P' KRlZOSTOM: Frančišek pred Madono. (Za 8. december.) Kot da je razumel njeno visoko svetost, kot da je zajel vso globoko skrivnost njene lepote — svetil se mu je obraz in trepetal mu je glas, ko je ponavljal njeno ime. Videl jo je pred seboj z belo prelestjo odeto, videl jo je — Devico brez madeža spočeto — kot njen Evangelist. Klečal je pred njo ves lep, ves čist... Usta so mu šepetala njeno sladko ime. Dvigal je svoje bele roke, kot bi hotel zajeti Marijine zlate zvezdice in drhteče srebrne pramene njene solnčne obleke. ..Blagoslovljena bodi na veke!“ jecljal je v solzah. In klečal je pred njo preko polnočne ure zatopljen v deveto nebo . .. P. HILARIN FELDER O. CAP. — P. FRANČIŠEK: Frančišek in evangelij. ato je frančiškansko gibanje povsem evangeljsko. Frančišek je hotel M s svojimi tremi redovi celotno krščanstvo k kolikor mogoče čistemu m J izpolnjevanju evangelija nazaj privesti. V prvi vrsti pa bi morali zlasti manjši bratje ne samo evangelij celemu svetu pridigati, ampak v vsej svoji popolnosti tudi izpolnjevati. To je hotel Frančišek. To j® bil njegov življenski vzor. III. Tako pojmovan, tako globok, tako čist in tako junaško ter živo pojmovan, je bil ta vzor popolnoma nov ter samo sv. Frančišku lasten. Ni bilo to na njegovem vzoru novo in pristno, da je imel evangelij za krmilo in kompas krščanskega življenja ter duševne popolnosti-Kako bi mogel kristjan in prav posebej ustanovnik reda drugače mislih-Vsak kristjan je obvezan evangeljsko postavo izpolnjevati. Redovnik pa še povrh obljubi, da bo evangeljske svete pokorščine, uboštva in čistosti izpolnjeval. Zato je v tem odličnejši od drugih kristjanov, kakor apostoli širšega kroga Jezusovih učencev. Zato cerkveni očetje vedno povdarjajo, da je življenje v redovnem stanu resnično in edinstven0 evangeljsko in apostolsko življenje. To vzvišeno pojmovanje redovn1" štva je seveda pozneje pobledelo, ker je postajalo cerkveno življenje posvetno in plitvo. Je pa pozneje za časa križarskih vojska zopet &■' svetilo v prvotni luči. Kratko pred nastopom sv. Frančiška sta Rup°r iz Deutz-a in Bernard iz Clairvauxa polna navdušenja pisala o ap°' stolskem značaju meništva. In kljub temu niti eden redovnih ustanovnikov pred Frančiško!0 ni postavil svojega vodila na evangelij in svoje učence izrecno obveza k evangeliju v najožjem in najširšem smislu. Ne Pahomij, ne BaziAl na vzhodu, niti frankovski in irski redovni ustanovniki zgodnjega srednjega veka niso postavili svojim redovnikom takega cilja. Tudi o°e znamenti vodili, ki ste bili v začetku 13. stol. izključno v rabi, hene' diktinsko namreč in avguštinsko, nikakor ne postavljajo samostanskega življenja na podlago evangelija. Nikjer se na to ne vzklicujejo, da bi 0 red na evangeljsko podlago postavljen, niti da bi bil posamezen rf' dovnik na podlagi obljube obvezan evangelij izpolnjevati ter življ°nJ apostolov posnemati. Da, celo izključujejo prav važne naloge evangeh' skega in apostolskega življenja. Pomislimo samo n. pr. obljubo ,>sta' bilitas loci“, (ostali vedno v enem samostanu), v starejših redovih in 0 drugi strani na apostolstvo pridigarske in misijonske delavnosti. - Zato je Frančišek odločno odklanjal mnenje, si pri teh vodilih k j izposoditi. Ko so mu stavili predlog, naj si vsaj v tej ali oni točki P njih vzgled vzame, je rekel: „Ne maram, da mi kako drugo voDa, gospoda, tudi jaz moram spregovoriti nekaj besedi," je znova ačel z ostrim, neustrašenim glasom. „Gov'oriti moram, saj sem vendar ? P- Linom zgubil vse, kar sem še dobrega imel na tem svetu. On edini ^ razumel vsaj nekaj o teh mukah, ki jih moramo mi pretrpeti tu . morda jih bodo razumeli tukaj navzoči predstojniki, ki pripadi0 tisti družbi, katere žrtev smo mi...“ , . Med kaznjenci je rastel nemir in slišalo se je precej glasno pričevanje. Gostje so bili v zadregi. Sila bi bila lahko v tem trenutku °depolna, zato le — potrpljenje... potrpljenje... Glas je nadaljeval z isto osornostjo: »Bilo je radi neke ženske, gospoda moja... bom čisto kratek, samo I j aj besedi bom spregovoril"... in zopet je začel trgati stavke, se za-avati v protislovja, in udrihati po nesramni družbi, j Nepotrpežljivost se je polastila navzočih in obžalovali so, da je P° slavlje pred svojim zaključkom bilo tako skaljeno. Nekateri so se že nameravali potihem odstraniti. Pa glej, prav v Prednji vrsti se dvigne temna postava, udari z roko na svoja široka Prsa in zakriči z grozečim glasom: »Tudi jaz, da, tudi jaz imam s to gospodo še nekaj govoriti!"... u Nobenega dvoma tedaj ni bilo več, da je položaj resen, da ne veje soden veter, da je stražnikov premalo. Bavnatelj, ki je že dalje časa 1 kakor na žrjavici, je ravno hotel nastopiti s silo... Toda prehitel ga je duhovnik Jožef Orsi, ki je odločno stopil za Vo,rniško mizo in z mogočnim glasom zaklical: ,. .. »Prijatelji moji, poslušajte me! Vsi pač veste, da sem v resnici vaš tjJ^elj! Zato vam stavim samo eno vprašanje: Kaj bi p. Lin v tem h nutku o vas mislil? Ali ste ga mogli pozabiti tako hitro vašega p. Lina? ?° danes, ko, se je po vaši lastni želji, po vašem lastnem prizade-^ .iJu zopet med vas vrnil, ga hočete popolnoma pozabiti! Nikar vendar, m]atelji moji...“ Pok ^Porni jetniki so bili zopet po'mirjeni. Ime p. Lina je še enkrat Pzalo svojo čudežno moč. Spomin nanj jih je streznil in zresnil. »Naj živi — p. Lin naj živi!" je donelo iz sto in sto grl. c--,. ražniki so dali znamenje in jetniki so se ubogljivi in pokorni k. Po hodnikih pa je še dolgo odmeval klic: »N aj živi — p. Lin naj živi!" kilo ^ P 0 m k a : Popisane dogodke smo povzeli po knjigi: Die Blumlein des Frate ,,v°n Parma. Nach dem Italienischen des Enrico Bevilacqua ubersetzt von k David-Windstosser. Werl i. \V. 1929. Franziskus-Druckerei. Povest delavca. 1 "v rugo jutro se je Blaž prebudil dokaj rano in odšel na delo, ne da 1 bi se oglasil kaj v družinski sobi tako kot je bila navada na I S Taurochovini. Greta, Žanet in Marija so istočasno sedle k zajutreku — toda Ma' rija je kmalu odšla malone brez besede. Bila je zelo bleda. Blaž je mejtem delal v kašči in pripravljal žito za prodajo ter žito za mlin. Poznalo se je povsod, kako zelo ljubi red in snago, zakaj nikjer ni bilo pajčevin ali razmetanega orodja in podobnih stvari. Celo za pre' sipavanje žita si je bil naredil preprosto in vendar zelo smotreno na' pravo, da ni bilo treba nikomur Žaklja držati, marveč je sam visel v k' šenih vilicah. Pri tem delu ga zmoti Marija. Zelo je lepa. Utrujenost na blede® obrazu ji daje še poseben čar. Blaž se ozre in jo ugleda med podboji duri pol v senci, pol v luči. Mirno pozdravi: dobro jutro in nato g\aS Marije: dobro jutro, Blaž — in imam govoriti z Vami. Ali imate sedajk čas? Saj menda danes še ni treba peljati v mlin? „Še ne, gospodična Marija. Le tako sem hotel pripraviti. Imel b* čas.“ „Blaž, povejte mi, kaj je z Vami. Vi ste včeraj nekaj doživeli. Greta Vas je videla domov prišedšega in je velela, da ste bil ves bled in raZ' burjen. Vem, da nimam pravice Vas spraševati, toda Vi veste, da °e govorim kot gospodinja, temveč (tu se ji je glas komaj za spoznanj6 stresel) le kot starejša sestra, ki vidi mlajšo trpeti. In Greta trpi( "■ Blaž ali to veste? Greta joče radi Vas Blaž, ker Vas — ljubi------- Blaž ne odgovori niti besede. Molče stoji ob steni, glavo ima n6" koliko sklonjeno, oči pa zro nekam v nedogled in nič ne izdajajo. Marija je tudi umolknila, ker pa le ni odgovora, še enkrat m® vpraša: Blaž, kaj mislite? Da veste, da dekleta s Taurochovine dekle. To zadnje ji je trdo zazvenelo kakor iz bolečine, iz ranjeneg ženskega srca. Ob tem glasu se Blaž zdrami. „0, to vem gospodična Marija, da Taurochovina dekel ne r°0’ in če bi jih, bi bile še gospodične. In do včeraj, prisegam, da do včeraj’ tudi meni ni bila tuja misel na Greto in ne malo sladkih misli nanjo ® je obletelo. Da sem se večkrat moral trdo braniti, mi boste verjeli, za „ verjeli, ker dobro vem, da sem brezdomec, da sem — vagabund —■ Iz Marije plane: „Ah, prosim pozabite tisto besedo. Otrok j° 1 izrekel, žena je sedaj, ki Vas ljubi. Več ne rečem.“ _ j „Bes Vas nisem hotel žaliti, tudi nisem rekel iz užaljenosti, vsega početka nisem prav nič zameril. Vzljubil sem Taurochovin0 tudi vse, kar je na njej in v njej. Tudi Vas tri in očeta. Ne verjame ’ kako toplo me je objel zvečer Vaš trojni smeh, kako prijetno je zame tujca poslušati Vas treh govorico in čebljanje----—“ „Do včeraj, ste rekli, in kaj je bilo včeraj?*' „Da, včeraj! Včeraj sem šel kot me je bil oče poslal, po oprav®, v Koln. No, to nič posebnega ni. Ampak že na parniku sem sPoZlge nekega duhovnika - frančiškana. Sedaj tudi ime vem: pater Evgen-nikoli nisem videl takega človeka. In bil sem tako predrzen, da sem & kratkomalo ogovoril. To veste, Marija, de se jaz nisem ravno duh0 {likov za rokav držal, toda ta obraz me je omamljal, še bolj njegov glas ln njegove oči. Saj mogoče, da ga poznate." Tu je Blaž za trenutek prenehal in se ozrl na Marijo pričakujoč,. “a ko kaj rekla. Ker je molčala, je pripovedoval dalje. »No, že popoldne sem po končanih opravkih, ki sem jih za očeta lrnel, prišel v samostan. In tu sem videl življenje, ki o njem še nikoli n{sem sanjal. Tudi danes bi tega ne verjel če ne bi na te moje oči sam Vldel. Delavnice — čevljarja, krojača, zlasti pa mizarnice. Tako lepo vse ufejeno in tisti redovnik, tako miren in preprost, pa sem nehote moral ^deti, da je delo res prvovrstno. Vse do kraja dobro in skrbno izdelano. »In je to vse?“ — vpraša trpko Marja, »Ne, še ni vse. Popoldne me je vzel P. Evgen seboj v mesto, mi razkazal glavne ulice in nato še kolnsko katedralo — stolnico. Bila sva ''isoko gori na ploščadi stolpa. In tedaj, Marija, vi bi ga morala videti, in nsati kako je govoril, skoro brezstrastno in brez povdarka in vendar tako presunljivo, da se temu čaru odtegniti nisem mogel. In kar je po-Vedal, je bilo tako iz življenja vzeto, da me je vsega prevzelo. , Od tega hipa dalje nimam več miru. In če mislim na Greto me “‘azna bolečina objame in misel na Taurochovino mi je bridka, trpka." »No, no" — ga preseka hladno Marija. Blaž prebledi. Da bi njega kdo za hinavca imel! Trdo reče: „Go-fPj^dična Marija — pri Bogu — resnica je. Ampak jaz se izgovarjal ne °®. Pomlad me je prinesla in jesen me bo vzela — usoda vseh brezdomcev. . Nihče vas ne podi proč, Blaž, sami veste le predobro za kaj gre 111 ne dajte se prositi. Na Taurochovmi ne prosimo radi." »Tudi Vidoni še ni prosil razen tedaj, ko drugje zavetja ni bilo, ^Pak za pošten denar. In z ljubeznijo sem delal menim in pošteno." • »Da, Blaž z ljubeznijo. Zato si ljubezen tudi našel. In glej zato se V PNstarejša Taurochova ponižala, da vpraša radi najmlajše, ki trpi in labi. Drugače ne bi, Blaž. Do opoldne pa premislite." To reče in se obrne. Blaž ostane sam. , Kakor brez volje, brez spomina, brez čuta se skloni, da nadaljuje ,voje delo. Misliti ne more in je zato hvaležen. Samo misliti ne, delati, e a*h da na vse pozabi. * * , Toda, moti se Blaž, če meni, da je na tak način možno ubežati *ayam in skušnjavam. V njem vstajajo slike — druga za drugo, čarobni Prividi. p, Greta spomladi — v rahli obleki iz muselina s sinjimi vzorci, kratki viH,aV<^i, °k°li vratu bela rutica in kot sponka metuljček, na licih smeh, fJl n,ien korak, vidi njene svetlosive oči. Blaž se nižje skloni k delu in skuša pomisliti kakšno delo ga čaka Popoldne. Toda zaman. k Pred seboj ugleda Greto odeto v črn baržun, v rokah mašno knjigo, jj?. 8re v nedeljo k maši. Izpod žametne kapice ji silijo lasje, ki se ž JlTlli poigrava veter. In iz cerkve grede jo fantje pozdravljajo, ona pa oči razen zanj za Blaža. b. Že deseta vreča stoji ob steni lepo razvrščena, močno zavezana. laž je truden. jj. Pa še ni konca. Vidi jo — o, lokavost satana — vso srečno in okoli dva otroka, kodrolasa, z rožnatimi lički in oba sta podobna njej — ~~ *n njemu. Blaž se nasloni ob steno in težko diha, na čelu mu polže potne kaplje; tedaj zazvoni v vaškem zvoniku poldan in Blaž iprvič kot m°z moli kleče in drhteč svoj Angel Gospodov. Prividi so izginili. * # # Pri kosilu je vse kakor po navadi. Stari Tauroch je celo zgovoren in vprašuje Blaža po tem in onem, kar se mu zdi važno in skoro pri' jetno. Blaž mirno odgovarja, Greta je malce bleda, drugače pa povsem vsakdanja. Žanet še ni pri mizi, Marija pripoveduje dekli, kako naj sl ureže krilo iz novega blaga. Da ji bo že dala vzorce. Po kosilu Marija namigne Blažu naj ostane. On jo razume in si da po molitvi še nekaj opraviti pri policah in pri knjigah. Naposled sta sama, kakor slučajno, zakaj Greta ima v kuhinji opraviti in Žanet v kuhinji kosi, ker je prepozno prišla. „Torej Blaž, ste premislili?" „Da, sem, gospodična Marija!" „In ostanete?" „Ne, ker ne morem in ker ne smem." ,,Ker ne morete? Ker ne smete? Blaž, ta je prazna!" „Bes, gospodična Marija — ne morem, ker mi ono novo, miru ue da, ne smem radi Grete ne, ker bi revica še bolj trpela." „In menite, da tako ne bo?" „Otrok je še in bo pozabila. Kaj tudi hoče z menoj. Ničesar nimam in za njo toliko bogatih fantov gleda." „Blaž, vi se res razumete na ženske. Ali mislite, da se res kar tako pozabil!" Blaž je v zadregi in nič ne ve odgovoriti. V tem stopi v sobo Greta. Ker spozna, da moti, se okrene in hoče ven. Marijin glas jo pridri1- „Greta, ostani! Moram ti namreč povedati, da nas Blaž Vidoni ho# zapustiti. „Jezus — ali res?" Greta se je oprijela mize, oči ji široko odprie zro v Blaža. „Zakaj?“ dahne iz nje. . . »Gospodična Greta — to sem že vaši sestri povedal, težko mi J ponavljati. Vendar ne mislim pustiti vse sredi najhujšega dela, tenri# počakati, da se delo unese in potlej grem. Zato prosim, da očetu ne p0" veste. Bom sam ob priliki. Vem, da mu bo težko, tudi meni je. Saj sa*;' ne razumem kako je do tega prišlo, ali moglo priti. Niti ne vem ka ^ grem. Samo to vem, da tukaj ostati ne smem. Pod nobenim pogojem- Greta se je vsedla. Vsa kri ji je šla iz lic in bolno je vzdihnila — ti moj Jezus, le zakaj vse to — nato pa ji je glava udarila ob miz° 1 krčevito je zaihtela. Blaž je planil iz sobe, kakor da ga kdo biča. Od tistega dne je na Taurochovini hladno in mračno. Žanet ni v pela, in Gretin smeh, žuborenje studenca, je utihnil. Marija je vsa res hodila okoli in gospodinjila. Na senceh si lahko opazil drobne sive D ’ ki jih niso leta spletla ampak žalost. ,.jj Blaž je bil za dva priden, tako da ga Tauroch ni mogel prehva svojim hčeram. Te so pa le previdno molčale, Greta pa se je ob ta prilikah vedno umaknila. - Zadnje tedne je Blaž često najel mladega pridnega vaškega dela' ’ ki ga je že od poletja poznal in ga uvajal v različna gospodarska de Se razume, daje popreje vprašal starega Taurocha če sme, češ da ima ^eliko dela. Brez ugovora je prikimal kot zadnje čase zmeraj če ga je česa poprosiL On ni razumel zakaj, tembolj pa so razumele tri ^stre Marija, Greta, Žanet in po cele dneve niso z novim hlapcem spregovorile besede. Neko jutro je pa Blaž stopil k staremu Taurochu in mu vse razložil. Starec je samo nemo poslušal, potem pa je segel v miznico in P°nulniška postelj! Koliko gorja in koliko blagoslova je skritega za to r\ besedo! Če izvzamemo tiste redke, ki nenadoma umrjo, se mora r-J sleherni človek z njo seznaniti. Naj si bo star ali mlad, mož ali ^e*'a> fant ali dekle, vsakega lahko doleti navadno nepričakovana in .ptto nezaželjena bolniška postelj. In prej ali slej čaka to slehernega °Veka, tudi tebe in mene. Od nas samih je odvisno ali bo bolniška po-I .J za nas gorje ali blagoslov. Blagoslova bolniške postelje pa bo de-Zea le tisti, ki je nanjo pripravljen. Zato je prav in koristno, da se že v zdravih dneh vležeš v duhu v bolniško postelj, ter premisliš pravšno, kaj ti je tedaj početi. : Prvo v bolezni je to, da ima človek trdno voljo ozdraviti z božjo •i Pravnikovo pomočjo. Ni namreč bolniška postelj vedno tudi mrtva-a postelj. Bolezen je neke vrste bojno stanje. Treba je sovražnika f^agati in prisiliti k odhodu ali pa ga napraviti za prijatelja in za-j,.znika.' Eno in drugo premore le trdna volja v zvezi z zdravnikom. res’ z telesom vedno trpi tudi duša, toda toliko sa- ] °stojnosti le ima, da lahko ostane zdrava in močna tudi v bolnem te-su- Če ji manjka lastnih naravnih moči, se mora poslužiti nadnaravnih.' Vj, V bolezni je treba poklicati tudi zdravnika. Bog sam je dal zdra-°ni naravno moč zdravljenja. Nespametno bi bilo govoriti in misliti o zgledu nekaterih ljudi: Bog je moj zdravnik, mi bo že on sam dal ^ravje. Jsfe samo, da tako upanje človeka lahko vara, bilo bi tudi pre-‘^o upanje v božjo pomoč. 1, Če se tvoja bolezen slabša, glej na vsak način, da pokličeš tudi du-^ijP^a in se spraviš z Bogom. Kako lahko bi se zgodilo, da bi duhovnik el h tebi, pa prepozno. Ne zato, ker bi se bolnik branil prejeti za- kramente, ampak radi nezavesti, ki je nenadoma prišla nanj, iz katere bolnika ne morejo več predramiti, zakramentov sploh ne more prejeti Nespameten je predsodek onih, ki mislijo, da bodo morali umreti, č« pokličejo duhovnika. Nasprotno je marsikomu tisti notranji mir in za' vest prijateljstva z Bogom bolj pomagal h zdravju, kot celo zdravnik- Za premnoge, lahko rečemo za večino bolnikov je najhuje, da ne morejo več delati, posebno če je bolezen dolgotrajna. Nikar ne toži pr3' več dragi moj. Delaj kljub temu in tudi v bolezni kolikor moreš. čudovito je, koliko premore močna trdna volja, tudi če je telo slabotno. Treba je biti iznajdljiv. Če ti odpove desna roka, delaj z levo. Če ne moreš delati z glavo, delaj z rokami. In če telo ne more, morda lahko dela duša. Če ne moreš študirati in brati, tedaj pač lahko še moliš. Ce ne moreš izvrševati svoje obrti, lahko delaš za otroka kako igračo. & ne moreš voditi gospodinjstva, lahko morda pleteš. Vsako delo, če je še tako priprosto in malopomembno, takoj vpliva na bolnika zdravilno« krajša mu čas, dviga zaupanje v samega sebe in krepi voljo. 'Kako k«; ristno in koliko dobrote je za bolnika stalen in trden dnevni red, kj določa posamezne ure za molitev, delo, branje, zabavo itd. sem vid£l že pri mnogih bolnikih. Vedno imajo bolniki na ta način kako delo i® opravilo in tako jim neprimerno hitreje mine čas, kakor če bi mislili le na svojo bolezen. Pri bolezni, zlasti če je dolgotrajna, se človeka kaj lahko loti wa' losrčnost ali drugače bi lahko reldi neka nepotrpežljivost. Toda v takja slučajih se moramo spominjati kaj pomeni trpljenje za človeka in kolik blagoslov je večkrat zanj. Zakaj moram trpeti ravno jaz, tako se spra' šujejo premnogi? Zakaj? Težko je odgovoriti človeku na to vprašanj6. Naj ti odgovarja Bog; On ima z boleznijo, ki jo pošilja pravičnim lD nepravičnim, svoje namene, ki so večkrat skriti človeškim očem. Vendar te namene lahko tudi mi nekoliko spoznamo. Uči nas življenje, da človek najlažje pozabi na Boga, kedar ni’118 nobene bolesti, nobene skrbi, ničesar nad seboj, kar bi ga spominjal postanejo precej glasni in dobre volje. Domačinov tiste dni ne dobiš a delo, kmetje neredko celo tja do 20. januarja praznujejo. . Sele 2. januarja je dospel parnik iz Japonske, odložil pošto in nato ,e je pričela počasna vožnja ob obali, ker se je bilo bati močnejših vi-avjev. Bila je trda noč, ko smo prišli v pristanišče Maoka. Takoj sem 'zkrcal, dal precej težki mašni kovčeg nosaču in odšel k že znanemu sstuničarju, ki mi je običajno posojal živali in sani za nadaljno pot. ~ sem prespal kakor sem pač mogel in zarano sva odšla s kočijažem težko pot. Res ni bila šala voziti se tik ob obali, na eni strani pečine k drugi strani pa peneči se valovi, ki niso redko segli celo do sani in j°nj in jih prav neusmiljeno zmočili. V kratkem smo izgledali, kakor s sty>° posuti s steklom, ker je voda na obleki ip na konjskih plahtah je . zmrzovala, Cel dan ista slika. Le opoldne kratek odmor za utru-s e živali in za skromno kosilo za naju dva. Šele zvečer ob 7. uri do j, | 1 utrujeni pridemo do nekega kmečkega dvorca dobrega Japonca kat' ana’ ki nas prijazno sprejme in prenoči. Kočijaž me mora poča-J> da se vrnem. C*rugo jutro se prične zadnji del poti — pravi križevi pot. Seboj St)aitlem nekega kmeta, ki dobro pozna gorske steze in ki upa kljub najti vedno pravo sled. Sprva je bila pot še toliko izhojena, da VoH' n.l0Sei jezditi, večkrat žival pod menoj do pasu v snegu in zopet v jjT1, Z neizrekljivo težavo sva s kmetičem tako premerila 12km. Pot ; Je pričela spenjati, živali je drselo, da so ji začele klecati noge in se le /e.s^a P° celem žiy<>tu. Uvidel sem, da tako ne bo šlo dalje. Kam bi clejal žival. Na cesti je ne morem pustiti, naprej pa je pot tudi tako j 6ivai. inct ccj>ii jc ne mui cm p tioiiiij napi cj pa jc pui Ui a p m a V jen a, da je bilo izključeno žival še uporabljati. Stopil sem raz D e8a konja, prijel za uzdo in s kmetičem sva romala sicer ne povsem a)> pač pa do bližnje ribiške postaje, da si ondi odpočijeva in neko-sti° °krepčava ter ogrejeva premrle ude, žival pa seveda tudi tam pu-rjiJ; Žalosti se je pridružila še neizrekljiva trudnost in tedaj sem pred ^ i1 ki sva jih našla v postojanki malone jokal. Pričela me je tresti pSlasna mrzlica, noč sem bolj prebedel kot prespal. Drugo jutro se mi OjTdijo celo nekateri poganski ribiči, da mi pomagajo preko slemena. 1(“ajno namreč se v zimskem času ta gora enostavno obide po trdi ledeni skorji ob obali — toda vihar zadnjih dni je to trdo ledeno skorjo razbil, novi led pa še ni bil dovolj močan. Seveda mi ni kazalo drugega kot še enkrat na pot. Kmetje so m1 utirali pot in bili res do skrajnosti uslužni. Na ta način smo prešli sleme — pot navzdol je bila radi manj zasnežene poti precej lažja. Toda kljub temu je bilo že blizu polnoči, ko smo prišli do vasi. Moram priznati, da še nikoli nisem jedel preprostih japonskih jed* s tolikim apetitom kot tisti večer, ko smo imeli pod seboj samo debelo ploščo ledu, okoli sebe sneg, in na eni strani morje. To je bil tudi edin> daljši odmor pred vasjo. Neizrečeno hvaležen Bogu za izkazano dobroto hitim h koči vn°' jega zvestega kristjana, da ga objamem in potolažim, ko pa odpre111 vrata ga najdem — mrtvega. Ali naj jočem? Ali naj obupujem? Ali naj trkam z nestrpno roko po vratih božje previdnosti: zakaj, Bog, zakaj? In ta nečloveški trud.; Verjemi, dragi prijatelj, nič od vsega tega. Bes ne. Ampak z mirom, 1(1 se mi je zdel naravnost nadnaraven in ki je prihajal po priprošnji um1; lega kristjana v mojo razbeljeno dušo, sem pokleknil k preprosti mi®’ ki jo je še sam ukazal pripraviti za mojo mašo — njegovo zadnjo 1,3 zemlji. Pri odprtem grobu sem govoril. Tudi paganom in videl sem, da JlD je ganila beseda kot nikoli poprej in tudi čutil — kako jih je prevzel3 ta zvestoba katoliškega misijonarja. To je odprlo srce na stežaj. Naslednji dan sem moral nazaj. Zopet so me radevolje sprem1' kmetje in tako sem srečno prišel do pristanišča Maoka v nadi, da u'e vzame petrolejski parnik na krov. Žal me je tudi to upanje varalo. Tak3 sem bil prisiljen preživeti 11. in 12. januar v Maoki, obiskal sem nekaj krščanskih družin in čakal na poštne sani, da se vrnejo preko gora. 13. januarja o polnoči smo odrinili. Nekaj jezdecev, poštne sam 3 tovorom in jaz. Pot je bila divje romantična. Skozi te gozdove zasnežen in tako strašno tihe. Pot seveda skrajno slaba, sneg je še polagoma n3 letaval in tu in tam zopet oster leden piš vetra od morske strani. Proti večeru je šlo in megle so se začele strahotno dvigati in objemati, ko se nam je zazdelo, da smo zašli. Rog je pošastno zatu v gluho noč. Še in še. Naposled uzremo luč samotne pastirske k°če 1 pastirji nas povedo na dobro zavarovano stezo, kjer moremo z vpreg; dalje. Konji so strašno utrujeni — toda sedaj čakati bi pomenilo en cel dan in kje vzeti krmo in prostor? Torej dalje. Brez odmora. Šlo je že na polnoč, ko smo uzrli v dalji prve motne obrise ToV0^ hare. Konji so zopet potegnili, nestrpno sem že čakal, da pridem 11 našo postajico. Kako se mi je ta preprosta hišica zazdela sedaj doma topla, vabljiva. jj Kljub pozni uri in strašnemu mrazu so me čakali na poštni V°.J!e odličnejši kristjani in mi od veselja poljubljali obleko in premraze roke. Bali so se najhujšega. Spremili so me polni ljubezni do mojih vrr, in nato sem legel ter spal, spal celih 18 ur. Vidiš tako teče naše življenJ tam daleč na vzhodu. „In seti toži nazaj?" sem vprašal. ^ „Toži — ne prijatelj — to je več, to je neka strašna ljubezen tistih zapuščenih duš tam, to je grenka skrb matere, ki otroka ne &0 pozabiti. Mogoče ne znam prav povedati, vendar mislim, da razumeš." Nemo sem prikimal, pri tem pokazal na uro, ki je kazala že blizu Polnoči. J Oba sva se nasmehnila. Nato je velik in močan stopil skozi vrata moje sobice ter odšel po hodniku. Lahko noč P. Agnel — Jagenjček — ti dobri, zvesti pastir! Kako je Bog vesel! P■ KR1ZOSTOM: Lilije božje ljubezni. Prizor iz Frančiškovega življenja. (Konec.) FRANČIŠEK. Ne vem, kaj misliš, ovčica božja? LCON. Ne veš, oče? Glej, kakor golob je padla snežna misel v moj p spomin in od Gospoda samega je blagoslovljena. jRANCIŠEK (z blaženim smehljajem). Povej, kaj ti je razodel Gospod. RGN (z žarečimi očmi). Luč gori v mojem spominu, luč prevzema mojo voljo, luč se igra z mojo močjo, evharistična luč trepeta na oltarju moje duše---------Ali niso naša srca jaselce, ko leže vanje nebeško Dete, zavito v belo skrivnost? ^ASEJ. Duša sluti in čuti v najgloblji globini, da biva v njej Bog s p svojo ljubeznijo. bANClŠEK. Kot orel, ki plava v nevidni višavi in se ziblje ves omo-ten od solnčnega žara, tako plavajo naše duše, polne tihega za-jp maknjenja v božjo Luč. ^ON. Jezus je tolažba zbeganih src. Bednejše ko je srce, z večjo lju- FRANCiŠ.*Gl^jZte^aii ni Gospod sredi med nami? jv^SEj. Božji Kralj je obiskal svoje otroke. TpFlN. Kralj je obiskal kralje. pRON. Kralj si ti, oče Frančišek, in kralji smo mi, tvoji sinovi. JRANCIŠKK (smehljaje). Kralji smo----------- PP*IN' 1° na^a nevesta je kraljica. RANCIŠEK (ves v ognju). Da, da, vaša in moja nevesta gospa Siro-maščina je kraljevega rodu. — Bratje, radostno je moje srce, če se spomnim na svojo sveto izvoljenko in ponos mi vzravna celo telo. Kdo ima tako slavno nevesto? Ko se je rodil v Betlehemu božji Sin, mu je že stala ob strani ter mu stregla z vsem svojim bogastvom. Preskrbela mu je stanovanje — hlevček in jaselce. Kdo je sprejel Odrešenika tako lepo, kot naša gospa Siromaščina? Dala mu je od svojega uboštva vse, Gospod ji je pa dodelil kraljevo dostojanstvo. Zaničevana je bila do tedaj, a večni Kralj jo je odel s častjo in slavo. Precej ob rojstvu si jo je izbral za nevesto, celo življenje je bila njegova spremljevalka, in ko so prišle Gospodove bridke ure, ko so ga zapustili njegovi učenci in ga zatajili, mu je ostala ona zvesta do konca. Ko je trepetal v brezmejnih bolečinah med nebom in zemljo, ko je bil telesno ločen od vseh dragih, celo od svoje najčistejše Matere, tedaj ga je objela gospa Siromaščina z najtesnejšim objemom — brez obleke, do smrti utrujen se ni imel kam nasloniti, v največji žeji ni dobil vode. Ko mu je sulica prebodla njegovo Srce, je nagnil svojo glavo v naročje svoje izvoljenke in — umrl... LEON. Nisem vreden, da imam tako sveto nevesto. • RUFIN. In odkod meni ta milost?! MASEJ. Zopet nov dokaz, kako zelo nas Gospod ljubi. FRANČIŠEK. Da, ljubi nas, neskončno ljubi — — •£■ Ko se je dvignil nebeški Kralj v svojo večno domovino, je zapustil svojo lepo nevesto nam, da bi z njeno pomočjo lažje hodili po Gospodovih stopinjah, prepojenih z lučjo in solncem. (Se za trenotek zamisli.) — Gospod Jezus, pokaži nam pota svojega svetega uboštva! (Nekaj časa vsi molče.) RUFIN. Oče, kako, da svet ne ljubi naše kraljice in neveste? Kaj mu je napravila hudega uboga gospa? FRANČIŠEK (povesi glavo). Res, res, svet ne spoštuje moje izvoljenke. — Gospod, ti veš, kako silno jo ljubim. Toda ona sedi v žalosti, od vseh zavržena; postala je kakor vdova gospodovalka rodov. Vsi njeni prijatelji jo zaničujejo in postali so , ji neprijatelji. " Domine mi pie Jesu Christe, miserere mei et dominae Pauper-tatis.* VSI (se zamaknejo v tiho premišljevanje). IGNACIJ (stopi par korakov proti bratom in govori šepetaje z razprostrtimi rokami). O vi božji cvetovi, o ve lilije svetonočne — — " Žive lilije ste, ožarjene s svetim uboštvom, posute s srebrom nedolžnosti, potopljene v morje božje ljubezni. (Po kratkem pre' sledku glasneje.) Frančišek! Frančišek! (.Se umakne naglo za drevo. da ga bratje ne morejo opaziti.) BRATJE (se zganejo ter se ozirajo plašno okrog.) FRANČIŠEK. Zdelo se mi je, kot bi me nekdo klical. RUFIN. Morda je zašepetal veter med suhim listjem, ali pa je kriknil3 ptica v sanjah. MASEJ. Kaj pa če kliče duša v stiski ali v srčnem hrepenenju, m’ morda duša, ki se potaplja? LEON. Ali pa duša, željna pokore, duša, ki je spoznala vso ničevo*1 zemsko, ki je zakoprnela po miru, po čistosti, ljubezni in svetem ' uboštvu? FRANČIŠEK. Naš dobri Gospod naj jo blagoslovi in naj ji da svoj svetonočni mir---------Bratje, kako srečni bi bili, če bi ji m°tr pomagati. IGNACIJ (stopi naglo izza drevesa in se zgrudi pred Frančiška). Frančišek, oče Frančišek! BRATJE (preplašeni vstanejo. Med nadaljnim pogovorom pa eden 2(1 drugim zopet posedejo po tleh). FRANČIŠEK. Mir s teboj, mir svetonočni, ki ga je prineslo na zemlj0 borno betlehemsko Dete! IGNACIJ (poljublja Frančišku roke). Oče, moj oče! FRANČIŠEK. Angelski mir naj se ti razlije v srce, mir, ki ga svet ne more dati. — Toda vstani, brat moj! (Ga dvigne.) Sedi in prip0' veduj, kdo te je pripeljal sem v to samoto! LEON. Samo božje Dete mu je moralo kazati pot, sicer bi se bil gotov° izgubil------------ JMASEJ. In njegova prečista Mati-------- * Moj gospod Jezus Kristus, usmili se mene in gospe Siromaščine! RGFIN. In Jgžef, Jezuščkov nedolžni varih. IGNACIJ. In lilije božje ljubezni. FRANČIŠEK. Kako meniš, sin moj? IGNACIJ. Kako menim? — Oh oče, oče, vse moje dosedanje življenje je bila ena 'sama strašna hudobija brez prestanka. O ali je na svetu grešnik, večji od mene in bolj nevreden božjega usmiljenja? FRANČIŠEK. Vsi smo grešniki, nevredni božje dobrote. RjNACIJ. Vaša srca so beli cvetovi, a moja duša je bolj rdeča kot t škrlat. FRANČIŠEK. Bolj bo bela kot sneg. ‘GNACIJ. Moje oči so gorele v lakomni luči in moji prsti so grabili zaklade, ki minejo. Gostil sem se s prijatelji in ni bilo smehljaja na ustnih, ki bi ga milostno delil sirotam in vdovam. To kar je vam sveto, sem blatil in teptal z nogami. Skrunjal sem svetišča s svojo navzočnostjo, v svoji hinavščini smešil božje služabnike, v svojem pohlepu ropal srebrno in zlato cerkveno posodo, najsve- T tejšo božjo Evharistijo pa sem brezbrižno trosil po tleh--------— GEON (bolestno). Trosil po tleh--------- hlJFiN Naj svetejšo skrivribst — — — IGNACIJ.. Nekoč sem prejel Boga v svoje blatno srce. Pljunil sem v ^ obraz Njemu, ki je večna Ljubezen ... MASF_J (povesi glavo). Njemu, ki je Dobrota brez mej. IGNACIJ. Bil sem krvoses — tiran. Prišel je nekoč k meni droben deček, pristno kampanjsko dete, ter me poprosil za majhen dar. Njegovi črnoogljeni lasje so se mu ostro zadirali v prozorno čelo, lica so mu bila vpadla, modrikasta usta *so mu drhtela, plameneče oči so prosile in trkale. A kdo naj se usmili sirote? Jaz? Jaz, ki sem imel namesto srca kamen v prsih? Nisem dosti premišljal. V divji jezi sem skrčil roke v pesti ter zamahnil po nežni glavici, da se je pocedila temna kri iz dečkovih bolnodrgetajočih usten. Kakor omoten se je opotekel na cesto v materino naročje. — Ko sem drugi dan srečal ženo, ki je jokala za sinom edincem, sem se ji zlobno zarežal in ona me je — proklela----------— (Zelo vznemirjen.) Oče, oče, ali mi bo mogel Bog to hudobijo odpustiti? — Ne — ne bo! — Čemu sem prišel? Saj je vse izgubljeno — — — Proklet sem — pogubljen — Frančišek. sin ^ ~ - Zs JjUPlN. ,T Sasej. I Trčt^EIJ. Toda moja hudobija je še večja, še strašnejša ip-A^eiSEK. Sin moj, zaupaj! L. Rlip ' ZauPa.i’ brat v Gospodu! UFIN. Jezušček ie silno dober. zaupaj! Duh teme te moti. Gospodu! v, ~ *«. Jezušček je silno dober. tr\T J' 1° usmiljen z grešniki. jNACIJ. Toda moja hudobija _ ^GN. Oče Frančišek, kajne, Gospod mu bo vse odpustil, če ima zrno ljubezni v srcu. Magdalena je mnogo grešila, pa je veliko ljubila in vse ji je bilo odpuščeno. Tudi v tvoje srce, gospod, bo naselil jr nebeški Kralj svoj božični mir. p NACIJ (vstane). Brat Leon, ti govoriš to? v, FIN. Verjami, vse ti bo odpuščeno. IC\t J' ^'se fl° najmanjšega pogreška. NACIJ. Kaj, vi govorite to? Vi? Ali me ne poznate? Ali ne poznate ja, asiškega trgovca Ignacija? j^pATJE (prijetno zavzeti). Ti si, Ignacij!? ^em bolj toplo ti kličemo: mir s teboj! " ASEj in RUFIN. Mir s teboj, gospod Ignacij! IGNACIJ. Kaj, vi govorite o miru in odpuščanju? Ali ste že pozabili* kako kruto sem vas odgnal, ko ste prišli prosit miloščine? Ukazal sem vas kamenjati in do krvi pretepsti. •LEON. Vse to je davno pozabljeno. IGNACIJ. Pozabljeno? RUFIN. In odpuščeno. IGNACIJ. Odpuščeno. MASEJ. Da, vse je pozabljeno in odpuščeno. Ostani pri nas, če ti je ljubo, in ne govori več o tem. IGNACIJ (zastrmi v nebo.) To niso človeške besede, to je Jezusov glas-— Ves svet me prezira in zaničuje, le vi, najmanjši,, ne, največji* vzvišeni nad celi svet, le vi me ljubite... LEON. Gospod nam je dal postavo, da se ljubimo med seboj. MASEJ. V tern nas svet spozna, da smo Jezusovi učenci, če imamo ljubezen, veliko in sveto ljubezen do svojih bednih bratov. IGNACIJ. Oče Frančišek, kako misliš ti? Ali bi me mogel sprejeti, mene nevrednega, med svoje božje lilije? FR A N Čl ŠEK .Brat moj, blagoslov čez te nebeški! „Kdor pa sprejme enega izmed teh malih, sprejme mene,“ tako je dejal Gospod " in jaz naj bi te zavrgel? Še nocoj boš prejel redovno obleko. IGNACIJ (pade Frančišku pred noge). Hvala ti, oče---------- RUFIN. O Jezus moj, kako si neskončno dober! — (Skoči kvišku) Pojdimo hitro v kapelico! (Vsi vstanejo.) IGNACIJ. Počakajte še, da se vam izpovem do konca. Iznebiti se moram vsega, kar me vleče k tlom, da postanem deležen vašega blagoslova. — Kri ubogih in vzdihi bednih so me dvignili na zelo visoko stopinjo dostojanstva. Ves Asiz je klečal pred menoj in se trkal na prsi, čeprav sem ga le redko obsipal z milostnimi P°' gledi. Bogastvo se mi je namnožilo do neverjetnosti in moje srce je vživalo vse slasti življenja. — Ni še minilo pol tela, ko sem srečal nekoč tebe, oče Frančišek, blizu blažene kapelice porc1' junkulske. Opoldansko solnce ti je zlatilo obraz in dva angela sta te spremljala. Že si stopil na kapeličin prag, ko si se naglo okre' nil, uprl svoj skrivnostni pogled name, se rahlo nasmehnil ter >z' ginil v cerkvico. Zazdelo se mi je, da mi divja vulkan pod nogami; obupno sem kriknil ter se zgrudil brez zavesti na tla. Naprav nič si ne morem razlagati, kako se je vse to zgodilo. Vem *e eno — od tega trenotka dalje nisem imel nobene mirne ure vec-Cele noči sem preječal na postelji ter se boril s svojo vestjo. Vča' sih sem strmel s široko odprtimi očmi v nepopisni temni grozi vs® svojo bedo in ničevost. Zblazneti bi bil moral, da se me ni u srni j1 Najmodrejši izmed modrih ter mi položil v srce veliko in svet® misel — razdelil sem vse svoje premoženje med uboge. BRATJE (veselo presenečeni). Med uboge--------- — IGNACIJ. Med tiste, ki sem jim pil nekoč srčno kri. FRANČIŠEK (razprostre roke). Blagoslovljen, stokrat blagoslovljen! IGNACIJ. To je moja pot. — Svoj cilj pa sem dosegel nocoj v skr1' nostni sveti noči, ko sem dobil tebe, dobri oče in s teboj tvoj dragocene lilije, ki sredi njih trepeče smehljal nebeškega Deteta- FRANČIŠEK. Sinovi, Gospod nas je obiskal nocoj po svojem služabnik ; našem ljubem bratu Ignaciju! (Se zgrudi na kolena.) Hvala ti, Bog, za tvojo veliko ljubezen! Z a s t o r. GERARDI - P. GVIDO: Ljubi tudi dušo svojega bližnjega! Ljubezen do duš — dolžnost pokorščine. Oi pomni se na to, kar se je na Veliki četrtek zgodilo v dvorani zadnje večerje. Jezus je tu... Na predvečer svoje smrti... Okoli njega kJ so zbrani njegovi ljubljeni apostoli... Pravkar je ustanovil predeti Zakrament in razodel svetu največjo ljubezen, ki si jo moremo misliti... Judež je dvorano zapustil... Nastopil je slovesen trenutek zahvale... A tudi trenutek slovesa in najvažnejših prpioročitev... Pa Povzame božji Učenik besedo in pravi: „Otročiči... Novo zapoved vam dam: Ljubite se med seboj! Kakor sem vas jaz ljubil, se tudi vi med seboj ljubite" (Ju 13, 33). In da bi jih prepričal, da ta zapoved ne obsega samo apostolov, ampak vse kristjane do konca časov, pristavi: „Po tem Vas bodo vsi spoznali, da ste moji učenci, ako boste imeli ljubezen med seboj" (Ju 13, 35). In ko je šel iz dvorane zadnje večerje na Oljsko goro, je še enkrat povdaril: „To je moja zapoved, da se ljubite med seboj, ^akor sem vas jaz ljubil" (Ju 15, 12). Svojega bližnjega moramo tedaj ‘jubiti, kakor je Jezus nas ljubil. To je njegova zapoved in zaradi tega naša dolžnost. Ako je ne izvršujemo, se pregrešimo z nepokorščino. Kako nas je pa Jezus ljubil? S tem, da je križem di'žal roke?... S leir>, da je dejal: „Vsak sam zase?" O ne! Temveč na ta način, da je samega sebe žrtvoval, — daroval, — šel za nas v trpljenja polno in sramotno smrt na križu ... Četudi ni v -tej svoji bratski ljubezni zanemarjal telesnih potreb svojih bratov in sester, se je vendar v prvi vrsti oziral na njihovo du-sevno plat, razodeval je svojo božjo in skrbečo ljubezen do neumrjočih fuš, ki jih je odrešil s svojo lastno krvjo. Spomni se, s kakim navdušenjem je govoril o rešitvi duš. Spomni se, kako je prehodil puščavo, da m našel izgubljeno ovco... Spomni se vseh njegovih del, njegovih mo-btev, njegovega posta, njegovih prečutih noči, njegovega grenkega trp-Jenja in njegove bridke smrti... Tako nas je ljubil... Tako moramo U{u mi ljubiti svojega bližnjega, če nočemo grešiti zoper pokorščino. Da, moj Bog, razumem in se zavedam dolžnosti, da moram biti §°reč. Goreč hočem postati. Toda, ker vem, kako sem slab in nestalen Ju omahljiv, hiti mi, moj Bog in moj Gospod, na pomoč. Kako naj lju- kakor si ti ljubil, ako mi tvoja milost ne da potrebne moči?! Daj b*1. Gospod, ljubezni... S k 1 e p. 0 Marija, trdno sklenem, da bom večkrat prebral lepi in ganljivi 8°Vor našega Gospoda po zadnji večerji, ki je ohranjen v evangeliju Sv- Janeza. .Jezusa Kristusa je oživljala gorečnost do duš, ki nima primere" (Frančišek Sak). Ljubezen do duš — dolžnost ljubezni do Boga. Znano ti je, kako nujna in velika je obveznost, da ljubiš Boga iz Sega srca, iz vse duše, iz vseh moči. „To je“, pravi Jezus, „največja in prva zapoved" (Mt 22, 38). , Ta zapoved je glede na druge zapovedi, kar je solnce z ozirom na druge zvezde nebesa , Kako razodevamo svojo ljubezen do Boga? Nedvomno na ta način, a vršimo njegovo voljo. „Ako me ljubite", pravi Jezus, „ohranite moje aPovedi“ (Ju 14, 15). Ali ljubi svojega očeta otrok, ki mu ni pokoren? Da, voljo božjo vršiti, svojini dolžnotsim biti zvest, to se pravi do, kazati, da ljubimo Boga. Izrecno pa povdarja sv. Pavel: „To je volja božja, da se posvetite (1 Tes 4, 3). Da sami sebe posvečujemo, da vsi pomagamo svojemu bližnjemu, da sebe posveti, je dolžnost, s katero dokažemo Bogu pristnost svoje ljubezni, seveda le v slučaju, če to dolžnost tudi izvršujemo. Kristus sam potrjuje to praktično pojmovanje ljubezni do Boga-Spomni se na tisti ganljivi dogodek, ki se je nekoč dovršil na obali ti bo-rijskega jezera. Bližal se je trenutek, ko je hotel od mrtvih vstali Odre-šenik zapustiti zemljo. Prikazal se je nekaterim izmed njegovih učencev. Tudi Peter je bil med njimi. In vprav z njim je hotel i/pregovoriti posebno besedo. Ozrl se je vanj s pogledom, ki prodre v dušo in srce ter ga vprašal z glasom, ki je donel kot udarci kladiva na dušo: „Simon, sin Janezov, ali me ljubiš bolj kot ti-le?“ (Ju 21, 15 nsl.) Hitro in ognjevito, kakor je bilo v njegovi naravi, odgovori Peter: „Da, Gospod, ti veš, da te ljubim!" Pa zopet vpraša Odrešenik: „Simon, Jonov sin, ali me ljlj' biš?“ Petru postane tesno. Spomni se, kako je zatajil Gospoda. Petelinovo petje se še razlega v njegovi duši. Ponižno, boječe, toda odkritosrčno odgovori: „Da, Gospod, ti veš, da te ljubim!" In tretjič povzdigni Jezus svoj glas, rekoč: „Simon, Jonov sin, ali me ljubiš?" Sedaj se zruš1 vse samozaupanje Petra, na kolena pade; v kesanju mu zalije rudečica obličje, s kotajočimi se solzami zakliče: „Gospod, ti vse veš; ti veš, da fe ljubim!" Ti vse veš, mojo slabost, nehvaležnost, nezvestobo v tisti odločilni uri, — ti vse veš: grenko bolest in kesanje nad mojim greh on1; obnovljeno moč moje volje, nepreklicano zvestobo moje duše. — Tedaj je razodel Kristus vso svojo ljebezen. Petru izroči oblast apostolova, najvišjo pastirsko službo in velikansko delo rešitve duš v celem njeg0' vem obsegu. Kristus se obrača tudi do tebe. Zate ima še prav posebno željo, nat stavi še prav posebno upanje. Ali ne vidiš, kako stoji njegova posta'3 polna veličasti in milobe pred teboj? Jasno se upira njegovo zvesto ok v tebe: Vabeče in opominjajoče zaslišiš njegovo vprašanje: Ali me ljj1 _ bolj kot tisti, ki hodijo po potu življenja v verski mlačnosti in površno sti, ti, ki sem te obsul z bogastvom svojih milosti? Vedno iznova slišjn1 ta glas, ki sega globoko v našo dušo. Kakor temne sence se vzbujal spomini na prestopke, napake in grehe, ki smo jih v življenju storili; se takoj obude v duši misli na vse zaupljive besede, ki nam jih je Gospoj* govoril, na vse dobrote, ki nam jih je izkazal. In s hvaležnim srcem■10 govorimo: Gospod ti vse veš, ti tudi veš, da te ljubim. Poznaš m«) grehe, poznaš pa tudi moj sedanji sklep, da hočem vztrajati v dobre in hoditi za teboj. In sedaj ne prikriva Jezus več svojega hrepenenj ’ razodene nam svojega srca največjo željo. Tudi nas kliče k apostolat j na delo za zveličanje in rešitev duš. Noče živeti samo v tvojem no*r njem življenju, duhovno in nevidno, ne, tudi v tvojem delovanju hn živeti; njegove misli, njegovega duha moraš zanesti v okolico, kjer d luješ, med ljudi, kamor sega tvoj vpliv. „Glej“, tako nam kliče G°sp°_ ’ „duše, ik so v nevarnosti, da se pogube, so tvoji bratje in tvoje sestr : Ljubim jih; zanje sem trpel, zanje umrl; pomagaj mi, rešiti jih, b° apostol!" Iz ljubezni do tebe, o križani Gospod, hočem biti apostol. S k 1 e p. .' O Marija, trdno sklenem, danes se v eni ali drugi stvari zataje'a da bom eni duši pomagal in s tem dokazal svojo ljubezen do Boga- , zapoveduje ljubezen do bližnjega" (Frančišek ->a •> ,Božja ljubezen za mmu* VPHSAINI KOTIČEK p-ANGELIK: 1. Ali moram res tudi ponoči nositi redovno obleko? Meni dela to "aivečje težave. — I. T. Vodilo III. reda pravi: Sprejeti v tovarištvo naj nosijo, kakor je Navada, mali škapulir in pas; ako ne bodo nosili, naj izgube Redu podeljene dobrote in pravice. Razlagavci vodila v tem vprašanju niso edini. — Nekateri kakor Schmidt (Drittordensleitung str. 26) in Zobec (Red za ljudi živeče med svetom str. 20) pravijo, da se mora redovna obleka nositi noč in dan in Se brez dovoljenja ne sme odložiti. Drugi kakor Holzapfel (Die Leitung des Dritten Ordens str. 103) in i ^sch 1 e r-G er st e r (Handbuch zur Leitung des Dritten Ordens str. 184 in °b) pa pravijo, da je sedanja redovna obleka tretjerednikov le zmanj-ana prejšnja celotna redovna obleka. (Zato jo je treba tudi nositi kakor elotno redovno obleko in se je brez posebnega dovoljenja kakor ono Srtte tudi odložiti n. pr. ponoči, v času bolezni, zdravniške preiskave itd. . Vsak ud III. reda se torej svobodno lahko drži prve ali druge raz-lage, dokler v Rimu drugače ne odločijo. 2. Ali je res predpisano, da morajo pristopati verniki k obhajilni mizi v Polnih, strnjenih vrstah in ne posamič? Saj to moti obhajance ko se Pr,Pravljajo za sv. obhajilo. — A. Ž. To ni predpisano, pač pa je zelo priporočljivo, v kolikor je to mo-§°oe izpeljati. Dokler je dovolj obhajancev to gre, če jih proti koncu .Manjka je jasno, da le-ti ne morejo več napraviti polne vrste, pač pa je oh? . redno, da pokleknejo kolikor možno eden poleg druzega. Če eden hajanec ali obhajanka poklekne na en konec obhajilne mize, drugi °Pet na druzega je to nedostojno za Gospoda, ki ga mora duhovnik po eP°trebnem prenašati z enega konca na drugega in je poleg tega, zlasti a starejše duhovnike utrudljivo, če morajo po nepotrebnem hoditi od ?nega obhajanca do drugega. Motiti ta pozornost ne more pri pripravi ' obhajilo pač nikogar, ker mora itak vsakdo paziti na to, kdaj bo Prejel sv. obhajilo. , v 3. Ali res morajo obhajanci preje pristopiti k obhajilni mizi, predno rezidk pozvončka? — A. Ž. Zapovedano to naravnost ni. Toda lastna pamet vsakemu pove, da ( 0r? ali strežnik ali duhovnik vedeti, če je kdo za obhajilo ali ne. Ako , r®j kdo želi pristopiti k sv. obhajilu ob neobičajni uri mora to pove-?. v zakristiji ali pa duhovniku. Ako pa želi kdo prejeti sv. obhajilo ob 'čajni uri je zadosti, če poklekne k obhajilni mizi, ker s tem opozori eznika, da pozvončka za obhajilo. P. HUGO: A. Splošni. Moč lepega zgleda. Nedavno je umrl eden največjih sodobnih italijanskih kirurgov, senator Pescarole. Prvotno je bil jud. Pri neki katoliški cerkvi njegovega zdravniškega okrožja je bil nastavljen cerkovnik, ki je s svojo skromno pobožnostjo obrnil njegovo pozornost nase. Začel je spoštovati in ceniti vero, ki vzgaja take značaje. Nekega dne ta cerkovnik nevarno oboli. Pescarole ga obišče in preišče. Pri slovesu se mu priporoči v molitev. IZgled in molitev pobožnega starčka sta mu docela zorala dušo za seme prave vere. Obrnil se je na katoliškega duhovnika, naj ga pripravi za prestop v katoliško cerkev. Kardinal Gamba ga je krstil. Poslej je bil Pescarole pravi oče bolnikov. Uboge ni samo zastonj zdravil, ampak jim znal najti tudi dobrotnikov, ki so se v zapuščenosti zavzeli zanje. Veliko jih je vzel k sebi na dom in jih z vsem potrebnim oskrboval. Nikoli ni pozabil domače svojih pacijentov pravočasno opozoriti, naj dajo bolnika prevideti. Tako je zgled pobožnega cerkovnika rodil apostola. Nekdanja Sodoma odkrita. To zloglasno mesto s svojo strašno kaznijo nam je bilo dolgo le iz sv. pisma znano. Tisti, katerim je sv. pismo božja beseda so verjeli, kar nam ono pripoveduje o njem. Drugi, ki ne verujejo v sv. pismo, so imeli njegovo pripovedovanje le za legendarni bav bav. Kakor marsikaj druzega so novejša izkopavanja 113 nekdanjih svetopisemskih tleh tud' te svetopisemske dogodke kot zgO" dovinske potrdila. Duhovnik-11^' njak v svetopisemskih vedah, ReV Mallon, član rimskega svetopisenj; skega zavoda, ki se že več let um o* v Palestini, je po temeljitem Pr°' učavanju dognal, kje naj bi bila sta; la nekdanja nesrečna Sodoma. Lafl’ meseca decembra je začel z iskop3' vanjem v spodnji jordanski dolin1’ kjer je po njegovem mnenju m0" rala stati. In res je kmalu nalet*; na razne zidine in ostanke, ki P11' čajo, da je tam nekdaj stalo mest*?’ ki je bilo po ognju razdejano. ba!j značilnejše znamenje, da je od Id nekdanjo Sodomo, so plasti pep^p ki pokrivajo tla vse naokrog. ^.a’ daljne izkopavanje je dognalo, “ je bila Sodoma neobičajno razkosa mesto. To spričuje razsežnost V° slopi j, dvorišč in vrtov, ter bog3" najdišča raznega ženskega lepota-U ki je velike umetniške vrednosti, kopavanje se nadaljuje. Srečna dežela. , Irska je zgodovinsko znana *■ dežela svetnikov. Gotovo, da so ^ med tem časi izpremenili. Tudi Irskem. Vendar jo v primeri z p. gimi deželami še vedno lahko nujemo obljubljeno deželo. Še J® njej vera in poštenje doma, ka>, težko kje drugod. Baltimorski Iia škof, Msg. Curley, ki je letošnje F ktje obiskal svojo rodno grudo in k živo mater, je izjavil: »Zločini so na Irskem nekaj tako redkega, da 'Judje svoje hiše in stanovanja mir-110 puščajo odprta. Drugod zidajo y&dno nove in večje ječe, na Irskem Jih spreminjajo v ubožnice in strojnice. Sodišča nimajo opravka niti ? rihm pomembnejšim slučajem ka-zločina. Prepad med socijalni-Jiii sloji, ki je kolišče razrednega “lija, se komaj opazi. O brezposel-n°sd, ki drugod ogroža socijalni reh' skoraj ni mogoče govoriti. Res, Sr&čna dežela! ^zote paffanizma. Pri zadnjem zasedanju Društva prodov so med drugim pretresali udi sedanje stanje suženjstva. Mor-,a so gospodje člani glede tega pri-akovali dokaj ugodnega poročila, ako jih je moralo osupniti, ko so Vedeli, da je suženjstvo med paga-1 še v bujnem cvetju. Pa še nekaj kasnejšega so morali slišati. H. J. uschel, ki je bil tri leta na, znan-^Venem preiskovanju Indije, je spo-ril, da v indijski Burmi sicer ne r0znaj° sužnjev za delo, pač pa 2^je, ki so obsojeni na smrt. Tam im S-e ^oveške daritve v navadi. Da Ig1/0 za Prav tista je z zavarovanjem za starost in onemoglost. Ni gotovo, boš živel tako dolgo, da boš star in obnemogel, kakor ni bilo gotovo, - bo pogorel tisti kmet, ki ni bil zavarovan. Kakor je bil nespameten ki se ni zavaroval zoper ogenj, češ, saj pri meni ne bo gorelo, kmet Prav tako nespameten je tasti, ki se noče zavarovati za starost in one-n°glost, češ, kaj pa če preje umrjem. o ir ' ^am pa pride denar, če preje umrjem kakor pa bi mogel uživati pokojnino, potem nimam od tega nič. ^ Kdor umrje potem, ko je bil že pet let zavarovan, dobi pogreb-ip v *n za ma®e> kakor je določeno v 8 členu. Kdor pa umrje predno L ml zavarovan pet let, temu zapade denar v korist drugim zavaro-J**m. To je pra vlako kakor n. pr. pri zavarovanju zoper ogenj, točo • Komur pogori hiša ali kozolec dobi zavarovalnino, kdor pa ne po-8 ri> temu zapade denar v korist drugim zavarovancem. ( ki še nekaj. Kdor se zavaruje za starost in onemoglost pomaga s Da t Sebi, da mu na stara leta ne bo treba živeti od miloščine. Pomaga tlidi stoterim in tisočerim drugim, veliko bolj kakor če bi jim dajal vem koliko miloščine. Milodare sprejema vsakdo le tedaj, če jih jjj ra’ in sprejema jih nerad. S tem da zavaruješ sebe za starost in one-glost pa pomagaš sebi in drugim. Denar nese obresti. Če je več de-j ia\ ie več tudi obresti. Med tem ko ti obnemoreš, uživaš obresti od h ,arja, ki so ga vplačali tisti, ki še niso obnemogli. Ko oni obnemorejo tai 0 uživali zopet obresti od denarja tistih, ki še niso obnemogli. In c° naprej. ; delujoča odseka: bolniški, misijonski; okoliš skupščin 3050 duš. .n RAZBOR NAD SLOVENJGRADCEM, okr. Maribor; ust. 12. 1926; voditelj : Lamipuh Karol, župnik; odbor: Lesnik Filip. S*1 v nik Marija; število članov: moških 8, ženskih 21; naročnik0 Cvet ja : 15; okoliš skupščine : 551 duš. 1ir. VIČ, okr. Vič; ust. 26. 1. 1908; voditelj : Pirc P. Albert O. F. ** ’ odbor: Pliberšek Ivan, Svetličič Jožefa, Kušar Frančiška, Kopn^, Helena, Hribar Marija, Kanoni Terezija, Bedžuh Pavla, Kušar MaPJ ’ število članov: moških 16, ženskih 239, v novicijatu 6; n a r ° .; n ik o v Cvetja: 153; delujoča odseka: misijonski, časnikars okoliš skupščine : 6250 duš. v>Jt v KAMNICA, okr. Maribor; ust. 8. 2. 1914; voditelj : Boži0 Franc, župnik; odbor : Matičič Anton, Mole Matija, Hiter Franc, F1'. Jurij, Krebs Janez, Cehner Matija, Waldhuber Mihael, Hiter Helej Puhman Jožefa, Polančič Franca, Ambrož Julika, Trobentar Ana, D°gg, Jožefa, Hojnik Marija; število članov: moških 33, ženskih 1 ’ naročnikov Cvetja: 32; delujoči odsek: dobrodelni; °k lišskupščine: 2700 duš. Razno. V molitev se priporočajo: , M. V. iz Ljubljane sv. Antonu za dober vid. — Neimenovana iz P se priporoča v molitev v težkih dušnih zadevah. J3-: Zahvala za molitev: Neimenovana se zahvaljuje presv. Srcu Jezusovemu, žal. . Mali Tereziki, sv. Frančišku in sv. Antonu za ozdravljenje po dolg0* 0 bolezni. — I. P. iz Trsta se zahvaljuje sv. Antonu za pomoč. Takoj L končani devetdnevnici na čast sv. Antonu je bila ukradena stvar lastn ' vrnjena. Darovi. Za afrikanske misijone: ^ Preč. g. Hiersche, Polzela Din 30; Neimenovana Din 220; neime vana Din 50. Za slepce: G. M. po p. Angeliku Din 500. Za cerkev sv. Frančiška v Šiški: . ,p- Za oltar Male Te rezke Jožica Istenič Din 50; Hartman Jožef. ' ^ nik, Križe pri Tržiču Din 100; neimenovana Din 100; neimenovan. Celja Din 50.