PRVI MESECI GOSPODARJENJA V OBČINI CENTER
Nekaj opornih točk za optimizem
Prav gotovo držl ugotovitev, da so razmere vjugoslo-vanskem gospodarstvu ta čas tako dramatične kotže dolgo ne. Dejanski gospodarski tokovi so v letošnjem letu krenili bistveno drugače, kot smo želeli, in načr-tovali. Takšen razvoj dogodkov vsekakor terja teme-IJito analizo razmer in iskanje novih, ustreznejših ukrepov, ki naj bl spodbud/ll ugodnejša gibanja. To se Je, kar zadeva jugoslovanski ekonomskl prostor, pred kratkim zgodilo s tako imenovanim prvim svežnjem ekonomsklh ukrepov, ki jih je obllkoval zvezni izvršni svet.                                                                       '
Za smiselno podobno priza-devanje moremo jemati poro-čilo o uresničevanju družbe-nega plana občine Ljubljana Center za obdobje 1986-90 v letu 1986 s prvo oceno možno-sti za njegovo uresničevanje do konca leta, ki ga je obliko-vala skupina strokovryakov občinskega komiteja za druž-beno planiranje in gospodar-stvo.
IQjub izrazitim kritičnim tonom pušča omenjeno poro-črio nekaj prostora tudi opti-mističnim pričakovaryem. Kot ključno oporno točko za takšno razpoloženje navaja razmeroma ugodno rast indu-strijske proizvodnje in bla-govne menjave s tujino.
Medtem ko je v letošnji go-spodarski resoluciji načrtova-na 1,5-odstotna rast industrij-ske proizvodnje, kaže primer-java prvih štirih letošnjih me-secev z enakim lanskim ob-dobjem kar 5-odstotno rast. Na takšen dosežek je ned-vomno vplivala zelo dobra oskrbjjenost organizacij ždru-ženega dela z domačimi in uvoženimi surovinami in re-promateriali. Kar zadeva bla-govno menjavo s tujino, je
prav tako mogoče opaziti pre-cejšen napredek. Organizacije združenega dela s sedežem v občini Center so namreč izvo-zile za 3613 milijonov dinarjev blaga, kar je skoraj 60 odstot-kov več kot v enakem lan-skem obdobju.
Seveda pa je pri vrednote-nju teh dosežkov, zlasti še, če skušamo iz njih že delati dolo-čene domneve do konca leta, potrebno upoštevati še neka-tere aktualne dejavnike. Tako za dosedanjo dobro oskrblje-nost s surovinami in reproma-terialom velja, da je bila predvsem posledica večjih za-log ob koncu minulega leta, s kopnjenjem teh zalog pa je oskrbljenost slabša iz meseca v mesec. Pri blagovni menjavi s tujino je vendarle treba ve-deti, da lanski začetek leta ne predstavlja kakšne posebne vzpodbudne primerjave. Po-leg tega v strukturi izvoza pa-da delež na konvertibilni trg, kar je značilno tudi za uvoz.
Kot že rečeno, pa so rezulta-ti v občini Center taki, da gle-de na dosedanje reziiltate ob vseh teh neugodnih okolišči-nah obstajajo realne možnosti za dosego zastavljenih plan-
skih ciljev. V marsikaterih drugih občinah so s trenutni-mi dosežki že tako zaostali, da bi bila takšna pričakovarya že nerealna.
V oceni, ki so jo sestavljalci" zapisali v omeryeno poročilo, kaže opozoriti na ugotovitev, da se motiviranost za izvoz, predvsem konvertibilni, ne-nehno zmanjšuje. Temu je kriv nerealen tečaj dinarja in pomaiykai\je izvoznih vzpod-bud. Zato v izvoznih organiza-cijah izkazujejo slabše finanč-ne rezultate kot drugod. Del težav je prispeval tudi novi devizni zakon, ki več ali manj zaviralno deluje v mednarod-ni menjavi blaga in storitev. Prav v razrešitvi teh treh pro-blemov vidijo sestavljalci po-ročila pogoj za uspešno izvoz-no naravnano proizvodnjo -kar je zahteva časa - hkrati pa sploh pogoj za zagotavljanje uvoženih surovin in reproma-teriala za načrtovan obseg proizvodrye.
Med kritičnimi ugotovitva-mi omenjenega poročila je tu-di razporejanje dohodka in či-stega dohodka ter delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo. Razporeja-nje teh sredstev je namreč vse bolj siromašilo akumulacijo, s čimer je bil ogrožen eden od ciljev letošnjega gospodar-skega razvoja. Na tem področ-ju si je sestavljalec poročila zadal nalogo, da bo vplival na uskladitev delitvenih razme-rij in se zavzemal za njihovo spoštovanje.
Značilna sestavina letošnje-ga gospodaijei\ja so tudi bi-stveno večje izgube. NajveČ se jih je nabralo v velikih si-stemih, kot je elektrogospo-darstvo in železnica, ter v ne-katerih pretežno sezonskih dejavnosti. V nadaljevanju poslovnega leta bo treba do izgubarjev poostriti odnos, ko bo šlo za doslednost v izvaja-nju ukrepov za odpravo izgub.
Sibko mesto v procesu družbene           preprodukcije
predstavlja med drugim tudi premalo odgovoren odnos do planiranja v OZD kakor tudi v SIS materialne proizvodnje in družbenih dejavnosti. Kasni-tve pri sprejemanju samou-pravnih sporazumov o teme-yih planov namreč zagotovo ogrožajo uresničitev vrste na-črtovanih planov. V tem po-gledu kaže omeniti predlog za uvedbo diferenciranih cen za podpisnike in nepodpisnike sporazumov.                           J. K.