, da bodo začeli čebelariti v večjih panjovih, pa smo storili v čebelarstvu velik korak naprej. So pa za naše krajevne razmere najboljši navadni kranjci, ker jih moramo večkrat med letom prenašati in prepeljavati na pašo. 21. januarja smo imeli prvi redni podružnični občni zbor. Iz poročila tajilikovega je povzeti, da ima podružnica sedaj 30 K. Spomladi bo začela prodajati čebele članov. Člani so izpovedali, da bodo imeli naprodaj okoli 260 panjev čebel. Naročili smo tudi za letošnjo pomlad pri osrednjem društvu (oziroma pri g. Babniku) 220 kg medu-pitanca. Iz vsega tega pa sledi, da smo postali zavedni čebelarji, in ako nam Bog in sv. Ambrož dasta še dobro leto. pa bo dobro za nas in za našo živalco. Polda. Izpod Mangarta. Če menite, gospod urednik, da tu gori v Ratečah, v tej kranjski Sibiriji, nimamo čebel, se zelo motite. O da, imamo jih, in koj vam hočem napisati par vrstic o pretečeni letini. Če se vam prav zdi, jih pa tudi v „Čebelarja-' lahko denete v tisti predal, kamor spravljate dopise. Jaz sem namreč prezinri 35 panjev, seveda same kranjske. Drugih sploh nimam, kajti kdo bi „vandrov" na pašo doli na Kranjsko s tistimi „kufri". kakor jih imajo novodobni čebelarji. Paša je bila letos srednja: največ je dala hoja, resje prav malo, pač pa je bil žajbelj srednje dober Jeseni sem peljal svoja ljudstva v Kranj na ajdo. Povem pa, da nisem bil prav nič zadovoljen s tem; doma sem namreč obdržal 3 panji, ki pa so bili veliko boljši nego oni, katere sem imel pri Kranju. Doma so namreč prav obilo nabrali na mecesnu. O tem sem tudi drugim čebelarjem pravil. No, potem je bil pa večen dež. in tako smo bili pri kraju. V naši vasi smo sedaj 3 čebelarji; kakor čujem se pridruži v krog čebelarjev tudi naš in vaš Janik, saj ga menda poznate? V prihodnje bo pa on kaj napisal za „Čebelarja", jaz imam preokorno roko. No, pa zdravi! Jan. Košir, vul. Bacon. Spodnja Rožna dolina. Pretečeno leto ni bilo nobenega dopisa iz Rožne doline, samo nekaj poročil o rojih. Da smo res koroški čebelarji zelo zapuščeni, namreč od tujih kupcev premalo obiskani, to je gotova stvar. Res da je tukaj neki Nemec, ki je nastavljen na boroveljski puškarski obrtni šoli kot učitelj, a je trd Nemec, Ta se je zavzel za kupčijo s čebelami, a naši čebelarji prav nič niso zadovoljni z njim, ker pokupi samo najbolje panji, srednjih pa ne mara več, in pa ker se naši slovenski čebelarji v pretežni večini z njim sporazumeti ne morejo. Vsi naši čebelarji želijo, ko bi se kak kranjski kupec hotel ozirati na nas koroške čebelarje v spodnji Rožni dolini. Ko je še ranjki Miha Ambrožič pred leti pri nas čebele kupoval in je zraven boljših tudi nekaj slabših vzel, so bili vsi vrlo zadovoljni z njegovo kupčijo, ker jim niso ostali samo slabi panji. Vsi obžalujemo, da po ranjkem Ambrožiču noben kranjski kupec ni več došel v Rožno dolino. Mi Korošci posedujemo panji, ki so prišli 1. 18(16. v veljavo in so najbolj sposobni za pošiljanje čebel v tuje dežele. Imamo sicer zgodnje roje, ali preveč se ne moremo hvaliti, ker imajo čebele premalo časa, da bi zidale satovje in nanosile še veliko medli; da so pa naše čebele po vsem svetu znane kot zelo pridne, to je pa neovrženo dejstvo. Zato bi želeli, da bi nas kak kranjski kupec na svojem potovanju včasih malo podučil, ker se od Nemcev zelo težko kaj naučimo, ker so naši stari čebelarji največ trdi Slovenci. Ako se misli kak kranjski čebelar obrniti v spodnjo Rožno dolino, naj pride najkasneje do srede aprila in se blagovoli obrniti na g. šinma Bergmana, puškarja na Otrovci, p. Borovlje, ali pa na g. Roka Vidmana v Ždovljah, p. Borovlje. kjer tudi dobi vsa natančnejša obvestila. S. B. Z Vrhnike. Dne 11. februarja smo se zbrali čebelarji z Vrhnike in okolice, da ustanovimo podružnico, ki smo si jo želeli že davno. Udeležba je bila dobra. Prostori pri PodlipČanu so bili kar polni samih čebelarjev; a še več bi nas bilo, da ni ,.Domoljub" objavil shod za uro kasneje, kakor je stalo v „Čebelarju". Pa tudi hud mraz je marsikoga pridržal doma za pečjakom. Ob določeni uri je pričel g. tajnik Bukovic predavati. V lepi, domači besedi nam je podal mnogo poučnih in koristnih nasvetov, omenil naše čebelarske grehe, nam začrtal pot, ki jo moramo kreniti, če hočemo kaj storiti za čebelarstvo. Zlasti pa nas je zanimalo predavanje o panju s premakljivim satjem. Obstopili smo g. tajnika in ni dosti manjkalo, —59 H«-«— pa bi mu vse odnesli izpod rok. Eden je meril satnik, drugi panj, tretji je ogledaval zadnjo končnico, četrti, se je čudil umetnemu satju i. t. d. Gospod tajnik nam je tudi dokazal prednosti takega panju, ki se nam dopada zlasti radi tega, ker je popolnoma podoben našemu, samo malo višji je. Za naše razmere ni velik panj, zakaj mi čebelarimo na roje in premikamo panji v pašo. Panj, ki se nam je razkazal, je pa za čebelarstvo na roje kot nalašč in za trgovino tudi; nemške normalne mere je. 5 čebelarjev je takoj naročilo take panji', da bomo imeli vzorec. Po predavanju smo ustanovili podružnico. In pa kako hitro nas jo bilo 2t> vpisanih; kronice so kar frčale po mizi. Naj bi bila ustanovitev podružnice prvi korak do zboljšanja našega čebelarstva. Oe bo odbor podružnice storil svojo dolžnost, se bo kmalu obrnilo na boljše. Gospod tajnik, pridite kmalu pogledat, kako čebelarimo v panjih s premakljivim satjem! R. Vrhničan. -X- Poročilo o občnem zboru > ,.Slovenskega osrednjega čebelarskega društva v Ljubljani". Poroča tajnik Avgust Bukovic. (Dalje.) Ker se k poročilu tajnika nihče ni oglasil k besedi, je gospod predsednik pozval blagajnika, g. Babnika. da poda: Poročilo blagajništva. Dovolite mi, dragi zborovalci. da vam poročam o denarnem stanju našega društva. Zelo smo napredovali pod vrlim predsedstvom gospoda ravnatelja Pirca! Drznem si trditi, da je bilo pretečeno leto najplodovitejše kar jih pozna kronika našega društva. Uresničila se je moja želja, ki sem jo pred leti izrazil na občnem zboru: iz skromnega društva se je izcimilo sedanje krepko društvo. Z veseljem sem prišel danes semkaj, da podam račun o društveni gotovini, ki ste mi jo zaupali. Obračun ne bo težak, ker je denarno stanje društva v primeri s prejšnjimi leti zelo ugodno, kar bo gotovo razveselilo vse člane. Kakor je razvideti iz računskega sklepa, je koncem leta 1905 ostalo v blagajni čiste gotovine 1817 K 05 h. Vrhutega imamo še 400 K z enoletnimi obrestmi vred naloženih v hranilnici. Čiste gotovine je torej v blagajni črez 2200 K. Razun tega imamo še nekaj premoženja v inventarju, katerega vrednost pa ne moremo podati, ker je na mnogih krajih raztresen, a kakor hitro bo imelo društvo svoje prostore, sestavili bomo tudi inventar. *) Pri našem poročilu se je na 16. strani vrinila neljuba pomota pri navedbi števila članov osrednjega društva v Ljubljani. To društvo je imelo le 700 članov ne 806, kakor smo poročali. Up. ured. V nastopnem podajam Računski sklep o denarnem prometu ,Slovenskega osrednjega čebelarskega društva v Ljubljani' za leto 1905. Dohodki K 1 h Stroški K h 1 Ostanek gotovine koncem 1.1904 56 12 i Tisk in odprava lista . . . 1543 _ 2 Udnina......... 1751 30 2 Honorar in stroški urednika . 426 — 3 Izkupilo za prodane letnike 32'30 3 240 — 4 Za inserate....... 21 GO 4 Podpora Ant. Jancu .... 50 — 5 Državna podpora za 1. 1904 1500 — 5 Nagrada J. Jurančiču .... 100 — G Državna podpora za 1. 1905 1000 — 6 Klišeji......... 2G 14 7 Državna podpora za shode . . 400 - 7 Znamke in kolki..... 69 48 « 8 Vezava »Čebelarja« .... 54 — \ 9 Za steklenice....... 41 30 \ in Okvirja za diplomi .... 30 50 \ 11 Različne potrebščine .... 85 01 \ 12 Prispevek k spomeniku Skarvtke 10 — \ 13 Stroški odposlanca v Ptuj . . 18 H \ 1 1 Podružnicam 25" „ delež udnine 46 — \ 15 Parni topilnik...... 30 — 16 Stroški čebelarskih shodov . 161 91 \ 17 Porto od 431 nakaznic a 3 h . 12 93 \ 18 Ostanek v blagajni koncem 1905 1817 05 Vsota dohodkov . . 4701 32 Vsola slroškov . . 47G1 32 V Ljubljani, dne 31. decembra 190 I. N. Babnik. 'reg ledano in potrjeno. t. č. blagajnik. Ljubljana, dne 22. svečana 1906. Hinko Likar m. p. Jožef Zaje m. i). Predstoječe poročilo blagajništva so zborovalci odobrili. Gospoda Hinko Likar in Jožef Zajec sta se izvolila pregledovalcem računov. Pregledala sta jih in našla v redu, kar sta naznanila zborovalcem. Volitev odbora. izvoljen je bil dosedanji odbor, namreč: predsednikom ravnatelj Gustav Pirc; podpredsednikom Anton Žnideršič; odbornikom I. N. Babnik, Avgust Bukovic, Fran Črnagoj. Anton .Tare in Anton Li kožar; namestnikoma odbornikov Jožef Zajec in Hinko Zirkelbach. l^azni predlogi. Tajnik je prebral nastopno resolucijo na deželno vlado: -h»S lil Visoka c. kr. deželna vlada! Danes, dne 22. februarja 1906.1. na občnem zboru zbrani člani Slovenskega osrednjega čebelarskega društva v Ljubljani" opozarjamo c. kr. deželno vlado na brezvestno početje kranjskih medarjev, zlasti ljubljanskih, ki izvršujejo svojo obrt na nedopusten, čebelarstvu skrajno škodljiv način, ki je provzročil, da se je v uljnjakih ljubljanskih čebelarjev udomačila nalezljiva bolezen čebelne zalege, po imenu gniloba. V nastopnem podajamo tozadevna pojasnila, Me d a rji podirajo panj i (jeseni po ajdovi paši) po dvoriščih in ne v zaprtih prostorih. Duh medu privabi iz bližnjih uljnjakov čebele, ki trumoma tja poletavajo, da se napijejo medu. Tedaj jih medarji polove in z vrelo vodo poparijo, da poginejo. Posledica tega je, da plemenjaki izgube skoro vse čebele, ali pa tako oslabe, da niso več za pleme. A tiste čebele, ki jih medarji niso mogli poloviti. prineso v svoje panji izprijen, skisan, s sokom čebelne zalege mešan med, kakršnega pač pripravljajo medarji. S takim medom pitana zalega pogine, segnije, in panj je izgubljen, uničiti se ga mora. Gniloba je kužna bolezen, zato obole kmalu vsi panji dotičnega uljnjaka, v katerem se je pojavila. Ker za gnilobo ni nobenih zdravil, je ni moč zatreti, nasprotno, polagoma se preseli tudi v sosedne uljnjake. V pod-krep te trditve navajamo, da so okuženi skoraj vsi ljubljanski uljnjaki. in vsi poizkusi, da bi se ta bolezen zatrla, so se izjalovili. Nevarnost je, da se gniloba ne razširi po vsem Kranjskem. To bi zadalo najhujši udarec našemu čebelarstvu, ki itak ni senca onega preteklih časov. Že dolgo vrsto let se borimo za svoje pravice, vlagamo prošnje na oblasti, ki so poklicane varovati tudi naše interese in storiti konec škodljivemu početju medarjev — a vse zastonj, tolažijo nas vedno le z besedami! Toda vočigled temu, da so deželne vlade sosednih kronovin že davno izdale odloke, v katerih se je ukazalo odpraviti čebelarstvu škodljive nedo-statke pri izvrševanju medarske obrti, stavimo sledečo resolucijo: Visoka c. k r. deželna vlada se prosi, da nemudoma izda odlok, v katerem ukaže medarjem: 1. da morajo panji podirati v zaprtih prostorih; 2. da morajo biti okna teh prostorov omrežena z gosto mrežo iz žice, vrata vedno zaprta in zaprti tudi vsi prostori, kjer se pripravlja in shranjuje med, iztiska vosek in kuha medica; 3. da se na prostem ne smejo izpostavljati ne p o mi te posode, ki je bil v njih med, medica ali medeno satje; 4. da se zunaj ne smejo spravljati panji, ki niso temeljito o s n a ž e n i medu in voska; 5. da se mora takoj z vodo s p 1 a k n i t i tisto mesto zunaj delavnice, kjer se je zlil med ali medica, da ne privabi duh medu čebele na rop. To resolucijo so podpisali sledeči gg. člani: Ornagoj. Strgar, Košir. Itukovic, Mrhar, Žontar, Rojina, Mrak, J. N. Babnik, Sajevic, Viiient, Dimic, Koscliier, Jerše, Jurančič, Bile, Likozar, Praprotnik, Prešern, Humek, Jarc, Likar, Jakob Babnik. Dekleva, Pire, Globokar. Zajec, Petek. Verbič, Žnideršič, Jernejčič, Kalan, Trink. Jožef Babnik, Germek. DeGIeria. Kunovar, Zdolšek, Mihevc, Jermol, Kavčič. Tek, Knrbus, Robič, Trebše, Zalokar, Vrhove, Drašek, Klemene. Nato je tajnik prebral sledeče vprašanje, naslovljeno na ljubljanski mestni magistrat. Slavni mestni magistrat! Danes, dne 22. februarja 1906 1. na občnem zboru zbrani člani »Slovenskega osrednjega čebelarskega društva v Ljubljani-' stavimo slavnemu magistratu mesta Ljubljane v p ra šanje: Ali je slavnemu magistratu znano, da prodajajo ljubljanski medarji, oziroma njih odjemalci, t. j. trgovci z mešanim blagom, med, ki je pripravljen na sledeči način: Čebele panjev se z žveplom zaduše, nato se iz panjev vzame satje z medom, mrtvimi čebelami in čebelno zalego, zmeče v posode in iz te zmesi se preša med za pecivo. Kaj misli slavni magistrat ukreniti, da prepreči prodajo takega gnusnega in zdravju škodljivega medu? (Slede podpisi kakor pri resoluciji.) Oba predloga sta bila soglasno sprejeta. Gospod kanonik Kalan je nato predlagal, da naj se resolucija osebno izroči gospodu deželnemu predsedniku. Pri tej priliki naj se temu gospodu pojasni naše težnje glede kranjskega čebelarstva in izreče prošnja, da bi deželna vlada tej kmetijski panogi posvetila malo več pozornosti kakor doslej. Sprejeto! (Dalje prih.) Listnica uredništva. Vsi oni č. čebelerji, ki so naznanili uredništvu, da žele knjigi Antona Janša, naj pošljejo na naslov g. 1. N. Babnika ali kar na lilasnikovo tiskarno v Ljubljano dotično svoto, in knjigi se jim takoj dopošljeta. Listnica upravništva. Čebelarski knjigi se začneta ta teden razpošiljati, in to v prvi vrsti onim, ki so jih že plačali. Druge naročnike pa prosim, da blagovoli nakazati spodaj navedeni znesek. — Obe knjigi stanete vezani K 4-—; broširani pa K 8-20. — Na vse reklamacije glede knjig, naj zadostuje zgoraj omenjeno. Ker sta knjigi res nekaj izbornega, prosim vse prijatelje čebelarstva, da blagovole knjigi znanim čebelarjem priporočiti. I. N. Babnik. l'od Eern naslovom objavljamo ponudbo r lan o v brezplačno, to pa le dvakrat v letu. Kdor ima kako lepo sliko kakega uljnjalta in jo lahko pogreša, se prosi, da jo pošlje Franu Lakmayer-ju, župniku pri Sv. Jošlu nad Vrhniko, Kranjsko. Ce bo porabna, se bo natisnila v čebelarski knjigi, ki jo namerava izdati Družba sv. Mohorja. 35 pleinenjakov proda .Malevž 1'intar pri Sv. Duhu šl. 22, pošta Školja Loka. Cena po dogovoru. 5 škafov zanesljivega pitanca, kg po 1 K 30 h, in 60 panjev s satniki nemške normalne mere, panj po 12 K, proda Martin 1'roj v Fevni pri Skofji Loki. Skončnice slika podobar Ivan 1'uc v Skofj i Loki. Od skončnice se računi G0 h. Delo je umetniško, motivi slik pristno kranjski! Izvrsten pitanec, kg po 1 K 30 h, prodaja čebelar Jernej L.ogonder v Fevni št. 13, pošta Škofa Loka. Seme faeelije prodaja Jakob liabnik v Zg. Šiški pri Ljubljani po 1 Iv 40 li kg. Več plemenjakmv v kranjskih panjih, cena po dogovoru, in 100 kg pitanca po 1 K 20h proda Ivan Eržen, Cerklje (Gorenisko). Med v škafih po 1 K 40 h, v satovju po 1 K GOb proda Štefan lloman, vas Suha št. 30, pošta Skofj aloka. Čebelarska podružnica v Gorjah prodaja plemenjake. Cena po dogovoru. Folda, tajnik. 280 kg izločenega medu po 1 K 20 h, 5 kg s posodo vred 7 K prodaja Jakob Lubec, Form in, pošta Možganjci, niže Ftuja. Jajca za v&lenje od priznano najboljših jajčaric belih tLeghorn« ter velikih belih »Kohiukina« razpošilja ducat po 4 K Franc Leban, učitelj na Trnovem pri Gorici. 50 kg iztočenega medu in parni topilnik (Deseifejev), še skoraj nov, popolnoma nepokvarjen, proda Martin Podlipnik na Lipoglavti, pošta Radna pri Sevnici. 700 kg zajamčeno pristnega pitanca, po 1 K 20 h za 1 /,-