Stev. 187 Ntiiu Mm i mnfcil (totU Mfrti mi h mM
V Trstu« v torek avgusta 1921
Posamezna številka 20 stotink . letnik XIVI
Izhaja — izvzemal predel j«k — vsak dan zjutraj. — Uredništvo: ulica sr. Kančifka AdSkega ftev. 20, L nadstropje. Dopisi naj se pošiljajo med-cištvu. — Ncfrankiraaa pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — zda ja tel j in odgovorni nrednik Štefan Godina. — Lastnik konsorcij Usta fedinosti. — Tisk tiskarne Edinost — Naročnina znaša na mesec L 7.—, pol leta L 32.— in cen leto L 60.—. — Telefon uredništva in uprave Stev. 11-57.
Posamezne Številke v Trstu in okolici po 20 stotink. — Oglasi se računajo v {irokosti ene kolone (72 mm\ — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 10 stot. osmrtnice, zahvale, poslanice In vabila po L 1.—, ojlast dena:ni1 zivoia/, mm po L 2. — Mali oglasi po 20 stot beseia, najmanj pa L 2. — Oglasi naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ullc3 sv. Frančiška Asiškega štev. 20,1. nadstropje. — Telefon uredništva In uprave 11-57.
Vprašanje brezposelnosti
Rimska zbornica je na svoji za* dnji seji zaključila razpravo o brezpo* ^elnosti. Preden je šla na počitnice je sklenila še zakon, ki naj vsaj deloma olajša gospodarsko stisko, katera je z brezposelnostjo zadela delavno ljudstvo Italije.
Brezposelnost je mednarodni pojav. ISkoro vse države sveta se danes vojsku? pejo proti temu socialnemu zlu, ki je nuj* jna posledica političnega in gospodarske« £a sestava, kakor so ga ustvarile in potrdile mirovne pogodbe. Niliče bi ne {ni mislil, da bo po svetovni vojni, po bem strašnem razdejanju, ki je bilo z ti j o združeno, zavladala na svetu brez* poselnost. Saj so vendar vsi narodni go^ spodarji in v«si misliči ljudje bili prepri* jčani, da bo človeštvo rabilo pol stoletja, preden spravi zopet na noge uničeno Bpodarstvo. Vsi so bili uverjeni, da bo jdelovnih sil primanjkovalo, da bo pov* p rase vanje po delovnih močeh doseglo po svetovni vojni svoj višek. Kdor bo le količkaj sposoben za delo, bo našel svoj pošteni zaslužek. Saj je vendar svetovna morija razdejala cel svet in bo moralo jčloveštvo uporabiti do zadnjega svoje delovne sile, da se zopet dvigne.
Ali je morda svetovno gospodarstvo jprišlo spet v ravnotežje in ne potrebuje \*eč toliko delovnih moči? Ali se je v treh letih že vse sezidalo, kar je svetovna vojna pokončala? Nikakor ne! Neizmerne pokrajine Evrope in Azije leže še uničene na tleh. Prej silni in or* jjaški organizmi narodnega gospodarstva £o strti v svojih temeljih. Svetovno ^o* fcpodarstvo je še vedno oropano mogoč* nih virov bogastva, ki so prej oživljali in redili gospodarsko življenje človeštva. Človeška družba ni še nikdar v taki meri potrebovala delavnih ljudi, kakor danes. Svet kriči naravnost po »delavcih, čl o? veška družba ne more živeti in ne umre* ti, če se z delom ne obnovi.
Kako je spričo vsega tega mogoče, da 'je danes na svetu na milj one delavcev l>re;z dela? Ali so onf, ki imajo svetovno gospodarstvo v svojih rokah nesposobni,
postaviti te milj one v služba človeške družbe? Ali res ne morejo teh delovnih moči. ki jih svet tako krvavo *M>trebuie, vpreči v delo gospodarske obnove? K a? ko je to, da so vse te ogromne sile za človeško gospodarstvo izgubljene? V času, ko socialni položaj človeštva, ko največje potrebe njegovega gospodarske* ga življenja glasno kličejo po novih de* lavcih, stoje miljonske armade delovne* ga ljudstva na cesti in gledajo z rokami v žepu v svet. Mesto, da bi s svojim de* lom, lajšale gospodarsko stisko člo* veštva, otežujejo z brezposelnostjo go« spodarsko življenje svojih dežel in so veliko breme za prizadete države. * Ali res ne morejo vladajoči krogi od* praviti tega protislovja, ki se je "ojavilo v svetovnem gospodarstvu? Saj je brez* poselnost breme, ki tlači tudi njihova ramena! Ce so tovarne brez delavcev, trpijo tudi podjetniki. Ta nesreča, - ki je zadela delovno ljudstvo, je udarila tu* di kapitaliste same. Koliko tovaren je že šlo na boben v zadnjih šestih mesecih koliko podjetij tava danes med življe: njem in smrtjo! Kriza, ki gre skozi svet. je uničila nešteto cvetočih podjetij, in upropastila dolgo vrsto kapitalističnih družin. Čemu ne odpravijo tedaj vodite* Iji svetovnega gospodarstva teh kričečih razmer? Ker jih ne morejo. Gre za Dro* t: slov je, ki je utemeljeno v vladajočem gospodarskem sestavu. Ko bi kapitalisti vzeli v službo milj one brezposelnih, bi se uničili. Po današnjem sistemu tega ne morejo, ako nočejo — svoje smrti. Vprašanje brezposelnosti, dokazuje z največjo prepričevalnostjo, da je vlada-joči gospodarski sestav protiven živ? ljenjskim potrebam današnjega člo^ veštva. On je v nasprotju s temi potrebami, in ovira prenovljen je in naore? dovanje človeštva. Čim pa stopi obsto^ ječi gospodarski red v nasprotje z interesi družbe, čim postane ovira človeškega napredka, mora razpasti. Kapitalizem se bliža torej svojemu poginu. Na obzor? i u se pa že dvigajo obrisi nove družbe, ki bo pomenila velik korak naprej v z^o-dovini človeštva.
Jugoslavija
Važna seja ministrskega sveta
BEL GRAD, 8. Ministrski1 svet je imel važno ministrsko sejo. Razpravljal je o tekočih polit'ihiih in gospodarskih vprašanjih. Predvsem je ministrski svet pretres a val obširno spomenico socialnih demokratov, katero so bili izročili vodi* Mji JSDS vladi. V spomenici se socialni demokrat je zelo pritožujejo nad posto* panjem političnih oblasti v Vojvodini, zlasti v Subotici in nje okolici proti or= ganiziranim socialnim demokratom. Spo*= menica se tudi pritožuje nad dejstvom, da so državni organi izgnali več social* nih demokratov, med njimi nekega Kalmarja.
Minister notranjih del Pribičevič je iz* •javil, da je bil Kalmar izgnan, ker je bil v kabinetu Bele Kuna. Vlada stoji na staiiščr, da proti socialnim detnokratom ne podvzsma nobenih ostrih mer, zato pa naj tudi vodstvo soc. dem. stranke skrbi, da se v stranko ne vrivajo razni sumljivi, posebno komunistični elementi.
Socialno demokratična stranka naj bi posebno v obmejnih mestih in krajih skrbela za to>, da- ne prihajajo v njene vrste komunistični agitatorji.
Dalje je ministrski svet razpravljal o ureditvi' pla'Č kraljevim pokrajinskim na* mestnikom.
Ministrski predsednik Pašič je odgo* var j al na vprašanje o poskušenem aten* tatu na prestolonaslednika regenta Ale* ksandra v Parizu. Vlada o tem nima uradnega obvestila. Vse pa kaže na možnost atentata, ker je v Subotici poli* cija dobila v roke komunistične spise, iz katerih izhaja, da je več komunistov odpotovalo v inozemstvo z nalogo, da izvrše na regenta atentat. Sklep zarote je bil regenta ubiti.
Minister poljedelstva Pucelj je podal obširen referat o stanju letine. Na nje* gov predlog je ministrski svet sklenil pre* poved izvoza vsakovrstne krme, poseb* no sena, ovsa, tropin .otrobov, sladkor* ne melase, krmilne repe in drugih krmil. Ministroma Puelju in dr. Kumanudiju je bilo naročeno, da izdelata takoj zadev* no naredbo o prepovedi izvoza. To na* redbO je treba takoj objaviti vsem ob* mejnim carinarnicam.
Ministrski predsednik g. Nikola Pa* šič je dalje poročal o zunanjem poli* tičnem položaju, zlasti o položaju v Al* baniji. Napram tiranski republiki zavze* ma vlada stališče popolne nevtralnosti, ker je to notra.ii j a zadeva Albanije. Da* I je je g. Pašič poročal tudi o podpisu in sklenitvi vojaške konvencije med Čeh o* slovaško republiko in jugoslovensko dr* žavo. Dalje je ministrski predsednik po* ročal o baroški luki in o reškem proble* mu, zlasti z o žirom na misijo predsedni* ks reške konstituante dr. Riharda Za* nclla, k/ se mudi te dni v Belgradu in vo* di razgovore z vlado.
Ultimat Jugoslavije Madžarski
BELGRAD, 8. Belgrajski dopisnik madžarskega »Peszi Magvar Ujsag« pri*
naša dopis, ki govori o mišljenju poli tečnih krogov kraljevine SHS napram so* sedni Madžarski. Vlada kraljevine SHS Ho v kratkem času izročila budimpeštan? ski vladi ultimatum, v katerem zahtev? točno izvedbo trianonske pogodbe, med drugim popolno demobilizacijo vojske in nje razpust, kakor tudi uvedbo prave demokratske vlade.
Jugoslovenska vlada je k temu koraku prisiljena, ker je prejela dokumente, iz katerih jasno izhaja, da je sedanji Hor* thyjev režim v tesni zvezi z vsemi tero^ rističnimi puči v jugcslovenski državi, ker je Hor'ty zvezan z iredentistične propagando. Zato bo vlada zahtevala odstranitev Horthyjevega režima, na kar bo šele sledila izpraznitev Baranje. V Belgradu biva že delj časa pečuški župan Bela Linder, ki vodi važna pogajanja z belgrajsko vlado.
Vlada kraljevine SHS zahteva tudi iz* ročitev Horthvja sodišču, ker je med vojno streljal s svojim ladjevjem na ne? utrjene kraje.
Zarota proti regentu BELGRAD, 8. V Subotici so odkrili dobro zasnovano zaroto, ki si je nadela nalogo, izvršiti atentat na regenta. Skle* pali so o načinu, kako umoriti regenta med njegovim povratkom v BelgracL Slovenski srednješolski profesorji na
potu po Srbiji BELGRAD, 8. Društvo slovenskih, srednješolskih profesorjev je priredilo poučen izlet v važnejše kraje Srbije. Mnogoštevlni člani društva so dospeli v Belgrad. Belgrajčani so jih slovesno in prijateljsko sprejeli. Nastanjeni so v vojni akademiji. Priredil se je banket, na katerem je profesorski kvartet zapel več slovenskih umetnih in narodnih pes* mi. Številno občinstvo se ni moglo nacfi« viti slovenski pesmi in je pevce viharno pozdravljalo. Profesorji' so- si ogledali za* ni mi vos ti Belgrada, Topčider in drugo. Opoldne so odšli na Avalo odkoder je prekrasen razgled na celo Šutnadijo. Od* peljejo se z ladjo po Donavi skozi Že* lezna vrata v Staro Pazovo in Negotin, dalje v Zaječar, Niš, Leskovec in v Skopi je in od tu na Kosovo polje, na ta sveta zgodovinska tla.
Ustavljeni listi ZAGREB, 8. Oblast je ustavila izda* janje glasila Hrvatske zajednice tedni* ka »Slobodni Gradjanin« v Varaždinu. To je že tretje glasilo Hrvatske Zajedni* ce, ki je ustavljeno. Prej sta bila ustav* ljena dnevnik »Hrvatski list« v Osjeku in tednik »Graničar« v Petrinju.
Zaprisega uradništva v Belgradu BELGRAD, 8. Vsi državni uradniki so bili zapriseženi na novo ustavo.
Delavske blagajne se razpu&čajo ZAGREB, 8. Poverjeništvo za social* no skrbstvo je razpustilo ravnateljstvo okrožne blagajne v Zagrebu m ravna* teljstvo deželne blagajne za zavarova* nje delavcev v Zagrebu, ker v smislu za* kona o zaščiti države v nobenem samo* upravnem organu ne smejo biti ko* munisti.
čehoslovaika
Vzhodni semenj v Bratislavi
PRAGA, 8. Vzhodni semenj v Brati* slavi je bil otvorjen 6. t. m. v prisostvu nekaterih m&iistpov, mnogo tujih diplo* matskih zastopnikov in odposlancev s Čehoslovaškeg a In inozemstva. Predsed* nik bratislavske trgovske zbornice g. Stododa pravi, da imata Bratislava in Do* narva zelo veliko važnost za organizacijo srednje Evrope. PoifNka Malega spora* zuma se bo vsled trgovskih vezi med posameznimi državami znatno utrdila.
Shod esperantistov zaključen
PRAGA, 8. Shod esperantistov v Pra* gi je bil zaključen dne 6. t. m. Prihodnji shod se bo vršil v Helsingsforsu v avgu* stu L" 1922.
Čehoslovaška pomoč Rusiji
PRAGA, 8. Predsednik Masaryk je poslal iz Capri*jai ministru za zunanje zadeve Benešu pismo, v katerem svetuje, naj se ne organizira samostojna pomoč Čehoslovaške temveč naj vlada postopa v sporazumu z drugimi državami. Pri* praviti se mora načrt za prehrano stra* dajočih, proračun, načrt za prevoz ni treba je dobiti jamstva, da bo sovjetska vlada pomoč pravi-ono delila. Ravno ta* ko je potrebno podpirati1 ruske begunce. Ministe Husak je poslal Zvezi narodov in Rdečemu križu v Ženevi noto o po* moči za Rusijo. Predsednik Ador se je zahvalil Čehoslovaški in je izjavil, da sc mu čehoslovaški predlogi zdijo izved* ljivi.
Listi socialistične stranke objavljajo poziv vsean strankam, naj prispevajo za Rusijo. Minister Beneš je obrazložil so* cialističniim poslancem načrt za sodelo* va*nje Čehoslovaške pri pomožni akciji. Razen zdravil bodo Čehi poslali tudi po? tjedelske stroje. Minister za prehrano bo določil, katera živila se bodo lahko dala na razpolago za pomoč Rusiji. Če* hcslovaška oblastva bodo zbrala pri* spevke iz raznih krajev in jih bodo po* tem poslala v Rusijo.
Parlamentarni položaj
PRAGA, 8. Poslanska zbornica je za> kij učila zasedanje. Na zadnji seji sta bila sprejeta zakona o posojilu in o de* Savskih svetih. Svet petorice, ki se ime> nuje tudi »Petkai« je ilzdal posebno ob* iavo, v kateri pravi, da bodo šli njegovi člani k predsedniku Masaryku, čim sc r>ovrne iz C aprila, in mu bodo javili, da je prišel čas za sestavo koalicijske vlade. Računa se, da se bo nova vlada sestavila v mesecu septembru. Zaseda* nje zbornice se bo otvorilo sredi oktobra.
Dogodki v Ustih pred zbornico
PRAGA, 7. Ministrski predsednik Černy je podal v zbornici izjavo o do* godkih v Ustih, k? jih je povzročilo ?z* bivalno obnašanje nekaterih nemških krogov. Ministrski predsednik je nazna* nil, da je odredil strogo preiskavo in da bodo krivci kaznovani. Paziva k narod* ii strpljivosti in izjavlja, da bo vlada od* ^cčno šči'tila mir.
Nemški socialistični senator Heller je rekel, da sta oba naroda ločena eden od drugega le z enim kosom papirja, in je dostavil, da je češko ljudstvo miroljub no. Češki socialistični govorniki so se odločno izjavili za narodno pomirjen je Nemški meščanski poslanci niso bili pri seji.

Poljska
' Poljska in pomoč Rusiji
VARŠAVA, 7. Ministru za zunanje zadeve Skirmuntu je bilo naloženo, naj javi, da je Poljska pripravljena se ude* ležiti morebitne mednarodne pomožne akcije v prilog Rusiji.	v
Italija
Italijanska zbornica zaključila svoje delo
RIM, 7. Z včerajšnjo sejo se je za* kij učilo poletno zasedanje italijanske zbornice z zelo laskavimi govori na na» slov predsednika zbornice De Nicola, k a* teri uživa pri vseh strankah veHko sim* pati j. Prihodnja seja bo sklicana jeseni s povabilom na dom. Smatra se, da se bo zbornica zopet otvorila v prvi polovici meseca novembra. Medtem se bo razjasnil tudi notranjepolitični položaj, kajti posamezne stranke, ki jih je zadnja vladna kriza presenetila, bodo tekom po* čitnic obdržale kongrese, na katerih bo* do bolj jasno določile svoje nadaljno stališče in delovanje. Tako se bo vršil v drugi polovici meseca septembra ikon* greš refoimistične stranke, pod konec septembra faŠistovski kongres, prve dni oktobra kongres socialistične stranke, kateri se pričakuje z največjo radoved* nostjo, in končno v istem mesecu tudi kongres ljudske stranke.
Proglas splošne delovne zveze ob priliki sklenitve mini a lafeti
RIM, 7. Splošna delovna zveza je poslala vsem Delavskim zbornicam in podrejenim organizacijam proglas, v ka* terem naznanja sklenitev dogovora s fašisti. Proglas pravi med drugim, da Splošna delovna zveza ne namerava iskati, kdo je zmagovalec in kdo prema*
ganec v tej krvavi tragediji, ker je pre* pričana, da je žalostna zmaga na strani protičlovečnostj, in protikulturnosti. »Rimski dogovor — pravi proglas — ni listina miru med se vojujočimi, temveč poizkus, da se vsi pozove j o k spoštovanju one pravice, ki je samo div* jaki ne priznavajo: pravice do življenja: to je poizkus, da se polit, in gospodarski boji privedejo zopet na naravna tla, ki niso tla zased, napadov, požigov, urno* rov in tatvin. Rimski dogovor in niti premirje v razrednem boju, ki se ne mo* re končati drugače nego potom odprave vzrokov, ki so ga pozvrcčile in so mu v povod, temveč je samo izjava, da se bo naredilo vse mogoče, da boj ne bo več bitka med strankami, katera nas je pre* našala v preživele čase vsem v škodo in nobenemu v korist.«
Proglas poziva zvezne organizacije in posebno Delavske zbornice, da spoštu* jejo sprejete obveze, a člane, ki so bili prisiljeni, da izstopijo, da se čim prej vrnejo, poudarjajoč, da se ne bo mogel nihče lojalno upreti delovanju Splošne delovne zveze za obnovitev, ker če bi se to zgodilo, se bo še enkrat ugotovilo, da krvavi boj ni posledica strasti, temveč nasilstva, ki je podpira razdraženost gospodarjev, kateri bi hoteli uničiti vsak proletarski odpor.«
Bolgarska
Bolgarska je razpustila redno armado in bo nabirala prostovoljce
SOFIJA, 7. Bolgarski dopisni urad jav> Ija: Vsled koraka medzavezniške vojaš* ke komisije radi popolnega odpusta bol* garskih vojakov je izdal načelnik bol* garskega glavnega štaba naredbo o nabiranju prostovoljcev. Mesečne pla* če prostovoljcev se zvišajo in do* voli se jim dolg dopust. Za spodbuda* nje priglaševanja prostovoljcev se bo vršila na vsem bolgarskem ozemlju to-zadevna propaganda. Kljub temu se je bati, da se število 12.000 mož, ki so po* trebni za nadzorovanje mej in za vzdr* zevanje reda po velikih mestih v državi, ne bo doseglo do 1. oktobra.
AngSIfa
Irsko vprašanje. — Pogajanja v
nevarnosti
LONDON, 7. Uradno se javlja, da je vlada v soglasju z Lloyd Georgevo ob liubo sklenila, da bodo vsi člani fenijan ske vlade, ki -se nahajajo v zaporu, izpu* ščeni brezpogojno na svobodo. Ta sklep angleške vlade je nov dokaz, da je An glija trdno namenjena storiti vse mogo če, da se 'začeta pogajanja ne razbij ej o in da pride do rešitve angleško*irskega spora.
Kljub tej dobri volji angleške vlade pa grozi pogajanjem resna nevarnost z druge strani. Dasi je ministrski pred* sedn:k severne Irske odklonil vsaka di rektna pogajanja s fenijanci, se je tem poslednjim posrečilo priti v stik z razni* mi voditelji ulsterjanskih strank po ovinkih. Vsled tega je ministrski pred* sodnik severne Irske sir James Craig, ki je bil do preteklega četrtka v Londo* nu, nenadoma povrnil na Irsko.
Posebni poročevalec lista »Daily Ne\vs« p orača iz Belfasta svojemu Ji* stu, da je nastalo v pogajanjih za po* mir j en je Irske zopet slabo vreme. Ul* sterjanci so končno odklonili predloge angleške vlade. Šest severnih pokrajin noče ničesar vedeti o dominionski usta* vi, ki jo ponuja angleška vlada. Ravno tako nočejo te pokrajine pripadati »irski federaciji«. Vlada severne Irske izjavlja, da je zadovoljna s položajem, kakršne* ga ji daj a sedanji »home*rule«. Ulster priznava, da ima Irska pravico, da si sama izdela ustavo, toda v splošno irsko skupščino v Dublinu bodo šli Ulster j an> cr le tedaj, ako se jim prizna enakost, to se pravi, ako bi šest protestantskih pokrajin s severa imelo ravno toliko po* slancev kot vseh 26 katoliških pokrajin z juga.
Vse upanje — pravi dopisnik — je treba za sedaj polagati v to, da bodo južni Irci sprejeli ponudbe irske vlade sami zase ,dočim bi se politično zedinje-nje celega otoka uresničilo pozneje pod železnim pritiskom gospodarskih intere» sov. Ker so ti interesi enaki za sever in za jug bi se protestantski krogi, ki so sedaj neodnehljivi, prej ali slej morali ukloniti.
Dolnja zbornica sprejela načrt za gradnjo novih vojnih ladij
LONDON, 7. Pretekli teden je dolnja zbornica razpravljala o novem pomor? skem programu angleške vlade za letoš* nje leto. Nalčrt predvideva zgradbo šti* rži ogromnih oklopnic po 30.000 ton, ki bodo oborožene s topovi s premerom 50 cm. Preden je vlada predložila seda* nji načrt, so se vršile po listih in drugod dolge razprave, ali naj se gradijo male edinice ali pa naj veljajo še dalje bojne oklopnice kot glavna podlaga angleške moči na morju. VladU je vsled tega bila imenovala posebno komisijo, ki je vpra* Šanje proučila in se odločila za oklopni* ce. Zastopnik admiralata, ki je branil načrt pred zbornico je rekel: »Po teme« ljiti proučitvi vprašanja je prišel admira* lat do zaključka, da je treba aeroplane in podmornice še vedno smatrati le za pomožne enote, dasi se njihova važnost
ne more tajiti. Velike oklopnice so za sedaj glavno bojno sredstvo za vojne na morju, dasi je treba naglasiti, da niso več edina bojna sredstva, kakor je bilo prej.«
Proti gradnji štirih velikih oklopnic je nastopil poslanec Asquith. Rekel je, da ne sme Anglija nikakor dati povoda za zgled za splošno oboroževanje na morju, ludi poslanec Lambert je govoril proti pomorskemu načrtu. Angleško brodovje — je rekel — je močnejše kot japonsko ali kot brodovje Zedinjenih držav. Opozarjal je vlado na slabi finančni po* ložaj države in tudi na to, da bo gradba teh ladij za Anglijo slabo priporočilo na prihodnji washingtonski konferenci. Pro* ti načrtu je nastopil tudi poslanec Ken* worthy, bivši mornariški častnik.
Protivnikom pomorskega programa je odgovarjal v imenu vlade \Vinson Chur* chill. Rekel je, da bi angleška mornarica ostala na isti točki, dočiin razvijata dvo drugi državi svojo moč na morju. Ako bi Anglij a čakala eno leto, bi prišla na tretje mesto. Mir bo lahko vladal dolgo vrsto let, toda vsi bodo vedeli, da An* glija ni več v stanu š&ititi svoje države. Njena moč bo izginila. Svet bo vedel, da plovejo angleške ladje po oceanih le z dovoljenjem drugih držav. Iti v Wa» shington in ne začeti graditi teh štirih la* dij, v Washingtonu pa se obvezati, da ne borno gradili novih vojnih ladij bi pomenilo podpisat svojo lastno podre* jenost za dobo 15 ali 20 let.
Zbornica je nato odobrila proračun za vojno mornarico.
Lloyd George ne pojde v Washingtcn
PARIZ, 8. Diplomatski sotrudnik do* pisnega urada Havas pravi, da Lloyd George ne namerava iti v Washington zastopat Anglijo na konferenci za razr orožitev.
Izkoriščanje gonilne sile morske vode
PARIZ, 7. »Matin« poroča, da je mi* nister za javna dela sklenil po dvoletnem delu posebne komisije, da se bodo de^ lali poskusi za izkoriščanje gonilne sile oseke in plime. Poskus se bo napravil v Bretaniji v zalivu Aberevath. Zgradil se bo nasip iz armiranega cementa, ki bo zadržaval 2*3 milj ona kubičnih metrov vode. Tako zadržana plima bo gonila šti* ri turbine, ki bodo spojene z dvema al* ternatorjema. Ta sistem bo dajal 4.800 konjskih sil.
Francija in pomoč Rusiji
PARIZ, 7. »Matin« poroča, da je fran* cosko ministrstvo za zunanje zadeve dobilo odgovor vlade Zedinjenih držav na francosko ponudbo za sodelovanje pri pomožni akciji v prid Rusiji. Wa* shingtonska vlada se v svojem odgovoru zahvaljuje radi francoske ponud-be in pravi, da se vvashingtonska vlada nepo* sredno ne bo brigala za pomožno akcijo, temveč bo prepustila zadevo zasebnim organizacijam, predvsem Relief Asso* ciation, katere predsednik je Hoover. To društvo bo porabilo za pomoč Rusiji svoje velike zaloge živil, ki jih ima v baltiških pristaniščih.
»Temps«, ki je poluradni tolmač mi* šljenja odločilnih krogov v francoskem ministrstvu za zunanje zadeve, piše o tem »človekoljubnem« koraku francoske vlade tako4e: »Francoska vlada, ki ni pozabila uslug, katere ji je napravila Rysija v prvih treh letih vojne, in ki ni bil la nikdar ravnodušna spričo trpljenja ruskega naroda, je dala ravnokar dve spodbudi glede pomožne akcije, ki se pripravlja.« Prva spodbuda je znani predlog ministrskega predsednika Bri* anda, naj se na sejah vrhovnega sveta, ki se sestane jutri v Parizu, razpravlja tudi o tem vprašanju. Drugi korak je napravila francoska vlada pri ameriških Zedinjenih državah. Polet usmiljenja, ki so ga pokazali Amerikanci po mnenju lista ne zadostuje. Treba je, da zavezni* ki izdelajo obširen načrt za obsežno akcijo.
Ali naj bo ta pomoč brezpogojna? Za »Temps« ne gre le za navaden čin človekoljubja in usmiljenja, temveč bi morala ta pomoč dati ^zaveznikom dober političen dobiček. In »Temps« predlaga: »Prvi predpogoj, ki bi se moral izvršiti, naj bi bil ta*le: Zavezniške in pridru* žene države, ki so pripravljene poma* gati ruskemu narodu, morajo zahtevati, da bodi v Rusiji takšna vlada, ki bo zares predstavljala to ljudstvo in ki bo njegova pooblaščenka in ne tlačiteljica. Vzrok trpljenja; ki mori Rusijo, je bolj* ševiška diktatura. Ovira vsaki pomoči, s katero bi se Rusija rešila, je ravno ta* ko bolj ševiška diktatura. Prepričani smo, da mislijo v Washingtonu o tej točk! ravno tako kakor mi.«
Odgovor ameriške vlade je dokazal, da mislijo washingtonski Vvladni krogi vendar le malo bolj nesebično kakor pariški«	_ "	,
Nemčija ~ ~
Novi davki na Nem&enf
BERLIN, 7. Nemško finančno mini* ' strstvo javlja, da bo predložilo zbornici, ko se zopet sestane, načrte za nove dav* ke, ki jih je fzdelala vlada. Tal* zakonj sldh načrtov je petnajst in eden med njimi predvideva spremembo takoime*
m—^im
advdnega; »požrtvovalnega davka« za od pomoč finančni stiski, v kateri se na* ha j a država. Ta davek bo temeljito spre* men j en tn sicer tako, da se bodo lahko zasegli tudi kapitali, ki so vloženi v in* đustrijska podjetja. Novi načrt pred vi s deva tudi nove davke od imovine in do* voljuje zasego povečanih kapitalov. Via* da proučuje zraven tega tudi način, kas ko bi se državni stroški razen potom davkov tudi še po drugi poti zvrnili na zasebno lastnino.
Nemci proti kosanju Gornje Šlezije
BERLIN, 7. Listi poročajo, da so gor* nješlezijske organizacije, sklicujoč se na pravico samoodločbe, sklenile resolucijo, v kateri zahtevajo, naj se s prebival* stvom Gornje Šlezije ne kupcu je kakor s kako robo. Vsako kosanje goraješle* zijskega ozemlja bi pomenilo večno ne* varnost za evropski mir.
Grška
Položaj na bojišču v Mali Aziji ATENE, 7. Grško uradno poročilo !zanikuje vesti iz turškega vira o novih dogodkih v Mali Aziji. Chemisk je ve* dno v grških rokah. Na južni fronti so bili sovražnikovi oddelki ponovno raz* pri&eni, in sicer jugozahodno od Afim Karahisarja, Sare in južno od Čivrila
Domače vesti
NASILNO MOTENJE SLU2BE BOŽ* JE V CERKVI SV. JAKOBA V TRSTU.
NAMERAVAN NAPAD NA SLO* VENSKEGA DUHOVNIKA
Vsako nedeljo in praznik imajo Sk>* venci svojo popoldansko službo božjo s krščanskim naukom in lit&nijaim. Cerkev sv. Jakoba je vedno dobro obiskana, kadar imajo Slovenci službo božjo, ker je največji kontingent slovenskega živ? Ija v mestu samem gotovo pri Sv. Jako? bu. Ko se je v nedeljo 7. t. ra. ob 3 uri popoldne pričel krščanski nauk, so prišli štirje fašisti v cerkev. Čuvši slovensko besedo, so zapustili cerkev. Šli so po tovariše, ki so bili tačas zbrani v lokalu nasproti cerkvi. Čez nekoliko minut je prišlo v cerkev kakih 15 ašistov, oboro* ženih s palicami. Nekaj časa so poslu* šali, potem so začeli hoditi po cerkvi in na glas govoriti, da bi motili pridigarja. Ker pa duhovnik ni hotel iti s prižnice, so glasno govoreč zapustili cerkev. Zunaj so se nekoliko posvetovati in prišli so nazaj s trdim sklepom, da duhovnika spodijo s prižnice. Vzklikali so: »Dajmo mu! Udari ga!« Njihov vodja se je na»
Tudi nas kliče v krog človekoljub ot, k! so a« odloČili pomagati ruskemu trpinu.
Malo nas jet 600.000 le v okviru italijanske države, ali ne odločuje le Število kadar treba pomagati. Pokažimo, da nas je malo po Številu, aH da amo veliki po duhu in srcu.
«Edinost» sicer ni dodala k vzkliku besedico
i ni je izgovorila« ker dobro pozna
svoje ljudstvo. Toda ljudstvo bo znalo izpuščeni vzklik udejstvitL	Kremenova.
Tarifa za cestne uslužbence. Civilni komisa-friat za Trst in okolico je nekoliko izpremeail obstoječo tarifo za cestne uslužbence, in sicer takole: Tarifa A točka 5, po dnevi od 6—21: za prenos enega ali več predmetov v skupni teži od 25—60 kg — L 10, za vsak nadaljnji predmet, težak od 25—60 kg, kakor tudi za eventualno sporočilo — L 5; ponoči: L 15 oziroma 7. Tarifa B točka 5, po dnevi: kakor zgoraj L 16 oziroma L 7; poseči: kakor zgoraj, .L 24 oziroma 12. Tarifa C točka 5, po dnevi: kakor zgoraj, L 25 ozirema 12, ponoči: L 37.50 oziroma 17. Ta izprememba stopi takoj v veljavo.
Bralno-persko društvo «Ladja* v Devinu priredi v nedeljo, 14. avgusta t. L javno tombolo. Dobitki: cinkvina 100 lir, tombola 200 lir. Čisti dobiček je namenjen vpostavitvi društvene knjižnice. Zabava se bo vršila na senčnaten vrtu g M. Plesa v Devinu. V nanovo urejenih prostorih g. M. Plesa bo preskrbljeno z vsem.
Tržaško kolesarsko društvo »Balkan» vabi vse odbornike, nam. in pregledovalce računov
Na fronti pri Eskišehru so naši letalci^ Kje je resnica? V noči med soboto in nei!e ugotovili, da turška armada beži proti Ijo so se odigrali na ulicah našega mesta raz-vzhodu. Vojni poročevalec lista »Cro*	čir«««
pika« praivi, da so zadnje poizvedbe letalcev dognale, da ni nobene turške bojne enote na 160 km vzhodno od Do* rile. Grški glavni štab misli, da se bo sovražnik uprl na desnem utrjenem bregu reke Sangarios.
Ministrski predsednik G u naris in voj ni minister prideta danes zvečer 9f Smirne v Atene.
potil proti prižnici. Ko je pridigar videl na zaključno sejo, ki se v rži v društvenih proto nevarnost, je končal sredi pridige in ^	4 ~ ^---^ nU	nj
se o pravem času zatekel v zakristijo.
iz
Turčija
Turki spre i mej o pred Angoro odločilno bitko
CARIGRAD, 7. Kemalisti so sklenili, da se vlada umakne iz Angore v Kai* sarie. Po vesteh iz grških virov se zdi, da bo grška armada začela v kratkem zopet prodirati. Cilj novemu pohodu je zavzetje Angore. Vse organizacije za prehrano armade in intendanca so bile preložene v EskiŠehr, ki bo glavno sre= dišče za prehrano armade pri nevem prodiranju. Turški krogi pa ne ver j
štorih dne 10. t~ m. točno ob 7h zvečer. Ni dvoma, da se bodo odborniki in tudi člani odzvali vabilu ter se udeležili seje polnoštevilno.
_^..... t	iutaia	t Odobriti moramo razna odborova poročila,
burljivTin skrajno~neva^ni dogodki."*Prišlo'"je >>azpravlati pa tudi o nameravani kolesarski do spopadov med fašisti in »ljudskimi arditi»,	V nedeljo, 14. t. m. ob 10. uri predpoldne
* *"	~ -	-	se bo vršil redni občni zbor. Dolžnost vseh
članov je, da se ga gotovo udeleže. Oni, ki bi
pokali so revolverji in metale so se bombe m pravo čudo je, da je bilo poškodovanih le malo oseb. No, pustimo to! Zanima pa nas vprašanje: kdo je kriv, kdo je izzival, kdo je hotel, da pride do teh dogodkov? Preznačilno je, da so poročila v laških listih v tem pogledu v medsebojnem navskrižju. «Era Nuova» opisuje n. pr. stvar tako kakor da je gruča fašistov le čisto slučajno in brez namena prišla v ulico Madonnina in naletela tam na številno skupino komunistov, ki so fašiste napadli. Na to je sledil pretep, v katerem pa fašisti — niso bili zmagovalci. Fasisti so hiteli na svoj sedež in zahtevali pomoči, ki so jo seveda tudi dobili. Povrnili so se v ulico Madonnina oboroženi z bombam L Te bombe so potem pokale v presledkih na raznih krajih mesta. Tako nekako predslavla stvar poročilo v «Eri» in misliti bi morali, da so komunisti zakrivili spopad.
*Piccolo» pa opisuje — na kratko poVedano — tako le:
Fašisti so dognali, da se je tudi v Trstu osnoval oddelek «rdečih arditov*. Zato so hoteli preprečiti vsako njihovo delo. V ta namen so naskočili oddelki fašistov krožili po esesiu
želeli še pristopiti k društvu, store to lahko vsak čas in imajo pravico tudi na občnem zboru voliti. Vpisovanje se bo vršilo tudi 1 uro pred začetkom občnega zbora.
AluuL Ser. društvo Balkan ima danes, v torek ob 20.30 redni sestanek v prostorih, določenih na občnem zboru- Vabljeni so tudi srednješolci višjih razredov.
MALI OGLASI
srn računajo po 29 stotink beseda. — Najmanjša pristojbina L 2*—^ Debele črke 49 stotink beseda. — Najmanjša pristojbina L 4—. Kdor išče službo« plača polovično ceno.
SOBO, če mogoče s hrino, išče mladenič pri slovenski družini. Ponudba pod »Soba upravništvo.

ILIRSKA BISTRICA. Novo ustanovljena lekarna, zaloga skušenih domačih in tujezem-skih zdravil in specijalitet, nahaja se nasproti hotelu <«Ilirija«.	1254
POSTELJA se odda v ulici Cordoneo 5, II.
1408
ELISUA, lesna trgovska inindustrijalna družba z o z. Ljubljana, Kralja Petra trg 8, eks-portira vse vrste rezanega in tesanega lesa, spreepna komisijska naročila in jih teč no izvršuje. Zahtevajte oferte!	1338
ALOJZIJ POVH
Trst, telefon štev. 3-29 Ptezza Oaribaldi 3 (frcj Butuo)
URARSKI pomočnik išče boljšega mesta v Trstu ali Gorici. Č. M., Gorica, Piazza Ed-mondo d'Amicis št. 9.	1374
VINO, belo in črno, istrsko in kraški teran, prodaja na drobno in debelo od 56 litrov naprej, po najnižjih cenah R. Malalan, Opčine 386.	1356
PRODA SE radi družinskih razmer dobroido-ča urarska obrt v kraju, kjer se nahaja tudi več tovarn. Naslov pove upravništvo. 1400
Vesti Iz Istre
t Josip Bertok. Kakor 2e objavljeno, je v soboto, 30. julija, v Kopru po daljši in mučni bolezni izdihnil svojo blago dušo v najlepši moški dobi 40 let obče priljubljeni nadučitelj v Škofijah g. Bertok. Pokojnik je bil naš doma« čin, priprostih kmetskih starišev iz Bertokov blizu Kopra. Obiskoval je pripravinco in uči-teljšče v Kopru ter po končanih študijah služboval skoraj ves čas na Škofijah. Bil je vedno krepak, močan, zdrav in vesele naravi,
___smehljajočega se obraza. Toda, kakor se je na
tisoče in tisoče naših najboljših mož in mla-
-.	, . . , pričakovali, da se pojavijo rdeči &r£Už.» Vidi- J deničev uničilo v vojni, tako si je tudi pok.
mejo tem Vestem m mislijo, da je IZ, mo tore. đa «Piccolo>> piše vsc drugače, nego' Bertok nalezel kal bolezni, ki se mu je razvila raznih vzrokov nova ofenziva nesnogo* [ «Era>. Po «Piccolovem» opisu so fašisti krivi.lv neozdravljivo sušico. Takoj po polomu je
To je naravnost nasprotno trditvi «Ere», da so natopil zopet svojo službo, dasi jo je zelo bili fašisti brez vsakega razloga napadeni. Pre- I težko opravljal do preteklega šolskega leta. značilno je, da si noben nedeljski italijanski Ust j Radi zdravljenja se je preselil v Koper. Kot ne upa trditi, da so nasprotniki fašistov met«!i učitelj je bil pok. Bertok idealen delaven člo-bonsbeS! To treba posebno počrtati. — Kdo je I v«k. Trudil se je, da bi mladini vsadil v src* torej pisal resnico: ali «Era», ali «Piccolo»? le ono znanje, ki mu ga je predpisoval za.-, Kdo je izzval sobotne dogodke, ki so bili ne-1 kon, temveč tudi ljubezen do svojega materin-varni za zdravje, življenje in imetje prebival- i skega jezika, do svojega naroda. V tem zmislu, stva? To pot je bil menda «Piccolo» bližje J« deloval tudi izven šole. Ustanovil je —
ča. Kljub temu napenja glavni štab Ismet paše vse svoje moči, da bi zopet uredil in pojačal kemalistovske čete. Vsi prelazi in vsi položaji pred Angoro sc utrjujejo. Pravijo, da so Turki sklenili, da sprejmejo tu odločilno bitko, ako bo treba.
Uradno poročilo angorske vlade od 3. t. m. pravi, da so Grki napadli turške čete pri Bejliku in da so bili odbiti.
Brusilo v v Angori?
DUNAJ, 6. »Neue Freie Presse« do«*
resnici. Ubogi Bonomi in de Nicola sta se menda zastonj trudila za — pomirjenje. Občinske volitve v novih pokrajinah. Iz Rima javljajo, da se bo vršila ta teden v centralnem uradu za nove pokrajine konferenca, na kateri
znava iz diplomatskih krogov, da je pri? ,se bo določil način občinskih volitev v anekti-
spel general Brusilov v spremstvu dveh častnikov višjega štaba v SiVas, odkoder bo odpotoval v Angoro. Oddelki ruske konjice 11. in 12. divizije so odpotovali iz Er'zeruma v Si vas.
V Moskvo je odpotovala turška dele* gacija, da ratificira turško * rusko po* godbo.	„ . j..
Kriza v španski vledi vsled poraza v Mer oku
PARIZ, 8. Vsled poraza španskih čet v Maroku je nastala v španski vladi kri* za. Madridski dopisnik »Journal«*a za* trjuje, da bo najbrže Maura poklican, da sestavi novo vlado. Kralj mu je no« slal brzojavko, v kateri mu daj a tvtjoI* no svobodo, da si izbere sotrudnike, ka* kršne bo hotel. Maura je baje odgovo* ril kralju, da je pod temi pogoji pri* pravljen sprejeti sestavo nove vlade ter da se bo posvetoval z raznimi poli? tičnimi osebnostmi. Končni odgovor bo dal še le po teh pos-v^^vanjih. Vlada bo dala uradnim p o te voj o ostavko
ranih pokrajinah Konference se bodo udeležili generalni civilna komisarji iz Trsta, Tri-denta in Zadra. Občinske volitve se bodo baje razpisale takoj po vrnitvi ministrskega predsednika. Vršile se bodo tekom šestih prihodnjih mesecev.
Sobotni dogodki in iašistovsko vodstvo.
Vodstvo tukajšnje fasistovske zveze je izdalo z ozirom na soboine dogodke proglas, v katerem obžaluje nepremišljeno dejanje nekaterih faiistovskih naskočnih oddelkov, kateri so prekoračili meje navadnega spopada in povzročili neljub incident s predstavniki držav, oblastev. Fašistovsko vodstvo naznanja, da je uvedlo preiskavo, da ugotovi odgovornost.
Pomagajmo Rusiju Prejeli smo: Hvala Bogu! sem vzkliknila, ko sem preči tala uvodni članek v listu «Edinosti»: ^Trpečemu ruskemu ljudstvu.* Tako je prav! Tako mora biti!
«Edinost» poziva nas revčke, priklopljene Italiji, naj pomagamo svojimi nesrečnim bratom na severu, ki umirajo gladu. Trdo izkušeni ruski narod gineva lakote ter beži od rodne
na
Škofijah bralno pev. društvo »Istrski grmič*, pri katerem je bd neutrudljiv delavec in pevo-vodja. Bil je nadalje voditelj tamošnje Poso« jilnice in hranilnice, večleten zastopnik v občinskem zastopu Miljskem, marljiv in delaven odbornik ter predsednik slov, učiteljskega društva za koprski okraj. Ljudstvo ga je ljubilo in spoštovalo, ker je rad vsakemu postregel in pomagal, kjer je le mogeL To je pričal njegov pogreb. Udeležba je bila ogromna — toda brez prisotnosti šolskega nadzornika! Pokopan je bil na Lazaretu. Kondukt je vodil čast g. župnik Košir iz Lazareta s petimi drugimi duhovniki med temi č. gosp. župnik Slamič iz Dekani in dr. Slamič iz Trsta. Ko je sprevod prišel do Mihelov, ga je tu čakal pol-noštevilen pevski zbor društva «Samo» ter mu zapel zelo ubrano molitev: «Usliši nas Go-spod». Po dovršenih molitvah v cerkvi je učiteljski zbor zapel »Jamico tiho» pod vodstvom g. učitelja Venturinija a nato zopet pevsko društvo «Samo». Ob odprtem grobu se je od pok. Bertoka poslovil v imenu potrte soproge in nedolžnih otrok, v imenu tovarišev, sorodnikov, prijateljev in znancev g. učitelj Ventu-rini. Govoril je ginljivo in v duše vseh navzočih, ki so začeli na glas jokati. Nato je zbor «Samo» zopet zapel «Nad zvezdami».
Polnoštevilna godba iz Cezarjev — kakih 40 mož — je spremljala pokojnika vso pot iz ~	Bodi
SOBA s hrano se odda poštenemu mladeniču. Naslov pri upravriištvu.	1401
MEBLIRANO sobo in kuhinjo se da v najem. v Škedenj št. 782.	1402
IZKUŠENE mizarje za štabna dela in pohištvo ter samostojnega delovodjo, išče tovarna mizarskih izdelkov Klančnik &. Kompara, Maribor.	1403
VELIKA HiSA V MARIBORU, dvonadstropna, nova, s 7 stanovanji, modeno opremlena, na vogalu dveh ulic, se po zmerni ceni proda Jugoslovanu. Pojasnila daje J. Cvilak, Razlagova ulica št. 16. Maribor.	1404
MESTNO županstvo v Postojni proda, vsled razpusta aprovizacije, večjo množino vreč od sladkorja, moke, testenin in riža. Vreče so 100 in 80 kg. Ponudbe z navedbo cene, naj se pošljejo do 25. t. m, na županstvo.
1405
SOBA meblovana, za 1 ali 2 osebi se odda takoj v ulici Ant. Stoppani št. 5, II. Poizvedbe do 10H zjutraj. •	1407
HIŠA v II. Bistrici št. 44, z vrtom, njivami in hlevi se proda. Eventuelno se proda tudi 22 oralov gozda. Natančnejša pojasnila daje Fani Kladva, Koseze 17 p. II Bistrica, 1406
Največjo izbero daril za birmo dobifesamo v trgovin i Piazza Garibaldi št. 3, (prej Barriera) j
jgaeseSB B 3 Š3E3EH 3 5 S5SS3 £ S E^SSS S fi
i	— TVRDKA —	g
dimio I DSKEMS s
Trst, al. Coroneo 13, tel. 12-34
priperoča svojo zalogo
:ŠK£ STEKLENI
i	Prodaja na debelo.
Porcelan, lončevina, raznovrstna steklen?na. — a Najrazličnejše vrste korazarcev za pivo, vino, g likerje itd., steklenice, svetiljke, cilindri, šipe ® H IV2--2inm debele za stavbo v zabojih, na s3	željo tudi po natančnih merah.
200.090 buk. žel. PRM
m
I
9»
»I
" parni 32.080 Kos.buK.D0S 50.000 „ kolov zn trie 300 vog. tramov, 600 desk
raznih sortimentov se proda.
Pr^'a Ju gsslov. Pssr§d§ velnica za Lss-Mirl^er
Samo m debelo za preprodajalce.!
I
Trakovi, moške in ženske nogavice, robci, čistilo za čevlje Brili, Ecla,. LilL različni glavniki, šp^ga, dišeča niiia, kratače, vzmetue zaponke, igle in sukanec, žensko peinO, gumbi, cigaretni papir, pismen papir i. t. r* po dnevnih cenah.
S. Nlcclo 19 G1ACOMO LEVI S. NicG?c 19

RADI družinskih razmer se proda hiša s 4 so bami, 2 kletmi, svinjakom, vrtom s sadnim drevjem in obširno njivo ob državni cesti in postaji v Sloveniji. Naslov: Jos. Huber, Opatija.	1382
ORKESTRON, modern, v jako dobrem stanju, je na prodaj. Naslov pri upravništvu. 1383
KRONE srebrne in zlate, plačuje po najvišjih cenah Pertot, Via S. Francesco 15, II. 1286
HIŠA v Divači, ob cesti s petimi prostori, pripravna za obrt, se po nizki ceni proda ali zamenja. Pojasnila v Divači št 23. 1384
KREPAK in pošten dečko za vsa dela v trgo vini se sprejme takoj kot dninar. Podlogar & Petelin, Št. Peter — Kras.	1375
KROJAČNICA Avgust Stular, ul. S. Francesco D'Assisi št. 34, III. nad. je edina dobroznana krojačnica v Trstu.	23
grude, da bi se rešil smrti.	Kopra in ubrano igrala žalne koračnice m
Ubogi narod, ki ga usoda preganja že celih 7 ['nepozabnemu kulturnemu delavcu lahka dolet in ki je bil tudi pred vojno vedno mučeni- j mača zemljica!
ški. Požrešnost bogatinov, kateri niso imeli srca za trpeče ljudstvo, je vedno davila Rusijo. Klic «Edinosti» je popolnoma upravičen.
ne pozabite žfftv v Istri!
PODLISTEK
Rene Thevenin.
Tako so prišle pred zbirke, ki so došle zadnje: znamenite zbirke misije na ekvatorju. Eden učencev se je ustavil pred čudnimi mom-ficiranimi glavami, ki so jih pripravili Indijanci Jibaros in od katerih je misija nabrala več eksemplarov.
— Učitelj, proučujem sedaj te trantsas (tako jih imenujejo). Opazoval sem podrobnosti teh niti iz kotona, pritrjenih na ustnice in visečih na usta. Njhova dispozicija se menja od ene glave do druge. Ali ima taka različnost kak pomen?
Morda — je odgovoril profesor Tarnier.
Navzoči so se čudili temu nedoločnemu odgovoru od njega, ki je bil vedno radodaren z nasveti in vspoabudami. To nenavadno nezani-manje so si razlagali z naravnim ganotjem trenutka. Ura odhoda je bila sedaj blizu in prijatelji so se ločili. Kmalu na to se je profesor sam podal k vlaku, ki ga je imel odvesti do pristanišča, od koder odpluje v nepoznano bodočnost. Z veliko skrbjo je držal pod pazduho precej dolgo kaseto, ki se je zdela tudi zelo težka.
^ POGLAVJE V.
Na pragu nepoznane bodočnosti.
Minuli so trie meseci. Profesor je tam doli, ^na oni strani zemeljske kroglje, v pustinjah * ekvatorske Amerike, na meji še ne proučenih, devišhih krajin.
Pred šestimi dnevi je zapustil mesta, civilizirani svet, in je na zadnji postojanki, kjer sc more še sestajati« z ljudmi belega plemena. Skoro mu bo — samemu, edino le z indijanskim spremstvom — vstopiti, v nepoznano puščavo, za mesece in mesece, morda tudi za
leta. Dosedaj se ni dogodilo nič posebnega na
.potovanju in znanstvenik je dospel brez težav na samotno posestvo, kjer se je njega lastnik, Francoz Peter Desroches nastanil pred petnajstimi leti kjer je prideloval sladkorjevo trstiko in kakao. Zadnjikrat je mogel znanstvenik govoriti v materinem jeziku z nekim sopleme-njakom.
Posestvo S. Rosa je bilo skupina hiš, v katerih so stanovali delavci-černci, ali pa Indijanci plantaže, in ki so bile razvrščene okoli hiše gospodarjeve. Delavske hiše so vse zgrajene po istem tipu --n kaj enostavne. Hiša gospodarjeva se kaže lepše, čeprav je zgrajena iz istega materijala. Stopnice so lesene, a ped zgornjim nadstropjem so magazini in gospodarski prostori, ker se razpečava slabejše blago, kakr-šnje kupujejo Indijanci.
V prvem nadstropju so sobe, kuhinja, in razsežen prostor, ki služi kot obednica. Okna so široke odprtine, zastrte samo od zastoro*. Na daleč okoli plantaž in preko njih je nedo-taknena pustinja. Do najbližnje vasi je tri ure hoda. Posestnik je, kakor rečeno, Francoz, ki je šel tja doli iskat sreče. Vdovec deset let sem, ima hčer edinko trindvajsetletno Terezo. Živita oddaljena od sveta, ne da bi to obžalo* vala. Le včasih, v slabi dobi, zahajata za kak teden v mesto na planoti. Ves ostali čas leta delata neprestano. Oče nadzoruje plantaže, hči ga spremlja, ali pa nahaja v knjigah v glasbi, v umetnosti« ali v ženskih delih odseva civiliziranega sveta, v katerega pa se ona nv želi povrniti Ko je sreča dovedfa na posestvo kakega potnika, ali kakega misijonarja, fa sprejemajo v hiši z velikim slavjem. Tako so tudi M -ricija Tifnkrja sprejeli kot starega znane 1 oče in hči sta poiskasila vse, da bi gapri cikala pri sebi čim dalje.
Razgovor se je sukal o različnih stvareh. Koliko so si Imeli dopovedati in poslušati! Oče
in hči sta obsipala profesorja z neštevilnimi ' vprašanji: od kodi je prišel, s čim se bavi, kaj misli storiti, čim dospe v puščavo? Mavricij Tarnier jim govori o svojem predniku, procesorju Bernardu, ki je preživel tam pet let pohodom svojega prvega potovanja, a dve leti ob drugem potovanju, s kateiega se ni več povrnil. Gost oživlja spomine, a sedaj se podaja on na isto nevarno pot? Peter Desroches mu pr*. dočuje nevarnost tega podjetja, negotost namena, mnogim težavam, ki čakajo potovaica. In je zaključil:
—	Greste v gotovo smrt. Isto tako sem govoril vašemu nesrečnemu tovarišu in, žal, nisem se prevariL
—	Bah — je vskiiknil Mavricij Tarnier brezskrbno — to so dvomlpvosti poklica. Naravno je, da raziskovalec tvega svoje življenj«. Ali ne morete mi oporekati, da mesto enega, ki se je pogubi!, se vračajo mnogi zdravi in brez nesreče.
—	To je odvisno od pokrajin, kamor so prodrli.
—	Ameriška puščava da je bolj nevarna, nego peščene puščave Afrike in planote Tibeta? Ne verujem.
—	Jaz ne sedim tako — je nadaljeval Peter Desroches —. Tu kakor drugod vam groze mrzlica, kače, divje zveri, in vsi drugi sovražniki. Z eno besedo: kakor na vseh krajih sveta, ali tu je nevarnost od strani Indijanov, krutih Ji-rabos, ki režejo glave in se jih je bati bolj, nego katerega ljudstva na zemlji, a vi boste morali preko njihovega ozemlja.
—	Mislite-li, da se nafti vojaki v Ouadalu, aH pa angležke ćete v Afganistanu, ne nahajajo še v večji nevarnosti, nego jaz, ki grem
' divjake, oborožene edino le s stralicami in
fl}alie,1
ZLATO in srebrne krone plačam več kot drugi kupci. Albert Povh, urar, Marzini 46 blizini
drv enega trga).	25
POZOR! Srebrne krone In zlato ^o najvišjih cenah plačuje edin! grosist Belleli Vita, Via Madonnina 10, I.	3S
OBIRALEC in popravljakc glasovir je v in harmonijev. Pečar Andrej. Trst. via Coroneo 1, V. nad.
UMETNE ZOBE, razbito in celo zobovje, in stare ure kupujem samo za nekaj dni ter plačam dobro. Via Mazzini 47, II, od 8—11, 17—20.	1396
Specijaliteto pralnega mila
F« G, S E. Hays@r
1	v Trstu-
prodaja
638
Milnica m v Idriji.
Inserirolte o »Edinosti
i"
1ŠRI
Er. E1LER - STANKO PEEBMEC, tfeciisi
SUrska EšsSi'Ico, (gostilna pri Žefi)
□ □ □
Izvršujejo se vsa v to stroko spada* joča dela po znižanih cenah. Sprejema* se vsak dan izvzetuši nedelje, pon-. deljke in praznike.
Županstvo oncine Smrje
poživlja vse v to občino pristojne a zunaj živeče osebe, da dopošljejo občinsk. uradu tega županstva najkasneje do 15. avg. družinske liste z naslednjimi podatki: priimek, ime, očetovstvo, materinstvo, kraj in dan rojbtva, sedanje bivališče in opravilo.
Tu navedeni družinski listi so neobhodno potrebni v svrho sestave seznama občanov, ki zadobijo italijansko državljanstvo .po polnem pravu".	6.!3
Županstvo občine Smrje dne 30. julija 1921.
642	Ivan Cvetan,

fisleta ulpauco, Istrskega refosKa In K terana na dei^ls In za družine.
Postrežba na dom Cene ziasrne.
UL Cunlcoli šfeu. 0, Itmmi
MUe.vso Morska dela točno in solidno M Ustane snatajajo v ii Sv. Frančiška Httja it. 23