-   98   -
 Dva opomina kmetovavcam
v sedanjim poletnim času.
I.  Kmetovavec je zemlji izročil sad, in zaupljivo pričakuje bogate žetve. Ali — huda ura pride, in ko bi trenil, dostikrat toča pokonča ves up, vse pričakovanje. Novice so že večkrat opominovale, de naj se polje zavaruje pri asekuracii zoper poškodovanje toče. V Novicah 1846. leta je k 17. listu priložena do-klada Teržaške asekuracije (Azienda assicuratrice}, ktera zavaruje polje, verte in nograde , in ktera ima skorej po vsih mestih in tergih naših krajev svoje oprav-nike , ki zapišejo vsaciga, ki svoje zemljiše zavarovati hoče , v to asekuracijo. Čeravno ne moremo vošila za-molčati, de bi bilo dobro, ako bi plačilo v to asekuracijo nižji bilo, in de bi se prihodnjič v vsaki deželi posebna asekuracija napravila, v ktero bi se mogel vsak kmetovavec zapisati, ker bi bilo potem enimu le kaj maliga plačati — je vunder ta Teržaška asekuracija sedaj nar boljši asekuracija zoper poljsko škodo. Kmetovavci, poslužite se je !
II.  Vročina poleti napravi veliko človeških in živinskih bolezin, in posebno so možgani, ki se vnamejo, jetra, ktere žolč spačijo, de zlatenica (ni-šarba) in žoična vročinska bolezin vstanete, in pa kri, ktera se spridi,   de  gostejši in černa postane.    Vse te
bolezni zadevajo poleti ljudi in živino, ktera še posebno od vrančniga černiga prisada^Milzbrand} nanaglama počepa.
Vse te bolezni nastanejo od vročine, ktera stori, de človek in živina ne dobista tistiga k zdravju potrebnima živeža, ki v hladni sapi tiči in ki nas pod ime-nam „kislic" ^Sauerstoffgas) okrepča.
Skerbite tedej kmetovavci, ako ste dobri gospodarji, o hudi vročini za-se, za svojo družino — pa tudi za svojo živino:
1) de se o hudi vročini prehude dela opuste'; kaj vam pomaga , če vam nar boljši konj na cesti pogine? Z) de se hiša in hlev, kar koli je moč, vedno hladna imata, de menj ljudi in živine v njih prebiva, de se oknja in vrata sončniga prepeka obvarjejo s zelenimi vejami i. t. d. 3) de obilno čiste hladne vode za pijačo daste; hladna voda je pervi *pomoček; 4) de se večkrat kopate, ali de se živina saj večkrat z merzlo vodo polije; 5) de se žganja in vsih hudih pijač varjete, živina pa zelene (Trišne) klaje dobiva, in če ji morete, dajte ji večkrat soli ali drugih kislin; vse kar je kislo, je zdravilo v vročini. Veliko boljši je za človeka in živino poleti, ako strada, de le pomanjkanja vode nikdar ne terpi.
Sicer pa se je ljudem še varovati, de se ne prehlade (kar se pri veliki vročini posebno ponoči in če kjer tanjka sapa piše, lahko zgodi) in de ne zre-liga sadja ne jedo. Za živino pa je nezrelo sadje v vodi razmečkano, zdrava pijača. — Kmetovavci, prosim vas, ravnajte se zvesto po tem nauku — in hvalo mi boste vedili!
-   99   -