PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. postale X gruppo Cena 60 lir Leto XXIH. St. 265 (6849) TRST, četrtek, 9. novembra 1967 Z GLASOVI DEMOKRISTJANOV IN SOCIALISTOV Za predsednika senata izvoljen demokristjan Ennio Zelioli Lanzini v Življenjepis novega predsednika - Komisija za zdravstvo odobrila zakonski predlog o reformi bolnišnic - Manj pomembna vprašanja na dnevnem redu poslanske zbornice RIM, 8. — že na prvem glasova-nJu je senat izvolil za predsednika demokristjana Ennia Zeliola Lan-zJnija, ki je prijel 145 glasov, senator Gatto (((Neodvisno socialistično gibanje«) je prejel 86, belih glasovnic je bilo 31, razpršenih glasov Pa 6. Za Lanzinija so glasovali demokristjani in socialisti, 25 prisotnih niisinov in liberalcev je oddalo be. Ie glasovnice, za Gatta pa so glasovali predvsem komunisti in so-eialproletarci. Glede ostalih glasov ni mogoče dati točne ocene, ker ni znano, kako so glasovali senatorji mešane skupine. Senator Zelioli-Lanzini se je rodil v San Giovanni in Croce v pokrajini Cremona 8. februarja 1899 in Prekinil študije, da je sodeloval v y°jni 1915-1918 kot podporočnik in je bil kot poveljnik čete odlikovan z bronasto medaljo za hrabrost. Po vojni je dovršil pravno fakul. teto in je od ustanovitve član ljudske stranke. Vodil je katoliško ak- cijo v Lombardiji in študentsko katoliško organizacijo v težavnem povojnem razdobju. Med fašistično diktaturo je bil odvetnik in ves čas povezan s katoliškim antifašističnim gibanjem. Februarja 1945 so ga aretirali fašisti, ker ni hotel pozvati mladeniče, da se vključijo v njih armado. 26. aprila 1945 je v spopadu z Nem. ci padel njegov komaj 18-letni sin Bernardino. Nekaj prej je mladenič izjavil svojim bojnim tovarišem, da je zadovoljen, ker se jim je posrečilo razorožiti nemško posadko brez prelivanja krvi. Zelloli-Lanzini je bil član CLN in je bil izvoljen 1946. leta za predsednika pokrajine Cremone. štirikrat je bil izvoljen za senatorja v tem volilnem okrožju na listi KD, bil je podtajnik predsedstva vlade od leta 1955 do 1957, v skupini KD je imel pomembne naloge. Za podpredsednika senata je bil izvoljen oktobra 1960. leta in je vodil senat med boleznijo predsedni- ka republike Segnija, ko je Merza-gora zastopal predsednika republike. Novi predsednik senata ima štiri sinove. Predseduje v Cremoni pokrajinskemu konzorciju za borbo proti rakastim obolenjem in je predložil več zakonskih osnutkov. Po kratkem premoru je Lanzini imel uvodni govor, v katerem je že načeloma dejal, da bo vodil senat šest do sedem mesecev do konca poslovne dobe, zaradi česar meni, da ni umestno dajati svečane programske izjave. Omejil se je na ugotovitev, da je treba nagleje delati, omejiti govore in nato tudi omenil, da je treba revidirati pravilnik senata v prihodnji poslovni dobi, s čimer bi se pozitivno prispevalo k utrditvi političnih inštitucij in rasti zavesti. V poslanski zbornici se je pričakovalo, da bodo danes obravnavali aretacijo treh policistov" na Sardiniji, se pa je zelo zavlekla razprava o pretvoritvi zakonskega dekre- a,|inniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiti,i,iiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!HuiiimiuiiuiiMiiiiiiiiiiiiimiiiiiimimiiiiimi(imiii(iiMiiiimi!iiii!imm"unnnmMnnmHHi RAZPRAVA V ZVEZNI SKUPŠČINI SFRJ Mika Špiljak o rezultatih izvajanja gospodarske reforme Pereče vprašanje zaposlitve - 0 pogajanjih z Zahodno Nemčijo ■ V skupščini je začelo delovati istočasno prevajanje na jezike narodov Jugoslavije (Od našega dopisnika) EEOGRAD, 8. — Zvezna skupšči-je pričela danes razpravo o gospodarskih gibanjih v tekočem leji1 in ukrepih, ki se predvidevajo ?a tem področju v prihodnjem leji.- Razprava je temeljila na poro-yj*u> ki ga je podal na skupni seji ‘veznega in gospodarskega sveta : zvezni skupščini predsednik zve-. “ega izvršnega sveta Mika Špi-ki se je najprej ozrl na gi-,anJe v gospodarstvu v zadnjih letih, zatem pa prikazal u-rtePe, ki se pripravljajo v prihodom letu. n2?ec* Pozitivnimi rezultati dvoleten izvajanja gospodarske reformi6 je Špiljak omenil stabilizacijo si®a> ki se odraža v zmanjšanju župnega povpraševanja od skupaj Ponudbe, utrditvi dinarja, pove-Kvi u .deviznih rezerv (na okrog yo milijonov dolarjev konvertibilni sredstev in nad 100 milijonov farjev v klirinških terjatvah; za-stahh plačil Jugoslavija sploh ni-a> ker vse dospele terjatve red-? Plača), povečanju kmetijske 2 Ovodnje, turizma, prometa (ra-Eirl, z.eiezniškega), izvoza, med dru-EnPi lzv°za gradbenih storitev (ju-sosiovanska gradbena podjetja tre-mo gradijo v inozemstvu objek-je y prednosti 475 milijonov dolar- do konca leta bodo sklenje- Posii še za okrog 100 milijonov ifi^lev), proizvodnja v nekaterih Cj Pstrijskih vejah trenutno stagni-koi Podtem ko se je v nekaterih, haft Pr°*zvodnja električnega toka, prehrambene industrije, po-Vpm za 8 do 10 odst. n(,„ zvezi s koraki zveznega izvršil" SVeta za poživitev gospodar-Hjkd’ Posebno izvoza, je predseduj! zveznega izvršnega sveta ome-ton*?apore> da se od skupnega ev-je,P k°ga tržišča in EFTA izposlu-lelta* .initev oziroma zmanjšanje carin in ukrepi za pove-listiz • laS°vne izmenjave s socia-*t)oj-nimi državami. Proučuje se je ‘bost, da se za posamezne ve-graa^°sP°darstva, posebno strojema rtJa’ olajša prodaja na kredit Pou^matem trgu. Predvidevajo se da k- ' nekaterih uvoznih carin, jg P' se zaščitila domača industri-teni^d nelojalno inozemsko konku-kiw' Pripravljajo se nadalje u-irM.,:, ?a pospešitev modernizacije h0D„iri'ie. Med drugim se vodijo dov i nia z mednarodno banko za ttiori^odit, ki bi se uporabil za . Ionizacijo industrije. Čilu a Špiljak je v svojem poro-j^, med pozitivnimi rezultati na ihtenvJU gospodarstva omenil tudi integracijska gibanja v Vejah j1 Jekla in nekaterih drugih ttier, 'ndustrije. Tako bo na pri-vetal Varna Viscosa v Ložnici po-Vost a Svojo proizvajalno zmoglji-aa r 8 sredstvi, ki jih bodo dale ekr0„ zP9lago tekstilne tovarne za y ° Ifi in polkrat. dotai,aVoJem poročilu se je špiljak ki .',J1 tudi vprašanja zaposlitve, .,aja vedno bolj pereče, in Z zač o * vrsto ukrepov, ki bodo gočj|; etkom prihodnjega leta omo-stdnjLrešitev tega vprašanja. Predrti, zveznega izvršnega sveta so-Piinha oi k rešitvi tega vprašanja eikov^0^’8 tud> spodbujanja obrt-r'Utt| ’ .da zaposlijo vajence (tre-dikih , Pr' 120.000 zasebnih obrt-Zalx>slenih samo 30.000 vajen-!|tve'nj?a pospeševanje raznih sto-*J«k »j dejavnosti in turizma. Spihale , Je zavzel za pospeševanje do a„, .st-*bne dejavnosti in ustrezala taycno politiko, ki bi spodbu-dte(evJ, .dejavnost, istočasno pa pre-h.Eolpn '1 čezmerno bogatitev, d'^ k oplenjenih ukrepov bodo v dj» „5" letu za pospešitev izvaja^ *°spodarske reforme izvršeni potrebni popravki nekaterih predpisov, ki se tičejo cen, carine, zunanjetrgovinskega in deviznega re žima, dohodkov proračuna in splošne potrošnje. Glede proračunskih izdatkov _ je zvezni izvršni svet zavzel stališče, da le-ti ne bi smeli prekoračiti na: črtovane vsote in da se morebitni presežki proračuna dohodkov porabijo za povečanje proračunskih rezerv, in za obrtna sredstva ter na ta način osvobode bančni krediti za potrebe proizvodnje. V razpravi, ki je sledila, se je kot trenutno najvažnejša naloga po: udarila potreba, da se z ustreznimi ukrepi zagotovi, da se potrošnja v prihodnjem letu giblje samo v mejah dejanskih možnosti, da se gospodarstvo ne obremenjuje z novimi bremeni in da se osebni dohodki gibljejo v skladu s produktivnostjo dela. . . Med razpravo so clam in zastopniki zveznega izvršnega sveta odgovorili na številna vprašanja poslancev, med njimi tudi na vprašanje, kako je s sporazumom _ z Zahodno Nemčijo, ki ureja vprašanja zaposlitve in socialne zaščite okrog 100.000 jugoslovanskih delavcev zaposlenih v zvezni republiki. Iz odgovora zastopnika vlade je razvidno, da je jugoslovanska vrn-da že leta 1963 predlagala zahod-nonemški vladi sklenitev konvencije o socialnem zavarovanju, da so preliminarni razgovori o tem vprašanju ostali doslej brez rezultatov. Pri zadnjih pogajanjih je bilo dogovorjeno, da zahodnonemška delegacija predloži konkreten rok za nadaljevanje pogajanj, ker so vse intervencije jugoslovanske vlade o-stale v tem pogledu brez uspeha. V začetku tega leta je Zahodna Nemčija napovedala nadaljevanje razgovorov, toda konkretnega roka ni predložila, čeprav so znaki, da se bodo pogajanja v kratkem nadaljevala. Jugoslovanska vlada sploh ne vidi razloga za zavlačevanje rešitve tega vprašanja. Jugoslovanska vlada bo tudi v bodoče kot doslej cenila politiko zahod-nonemške vlade po njenih praktičnih korakih, to je po staliscu za-hodnonemške vlade do rešitve vaznih dvostranskih vprašanj, med katere spada tudi ureditev vprašanja sklenitve socialne konvencije. Na današnji seji zvezne skupsci ne so prvič uvedli istočasno prevajanje na jezike narodov Jugosla; vije. Poslanci so lahko spremljali poročilo predsednika zveznega iz vršnega sveta po malih tranzistorjih v slovenščini, srbohrvaščini in makedonščini. g B se širi ilegalna aktivnost različnih protivladnih skupin. V zadnjih dneh so v Atenah in Korintu zaprli številne osebe, podobne vesti pa prihajajo tudi z drugih področij. Med zaprtimi je menda največ pripadnikov organizacije DEKA — demokratičnega nacionalnega odporniškega gibanja papandreujevske o-rientacije, ki je menda sedaj najbolj aktivno. V Heraklonu so v nedeljo eksplodirale bombe in so zaprli več predstavnikov bivše «zveze centra*. Med ostalimi štirimi skupinami so sedaj znane: »demokratična o-bramba» (center), «patriotska fronta« (EDA), «EAS» (skrajna levica) in »organizacija odporniškega gibanja komunistične partije«. Po dosedanjih informacijah, ki pa jih je zelo težko preveriti, sta menda najmočnejši patriotska fronta in EDA, vse ostale organizacije pa so šele v zarodu. Oblasti so zelo privile teroristični vijak, saj gre za nov val aretacij vseh osumljenih oseb, istočasno pa sodišče izreka stroge kazni. Minister za notranje zadeve general Patakos je zvečer sporočil, da so odpustili nekaj sto civilnih funkcionarjev, nekatere pa so predali v obravnavo disciplinski komisiji. Več funkcionarjev so odpustili, češ da so podpirali politične stranke. Pohod miru REGGIO EMILIA, 8. — Udeleženci «pohoda miru« so prispeli iz Parme v Reggio Emilio, kjer se je dolga povorka razlila po mestnih ulicah in je bilo pred občinskim poslopjem zborovanje. Prvi je spregovoril župan od v. Renzo Bonazzi, nato predsednik pokrajine dr. Fran co Ferrai in končno Danilo Dolci pobudnik pohoda. Vsi govorniki so izrazili zahtevo, da se prekine z ameriškimi bombardiranji Vietnama, da se znižajo vojaške sile in uporabijo sredstva za boj proti lakoti in za pomoč nerazvitim. ta v zakon, ki se nanaša na podporo cene sira parmezana. Zakonski dekret predvideva, da lahko državno podjetje za posege na tržišče s kmetijskimi pridelki (AIMA) kupi do sto tisoč stotov sira po u-godnejših cenah do najvišje vsote 10 milijard lir in da pri tem lahko ima izgubo do pol milijarde lir. Z ukrepom se v bistvu sicer vsi strinjajo, vendar ne povsem z načinom in z obsegom intervencije na tržišču. V poslanski zbornici so se sestali načelniki skupin, ki so se dogovorili, da bodo v prihodnjih dneh razpravljali o manj pomembnejših zakonskih predlogih in to vse do 15. novembra. Nato pa bodo sledili važnejši argumenti, glede katerih pa so mnenja povsem različna. Komisija za industrijo poslanske zbornice je dokončno odobrila zakonski predlog, ki spreminja ureditev prodaje na obroke, tako da je ta prodaja mogoča vsem prodajalcem in ne sam onim, ki imajo trgovinsko licenco. V bistvu gre za ukinitev ukrepov, ki so jih sprejeli 1964. leta v zvezi s slabo gospodarsko konjunkturo. Komisija za zdravstvo senata je danes odobrila s posvetovalnim glasom zakonski predlog o reformi bolnišnic. Minister Mariotti je dejal, da pričakuje, da bo o predlogu senat razpravljal v najkrajšem času, ker mora imeti prednost pred katerimkoli drugim zakonom in da pričakuje, da glede tega zakona ne bo prišlo do obstrukcije. Medsindikalni odbor zdravnikov bolnišnic je zavrnil sporazum, ki je bil sprejet včeraj na sestanku, kateremu je predsedoval Moro in na katerem so bili prisotni vsedržavni predstavniki vseh treh sindikalnih organizacij, češ da neposredno prizadeti niso bili zastopani. Po njihovem bi tudi predvidene spremembe treh členov zakona o refor. mi bolnišnic ne ustrezale načelu vsedržavne pogodbe za zdravnike bolnišnic. Ponovno se bodo sestali v soboto, ko bodo proučili popravljeno besedilo zakonskega predloga. Kitajska kritizira Togliattija PEKING, 8. — Agencija «Nova Kitajska kritizira politično linijo Palmira Togliattija in tajnika francoske partije Thoreea, ko v nekem poročilu ponovno napada »revizionistično sovjetsko tolpo«, ki jo obtožuje, da je izdala marksizem-leninizem. Po kitajski agenciji je možen socializem samo s pomočjo nasilne revolucije in ni niti enega primera mirnega prehoda od kapitalizma v socializem. Po parlamentarni poti so v Franciji in v Italiji izrodili sadove zmage oborožene borbe med drugo svetovno vojno in so sabotirali odlični primer revolucionarnega stanja. Spopadi v Viotnamu SAJGON. 8. — Včeraj so bili ostri spopadi -med ameriškimi četami in partizani na sektorju Loc Minh. Po ameriških vesteh je padlo 257 partizanov, Američani pa so imeli 50 mrtvih in 112 ranjenih. V zgodnjih jutranjih urah so partizani napadli glavno mesto pokrajine Hieu Duc in so jih ameriške čete zavrnile. Ameriški bombniki so bombardirali številne železniške objekte v Severnem Vietnamu ter ladjedelnice Ningh Ngoa. Ameriško poveljstvo je sporočilo, da so izgubili eno letalo, hanojski radio pa govori o izgubi šestih letal, od katerih je enega sestrelil lovec «Mig». Tudi strateški bombniki «B 52» so bili aktivni in so napadli različne objekte tik poleg demilitariziranega področja. Britanski minister za obrambo je danes zanikal vse vesti, da sodeluje osebje britanske vojne mornarice pri vojaških operacijah v Vietnamu. Moskovčani so v slavnostnem razpoloženju zaključili proslave oktobrske revolucije m Med vojaško parado v Moskvi. Posebna vozila vlečejo dve ogromni medcelinski raketi, o katerih pra. vijo na zahodu, da sta morda »orbitalni bombi« MOSKVA, 8. — Moskva je bila sinoči v prazničnem razpoloženju. Ob 21.45, ko je v Leningradu voj-na ladja «Aurora» izstrelila topovsko salvo, so tudi v Moskvi na petdesetih različnih krajih začeli spuščati bengalične ognje. S tem so se začele nočne proslave 50. obletnice revolucije v Moskvi in v vseh drugih sovjetskih mestih. Uli- MiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinuiiiiiiiiiiiimiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiMiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii V ZVEZI S SREDNJIM VZHODOM Danes seja varnostnega sveta na zahtevo egiptovske vlade Izrael zavrača resolucijo Indije, Malija in Nigerije, ZAR pa zavrača resolucijo ZDA - Eškol poziva na množično priseljevanje v Izrael NEW YORK, 8. — Varnostni svet OZN se bo sestal jutri ob 21.30 v zvezi s protestom ZAR proti Izraelu. O načrtu resolucije o Srednjem vzhodu, ki so ga predložile Indija, Mali in Nigerija, je izraelska delegacija v OZN izjavila, da absolutno nasprotuje načrtu resolucije, «ki je dejansko arabsko-so-vjetski načrt resolucije in hoče prisiliti Izrael na kapitulacijo«. Izraelska vlada je imela danes novo izredno sejo, na kateri so raz- pravljali o omenjenem in o ameriškem načrtu resolucije. Zvedelo se je, da je zunanji minister Levi Eškol izjavil, da ameriški načrt resolucije sicer ni v skladu z vsemi izraelskimi zahtevami, vendar pa bi lahko bil podlaga za morebitna pogajanja. Eškol je izrekel pridržke predvsem zaradi dejstva, da a-meriški načrt, kakor sicer tudi qiet Johnsonovih točk«, po katerih se navdihuje, ne govori o potrebi ^neposrednih pogajanj med Izraelom in Arabci. Za izraelsko vlado je prav to ključ za rešitev. Na drugi strani pa bi ustanovitev demilitariziranih področij, ki jih omenja ameriški načrt, postavil vprašanje njih nadzorovanja. Poleg tega nasprotujejo v izraelskih uradnih krogih umiku s strateških področij, na katerih so sedaj izraelske čete, zlasti s Sinajskega polotoka in s sirskih gričev Golan, «brez jasnih in trajnih jamstev«. Predsednik izraelske vlade Levi Eškol je govoril Židom romunskega porekla in je med drugim izjavil: »Pričakujejo se težavne borbe in naloge, za katere lahko računamo Narašča odpor v Grčiji Skladatelj Tcodorakis je zbolel v zanoru ATENE, 8. — Grški glasbenik Mi-kis Tcodorakis je sedaj v bolnišnici zaradi obolelosti želodca. Vest o njegovi bolezni je danes sporočil vladni glasnik, ki pa ni hotel povedati, za kakšno bolezen gre, je pa zanikal, da bi skladatelj pričel v zaporu gladovno stavko. Teo: dorakis ima 42 let in so ga zaprli 21 avgusta. Prvotno so javili, da mu bodo sodili skupno z 32 obtoženci 15. novembra, kasneje pa so sporočili, da ga bodo sodili samega in niso določili datuma sodbe. Vojaško sodišče v Solunu je ob sodilo na štiri leta zapora nekega 28-letnoga mladeniča, ker je prodal ploščo s Teodorakisovo pesnu-jo. Po vesteh iz neuradnih krogov iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiMiiiriitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiimiiil PRED KAZENSKIM SODIŠČEM V GRADCU Proces proti trem teroristom beguncem iz Južne Tirolske Vsi se zagovarjajo, da niso nič zagrešili proti Avstriji in da so delali proti Italiji, da opozore svet na tirolsko vprašanje GRADEC, 8. — Pred kazenskim sodiščem se je pričel proces proti trem beguncem iz Južne Tirolske, ki so enkrat že bili obtoženi, pa jih je sodišče s formalnimi razlogi oprostilo in je kasneje vrhovno sodišče postopek obnovilo. Obtoženi so: Adolf Obexer, star 27 let in rojen v Senale; Karl Ausserer, star 35 let in rojen v Bocnu ter Alois Larch star 34 let in rojen v Tirolu. Obtoženi so kršitve zakona o eksplozivih in uporabe orožja. Obtožnica pravi, da so trije obtoženci izvršili 3. oktobra 1965 napad na vojašnico alplncev pri Blrn-luecku (Forcella) kamor so prispeli okrog 3. ure. Obtoženci so prvotno nameravali vreči v zrak daljnovod, kasneje pa so se premislili in so po dveh urah hoda po italijanskem ozemlju nenadoma prišli 150 metrov daleč od vojašnice, ko se je dvignila megla. Italijanski stražar je dal preplah, nakar se je pričelo divje streljanje in so se teroristi umaknili na avstrijsko o-zemlje. , . . . Aloisa Larcha poleg tega obtožujejo, da Je poskrbel eksplozivni material za belgijca Leopolda Deleeu-weja m da Je na domu skrival eksploziv. Gre za Belgijca, ki se je odpeljal z eksplozivom v Italijo in ko se je vrnil v Innsbruck, je dejal, da ga Je pustil na avtobusu, češ da Je videl karabinjerje, ki so prišli delati kontrolo. Eksploziv je bil namenjen za teroristični napad na osrednje poslopje v Bochu. V začetku procesa Je zagovornik obrambe odv. Steidl zahteval, da se proces sploh prekine, češ da niso taki procesi možni v Avstriji, ker priče obrambe takoj za tem obtože v Italiji. V tej zvezi je navedel, da je v zadnjem času prokura v Bocnu obdolžila 12 oseb »žalitve nacije«, ker so pričale na procesu proti skupini Burgerja. Zaradi tega je treba po njegovem proces prekiniti, dokler ne bo avstrijsko ministrstvo za sodstvo vprašalo italijansko, tako da se zagotovi, da priče ne bodo več obdolžene. Odv. Pippan pa je zahteval, da se takoj spusti na začasno svobodo obtoženega Larcha (ki je edini v zaporu, ostali obtoženci so na začasni svobodi), češ da obtožba proti njemu temelji na izjavi Belgijca, ki je «sam priznal, da je italijanski agent«. Sodišče je po dobrem četrt ure premišljevanja sklenilo, da bodo odločitev sprejeli kasneje in da bodo najprej zaslišali obtožence. Obexer je izjavil, da se ne čuti krivega, za kar mu predpisuje obtožnica. Dejal je: ((Ničesar nisem zagrešil proti Avstriji, deloval sem proti Italiji, to se pravi, naredil sem akcije, za katere so bili drugi oproščeni.« Predsednik: «To je obrazložitev razlogov, ostanimo pri dejstvih: dejanja ste zagrešili, ali ne?« Obtoženec: «Da.» Obtoženec je nato izjavil, da je hotel opozoriti svet na južno-tlrol- sko vprašanje. Na vprašanje svojega zagovornika je navedel običajne ugotovitve o političnih in materialnih težavah južnih Tirolcev. Navedel je primer, da je brez uspeha zaprosil za sprejem v službo v jeklarno v Bocnu. Glede streljanja je dejal, da so menili, da je vojašnica prazna, na vsak način pa so samo branili umik in niso hoteli povzročiti smrtne žrtve. Glede skladišča municije in o-rožja pa je obtoženec spremenil svojo prvotno verzijo in je tokrat trdil, da so vzeli orožje iz skladišča, ki so ga sami pripravili in da so orožje kasneje premestili na Južno Tirolsko, kjer naj bi bilo še sedaj. S to izjavo skuša obramba utrditi zahtevo, da sodišče ni pristojno, ker obstaja pravna razlika, v kolikor bi orožje skril nekdo drug in bi šlo za organizacijo in kar je bil tudi eden iz formalnih razlogov, da je vrhovno avstrijsko sodišče razveljavilo prvotno sodbo o nepristojnosti sodišča. Ausserer in Larch, sta v bistvu oba enako govorila in sta dala podobni izjavi. Larch je kasneje še govoril o obtožbi, da so pri njem našli eksploziv. Branil se je, da gre za manjše nepomembne količine, ki jih je imel še od prvega atentata (in katerega po njegovem policija pri prvi preiskavi ni našla), za večjo količino, ki pa so jo našli v neki omari na hodniku, pa se izgovarja, da je imel na hodnik vsakdo dostop. samo nase in na svetovni hebrai-zem.» Ponovil je poziv na množično priseljevanje Židov v Izrael. Dejal je, da bo Izrael »moral imeti pet milijonov židovskih državljanov, da bo lahko cvetoča država«. Kairski «A1 Ahram« piše, da je ameriški načrt resolucije popolnoma nesprejemljiv za Egipt. List piše, da egiptovski zunanji minister Riad ni hotel niti sprejeti prepisa resolucije, in dodaja: «Ta načrt je slabši od kanadsko-danskega načrta, ki so ga Arabci že zavrnili, ter pomeni poskus oviranja naporov Indije in drugih držav, da bi varnostni svet odobril resolucijo, ki bi izrecno omenila umik izraelskih sil.« List dodaja, da bo delegat ZAR zahteval, naj se o načrtu a-friško-azijskih držav razpravlja na prvem mestu na prihodnjem zasedanju varnostnega sveta. V Aleksandriji je egiptovsko protiletalsko topništvo v pripravljenosti, ker so se nad pristaniščem pojavili leteči predmeti, o katerih ne vedo točno, za kaj gre. V poučenih krogih v Kairu pravijo med drugim, da bodo v kratkem prepovedali prihod v Ismailijo brez posebnega dovoljenja. Prod sodiščem morilec Židov v Bolgariji BONN, 8. — Danes se je pred porotnim sodiščem v Frankfurtu pričel prvi proces proti nacističnemu «morilcu pri pisalni mizi«, ki Je obtožen pokola Židov v Bolgariji. To je Adolf Heinz Beckerle, star 66 let, bivši nemški opolno-močeni minister v Sofiji ter bivši policijski šef v Frankfurtu. Drugi obtoženec pa je bivši tajnik delegacije Fritz Gerhardt von Hahn, obtožen, da je dal odpeljati 20 Zidov iz Soluna v nacistično taborišče Auschvritz. Na procesu, ki bo trajal kakih 7 mesecev, bo pričalo 74 prič. Na današnjem prvem zaslišanju je bivši Hitlerjev opolnomočeni minister v Sofiji Adolf Heinz Beckerle izjavil, da se ne čuti kriv in da je celo rešil pred smrtjo 40.000 Židov v Bolgariji. Razen tega je protestiral, češ da je »zaradi brutalnih preganjalskih ukrepov republiškega tožilstva« izgubil službo v nekem podjetju v Frankfurtu. Dostavil je, da se čuti krivično obtožen (kot protagonist v »zadevi Dreyfuss») WUPPERTAL, 8. — Na procesu proti 13 bivšim pripadnikom policijskega bataljona št. 309, obtoženim umora ter sodelovanja pri umorih v Bialistoku v SZ med drugo svetovno vojno, so bili štirje policijski agentje obtoženi krivega pričevanja ter aretirani kar v sodni dvorani. Na tem procesu morajo obtoženci odgovarjati zlasti za pomor več kot 800 poljskih Zidov. Omenjeni štirje agentje, zaslišani kot priče, so bili pripadniki glavnega štaba bataljona št. 309. Na procesu so kljub opozorilom predsednika in tožilca večkrat zatrjevali, da niso nikoli opazili in ne izvedeli za kak pomor Zidov. Načela enakopravnosti med moškim in žensko NEW YORK, 8. — Glavna skupščina OZN je včeraj soglasno o-dobrila načela, ki jamčijo enakopravnost med moškim In žensko, ter je pozvala vlado, naj vključijo ta načela v svojo zakonodajo, če tega niso še storile. Nekatere posebne pravice ženske, ki jih našteva izjava, katera označuje diskriminacijo na podlagi spola za žalitev človeškega dostojanstva, so: volilna pravica pri vseh volitvah in pravica biti izvoljena na volitvah v vse javno izvoljene organizme. Enakopravnost z moškim pri pridobitvi, spremembi ali ohranitvi državljanstva. Poroka s tujcem ne sme avtomatično imeti za posledico državljanstvo ženske. Pravica zavzemanja javnih mest in izvajanja vseh javnih funkcij. Druge pravice, ki bi se na podlagi te izjave morale vključiti v zakone držav članic, toda «ne da bi to škodovalo enotnosti in har-moniji v družini«, so pravica nakupa, upravljanja, uživanja, razpolaganja in podedovan j a lastnine; enakopravnost z moškim za svobodno izbiranje soproga, da potuje samo s svobodno privolitvijo. Enakopravnost med poroko in raz-poroko upoštevajoč, da imajo koristi otrok prednost. Enake pravice m dolžnosti staršev do otrok. ce so bile polne ljudi v prazničnem razpoloženju. Rdeči trg, kjer je Leninov mavzolej, je bil pokrit z venci in s cvetjem, ki so jih položile tuje in sovjetske delegacije. Na več krajih mesta so bila ljudske veselice z rajanjem. Na številnih trgih so svirall orkestri. številna poslopja so bila razsvetljena In povsod so plapolale zastave. Na številnih krajih so bile velike slike Lenina in sovjetskih voditeljev. Medtem so začele odhajati tuja delegacije, ki so se udeležile proslav v Moskvi. Davi je odpotovala romunska delegacija, večina delegacij pa bo odpotovala jutri in v petek. Delegacija KPI se je danes sestala s predstavniki vietnamske komunistične stranke, potem pa s predstavniki francoske komunistične stranke. Proslavo oktobrske revolucije so priredila tudi sovjetska poslaništva v številnih tujih prestolnicah. V Parizu se je sprejema udeležil med drugimi tudi predsednik francoske vlade Pompidou z večino članov vlade. V Washingtonu se je sprejema v sovjetskem poslaništvu udeležil državni tajnik Dean Rusk s številnimi visokimi osebnostmi. Sprejem je bil tudi na sovjetskem poslaništvu v Kanadi, ki so se ga udeležili predstavniki kanadske vlade. V Bonnu se je sprejema na sovjetskem poslaništvu udeležil zunanji minister Brandt, ki je bil edini član bonske vlade, na sprejemu, kjer je bilo navzočih 2500 povabljencev. V Havani je bila sinoči slavnostna akademija, ki ji je predsedoval zunanji minister Roa. Navzoči so bili še drugi člani vlade, člani tajništva kubanske komunistične stranke in drugi. Danes je bil sprejem na sovjetskem poslaništvu, katerega so se udeležili Fidel Castro, predsednik republike Dorticos, člani vlade in vodstvo komunistične stranke. V Sevilli je policija aretirala sinoči tri osebe, ker so odkrili majhno tajno tiskamo, v kateri so našli letake, posvečene 50-letnid oktobrske revolucije. V Buenos Airesu je argentinska policija nastopila s solzMnlmi bombami, da razžene skupino demonstrantov, ki so ob proslavi 50. obletnice oktobrske revolucije organizirali pohod proti ameriškemu poslaništvu. iiiiiiiiMiiHmtiiiiiiiMimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiHiiiiiJiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiMiiitmiiiiittiiftitiMUNI USPEH ANTIRASIZMA V ZDA jr.. Črnca za župani v Clevelandu in Garyju V Bostonu poražena rasistična kandidatka WASHINGTON, 8. — Pri včerajšnjih volitvah v nekaterih ameriških mestih se Je uveljavila zmerna struja.demokratične, stranke, ki zagovarja pravice črncev, čeprav so demokrati doživeli poraz v državi New Jersey, kjer so glasovali za obnovitev krajevnega parlamenta. V tej državi so republikanci dobili večino v obeh zbornicah. Pomočnik dosedanjega guvernerja je izjavil, da gre verjetno za reakcijo na velike rasne nerede proti črncem, ki so bili preteklo poletje, proti davkom in proti sedanjemu razvoju na različnih sektorjih. Drugod pa je demokratična stranka doživela uspeh, in kakor rečeno njena zmerna struja. Uveljavili so se tudi črnski kandidati. Mesto Gary v državi Indiana ima od danes prvega črnskega župana. Cleveland v državi Ohio je postalo prvo veliko ameriško mesto, ki bo dobilo črnskega župana. Boston v državi Massachussets je zavrnil kandidata, ki je hotel ohraniti rasno diskriminacijo. V San Franciscu je bil tudi Izvoljen demokratični župan. Toda tu je bil hkrati tudi referendum, pri katerem so volivci izrekli svoje mnenje o vojni v Vietnamu. Večina se Je Izrekla proti ((takojšnjemu umiku« ameriških sli lz Vietnama. V industrijskem mestu Gary, ki ima 180.000 prebivalcev, od katerih 55 odstotkov črncev in kjer Je v zadnjih dneh napetost zelo na-rastla, je bil izvoljen demokrat Richard Hatcher proti kateremu so nastopili beli voditelji tamkajšnje sekcije demokratične stranke, ki so podprli republikanskega rasističnega kandidata. V Clevelandu je bil izvoljen za župana demokrat Carl Stoke6, ki je porazil belega republikanca. Što-kes je pravnuk črnskih sužnjev in sin služkinje. Rodil se je pred štiridesetimi leti v črnskem predelu mesta. Je samouk in je naglo napredoval. Hkrati je vnet zagovornik rasne enakopravnosti, toda tudi nasprotnik ekstremistov. Zanj so glasovali tudi številni potomci tujih priseljencev, ki ga zaradi njegovega porekla ln njegovih izkušenj glede revščine imajo za «enega svojih«. V Bostonu je Kevin White porazil gospo Louise Hicks. Med volilno kampanjo je odločno poudaril borbo proti sovraštvu in fanatizmu, ki ga predstavlja gospa Hicks. ki nasprotuje rasni enakopravnosti. Dežela udarov in protiudarov Spričo razprtij med Yorubami, Ibi in Hausami so Britanci lahko odložili razglasitev nigerijske neodvisnosti za »tako dolgo, dokler rodovi ne bodo pripravljeni nanjo*. Najprej je postala neodvisna vzhodna pokrajina, nato zahodna in naposled severna. Nigerijski dan neodvisnosti, ki ga praznujejo 30. septembra, je povezan le z razglasitvijo neodvisnosti v zveznem glavnem mestu Lagosu. 30. septembra 1960, ko je bilo britanske kolonialne vladavine uradno konec, je bil nacionalizem klavrno odsoten. In vse odtlej se je zvezno politično življenje premetavalo sem in tja brez miru in pokoja, a tudi brez posebnega cilja. Med dvema krajevnima političnima strankama, ki sta sestavili prvo zvezno vlado — med severnim ljudskim kongresom (NPC) in nacionalnim svetom Nigerije in Kameruna (NCNC — National Council of Nigeria and Came-roun) — se je razvilo politično in interesno nasprotje. Njuno zavezništvo je prekrivalo docela nasprotujoča si stališča. Severna pokrajina, od koder je bil NPC, je muslimanska, vzhodna, kjer je i-mel oporišče NCNC, pa krščanska. Severna pokrajina, ki je imela v zvezni skupščini večino predstavnikov, je skušala okrepiti stike z muslimanskimi državami A-zije in severne Afrike, kar je dražilo koalicijskega zaveznika NCNC iz vzhodne pokrajine. Govoričenje ministrov iz vrst NPC, češ da Nigeriji vladajo muslimani, je bilo za krščanski jug naravnost neznosno. Skupini sta vladali dalje, toda v koaliciji, ki so jo nenehno cefrali nesporazumi. Vlada vzhodne pokrajine je na lastno pest povabila v Nigerijo izraelsko zunanjo ministrico Goldo Meir in je razvijala gospodarske zveze s Tel Avivom. Tako je mogoče korenine sedanje zmede Iskati tudi v silovitih pomanjkljivostih politične ureditve, ki je nacepila britanski unitaristični sistem na raznorodno zvezno strukturo Nigerije, v kateri so razdore poglabljale tudi o-sebne ambicije političnih voditeljev. Zanje prav tako ni mogoče reči, da bi bila Britanija pri njihovem nastanku povsem nedolžna. Britanci bi bili morali, če so želeli ohraniti nigerijsko demokracijo, razdeliti deželo bodisi po plemenskih mejah, bodisi v tri ali štiri enakopravne pokrajine, ki bi imele enako število zastopnikov v zveznem parlamentu. Pod tako ureditvijo pa so Hause z nigerijskega Severa, ki so bili med vsemi narodnostnimi In regionalnimi skupinami najmanj Izobraženi, dobili najvplivnejšo vlogo in so po drugih krajih Nigerije zlasti bolj izobraženi ljudje jeii govoriti: ((Nigeriji vladajo napihnjeni In nevedni Severnjaki.« Federacija se je decembra 1964. ko so objavili rezultate ljudskega štetja, že bližala razpadu. Pred vrati so bile splošne volitve. Jug in Sever sta se vzajemno obtoževala, češ da sta ponaredila rezultate ljudskega štetja ln da hočeta tako prevzeti nadzorstvo nad zvezno upravo, da pa hkrati stranka, ki ima v rokah zvezno vlado, vedri in oblači tudi pri zveznem denarju. Temu so sledile divje oto-dolžitve, češ da so bili ponarejeni tudi izidi splošnih volitev v januarju leta 1965. Stranka NCNC iz vzhodne pokrajine ln vlada vzhodne pokrajine sta zagrozili, da se bosta odcepili od Nigerijske federacije. Koalicija med NCNC ln NCP je preživela samo na rovaš hudega nereda v srednjezahodni pokrajini, ki Je ni posebno zanimalo, kaj se dogaja v zvezni upravi. Po vsej deželi se Je širila zmeda. Naraščalo Je število zločinov, zlikovci pa so pred sodišči izpovedovali, da so njih ln njihove «usiuge» najemale politične stranke. To so sa mo nekatere med socialnimi uj mani, ki so po razglasitvi neodvisnosti razdirale tkivo Nigerije — tiste Nigerije, katere življenje sta 15. Januarja 1966 presekala vojaški udar tn nastop vojaškega ra žima Družbene bolezni Nigerije po neodvisnosti — korupcija, notranji neredi, pomanjšanje notranje trdnosti tn varnosti — so ustvarili okoliščine, v katerih Je prišlo do vojaškega državnega udara. 15. ja-nuarja 1966 Je vojska potisnila na oblast generala Ironslja, med državnim udarom pa ao bili umor-jeni premieri Nigerijske federacije ter srednjezahodne in severne pokrajine. Ljudstvo Je bilo puči-stom v dobri veri, da utegnejo pomesti z bohotno sebičnimi interesi, ki so bili zvezda vodnica skoraj vsem dviinim politikom, precej naklonjeno. Toda pozneje se je pokazalo, da so voditelji u-dara naperili njegovo konico samo na eno stran in da tudi general Ironsi ni dorasel nalogam, kakršne so ga čakale. Javnost je zajel čuden nemir. General Ironsi je že od vsega začetka trdil, da sam ni sodeloval v udaru, pač pa da so ga poklicali iz vojašnice delat red. Ko so od njega zahtevali, naj v svojih enotah naredi red in kaznuje prestopnike, je nekaj svojih oficirjev le za nekaj mesecev obdržal v hišnem priporu. Toda uporniki, kakor so jim pravili, so bili enako kot Ironsi predvsem iz vrst Ibov in javnost je čutila, da jih general Ironsi pristransko ščiti pred sojenjem. Tako so imeli severnjaki in njihovi vojaški voditelji razlog več za odpor. Državni udar je odstranil ministre in vodilne častnike v vseh pokrajinah razen v vzhodni, kjer prebiva rod Ibo. Ironsijev dekret bi bil morebiti še obveljal brez ugovorov, toda svetovalci in komisarji, ki naj bi bili njegove zamisli uresničili, niso bili zastopniki vseh rodovnih skupnosti enako. Tako se je razširil strah, da utegne Nigeriji zavladati rod Ibov. Tu je vnovič vzniknil spomin na Ojikejevo prerokbo iz leta 1952, češ da je «ibov-ska prevlada v Nigeriji le še vprašanje časa.« Tako je štiri dni po razglasitvi ustreznega dekreta na Severu vzbuhnil upor in v njem so pobili nekaj Ibov, ki so živeli tistih krajih. (Tedaj je bilo na Severu približno milijon in pol Ibov.) 29. julija 1966 je izbruhnil nasprotni udar; tokrat so ga izpeljali oficirji s Seveda, ki jih je vodil polkovnik Yakub Gowan. Bilo je to povračilo za januarski udar Ibov. Generala Ironsija in njegov režim je s kalejdoskopsko naglico odneslo s prizorišča. Po vsej severni pokrajini so izvedli skrbno pripravljen pokol, katerega o-strina je bila naperjena zoper Ibe: in oktobra je bilo že trideset tisoč smrtnih žrtev. Preživeli Ibi so zbežali iz severne v vzhodno pokrajino pod vodstvom izredno sposobnega polkovnika Ojukwuja. Vzhodna pokrajina je sklenila, da se bo morala odcepiti od federacije, saj je kazalo, da so Severnjaki sklenili obračunati z Ibi z nebrzdanim nasiljem. Polkovnik Gjukwu je zahteval odškodnino za tiste Ibe, ki so morali zaradi snažne nevarnosti zapustiti svoje položaje v zvezni DANES V GLEDALIŠČU «VERDI» OTVORITVENA PREMIERA SEZONE Verdijeva opera «Falstaff» je ena naj večjih mojstrovin vseh časov V naslovni vlogi bo pel Renato Capecchi; dirigiral bo Fernando Previtali V Novari je kakih 2000 dijakov tehničnih šol stavkalo. S tem so hoteli protestirati, ker še vedno nimajo dovolj profesorjev, ker njihove šole niso dovolj opremljene, pa tudi zaradi nekaterih prestrogih predpisov. Šolski skrbnik pa za vsa ta vprašanja ni našel bolj e rešitve, kot da je naročil ravnateljem, naj pobudnike stavke strogo kaznujejo. Mogoče povod za stavko res ni posebno prepričljiv, ravnanje skrbnika pa je vse prej kot gesta pametnega vzgojitelja ...............................,»„„„„.....................m,........................................................................................................ Danes se pričenja v gledališču «Verdi» operna sezona 1967-68 (z delom se je pa začela še prej), ki bo trajala do zadnje tretjine meseca marca. Za začetek sezone je vodstvo gledališča izbralo Verdijevega «Falstaffa», s katerim je veliki avtor zaključil suo-je operno delo. Zametki za «Falstaffa* segajo v leto 1890, ko je pri neki gostiji pri Verdijevem prijatelju in glavnem založniku Riccordiju komponist Arrigo Boito nazdravil Verdiju, da mu želi skorajšnji porod «debeluharja». Ko je dobil Verdi Boitovo besedilo, je bil blizu o-semdesetletni starec — naravnost otroško vesel. V pismu markiju Monaldiju piše med drugim: Qlj upiral, a to je bil Mario, je najsrečnejši človek, ko je nekega večera pod zvezana-llm nebom dovolila poljub. ~ Kdaj se bova poročila, Virginia? — je vprašal poln upanja. r~ Za sedaj še ne, Mario — je dogovorila. — Morda kdaj po-zn?ie, premlada sem še. Mario se je oprijel tega »po-zn('je», in p0 drugem poljubu, ki Je bii nežnejši od prvega, se je zdklel, da bo, če treba, do kon-°d življenja čakal na Virgimjin «aa». Tako bi tudi napravil, če usoda ne bi bila hotela drugače, če se nu ne bi bila ponudila priložnost 2a razmišljanje o novi življenjski Uganki — nekega dne se je po-tavil Pedro ViUalon. Pedro je jahal žrebca, katerega oprema je bila okovana s srebrom, fu je lep in takoj je bil všeč tuai Mariu. Bil je odličen jezdec, ^zmotljiv strelec, spreten meta-ec lasa, izboren kitarist. Vse to re je pokazalo pozneje. Mariu pa J® bil že prvi dan všeč njegov odkriti nasmeh. p — Ole, muchacho! — je rekel y??ro, ko se je pojavil pred biva-nscem vaauerosov. — Je kaj dela rame? Mislim, da bo, — je dejal 'Jr ki je stal pred hišo. — pr?'l pa govoriti z upraviteljem, "■uzjaši in pridruži se nam. Pedro se je dogovoril z Galia-r?!’1- Naslednji dan sta z Mariom jahala na delo. Ko sta se zve-J.r. vrnila, sta bila dobra prija-leta’ se Poznata ze d°lOa Virginia je sedela na ograji. ..".Novi tovariš. — ga je pred-tavil Mario. — Ime mu je Pedro vulalon. " Ole! — je bilo vse. kar je "Vnodušuo rekel in si zvijal ci-“Oreto, Njegove oči so radovedno Preletele dekletovo telo. jUTT. Pedro je odličen strelec in še J^Jsi kitarist, — je rekel Mario, °a bi pomislil, da s hvaljenjem latelja zmanjšuje svojo vred-d v Virginijinih očeh. Tisti — večer je Pedro igral in stare pesmi iz pamp. Vsi so pozorno poslušali. Virginia pa f Je metala ognjevite poglede. ,n zgodilo se je, kar se je mo-0 zgoditi. Pedro je bolj privla-dekle kot stromni Mario, ki pit, ni igral kart in niti ni ".dobro streljati. Neke noči je lr,o našel prijatelja in Virginio, ,.s(a se poljubljala v mesečini, uario ni bil človek, ki bi zara-tega dvignil hrup. toda Pedro rP.njegovih očeh tisti hip postal i‘‘c' Prijateljstvo se je spreme-P v divje sovraštvo. Rekel ni ’ tudi ko ie čez nekaj dni do- on in boš bil od Virginije tretji poljub. To je bilo odločilno. Lahko je bilo zapeljati mlado dekle, če je bil fant tak kot Pedro. Od tistega dne je Mario vsak dan jahal v pampo, napravil človeka iz lesa in slame in se vadil v streljanju iz revolverja. Streljal je na vse, kar se je gibalo, in kmalu je bil prepričan, da zna potegniti revolver hitreje kot Pedro in da je boljši strelec od njega. Napolnjevalo ga je hladno sovraštvo in potrpežljivo je čakal na svoj trenutek. ČaKat je na Pedra in Virginijo, in ko ju je neke noči spet dobil, da se poljubljata v mesečini, je mirno stopil k njima. — Pedro, dekle je moje! — je rekel. — Mario! — je rekla Virginia in mu položila roko na rame. — Bodi pameten! Veš, da je Pedro boljši strelec. Mario je pogledal v njene sijoče oči in ustnice, željne poljubov, ter dejal: - Tedaj bo ostal njegova! Nato se je obrnil k bivšemu prijatelju: — Jutri zjutraj, Pedro! Srečala sta se, ko je vzšlo sonce. Za pričo je bil navzoč Miguel Leiva. Vsi trije so molče jahali v pampo. Na robu gozdička je Mario ustavil konja. — Razjaši konja, Pedro! — je mirno dejal. Miguel Leiva je počasi odmeril razdaljo 30 metrov in jo zaznamoval s količkoma. — Ko naštejem do tri, potegnita revolverja in streljajta! Nasprotnika sta počasi odšla na svoja prostora. Pedru je bilo žal, da mora streljati na Maria. Mario je zamišljeno gledal Pedra. V njegovih očeh je bil že mrlič. Miguel Leiva je zamahnil s klobukom: — Ena! Spet je zamahnil s sombredom: — Dva! Tedaj je Mario zavpil: - Stoj! V teh nekaj sekundah mu je postalo jasno, da ne more streljati na prijatelja. Ni bil morilec. — Poslušaj, Pedro! Ne bi bil pošten dvoboj, če ti nečesa ne povem. Hitrejši sem od tebe in bolje merim. Pusti Virginijo, pa se ne bova streljala. Pedro je omahoval. Je to Ma-riova zvijača, s katero si hoče rešiti življenje? Ali govori resnico? V tistem hipu je zletela iz gozdička ptica. Z bliskovito kretnjo je Mario potegnil revolver in u-streiil. Ptica je paala. — Zadetek v srce! — je z občudovanjem rekel Miguel. — Lahko ti napraviš kaj takega? — je Mario vprašal Pedra. Pedro se je komaj opazno nasmehnil. To ne bi bila prva ptica, ki bi jo zadel v letu. — Ne, ne verjamem, da lahko, — je odgovoril. — Odrekam se Virginiji, saj mi ne pomeni toliko. Zajahal je in krenil proti severu. Mario je zamišljeno gledal za njim. Molče je zajahal in v največjem diru odjezdil proti ha-ciendi. Virginia je stala pred hišo in pričakovala zmagovalca. Ustavil se je pred njo. Porogljivo se je smehljal lepemu obrazu s sijočimi očmi in rdečimi ustnicami. Počasi je izvlekel revolver in ji ga vrgel pred noge. Nato je udaril ko konju. Pet milj od haciende je dohitel Pedra. Nekaj časa sta jahala molče. . — Kam greš? — ie vprašal Mario. — V Balmeseto, tam gori v čilskih hribih, - je rekel Pedro. ne da bi obrnil glavo. — Vzemi me s seboj! Pedro je pogledal iztegnjeno Ma-riovo roko in jo krepko stisnil. — E, Mihec moj, zima st bliže. So pasala lepa vremena. Zdej si lahko čakamo samo kašen dež, burjo jn tako. — Ja, ja! Jn zdej bojo začele pej bolezni. Prehladi, pljučence, katarji jn taku naprej. Jn bo treba spet hodet po farmacijah za vse sort pirole pruti influenci, za se potet, za jet na stran jn vse sorte. —- Dragi moj, ses farmačijami jn pirolami pej je treba jet počasi. Si slišau kej je rekla mati — ke be bla naša eks kralica — od njene hčere ke tudi zmiram jej pirole? — Ne! Pej kej se je kej oglasla? — Znaš, je tista Maria Beatrice, ke ga zadne cajte forte lome jn ke je spraula u — ku be reku — u zadrego prfina monarhiste jn zdej se žene sez anem jegraucam. J n an žurnalist (sej znaš, de uani ne dajo nobenmi mira) je šou prašat nje mater, kej se ji zdi. Jn uana se je forte potožla jn je rekla, de nje hči je forte telegentna... — Ben, tu reče vsaka mati! — Jn pole je rekla, de je hči prouzaprou bolana. Z atu ke ta njena Beatrice jama pirole pruti debelosti. Ma te pirole ji pej ne pestijo spat jn taku more jamat še druge pirole zastran spanja. Ma te ta druge pirole ji pej nardijo ano tašno fjako, de more jamat še tašne pirole, koker športniki, tisti doping, zatu de jema podnevi nekej žiulenja. Jn ni dougo tega, ke je bla tudi operirana, zatu ke jema narbrž frderban želodec od vseh tisteh pirol. Jn tudi živci so u remengo. — Ben videš! Jn vse tu pride zastran tega, ke be ledje radi žrli ku svinje jn be teli pr tem ostat suhi. Taku je, kadar če človek jemet vse. — Znaš kej! Pestmo te di-škorše, ke so prouzaprou ledje vre siti vrh glave. Dejmo se rajše kej poment od politike. — Ja, ta narbol važno je, de tekma za vesolje med ZSSR jn ZDA gre kar naprej jn de ZAR jema še zmiram zaprt prekop. — Ma tudi se? EGT jn SET jn MEC so same Štorje, zatu ke de Gol neče jemet zraven VB. — Pej kej je tu — VB? — Kaj ne znaš? Tu je ja Velika Britanija. Ma dandanes se vse govori samo na kratko jn se je treba navadet. — Kepej, kepej! Tudi u parlamenti se forte kregajo vse tiste DC jn PSU jn PLI jn PRI jn KPI jn PSIUP zatu ke je odstopu PSM. — Pej kej je spet tu? — PSM? Tu je ja predsednik senata Merza-gora. Be mogu ja zastopet! Jn tudi u lokalni politiki je spet žuf, zatu ke SS noče več sodelovat zastran razlastitev. Prouzaprou be mogu reč ZR. — Ma znaš, de je namalo težko vse tu zastopet. Denmo reč od sindikatov — še zdej ne znam kej je tu: CISL, CGIL, U1L jn pole še vse sorte ku, denmo reč ETLl, pole ISTAT... — Ja, ma se je treba prvadet. Videš, zdej smo mi Slovenci jemeli tudi SŠI in pole je biu SZ, ke be pomenlo slavnosten zaključek jn so dali tudi spominske kolajne prestauniku ZTKS jn VST7 jn vse sorte. — Ja, ja, počasi bomo pršli do tega, de namesto, de be jest tebi reku *Mii>aiiiiiiiiiiMiiiiii>iiviiiiiviiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiMiiMiiiitfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiii>iiBiaiiiiiiiiiai» 12. SOŠKA BITKA (KOBARID, 24. NOVEMBRA 1917) Kako se je o njej izrekel jugoslovanski general O soški bitki je bilo napisanih nešteto študij - Tudi Erwin Rommel, nemški general iz druge svetovne vojne, je v tem vprašanju dal svoj prispevek - O njej so spregovorili Cadorna in mnogi drugi italijanski generali ter politiki I. za uvod Dogodki ob Soči ne pomenijo zgodovinskega preloma, preobrata. Toda odigrali so se na slovenski zemlji. In ko so se merile vojne sile Italije, Avstro-Ogrske in Nemčije, so bili številni Slovenci in Bosanci v avstrijski bojni črti, beneški Slovenci in naši sosedje Furlani pa v italijanskih strelnih jarkih. Bil je to zadnji spopad na Soči — 12. soška bitka —, o kateri sodi jugoslovanski general Zelenika (Bitka kod Kobarida), da je imela za I. svetovno vojno, in to edina, neke poteze, ki so se pokazale šele v II. svetovni vojni v vsej svoji značilnosti in odločilnosti. V čem je bila ta »modernost* taktike? V tem, da je šel nemško avstrijski napad po dolini in ne po vrhovih, čeprav tedaj še niso poznali tankov. Res pa je, da je istočasno obstajal močan pritisk na nasprotnika na višinah, ki je vezal njegove sile. Študije o Kobaridu so številne. Na nemški strani- Krafft von Del-mensingen, «Duichbruch am Ison-zo» — Prodor na Soči, je avtor pisal po nemških virih, ko je sam sodeloval in -zdelal načrt za ta prodor; bil je načelnik štaba 14. armade. Omenimo še Erwina Rommla. poznejšega maršala, knjigo »Infanterie greift ein*. Bil je nadporočnik wirtenberškega bataljona, ki je zavzel Hlevnik, prodrl čez Kolovrat Livek na Ma tajur. Avstrijski general Alfred Krauss je napisal «Das Wunder von Karfreid* — Čudež Kobarida, in pisal ga je iz izkušnje, saj je sam poveljeval I avstrijskemu korpusu, ki je prodr' iz Bovca čez Stol v Rezijo in Beneško Slovenijo. Potem so še tu italijanski generali, polkovniki, profesorji in navadni civilisti. Naj omenimo Paola Alatrija »Trenfanni di sto-ria italiana 1915-1945» kjer ocenjuje italijanski poseg v I. svetovno vojno ne kot četrto vojno za neodvisnost, kot risorgimento, pač pa kot vojno, ki so jo hotele velika industrija, konservativne in ultranacionalistične sile Sam vrhovni poveljnik Luigi Cadorna se je precej razpisal, omenim naj le «La guerra al fronte italiano 1921». kjer se trudi, da bi vso krivdo zvalil na italijanskega vojaka Proti temu je Enrico Caviglia v svoji knjigi «La dodicesima battaglia (Capo-retto)» le pokazal krivdo italijanskih generalov... Polkovnik Gatto je v svojem «Diario» razkril razpoloženje v italijanskem vrhovnem poveljstvu, misli in načrte samega Cadorne.... Vojni, zgodovinar prof. Piero Pier («La Ve-nezia Giulia nella strategia della I.a guerra mondiale*) je pokazal MiiiMiimittiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiitiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniHiiiiiimimiiiiimiim Knjižna darilca za otroke Radio Trst A J-,}5. 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Po-7.00 Koledar 7.30 Jutra- Hh glasba - 11.35 Šopek sloven- Pesmi - 12.00 Deset minut s ,'anistom Pinom Calvijem - 12.10 :"anost in tehnika 12.20 Za vsa-•°£ar nekaj - 13.30 Glasba po že-r1 17.00 Igra ansambel Carla /»gchiorija 17.20 Pregled zgo-7 y.‘ne italijanskega slovstva Goriški polifonski zbor pod Vom Cecilie Seghizzi - 17.45 (Ploskajmo Hugu Montenegru, in,. icu Modugnu in Duku El-,‘R«>nu . 18.15 Umetnost, književ; ji.1 'n prireditve 18.30 Sodobni ,nunski skladatelji - 18.50 Igra ffir*1 - - >i __________ _________ tli j r1 20.35 «Zaprta vrata*, ra-. JSKa drama 21.25 Jazzov koti-2222.00 Motivi dveh Amerik -Rn ’ Skladbe davnih dob 22.45 •bantične melodije. Trst Mali ansambli - 13.35 Fur kon motivi - 13.50 Simfonični Tphcert tnass'ma. jg^mbel «The Three Suns» -■' u Pisani balončki - 19.40 Na-^abavnih ansamblov 20.00 14.20 Orkester Casa- Koper l6ni!0' 7-10. 12.30, mi, • '9.30 Poročila 4e* mL11,, 14.40 Zabavna „---- i-aht. r‘ijobljene melodije • 15.30 go,.. glasba 16.50 Današnji • N1’ 18.00 ir. 19.30 Prenos RL 13.30, 14.30, 7.10 Jutra a - 10.15 Plošče - 11.00 n'ca 11.30 Današnji pevci žon-5 13.00 in 13.50 Glasba po lo 14 an VnKavna * ■9.00 blen s Ansambel Dammico-Flam- SShi 22.10 Jazz - 22.35 Nočni ČETRTEK, 9. NOVEMBRA 1967 Nacionalni program 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila - 8.30 Jutranja glasba - 9.07 Chopin, Haendel, Strauss 10.05 in 11.00 Ura glasbe • 11.30 Glas bena antologija - 12.00 Kontrapunkt - 13.20 Rita in Teddy 14.40 Italijanske popevke 15.00 Uspeli motivi 16.00 Program za najmlajše - 17.00 Roman - 18.15 Ve liki variete - 19.30 Luna park 20.20 Recital S. Davis in Buddy Rich - 21.40 Pianist V. Ashkena zy 22.00 Politična tribuna. II. program 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila - 8.45 Orkestri 9.40 Glas beni album - 10.00 Roman - 10.40 Pisana glasba - 11.42 Pesmi desetletja - 13.00 Glasbeno-govorni spored - 14.00 Juke-box 14.45 Plošče - 15.15 Sopranistka Joan Sutherland in tenorist Carlo Ber gonzi ■ 16.05 Rapsodija 16.38 Popoldanski spored 18.35 Enotni razred 20.10 B. Tecchi: «Gli egoisti* - 21.00 Partitissima 21.50 Plesna glasba III. program 10.00 Weber in Schubert - 10.30 Madrigali - 10 40 Skladbe Sergeja Prokofjeva - 12.22 Paganini in De Hus - 13.05 Antologija velikih iz vajalcev 14.30 Dvoržakova ko morna glasba 15.30 Koncert - 15.50 Nove plošče 16.20 Bach, suita št. 3 - 17.10 Sonate Stravinskega - 17.45 Schubertova simf. št. 6 18.30 Lahka glasba - 19.15 Vsakovečerni koncert 20.30 L. De Ponte: cCosi far, tutte*. Slovenija 7.00, 8.00, 13 00, 19.30 Poročila - 6.50 Danes za vas - 8.08 Iz romantičnega opernega repertoarja 8.55 Radijska šola 9.25 Srbska narodna kola 9.40 Pet minut za novo pesmico 10.15 Pri vas doma 11.15 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe - 12.10 Prizor «Tič-nica» iz Bravničarjeve opere «Hla-pec Jernej* - P2.30 Kmetijski nasveti 12.40 Ameriški pihalni orkester p.v. Malcolma Sargenta -13.10 Zabavna glasba 13.30 Pri; poročajo vam. . 14.05 Zabavni zvoki 14.45 »Mehurčki* 15.20 Glasbeni intermezzo 15.40 Mali recitali - 16.00 Vsak dan za vas 17.05 četrtkov simfonični koncert 18.45 Jezikovni pogovori - 19.00 Lahko noč, otroci! 19-15 «The Rockes* - 19.25 Pet minut za EP - 20.00 Domače pesmi in napevi - 21.00 Literarni večer -21.40 Glasbeni nokturno 22.10 Komorni večeri 23.05 Literarni nokturno. Ital. televizija 10.00 Kinematografski program . 17.00 Program za najmlajše -17.30 Dnevnik 17.45 Program za mladino 19.45 Šport in italijanske kronike - 20.30 Dnevnik - 21.00 Musič Rama 22.00 Politična tribuna - 23.00 Dnevnik. II. kanal 21.00 Dnevnik - 21.15 Mi in drugi 22.05 Filmske in gledališke kronike. Jug. televizija 17.05, 20.00 in 22.20 Poročila • ‘1.40, 14.50 in 16.10 TV v šoli -10.35 in 11.00 Angleščina 15.45 Nemščina 17 iO Malu lupinica -17.25 Pionirski TV studio 17.55 Obzornik 18.15 Po sledeh napredka 18.35 Godala v ritmu - 19.00 Humor, oddaja 19.40 Prospekt 20.30 Aktualni razgovori • 21.20 «Kapetan kapetanu* Čez sto drobnih knjižic-slikanic je že izdala založba Mladinska knjiga v svoji knjižnici «čebeli-ca». Knjižice so namenjene tistim, ki so se že naučili brati, ali pa tistim, ki še samo slike ogledujejo, besedilo pa jim mora prebrati mamica. V teh slikanicah so zbrane številne znane pravljice (Rdeča kapica, Tmjul-čica, Sneguljčica, Pepelka itd.), pa še toliko drugih zgodbic in pesmic, da starši ob majhnih otro- cih že ne morejo priti v zadrego, če so si oskrbeli knjižice »čebelice*. Vse te knjižice so bogato ilustrirane (v barvah). Ilustratorji so znani slikarji in slikarice. Urednica Kristina Brenkova posveča tej knjižnici mnogo skrbi. (Na sliki je naslovna stran knjižice «Lonček, kuhaje, ki nosi že številko 111.) Stopite v Tržaško knjigarno in izberite za svoje male nekaj teh knjižic! visoke mode za prihodnjo pomlad in poletje. Gre za povsem novo modno manifestacijo, kjer so modne hiše prikazovale modele visoke italijanske mode, izdelane za široko potrošnjo, šlo je torej za revolucionarno «dejanje», saj je bila do sedaj visoka moda namenjena le zelo redkim izvoljenkam. Tokratna kolekcija modelov pa je bila tako po kroju, izbiri barv in tkanin, ter predvsem po razmeroma nizkih cenah, namenjena širšim množicam, to je tistim, ki so navajene kupovati oblačila v konfekciji in veletrgovinah in seveda tudi v bou-tiques. Zakaj torej prepiri, žvižganje in neodobravanje? Po pisanju tujih modnih dopisnikov, niso bili vsi razstavljavci kos svoji nalogi. Medtem ko so nekateri razstavljali resnično lepe, praktične, in predvsem zelo efektne modele, so prišli drugi na to modno razstavo z modeli neoriginalnih krojev, slabih barvnih kombinacij, starih tkanin itd. »Italijanska visoka moda si bo s takšnimi modeli zaprla pot v svet,» so zapisali nekateri ter izrazili mnenje, da bi morala biti v prihodnje Izbira udeležencev tako kvalitetnih modnih revij bolj stroga in natančna. Ostre so kritike tudi italijanskih modnih dopisnikov, ki so mnenja, da lahko kritike in protesti samo škodujejo ugledu ita- lijanskih modnih hiš, ki uživajo v svetu, predvsem v Ameriki, velik ugled. Kot smo že povedale, je bila to prva modna revija, s katero so želeli italijanski modni ustvarjalci približati visoko modo vsem plastem potrošnikov. Ideja bi bila odlična in večina razstavljavcev je tudi doživela « svojimi kolekcijami lep uspeh. Toda bilo je med razstavljavci nekaj «črnih ovčk», ki so hoteli biti še bolj originalni, še bolj ye ye, še bolj modemi. V svojih kreacijah pa so šli tako daleč, da je bil končni efekt vse prej kot zadovoljiv. Organizatorje te modne manifestacije kritike niso prestrašile v takšni meri, da bi se odrekli nadaljnim modnim manifestacijam v tem stilu. Sklenili so, da bodo podobne revije še organizirali, da pa bodo bolj natančni pri izbiri udeležencev ter da se bodo bodočih modnih revij o visoka modi tudi za široko potrošnjo udeležili le tisti, ki bodo lahko dokazali resnost in okus pri izbiranju novih modnih kolekcij, Kaj vse so na modni reviji v Firencah prikazali? Izbira je bila zelo obširna — od številnih modelov spodnjega berila ter oblačil za dom, službo in šport, pa vse do oblačil za popoldan ter za bolj in za manj svečane priložnosti. Toda o tem bomo govorile prihodnjič. aiiiiiiiiiiiiimniiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiaa S SOBOTNE ZAKLJUČNE SLOVESNOSTI V KULTURNEM DOMU TROFEJE IN POKALI 10. SSI na specifičnosti terena, kjer se je bitka odigrala. Videmčan Del Bianco («Caporetto», Udine 1952) je pisal v lokalnem patriotičnem zanosu, ali mož, tiskar-publicist je zbral toliko čudovitih podatkov, tudi za naše beneške Slovence, da zasluži vse priznanje. Zadnjo, Silvestrijevo «Isonzo 1917», druga izdaja 1966, bi se splačalo prevesti v naš jezik. Kritičen duh do vojne, kritičen do generalov itd. In še govore o «Kobaridu» spomini politikov, ministrov, Orlanda, Salandre, zlasti spomini Ferdinanda Martinija; znane so od 1967 diskusije na tajnih sestankih italijanskega parlamenta... Mnogo se je nabralo potiskanega papirja o Kobaridu in čeprav so še zaprti vojni arhivi, vendarle vstaja iz temin onega časa, iz retorik, iz slavospevov in obramb generalov v jasnejšo luč zgodovinska resnica, ki osvetljuje leti 1915 in 1918, ko je Italija II. svetovno vojno končala na Piavi. Ne gre nam za kakšno posebno raziskavo. Nismo ne proti ne za. Ljudje ob Soči bolj ali manj vedo, da so se na njenih bregovih in v nje območju že merili Rimljani z barbari, vzhodni rimski cesarji s samozvanci zahoda, da je tu že vodi' vojne Atila, ki je zrušil Oglej, slavno Aquileio... Da se je tu Avstrija trgala z Benečani za dediščino goriških grofov, da so ob Soči korakale armade Napoleona, ki mu pravijo «veliki»... No, kdor je ob Soči doživel I. in še II. svetovno vojno, bo res brez vseh političnih in nepolitičnih retorik lahko dejal: Dosti je bilo, ljudje, krvi; delajmo za mir. Prav zares, pa čeprav človek ob Soči čuti, da gredo tu mimo ceste od vzhoda proti zahodu, od severa proti jugu. Zato so se im-perializmi zadnjih dvesto let spopadali prav tu. Mimo nas, proti nam. In bili so politiki, bili so ministri, generali, ki so se «šli vojno* mimo ljudstev in narodov. Žrtvovali so «za domovino* mlada življenja s povsem »mirno* vestjo. V tem pogledu cenim Silvestrijevo knjigo «Isonzo 1917». IVO JUVANČIČ fNadaljevalne sledi) Bolezen naših I ^ f :; f- »: m Najboljša športnika letošnjih slovenskih športnih iger Franko Drasič in Olga Pavletičeva med sobotnim nagrajevanjem Pokal Primorskega dnevnika, ki je bil namenjen društvu z najboljšimi rezultati v moški konkurenci, je osvojil nabrežinski Sokol prednikov V berlinskem državnem muzeju v Nemški demokratični republiki so rentgemzirali več egiptovskih mumij. Prišli so do presenetljive ugotovitve, da so namreč 2500 let stari mrliči skoraj vsi brez izjeme bolehali na hrbtenici. Zanimivo je, da so se tudi zadnji čas okvare na hrbtenici močno razširile. vi katerega se boste ponovno začeli zanimati za neki že opuščen načrt. STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Na delu ne bo najbolj primeuno odgovoriti s silo. Ne posegajte v vprašanja, ki nimajo za vas prav nobenega pomena. KOZOROG ,od 21.12. do 20.1.) Svoj dnevni delovni program skušajte določiti že v teku jutra. Neka v naglici izrečena ocena, bi utegnila pokvariti staro prijateljstvo. VODNAR (od 21.1 do 19.2.) S svojim realističnim stališčem si boste močno povečali ugled pri sode lavcih. Dan je primeren za obrambo vseh družinskih interesov. RIBI (od 20.2 do 20.3.) S tem, da boste širokosrčno pomagali nekemu prijatelju, boste koristili tudi sebi. Razvili boste in dokončno utrdili svoje čustvene odnose. OVEN (od /1.3. do 20.4.) Nikar ne uveljavite nekega nasveta, ki vam ga je dal neiskren prijatelj. Zvečer boste srečali osebo, ki je že od davna niste videli BIK (od 21.4. do 20.5.) Odpravite čimprej svoj pesimizem, ker vam utegne močno škodovati v trenutnih pogajanjih. Navezali boste koristne stike, ki bodo uveljavili vaš ugled. DVOJČKA (od 21.5 do 21.6.) Ne verjemite opravičilom neke osebe, ki vam je skušala podtakniti napačne podatke. RAK (od 22.6. do 22.7.) Popolno ma boste preusmeril1 poslovanje svoje delovne organizacije. Ne spreminjajte svojih odnosov do drage osebe. LEV (od 23.7. do 22.8.) Prišla bodo do izraza nekatera protislovja, katerih posledice se bodo pokazale šele kasneje. Vaša pomoč bo odlo- j čilna za rešitev nekega sorodnika [ iz težke situacije. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Zanimive poklicne perspektive. Spričo neke obveznosti, se boste morali začasno oddaljiti od družine. TEHTNICA (od 23.9 do 22.10.) Osredotočite svoje napore samo na en cilj. Potrudite se, da ne bi sleherna malenkost zbujala v vas zaskrbljenosti. ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Omahljivost, ki jo večkrat kažete, vas bo precej ovirala pri vašem delu. Deležni boste obiska, na osno- Svetoivanski Škamperle je osvojil pokal «Bazoviški junaki*, ki ga je podarila SS za najboljše rezultate v namiznem tenisu Tudi zadnje ustanovljeno društvo pri nas Gaja je dalo na razpolago pokal »Memorial Cvetica Grgiča«: tega je za najboljše uspehe v ekipnih športih osvojil Breg Vreme včeraj: najvišja temperatura 15.7, najnižja 11.7, ob 19. uri 14.2, vlaga 80 odst., zračni tlak 1014.6 stanoviten, veter 14 km jugovzhodnik, nebo 7 desetink pooblačeno, morje Skoraj mirno, temperatura morja 17.2 stopinje, dežja je padlo 14 mm. Tržaški dnevnik Danes, ČETRTEK, 9. novembra Nevenka Sonce vzide ob 6.55 in zatone oto 16.42. Dolžina dneva 9 47. Luna val-de ob 13.59 in zatone ob 23.44. Jutri, PETEK, 10. novembra Andrej VAZNA POBUDA DEŽELE Razširitev prehoda na Rokovem nujna zaradi velikega prometa Lani je šlo čez mejni prehod 1.074.054 turističnih in 145.600 težkih vozil - Vse blago bi morali cariniti na mejnem prehodu in ne v Trbižu Kot smo včeraj na kratko poro- raščajoči promet ter da bi se mo- tali, je deželni odbor sklenil, da ustanovi posebno komisijo, ki bo proučila načrte za ureditev mejnega prehoda med Avstrijo na Rokovem pri Trbižu ter izbrala najboljšega. V deželnih krogih ugodno komentirajo ta sklep in nakazilo 200 milijonov lir v prihodnjem proračunu za razširitev prehoda. Sedaj se namreč razvija turistični in trgovinski promet čez ta prehod v zelo slabih razmerah. Po drugi strani pa bo treba pripraviti primerne površine in naprave za carinske in policijske operacije na tem mej; nem prehodu tudi v zvezi z načrti za zgraditev avto ceste Videm-Trbiž. Te naprave sploh ne zmorejo naraščajočega turističnega in trgovinskega premeta. Pri tem je dovolj, če se spomnimo, da gre tod večina prometa iz Bavarske in se-vemovzhodne Avstrije proti Jadranskemu morju ter_ proti vzhodnemu delu Padske nižine. Za oceno položaja so najbolj zgovorni podatki o prometu. Lam je Slo čez te prehod 1.074.054 turističnih vozil ter 145.600 tovornjakov in drugih podobnih vozil. Pri tem je treba dodati, da je trgovinski promet sorazmerno razdeljen skozi vse leto, medtem ko je turistični promet največji v poletnih mesecih. Januarja meseca se namreč pelje čez prehod od 400 do 500 turističnih vozil na dan, v avgustu pa od 8000 do 9000 in včasih tudi po 13.000 vozil na dan. Po drugi strani se turistični promet še nekam naglo razvija, medtem ko je trgovinski promet mnogo bolj počasen, ker določeno blago carinijo šele v Gornjem Trbižu, zaradi česar je glavna ceste skozi mesto natrpana in promet zaostaja Ker promet stalno narašča in Je iz leta v leto večji, nastajajo za turizem in za trgovinski promet vedno večje težave. Zato tudi preti nevarnost, da bi se mnogi turisti, ki hodijo sedaj na Jadran, usmerila v druge kraje. V zvezi z važnostjo tega prehoda je treba tudi upoštevati, da se na njem stekata veliki evropski cestni zvezi Rim-Dunaj-Varšava in Salz-burg-Linz-Praga. V prihodnje bosta tl dve veliki cesti prava zbiralnika vsega avtomobilskega prometa iz severne in srednje Evrope, u-smerjena na gornji Jadran. Na globalni ureditvi tega vprašanja je zlasti zainteresirano tržaško pristanišče, saj gre čez ta prehod ves promet tržaškega srednjeevropskega zaledja. Poleg tega je treba upoštevati tudi naraščajočo liberalizacijo menjav z državami severno-vzhodne Evrope. ža na zasedanju o mednarodno pomembnih prehodih in cestah v Furlaniji - Julijski krajini junija lani so obravnavali to vprašanje. Vsi diskutanti so se takrat strinjali s tem, da je treba razširiti prehod na Kokovem, da bi zmogel ves na- rale vse carinske operacije opravljati na Kokovem, teko da ne bi spremljali več kamionov v Trbiž. Iz tega je razvidno, da so se s tem vprašanjem ukvarjali že na raznih mestih, da pa je šele sedaj z deželno pobudo na poti k stvarni rešitvi. Resolucija pokrajinskih svetovalcev KPI o gradnji protosinhrotrona V zvezi z morebitno gradnjo pro. tosinhrotrona v Doberdobu so pokrajinski svetovalci KPI Colli, Do-nadel in Laura Weiss poslali pokrajinskemu odboru resolucijo, v kateri ugotavljajo, da ste Trst in celotna dežela življenjsko zainteresirani za gradnjo v Doberdobu pro- tosinhrotrona Evropskega centra za jedrske raziskave V resoluciji ugotavljajo z zaskrbljenostjo, da je vlada zavzela neodločno stališče, ki je prišlo do izraza v dobro obveščenih krogih iz katerih so se razširile vesti, da sinhrotrona baje ne bodo zgradili v Italiji zaradi ovir vojaškega značaja Resolucija predlaga naj se pokrajinski svet obrne na parlament in na vlado in naj od njiju zahteva odločno stališče, da se premosti ta ovira in da se končno da resna pobuda v mednarodnem merilu za gradnjo protosinhrotrona v Doberdobu Resolucija pooblašča pokrajinski odbor naj stopi v stik s sosednimi pokrajinskimi upravami, z glavnimi prizadetimi občinami in z deželno upravo za skupen odločen nastop, za gradnjo protosinhrotrona v naši deželi, s čimer naj se ji omogoči, da bo zavzela mednarodno vlogo v okviru politike razvoja prijateljskih odnosov in sodelovanja s sosednimi državami. SEJA ODBORA TRGOVINSKE ZBORNICE Sedmi pomol v pristanišču se mora zgraditi v predvideni dolžini V kratkem bodo razpisali natečaj za gradnjo zidanega doka Stiki med predstavniki industrijskih con iz Trsta in Kopra Na svoji zadnji seji je vodilni odbor tržaške trgovinske zbornice obravnaval vrsto vprašanj, ki se tičejo gospodarskih dejavnosti našega področja. Predsednik dr. Cat-dassi je poročal o stikih in sestankih, katerih se je udeležil v zadnjem času in predvsem o sestanku s strokovnjaki, ki se ukvarjajo s problemom VII. pomola in o sestanku s pobudniki Konzorcija za gradnjo zidanega doka. Na prvem sestanku so poudarili potrebo po zgraditvi pomola v skladu s prvotnim načrtom, to je na vsej predvideni dolžini. Da bi to dosegli, pa bo treba poprej rešiti vprašanje finančnega kritja tistega dela gradenj, za katerega so praktično zmanjkala sredstva že pred dobrim časom. K temu je treba dodati sredstva, s katerimi naj se na samem pomolu postavijo vse tiste naprave — železniški tiri, skladišča, dohodne rampe, žerjavi, itd.), za katere tudi sedaj ni zagotovljeno finančno kritje. Sestanka se je udeležil tudi glavni rav- KMALU PRED OBČINSKIM SVETOM Natečaj za urbanistično ureditev zgodovinskega dela našega mesta Ocenjevalni komisiji bo predsedoval župan, v njej pa bodo zastopane razne mestne gospodarske, umetniške m druge ustanove - Nagrade v višini 22 milijonov Ur Občinski odbor je nedavno odobril vsebino vsedržavnega natečaja za urbanistično ureditev zgodovinskega dela mesta, pri čemer je treba upoštevati nekaj osnovnih potreb, in sicer: ohranitev zanimivih zgradb, njihovih zunanjih značilnosti in okolja, ki ga je vredno o-hraniti. ter ugotoviti kraje, ki jih je treba urediti, popraviti >n ohraniti: določiti zazidalna in higien-sko-gradbena pravila novih zgradb in zgradb, ki jih je treba ohraniti, preurediti in {»praviti: poiskati nove razvrstitve, zelena in druga področja, ki jih je treba ohraniti, kakor tudi proste zorne kote, da se skladno vključi zgodovinski del mesta v oelotnl mestni okvir. Ta sklep je bil vključen v dnevni red zasedanja občinskega svete in bodo o njem kmalu razpravljali in odločali občinski svetovalci. Sporočilo občinske uprave pravi, da bodo morali načrti, ker gre za področje, ki zajema jožefinski in terezijanski del mesta, staro mesto in grič Sv. Justa, upoštevati vse potrebe, da se ohranijo izvirne kulturne vrednote zgodovinskega središča z njeno potrebno gospodar- sko in socialno poživitvijo, ki naj na kateri bo moral biti naslov ude-zajame tudi pregled tistih obstoječih ; leženca. zgradb, ki jih je treba popraviti y ocenjevalni komisiji, ki ji bo ah spremeniti. Hkrati pa je treba, prec]sedoval župan, bodo zastopane predvideti tudi delno ali splosno | krajevne ustanove, profesionalne spremembo o uporabi celotnega | Gornice, gospodarske in umetniške področja z usklajenim cestnim si; | ust,an0ve in organizacije, ki so za-stemom za pešce in za vozila. Pri tem bo treba upoštevati, da je ob ...................mm.**.................... NA POBUDO POKRAJINSKEGA ODBORA ZA MIR V VIETNAMU V soboto z avtobusom v Marzabotto na vsedržavni pohod za mir snik, Simon Gregorčič pesnik, Fran Cegnar pesnik in občinski svetova; lec v Trstu, Jovan Vesel Koseski lesnik, Albert Sirk slikar, Jaka Stoka komediograf. Bazoviške žrtve. Na koncu vprašuje župana, da bi mu povedal, kakšne ukrepe je tržaška občinska uprava sprejela, da bi zadostila stari obljubi in upravičeni zahtevi slovenske narodne manjšine. Pokrajinski odbor za mir in neodvisnost Vietnama sporoča, da bo v soboto ob 14. uri odpeljal iz Trsta, in sicer izpred sodišča, avtobus v Marzabotto za udeležbo na vsedržavnem pohodu za mir v Vietnamu. Izletniki bodo prespali v Bo. logni, v nedeljo se bodo ob 7. url odpeljali iz Bologne in prispeli v Marzabotto ob 8. uri, kjer se bodo priključili povorki. V Trst se bodo vrnili okrog 23. ure. Cene za vožnjo in prenočišče znaša 4.200 lir. Prijave sprejemajo Tržaška knjigarna v Ul. sv. Frančiška, CGIL v Ul. Pondares 8, SGKZ v Ul. Gep-pa 9, Primorski dnevnik - Ul. Mon-tecchi 6, PSIUP . Trg Stare mitnice 11, Center za kulturne odnose z inozemstvom - Ul. Torrebianca 12 federacija KPI - Ul. Capitolina 3 in krožek Rinaldi - Ul. Madonni-na 19. Drevi v Dolini proslava 50. obletnice oktobrske revolucije Danes ob 20. uri bo na sedežu prosvetnega društva «Valentin Vodnik« v Dolini proslava 50-letnice oktobrske revolucije, ki Jo prireja dolinska sekcija KPI. Govorila bosta dolinski župan Dušan Lovriha in deželni svetovalec Arturo Cala-bria. Nastopila bosta pevski zbor «Prešeren» iz Boljunca in «V. Vodnik« iz Doline. Vprašanje svetovalca Dolharja županu Kako je z obljubo o poimenovanju ulic po slovenskih možeh? Občinski svetovalec SS dr. Dolhar je naslovil na župana vprašanje, v katerem ugotavlja, da so v zadnjih mesecih bile mnoge ceste m ulice v tržaškem mestu na novo preimenovane, in ugotavlja, da se je trza ška občinska uprava že večkrat \ preteklosti obvezala, da bo poimenovala nekatere ulice po slovenskih zaslužnih možeh, ki spadajo v kulturno in zgodovinsko zakladnico slovenske narodne manjšine. V tej zvezi predlaga nekaj imen: Manj Kogoj glasbenik, Vasilij Mirk glasbenik, Fran Venturini glasbenik, Josip Godina - Vrdelski publicist in zgodovinar, Igo Gruden pesnik, Srečko Kosovel pesnik, Ivan Cankar pisatelj, France Prešeren pe- Nova številka Uradnega vestnika Pred dnevi je izšla 33. številka deželnega Uradnega vestnika. Med drugim objavlja 12 natečajev za u-stanovitev 12 lekarn v raznih kra-ih v Furlaniji. Prav teko razpisuje natečaj za šest mest občinskega zdravnika v furlanskih krajih. režje namenjeno, da postane odločujoči del hitre »obrežne obvozne ceste«, potrebo, da se v okviru tega središča uredi jedro kulturnih dejavnosti, ki naj vključuje tudi nov sedež občinske knjižnice. Poleg tega bo moral biti podčrtan zgodovinski, umetniški in arheološki pomen griča Sv. Justa, ki predstavlja srce mesta. To, kar je bilo nakazano, pravi sporočilo občine, le delno poudarja važnost tega vprašanja, ter omogoča, da se dokaže, da je občinska uprava izbrala pot, po kateri naj se načne vprašanje zgodovinskega središča z razpisom vsedržavnega natečaja za sestavo podrobnostne-ga načrta, zelo smotrno. Vsedržavni natečaj predvideva U; deležbo inženirjev in arhitektov, ki so vpisani v profesionalnih zbornicah. Toda zaradi zapletenosti problemov, ki jih je treba rešiti, je dovoljena tudi ustanovitev skupin, katerih polovica mora biti sestavljena iz higienikov, sociologov, ekonomistov, kritikov itd Sklep o natečaju, ki ga mora odobriti še občinski svet, predvideva, da morajo biti načrti predloženi občini v 300 dneh po razpisu. Ocenjevalna komisija pa bo imela na razpolago še 100 dni, da prouči in oceni načrte. Udeleženci natečaja bodo morali predložiti: splošni tloris s _ predvidevanji podrobnostnega načrta, ki mora zajeti tudi bližnja področja: tlorise o posebnih rešitvah: ceste, stavbišča za javne naprave, zelena področja, vinkulirano imovino ali imovino, ki jo je treba vinkulirati, področja za hišne gradnje, področja o ohranitvi obstoječih zgradb in za arhitektonska popravila z navedbo zadevnih zgradb, z označbo odnosa med pokrito površino in prostim področjem, z označbo maksimalne dovoljene višine, razdalje med zgradbami itd. Drugi elaborati se nanašajo _ na predloge za gradbeno-urbanistična in higienska pravila; slike, fotomontaže, makete ter grafikon ali drugo, ki služi za objasnitev predloženih predlogov. Elaborati bodo morali biti označe- irganizacije, interesirane pri ureditvi mestnega zgodovinskega središča. Natečaj predvideva naslednje nagrade: prva 10 milijonov lir; druga 5 milijonov; tretja 3 milijone: štiri nagrade po milijon lir, vsaka pa za upoštevanja vredne načrte. Vse nagrade znašajo skupno 22 milijonov; 17 milijonov bo dala občina, 5 milijonov pa je dal na razpolago kolegij tržaških gradbenikov. Razpis natečaja predvideva tudi, da bodo načrti razstavljeni na javni razstavi. Nagrajen ali upoštevanja vredni načrti postanejo last občine, ki bo z njimi razpolagala in odredila morebitne popravke za njihovo uresničitev. Pri tem je treba omeniti, da gre za »natečaj zamisli« in da ostane uresničitev ter odobritev podrobnostnih načrtov v pristojnosti občinske uprave in občinskega sveta. natelj ministrstva za javna dela. Na njem so strokovnjaki prišli do zaključka, da bi bilo s prispevki vseh prizadetih javnih uprav bilo mogoče zagotoviti potrebno vsoto za uresničitev tega važnega objekte v našem pristanišču. Na drugem sestanku, katerega so se udeležili člani izvršnega sveta Konzorcija za gradnjo zidanega doka, so sklenili, da bodo v najkrajšem času razpisali natečaj za gradnjo tega objekta in da bodo nanj povabili okoli 30 podjetij iz vse Italije. Predsednik zbornice se je pred časom sestal tudi s funkcionarjem ameriškega ministrstva za kmetijstvo Thomasom Poerstelom. Ameriški strokovnjak je izrazil željo, naj bi na našem področju postavili hlev s približno 50 glavami goveje živine najboljših ameriških pasem, ki bi jih redili na »ameriški« način in s posebno ameriško krmo. O tej pobudi bo trgovinska zbornica obvestila deželno odborruštvo za kmetijstvo. Dr. Caidassi je dalje poročal o možnostih razvoja izraelske trgovine čez tržaško pristanišče. Pred časom se je namreč mudilo v našem mestu gospodarsko odposlanstvo iz Izraela, v katerem so bili dr. Aby Kenett, Dan Paldi in Aha-ron Sirkes. Izraelci so stopili v stik tudi z vodstvom Javnih skladišč, kateremu so izrazili željo, da bi Izrael postavil v tržaškem pristanišču posebno središče za razvoj svoje trgovine z državami Evropskega skupnega tržišča. Cez Trst naj bi Izrael v prihodnje izvažal v države članice šesterice kmetijske pridelke in industrijske pridelke. Pozneje, ko bo trgovina med Trstom in Izraelom dobro stekla, nameravajo Izraelci odpreti v našem mestu tudi nekaj agencij in trgovinskih predstavništev. Predsednik Caidassi je v tej zvezd nastopil pri generalnem vladnem komisarju dr. Cappellini j u in pri pristaniškem načelniku gen. Savaresu, da bi za Izraelce izposloval potrebna skladišča in primerno znižanje pristaniških tarif. Dr. Caidassi je nadalje poročal o nedavnem zasedanju med predstavniki industrijskih con iz Trste in Kopra, na katerem so pokazali jugoslovanski strokovnjaki veliko zanimanje zlasti za davčne olajšave, ki jih uživajo podjetja v okviru tržaškega industrijskega pristanišča, in za skorajšnjo uveljavitev določb v zvezi z nastopom pristaniške ustanove. Dne 27. oktobra se je dalje sestal Center za dokumentacijo v lesni industriji in trgovini. Na sestanku so prisotni strokovnjaki poudarili, da bo center po vsej verjetnosti uresničen nekako do srede prihodnjega meseca. Odbor zbornice Je nato na prošnjo tukajšnjega združenja indu-strijcev ter vzporednega združenja obrtnikov in malih industrijcev vzel v pretres problem pomanjkanja dela v številnih obratih našega področja po prekniitvl tradicdonal- iiiiiiiiiiiiiiuHiiiiiiiiiiiiiiimtiiiMiiiiiiiiuiiimiiiiiiHuuiiiuuiimiiiiuiiiiiiiitiiiiiiiitiiiMtiiiiiiiiimiiiiiiiiiN Vlada predlagala podaljšanje 20-odst. dodatnega davka ICE Podaljšali ga bodo do 31. decembra 1969 - V treh letih je ta dodatek prinesel državi 225 milijard lir nega dela v ladjedelnici Sv. Marka. Prizadeti industrijci namreč ugotavljajo, da se pri naročanju novih plovil (na primer trajektnih ladij) in predelavi starih ladij vidno zapostavljajo obrati ob Jadranskem morju. Trgovinska zbornica bo z namenom, da razčisti to vprašanje, po ustrezni proučitvi problema sklicala sestanek prizadetih o-peratarjev. člana odbora dr. Vatta in dr. GabrieKi ste nato izrazila zaskrbljenost tržaških poslovnih krogov spričo počasnosti, s katero napredujejo prizadevanja v zvezi z napovedano okrepitvijo občinske tržnice na nabrežju Ottaviano Augu-sto, z izgradnjo večjega postajališča za tovornjake na Krasu ter z uresničitvijo posebnega središča za trgovino na debelo. Dr. Caidassi je obljubil, da bo v najkrajšem času sestavil ustrezne komisije, ki naj izdelajo predloge, da jih bo zbornica lahko posredovala deželni vladi. Predavanje dr. E. Vaccaro slovensko gledališče v trstu KULTURNI DOM JUBILEJNA SEZONA 1967-68 V soboto, 11. novembra ob 20.30 v nedeljo, 12. novembra ob 16. uri GOSTOVANJE OPERE SLOVENSKEGA NARODNEGA GLEDALIŠČA IZ LJUBLJANE Z OPERO ALEKSANDRA PORFIRJEVIČA BORODINA «KNEZ IGOR« Prodaja vstopnic od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma. Rezervacije na tel. 734265. Prosimo vse tiste, ki so rezervirali vstopnice za opero »Knez Igor«, naj dvignejo pri blagajni Kulturnega doma vstopnice do 14. ure v soboto. Iz Rima poročajo, da bodo 20-odstotni dodatek na plačevanje davka na poslovni promet (IGE), ki je bil z zakonom uveden 15. novembra lete 1964, podaljšali do 31. decembra lete 1969. Kot je znano, bi moral biti omenjeni dodatek po zakonu ukinjen 18. t.m. Včeraj se Je sestala komisija za finance poslanske zbornice in Je začela proučevati nov zakon ministra za finance PretJja, da se veljavnost omenjenega dodatka podaljša do konca lete 1969. Ker pa Je čas za sprejem v parlamentu novega zakona zelo omejen, namerava vlada izdati v tem pogledu zakonski dekret, ki naj bi ga nato parlament potrdil. Vzroki o podaljšanju veljavnosti plačevanja dodatka na poslovni promet so navedeni v poročilu, ki ni z geslom na zapečateni kuverti, je bilo priloženo novemu zakonu, ...................................mm........'■»**.... S TORKOVE BAKLADE PRI SV. JAKOBU ki ga je včeraj začela proučevati komisija za finance poslanske zbornice. V njem je rečeno, da je 20-odstotnl dodatek od uveljavitve prinesel državni blagajni okrog 225 milijard lir, čeprav so ob sprejemu zakona računali, da bodo dobili 200 miUJard. V poročilu je rečeno, da Je treba pripisati to povišanje davka povišanju davčnih dohodkov od lete 1964 dalje, večje blagovne izmenjave v državi ln z inozemstvom, kakor tudi zaradi povišanja cen blaga v prejšnjih treh letih. Poročilo nadalje ugotavlja, da potrebe državnega proračuna v tem trenutku narekujejo, da se država ne more odreči dohodku, ki ga predstavlja 20-odst. dodatek na davek na poslovni promet, ter da je treba upoštevati, da bo IGE s 1. Januarjem 1970 zamenjan z davkom na dodatno vrednost. Zaradi tega Je bilo sklenjeno, da se podaljša veljavnost omenjenega dodatnega davka do 31. dec. 1969. Sekciia KPI Dri Sv. Jakobu je priredila v torek, kot smo že poročali, proslavo 50. obletnice oktobr-■ke revolucije ■ pohodom po šentjakobskih ulicah in zborovanjem na trgu S«ja odbora Alleanza contadini Te dni je bila v Vidmu seja deželnega odbora zveze Alleanza contadini, s katero sodelujete tudi Kmečka zveza in Zveza malih po sestnlkov. Seji je predsedoval po slanec Lizzero, KZ in ZMP pa je zastopal tajnik Lucijan Vojk. Na dnevnem redu Je bila razprava o predlogu za deželno gospodarsko načrtovanje. V deželnem posvetovalnem odboru za načrtovanje je tudi predstavnik Alleanze, ki mora dati predloge in pripombe te organizacije k omenjenemu načrtu. Po obširni diskusiji so sklenili, da poverilo predsedstvu nalogo, naj na podlagi diskusije in zaključkov sestavi predloge in pripombe. Dr.Savona pri odborniku za krajevne ustanove Deželni odbornik za krajevne u-stanove Vicario je sprejel včeraj na sedežu svojega odborništva v Vidmu predsednika tržaške pokrajine dr. Savono in podpredsednika prof. Apiha. Med razgovorom, ki sta mu prisostvovala tudi glavni tajnik pokrajine ter vodja odboi štva za krajevne ustanove je predsednik Savona predočil odborniku Vicariu nekatera važna vprašanja tržaške pokrajine, ki čakajo na rešitev. Jutri ob 18. uri bo v razstavni dvorani osrednjega sedeža Ljudske knjižnice (Biblioteca Popolare) otvoritev razstave o Inštitutu za patologijo knjige «Alfonso Gallo« iz Rima. Razstavo bo gostom razkazala ravnateljica omenjenega inštituta dr. Emerenziana Vaccaro, ki bo nato ob 18.45 imela v Krožku za kulturo in umetnost predavanje o dejavnosti omenjenega inštituta. Dober pridelek oljk Letos so oljke na našem področju kolikor toliko dobro obrodile. Kakor je znano, je zdaj sicer precej manj oljčnih gajev, kot jih je bilo pred leti, vendar računajo, da letošnji pridelek znaša od 250 do 300 stotov. Največ oljk je še pri Mačkovljah, Dolini, Boljun-cu, Borštu, Ricmanjih in v Milj-skih hribih. Pred nekaj leti so izginile tudi zadnje torklje, zaradi tega morajo kmetje iz omenjenih krajev poskrbeti, da sadež odpeljejo, tja kjer imajo stiskalnice, v Trst ali v Bassano. Pravijo, da je v Trstu dražje in da dobijo manj olja kot v Bassanu. Tržaški podjetnik pa se pritožuje, da se mu ne splača sprejemati malih ko-ličin, zato zdaj zahteva, naj kmetje pripeljejo olive vsi skupaj in pravi, da bo zvišal tarifo. V okviru določb Skupnega evropskega tržišča za večji pridelek olivnega olja prejme vsak kmet 218 lir nagrade za vsak liter olja. Predložiti mora potrdilo, ki mu ga izda lastnik stiskalnice. Ne velja torej nobena faktura, pač pa potrdilo, da je od svojega pridelka dobil toliko litrov olja. Danes dobi Trst evidenčno tablico 100.00« Od danes dalje bodo imele evidenčne tablice z oznako TS po šest številk. Ob prisotnosti vladnega komisarja Cappellinija bodo opoldne na novem sedežu Avtomobilskega kluba slovesno izročili stotisočo evidenčno tablico v tržaški pokrajini. Za okroglo številko na tablici so se že dalj časa potegovali zasebniki in avtomobilska zastopstva, ker predstavlja važen mejnik v razvoju avtomobilizma v naši pokrajini. Tablico bodo pritrdili na novi fiat 125, ki je last tržaškega zastopstva turinske tovarne. • Predsednik deželnega sveta de Rtnaldini je sprejel včeraj na poslovilnem obisku ravnatelja tržaške podružnice Banca dTtalia dr. Ci-prianija, ki ga je spremljal novi ravnatelj dr. Sartoro. Dvignite rezervirane vstopnice za «Kneza Igorja» Predprodaja vstopnic za operni predstavi «Kneza Igorja« v soboto in nedeljo prav lepo napreduje, tako da že ni več kaj mnogo izbirati. Kdor noče doživeti razočaranja, da vstopnice ne bo mogel več dobiti, naj pohiti. Ker pa je doslej velika večina vstopnice le rezervirala po telefonu, naproša gledališče, naj vsi, ki so vstopnice naročili po telefonu, te dvignejo čimprej. Blagajna v Kulturnem domu posluje danes m jutri od 10. do 14. ure ter od 16. do 18. ure; v soboto pa od 10. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstave. Da ne pride do zastoja pri blagajni, ki potem onemogoča točen pričetek predstave, SE BODO REZERVIRANE VSTOPNICE HRANILE SAMO DO 14. URE V SOBOTO. Nedvignjene vstopnice se bodo zvečer razprodale. S tem se preklicuje dosedanje obvestilo, da se lahko rezervirane vstopnice dvig. nejo še 15 minut pred predstavo. (To je potrebno tudi zaradi tega, ker se je že dogodilo, da je kdo po telefonu vstopnice rezerviral, ne da bi jih potem dvignil.) Pd «Ivan Cankar« bo začelo sezono jutri, v petek ob 20.30 v društveni dvorani Ul. Montecchi 6 s predavanjem «London in njegove zanimivosti«, ki ga bo imel MARIO MAGAJNA. Predavanje je opremljeno z barvnimi diapozitivi. Vabljeni člani in prijatelji društva. Ljudska prosveta Prosvetno društvo »Ivan Cankar« obvešča, da bo danes 9. t.m. ob 15.30 redna telovadba za otroke. V petek zvečer ob 20.30 bo v društveni dvorani predavanje z barvnimi diapozitivi s temo «London in njegove zanimivosti«. Gledaljšča Verdi Premiera opere »Falstatf« Pri blagajni gledališča se nadalje" je prodaja vstopnic za prvo gala pre“" stavo Verdijeve opere «Falstaff» 2 red A v parterju in ložah ter za r* B na balkonih in galerijah, ki bo danes ob 20.30. Opero bo dirigiral dirigent Fernan do Previtali, v glavni vlogi bo nastopil Renato Capecchl, v ostalih pa nato Česan (Ford), Mario Carlih (<■*• jus). Florindo Andreolli (Bardolto). Enrico Čampi (Pištola), Virginia Gor-doni (Aliče), Lidia Marimpietri (N«1' netta), Adriana Lazzarini (QuicKO" in Rosina Cavicchili (Mog). Režija Carlo Piccinato, scene in kostumi Franco Zaffirelli, postavitev* gledališča «Teatro Massimo« iz P* lerma, koreografija Ria Teresa L*-gnani. Zborovodja Aldo Danieli. Nazlonale 14.00 17.45 21,30 «11 dottOf Zivago« Omar Shariff, Rod Steig ' Julie Christie. , , Excelsior 15.30 «11 padre di famigl a I tali j ansko-f ran cosk i e astm ancot Paramount film. Nino Manfr* ’ Lesi i e Caron, Ugo Tognazzi, Cia dine Auger. Režija Nanni Loy. Fenice 15.30 «Agente 007 si vive so* due volte« Technicolor. Pan a visio • KS Krožek KASTA pripravlja tečaj o plačah in socialnem zavarovanju, ki ga bo vodil dr. Drago Gantar in se bo vršil novembra ln decembra Vpisovanje traja do 9. novembra od 18. do 19. ure v Tržaški knjigami. Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI, POROKE Dne 8. novembra se je v Trstu rodilo 11 otrok, umrlo Je 12 oseb. UMRLI SO: 65-letnl Carlo Zuanel-li, 64-letna Maria Uhoda vd. Riboli 25-Ietni Paolo Pittalis, 46-letnl Fran cesco Venutti, 74-letna Giovanna Ba-risic por. Valente, 85-letnl Francesco Ruzzter, 75-letni Giuseppe Plesničar. 82-letna Rachele Krainer vd. Maron 52-letna Costantina Adrogna por. rielli, 58-letni Giacomo Tulllanl, 79-letna Maria Tuk vd. Novak, 65-letni Mario Fabbro. Bik ga je napadel in ranil Sinoči so na ortopedski oddelek bolnišnice sprejeli na zdravljenje 31-letnega hlevarja Emilia Penca iz Naselja San Mauro 210 v Sesljanu, ki se bo moral zdraviti mesec dni zaradi zloma desnega zapestja in ran po levi nogi. Ob sprejemu v bolnišnico je Penco izjavil, da je malo prej na proseški postaji vodil iz vagona govedo proti hlevom, ko ga je nenadoma podrl bik in ga pohodil. Penco Je zaposlen pri podjetju «Prioglio». Zdrsel je na mokri cesti Mokra cesta je bila kriva še ene prometne nesreče, ki se je pripetila okrog 13. ure na obalni cesti blizu lokala «Tenda Rossa«. Ob tisti uri Je 20-letni Carlo Casasola iz Gorice, Ul. Contavalle 4 vozil fiat 500 GO 38008 proti Sesljanu. V avtu se je peljala tudi Casasolova 61-letna mati Graziosa Bartesaghi. Zaradi hitrosti Je Casasola nenado-ma zdrsel na mokri cesti, izgubil oblast nad avtom, ki je zavozil na desno in treščil v zid. Pri nesreči se je lažje ranila samo Bartesaghijeva. Pobila se Je po levi rami in opraskala po levem gležnju. Ponesrečenko so v bolnišnico prepeljali z rešilnim avtom, Dali so ji prvo pomoč in jo odslovili s prognozo okrevanja v S dneh. dnevna služba lekarn (od 13. do 16. ure) Al Lloyd, Ul. Orologlo 6 — Ul. Dlaz 2; Alla Salute. Ul. Glulla 1; Plcclo-la, Ul. Oriani 2; Vernarl, Trg Val-maura 11. NOČNA SLUŽBA LEKARN (Od 1S.30 do t.3t> Alla Basilica, Ul. S. Glusto 1; Croce Verde, Ul. Settefontane 39; Rava-slnl, Trg Libertš 6; Testa d'oro. Ul Mazzini 43. TRŽAŠKA KNJIGARNA Trsi - (11. sv. » rančlika 20 1«T«lou <11-71)2 Novost: Roy: BITKA ZA DIEN BIEN FU lir 2.000 PROSVETNO DRUŠTVO IGO GRUDEN in ŠPORTNO DRUŠTVO SOKOL vabita vse športnike in kulturne delavce k razpravi o temi «šport m kultura«, ki bo v dvorani prosvetnega društva Igo Gruden v petek, 10. t. m. ob 20.30. PROSVETNO DRUŠTVO PROSEK KONTOVEL priredi danes, 9. novembra ob 20.30 v prosvetnem domu na Proseku proslavo kontovelskega dramatika Jaka Štoke. Na programu je veseloigra »ANARHIST« v izvedbi SG. 1 se-E1S* Ideale 16.00 «La verglne della - - r, Technlcolorscope Robert Waln Debba Paget, Jeffrey Hunter. ,, Abbazia 16.00 «Giungla dl bel1«2*,« Technicolor sexy film. Scott, Edmund Porden. Darovi in prispevki KRZNA SUPER ELEGANTNI MODELI VIŠJA KAKOVOST VELIK PRIHRANEK PELLICCERIA CERVO TRST Viale XX Settembre 18/III SOŽALJE Sean Connery. Eden 16.00 «L’amore attraverso coli« Eastmancolor sexy film. Martinelll, Enrico Maria Salem > Gabriel Tinti. .. Grattacielo 16.00 «Questo difficile » more« Technicolor. Nayley Nywel Bennet, Marjorie Rb0<1n)j Prepovedano mladini pod 14. let® j Kit* (Ulica san erai.cesco štev 16.00 «La cintura di častiti« T*c nicolor. Tony Curtis, Monica VH ' Ivo Garranl. Režija P. Festa ca*« panile. Alabarda 16.30 «Odio per odlo« Tev nicolor. VVestern. A. Sabato, J-land er FUodrammatico 16.30 «Un angelo P Satana« Film groze. Barbara St Moderno 16.00 «Come rubare un nl- vali*' Zan*tl* V počastitev spomina pok. a Starca daruje Z. Simonič 2000 1» Dijaško matico. ^ V spomin na pokojnega l)f sena daruje Danilo Godina 1°®° za Dijaško matico. }0 Za športno društvo Primorec darovali Sergij Milkovič 2000. S** Kalc 1000 ln Alfred Carli 500 Hf" L Namesto cvetja na grob pok. ^ polda Zavadlava daruje dr. Vid* čarlč 3000 lir za Dijaško matico- " V počastitev spomina pok. Plesničarja darujeta Marčela ih 2000 lir za Dijaško matico. V starosti 76 let je pretoki novembra zjutraj ob 9.30 totejt, Josip Plesničar, odločen član KPI, dosleden borec za n®gth' ne pravice Slovencev ter pros.^gj delavec, ki se je v zadnjem “.^jv setletju udejstvoval v Barko* £j>j Sorodnikom izraža sekcij* DjJ* ((Matjašič« Iz BarkovelJ naj S10 sožalje. Izsledki statističnega urada istat Zaskrbljujoči pojavi v gibanju zaposlenosti na področju dežele Stalno manjšanje števila zaposlenih v kmetijstvu, toda nevarni znaki popuščanja tudi v industriji .Zadnji nadroben statistični pre-giea gospodarskih dejavnosti v Ita-“Jl, ki ga je izdelal osrednji urad “J statistična raziskovanja ISTAT, r® hanaša na stanje konec aprila •etos. v poglavju o razvoju zaposlenosti v državi beremo, da se je “Kupno število zaposlenih delovnih "joči na področju dežele Furlanije "tujske krajine od aprila lani do »Prala letos zmanjšalo za 2 od sto, 'J1 — v absolutni vrednosti — za 11.000 enot ter zdrknilo na enot- v enem letu se P° *sem tem na področju naše dežele PN>blem zaposlenosti, ki je bil ved-”0 Pereč, še znatno poslabšal, saj •^nazadovanje za 11.000 enot pri rajanjem obsegu skupne zaposle-2?®“ resno in zaskrbljujoče opozo-to. da je ustroj našega deželnega 'j®P°darstva šibak in da se še V tej zvezi je zanimivo pogledati, * ®io v tem pogledu najbolj ^uJivi in kje smo najbolj izpo-fjfvljeni gospodarskim zastojem. :j®jPrej v kmetijstvu: število ljudi, :®P06lenlh na tem področju, se je jjanireč od aprila iani do aprila ,?* zmanjšalo za 3 odst., to je inri 000 na 84 000 enot. Toda tudi (JStstoja kaže nevarne znake popuščanja: skupen obseg zaposleno-skniS? h®-™ reč na tem področju Sr® Se v večji meri kakor v kme-1» iT0, Je za 4 odst., tako da se ]jL®oyil° delavnih moči znižalo z »t.000 na 179.000 enot. V enem le-“ smo po vsem tem na industrij-Področju zgubili 7000 delov-j.7?,,®est. Resnost položaja pa ne-^jj^^omiluje dejstvo, da se v zad- hlesecih število ljudi, zaposle- ni? v Industrijskih dejavnosti, po J??0 dvignilo, in sicer za 5000 Ta? °d januarja do aprila 1967. o»ko sg je v drugi polovici leta, .rem Je govora, to je leta noro *966 ' aPr!l položaj po-slnvS? Popravil po nevarnem po-voto^u v Prvi polovici leta. Raz-v Prihodnjih mesecih bo poka-(j ’ *Jl je šlo v razdobju april 1966 RjiTrbrber 1966 samo za začasno po- l nroo samo za začasno posli industrijskih dejavnosti, kih,h ^ Položaj na tem področju, nal;?,, trenutnim izboljšavam, še n(walje slabša. Hovn^cu zaposlenosti v tako ime-Vaiv-Jr terciarnih dejavnosti, za-fluSfaistvu, bančništvu, storitvah, jt^nbucijsidh dejavnosti, trgovini, letri«56 -*e °d aprila lani do aprila Za in«Srav tako zmanjšal In sicer S50[ enot, od 177.000 na 176.000 kuj?!eS Pravih brezposelnih razli-t4 zi° statistike osrednjega zavo-zanSi ®tatistiko še kategorijo delno tJirSfhih delovnih moči, to je ka-tertn„l° delavcev, ki opravijo v je ^jjnanj kot 32 delovnih ur, ker Povpraševanje po delovni iskali zaposlitev, je znašalo 15.000 v aprilu lani in zopet 15.000 v aprilu letos. Na tem področju se torej položaj ob ekstremih omenjenega časovnega presledka ni spremenil, pač pa se je v vmesnih mesecih najprej znatno poslabšal — v januarju so na pristojnih mestih zabeležili konico 26.000 brezposelnih delovnih moči — ter se pozneje zopet nekoliko popravil. Skupno število aktivnega prebivalstva — ki obsega vse deželane v «delovnih letih*, pa naj1 bodo zaposleni ali brezposelni — se je od aprila lani do aprila letos skrčilo za 10.000 enot, to je s 464.000 na 454.000 enot, to je s 40 na 39 odsto vsega deželnega prebivalstva. Hkrati s tem pa se je povečalo število ljudi, ki niso več ali niso še v «delovnih letih», ali ki iz tega ali onega razloga ne iščejo zaposlitve (upokojenci, ljudje nezmožni dela, dijaki, študentje, gospodinje ipd.) s 701.000 na 720.000 enot, to je za 19.000 enot ali, v relativni vrednosti, za 3 od sto. To pomeni, da je delež neaktivnega prebivalstva na-rastel v zadnjem letu s 60 na 51 odst. V tem pogledu je bil konec aprila letos položaj v naši deželi nekoliko boljši od položaja, ki je bil značilen za vso državo, kajti tedaj je bilo v Italiji profesionalno neangažiranih 62 odst. vsega prebivalstva. Do 30. novembra rok za vlaganje prošenj za izboljšanje tujskih sob Odbomištvo za turizem sporoča, da zapade 30. novembra rok za prošnje na podlagi zakona št. 21 o prispevkih za izboljševalna dela v sobah in stanovanjih, ki jih lastniki ali najemniki dajejo v najem turistom, pri čemer znaša deželni prispevek do 50 odstotkov izdatka. Prav tako velja ta rok tudi za vlaganje prošenj za prispevke za izboljšanje gostinske opreme in lokalov v krčmah, gostilnah, restavracijah itd., za kar daje dežela 25 odstotkov prispevka od celotnega izdatka. Prošnje je treba nasloviti, opremljene s predpisanimi dokumenti, na deželno odbomištvo za prevoze in turizem, a vložiti jih mora vsakdo pri lastnem županstvu, oziroma županstvu občine, kjer je javni lokal. lIlllliiilimiilliiliiimmiliiiiiiiiiliiliiiiiililiuuiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiillltiiiiiilliiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiliiii ZANIMIVI PODATKI 0 GRADBENI DEJAVNOSTI V DEŽELI V prvih petih mesecih so sezidali 2 odst. stanovanj več kot lani NASPROTUJOČE Sl GOVORICE 0 POMEMBNEM OBJEKTU Vsi krajevni dejavniki na Goriškem zahtevajo protosinhrotron v Doberdobu Krščanska demokracija vidi v stroju najtrajnejše jamstvo za mir v tem delu sveta Odpraviti bi moral hude posledice vojaških služnosti ter nevarnosti vojnega žarišča Toda gradbena dejavnost je porasla pokrajini, medtem ko je v tržaški zadovala - Porast pri številu projektiranih stanovanj le v goriški in videmski na- V deželi Furlaniji - Julijski krajini so v prvih mesecih letošnjega ieta zgradili 2790 novih stanovanj s skupnim številom 21.277 prostorov in 11.688 sobami. V primerjavi z ustreenim razdobjem lanskega leta se je gradbena dejavnost letos povečala za 2 odst. kar se tiče števila zgrajenih stanovanj, in za 3 odst. kar se tiče števila novih sob. V okviru posameznih pokrajin je bil razvoj tega področja močno različen, tako da je skupen obseg opravljenega dela v gradbeništvu narastel le zaradi močnega dviga gradbenih dejavnosti v goriški pokrajini, medtem ko je delo v tržaški in videmski pokrajini nasprotno nazadovalo bodisi kar se tiče ^ . ----,----------—-------------... števila zgrajenih stanovanj, kakor sietiii-i ena Števno teh polzapo-, tudi. kar zadeva število sob. Na ®e je v razdobju april 1966 Goriškem je namreč število novo-c*r „ J967 zmanjšalo za 2000, in si- zgrajenih stanovanj v omenjenem ifeL,000 na 4000 enot. razdobju narastlo od 248 na 544, *v“° ljudi, ki so v naši deželi | število sob pa od 1064 na 2205. Na CASINO PORTOROŽ < SOBOTO, U. NOVEMBRA 19(7 VEČER ZLATEGA ŽETONA MED UDELEŽENCI BO IZŽREBAN EN MILIJON V ŽETONIH R0ULETTE - BACCARA RESTAVRACIJA * NIGHT-CLUB STRIP■ TEASE • MEDNARODNE ATRAKCIJE Kine itn Ojičina a-i predvaja danes, ». tjn. a pričetkom ob 18. uri Metro Pa-navision film: SUSPENSE A VENEZIA (Napeta zgodba v Benetkah) Igrajo: ROBERT VAUGHN, SOMMER, FELICIA FARR, KARL BOEHM in BORIS KARLOFF Tržaškem se je število novozgrajenih stanovanj znižalo od 855 na 708 (to je za 17 odst.) število šob pa s 3070 na 2613 (to je za 15 odst.); na Videmskem pa je število novozgrajenih stanovanj nazadovalo od 1622 na 1538 (to je za 5 odst.), število sob pa od 7169 na 6870 (to je za 4 odst.). Iz statističnega pregleda, iz katerega povzemamo te podatke, je razvidno, da medtem ko se na Goriškem in Tržaškem gradi pretežno v glavnih osrednjih občinah, se na Videmskem dogaja narobe, da se namreč največ gradi v manjših občinah in da so na primer v prvih petih mesecih letošnjega leta v samem Vidmu zgradili vsega ie 150 stanovanj. Tudi glede povprečne velikosti novih stanovanj so precejšnje razlike med tržaško, goriško in videmsko pokrajino. V videmski pokrajini pridejo namreč povprečno po 4,5 sobe na stanovanje, v goriški pokrajini 4UV't'tržaški pa le po 3,7 sobe na stanovanje. Ta pojav je po mnenju strokovnjakov pripisati predvsem sestavi družin, ki so na Goriškettrih na Tržaškem razmeroma manjše. Nekoliko boljši je položaj v gradbeništvu če upoštevamo podatke o številu stanovanj, ki so jih v razdobju prvih 5 mesecev projektirali, In ki so jih pričeli graditi v naslednjih mesecih, število novo projektiranih stanovanj je namreč v omenjenem razdobju narastio za 37 odst. v primerjavi z ustreznim razdobjem lanskega leta (letos 5128, lani 3757 stanovanj), število sob pa je narastlo za 28 odst. (lani 16.842, letos 21.609). Na posamezne pokrajine v deželi se je skupno število novo projektiranih stanovanj porazdelilo takole: 1690 v tržaški, 563 v goriški ter 2875 v videmski pokrajini. Pri tem je zanimivo, da se je število novo projek-ttmnih stanovanj na Goriškem letos povečalo za 4 odst., na Videmskem za 10 odst., na Tržaškem pa ka/r za 200 odst., saj je v prvih petih mesecih lanskega ieta znašalo 560, v istem razdobju letos pa 1690 stanovanj. Med projektiranimi norimi stanovanji jih bo večina, kar se tiče tržaške pokrajine, zrastla v samem Trstu, na Goriškem in na Videmskem pa bodo nove gradnje bolj številne v manjših središčih Od vseh projektiranih enot jih namreč nameravajo postaviti v Vidmu 237, v Gorici pa le 71. Trčil je v električni drog Žrtev avtomobilske nesreče je postal včeraj okrog 13. ure 25-let-ni finančni stražnik Silvio Aprile Iz vojašnice na pomolu Fratelli Bandiera. Aprile se je z avtom fiat 850 SR 48569 peljal po Istrski ulici proti Trgu Baiamonti. Ko je privozil na ovinek blizu krematorija, Je avtomobil zdrsel na spolzki cesti. Aprile je skušal obdržati smer vozila .vendar mu to ni uspelo, za. vozil Je na desno in silno treščil v drog električne napeljave. Pri trčenju se je Aprile ranil po nosu in pobil po glavi. Z rešilnim avtom so ga odpeljali v bolnišnico in sprejeli na nevrokirurški oddelek. Če ne bodo nastopile komplikacije, se bo moral zdraviti od 5 do 10 dni. Ukradli so električno orodje Neznani tatovi so predvčerajšnjim ponoči kradli v karoserijski delavnici v Ul. Pietraferrata 48, ka. tere lastnik je 29-letni ličar Clau-dio Gobet iz Ul. Felluga 43. Neznanci so preskočili vhodna vrata in se znašli na dvorišču delavnice. Od tam so odšli v oddelek za barvanje, ki nima vrat in pobrali 50.000 lir vreden električni stroj za drgnjenje. Tatvino je Gobet prijavil na komisariatu pri Sv. Soboti. Z odgovorom deželnega odbornika Nardinija, da še ni dokončno določena lokacija, kje naj se gradi ogromni protosinhrotron, ali v Doberdobu ah v Nardbju, so demantirane vesti, ki jih je prejšnji dan razširil neki milanski dnevnik, češ da je CNEN opravila svojo izbiro, ki ne zadeva Italijo. Podpredsednik deželne skupščine odv. Devetag, ki je ob objavi vesti v milanskem dnevniku zastavil vprašanje deželnemu predsedniku, je s tem prejel posredni odgovor. Kako Je pravzaprav sedaj s pro-tosinhrotronom? Vse stranke levega centra in komunisti se odločno zavzemajo za postavitev tega stroja na kraški planoti, ker vidijo v njem izredno pomemben či-nitelj za naš gospodarski napredek. Geološki pogoji za izgradnjo stroja so dobri, vode, ki jo potrebuje, bo dovolj, prometne zveze (ceste, letališče, vodne poti) ustrezajo. Edini sporni moment v vsej zadevi so vojaške služnosti, ki zavzemajo ves Kras (ter dobršen del Furlanije), zavoljo katerih ni mogoče na tem področju ničesar spreminjati, nič zidati sekati itd., ker to spreminja zorne kote, preprečuje razglede ter onesposablja naprave obrambnega značaja, je naša dežela na gosto posejana in ki so bile vanjo vložene ogromne milijarde lir. O hudih bremenih, ki jih prinašajo vojaške služnosti, so prejšnji teden govorili s podpredsednikom Nennijem v Rimu tudi župani osmih občin goriške in videmske pokrajine kakor tudi poslanci levičarskih strank. Kljub temu, da obstajajo tako hude omejitve (postavljajo jih vojaški krogi v državi, za katerimi je NATO), pa se je izoblikovala med strankami jasna in odločna linija proti vojaškim služnostim na splošno, ki ovirajo normalen gospodarski razvoj naših, zavoljo vojn tako hudo prizadetih krajev. Komunisti, socialisti in demokristjani v svojih stališčih izrecno zahtevajo, da se omejijo vojaške služnosti ter se izvzamejo področja (kakršno je kraško področje), kjer naj .bi. se. zgrftdi'!, prottjsiniirp^ tran. Skrčenje področja, na katerem .se... izvajajo, j/pj^ke služnosti, je namreč prvi pogoj za izgradnjo tega objekta. Izmed vseh se nam zdi še posebno zanimivo staiisoe krščanske demokracije za goriško pokrajino, ki najprej priznava nujnost obrambnih ukrepov, opozarja na hude preizkušnje naših krajev (dve svetovni vojni in sedaj gradnja novih utrdb...) ter na takšen način skuša zagotovita mir v tem | do neke mere podpirali stališča levičarskih strank, katere so s podobnimi argumenta že veliko poprej zahtevale postavitev tega velikega stroja na Krasu, činitelja gospodarskega napredka, ki si ' v naših krajih s tolikšno težavo utira pot, in predvsem miru. V torek zvečer so se v Gorici sestali goriški člani glavnega odbora Slovenske prosvetne zveze in predsedniki ter odborniki skoraj vseh prosvetnih društev iz Goriške. Pogovorili so se o delovanju v zimski sezoni, v kar sodijo nastopi Slovenskega gledališča iz Trsta, gostovanja Goriškega gledališča iz Nove Gorice, delovanje kluba Simon Gregorčič, ki bo nadaljeval svoje večere ob sredah, prirejanje predavanj po prosvetnih društvih in podobno. Prisotni so z veseljem sprejeli na znanje program letošnjih gostovanj Slovenskega gledališča iz Trsta, ki bo v tej sezoni imelo v Prosvetni dvorani v Gorici kar štiri predstave. Ker so predstavniki društev izrazili željo, da bi se uvedle avtobusne vožnje za prevoz obiskovalcev gledaliških predstav v Gorici, so predstavniki SPZ in društvenih odborov sklenili, da bo iiiiiiiiuiiiiiiimiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiuuiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia delu sveta: «Vendar je najtrajnejše jamstvo za mir v teh krajih, v državi in sami Evropi mogoče iskati s pobudami, kakršna je protosinhrotron. Njegova izgradnja v Doberdobu mora zato predstavljati temeljni kamen miroljubne politike obsežnega civilnega, kulturnega in gospodarskega razvoja.* Nam se zdi utemeljitev demo-kristjanskega stališča prežeta z globoko skrbjo za usodo tukajšnjih krajev in njegovih prebivalcev ter jih kot ljudje, ki .poznamo nevarnosti mednarodnih zapletov po svetu in možnih posledic tudi za naše območje, lahko docela razumemo in do neke mere tudi podpiramo, kakor smo vedno razumeli in Prispevki za spomenik padlim v Ronkah Z nabiralno akcijo za spomenik padlim v Ronkah so doslej zbrali 636 tisoč lir. Prispevke so poslale tudi sekcije organizacije ANCR iz Pistoie in drugih krajev. Satno v zadnjih nekaj dneh so zbrali v ta namen 55 tisoč lir. SESTANEK ODBORA SPZ V GORICI Na gledališke predstave bo s Krasa vozil avtobus Slovensko gledališče bo imelo v Prosvetni dvorani štiri predstave - Januarja bo koncert otroškega zbora z Bleda PRVI OBRISI INDUSTRIJSKE CONE Januarja bo začeta obratovati nova slaščičarska tovarna na Rojcah Rekordna hitrost montažne gradnje - Zaposlitev nadaljnjih 150 delavcev - Dobre trgovske zveze z Jugoslavijo Goriško gradbeno podjetje Edoar-do Mattiroli je te dni pokrilo veliko industrijsko halo, ki jo je postavilo za novo tovarno «La Giulia« na področju pri štandrežu, ki je določeno za industrijske gradnje. Poleg hale so zgradili tudi primerno upravno poslopje. Obe so postavili v rekordnem času 30 dni; to je bilo omogočeno z mehanizacijo gradnje povsod, kjer se da u-porabiti ter z uporabo montažnih gradbenih delov. Vsekakor pa to ni malenkost, če pomislimo, da ima hala 12 tisoč kv. metrov obsega ter je bilo treba prekopati in izkopati zemljo na področju nekaj tisoč kv. metrov. Obrnili smo se za pojasnilo o načrtih podjetja do enega jzmed lastnikov,’ gospoda Rizzija,’"ki 'je prišel iz .Milana ter dal nov podvig temu podjetju. Rade volje nam je postregel z nekaj podatki. «V starem obratu v Ul. Lungh’1-sonzo, kjer imamo sedaj zaposlenih 150 delavk in delavcev, bomo postopoma ukinili obratovanje sproti ko bo stekla proizvodnja v novem obratu. V tem bomo potem centralizirali vse naše naprave in de- ..............""""""II....mil»ll»imitltinMiiiiiill„|,l,|„„t,|„||n|„„,|||,|||||,|||||m„lii||l|||„ IZ BENEŠKE SLOVENIJE Osebni promet v oktobru: nad 176 tisoč prehodov Ali šolska centralizacija služi tudi potujčevanju? skrit namen, da bi jih v furlanskem središču še bolj odtujili domačemu okolju in družini? j*lMO «1 K1S» PROSEK fcv*Ja danes, 9. t. m. s pričetkom ob 19.30 briljantni Tech-01o>' film: STAZIONE LUNA V (POSTAJA LUNA) JErry LEWIS , — , Vstop mladini pod 14. letom prepovedan! Zasačili so ju pri kraji Agenti letečega oddelka so predvčerajšnjim prijavili sodišču zaradi tatvine in sodelovanja pri tatvini 19-letnega Josipa Dikoviča in 19-let-nega Mihajla Djurana, oba brez stalnega bivališča. Tatova se policisti zasačili v Ul. Cordaroli, kjer sta iz notranjosti parkiranega avta fiat 600 89008, ki ga je tam pustil Renzo Orofino iz Drev. R. Sanzio 18, kradla raznovrstne predmete. Oba Jugoslovana so odpeljali na zasliševanje in priznala sta vrsto tatvin na ustavljenih avtih. Oba so agenti aretirali in odpeljali v zapor. Maloobmejni osebni promet na področju Beneške Slovenije je v preteklem oktobru zabeležil nov rekord; dosegli so namreč nad 176 tisoč prehodov oseb v obeh smereh. Od tega s potnimi Jisti 86.053 in s prepustnicami ter dvo-lastniškiml dovoljenji 90.106. Največji del tega prometa je šel skozi prehod pri Stupici in sicer 171.158 ljudi, od tega vsi prehod-niki s potnimi listi ter 85.105 s prepustnicami. Približno 5000 prehodov pa so zabeležili na prehodih druge kategorije in sicer: Učeja 920, Cepletišče 827, Mišček 812, Most Vittorio 611, Klinac 389, Ro-bidišče 682, Solarji 636, Topolovo 60, Kal 14, Zavarjan 7 in pri zgornji Idrijci 28. Iz zgornjih podatkov je razvidno, da promet na tem področju narašča tudi po poletni sezoni, kar velja zlasti za prehod pri Stupici, kjer je mogoč prehod tudi s potnimi Usti in ob vsakem letnem času. Kot pri prehodih s potnimi Usti prevladujejo tudi pri prepustnicah itaUjanski državljani, ki jih je šlo na drugo stran 70.561, jugoslovanskih državljanov pa 18.676; to je znak, da gredo beneški rojaki in Furlani radi na drugo stran na obisk v zgornje Posočje, kar nedvomno pripomore k nadaljnjemu medsebojnemu spoznavanju in zbliževanju. V ahtenski občini so začeU izvajati kriterij centraUzacije osnovnih šol s tem, da so začeli pošiljati otroke iz raznih vasi v šolo v Ahten. Pravijo da s takim centraliziranjem večjega števila otrok v središču občine izpopolnijo in izboljšajo pouk. Istočasno so seveda ukiniU celo vrsto šol po manjših vaseh in med njimi so tudi šole v Torlanu, Cemeji in Ramandolu. Med zaprtimi šolskimi poslopji so tudi taka, Id so jih šele pred kratkim sezidali na novo ter bodo sedaj zapuščena in ob sojena na propad. Zato se tisti, ki imajo kaj več gospodarskega kriterija sprašujejo, če je bilo nujno potrošiti toUko miUjonov za njihovo gradnjo in vzdrževanje ter jih potem kar čez noč ukiniti, zlasti ko drugod šole nimajo dovolj prostora za svoje učence. AU pa je morda pri tem, vsaj kar se u-čencev iz slovenskih vasi tiče, tudi VESTI IZ TRŽIČA Globe v oktobru in najdeni predmeti V preteklem oktobru so mestni stražniki v Tržiču naložili 432 glob za razne prekrške. Od teh jih je kar 423 zaradi prekrškov proti cestnemu pravilniku; 5 jih je za prekrške gradbenega pravilnika ter 4 zaradi mestnega pravilnika. Sodnim oblastem so poslali zapisnik za 10 preloškov. V istem mesecu so napravili zapisnik pri 7 prometnih nesrečah. Na sedežu mestnih stražnikov v Tržiču hranijo naslednje najdene predmete, ki so na razpolago njihovim lastnikom; usnjena listnica z nekaj (denarja; ženska torbica s pasom; zlata zaponka z začetnicami; etui za peresnike iz plastike; prometna knjižica za moped; več koles v skladišču, od teh štiri ženska 'in dve moški ter moped znamke «Testi». Z mopeda je padel včeraj 32-let-ni Viktor Peric iz Medje vasi št. 19. Pri tem se je udaril in ranil na čelu ter na desni nogi. Dobil je tudi šok. V tržiški bolnišnici so mu: nudili prvo pomoč; okreval bo v $ dneh. Prispevki dežele n javna dela Na 'svoji zadnji seji Je deželni odbor na • predlog odbornika za javna dela Masutta odobril razne sklepe, ki se tičejo obnovitvenih del pri raznih Javnih delih, katera je poškodovala lanska povodenj. Ta dela se tičejo popravila ceste Zuglio-Sezze za 10 milijonov; raznih javnih del v občini Punzano al Tagliamento za 6 miUjonov; cest v Pasiano dl Pordenone za 7 milijonov ter javnih del v občini For-garia del Friuli za 17 miUjonov Ur. lo ter bomo tovarno v Ul. Lungh’1-sonzo zaprU,» je začel gospod Rizzi. Povedal je, da že montirajo najmodernejše stroje v novo halo na Rojcah, sproti ko prihajajo iz tovarne. Notranja oprema tovarne bo kar najmodernejša, z notranjimi prevozi, s proizvodnjo na tekočem traku in vsemi varnostnimi napravami. V hali bodo montirali tudi klimatične naprave. Tekom tega in naslednjega meseca bodo postaviU stroje in razne naprave, meseca januarja prihodnjega leta pa bodo začeli z obratovanjem. Kar se delovne sile tiče, bodo povečali število zaposlenih od 150 na 300; to bo dobrodošlo zlasti delovni sili iz Standreža, saj bodo imeli blizu, tovarno in tudi vodstvu se bo izplačalo prevzeti delavce iz najbUžje okoUce, tudi zaradi prit hranka na času in prevozih. Nova tovarna stoji na zemljišču, ki meri 34 tisoč kv. metrov ter bo imela dovolj prostora za skladišča in vse druge potrebe. Gradnja in inštalacija potrebnih naprav bo sta. la več kot eno milijardo Ur. Lastniki tovarne pa so prepričani, da bodo prodajo svojih slaščičarskih proizvodov, med katerimi so važna postavka karamele, ki so se že dobro uveljavile na raznih notranjih tržiščih, še razširiU tudi zunanji trg. «Vsa Jugoslavija je že sedaj naš dober klient,« je poudaril g. Rizzi, «in z novim modernim obratom, ki bo pocenil proizvodnjo, da bomo še bolj konkurenčni ,se bomo še bolje plaslraU. Prav sedaj smo v razgovorih, za nadaljnjo razširitev naših poslovnih odnosov.« Za Hvamo Prinzi, ki je piva postavila svoje obrate na Piloščah, je to drugi industrijski obrat na področju goriške industrijske cone, ki tako dobiva svoje prve obrise. Ko bo stekla tod mimo avto cesta ter se nadaljevala tudi na Jugoslovanski strani in ko bodo urejene ter dograjene še druge služnostne naprave, bo industrijska cona nedvomno začela rasti še v naglejšem tempu. V nedeljo v Gorici pokrajinski kongres KD V nedeljo 12. novembra bo v Gorici pokrajinski kongres krščanske demokracije, na katerem bodo izvoUli delegate za vsedržavni kongres. Te dni ima stranka kongrese sekcij. V nedeljo je bil kongres v Gorici, na katerem so z večino glasov odobriU resolucijo združenih levičarskih struj, ki jo je ilustriral deželni svetovalec Coclan-ni. Kongresa so se udeležiU Martina, Tripani, Agati, Lupieri in drugi, ki so razpravljali o resolucij) in temah tajnika Bota, ki je uvodoma zahteval več jasnosti, doslednosti in poguma pri izvajanju strankine politike znotraj državnih meja, kar pa zadeva mednarodne odnose, Je naglasil potrebo po nujni zaustavitvi groznega povečanja napetosti, ki se lahko v vsakem trenutku spremeni v katastrofo za vse človeštvo. Natečaj diapozitivov z alpskimi motivi 15. novembra zapade rok, v katerem morajo predložiti svoje diapozitive fotografi Treh Benečij, ki se hočejo udeležiti drugega natečaja diapozitivov, z alpskimi motivi goriške sekcije CAI. Pričakujejo dokajšnjo udeležbo, ™iraj številne osebe so se za informa clje obrnile na tajništvo, ki je v Codellijevi ulici 12. Razsodišče se bo sestalo 18. novembra ter pregledalo prejeti material. Sestavljajo ga filmski režiser Mario Fantin iz Bologne, fo- tograf Giuseppe Brisighelli in fotograf Renato de Leinemburg. Naslednji teden bodo najboljša dela predvajali v nekem goriškem kinematografu. Razdelili bodo tudi nagrade, ki so jih prireditelji prejeli od različnih ustanov. Posebno nagrado bo prejel diapozitiv, ki bo ustrezal temi «Od prve do šeste stopnje«. Lani so se plasirali samo Benečani; Franco Valent Iz Gorice je bil najboljši in je zasedel 10. mesto. V Sovodnjah na vpogled seznam občinskih davkov Občinska uprava lz Sovodenj obvešča vse prizadete davkoplačevalce, da bo na tamkajšnjem županstvu na ogled seznam občinskih davkov za leto 1968. Seznam je prizadetim na razpolago od 1. do 20. novembra. Po tem datumu imajo občani možnost pritožbe proti neprevidnostim pri vpisu in sicer v roku enega meseca. Podrobna pojasnila lahko dobijo na županstvu ob pregledu seznama. na predstave odpeljal s Krasa avtobus, ki bo prevozil naslednjo pot: Vrh, Poljane, Doberdob, Jamlje, Dol. Prosvetarji na vaseh so se obvezali, da bodo avtobus napolnili. Na enak način bo treba poskrbeti za prevoz šolarjev na koncert otroškega pevskega zbora z Bleda, ki bo gostoval meseca januarja. Slovenske knjige v državni knjižnici Poleg večjega števila italijanskih knjig je državna knjižnica v Gorici obogatila v preteklem septembru in oktobru svojo zbirko tudi z naslednjimi slovenskimi knjigami, ki so na razpolago čitateljem na njenem sedežu v Gorici, Ul. Mameli 12 vsak delavnik od 9. do 12.30 in od 16. do 19. ure: Brumen: Iskanja. Cankar: Zbrano delo. Černe: Ekonomika SFR Jugoslavije, čolakovič: Pripoved o neki generaciji, čulič: Jugoslavija. Dolhar: Pot v planine. Etnografija Pomurja. Goričar: Temelji obče sociologije: Grad: Učbenik italijanskega jezika. Kornhauser -Perpar: Delovni zvezek za vaje iz organske kemije. Ločniškar - Arko: Reja perutnine. Malenšek: Podles-nice. Mikeln: Jugoslavija za začetnike. Mikuž: Oris partizanske sanitete na Slovenskem. Mohar: Pesmi. Momigliano: Zgodovina itali- janske književnosti. Moravec: Pričevanja o včerajšnjem gledališču. Rijavec: Glasbeno delo na Slovenskem v obdobju protestantizma. Ondreiov: V savanah in planinah. Roš: Slovenski izgnanci v Srbiji 1941—1945. «Slovenija»: I: Ljubljana. II: Gorenjska. III: Primorska in Notranjska. Etele: Arh. Jože Plečnik v Italiji 1898—99..Toporišič: Slovenski knjižni jezik. Vauhnik- Nevidna fronta. Watson: Svet znanosti. Žitnik: Rak — Bolezen naših dni. Zupanc: Krvavi zid. Župančič: A selection of poems, V Novi Gorci nastopi bolgarski zbor Prihodnji r,orek 14. novembra bo v Novi Gorici pomemben kulturni dogodek: v kino dvorani bo zvečer nastopil moški pevski zbor iz Bolgarije, eden izmed najboljših, ki ga sestavlja 86 pevcev. Peli bodo bolgarske narodne pesmi, pa tudi skladbe iz klasičnega repertoarja. Bolgari so od nekdaj priznani kot pevci izrednih sposobnosti ter bo njihovo muziciranje edinstveni u-metniški užitek, na katerega opozarjamo tudi naše ljubitelje zborovske pesmi. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiilliliiiiliiiiiiiiiiiiiiliiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMtiniHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiii IZ GORIŠKE BOLNIŠNICE Na mokri cesti se je z avtom zaletel v zid Jugoslovan je padel s kolesa - Nesreča pri delu v SAF0G Hudo se je poškodoval včeraj popoldne, ko se je z avtom zaletel v zid 46-letni Francesco Brumat iz Gradiške, Ul. Lorenzoni 8. Okrog 17. ure se je peljal z avtom fiat 1500 po Ul. Udine v Gradiški, ko je na mokri cesti in v dežju zgubil kontrolo nad vozilom ter se zaletel v zid. Očividci so takoj poklicali avto Zelenega križa iz Gorice, ki je ponesrečenca odpeljal v goriško civilno bolnišnico. Tam so mu ugotovili udarec v lobanjo in v prsni koš, pretres možganov in poškodbe na obeh rokah. Pridržali so ga na zdravljenju z rezervirano prognozo. Karabinjerji iz Gradiške so ugotovili precejšnjo škodo na prednjem delu avtomobila. Prometna nesreča se je pripetila tudi 58-letnemu jugoslovanskemu državljanu Francu Hojaku iz Puštal št. 4 pri Čepovanu. Zjutraj nekaj po 11. uri se je s kolesom pripeljal v Gorico in ob 16. uri se je odpravil nazaj proti domu. V Ul. CappeUa pa je padel s kolesa in z avtom Zelenega križa So ga odpeljali v bolnišnico. Tam so mu ugotovili udarec na desnem sencu, nudili so mu prvo pomoč ter ga odpeljali z Zelenim križem v bolnišnico v Šempetru. Okreval bo v 8 dneh. Na delu v Safogu se je popoldne ob 16.40 ponesrečil 24-letni delavec Daniele San te iz Gorice, Ul. Brigata Sassari 81. Ko je delal z električnim varilcem si je nalomil levo nogo v'gležnju. Z avtom Zelenega križa so ga odpeljali v civilno bolnišnico, kjer so ga pridržali na zdravljenju. Roditeljski sestanek za višje srednje šole Ravnateljstvo učiteljišča ln gimnazije - liceja s slovenskim učnim jezikom v Gorici obvešča vse prizadete, da se bo vršil v nedeljo 12. novembra z začetkom ob 10. uri roditeljski sestanek za dijake teh šol v risalnici učiteljišča v Ul. Croce. Starši ali njihovi namestniki so naprošeni, da se sestanka udeležijo v kar največjem številu. Gorica VERDI. 17.00: «L’uomo di Casablanca«, G. Hamilton in C. Au-ger. Ameriški film v barvah. CORSO. 17.00: «Piango non perdo-no», J. Clarc in E. Therens, ame. riški kinemaskopski film v barvah. MODERNISSIMO. 17—22: «Una donna sposata«, Ph. Leroy ln H. Meril. Francoski film; mladini pod 18. letom prepovedan CENTRALE. 17.30-21.30: «Lui... e Taltro«, S. Laurel in O. Hardv Ameriški film. VITTORIA. 17.15—21.30: «Cordura«, G. Cooper in R. Hayworth. Am^ riški kinemaskope v barvah. Tržič AZZURRO. 17.30—22: «Per qualche topolino in piu». Barvna risamca. EXCELS10R. 16—22: «La Bibbia«, A. Gardner, P O. Thoole ln s! Boyd. Kinemaskope v barvah PRINCIPE. 17.30—22: «Hotel para-diso«, Alec Guinnes in Gina Lol-lobrigida. Barvni film S. MICHELh, 19—22: «L’implaca-bile Cordobes«, S. Banites. Ronkv EXCELSIOR. Zaprto. RIO. 19—21.30: «La legge del piu forte«, Glenn Ford in Sh. Mc Laine. Kinemaskope v barvah DEŽURNE LEKARNE V GORICI Danes ves dan ln ponoči je odprta lekarna TAVASANl, Korzo Italija 10; tel. 25-76 V TR2ICU Danes ves dan ln ponoči je odprta v Trtiču lekarna «AL REDEN. TORE« dr. Ennerija in de Nordisal Ul. Pili Rosselli 21 - tel 72340 V RONKAH Danes ves dan ln ponoči Je odprta v Ronkah lekarna «ALL’ANGE-IX>» dr. Sergia OUvettija, Ul. Roma st. 23, tel. 72393. NAMIZNI TENIS PtA VANU Prvenstvo moške B lige 1967-68 MEDNARODNI TURNIR ZA «3R0R0V0 NAGRADO , II. IN 12. T. M. Vedno več novih prijav Že v 1. kolu tržaški derby Libertas-Bor Prva tekma plavih bo v soboto v Miljah Ištvan Korpa, Edvard Vecko in Cirila Pirc med jugoslovanskimi predstavniki Te dni so dospele prijave tudi jugoslovanskih igralcev, ki se bodo udeležili 3. mednarodnega turnirja za Borovo nagrado — v soboto, 11. in nedeljo, 12. novembra na stadionu «Prvj maj». Tem prijavam bo treba dodati v zadnjem trenutku še okrog deset Jugoslovanov, ki so zaprosili za udeležbo na našem turnirju. Zlasti številna bo udeležba ljubljanske Olimpije, ki bo prisotna na Borovi nagradi z vsemi najboljšimi člani, članicami in mladinci. Igralci ljubljanske Olimpije prijavljeni za mednarodni turnir so: ISTVAN KORPA: štirikratni državni prvak med posamezniki, večkratni državni prvak v dvojicah, 5. na zadnjem svetovnem prvenstvu v Stockholmu, bivši ekipni evropski prvak, odlične uvrstitve na raznih mednarodnih turnirjih, 8. na letošnji svetovni rang-listi. Igra izključno napadalno igro predvsem s forhandom. EDVARD VECKO: večkratni državni- prvak v moških in mešanih dvojicah, bivši ekipni evropski prvak, 8. mesto v moških dvojicah (s Korpo) na zadnjem svetovnem prvenstvu v Stockholmu, dobre uvrstitve na raznih mednarodnih tu-nlrjih. Igra ostro napadalno igro predvsem s forhandom in s top-spinom. DARKO KLEVIŠAR: član prve ekipe Olimpije, bivši državni mladinski prvak. Odlikuje se po odličnem «contra-napadu». CIRILA PIRC: 6-kratna državna prvakinja, večkratna državna prvakinja v mešanih dvojicah (z Veckom), 8. na zadnjem svetovnem prvenstvu v Stockholmu v mešanih dvojicah (s Stojšičevo), dobre uvrstitve na raznih mednarodnih turnirjih, zmagovalka letos nad evropsko prvakinjo Alexandru (Romunija) na mednarodnem turnirju Madžarske. Zmagovalka tudi 2. Borove nagrade leta 1963. Igra skrajno obrambno igro. ZINA MARTINEC: Ima šele 16 let in spada že med najboljše mladinke v Jugoslaviji. EVA JELER: 13-letna naraščaj- nica, že članica prve ekipe. Igra napadalno igro. ŠIMONKA: Trenira šele malo časa, je pa že zelo napredoval in si privoščil tudi zmago nad Borisom Košuto na mednarodnem turnirju v Kranju. Za Olimpijo bodo nastopili še: Kravanja, Jugovič, Privšek, Krnc, Kem. T-ar Poljaki iz Gliwic (Gowin, Podworny, Kubaczka), ki bodo nastopili v 3. nagradi Bora, skupaj z borovci na mednarodnem turnirju v Kranj fliimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiui ...........................................................................iimiiiiiiiiiimmmimiimmmiiimmmiiiirimin.iiiiiHHHiiuiiuiHiiimiiiiiimiiiiiimHiii 50 LET SOVJETSKEGA ŠPORTA Skoraj 50 milijonov športnikov! Velika skrb vlade za vzgojo kadra in gradnjo objektov Tudi če merimo z olimpijskim merilom, je zadeva še vedno izredna: na 4. Spartakiadi narodov ZSSR je nastopilo 16.138 tekmovalcev. To je potrdilo besede Jurija Mašina, predsednika zveze športnih organizacij SZ, ki je pred tekmovanjem napovedal, da bo v okviru proslav 50-letndce sovjetske oblasti 4. Spartakiada narodov največji dogodek v zgodovini športa države in verjetno na svetu sploh. Otvoritev te velikanske športne revije je bila na stadionu «V. I. Lenin« v Moskvi, zasedenem do zadnjega kotička od več kot 100 tisoč gledalcev. Celoten potek je oddajala tudi sovjetska televizija po vsej državi. Aktivno je bilo pri otvoritvi zaposlenih nekaj nad 18 tisoč oseb. Režija te ogromne mrežice ljudi je bila neverjetno točna. Na tisočev otrok, mladincev, študentov, vojakov in delavcev je prikazalo z učinkovito koreografijo, ki je bila točna do popolnosti, velike mejnike sovjetske države. Oktobrsko revolucijo iz 1. 1917, »Veliko domovinsko vojno« in osvajanje vesolja, kjer so sodelovali tudi padalci. V začetku in na koncu veličastne cerimonlje so oddajali registriran krajši odlomek Leninovega govora. Tekmovanje v Moskvi je bila res Zadnje kolajne letošnjih 10. slovenskih športnih iger. Dekleta Cankarja zmagovalke odbojkarskega turnirja mladink, z igralkam! Opčin (druge) in Brega (tretje) ter predstavniki zgoniškega Krasa, prvi v mladinskem turnirju, z odbojkarji Sokola (drup) in Brega (tretji). Na SDodniih slikah pa je nagrajevanje prvih treh v turnirju članic — škamperla A Brega, fikamperla B — m elanov — fikamperla, Krasa in Brega izredna etapa v gradnji sovjetskega športa glede na priprave olimpijskega moštva za prihodnje leto. Rezultati sovjetskih športnikov so se razvili v širino in višino. Na kvalifikacijskem delu tekmovanja je od 50 milijonov registriranih športnikov v izbirnih tekmah, okrajnega pokrajinskega in republiškega značaja nastopilo skoraj 20 milijonov športnikov. Med moskovskim finalom je bilo odkritih veliko talentov. Tem številkam dodamo še nekaj izrednih podatkov. V Leningradu je bila 10. Spartakiada o-trok in naraščajnikov. V finalu je nastopilo 5222 tekmovalcev, med njimi kar 16 mojstrov športa. Ti-le tekmovalci so se izluščili iz kvalifikacij, ki so privabile na start nadaljnjih 20 milijonov otrok in naraščajnikov. Rezerva talentov je praktično neizmerna in vrhunski sovjetski šport lahko zaiema iz polnega. «ZA ASI ČAKAJO TALENTI* Kaj nudi mlada sovjetska generacija kažejo nekateri rekordi iz Leningrada. Na razpolago je nekaj atletskih rezultatov: 800 m Volkov (rojen 1951) 1’55'’7, skok v daljino Korovinij (1951) m 7,42. med kopja Jakimenko (1951) 65,72, tek na 400 m čez zapreke Davidkin (1949) 53”4, tek na 3000 m Kurnkejev (1949) 8’34”. V Moskvi je bilo med vec kot 16.000 udeležencev 11.869 mlajših od 25. leta starosti, 4896 med 16. in 18. letom, 1216 pa celo mlajših od 16. leta. Tamara Laskovič, 12-Ietna telovadkinja iz Vitebska in Ljuba Turistceva in Cecona sta bili najmlajši udeleženki in bi morali nastopiti pravzaprav še v Leningradu. Njuni dosežki v dvorcu športov v Lužnikah jasno govorijo, da bosta ti dve deklici jutri svetovni prvakinji. Tako je bilo povsod: za «asi» so v zelo velikem številu talenti, ki čakajo na ugodne priložnosti za uveljavitev. Presenetljivo je morda za zahodni svet dejstvo, da se iz vseh koncev Sovjetske zveze javljajo novi talenti v vse večjem številu. To je dokaz, da je socialistični način telesne vzgoje prodrl in uspel. «SKRB ZA KADER* Partija in vlada sta na udeležence naslovili naslednje besede: «CK KP Sovjetske zveze, vrhovni prezi-dium SZ in svet ministrov SZ pozdravljajo udeležence četrte jubilejne Spartakiade narodov SZ in jim želijo novih uspehov v koristi krepitve naše domovine, četrta Spartakiada narodov sovpada s 50-letnico velike oktobrske revolucije, ki je dala možnost telesne vzgoje in športa velikim masam našega sovjetskega naroda.« Res je revolucija pomenila nekaj neverjetno velikega. V carski Rusiji je bilo vsega okoli 40 tisoč registriranih športnikov, danes pa Jih je skoraj 50 milijonov! Telesna vzgoja in šport sta postala ne stvar posameznikov, niti stvar stotin ali tisočev, temveč last milijonov. V ogromni vrsti 50 milijonov športnikov je skoraj 45.000 mojstrov špor- ta, katerih kvaliteta predstavlja svetovni vrh ali se njemu približuje. Poseben sistem kvalifikacije mojstrov športa in nižjih kategorij terja stalno borbo za napredek in avtomatično skrbi za vse višjo kvaliteto. Trenerski in vzgojiteljski kader sovjetskega športa se pripravlja v 17 višjih šolah za fizkulturo in šport, v 52 fakultetah za fizkulturo in pedagogiko in v 14 posebnih trenerskih šolah. Poleg tega obstoja še okoli 2000 šol za specializacijo talentiranih naraščajnikov in mladincev. Vzpon sovjetskega športa je odvisen tudi od športnih objektov. Teh je veliko. Res niso izredno bogati in arhitektonsko drzni, so pa zato praktični in predvsem cenejši. Lahko rečemo, da si v njih mladina krepi poleg telesa tudi značaj, ki v večji meri pripomore k doseganju rekordov kot izobilje. Z že obstoječimi športnimi objekti Sovjeti še niso dosegli zastavljenega cilja. Do leta. 1970 nameravajo zgraditi nadaljnjih 13.000 telovadnic in približno 15.000 drugih športnih naprav. Velik del teh bodo dobile južne in azijske republike, ki še vedno zaostajajo za evropskim delom države. «JASNI POGLEDI NA ŠPORT* Druga razlaga za uspeh sovjetskega športa je koncept, ki združuje šport in politiko. V sovjetski socialistični družbi Je telesna vzgoja usmerjena v izpopolnitev človeškega telesa v interesu obrambe socialnih dosežkov delavskega razreda. V tem smislu je urejena telesna kultura v Sovjetski zvezi. Izjava od 29. maja 1964 pravi: «Te-Iesna vzgoja in šport morata postati trdna temelja v življenju sovjetskega naroda. Od tega je odvisna gradnja komunizma, utrjevanje zdravja, večja delovna zmogljivost, obramba domovine in osvojitev športnih rekordov samih Ta vzgoja se vrši v smislu višjih moralnih načel, ki so lastne graditeljem komunizma.« RIM, 8. — Današnji izidi osmin* finala turnirja za italijanski nogv metni pokal 1967-68 so naslednji- V Milanu Inter-Atalanta 4:1 (Dul V Bologni Bologna . Fiorentin* i 2:1 (1:1) 1 V Turinu Torino-Napoli 1:0 (0.0' V Vareseju Milan - Varese .6-? po streljanju enajstmetrovk U:U' 1:1, 1:1, 1:1). Inter,’ Bologna, Torino in Mil*® so se skupno z Barijem, Catanza_ rom, Piso in Reggino uvrstili T četrtfinale. BEOGRAD, 8. — Nogometna reprezentanca Jugoslavije je danes v pripravljalni tekmi za srečanje * Albanijo za pokal narodov (12. t.®1-v Beogradu) igrala neodločeno 3;" (2:1) z reprezentanco pokrajin Kosovo in Metohija v Prištini. Sj0" štvo, ki je nastopilo brez poškodovanega Djajiča in Bečejaca, ki 1® odpovedal svojo udeležbo, ni z*®0-voljilo. Napad je igral brez volJe’ obramba pa je pogostoma grešil*-• * * KOPER, 8. — Današnja prijateljska nogometna tekma med Kopronj in Rijeko se je končala s 4:1 (2:u' v korist gostov. • * * LUGAN. 8. — V tekmi šeste skupine turnirja za evropski pokal narodov je Švica premagala dane Ciper 5:0 (2:0). LEIPZIG, 8. — Vzhodni Nem«* Roland Matthes je danes izbo*!™ s časom 2’07”9 svetovni rekord ®* 200 m hrbtno. Prejšnji rekord' z 2’09”4 pripadal od avgusta let? Američanu Charlesu Kickcoxu. » , raj je Matthes izboljšal skupno Henningerjem, Guntherjem Gregu*; iem in Wiegandom svetovni reko* v štafeti 4x100 m v štirih slogi®- ODBOJKA ISTANBUL, 8. — V zadnjem dn*j vu evropskega prvenstva v odb°-a je Jugoslavija premagala Italijo *• (15:12, 15:7, 15:11). DREVI BOR — IZOLA Drevi ob 19. uri bo na studi011 »Prvi maj« prijateljska odbojk® ska tekma moških šesterk Bor* Izole. Memorial M. Filej 1967 ATLETIKA Tekmovanje, ki bi moralo biti 1. novembra dopoldne (dekleta, mladinci, naraščajniki), so bile prenesene zaradi slabega vremena. To bo v nedeljo, 12. novembra z enakim programom in po enakem urniku (začetek ob 8.30). člani sodnijskega zbora so vabljeni, da pridejo polnoštevilno in točno. STRELJANJE Tekmovanje bo v tednu od 13.11. dalje. Tekmovali bodo lahko posamezniki (razdeljeni v dve kategoriji: naraščajniki — 1950 in mlaj ši, mladinci — 1949 in starejši) in ekipe sestavljene iz treh članov. Tekmovanja se lahko udeležijo tudi dekleta. Moški in ženske bodo tekmovali ločeno. Tekmovanje bo Izvedeno z zračno puško brez optičnih naprav Streljalo se bo stoje na tarčo od- daljeno 10 m. Vsak tekmovale® , imel na razpolago dva posKU*1^ strela, šest tekmovalnih strelov 6 minut časa. če bo število vp*L nih veliko, bodo izločilne t e*® V finale bo prišlo prvih 6 uvri nih Iz vsake skupine. Nagrade: prvi trije iz vsake gorije bodo dobili medalje, Pj moštvo bo dobilo prehodni P°Ljf. Vpisovanje traja do 14.11. Tekme bodo 16 in 17. novel® zvečer od 19.30 dalje. NAMIZNI TENIS Ker se je prijavilo veliko tekmovalcev, bodo najprej ne tekme (kot to določa pravilni. Prijavili so se tudi najboljši ‘* ^ ci s Tržaškega kot Edi Sj(d Adrijan Tavčar, Ervin Mezge® * g Tekmovanje se bo začelo v ob 20. uri, nadaljevalo pa v soboto, 11. novembra pop°* ob 16. uri. OBVESTILA SZ BOK sporoča, da so na sedežu Bora, stadion »Prvi maj«, Vrdelska cesta 7, na razpolago vstopnice za mednarodni namiznoteniški turnir za «3. Borovo nagrado«, ki bo v soboto, 11. in v nedeljo, 12. t. m. Cene so naslednje: sobota popoldne 100 lir, sobota zve. čer 150 lir, nedelja zjutraj 150 lir, nedelja popoldne 200 lir. Na razpo. lago je tudi abomna za oba turnirska dneva: cena 400 lir. Po končanih športnih igrah, na katerih je večina Borovih odbojkarjev nastopalo (in za katere naj bi bile igre zahteven trening), se bo že v nedeljo začela odbojkarska B liga. Za Borove odbojkarje tako nova športna obveznost - B liga, ki bo letos nudila nekaj zanimivih sprememb. Predvsem bodo od desetih vpisanih društev kar štiri ekipe izpadle v nižjo ligo. To pa zaradi tega, ker bodo prihodnje leto vidno spremenili ves tekmovalni sistem. Med drugim bosta samo dve skupini B lige.. Druga zanimivost: kar štiri ekipe iz Trsta bodo nastopile v Borovi skupini (CRDA, Libertas in Ravalico). «To bo seveda v veliko olajšavo za naše društvo,« nam je povedal Borov trener Jurkič, «kajti poleg manjšega finančnega bremena bodo tudi sami atleti, ki so večina študenti, olajšani. Ne bodo zamujali učenja z dolgimi gostovanji.« če Izpadejo kar 4 ekipe, bo borba na nož? Jurkič: «Seveda, konkurenca bo ostra. In tudi mi se bomo borili za obstoj v B ligi.« Kako pa z ekipo? Novosti? Spremembe? «V glavnem bo postava enaka kot prejšnjo sezono. S pripravo pa je bil križ. Več igralcev je bilo namreč zaposlenih s študijem: Fuč-ka z večerno šolo. Uršič z univerzitetnimi izpiti, Vodopivec in Plesničar z izpiti. Tako da pravih treningov sploh nismo imeli.« Sistem igre? «V začetku igre je kazalo precej dobro. Mislim na »četrtega na mrežo«. Premalo pa smo trenirali, da bi lahko vztrajali pri tem sistemu. Sicer bomo poskusili, če pa ne bo šlo, se bomo vrnili k naši običajni igri.« Letos bo nastooal tudi mladi Klavdij Veljak? «Da. Klavdij obeta zelo dobro. Nedvomno se bo razi 1 v dobrega odbojkarja, še posebno, ker ima veliko volje. Trenutno pa je, logično, njegova največja hiba neizkušenost.« Borova postava bo torej naslednja?: Jurkič, Orel, Valter in Klavdij Veljak, Plesničar, Mijot, Uršič, Vodopivec, Šušteršič, Fučka in Ra-dojko Starec. «Da, v glavnem bo ta.» Običajno vprašanje — predvidevanja? »Upamo, da se bomo uvrstili med prvimi šestimi. Gotovo bo naloga težka, kajti nasprotniki so močni. Mislim, da je najmočnejša ekipa Bovoli, ki uvršča kar 4 igralce Vir-tusa. Letos je moštvo dobilo novega trenerja, in — kot pravijo — trenira petkrat na teden. Precej motnosti za končno zmago imata tudi ekipi tržaških gasilcev in Čelana. Libertas in CRDA pa poznamo.« Predvidevate «vroče» derbije? «2e v prvem kolu se bomo srečali s tržaško Libertas.« Z ostalimi ekipami? »Pagnin je zelo napredoval. Iz časopisja smo namreč zvedeli, da se je moštvo uspešno udeležilo predprvenstvenih turnirjev. Robur pa. ki je lani nekoliko razočaral, je močno moštvo, kajti vse emilj-ske ekipe imajo soliden naraščaj. Neznanki sta Artigiani in Intre-pida.» Hvala za intervju. Kapetanu in trenerju moštva ter celotni ekipi pa obiilo uspeha v tem prvenstvu. —edson— OD 12. 11. 1967 DO 31. 3. 1968 Devet kol moške odbojkarske B lige 1. KOLO 12.11. (povratno kolo 28.1.1968) Libertas Ts — BOR Pagnin — Čelana CRDA — Bovoli Intrepida — Ravalico Artigiani — Robur 2. KOLO 19.11. (4.2.) Čelana — Intrepida BOR — CRDA Ravalico — Artigiani Bovoli — Pagnin Robur — Libertas Ts 3. KOLO 26.11 (11.2.) Pagnin — BOR CRDA — Robur Ravalico —- Čelana Intrepida — Bovoli Artigiani — Libertas Ts 3.12. (25.2.) 4. KOLO Libertas Ts — CRDA BOR — Intrepida Bovoli — Ravalico Robur — Pagnin Artigiani — Čelana 5. KOLO 10.12. (3.3.) Pagnin — Libertas Ts CRDA — Artigiani Ceiana — Bovoli Ravalico — BOR Intrepida — Robur 6. KOLO 17.12 (10.3.) Libertas Ts — Intrepida CRDA — Pagnin BOR — Ceiana Bovoli — Artigiani Robur — Ravalico 7. KOLO 7.1.1968 (17.3.) Ceiana — Robur Ravalico — Libertas Ts Intrepida — CRDA Artigiani — Pagnin Bovoli — BOR 8. KOLO 14.1. (24.3.) Pagnin — Intrepida CRDA — Ravalico , Libertas Ts — Ceiana Artigiani — BOR Robur — Bovoli 9. KOLO 21.1. (31.3.) Ceiana — CRDA BOR — Robur • Ravalico — Pagnin Bovoli — Libertas Ts I Intrepida — Artigiani ILJA ERENBVRG SREČANJA S SODOBNIKI (Odlomki h knjige mLjudje, leta, življenje») Sergej Aleksandro vic Jesenjin Jeseni 191L leta me je povabila k sebi mlada petrograjska pesnica M.M. Škapska, ki sem jo poznal še iz Pariza. Pri njej je za mizo sedel Kljujev v vaški rubaški in srkal čaj s pod-nosa. Takoj sem dobil vtis, da je to igralec, ki že stotič igra naučeno vlogo. Razgovor se je zatikal in takrat je prišel nov gost, mlad, lep fant, podoben Lelju iz opere. Med nasmehom se je predstavil: «Jesen j in. Sergej. Serjoža...« Oči je imel vedre in naivne. Marija Mihajlovna ga je naprosila, naj prebere kako svojo pesem. Takoj sem spoznal, da je pred menoj velik pesnik. Hotel sem se pogovoriti z njim, toda smehljaje je odšel. Kasneje sva se nekajkrat srečavala v Moskvi, se pogovarjala o pesmih in dogodkih. Za razliko od Kljujeva je Jesenjin spreminjal vloge. Zdaj je govoril o dinamičnosti pesniške podobe, zdaj o Skitih, toda ni se mogel odvaditi igranja (ali pa tega ni hotel). Pogosto sem ga poslušal, kako je, zroč s svojimi ažurnimi očmi, odgovarjal sobesedniku: «Jaz ne vem, kako je tam pri vas, toda pri nas, v Rjazanskem okraju...« Maja 1918. leta ml je Jesenjin govoril, da je treba vse vreči, spremeniti v temeljih ureditev sveta, da bodo kmetje spustili rdečega petelina pod streho in svet spremenili v pogorišče in pepel. Podaril mi je svojo knjigo pesmi s tem-le posvetilom: «Dragemu sovražniku v razumevanju Rusije In Viharja, I. Erenburgu, v znamenje spomina na S. Jesenjina, ki ga resnično ljubi.« Toda jaz sem šele po dolgem razgovoru v «Kislovki» videl resničnega Sergeja Jesenjina. Koga vsega ni samo naplahtal! Ko je Ivanov-Razumnik poslušal njegovo »Inonijo«, je z navdušenjem govoril: «To je zares revolucionarni subjektivizem...« Različni «Skiti» so imeli Jesenjina za pesnika svoje ideologije. Spominjam se, kako je v Berlinu A.A. šrajder dokazoval, da bo Jesenjinov poziv «Gospod, oteli se!« pretresel meščansko Evropo. Mladi pesniki so v Jesenjinu videli tvorca nove poezije in imaginizem se ni predstavil samo kot ena izmed mnogih književnih smeri, temveč kot novo odkritje. Nepravilno bi bilo misliti, da je Jesenjin varal ali, če hočete, hipnotiziral druge. Pogosto je igral samega sebe, razne občutke, ki so ga prevzemali in iskali izraza — tedaj je odstopal samega sebe: iz žalosti je ustvarjal program, iz duševnih kriz pa književno šolo. Jesenjin je bil kot malokdo srečen človek. Majakovski je svoja občutja podrejal ideji, Jesenjin pa je lahko (kot mi je nekoč sam priznal) ((izigraval norca« v «Dominu» ali v ((Pegazovih jaslih«, toda pisal je tako, kot se mu je v danem trenutku pisalo, ne da bi pomislil na to, kaj bodo porekli drugi. Ko je na koncu priznal svoj duhovni poraz, je Jesenjin zapisal: »Vse sprejemam. Absolutno sprejemam vse. Pripravljen sem Iti po shojenih stezah. Dal bom vso dušo oktobru in maju, toda ljubljene lire ne bom dal nikomur.« Majakovski se je moral boriti proti nerazumevanju in posmehovanju enih in duševni hladnosti drugih, Jesenjina pa so še za življenje tako razumeli kot ljubili. V njegovih pesmih se je tajala tista iskrenost in nenavadna muzika, ki sta krotili celo tiste ljudi, ki so bili sovražno razpoloženi proti njemu, ki so imeli polna ušesa njegovih neumnih kavarniških škandalov. Sanjal je o slavi in se zasitil slave. Ko Je bil star petindvajset let, se je v svojih verzih obračal na starše: «6, če bi vedeli, da je vaš sin najboljši ruski pesnik!« Jesenjina je vzljubila znamenita baletka Isidora Duncan, katere ples sem z zanosom gledal še kot dijak. Njene nežnosti se je Jesenjin razveselil kot velikega svetovnega priznanja. Hrepenel je, da bi videl svet in bil je eden Izmed prvih, ki je prepotoval vso Evropo in videl Ameriko, ženske so se zaljubljale vanj. Stari črnci In pariški raztrgane! so mu tovariško pomežikavali. Maksim Gorki je jokal, ko mu je bral svoje pesmi. Jesenjin je počenjal, kar je hotel in celo strogi nadzorniki sovjetske morale so skozi prste gledali na njegove bučne škandale. Vendar sl je težko zamisliti bolj nesrečnega človeka. Nikjer se ni mogel umiriti. Ljubezen je bila zanj težka, sumil je prijatelje, da spletkarijo proti njemu. Bil je praznoveren in vedno je mislil, da bo kmalu umrl. Znana so mi pojasnila novopečenih malomeščanov: ((Zapil se je.» Toda nemogoče je posledice imeti za vzroke. Zakaj se je Jesenjin zapil? Zakaj se je duševno zlomil na samem začetku življenja in pesniške poti? Odkod toliko grenkobe tudi v njegovih zgodnjih pesmih, ko še ni bil pil In počenjal škadalov? Pravijo, da je v času nepa prilezla iz lukenj odvržena družbena naplavina in takrat je nastala njegova zbirka ((Kavarniška Moskva«. Toda njegova pesem ((Norčeva izpoved« je nastala pred obdobjem nepa, prav tisto zimo, ko je bila Moskva podobna delavskemu domu ali samostanu, ki živi po strogih kanonih. Zakaj se je Jesenjin obesil v tridesetem letu, na zenitu svoje pesniške slave, ne da bi od daleč slišal korakov starosti? Imel sem priložnost brati, kako je treba Iskati korenine Jesenjinove tragedije v njegovem nesoglasju z dobo. Toda jaz mislim, da sploh ne gre za dobo. Seveda, Jesenjin Je živel v hudih časih in često se je upiral svojim dnevom, toda pogosto je tudi izjavljal ljubezen temu času. Revolucijo je sprejemal na svoj način: 1921. leta ga je preplavljala stihija upora jn sanjal je, da bi napisal poemo «Guljaj-polje». ^ čala sva se tik pred mojim odhodom v Pariz. Jesenjin ,lf je podaril knjigo «Trovrstna harmonika« s takšnim P°s j. tilom: «Vi poznate vonj naše zemlje in našo čipkasto P.y nebje. Povejte Parizu, da se ga ne bojim. Na snežnih nah naše domovine bomo spet znali dvigniti metež, Pp tako strašen za tiste tam kot tudi za te tukaj.« .fli To je bilo spomladi 1921. leta. Zdelo se je, da so v letih že vsi pozabili na «Sklte», toda Jesenjinu je še vC lebdel pred očmi veseli in bučni svobodoljubni tabor, B* brzonogih konjih drvi po vsem našem planetu. .ij Minilo je štirideset let. Pri nas Jesenjina bero, in nikomur niti na misel ne prihaja, da bi se zamisli* % zamotanim klobčičem njegovih političnih idej. 1920 *etateri Jesenjin pisal: «Rad bi bil belo jadro za to deželo, po 8**", plovemo.i) Cez pet let, tik pred smrtjo, pa je priznal, d® j>( tisti ladji ni bil jadro, temveč eden izmed potnikov: ji kdo izmed nas na veliki palubi ni padal .bruhal in Ps° Malo jih je bilo z izkušenimi dušami, ki so v strahot'1^, zibanju zanesljivo stali... Minila so leta. Zdaj sem st8“.eiv In mislim in občutim drugače. In govorim ob praznični ljici: naj velja hvala in slava krmarju!« p) Jesenjin je prepotoval Evropo in Ameriko m ničes»f videl. V njegovih pismih najdemo to-le: «Moj cilinder m rV, sešit pri berlinskem krojaču, sta vse spravila v Takšna ogabnost, monotonija, duševna beda, da bi bruhal...«, »Tu ni ničesar drugega kot fokstrot. Tu samo % pijejo in večno plešejo fokstrot...« Seveda so bile na za*1 tudi druge stvari in ne samo fokstrot — bile so tudi $ demonstracije in lakota, Picasso, Romain Rolland, Chapliov„o še marsikaj drugega. Toda jaz razumem Jesenjinovo du5e j« stanje. Ne gre samo za ljubezen do brez, o čemer se^ mnogo pisalo, temveč je Jesenjin iz daljave ugledal v njegovi veličini ljudstvo, ki je jurišalo v prihodnost.