Leto LXVL, št. bi LJubljana, četrtek 16. marca I933 Din 1.— SLOVENSKI dan popoldne, izvzemal nedelje m praznike, — inserati do 30 petit a Dto 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3.—, večji mseratl petit vrata Dta 4.—, Popust po dogovoru, tnseratoi davek posebej. — »Slovenski Narod« valja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za Inozemstvo Din 25.—. Rokopisi as ne vračajo. UREDNIŠTVO EN UPRAVNI8TVO LJUBLJANA, ftnafi jeva ulica *t- 5 Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125 ta 3126 Podrntnice: MARIBOR, Grajski trg št. 8 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon St. 28 — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon st. 06, podružnica uprave: Kocenova ulica 2, telefon st. 190 — JESENICE. Ob kolodvora MUL Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani st. 10.351 DRUGO DEJANJE DUNAJSKE OPERETE Dr. Dollfussova vlada se je skrila v senco bajonetov in prav slabo kopira svojega berlinskega vzornika — Z edinstveno utemeljitvijo, da je seja parlamenta prepovedan političen shod, je vlada hotela onemogočiti delazmožnost parlamenta Dunaj, 16. marca. Napovedi, ki so se širile že včeraj dopoldne o tem, da namerava vlada s siilo preprečiti ponovni sestanek Narodnega sveta, so se uresničile. Kmalu popoldne so močni oddeJki policije, oiačeni z oddelki Heimwehra «i redne vojske, zasedli vse vhode v se^no dvorano parlamenta, da bi preprečili dostop narodnem poslancem. Krščanski socialci. ki so za to v naprej vedeli, na sejo siploh niso prišli. Velenemci in del socialnih demokratov pa so v prič a k ova min takih ukrepov v'ade že opoldne zasedli dvorano, tako da se je namera vlade izdalo vnl a. Pred-sednik dir.- Straffner je, videč, da je dniisriTn poslancem dostop onemogočen, že pred naipovedano uro otvoril se;o s kratkim nagovorom, v katerem je pojasnili, da se redna seja, ■na kateri bi se izvolilo novo predsedstvo, ne more vršiti, ker vlada z ba-Honeti onemogoča narodnim poslancem izvrševanje njihovih dolžnosti. Zato je sejo takoj zaključil in si pri-držal pravico, da skliče prihodmo sejo J pismeno. Navzoči velenemšfkn in so-cialnodeniokratski poslanci so nato priredili velike ovacije za republiko in parlamerK ter protestirali proti nasilju vlade. Ko je bila seja že zaklijiučena in so poslanci začeli odhajati, je prihitel policijska predsednik in izročil predsedniku parlamenta pismo zveznega kan-celarja dr. Dollfussa, v katerem naroča policiji, naj prepreči zasedanje parlamenta, ker smatra viada to sejo parlamenta za navaden političen shod. ki pa je v smislu izjemmh določb vlade zabranjen. Seveda je policija prišla že prepozno in tako dr. Dollfusso-va klerikalna vlada mi imela prilike, naslajati se nad razganjanjem zastopnikov ljudstva, ki je po svoji večini proti sedanjemu klerofašnstičnermi režimu. Postopanje vlade je povsem naravno rzzvak> v vsej javnosti največje ogorčenje. Vlada je imela slabo vest in je ves ve6er in vso noč še nadalje stražila prazen parlament, v sosednjih poslop-jiih pa |e bila vojska, po-iačana s heimwehrovsk!mi odde'lki. vso noč v najstrožji pripravljenosti. Tudi danes še pairu.iraio po mestu močne patrulje peš in na konjih, da preprečijo vsako demonstracijo. V senci bajonetov pa dr. Dolltus-sov režim nadaljuje v posnemanju Hitlerja svojo akcijo. Po tiitlerjevskih metodah odkriva sedaj policija po vsej državi »zarote« komunistov in socialnih demokratov, da more vlada nastopati proti n#m. V Inomostu so včeraj zasedli socialistični delavski dom in ga kratkornalo zaplenili. Če listi proti takemu početju protestirajo, iih da vlada kratkornalo zapleniti in odredi proti niim preventivno cenzuro, tako da onemogoča vsako kritiko. Kljub ogorčenj«, ki ga izziva postopanje vlade, pa smatrajo v političnih krogih klerikalno diktaturo dr. Doltfussa. ki ga ironično nazivajo »der kile ine osterreicbische Mmssolini«, za opereto, ki mora slej arli prej končati, kajti režim, ki ima proti sebi večino naroda, se ne more dblgo držati niti v Avstriji, kjer so brli nekoč Nemci navajeni vladati kot manjšina nad vsemi drugimi narodi. Hitlerjeva samovlada S posebnim frooblastilnim zakonom bo državni zbor docela izločen - Teror napadalnih oddelkov se nadaljnje Berlin, 10. marca. Vlada bo predložila državnemu zboru takoj po konstituiranju poseben pooblastilni zakon, ki bo dal vladi možnost, da izvede vse nameravane reforme brez posebnega pristanka državnega zbora. Pooblastilni zakon bo predvideval tudi določbe glede spremembe ustave ter bo dal vladi najširša pooblastila. S sprejetjem tega zakona bo drža™ zbor takorekoč izločen, ker se bo sestajal samo od časa do časa, da sprejme izjave vlade. Pooblastilni zakon je namenjen za vso legislativno dobo sedanjega državnega zbora, to je do leta 1937. S tem zakonom bo uveden nekak hitlerjevski absolutistični režim. Tudi dr. Ltither gre Berlin, 16. marca. AA. Za danes se pričakuje ostavka predsednika nemške državne banke dr. Luthra, ki se ni mogel sporazumeti s predsednikom državne vlade Hitlerjem o smernicah, ki naj jih ima ta zavod pod novo nacionalistično vlado. List >Vossische Zeitung« misli, da bo w naslednika dr. Luthra imenovan bivši predsodnik tega zavoda dr. HjaLmar Schacht Schacht je bil predsednik nemško narodne banke od 1. 1934. pa do L 1930. Pariz, 16. marca. AA. Iz Vratislave poročajo, d-a so nacricmalnosociansticm odborniki sto viki na občinski soji predlog, nai občina izvoli Hitlerja za častnega meščana. Ker so ti odborniki v večini, bo njihov predOog sprejet. Protesti iz inozemstva se množe Pariz, 16. marca. A.A- Po poročilu iz BrusUa je beteaSsfci poslanik v Berlinu posredoval pri nemškem zunanjem ministru, naj se takoj izpusti beterjski književnik Robert Rabelais. ki so ga hiferjevske čete aretirale v DCsseMorfu. Pruski notranji nr niste r je nato odredil, naj be'-g-Jske-ga ■kmjiževn'&a izženeio v Belgijo. Preganjanje socialnih demokratov i'ariz, 16. marca. AA. Havas poroča iz Karlsruha, da ie badenski komisar izjavil, da je policija odkrila neko sociatmo-demokratsko zaroto in da so člani te zarote hoteli diskreditirati nacionalne socra-Hste s tem, da bi bih priredbi atentat na francoski konzula i v K a rte rune. krivdo za atentat pa prevrnili na hitlerjevce. Komisar ie pristavi*, kakor trdi nacionamoso-cialdstično giastfo »Der Angriff«, da bosta dva teb zarotnikov javno usmrčena na javnem trgu v K a ris rune. Berlin, 16. marca. AA. Policrja je izvršila hišne preiskave v vsej umetniški četrti, kijer stanujejo ki se zbirajo umetniki, književniki igralci, novinarji, slikarji hi drugi duševni delavci. Da bi hišne preiskave Še bofce uspete, ie polic*]a po-' wfaia T skozi okna s pomočjo s seboj prinesenih lestvic Vsi ti duševni delavci so na sumu, da so komunisti. PoLioira jih ie aretirala mnogo izmed njih. Francoska demarša v Berlinu Pariz, 16. marca. Iz dipi- • ...i.-.kili krogov se izve, da je izvršil včeraj francoski poslanik v Berlina Francois Pon-cet novo demaršo pri nemški vladi zaradi vpada hitlerjevskih oddelkov v obmejno demilitarizirano cono. V glavnem pa se je demarša nanašala na kršitev mirovne pogodbe s tem, da so Uli hitlerjevski napadalni oddelki priključeni nemški državni policiji. Mirovna pogodba točno določa številčno moč policije in je vlada s to naredbo mirovno pogodbo kršila, Francoski poslanik je opozoril na to, da bosta Francija in Anglija prisiljeni, zahtevati intervencijo Društva narodov, ako nemška vlada tega koraka ne bo preklicala. Tudi Madžari se oglašajo Parii, 16. marca. AA. Po poroci hi iz Budimpešte je kakih 20 madžarskih omiadin-cev priredilo pred tamošnjim avstrijskim poslaništvom prijateljsko manifestacijo. Ko so omladinci zapeli madžarsko himno, ©o se napotili k poslaniku in mu osebno izročili spomenico, v kateri prosijo avstrijsko vlado, naj prostovoljno odstopi Madžarski Bur-genlad. S tem bi avstrijska vlada postavila na dnevni red mednarodne politike vprašanje revizije mirovnih pogodb. Položaj v Ameriki se popravlja Newyork. 16. marca. Včeraj je bila po 11-dnevnem od mor j zopet odprta new7orška borza. Promet je bil naravnost ogromen. Tečaji papirjev so se popra viri proti vsakemu pričakovanju. Nekateri papirji so poskočili za 10 do 15 točk. Promet je bil tako velik, da je 3 milijone vrednostnih papirjev menjalo svoje lastnike. Tudi poslovanje bank, ki so obnovile svoj obrat, se razvija docela normalno, tako da so v finančnih krogih prepričani, da bo sedanja finančna kriza v kratkem prebrođena. Berlin, 16. marca. Vseh pet narodnih socialistov, ki so bili zaradi umora nekega Poljaka v Beutbenu obsojeni na večletno ječo, je bilo po naročilu Hitlerja včeraj a-pošoeuh is Veliko investicijsko posojilo vČSR Praga, marca. d. Včeraj se je pričelo pomJa^ansko zasedanje poslanske zbornice in senata. Veliko zanimanje je v javnosti povzročita predložitev dveh vladnih načrtov fmančno-gospodarskega značaja. V prvem načrtu predlaga vlada že napovedano najetje državnega investicijskega posojila pod imenom »delovnega posojila«, s katerim naj bi se zbraila potrebni zneski za državne in samoupravne investicije za preskrbo dela tisočim brezposelnih. Posojilo se bo obrestovalo po 5 odstotkov ter se bo amortiziralo v 30 le tih od L 1935 dalje. Obresti bodo oproščene kuponskega davka, amortrzaoiia os se bo vršila z žrebam'em. Izžrebane za-dotžnice bodo izplačane v nominalni vrednosti z 10 odstotno premijo. V zvezi s tem se je vlada odločila tudi za predložitev načrta, ki uvaia kuponski davek ter določa za gotove vrednostne papirje znižanj« obresti- Finančno minister dr. Trapi je predložil ta dva zakonska načrta z e4cs-pozejem, ki ga je poslanska zbornica sprejela s splošnim odobravanjem. Oba zakonska načrta sta biJa izročena proračunskemu odboru v proučitev z zahtevo, da predloži poročilo v 34 urah. Debata v plenumu poslanske zbornice se je pričela že danes popoldne. Jutri bosta bržkone že odobrena, nakar ju bo do konca tedna sprejel tudi senat Imenovanje suplentov Beograd, 16. niarca. S kraljevim ukazom so na predlog prosvetnega ministra posta vi jen r^za »upi en te diplomirani filozofi Pretnar ^^Borislava in Gspan Alfonz na klasični gimnaziji v Ljubljani, Radić Anton in S tanek Leopold na L drž. reami gimnaziji v Ljubljani, Merhar Boris in Bajuk Božidar na II. drž. reami gimnaziji v Ljubljani, Preveč Silva na drž. reami gimnaziji v Kranju, dr. Dembis Ema m Liska Janko na drž. realni gimnaziji v Celju, Ingobč Anton na drž. realni gimnaziji v Ptuju, Seško Josip na drž. realni gimnaziji v Maribora in Probej Matija na drž. reami gimnaziji v Murski Soboti. Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA Devize: Amsterdam 2307.07—231&43, Berlin 1362.36—1373.16, Bruselj 799.13 do 803.07 Curih 1108.35—1113.86, London 196.69 do 196.29, Newyork ček 5669.36—5697.62, Pariz 225.32—226.44, Praga 169.90—170.76, Trst 292.96—296.36. Avstrijski šiling v privatnem kfcringu 9.10. INOZEMSKE BORZE. Curih: Pariz 2033, London 17.7750, Newyork 513.50, Bruselj 72.10, Milan 26.4750, Madrid 43.70, Amsterdam 206.15, Berlin 123.10, Dunaj 72.78—56.75, Sosija 3.70, Praga 15.33, Varšava 56, Bukarešta 3.06. Posta«! in ostani Odgovor ministrskega predsednika dr. Srškića Danes popoldne bo po zaključku načelne debate odgovoril na pripombe ministrski predsednik — Seja skupščine je trajala zopet vso noč Beograd, 16. marca. Narodna skupščina je zasedala včeraj ves dan s kratkim opol_ danskim odmorom nepretrgoma vso noć do 6. zjutraj. Načelna razprava se bo še danes nadaljevala in bo predvidoma končana okrog 6. zvečer, nakar bo odgovoril na pripombe posameznih govornikov v imenu vlade iniriistrski predsednik g .dr. Srškić. Po njegovem govoru se bo vršilo načelno glasovanje o proračunu. Za govor ministrskega predsednika vlada v vseh političnih krogih veliko zanimanje. Seja je bila mestoma precej živahna in je prišlo, kakor smo že na kratko zabeležili, tudi do incidenta med narodnim po-slancem Ivanom U rekom in dr. Nikičem. Ob koncu dopoldanske seje je zaradi tega predsednik zbornice, ugotavljajoč, da sta se oba pregrešila, kaznoval dr. Nikića s pL smenim ukorom, Ivana Ureka pa z izključitvijo od ene seje. Na dopoldanski seji je med drugimi govoril tudi narodni poslanec dr. Nikič. ki je dema^oško napadal vlado in posamezne člane, češ da so federalisti. Branil je vse punktaše, kar je izzvalo v skupščini viharne proteste. V obširnem govoru je zavrnil njegove trditve minister g. Juraj Demetrovič. Njemu kakor od dr. Ni- kića napadenemu dr. Kramerju je skupščina ponovno prirejala dolgotrajne ovacije. Na nočni seji je govor#«ik> 11 govornikov, ki so se obširno bavili s proračunom m skoro brez izjeme najodločneje obsojali akcijo separatistov. Pozornost so vi budile izjave, U jah je podal v raemi madžarske narodne manjšine v Jugoslaviji narodni poslanec g. Gaw) Szantoo. Naglasi! je, da so Madžari v JurgosJavija pod sedanjkn režimom docela enakopravni tor da nimajo prav nikako želje, da b: se ta država izpremetnila in da oi pmsn drugam. Predobro se zavedajo, da je enakopravnost zasigurana samo tedaj, če bo na vsej črti zavladala resnična jugoaio-venska politika narodnega in državnega edinstva. Naj odločnejše je zaradi tega obsodil vse poskuse, da bi se zlorabljajo Madžare za razne protidržavne akcije, o katerih nočejo Madžarri notri stišati. Na današnji dopoldanski seja -o govorili narodni poslanci gg. Glisa Tadlč To-dor Tomić, Gavro Mikssević, Ante A žic. Stanko Srkulja, Nikola Preka in dr. Miroslav Stojadinović. Seja še tro~ Macdonald potuje v Rim Pred sestankom z Mussolinijem bo imel Se razgovor francoskim ministrskim predsednikom Pariz, 16. marca. AA. Današnai >fš- , garo« komentira porodilo iz Ženeve, da namerava Macdonald odpotovati v Rim na sestanek z Mm loiiniit mi List je mnenja, da bo od tega otoška Francija imela samo škodo. Kai pomaga, če Macdonakl trdi, da želi ločiti Itadijo od Nemčpje. Taka operacija je danes že prekasna. Mi i>n naši zavezniki, nadaljuje list, pa bi moral-i nositi stroške tega sporazuma v oblitoi priznania pomorske enakopravnosti na Sredozemskem morju itd. Sedanji položaj jo posledica usodne Briandove politike popuščanja napram Nemčije, tako da se je na podlagi tega mogla zopet dvigniti. Ita-Mja pa se je posta val a na stran drvigajočih se narodov. Upajmo, zaikftjaičuie list, da bo predsednik francoske vlade Daladier, ki danes prispe v Ženevo, znal zavzeti energično stališče, sicer lahko pride do novih avantur in do neizbežne vojne. Pariz, 16. marca- AA, Danastiji liste so v strogi rezervi napram Macd>onaldu in njjegoveanu načrtu, ki ga bo danes predložil razorožitve«! k oni e renči. Kaže, da bo skušal Macdonald po rnaAem ugoditi vsem prizadetim strankam, s tem pa najbrž ne bo zadovorjil nikogar. Zaupajmo, pravi »Petit Pa risi en«, Macdonaldu, dokfler se ne prepričamo o nasprotnem. Vemo, da je Macdona+d zaradi m'tiorjevsova zelo vame-v olj en. Prav takšno rezervo kažejo kari tudi glede Macdonaldovega potovanja v Rkn. Listi priznavajo, da bi Wra zveza med Francijo, Anglijo m kanjo zelo dobrodošla, pravijo pa, da se rti treba udati pri-brsfcu, grožnjam in zapeljivim frazam. Toda Maodoaatdova ieHa. fai se hoče se pred tem sestali s previsedniOcom francoske viade DaJadierjem, jasno dofcaxo6e, da se vedno obstala francosfco-aiigie&o sodelovanje m zato ni na mesta pesimizem spričo MaodonaMovega sestanka z Mus^oKoidefn. Po slabi tovariši ji.. < Ljubljana, 16. marca. Po slabi tova*rišiji rada glava boli. To je izkusil davi tudi neki rodoljub z dežele, ki se je bil včeraj pripeljal t izubijano. V nekem bifeju se je s noči seznanil z dvema dekletoma, čmolasKo Marijo in plavo-iaeko Julčko. Iz bifeja so zavili v restavracijo na polič vina, kar pa je bilo za dekleti premalo. Se par policev so popili in kmalu so bili vsi zidane volje. Tedaj je rodoljub vstal in povabil dekleti s seboj. Zaman pa so po vsem mestu iskali prenočišča, vsi hoteli so bili polni. Rodoljub z dežele si je pa znal pomagati. Zavil je v Tivoli, kjer se je z dekletoma vso noč v nekem paviljonu zabaval. Ko se je davi ves vrtoglav zbudil, je najprej opazil, da sta prijateljici izginiH. To ga sicer ni žalostilo, bolj trpko je pa bik> spoznanje, da je bil tudi žep prazen in da je listnica s sto tak i izginila Ves obupan je bil, saj ni imel niti toliko, da bi brzo javil domov, naj mu pošljejo denar za vožnjo. V zadregi je prišel b* poHc0o ta povedal svojo zgodbo. Policija je Jnloao in Maric ko, stari avo-ji znanki, kaj kmalu našla JnJčka je priznala, da je izmaknila listnico z 9 siota-kL Sedem so jih še našli pri nji, dva sta bili pa že pognali. Rodoljub je bil nepopisno gin jen, ko je dobil nazaj listnico. Marička in Julčfea sta pa romali v zapor. • Neki ugledni Ljubljančan je prejel te dni pismo, datirano iz Barcelone in pisano v italijanščini Podpisan je neki Valera Mountanec, 78 Segundo f*, Barcelona, Spa-gna, ki v pismu pravi, da ima v depositu nekega kolodvora v Franciji naloženih 1,200.000 peset. Ker je pa v Španiji konrV niran, mu je nemogoče dvigniti denar. Zato se obrača nanj, nad ara posodi večji znesek, ki ga rabi za odvetnika. Denar mu bo vrnil takoj, ko bo na svobodi, z bogatimi obrestmi. To je star trik premetenega mednarodnega goljufa in opozarjamo občinetrro, da bi m kdo ne aaaedel. Rimsko hišo odkopavajo IifoMjan*, Kx mar—. -Lonca s cekina cicer še niso nafti in tudi le posamezne slabo ohranjene novčiće, pač pa vse dni »kopajejo temelje m kakih 60 cm visoko zidov je rimske niše, Dose-daj je poslopje izkopano v dolžini nad 10 metrov, a prag leži blizu dva metra globoko pod trotoarjecn Blehveisove ce*te. Kakor je razvidno iz širine zidu, ki znaša sedaj predpisanih 45 cm, ao stari Ehnoočani menda že vedeli za sedanje predpise in poznali naš sedanji stavbni red. Temelji poslopja segajo krakih 60 cm globoko in med njimi so —M več stebričev nekdanjega hipokavsta, L j. primitivne centralne kar-jave, ki so s ajo Rimljani ogrevali svoja bivališča. V zemlji so delavci našli tudi več kamenčkov razdejanega mozaika, dosti kosti in pa tudi ostanke nekdanjega ognjišča, Nad tem poslopjem je bil v zemlji tlak b opeke in ostanki starega zidovja, kar npričaje, da je tu še pred nedavnim časom stal kak skedenj ali hlev. Odkopanih je bdo tudi nekaj večjih obdelanih kamnov, vendar so pa vsi kvadri brez napisa ter so torej le ostanki stavb, ne pa nagrobni spocneniki. Kakor kaže, je bil ta svet že prekopan, saj so zlasti v Valvasorjevi dobi s pravo strastjo vse prefcopah' m preiskali za rimskimi spomemk^ m so jft celo falsificirali, če niso mogli najti pravih. Izkopavanje vodi kastos narodnega muzeja dr. Ložar, ki sproti napravi potrebne načrte, vne je* pa tadi fotograffrano, da se vanj v sflki obra- Vefik ».i/a. i v Maraeiilessu Pan«, 16. marca. AA. Sooči je v neki laiili s4adkorm rafmeriji v Marseilla izbruhnil požar. Nad 9000 tovi sisdkorfa je v plamenih. 9odijo, da bo požar trajal oe«Vai p bodo vngb pogasiti. »slovenski narod«, te m. 1933. Problem regulacije Ljubljane Zanimiv referat višjega gradbenega svetnika Ing. Poželi ela na diskusijskem vecem LJubljana, 16. marca. rzmod Sterilnih referatov petkovega dis-fcusijskega večera na magistratu, je bil nedvomno najzanimivejši referat mastnega višjega gradbenega svetnika g. Poženela o regulaciji Ljubljano. Predavanje, ki ao ga pojasnjevati Številni nacrti, je bilo zelo obširno in povzemamo iz njega glavne misli. Ljubljana ae je razvijala ob vznožju grada, ki je v zgodovini prvič omenjen i 1144. Sprva sedež deželnih knezov, ki so jim sledili deželni glavarji, je grad pozneje služil na jedo, po najnovejšem projektu prof. Plečnika pa bo poslopje preurejeno v narodni muzej. Prvotno Ljubijanb je tvorilo naselje med gradom in Ljubljanico, Tranco in Hrenovo ulico, ki so ga v 12. stoletju obzidali Mesto se je stalno šrilo m si je postavilo prvi rotovž L 1297, pozneje, L 1484 so zgradili v renesančnem elo^u na sedanjem mestu novega, sedanje baročno poslopje pa je nastalo v letj 1717. Vsi dohodi v mesto f»o obdržali prvotno lego, Tvrševa cesta 2S dohod s severa. Celovška z Gorenjske, Tržaška s juga, Karlov^ka z Dolenjske m Hrvatske, i vhodne strani pa Poljanska iz Zaloška cesta. Pred potresom se je mesto razvijalo popolnoma naravno in je šele potem dobilo prvi regulsčni načrt arh. Camillo ^itte. Nacrt je predvideval Ljubljano južno od £lav-ne^a kolodvora. V letu 1912 je bil načrt razširjen tudi severno od kolodvora, oblastno pa ni bil odobren. Najnovejši regulacijski načrt je napravil 1. 1929 prof. Plečnik. Vsebuje ozemlje, ki ga objema novo projektirana velika krožna cesta od Zelene jame vsa riŽkemu. b«w/i grajskemu in ši-emu okraju v Zg. Šiško, odtod ob vznožju Rožnika in Sišenfke^a vrha po Večni poti proti visTti cerkvi, obide nato naselbine v Mestnem logj in teče dalje po Trnovem m Krakovem preko Ljubijance in ob Gmbarjevem kanalu zopet do Zelene jame. 0 podrobnostih nacrta je »Slovenski Varod< priobčil v božični številki 1931 obširen rianok. Po tem načrtu bi bil zgraj^nn nov kolodvor pri sv. Križu, vojaška muni-rijska skladišča pa preložena proti Soteske-mu hribu in bi bili tako odstranjeni glavni oviri za razvoj mesta proti severu. Načrt je v vsakem pogledu idealen in ustreza v higijenskom, prometnem rn estetskem pogledu vsem zahtevam današnjega človeka. Razvoj so zelo ovirale ožine ulic, ki so pb morali s precejšnjimi žrtvami odstraniti. Tako f»e je razširilo Gradišče z nmaknitvijo Luckmarmove hiše. odstranil se je vogal Muhleisnove hiše v Pražakovi ulici, razširila se je Gledališka ulica, s podaljšom Ašker- čeve ceste m je napravila zven s Tržaško cesto, odstranjena mestna hiša pa je Gajevo ulico otvorila prometa. Podrto je bilo tudi nekdanje Marijino kopališče, ki je zapiralo promet proti Prulam. V pogledu regulacije je mestna občina izvršila že dokaj dela, je pa Se mnogo perečih zadev. Najnujnejša regulacijska dela so ob cerkvi sv. Jerneja, ob Celovški in ob novi šišenski cerkvi. Za izvajanje regulacije je bil ustanovljen regulacijski fond, ki se vanj stekajo dohodki od parcelacij, gradbenih taks, dohodki prodanih posestev in odkupnin ter letna dotacija 100.000 Din mestne občine. . Do leta 1894 je pomerij mastne občine obsegal 3484 ha 92 a 32 m8. S priključitvijo Udmata je bilo pridobljenih novih 470.281 m2. Leta 1913 je bila priključena še Sp. Šiška in se je Ljubljana povečala za nadalj-nih 2,647.418 m*. Z inkorporacijami ev. Križa in Brin j ob Tvrševi cesti meri danes pomerij mestne občine 38,907.168 m8 ah* 3830 ha 71 a 68 mJ. Po vojni se je m^eto razširilo prav do sosednih občin in vpliva nanje s svojimi napravami (ceste, kanalizacija, vodovod, plino- in elektrovodom itd.) ne samo na gospodarskem polju, temveč tudi v javnem življenju. Š~e nedavno kmečki značaj občin se je močno i z. p remen i L Razvoj Ljubljane in njen napredek zahtevata, da ee iz stavbno tehničnih in gospodarskih ozirov pr klopijo vse te okoliške občine mestni občini v eno politično občino — >Veliko Ljubljano«. S priključitvijo vseh teb občin, bi Velika Ljubljana obsegala 97,514.909 ms in štela nad 90-000 prebivalcev. Bodoča površina mestne občine bi bila dva in pol krat večja. Na sestanku županov vseh pr'zadetih občin ni bilo načelnih ugovorov proti in-korporaciji. Vzporedno © preddeli inkorporacije sosednih občin tečejo tudi pripravljalna dela za napravo regulacijskega načrta za vse to ozemlje. Plečnikov načrt se sedaj izpopolnjuje v detajlih. Okoliške občine nimajo izdelanih in potrjenih regularnih načrtov in jih izdelujejo le, če je le vložena kakšna prošnja za zidanje ali za parcelacijo. Da tako nastali regulacijski načrti ne odgovarjajo današnjim potrebam, kaj šele bodoči veliki Ljubljani, je povsem naravno. Zato predvideva tudi novi gradbeni zakon, da se vse obmejne občine vključijo v skupni regulacijski načrt, da se tako prepreči samovoljna ureditev komunikacij in zazidave. Priprave za regulacijski načrt velike Ljubljane so v delu pri mestnem gradbenem uradu in tudi v gradbenem odboru občinske uprave. Zanimivosti iz domačega sporta Primorje nastopi v nedeljo v Splitu proti Hajduku. — Smučarji so se preselili v gore Ljubljana, 16. marca Primorje bo v nedeljo odigralo svojo tretjo prvenstveno ligino tekmo. To pot mora na vroča splitska tla, njegov nasprotnik )e »loviti Hajduk, ki je med najtesnejšimi aspiranti za naslov prvaka Jugoslavije. Hajduk odigra šele svojo drugo tesmo. Najprej je igrala v Splitu osiješka Slavija, ki je izgubila s tesnim rezultatom 1:2. Splitski Hajduk je za Primorje vsekakor najtrši oreh. ^ani je na domačih tleh odpravil Primorjaše s 5:1, v Ljubljani pa celo a 5:0! Upamo, da se bo letos Primorje boljše odrezalo, saj jih Starcu ni tako lahko naprašiti kar pet v mrežo. Komaj so se začela ligina tekmovanja, Se so začeli deževati tudi protesti. Po zadnjih nedeljskih tekmah sta protestirala kar dva Kluba, iu sicer BSK ter BASK iz Beograda. BSK je prav nesrečno izgubil proti osiješki Slaviji. Kakor poročajo listi, ie prišlo med tekmo do neljubega incidenta. Osiješka publifia je dražila Tirnaniča, znanega internacrjonalca BSK. Ta se ni mogel brzdati, pa je skočil med publiko in prisolil nekemu gledalcu, ki ga je psoval. krepko zaušnico. Nastal je hud prepir, v katerega se je vmešala tudi policija in rezultat je bil ta, da je bil igrač Glišovi* član BSK, aretiran ter med tekmo odpeljan z igrišča BSK se je zdaj pritožil na JNS, *e#, da je večino tekme odigral samo z 10 igrači m da je zato izgubil. Njegova uprava stoji tudi na stališču, da je za igrača sodnik najvišja avtoriteta na igrišču in se mora samo njenru pokoriti. Zato zahteva annlacfjo tekme. BASK je izgubil v Zagrebu proti Hašku z rezultatom 3:0. BASK se je pritožil zato, ker j« sarajevski sodnik Focht Beograjčanom razveljavil pravilno dosežen gol, s katerim je bil celo BASK v vodstvu To je zelo deprimiralo igrače in jim ubilo nadaljnjo voljo do igre. Vsekakor je res. da je BASK doživel previsok poraz. Zagrebški listi sami poročajo, da so bili Beograjčani ves čas v premoči in da je bil tudi doseženi gol regularen Zanimivo W» kako bo savez rešil ta spor. Beograjski listi poročajo, da krivda glede incidentov v Osijeku zadene v prvi vrsti sodnika, ki je bil premalo energičen, pa tudi v Zagrebu je nesposoben sodnifi kriv visokega poraza BASK Naš nogomet boleha precej tudi na pomanjkanju dobrih iD objektivnih sodnikov O tem smo se prepričali tudi pri nedeljski tekmi v Ljubljani, ko je sodnik oškodoval Primorjaše za popolnoma regularen gol. * Smučarji sezone še niso zaključili. Pri nas je sicer prava spomlad, toda v hribih je še mnogo snega in smuka je ponekod baš zdaj najlepša. Zlasti velja to za višine nad 800 metrov. V nedeljo priredi SSK Maribor na Pohorju pri Seniorjevem domu tekmovanja za dijake in oficirje na 6 in 12 kilometrov Pravico do udeležbe imajo samo verificirani člani mariborskega pod-saveza Tekma za državno prvenstvo v smuku se bo vršila 30. aprila s S ta niče ve koče v Krmo. Večer pesmi za delavstvo Ljubljana. 16. marca. Tuxfi saočnji delavska večer >Svobode< m >Zarje< v Delavski zbornici je bil v slogu prejšnjih večerov na višini, po katen so postale te prireditve tako priljubljene med delavstvom. Prevladoval je koncertni deL Predavanje o Hitlerjevem pokretu je moralo odpasti. Prireditev pa ni bila zaradi tega ndč krajša, godba >Zarje< je izpolnila vrzeL Govorilni zbor >Svobode< je skrbno na-Študiral SeHškarjevo pesem >Plačilni dan*. Z učinkovitifld dramatičnimi detalji ln s telmčnlmi pripomočki so povzdignili deklamacijo nad običajno, šablonsko formo. Dobra je bila tudi recitacija ge. P. Skuko-ve Seriskarjeve >Zemlje< — brez pretiravanja v patosu. >Zarja< je igrala, kot v posebnem žavatu. nem nastrojen ju, a disciplinirano in skladno kot vedno. Na račun okrnjenega programa nam je nudila še koncert ▼ koncerta, tri prijetne komade. Pri njenem ofi-cijemem programu je bil poslušalcem naj. boij všeč Dolinarjev »Delavski poadravc Med posebne dogod&e moramo šteti na. «bas? >g—1—ffUgi pevskega kvarteta« (prej kvartet Glasbene Matice); pevci, ki jih vsi tako cenimo (Završana oče in sin, V. Pelan in J. Skalar), so dosegli izreden uspeh. Delavstvo je pokazalo da prav dobro pozna dobro petje. Da je imel kvartet takšen uspeh, je pa tudi pripisovati srečni izbiri programa. Ljudje se še vedno najbolj ogrevajo za. narodne pesmi in melo. dičnost. No. izredno jim je pa bil tudi všeč Adamičev »Vasovalec«, da so jim ga morali ponoviti kar zopet dok asu je. da ljudje nimajo slabega okusa In da imajo tudi najraje živahne in šegave pesmi. Kvartet je nastopil trikrat, vselej s tremi pesmimi, a moral je ponavljati. Vrli pevci bodo morali še češče nastopiti na delavskih večerih, ker so se tako pn ljubili delavstvu. Tudi pevki konservatoristki Korenčano-va in Rudolfova, ki sta zapeli v duetu uravnovešeno, mirno ter skladno, sta bili toplo sprejeti. Izredno so se poslušalci navdušili za novo J. Skorpikovo skladbico * Spomin«, ki se odlikuje po sočni melodie. nosti. V tem pogledu jo lahko primerjamo z nekaterimi našimi narodnimi pesmimi. Koncertni del večera ni bil bogat le po obširnem sporedu, temveč tudi po lepih uspeh* ter dobri tepedhi, Obiskovalci ao faiU samovoljni. Kranj železomasnika Tomu Zupanu Kranj, 15» marca. Starejfi Kranjčana ga gotovo dobro poznajo. Spominjajo se častitljivega profesorja, duhovnika, ki je večkrat prišel iz Okroglega v Kranj obiskat svoje znance. Včeraj je daroval msgr. Zupan železno malo. Da mu Čestita k izrednemu jubileju, je odšla manjša deputacije Kranjčanov danes popoldne na Okrogla Mestno občino je zastopal župan g. Ciril Pire, sresko načeletvo načelnik g. dr. Franc Ogrin. podružnico Ciril Metodove družbe gimnazijski direktor g. dr. Dolar m prof. g. Kolar, Češko besedo pa jubilantov ožji prijatelj svetnik g. inž. F. Kmmer. Zelezomašoik jih je prisrčno sprejel v v svojem gradiču na Okroglem. Gospodje so roj v kratkih nagovorih Čestitali v imenu korporacij, ki so jih zastopali. Zlasti so bili vsi veseli, da je še vedno telesno, zlasti pa duševno 51, prav tak, kakor so ga našli, ko so mu Čestitali k 9o letnici rojstva. Zupan g. Pire je izrazil prisrčno željo, da bi mu rad čestital k 100 letnici. Jubilant je vse gospode dobro poznal, zanimal se je za njihove domače razmere in druge zadeve. Pogovor je mmese] tudi na našega vla-vladarja. Sivolasi železomasnik, ki ga vsi dobro poznamo kot idealnega narodnega delavca, je navdušen govoril o modrem vladanju našega kralja. Zlasti pa je povdar-jal, da smo mu Slovenci dolžni največ hvaležnosti, ker nam je dal univerzo, ker bi sicer nič tie pomenili. Tega bi ee morali vedno zavedati in uvaže vati besede sv. Pavla, ki pravi: »Ljubite se med seboj!« ne pa, da bi veljalo ravno nasprotno, kar se danes često dogaja. Treba nam je idealnih politikov. Za marsikoga pa bi bilo bolje, da bi trdneje prijel za plag. ker ga bolje pozna kot politiko. Dalje se je spomnil raznih naših veljakov, zlasti pokojnega župana Karla Savska. Omenjal Je imena mnogih profesorjev kranjske gimnazije. Med kolegi pa je imenoval Klasti profesorja Wumerja in Nej€d-lega. Ves čas je jubilant ?am vodil pogovor Duševno ne kaže prav nobenih znakov visoke starosti 93 let tudi telesno je še svež m zdrav. Zlasti pa je Se danes pozoren na vsako malenkost Se vedno je oni gentle-man. do skrajnosti obziren in takten inteligentni duhovnik, kakor je bil vedno znan med 6vojimi tovariši io hvaležnim učenci Tudi dva člana deputacije iz hiranja, župan g. Ciril Pire in sreski načelnik g. dr. Franc Ogrin sta b;la njegova učenca. Ko je včeraj daroval v kapelici sv. bratov Cirila in Metoda železno mašo, je po službi božji nagovoril svoje farane in jih tudi bodril k medsebojni lj ibezni. Se nekaj ne smemo pozabiti. Jubilant je eden tistih redkih ljudi, iz čegar ust ne pride slaba beseda, na vsakem še tako vsakdanjem človeku vidi samo lepo stran. Deputacijo se je pred odhodom vpisala v spominsko knjigo. Vse je povabil česti l-Ijivi starček s prirojeno ljubeznijo, naj ga še obiščejo. Iz srca mu želimo, da bi še dolgo živel in delaL Zlasti pa želimo, da bi srečno dokončal Spomine na Prešerna. Jubilant še vedno dela. Na njegovi mizi v delovni sobi, ki je polna cvetja, je poleg kupa čestitk, tudi kup knjig, ki pričajo o pisateljski marljivosti železomasnik a. Preureditev občine Šmihel -Stopiče Novo mesto, 14. marca. Občina Smihel - Stopiče na Dolenjskem je naša največja kmečka občina. Pri načrtu o združitvi občin so ogroženi njeni interesi, ker bi izgubila dokaj bogatih plodnih krajev ter jih morala zamenjati za slabe, nerodovitne. Predložila je zato banski uprav' izprem njevalni predlog, iz katerega posnemamo: Pri sedanjem načrtj preureditve te največje nase kmečke občine bi prišlo v njeno področje do 80°'o pasivnih krajev. 2e sedaj ni menda občine v banovini, ki bi imela večje naklade na d rekfrne davke. SmuVl-stopiška občina pobira 210°/o in še s tem ne ve. če bo mogla kriti svoje stroške. Ce bi se ji po načrtu odvztlo katastralno občino Jarka vas in jo priklopilo občini Toplice na Dolenjskem, v zameno pa b se 'i dalo celo podgorsko občino Brusnice, ki je med najbolj pasivni m i kraji v banovini, oblina brez dvoma ne bi mogla zadoščati potr**-bam, ki jo teže in dolžnostim, ki se ji nala-sajo- Davčne obveznosti bi jo strle, saj bi imela v svojem področju kar osem loL ln od teh bo trebn v Gaber jih in na Dolžu gru-diti novi šolski [»osiopi i. dogotoviti pa šolo na Slatniku. Ta je sredi dela zastala vsled pomanjkanja sredstev. Da bi *e upravna občina krila tudi s šolskimi občinam, bi bilo najboljše, da ostane občina Brusnice samostojna ter se ji priklopi vse v Brusnice in Gaberje všolane vasi kot tudi vasi Hrušice in Potov vrh. To je vse ozemlje do državne ceste Zagreb-Ljubljana- Vas Drganja sela. ki je všblana pod Sjšice. naj bi prišla pod občrao Toplica Gorenja m Dolenja Straža, ki spada zdaj v občino Prečno, pa naj bi prišla pod občino Smibel - Stopiče. Sploh vse vasi, ki ao tam naokoli vsolane v Valto vas. Na ta način bi ae kraji v občini nekako podelili na polovico aktivnih in polovico pasivnih in davčna moč b» potem bila nekako zmogljiva. V slučaju, da marodajna oblast na to rte pristane, je §mibe! - stopiŠka občina za veliko občino Novo mesto okolica, Rokomavh na poslu Ljubljana, 16. marca. RMa ne ves ne dneva ne ure... Nenadno vstopi možak, izgovori protajo kot formulo m. že je pripravljen, da bo prošnja odbita. Tako je v pisarnah, urad in, trgovi. nah» Najbolj Živahen promet te vrste je pa v trgovinah Menda zato. ker so vse ob cesti. Široko odprte in ker se v ntih ponujajo razne dobrote same od sebe. Vendar ae se doslej ni dogajalo, da bd se prosilci posluževali kakšnih izrednih metod. Te dni so zelo preplašene prodajalke v manjSih mlekarnah in delikatesnih trgovinah, v samotnejših ulicah, odkar so zvedele, kaj se je zgodilo v ponedeljek v mlekar, ni na Židovski stezi. Vstopil je rokomavh v osebi brezposelnega. Prodajalka ga je vljudno vprašala kaj 2eli. Možak je zago-drnjal, da bi rad dobil podporo — v naravi ali gotovini — vseeno. Preden ljudje kaj dajo, se vedno nekoliko obotavljajo. Prodajalke pa tudi zelo težko čakajo kupcev, dolgočasijo se in računajo na prste, za koliko bi morale prodati tisti dan, da bo plačan vsaj lokal. Posebno v novejSih mlekar, nah, ki so se tako pomnožile zadnje čase. De cvete posebno kupčija. Zato tudi ni prodajalka, takoj ter oberoč postregla prosilcu. A preden se je dobro .zavedla, kaj se je zgodilo, je rokomavh naglo stopil k nji ter jo pograbil z levico za vrat. Doctm jo je z levico krepko stiskal in ji tiščal glavo pod pult, je z desnico naglo basal v žepe razne dobrote, kar jih je dosegel. Ko ie desnica opravila posel tako. da zanj ni vedela levica, jo je rokomavh popihal dobro založen ter izginil v labirintu uličic. Preden je ne. srečna prodajalka prišla k sapi. je bil zmikavt že kdove kje. In potem ni več pomagalo klicanje na pomoč in obupno tarnanje. Najbrž bc treba uvesti novo panogo zavarovanja zoper taksne ameriške rope, kar bo še najibolj učinkovito. Suknjo je ukradel Ljubljana 16. marca. Stanko Jenškovič je nepoboljšljiv dolgo-prstnež. ki je že neštetokrat prišel v konflikt z zakoni. Vedno ee potika okoli in ište priliko, da bi kaj izmaknil. V soboto je šel ;>kat žrtev v čakalnico zobozdravnika dr. Verčona na Cankarjevem nabrežju. Meni nič. tebi nič. je odnesel z obešalnika v čakalnici treneh coat nekega pacijenta, ki je bil baš ta čas v ordinac ji. Dijak Vinko Žitnik, stanujoč v Lavričevi ulici št. 15. se je nemalo začudil, ko ni. dospevsi od ordinacije, našel svojega plašča. K sreči je neki drugi paejent, ki je čakal v čakalnici, spoznal zlikovca in povedal njepovo ime dijaku. Žitnik je imel v žepu plašča usnjate rokavice, torbico s 6 ključi in škarje. Vse skupaj je bilo vredno 1070 Din. Zadevo ie takoj prijavil policiji, ki je Jenškovica včeraj popoldne aretirala. Pri njem je še našla torbico s ključi, treneh coat in rokavice pa je bil že prodal nekemu krošnjarju za bagatelo 110 Din, čeprav je bil plašč skoro nov in je imel lepo podlogo. Policija je izsledila tadi krošnjarja iu plašč zaplenila ter rra vrnila lastniku. Jenškovič, ki je star 25 Tet fen je brez stalnega bivališča, eicer pa ljubljanska srejca, se bo moral zagovarjati pred sod ni jo. Policija je v torek popoldne aretirala v Studentovski ulici že znanega 22-letnega Vladimirja K. zaradi nečistosti. Fant je v tem pogledu napobljšljiv in je bil že večkrat kaznovan Pri motnjah prebave, želodčnih bokcimah, zgagi, slabosti, glavobolu, miganja oči. razdraženih živcih, nespanjj, oslabelosti, nevolji do dela povzroči naravna »Fram Jo-*efova« ^renčira odprto telo in olajša krvni obtok. '___ Iz Trebniega _ Bratsko ^l°vO. Prihodnjo soboto od. ide k vojakom član našega Sokola br. Pe-skar Franc iz Sevnice. Odhajajočemu bratu je priredil tehnični odbor pretekli torek prisrčno odhodnico. ki se je vršila v gostilni špringer Društveni tajnik se je ▼ lepih besedah poslovil v imenu društva, še posebej pa 1e spregovoril društveni načelnik, ki je poudaril tem težjo izgubo, ker stoji društvo pred velikimi sokolskim! svečanostmi praznovanja 25_letnice društvenega obstoja in delovanja in bo br. Peskarja. kakor tudi druge brate, ki odhajajo se letos k vojakom, težko pogrešala — Trebamjci! Letos proslavi naše sokolsko društvo 25-letnico svojega obstoja in bo pri tej priliki razvilo prapor. Bin-koštni prazniki so določeni kot zletni dne. vi in le malo časa nam preostaja za tehnično delo v telovadnici. Zato naj vsi obrtniki in drugi stanovi odrede takoj, da prične njih uslužbenci posečati redno telovadne ure, da se dobro pripravimo in da nas bo čim več. Telovadba članstva se vr. ši redno ob torkih m četrtkih ln naj ne bo nikogar. ki bi neopravičeno kzostajaL Zdravo! Iz Novega mesta — Nocoj bo vodil tukajšnji učitelj Viktor Pirnat v Delavski zbornici v "Ljubljani poslušalce po dolini gradov s slikami, ki jih je pokazal tudi v Novem mestu Deloma je zbirka še izpopolnjena. Nas rojak, akad. slikar Božidar Jakae, bo za tem vrtel svoj še nepredvajani film >Dolina gradove Prepričani smo, da bo to bistveno pripomoglo k dvigu našesra tujskega prometa. — Mesto cvetja na grobove pred kratkim preminulih gg. rož Zdenka Skalicke-ffa in trgovca Jurija Pieka &o darovale odbora i ee tukajšnje podružnice Kola jugoslo-venskih sester po dve sto dinarjev v društvene namene. — Društva kmečkih fantov ki deklet PO okolici prav dobro uspevajo in štejejo prav mnogoštevilna članstva. V Birčni vasi jim je v nede-ljo ob veliki udeležbi predaval ranatelj meščanske iole g. Anton Mcrvic o kmetskih uporih in njih posledi- cah, t torek zvečer pa je gotenskemn društvu ob polnoštevilni udeležbi opisoval njihovo prelepo okolico učitelj Viktor Pirnat Ootensko društvo si bo t kratkem nabavilo lasten skioptikon, kar bo zanima nje do predavanj le še povečalo. — Jadrarvska straža bo imela v soboto 1. aprila svečano akademijo v Sokolskim lomu in na v telovadnici osnovne šole. kot > bilo prvotno poročano V Sokoiskem do mu se bo naslednje dopoldne tudi vršila oblastna skupščina Jadranske straže. Koledar. Danes: Četrtek, 16. marca katoličani. Hi-larij, Ljuboslava, Heribert, pravoslavni 3 marca. Današnje prireditve. Kino Matica: Cm i huzar. Kino Ideal: Samo to noč.^, Kino Dror: Ob aort Kino Šiška: >Nepoznani gost> ob 20. Kolo jahafev io Toiačev občni zbor ob pol 18. v dvorani Kmeti^ke družbe. Klub es pe ran ti s to v občni zbor ob 30. v Delavski zbornici (nasproti knjižnice). Predavanje g. Viktor Pirnata >0 dolini gradove ob 20.30 v Delavski rbornJeL Dežurne lekarne. Dane*; Bahovec, Kongresni trg IZ, Hočevar, Ljubljana VII. Celovška oeeta M. U star, Sv. Petra cesia 78. _ Izgubila sem note »Cojzova knhinja< v Tivoliju Pošten najditelj naj jih odda v upravi »Slovenskega Nsj-oda<. Narodno gledališče DRAMA. Začetek ob 20. uri <5etrtek, IS marca.: 0b 15. uri Voda. L>i.a ška predstava Globoko znižana cene. Izven. Petek, 17. marca: Zaprto. Sobota, 18. marca: Gospa ministrica. GVo boko znižane cena, od 5 do 16 Din. laven. Nedelja, 19. marca: ob 20. uri >Pame i se- ienLmi klobuki<. Izven, Znižane cene. • Nušičeva komedija >Gospa ministrica c se ponovi v soboto 18. t. m. zvečer v ljubljanski drami. Opozarjamo na to izvrstno komedijo zlasti t ozirom na izredno nizke cene vstopnini (sedeži od 5 do 16 dinarjev, stojišča 2 in 1.50 Din). Predstava je izven a bon mana. V nedeljo 19. t. m, vprizori drama ob 20. uri francosko veseloigro >Dam<- z zelenimi klobuku izven abonmana po znižanih dramskih cenah. Premijera Shakespeare J eve ga Hamleta v novem prevodu Otona Zupančiča bo predvidoma 25. t. m. Vlogo Hamleta igrata izmenoma gg. Kralj in g. Debevec, ki tragedijo režira. OPERA. Začetek ob 20. uri Četrtek, 16. marca: Pri treh mladenkah. Red A. Petek, 17. marca: Morana, Red C. Sobota, 18. marca: Pri treh mladenkah. Red D. Nedelja, IS marca: ob 20, ari Msnoa Znižane cene. Izven, Abonenti reda A imajo dre vi za svoj abonma operetno predstavo >Pri treh mladenkah« v režiji g. Zupana, ki igra tudi vlogo dvornega steklarja Tscholla, V petek 17. L m. ae poje opera >Mo-rana< za red G. Premijera v operi. Sredi prihodnjega tedna bo v naši operi premijera Saint-Saensove opere »Samson in Dalila< Opero dirigira dr. Svara, režira prof. Seat. Posamezne vloge so zasedene: Dalila je ga. rhierrvjeva, Samson g Marčec, Veliki duhoven g Primožič, stari Hebrejec g. Betet-to, Abimeleh g. Marijan Rus. Iz Trboveli — Občni sbor Esperantskoga kluba V šoli na Vodah se je preteklo nedeljo vrfiil občni zbor Esperantskoga kluba. Delovanje kliba je bilo zelo uspešno, organiziral je dva tečaja enega za začetnike, drugega za napredujoče člane.. Oba tečaja je vodil proL Modrijan, Klub §teje 30 članov. Pri volitvah je bil izvoljen večinoma stari odbor b predsednico gdč. Angelo Bos k ino vo na čelu. Esperanto ae v Trboveljski dolini zalo Siri, novi odbor bo pa predvsem stremel, da pritegne mladino v svoje vrste. — Občinski rasgla*- Županstvo bo pobiralo za tekoče leto naslednji davek na pse: za lovske 50, za druge pa 100 letno, poleg tega pa še 5 Din za znamko za vsakega psa. I^astniki psov čuvajev naj vlofce prošnjo za znižanje tega davka na upravni odbor občine Trbovlje. — Krošnjarska nadloga je v Trbovljah prav očutna. Včeraj je bilo v Trbovljah polno krošnjarjev, M so vsiljevali svoje, večinoma manj vredno blago prebivalstvu ter e tem znatno oškodovali nafie solidne trgov-ce. Vsekakor je želeti, da oblast krešnjar-jenje v občini zatre ali vsaj nekoliko zajezi, ker je ogrožen obstoj naših trgovcev. — >Vražji Radi« na Sokolskom odru V nedeljo 19. t. m, vprizori tjkajšnji sokolski oder svojo deveto predstavo v sezoni sijajno burko >Vražji Rudi< v režiji br Riharja. Predstava se prične ob 20. Iz Semlča — Vodnjak v bližnji vasi Osojnik je najnujnejše potreben, ker kraj aplob nima vode, pa jo ljudje morajo od daleč prinašati. Leta 1920 je požar to vas do tal upepelil. ker ni bik) vode za gašenje. Potreba je torej res oči vid na zahteva po vodnjaku pa upravičena. — Zaradi slabe letine in dvakratne zaporedne suse so tukajšnji kmetovalci v velikih skrbeh za semenski krompir, kar J« zelo va2no. ker bo letošnje leto posevek si cer selo majhen. Po možnosti želi občin-* tndi podpore za umetna gnojila in modr* galico. — Sokoteki dom. Sokolsko društvo namerava skupaj z gasilskim drufttvom zgraditi dom, v katerem naj bi bila tudi stanovanja za tujce. Občina prosi podpore, ali pa vsaj načrte za tak dom. ti Je nujno potreben, ker s lic nega daleč v okolici ni nobenega, oba društvi na sta zelo delavni ln DolrtvovmlnL Štev. 6? SLOVENSKI NAROD«, dne 16. mnrca 1688. Dnevne vesti — Kongres lnzenjerakih zbornic v nedeljo bo v Novem Sadu kongres inženjerskih zbornic. V soboto bo imela glavno skupščino središnja uprava udruženja in-šenjerjev. Po dosedanjih pripravah se udeleži kongresa okrog 500 inž en je rje v. Tudi is Ljubljane prisne na kongres vec tnže. njerjev. med njimi člana glavne uprave, predsednik ljubljanske inženjerske komore inž. Milan Suklje in podpredsednik inž. dr. Kasal. Inženjerji zavzamejo na kongresu stališče napram novemu gradbenemu zakonu, razpravljali bodo o kompetenci pooblaščenih inženjerjev in sklepali o vprašanju, ali naj se prisilna inženjerska udruženja naslonijo na trgovske aM na obrtne zbornice. — Vpisovanje na zagrebški univerzi. Tudi v Zagrebu se je pričelo v ponedeljek vpisovanje. Prvi in drugi dan se je vpisalo okrog 500 slušateljev — Album o razmerami v na§j Or±a\-\. Ljubljanski Rotarv klub je sklenil izdati alibum o razmerah v Jugoslaviji in obrnil se je na druge Rotarv klube v državi s prošnjo, naj mu pošljejo potrebne podatke o gospodarskih, kulturnih in drugih raz_ merah njihovega področja. — Važna socijalna anketa v Zagrebu. Banska uprava savske banovine je sklicala za nedeljo anketo, na katero je povabila vse organizacije delodajalcev in delojemalcev ter vse važnejše gospodarske ustanove. Namen ankete bo regulirati delovni čas pomožnega osobja. prepovedati nočno delo ženskam in mladoletnikom, prepovedati nočno delo po pekarnah, urediti vprašanje nedeljskega počitka, strožjega nadzorstva nad delom itd. — Fotografije za legitimacije izdelane od neupravičenih fotografov. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani opozarja vse, ki zaposlujejo trgovske potnike in jim morajo v smislu obstoječe naredbe preskrbeti potniške legitimacije s sliko, na razpis kr. banske uprave, po katerem se morajo odklanjati vse slike za legitimacije, ki niso izdelane od poklicnih fotografov Z ozirom na to okrožnico opozarja zbornica vse tvrdke, katere bodo pro sile za izdajo potniških legitimacij, da ji pošljejo slike, ki bodo opremljene z žigom odnosno s firmo upravičenega fotografa, ker se bodo sicer slike, ki bi bile izdelane od neupravičenega fotografa, zavračale. — Pocenitev perutnine in jajc. Zaradi raznih težkoč in ovir pri uvozu perutnine in jajc v Nemčijo in Italijo so cene jajc in perutnine v Sremu in Vojvodini zelo padle. Piščanci so se pocenili kar čez noč od 25 na 15 Din par, jajca se pa dobe no vaseh po 16 do 18 par aoniad, v Novem Sadu na trgu pa 28 do 35 jajc za 10 Din. — Mosor in Biokovo v filmu. V torek je posetil režiser Ufinih kulturnih filmov dr. Schultze ravnatelja prirod os lovnega muzeja in predsednika Hrvatskega planinskega društva Mosor Girometto in ga prosit, da bi planinsko društvo pomagalo izdelovati kulturne filme v Dalmaciji, Ufa namerava med drugim izdelati tudi kulturni film, ki bo prikazoval Mosor in Biokovo. — Koča pod Bogatinom j« stalno odprta in oskrbovana Dohod od hotela zlatorog« je mogoč s smučmi ali peš po sedaj markirani nekdanji vojaški poti. Od koče na Planini na Kraju (pod Bogatinom) so možne krasne ture proti Sedmerim triglavskim jezerom. Sedlu Bogatinskem. prehod v Govnjač, Podrto Goro, škrbino, na Planino Vogel od koder je lep sestop na Zlatorog. Informacije se dobe pri podružnici SPD >Bohinj< ali pa pri gospodarju koče g. Tomažu Godcu v Bohinjski Bistrici. — Ameriški turisti v Dubrovniku. V Dubrovnik je priplul te dni parnik »Em-press of Australiac, ki je pripeljal več sto ameriških turistov. Američani so si ogledali mesto in pokopili po trgovinah mnogo dalmat nskih domačih izdelkov, potem so se pa odpeljali v Kotor. 40 Američanov se je odpeljalo v Kotor z avtomobili. — Zg. Besnica-Sv. Jošt, V nedeljo 12-t. m. je bil v Zgornji Besnici kmetijsPolitika< je priobčila te dni vest, da je znašala imovina bivše narodne radikalne stranke okrog 5 milijonov Din, od tega samo v gotovini okrog S milijone. Zdaj pa priobčujeta narodni poslanec Stavra Trkovič in trgovec M. Lu-karevič v >Politiki< izjavo, da ob prevzemu oskrbniških poslov nista prejela niti dinarja gotovine. _ Kdo Je kmet? Udruženje vojvodinskih bank se je obrnilo na pravosodno ministrstvo s prošnjo, naj se uradno ugotovi, kdo je kmet, odnosno koga je razumel zakonodajalec pod tem pojmom. Ministrstvo je odgovorilo, da je smet dotični, ki so mu dohodki od kmetijstva večji, nego dohodki od postranskih poslov, ki se z njimi peča, čeprav bi bili davki od dohodkov od postranskih poslov večji od davkov, ki jih plačuje od dohodkov od kmetijstva. _ Vreme. Vremenska napoved pravt da bo večinoma še lepo vreme. Včeraj je bik) po vseh krajih naše države oblačno in toplo. Najvišja temperatura je znašala v Skoplju 18, v Zaerebu 16, v Ljubljani 15.6. v Splitu 14 stopinj Davi je kazal barometer v Ljjbljani 768.6, temperatura je znašala 0.8 — Dre oesreei. Na 13-letnega Janeza Prašnika iz Horjula, se je doma podrl kup desk n ga poškodoval na obeh nogah. — V Binklju pri Stari Loki je padla na 3-let-nesa Marjana Hafnerja bala sena in ea podrla. Fantek si je zlomil desno nogo, — Žrtev požara Na Dobravi pri Kamniku je te dni izbruhnil požar pri posestniku Proeenu Pri reševanju predmetov iz goreče hiše je zadobila hude opekline na gla vi 30-letna posestnikova hčerka Katarina, Ki so jo morali prepeljati v bolnico. — 8 kolom po glavi. 25-letnega posestni-ko vega sina Franca Novaka iz Loga pri Dragom!ju, sta napadla v torek rvecer dva fanta in ga e koli oplazila po glavi. — Slična usoda je doletela tudi posestnikovega' eina Antona K. iz Grosapljega, ki ga je nekdo pretepel s kolom. Oba poškodovanca so prepeljali v bolnico. — Velika poneverba Na odredbo banske uprave v Subotci je bil lani odpuščen občinski notar Aleksander Arsenijevič iz Moraviee zaradi zlorabe uradne oblasti. Pri reviziji knjig so sedaj ugotovili, da je Arseni jev č oškodoval občino za 200.000. državo pa za 700.0ii0 Din. Ko je Arsenijevič zvedel, da so poneverbe odkrite, je izginil brez sledu. — Dve deklici zgoreli Blizu Čakovca se je pripetila v ponedeljek težka nOo-stilničarska zalruga* priredila v namenu, da nudi pod strokovnjaškim vodstvom ku harski pouk na čim širši podlagi. Z ozirom na precejšnje zanimanje, bo dne 20. marca t. 1. otvorjen nov kuharski tečaj, v katere ga ae še vedno sprejemajo učenke in učen ci. Informacije daje topogledno in spreje ma prijave vodja kuharske šole gosp Jan Fiala, Ljubljana, Gostilničarski dom. Privoz št. 11. Za slučaj, da bo dovolj prigla šenk in priglašencev samo za večerni kuharski tečaj, bo tudi ta otvorjen 174-n — šentjakobsko gledališče ponovi v soboto in nedeljo predvidoma zadnjič v sezoni izborno v+-seloitxro ^Nedolžni lah koži vec*. ki je dosegla pri vseh dosedanjih predsta vab pO[oln uspeh Nedosegljiva komika preveva vso veseloigro. Izvrstne so kreacije Bučarjeve, Kunca ln Lavriča- Z vsem sarmom igra gdf- Baranova, izborna je gdč. Pirčcva, ter končno vsi ostali. Smeh, smeh, smeh je deviza te igre. Posetite. —Ij Družabni večer spojen z akademijo obrtne mladine priredi v soboto zvečer ob 20. uri v veliki dvorani Kazine Obrtniško društvo v Ljubljani. Prireditev, pri kateri nastopijo v proslavo obrtniškega praznika, pevski, tamburaški in telovadni odsek obrtnih vajencev in vajen k je dobrodelnega značaja in so nanjo vsi sloji prav vljudno vabljeni, da se prepričajo o sadovih društvenega delovanja. —IJ Dijak-prosjak je operetna in filmska senzacija, ki se od jutri dalje predvaja na sporedu ZKD v Elitnem kinu Matici Popularna Milloeckerjeva opereta bo g<>-tovo vsakega navdušila, ker v njej nastopata v glavnih vlogah dva pevca na.iodlič-nejših kvalitet, člana državne opere v Berlinu: komorni pevec Hans Heinz Bol-manu in primadona Jarmila Novotna Tudi osta le, zlasti komične vloge so zasedene z najboljšimi močmi; tako predstavlja diiaka Jana priljubljeni komik Fritz Schulz in starega ječarja znameniti Hermann Picha Tako bodo ljubitelji filmskih predstav ZfKD prišli tudi to pot na svoj r»čun? —Ij Uprava drsališča SK Ilirije prosi vse drsalce, da dvignejo svojo športno opremo, drsalke, čevlje in drugo iz omaric, ker jih je treba izprazniti zaradi pričetka sezone tenisa _Ij Dr. Mira Fink od jutri, 17. t. m.. zopet redno ordinira v Gledališki ulici 7. 175-n _Ij Društvo >Tabor«. Drevl ob 20 uri bo v predsobi telovadnice na realki (Vegova ulica) predaval g. Dragovan Sepič o protifašistični koncentraciji v Parizu. Iz Celja —c Pri regulaciji Koprivnice od mestne meje do izliva v Voglajno bo mestna občina v svrho omiljenja brezposelnosti zaposlila brezposelne delavce — največ 50 — in sicer predvsem take ki so pristojni v mesto Celje; če bi takih ne bilo, bi zaposlila tudi druge brezposelne delavce, ki bivajo že najmanj pet let nepretrgoma v ob. moč ju mestne občine celjske. Prizadeti naj se v to svrho zglasijo v petek 17. t. m. ali soboto 18. t. m . obakrat med 9. in 12. uro dopoldne, v klubovi sobi (št. 6) na mestnem načetatvu. —c Umetni led Iz meafcne klavnice. Mestno načelstvo v Celju razglaša, da je celjski občinski svet določil naslednje nove cene umetnega ledu iz mestne klavnice: 1 komad umetnega ledu ("okrog 13 kg") stane domov dostavljen 8 Din (doslej 10 Din), 1 komad r klavnici 5 Din (doslej 7.50 Din), pri nakupu 10 in več komadov pa se računa za komad 4 Din (doslej 6 Din). Te cene so veljavne od 1. marca dalje. —c StaroAfovervsica cerkv^ta peV»i v Celja. V nedeljo 19. t m. bo prispel t Celje znani CSrilo_Metodov zbor i« Zagreba. Ob pol 11. dopoldne bo pel v ftnprrf cerkvi v Celju pri ttaroalovenakl ma* vzhodnega obreda Kturgijo sv. Janeza Zlatousta, ob 1« 30 na bo priredil v dvoran' LtncKke tjo-90*imioe koncert staros*overt*k*h m»tiovnih oesmi Ta koncert W bo za Celje gotovo orvovrst en irmetnišVi doarodek bo nrena «*!e IkibUaneka radio postala V**o*wr«ee za koncert se dobe v Vrrfl«r«rn«h K Oprl. *arja vdove te SBomšTcove tiskovne zadruga. Tudi ustne sluznice oboli j o Če ust ne neoujete dnevno s pravin* antiseptičnim sredstvom. ODOL je antiseptičen in prodre tudi v najbolj skrite kote in gube ustne dupline. ODOL ohrani usta čista ter jih reši vseh bakterij in uniči vse nabrane ostanke jedi.Uporabljajte zaradi teqa za neqo ust sigurno učinkoviti in že 40let preizkušeni ODOL Izlet po dolini gradov K nocojšnjemu predavanju učitelja vem Ljubljana. 16. marca. Mnogim ljubljanskim foroamaterjem bo še v živem spominu lanski poletni izlet v »Dolino gradov« 120 Ljubljančanov in ne-ttako toliko -Zagrebčanov se je istega do poldne sesio na prostranem trgu dolenjske metropole ter se potem v dveh smereh napotilo po pisana in prelepi dolini gradov Ta blesteči pridevek ona dolina med Gorjanci, kočevskim Rogom in vinskimi gori. cama povsem zasluži, saj krije nad 30 starinskih gradov, samostanov in sličnih zidov. In po oni sanjavi dolmi nas nocoj popeljeta NovomeščaiK, akad slikar Božidar Jakac ln učitelj Viktor Pirnat. V zadnji dobi sta ona dva pač najbolj širila vest o skritih in tihih lepotah dolenjske zemlje. Jakac s čopičem in kredo. Pirnat s peresom in besedo Tujskoprometna razstavi predlanskim v LJubljana in lani v Zagrebu ter letošnja razstava agilnega dolenjskega društva >Krka< v Ljuoljani, sta v sliki po_ trdili resničnost številnih Pimatovih predavanj po radiu in opisov po listih ln revijah. Tudi Jakčevi dolenjski filma so bili kaj zgovorna priča. Vendar nocojšnjega njegovega filma niso dosegli Mojster je Jakac v stik* in to bodisi na platmi ali na papirju ali v filmu, v nocojšnjem filmu pa je mojster prekosil samega sebe. Film prične z Novim mestom in nadaljuje svojo pot po levem bregu Krke. Očarljivi so prizori z Otočca, raja dolenjske zemlje, in s sosedne Struge. Sanjava poezija dolenjskih goric ln gričev prevza. me gledalca, ki brzi z avtom po beli cesti pod vinogradi in zavije čez Krko na ravno šentjerne-Jsko polje. Zanimiv je ogled ogromne kartusrije Pleterje. edinega tovrstnega samostana na Balkanu. Nič manj privlačne niso slike tolstovrškega gradu, zibelke Trdinovih bajk in povesti o Gorjancih. Uvodoma bo že učitelj Pirnat pokazal g. Pimata. — Dolenjska v Jakče-filmu nad sto lepih skioptičnih slik ter jih pojasnjeval z zgodovinskega, estetskega hi turističnega stališča. Tudi on pojde lz svojega domačega kraja. Novega mesta, toda v nasprotni smeri. Po desnem bregu Krke. Pomudil se bo na kmetijski Soli na Grmu in na bhžnjem šmihelskem pokopališču, potem pa bo zavil na grad Pogance ln na Ruperč vrh ter na višinsko Mehovo. Nada_ Ijevala se bo pot po Gorjancih Studenček »Gospodična«, Trdinov vrh in nižji njegov sosed sveti Miklavž. Pa dalje čez Opatovo goro v otoško Kostanjevico in nazaj v Pleterje. Pregledno bo opisal življenje tihih samotarjev vseh narodnosti v podnožju temnih Gorjancev Cela serija slik izpopolnjuje samo ta del. Potem pa na bLižnJI P rezek kamor je zahajal veseljačdt nas pesnik Prešeren, in na Vrhovo. kjer je zlezel že pestarni kronist Valvasor drugič v zakonski jarem in na Tolsti vrh, ki je bil najljubše zatočišče dolenjskemu bardu Trdini. Mimo gradiča Volavče pojde pot čez Krko v znane šmarješke toplice in dalje po zgodovinskih šmarjeških tleh v stini grad Klevevž. Ob Krki se pomudi dalje na Strugi in na Otočcu, zleze na strmi Stari grad in med vinogradi na Trško goro in v njem podnožni grad Bajnof. Pa dalje skozi vinograde na višinski grad Hmaljmk in od tam v jamski grad Luknjo. Spet ae znajde ob Krki pri gradiču Zalogu, hiti ob njej v mogočno Sotesko in še dalje v Žužemberk .potem pa preko kočevskih pragozdov na visoko planoto Gače in na Mirno goro v Beli krajini. Od tam Se pogled v skrivnostni kršni Žumberak. doli v lepo Stojdrago, vzhodni mejnik Gorjancev in prelepe doline gradov. Razhod bo spet v dolenjski stolici. Prijatelji neokrnjenih prirodnih lepot naj ne zamude prilike, ko se bosta skiop-tikon m film izpopolnjevala in združila v mogočno simfonijo dolenjski zemlji. Brezplačne vstopnice v drogeriji Grejrorlč. — Strašno sem se prehladila. Kaj delate vi, gospod profesor, če ae prehladite? — Kaži jam, gospa, strasno kasi jam, Iz škofje Loke — Troje predavanj o zaščiti civilnega prebivalstva pred strupenimi plini smo imeli ta teden v Skofji Loki. Zadnje predavanje je bilo v nedeljo dopoldne v telo vadmei nove šole Obisk je bil zelo lep in so bili obsežni prostori skoro popolnoma zasedeni. Vrste plinov, njih učinek ln obrambo pred njimi je obrazložil sprva zdravnik dr. Brezigar. potem pa gosp. Mi-hajlovič, ki je pokazal tudi plinsko masko. Navzoči so sledili izvajanjem z velL kim zanimanjem in so ob zaključku predavanj zastavili poslušalci predavateljema več vprašanj. — Izdaja zemljevida škofjeloškega okraja. Kar smo dolgo pogrešali, bomo vendarle dot>ilB. Škofjeloška podružnica SPD izda v kratkem izvrsten zemljevid š^ofjeloakega okraja v velikosti 44X53 ter v merilu 1:75.000. Zemljevid je izdelal akademik Franc Otujac ter je s svojim poslom do malega gotov. Na zemljevidu bodo oanačene vse komunikacije, pripravni 5*mičarski tereni, avtomobilske zveze, važne zgodovinske točke; skratka vse. kar potrebuje tujec, ki prihaja med nas. Zemljevid bo opremljen tudi z voznimi redi avtobusov, oznako restavracij m prenočišč, da bo čkn pripravnejšd. Na zemljevid, ki pomeni pri delu naše podružnice SPD lep korak naprej, se še povrnemo ob njegovem rzidu. — Z občine. Vsem mteresentom je med običajnimi uradnimi urami na vpogled regulacijski načrt za severovzhodni del me. sta. — Občina je pozvala vse brezposelne, da se jI v evrho dodelitve dela ie državnega fonda sa bteapoicmc prijavijo v pisarni, skorja Loka ima ▼ ta namen zaenkrat razpolozljav kredit Din 5000. .z Kranja _ Knjižna akcija. Kakor po drugih mestih bodo v prihodnjem tednu nabirali po mestu dijaki tukajšnje gimnazij« knjiga Točnejši datum bomo pravočasno objavili. Meščanstvo naj dam>e knjige, ki Jih lahko pogreša _ Uspel mladinski koncert. Koncert, ki ga je preteklo nedeljo priredila Glasbena šola, je sijajno uspel. Bil Je tudi lepo obiskan, kar priča o uvidevnosti našega občinstva, da je treba gmotno in moralno podpreti edini glasbeni zavod v Kranju, ki mu sicer tudi preti gospodarska kriza z uničenjem Spored je bil bogat in peste.*; obsegal je violinske, klavirske, orkestralne in pevske točke Uspeh priča o izredni marljivosti m trudu ravnatelja Glasbene šole g. A. Fakina in njegove gospe. Občin stvo je nastopajoči mladini navdušeno ploskalo. Soli, ki vrši na področju mladinske glasbene vzgoje važno kulturno delo. želimo še mnogo takih uspehov Glasbena šola bo priredila v bližnji bodočnosti mladinske koncerte po vseh večjih k/ajih Gorenjske; prvo gostovanje bo v nedeljo 26. t. m. v Tržiču, prihodnji mesec pa v skofji Vx> ki in na Jesenicah. _ 6lanaki sestanek SK Korota na V petek ob 20. se bo vršil v restavracijskih prostorih Narodnega doma članski sestanek B sledečim dnevnim redom: ustanovitev sekcij, volitev načelnikov sekcij, delovni program in slučajnosti Vsi člani naj se udeleže tega sestanka Posebej opozarjamo še nogometaše in haienašice _ Prosvetni dan. ki ga tudi letos priredi prihodnjo nedeljo Sokolska žuoa Kranj, bo gotovo najbolj obiskana prireditev v letu. Koncert se vrši v Narodnem domu, začetek ob pol 1 nepremično za mladeničem, dokler ni zavil za vogai stranske unce. In ko ga že ni mogla več videti, je še vedno stala zatopfcena v sladke misli. Kaj se je bilo zgodik) z njo? Kakšna izprememba >e bila nastala v nji? Zakaj naenkrat ta zamošldenost? Zakaj ji je šinila v glavo misel, da se je neznanec skril za vogalom in da >i bo sledil? Zakaj je bila kar nekam razočarana, ko je spoznala, da se je zmotila? In zakaj se je vračala naslednjega dne iz delavnice počasi, kakor bi upala, da zagleda svojega zaščitnika? In zakaj ie slutila, da je to on, ko je opazila, da gre itekdo za njo? Zakai .ie bila srečna pri misli, da je prišel, da bi jo zopet videl in jo ogovoril? Saj baš v rem ie vsa skrivnost porajajoče se ljubezni. Marjana Vauthier ie že sprejemala neznančeve izraze udanostr; bila je tudi pripravljena odgovarjati na nje. Dala se ie zapeljati oblrubi »večne ljubezni« ... V začetku svojega ljubavnega razmerja z Jakobom Frochardom je bila najsrečnejša ženska. Potem je pa prišlo iztreznjenie. Marjana se je razočarala v svojem Ijubčkn. Fant je ravnal z njo zelo spretno, da bi dosegel svoj cilj. Ljubite ga je od prvega trenutka njunega srečanja. Udala se mu je. ne da bi pomislila, kaj ji prinese bodočnost. Videla je samo Jakoba, živela ie samo zanj. In ko se je pripodil prvi oblak na nebo njune zveze, je našel Marjano še boli kakor kadarkoli pripravljeno ponuditi mu roko v spravo. Sproti je opraščala in odpuščala Jakobu vse. pa naj je storil karkoli. Nič mu ni zamerila, če ji je delal sramoto s svojo lenobo in svojimi ne-cipravičenimi. vedno večjimi in večjimi zahtevami; mislila je, da ga bo spra vrta s potrpežljivostjo in ljubeznijo na pravo pot. — Z lepim zgledom pojdem naprej, —je pomislila, — in ko me bo videl, kako neprestano delam zanj. se bo gotovo sramoval svoje lenobe. In mislila je, da se bo Jakob končno lotil dela, da ji olajša življenje in jo osreči. Saj bi mu bilo treba žrtvovati samo nekatere grd-e navade in opustiti stike s pokvarjeno družbo. Upala je trdno, da ga pripravi do tega. — In pripravim mu tako prijetno, tako udobno domače ognjišče, da se ne bo mogel nikoli več ločiti od mene, — je govorilo iz nje sladko upanje. Uboga Marjana, ubogo dekle, z naj-plemenitejšimi čustvi v srcu je mislila, da se bo Jakob, ta postopač, pretepač in lenuh, tako poboljšal, da bo živel samo za njo. Gorje, najbridilcejše razočaranje je kmalu uničilo te sladke sanje! Komaj je bil vzbudil upanje na svoje poboljšanje, se je Jakob še bolj po-greznil v brezdelje im pohajkovanje. Marjano je to zelo bolelo. Storila pa ni ničesar, da bi se ločila od njega, ki je tako grdo odgovarjal na njeno ljubezen in udanost. BiJa je že docela pod njegovimi vplivom. In moč. ki jo je imel nad njo on. ki je bil znal postati njen gospodar, je bila tako velika, tako neomejena, da je izgubila nesrečnica korak za korakom vso svojo silo, vso svojo voljo. Bi"a je že daleč od te preplaše- ne ženske, drhteče pod Jakobovim po- i gledom. do dekleta, ki je nekoč tako | pogumno odbijalo vsiljivce in se po- i našaJo s svojo neodvisnostjo. Marjana ni več čutila v sebi poguma, da bi se postavila po robu svojemu tako slabemu in plahemu sicu. Na ufict Prvi slikar: Ali vidiš tistole damo? Ne moreš si misliti, koliko ji dolgu jem. Nikoli ji ne bom mogel poplačati. Drugi slikar zavistno: To je gotovo tvoja mecenka. — Ne, temveč moja gospodinja. Francija gradi največjo ladjo sveta Parnik „Nonnandie" bo dolg 313 metrov ln bo imel prostora za 3490 ljudi pa tožita obe kraljici lepote medsebojna zaradi žaljenja časti. O največji ladji sveta, o jeklenem francoskem kolosu »Normandii«, ve svet še malo. Ladja je dolga 313 m. visoka 39 m, njena največja širina znaša 36 m. tonaža pa 75.000 ton. Da bo obseg tega morskega orjaka boli razumljiv, na; omenimo, da je visok približno tako, kakor osemnadstropna hiša, tehta pa toloko kakor 75 vlakov po 100 vagonov. Trup ladje je jeklen in tehta sam 30.000 ton. Na ladi'i je prostora za 3490 !>adi. od teh 1320 mož posadke, 930 potnikov I. razreda, 680 potnikov II. razreda in 560 potnikov III. razreda. Orjaška ladja bo vozila na progi Le Ha vre—Ne v York. »Normandie« bo električna ladja. Zalogo energije bo vozila s seboj v obliki nafte, spravljene v cisternah s skupnim obsegom 9600 kubičnih metrov. Z nafto bodo kuri-M 29 parnih kotlov na pritisk 28 atmosier. na 350° segreta para bo gonila štiri turbine, zvezane s štirimi generatorji na izmenični električni tok z napetostjo 5000 V. Električni tok bo gonil štiri elektromotorje, ti pa vijake. s-Normandie« bo dosegla hitrost 54 km na uro. Za to hitrost so izbrali tudi primeren dolžinski profil ladijskega trupa, tako da je ladja razmeroma zelo doiga in ozka. Pro-fil so izbrati izmed 60 preizkušenih modek>v. Gornji krov in ves zgornji del ladje je ko-nstruiran po vzorcu aeroplanov, da bo tudSi zračni odpor čim manjši. Nova ladija bo vozila vsakih 14 dni v Ameriko in nazaj. Velike ladje morajo biti namreč vedno na poti. da se amortiziralo in zato jim je odmerjeno razmeroma kratko življenje, ker se v dobrih 20 letih že obrabijo. Tudi sDranska oprema ladje, zlasti navigacijska naprava, naj bo višek francoske industrije in tehnike. Najtežja naloga je pri gradnji vsake ladje spuščanje na morje. Pri spuščanju se je že marsikatera nova ladja pokvarila. Ladje grade na obald. obdane so z ogrodjem in počivajo na lesenem ogrodju, na tako zvani zibelki, ko so pa dograjene, jih snuste na more po P-ševnih < neh. Pri spuščanju ^NoTmandie« na morje je pomagalo 600 mož. Lad'ia bo tossraiena r>o načrtu najbrž šele prihodnje leto. Francoska »Compagnie Generale Transadantique« gradi ta orjaški potniški parnik, da si pribori prvenstvo na moriti. Francija dobi s tem največjo ladjo sveta. v sovjetskih elektrarnah Sovjetska državna politična uprava je uvedla preiskavo v celi vrsti primerov, ko so se ponavljale poškodbe velikih elektrarn, tako v Moskvi, Celjabinsku, Sujevu in Zlatoustu. Preiskava je dognala, da gre za delovanje skupine nasprotnikov sovjetskega režima med državnimi uslužbenci, spadajočimi pod ljudski komisarijat težke industrije, ki so si bili postavili za cilj uničiti sovjetske elektrarne in ustaviti tako obratovanje mnogih državnih tovarn. Pri tem so sodelovali baje tudi nekateri uslužbenci angleške tvrdke Metropolitan Vickers, ki delujejo v sovjetski Rusiji po pogodbi te tvrdke na polju elektrifikacije. AreUranih je bilo 31 osumljencev, med njimi glavni inženjer elektrotehničnega gradbenega oddelka elektrotehnične zveze sovjetske Rusije Gartenstein, glavni inženjer moskovske zveze državnih elektrarn Krasenikov, njegov namestnik Šilkin in še več drugih sovjetskih uslužbencev. Aretirali so pa tudi angleške državljane, ushižbene pri tvrd-ki Metropolitan Vickers, in sicer šefin-ženjerja Lesslev Thortona, zastopnika tvrdike Alana Moungbousa, mženjerja Williama Macdonalda in Johna Kushne-ya, monterja Charleya Nordwalla in monterja Gregorva, Po zaslišanju so pet aretirancev izpustili, morali so se pa pismeno zavezati, da ne bodo zapustili svojih stanovanj. Med temi sta tudi dva Angleža. Preiskava se nadaljuje in konec bo seveda ta, da bodo večino osumljencev ustrelili. Spor zaradi najlepše Turkinje Vsakemu dobremu Turku, ki se spominja sladke mikavnosti zastrtih ženskih obrazov in romantike haremov, ki še niso izgubili svoje veljave, se morajo zježiti lasje na glavi, ko čita in sliši, kaj se godi sedaj v bivši sultanovi državi. Turški tisk je te dni ves v ognju zaradi volitev turške kraljice lepote. Skupina turških listov je dosegla izvolitev Nazire za lepotno kraljico, pred njenim kronanjem je pa začel opozicijonalni tisk srdito kampanjo proti izvolitvi in je predlagal novo kandidatko Ferihe Ha-num, kd jo je priznalo občinstvo za lepšo od Nazire Posledica je Dila. da je vložil glavni urednik lista »Republika« tožbo proti glavnemu uredniku konkurenčnega lista zaradi načina, kako je list pisal o lepotni kraljici Nazire, protežiranki lista »Republika«. S tem pa spor še ni bil poravnan. To vprašanje državnega pomena je prišlo celo pred parlament. Neki poslanec je predložil celo osnutek zakona, ki naj bi se z njim reformirale lepotne konkurence, a drugi, gotovo pametnejši poslanec, je interpeliral vlado, da-li bi ne bil že čas prepovedati te bedaste lepotne konkurence. Poleg tega se Carjeva glava v Moskvi? V Parizu izhajajoči ruski emigrantski trst >Poslednija Novosti« priobčuje pripovedovanje meniha Iliodora, ki je zelo dobro poznal carsko rodbino in jo je videl tik pred umorom 20. marca 1919. Marsikaj se da glede usode carske rodbine prekontrolirati po podatkih iz znane knjige preiskovalnega sodnika Sokolova »Umor carske rodbine«. Sokolov piše, da se je odpeljal 19. julija, dva dni po umoru carske rodbine, iz Jeka-terinburga v Moskvo poseben kurir z dokumenti, ki se je za nje zelo zanimal eemralni izvršni odbor. Takoj je brzo-javil Sverdiovu uralski vojni komisar Gološčekin. Sokolov pravi, da je bil poslan v Moskvo Jurovski, ki je vzel s seboj tudi Vojkova in Gusjeva. Sokolov citira izpovedbe izvoačka, ki je peljal Jurovskega v Jekaterinburgu na kolodvor. Izvošček je pravil: »Iz hiše trgovca Ipatjeva, kjer je bila carska rodbina umorjena, so prišli trije možje, ki so s pomočjo pc>dčastnika rdeče armade prinesli in spravili v kočijo osem kosov prtljage. Na enem kovčegu iz črnega usnja je bil voščeni pečat.« Ni izključeno, da so se hoteli boljševiški kolovodje prepričati, da je car res mrtev in so zahtevali, naj morilci pripeljejo carjevo glavo v Moskvo. Seveda pa v Moskvi o tem nočejo ničesar slišati in če je bila carjeva glava res prepeljana v prestolnico, se je zgodilo to v največji tajnosti. Oče ne pozna svoje hčerke Da bi oče ne vedel za hčerko, se pač redko pripeti. V matrikah mesta Turina je zabeleženo, da je Justina Marija Ma-soero, rojena leta 1916, hči Enrica Ma-soera in Gabrijele Barethove. Med svetovno vojno je bil Masoero kapitan v italijanski armadi in večkrat je dobival pisma od Barethove, ki je stregla ranjencem v vojni bolnici m je kapitana prosila za informacije o dotičnih vojakih. Kapitana je njena požrtvovalnost globoko ganila. Dopisovala sta si vedno pogosteje in naenkrat je postala njuna korespondenca intimna. In tako se je zgodilo, da je Masoero 1. 1916 vzel 25-letno Gabrijelo Barethovo ter ostal pri nji samo en dan. Kapitan je ostal na bojišču do konca vojne in žena mu je dan za dnem pisala. Proti koncu vojne je pa žena nekam odpotovala in kmaro je dobil kapitan uradno obvestilo, da je bil zakon ločen, ker se dolgo ni vedelo, kje je mož, a žena je odpotovala s svojim bivšim ljub-čkom v Francijo. Od takrat Masoera o svoji ženi ni imel nobenih vesti in se mu niti sanjalo ni, da ima hčerko. Sele te dni je v matričnem urada zvedel, da je Justina njegova hči, ki je stara že 17 let. Ker pa ne ve za njeno bivališče, je najbrž še dolgo ali pa celo nikoli ne bo poznal. Nesrečna žena. — Možiček, hudo mi je, toda priznati ti moram, da vedno bolj čutim, da me ne ljubiš več. — Kolikokrat ti bom moral pa še priseči, da te ljubim? — 2ena ihte: Ah, saj vendar ne, moreš ljubiti žene, ki nosi tako star klobuk. DANES PREMIERA ob 4M %& in 9.Y4 uri V »UFINEM« VELEFDLMU Črni huzar Mady dražestna blondinka, ljubeča žena, mlada in polna šarma Conrad Veidt mož železnih živcev in srca polnega ljubezni, zvestobe Wolf Albach Betty mladenič, poln poguma, življenja m navdušenja Otto WaUburg zaljubljen, pozabljiv in komičen diplomat Elitni kino Matica Telefon 2124 V režiji: Gerhard Laniprecht — Glasba: Eduard Konneke, Kot dopolnilo: »Urin« kulturni film »Na vrhu planinskih gozdove Predprodaja vstopnic od 11. do in nov »TJfin« zvočni tednik 12.15 ure Vsaka beseda &0 p*u». Plača «e lahko tudi w znamkah, ta odgovor znamko! - Sa vprašanja brez znamka w i ■ ndeomu farma - Va/nmn/H otftaa Ofm 5~—- — POSOJIIA POSOJILA na hranilne knjižice Mestne hranilnic*? l^utoljansike. Ljubljanske kreditne banke in Pra- štedione preakrtan pod ugodnimi pogoji. Zglasiti se je osebno: Zore, Ljubljana, Oe» dališka nI. 12. 1125 19»—2b. marca 1933 SVETOVNIVELESEJEM na katerem so zastopani narodi in države Znižana vožnja za brze in navadne vlake Jugoslavija 26 %, Češkoslovaška SS %, Avstrija 25 %, Madžarska 25 %. Pojasnila in tegtttanacije daje: PUTNIK, Gajeva ul., za nebotičnikom CEHOSLOV. KONZULAT 5OT4 ALOMA COMPANT, Ljubljana Aleksandrova c 2 KUPIM FTLMFOTO 6X9 .kupim. Ponudbe s ceno, opisom optike in oblike na naslov Bregant Josip. Bled. ItPMMfetl PEKARNO a 1. aprilom odda Anton Bohorič. Gori6eX3otaik. Potrebno 4—5000 I>tn. 1499 SLUŽBE NATAKARICA eventualno zakonca brez otrok ali dve ženski, a kavcijo Din 10.000, lahko dobijo gostilno na račun aH nje vodstvo. — Joafp Klrbtt, Celje. Ljubljen, eka cesta. 1500 DROG ISTA mladega in ag^^^g* iaee drogerija Wemberger i drug, Zagreb. Ilica *t~ 6. 1495 POLK VAJENCA s primerno začetno plačo sprejmem. Anton Fuchs, klepar. Gosposvetska c. 16. 1502 IZPOSOJAMO plošče, gramofone, radi o-apa rate. »ŠLAGER«. Aleksandrova c. 4. (prehod »Viktoria« palače) PROfAM GOLOBE (Flementiner) prodam, Velika čolnarska nI 4, MOTORNO KOLO s prikolico in električno razsvetljavo ,v brezhibnem stanju ugodno naprodaj v Vevčah št. 10. 1497 SADNA DREVESA! Zaradi izpraznitve drevesni, ce na Poljanski cesti je naprodaj več tisoč visokodebeL nfii in pritličnih jablan in Hrušk . marelic in breskev po znižanih cenah. Zahtevajte cenik ali zgiasite se osebno pri Kmetijski družbi v Ljubljani, Novi trg 3. 17/t RAZNO VSEM JOSKOM IN JOŽICAM priredi gostilna Frankopanski dvor (Reininghaus) veseldeo s plesom v nedeljo 19. 3TL — Vabljeni vsi. 1501 ZASTOPSTVA za Srbijo sprejme v Beogradu dobro vpeljana agentura. Po_ ni_rd.be rta naslov: Ivan Kralj, Beograd Karadjordjeva uhca 69. 1496 FRANC FUJAN kritje in poprava vsakovrstnih streh, kakor lesocement- nih itd« LJUBLJANA« Galjevica St« 9 OBLEKE In SUKNJE kupite najbolje pri A. Preaker, LJubljana, Sv. Petra cesta 14. Manufakturo po nizki ceni in v veliki izbiri vam nudi Oblačilnica za Slovenijo, Ljubljana, Tyr£eva cesta št. 29 (v hiši Gospodarske zveze). Prodaja tudi na hranilne knjižice članic Zadružne zveze, Ljubljana. 1503 Tvornica klavirjev in harmonijev IV. KACIN, Domžale Izdeluje pianine od 10.000.— dinarjev naprej, klavirje od 16.000.— Din, harmonije od 2.200.— Din. — Zahtevajte cenik! Sveže, najfinejše norveško RIBJE OLJE iz lekarne DR. G. P1CCOL1JA V LJUBLJANI — se priporoča bledim ta slabotnim osebam Zahteval te pri Vasem trgovcu tudi Mete-čaj Zavitek za 25 porcij — Za upravo ln eel Usta: Oton Chrtatot. — Vel v LJubljani. 7970 19 891599