LETO IX. ST. 19 (407) / TRST, GORICA ČETRTEK, 3. JUNIJA 2004 SETTIMANALE Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46) art. 1, comma 1, DCB (Padova) ISSN 1124-6596 TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA UFFICIO POSTALE PADOVA - ITALY NOVI CENA 1 EVRO ivtvw.noviglas.it NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUZITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996 Uvodnik Ambrož Kodelja Izbirni vernik Način verovanja se pri današnjem vernem človeku zadnje čase zelo spreminja. Na splošno se zaznava, da velika večina vernih ljudi tudi v našem okolju veruje bolj po svoje. Lahko bi rekli, da si vero prikrojujejo lastnim potrebam in tudi lastni iznajdljivosti. V sociologiji religije imenujejo takšnega vernika izbirni vernik, ker si po lastni izbiri in potrebi izbira posamezne elemente vernosti. Pri nas imamo še marsikje klasični pogled na vernega človeka. To je tisti, ki veruje v Boga in tudi v druge verske resnice, dokaj redno moli in prav tako dokaj redno hodi v cerkev. Čeprav moramo priznati, da Slovenci v primerjavi z drugimi evropskimi narodi sorazmerno manj molimo. Tudi glede obiska nedeljske maše Slovence uvrščajo nekje v evropsko povprečje. Seveda se ta obisk zelo razlikuje pri Slovencih samih. Ponekod presega 30%, v drugih krajih doseže komaj 4 - 6% nedeljskih obiskovalcev. Isto je s strukturo obiska maše. Ponekod je 90 % žensk in komaj kakšen slab odstotek moških. Drugod se suče v razmerju 1:3 v korist žensk, spet drugje je odstotek usklajen. Zanimivo je ravnanje mladine. So župnije, kjer mladih enostavno ni ali so izredno redki pri nedeljski maši, so pa župnije, kjer prav ti dajejo pečat nedeljskim mašam. Posebno poglavje so šolarji. Ponekod so, drugje jih skoraj ni. Tu obvelja staro pravilo: kjer so starši, so tudi otroci. Če staršev ni, tudi otrok ni ali so samo občasno... Ob tem zapažanju lahko pridemo do potrditve, da tudi naš slovenski vernik velikokrat prikrojuje vero lastnim potrebam s prepričanjem, ki si ga je oblikoval sam, velikokrat mimo - uradne, oznanjevalne -vere, ob lastni iznajdljivosti. Vse to pa je lahko tudi daleč od tiste trdne vere, ki so jo poznali naši slovenski predniki. Vernost Slovencev v Sloveniji se precej razlikuje od vernosti Slovenca kje v zamejstvu. V Sloveniji je še vedno izredno močno izstopanje med verno in ateistično stranjo. V zamejstvu pogosto zapažamo neki verski "blef", ki se je spojil z vernostjo Italijanov. Pri Italijanih se na splošno govori, da so katoličani. To pa ne pomeni, da hodijo ob nedeljah v cerkev. To na splošno opravičujejo, češ da niso verski fanatiki. (Zanimivo, isto se govori pri katoličanih v Bosni!) Pri slovenskem zamejskem verniku je bolj ali manj opazna tudi politika. Ta je pri verniku v Sloveniji komaj opazna. Kristjan mora imeti svoj odnos do politike, saj je politika del javnega tudi kristjanovega življenja. Ne sme pa biti politika sredstvo za takšno ali drugačno manipuliranje z vero in vernim človekom. Dogaja se, da v zahodnih demokracijah niso redki primeri, ko se vera, verske strukture, verniki in celo Cerkev izrabijo v politične namene. Gotovo je to narobe. To bi ne smelo biti, pa žal je! Kljub temu pa je zanimivo, da Bog velikokrat ob takšnih primerih poskrbi, da se to lepo "pogliha", ko se takšna versko-politična šušmarjenja kaj kmalu izničijo in razblinijo v nič! Veliko je kljub vsemu načinov, kako naj bi bili danes kristjani. Veliko napako bi zato naredili, če bi določene krščanske modele posploševali ali pa jih skušali primerjati ali celo vnašati v okolje, kamor ne gredo, ali pa okolje zanje ni primerno. S takim načinom lahko naredimo veliko škode, ki se pozneje težko popravi, če se sploh popraviti da. Podprimo solidarnost med manjšinami v Evropi, ki bo edina zagovarjala naša pričakovanja in se zavzemala za spoštovanje manjšinskih pravic v Evropski zvezi! Izvršni odbor Sveta slovenskih organizacij je na svoji zadnji seji obravnaval vrsto konkretnih zadev, predvsem vprašanja odnosov med manjšino in deželo Furlanijo-Julijsko krajino. Z zadovoljstvom je izvršni odbor sprejel razsodbo Deželnega upravnega sodišča, ki je zavrnilo priziv SGPS in njeno zahtevo po priznanju vloge primarne organizacije. Deželno upravno sodišče je očitno upoštevalo navedbe strokovne službe Dežele, prav tako prepričljivi pa so bili razlogi, ki sta jih v svoji vlogi kot prizadeti stranki vložili obe krovni organizaciji. Slednji - na podlagi objektivnih podatkov - trdita, da je bila vključitev SGPS na seznam primarnih organizacij posledica neutemeljenega političnega dejanja sil, ki so v prejšnji zakonodajni dobi upravljale Deželo. Pravilno je torej ravnala sedanja deželna vlada, ki je odpravila neopravičene prednosti nekaterih organizacij. S tem dejanjem upravnega sodišča so bili praktično potrjeni kriteriji, ki so doslej bili podlaga za delitev sredstev, predvidenih po zaščitnem zakonu. Razsodba sodišča omogoča pristojnemu uradu, da redno deli sredstva za vzdrževanje manjšinske kulture in športa, vendar to ne rešuje vseh odprtih vprašanj. Svet slovenskih organizacij opozarja, da so še vedno nerazdeljena sredstva za tisk, katerih izplačilo zamuja že sedmo leto, kar je nedopustno, še zlasti če pomislimo, da se naši časopisi in založbe ukvarjajo z velikimi težavami, medtem ko je predlog za razdelitev sredstev izdelan že od leta 2001. Težko je pričakovati, da se bo zadeva premaknila pred poletnimi počitnicami. Tudi paritetni odbor še vedno ne more naprej s svojim delom zaradi odlašanja rimske vlade, ki še ni odobrila odloka za določitev teritorija, na katerem bo veljal zakon. Dejansko se zdi, da gre za načrtno hromitev organa, ki je temeljnega pomena za uresničevanje zaščitnega zakona. Prav tako zamuja poenotenje vseh zakonov in odlokov, ki dejansko zadevajo slovensko manjšino v Italiji. Posledice vseh teh zamud bomo seveda čutili še dolgo časa, od nas pa bodo terjale nove pobude in napore, kar nikakor ni v prid našim pričakovanjem in težnjam po novem razvoju. Izvršni odbor Sveta slovenskih organizacij je podprl napore političnih sil za dosego večjega in kvalitetnejšega sodelovanja med Slovenci. Dogovarjanje je prišlo do izraza za bližnje občinske volitve tako na Tržaškem kot na Goriškem, ponekod celo s skupnim kandidatom. Pozitivno je, da je to sodelovanje rezultat pričakovanj in treznih pritiskov, ki prihajajo iz širokih plasti volivcev, kar je zelo spodbudno za prihodnost, da se bomo znali izogniti pekočim porazom in se prikopati do učinkovitejšega predstavništva. 12. in 13. junija pa bomo volili tudi za evropske poslance. Svet slovenskih organizacij pozdravlja medmanjšinsko sodelovanje, ki je spet zaživelo med Slovensko skupnostjo in Južnotirolsko ljudsko stranko (SVP). Ta je odprla svojo listo tudi za slovenskega kandidata v osebi dr. Draga Štoke, nekdanjega deželnega svetovalca in predsednika stranke, ki je prav zaradi tega vreden vse podpore slovenskih volivcev. Tako bo prišla do izraza tista solidarnost med manjšinama in med manjšinami v Evropi, ki bo edina zagovarjala naša pričakovanja in se zavzemala za spoštovanje manjšinskih pravic v notranjosti Evropske zveze. q Kostanjevici FotoJMP nae/šjetvropy "V političnem vrtincu" Čezmejno društvo MOST Sto tisoč vernikov iz osmih držav se je 22. maja udeležilo "maše narodov" v Marijinem Celju Trojezična predstava Korenine pod mrežo v Gorici, Doberdobu in Krminu Dr. Drago Štoka, kandidat SSk na evropskih volitvah, je predstavil svojo zadnjo knjigo 3. junija 2004 Svet okrog nas NOVI GLAS Ob 60-letnici osvoboditve Rima Poraženci in hkrati zmagovalci! Dne 4. junija poteka natančno 60 let, ko so vojaki pete ameriške armade generala Clarka osvobodili Rim. Pomembno obletnico je s svojim obiskom počastil sam ameriški predsednik Bush, ki se bo dva dni kasneje pomudil tudi v francoski Normandiji, kjer so se prav tako pred 60 leti bile izkrcale anglo-ameriške sile, s čimer se je odprla "druga fronta" in se je tudi z zahoda začela rušiti Hitlerjeva evropska trdnjava. Nekateri italijanski dnevniki -med katerimi velja omeniti predvsem milanski Corriere della sera - so pomembni obletnici posvetili največjo pozornost in prišli tudi do zanimivih zaključkov. Tako je milanski dnevnik na primer u-gotovil, kako se v Italiji skoraj nihče ni spomnil, da so se zavezniške sile 10. julija 1943 (pred slabim letom je torej poteklo 60 let), s čimer pa se je dejansko začelo resnično osvobajanje Italije. Izkr- canje na Siciliji je namreč zadalo odločilen udarec fašističnemu režimu, saj je le 15 dni kasneje bil odstavljen in aretiran Mussolini, ustanovljena je bila vlada maršala Badoglia, ki je kmalu podpisala brezpogojno kapitulacijo Italije, o čemer je bila javnost uradno obveščena 8. septembra 1943. Corriere della sera je v nedeljo, 30. maja,o osvoboditvi italijanske prestolnice pred 60 leti med drugim takole pisal: "Poraženo ljudstvo bi moralo prevzeti svoje odgovornosti. Italijani pa so pred 60 leti dali duška svojemu veselju po rimskih ulicah in si tako sami izdali potrdilo, da so politično in moralno nedolžni. To je v zgodovinskem pogledu nekaj, čemur težko verjameš, a gotovo ima svoj učinek, kadar gre za zopetno oblikovanje zgodovinskega spomina. V tem smislu predstavlja 4. junij 1944 prvi kamenček narodnega alibija, ki ga bodo ves čas po vojni Italija- ni s pridom uporabjali, da se ne bi čutili dolžne do kraja obračunati s svojo preteklostjo. Italija je prešla od fašistične na protifašistično vojno, za kar je plačala sicer visoko ceno, tako kar zadeva človeška življenja kot duševne in druge muke, a zapleti med preteklostjo in sedanostjo ostajajo še danes nerazrešeni vozli, ki otež-kočajo oblikovanje za vse sprejemljivega spomina". Iz pričevanj mnogih ameriških in britanskih vojakov - pristavlja milanski dnevnik - izhaja, da je obnašanje Italijanov nerazumljivo. Visok zavezniški častnik je zaprepaščen ugotavljal, da "so se hoteli italijanski vojaki in civilisti osvoboditi vojne, fašizma in samih sebe in so se na zunaj kazali kot poraženci in hkrati kot zmagovalci". Te vrstice smo napisali tudi in predvsem zato, da si naši ljudje ne bi preveč gnali k srcu, kar na račun naših primorskih narodnih svetinj te dni pišejo razni fašistični pobalini, res pa je, da širom po Italiji še obstajajo poštenjaki, ki si upajo pogledati resnici v obraz, čeprav je ta resnica zelo boleča. To je tudi prednost vsebinske demokracije in hkrati dober nauk tudi za kakega našega sonarodnjaka. Drago Legiša Savdska Arabija | Teroristični napad v Kobarju Al Kaida: "Izgnati zahodnjake!" i: //1 ' zgnati vse zahodnjake iz muslimanskih držav" . to je bil ukaz Al Kaide, oziroma njenega glavnega voditelja v Savdski Arabiji. Abdel Aziz al Moqrin je ukaz izdal celicam teroristične mreže, ki delujejo na Arabskem polotoku sredi minulega tedna, in sicer preko interneta. Samo par dni kasneje je prišlo do krvavega napada v mestu Ko-bar, kakih 250 km severnovz-hodno od glavnega mesta Riad. To je bil pravzaprav že drugi hud dogodek v Savdski Arabiji v mesecu maju. Tarči obeh napadov -do prvega je prišlo 1. maja v pristanišču Yanbu na drugi strani polotoka - sta bila važna petrolejska centra, v katerih deluje veliko tujih naftnih družb. Žrtve napadov so bili seveda tujci, v glavnem zahodnjaki. V prvem primeru je umrlo pet ljudi - dva Američana, dva Britanca in Avstralec. Tudi sobotni napad se je končal tragično. Izvedla ga je 4-članska celica domnevnih pripadnikov Al Kaide, ki se ji je z vojaškim vozilom uspelo prebiti v mestno četrt, kjer imajo sedež in urade tuje naftne družbe. Napadalci so streljali z lahkim orožjem in metali ročne bombe. Na tak način H so za sabo pustili kakih deset žrtev, med katerimi je bil tudi komaj 10-letni egiptovski deček, ki se je na svoji poti v šolo slučajno znašel med navzkrižnim ognjem. Teroristi so se potem zatekli v rezidenčno četrt Oasis, kjer so ugrabili kakih petdeset talcev. Okrog deset talcev so takoj ubili, ko so ti skušali pobegniti. Med temi je bil tudi mlad italijanski državljan, Antonio Amato, ki je bil zaposlen v neki italijanski restavraciji. Več ur trajajoča drama s talci se je končala tako, da so savdske varnostne sile v noči na ponedeljek napadle ugrabitelje. Pri tem so izgubili življenje še en talec in dva ugrabitelja. Ofenziva, ki jo je proti svoji lastni domovini sprožil Osama Bin Laden, ima jasen cilj: gre za boj za nadzor nad petrolejem in muslimanskimi svetimi kraji. Poleg tega ima Savdska Arabija strateško pozicijo na Bližnjem vzhodu. Fi-loameriška naravnanost njene kraljeve družine je zato od nekdaj - še posebno od prve zalivske vojne naprej - trn v peti muslimanskim skrajnežem. Bin Laden ima lahko delo, ko spodbuja zahrbten upor v kraljevih dvorih in uradih, kjer se že bije bitka za nasledstvo na prestolu ostarelega in bolehnega kralja Fahda. Vendar dogodkov v Savdski Arabiji ne gre jemati kot o-samljen primer. Ukaz, ki ga je al Moqrin objavil na nekaterih islamskih spletnih straneh, vsebuje tudi ideološko sporočilo in o-benem bojno strategijo za vse privržence Al Kaide: udariti v muslimanskih državah, ki so kakorkoli odprte ali naklonjene ZDA ali t.i. zahodu. To - še bolj pa takojšnja izvedba napada v Kobarju -zagotovo ne obeta nič dobrega. Breda Susič Slovenski generalni konzulat v Trstu Zorko Pelikan odpravnik poslov Pred 50-letnico proslave vrnitve Trsta Italiji Tržaška desnica zaostruje odnose do Slovencev Tržaška skrajna desnica, ki jo v glavnem pokrivata stranka Nacionalnega zavezništva in Lega nazionale, se tudi po sprejemu sosednje Slovenije v Evropsko unijo ne more ali noče sprijazniti z novo stvarnostjo, temveč bolestno vztraja na nacionalistični nastrojenosti do Slovencev. Ob vsaki priložnosti se obregne ob slovensko manjšino in se negativno izraža o Sloveniji ter istočasno straši, da je ogrožena italijanska identiteta mesta. O-menjene sile v tem smislu ogrevajo ozračje pred slovesnim proslavljanjem 50-letnice vrnitve Trsta k Italiji. Začelo se je z okin-čanjem glavnih mestnih ulic z italijanskimi zastavicami že dvajset dni pred shodom alpincev, s či- mer so hoteli zasenčiti vstop Slovenije v Evropo 1. maja. Prve dni maja so se v Trstu in Gorici zbrali člani mladinske organizacije Nacionalnega zavezništva iz Severne Italije in demonstrativno polagali vence na spominska obeležja in organizirali pohod čez mejo na Koprsko, kjer so na cestnem viaduktu pri Bertokih razobesili transparent, na katerem je pisalo, da mora Slovenija plačati ceno za vstop v Evropo, to se pravi zaščititi pravice Italijanov. Slovenska policija je štiri v to akcijo vpletene mladince prijela in jih zaslišala. Na posredovanje italijanskega konzulata v Kopru jih je izpustila, vendar se bodo morali zagovarjati na sodišču zaradi u-pravnega prekrška v zvezi s pro- metom. V njihovo obrambo je nastopil znani tržaški poslanec Menia. Zaradi nekaterih napisov na Krasu ob krožni kolesarski dirki po Italiji so desničarski predstavniki zahtevali, da se predstavniki Slovencev opravičijo Italijanom. Še vedno pa je v ospredju polemik tako imenovani "trikolorni komplet" (zastava in zgodovinsko gradivo o Trstu v nacionalistični verziji), ki ga je poseben Trikolorni odbor razdelil šolam v 22 tisoč izvodih. V omenjenem prikazu ni samo več netočnosti, ampak tudi zamolčanih dejstev (fašistično zatiranje, napad Italije na Jugoslavijo leta 1941, izključitev Trsta izpod italijanske suverenosti po nacistih, rasistični zakoni in pogrom proti tržaškim Judom). Osvobajanje južnega dela Italije po anglo-ameriških silah po 8. septembru 1943 imenuje okupacijo. Po tej logiki italijanska vlada ne bi smela slovesno sprejeti predsednika Busha, ki bo 4. junija obiskal pokopališče padlih ameriških vojakov in se udeležil proslave ob osvoboditvi Rima leta 1944. V zvezi z omenjenim kompletom naj ponovimo, da ga niso razdelili slovenskim šolam. Enako se je zgodilo tudi judovski šoli, kar je razkril sam predsednik tržaške judovske skupnosti. Za 1. junij pa so pripravili "parado" osnovnošolskih in srednješolskih otrok oziroma dijakov pred tržaškim županstvom, ki so bili oblečeni v majico z italijanskimi barvami. To "živo zastavo" je snemal helikopter javne televizije RAI. Na posebni tiskovni konferenci sta predsednik tržaškega občinskega sveta Sulli in načelnica svetovalcev NZ Rosolenova označila pripadnike Borbe in organizacije TIGR za teroriste in obsodila restavriranje kamna pri Padričah v spomin na srečanje tigrovcev leta 1929. V tem duhu se torej Trst pripravlja na proslavo ob 50-letnici vrnitve Italije. Alojz Tul Generalni konzulat Republike Slovenije v Trstu sporoča, da je g. Črtomir Špacapan prvega maja 2004 prenehal svoj mandat generalnega konzula in se vrnil v Slovenijo. V času do prihoda novega generalnega konzula vodi slovensko konzularno predstavništvo odpravnik poslov Zorko Pelikan, konzul 1. razreda, ki je svoj mandat na Generalnem konzulatu v Trstu nastopil 17. septembra 2003. Ing. Zorko Pelikan (na sliki) je doma iz Mirna pri Gorici in je že preko 10 let v diplomatski službi Ministrstva za zunanje zadeve Republike Slovenije v Ljubljani, prej pa je bil direktor regionalnega Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine v Novi Gorici. Od leta 1995 do 1999 je že bil najprej kot vicekonzul in nato kot konzul zaposlen na Generalnem konzulatu RS v Trstu. V času svoje diplomatske kariere je bil tudi predsednik Sveta vlade RS za odnose s Slovenci v zamejstvu, sekretar Slovensko-madžarske mešane komisije za zagotavljanje posebnih pravic slovenski in madžarski narodni skupnosti ter kot državni sekretar na Ministrstvu za zunanje zadeve Povejmo na glas vodil Urad Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. NOVI GLAS Glavni urednik Andrej Bratuž - Odgovorni urednik Jurij Paljk Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Predsednik dr. Damjan Paulin Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks 0481 548808, e-mail gorica@noviglas.it Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.it Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks 0481 548276, e-mail uprava@noviglas.it www.noviglas.it Tisk Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Viale della Navigazione Interna, 40 - 35129 Padova PD, tel. 049 8073263 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it Letna naročnina: Italija 45 evrov, Slovenija 48 evrov, inozemstvo 65 evrov, prioritetna pošta 85 evrov - Poštni tekoči račun 10647493 Cena oglasov po dogovoru Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v italiji FISC irc Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakona št. 675/96 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh. To številko smo poslali v tisk v torek, 1. junija, ob 14. uri. Pomenljivost združenih listna Goriškem Pred bližnjimi upravnimi volitvami je prišlo tudi na Goriškem do zanimivih in pomenljivih predvolilnih dogovorov. V mislih imamo seveda listo Združeni v Sovodnjah, ki povezuje gibanje Skupaj za Sovodnje s stranko Slovenske skupnosti, ter listo Skupaj za bodočnost v Doberdobu, ki povezuje gibanje Nova obzorja ravno tako s stranko Slovenske skupnosti. Na prvi pogled se zdi, kot da bi šlo le za eno od tolikih predvolilnih razporeditev, pozornejši pogled pa nam hitro pove, da je v o-beh primerih prišlo do globljega premika, ki že presega politično raven in je pomemben za prihodnje življenje manjšine v celoti. Kaj se je torej zgodilo v Sovodnjah in Doberdobu? Preprosto to, da ni več dveh izključujočih in znotraj sebe enobarvnih političnih blokov. Nista več na eni strani levica in na drugi strani stranka Slovenske skupnosti kot enovito nasprotje, se pravi kot celovita levica in celovita desnica, saj sta sedaj volilni dogovor sklenila del levice in stranka Slovenske skupnosti. Če smo še natančnejši, ni več ideološke delitve, za katero je značilna stroga in dosledna polarizacija z dvema blokoma, zasidranima točno na nasprotni strani političnega kroga. Zgodilo se je torej tisto, kar je življenje že dolgo nakazovalo in v veliki meri tudi uresničilo. Na srečo namreč v manjšini nismo več tako daleč vsaksebi, kot smo bili v povojnem obdobju. Že dolgo nismo v vsakodnevnem življenju eni na eni in drugi na drugi strani. Naše notranje razdalje so se bistveno zmanjšale in se še zmanjšujejo. Z vsem, kakor pač živimo dandanes, smo ideologijo že dodobra opustili in zapustili. Smo si sicer med seboj različni, vendar v dobrem in vse manj izključujočem pomenu besede in to je seveda enkratno, to je zares pomembno, to ustvarja med nami v manjšini vse prijetnejše in sproščenejše odnose. V tem smislu tako imenovana ideološka politična razporeditev z zgolj enimi na eni in zgolj drugimi na drugi strani ni več ustrezala življenju, ki ga živimo, obenem pa je že kar precej dolgo zavirala željeno in razbremenjujoče približevanje med nami. Bilo je torej samo vprašanje časa, kdaj bo prišlo do novega, ustreznejšega političnega poimenovanja, ki bo omogočilo vse bolj prepletenemu manjšinskemu življenju tudi odgovarjajočo politično razpostavitev. Tako se je sedaj v Sovodnjah in v Doberdobu zares velik del volilnega telesa z roba pomaknil proti sredini, pri čemer se ni proti sredini pomaknila le levica, proti središču se je pomaknila tudi stranka Slovenske skupnosti. Prišlo je torej do srečanja prej ločenih ljudi, prišlo je do ukinitve razdalje med njimi. Volivcem je na ta način dana možnost, da se tudi upravno odločijo za skupno delovanje nekoč med seboj oddaljenih, kot se je to že zgodilo v vsakdanjem življenju. In skupno delovanje nekoč oddaljenih je slej ko prej tista nova pot, ki odpira celotni manjšini smotrnejša in srečnejša obzorja ter ukinja poslednje ostanke ideologij- Janez Povše NOVI GLAS Pogledi in mnenja naših bralcev in naročnikov Slovenija v Evropi i' Si - / ;•- .-v Svet Novega glasa zasedal v Devinu V četrtek, 27. maja, je bilo na sedežu pevskih zborov v Devinu srečanje članov sveta Novega glasa, ki se ga žal ni udeležilo veliko ljudi. Je pa bilo srečanje pomembno, saj smo spregovorili o novostih pri našem tedniku, o minulem letu in seveda o novi grafični podobi našega časnika. Predsednik Sveta Novega glasa, ki je svetovalno telo, Marko Tavčar, je po branju zapisnika o lanskoletnem srečanju, ki ga je odlično pripravil tajnik Ivan Žerjal iz Gorice, poročal o sedanjem trenutku nezavidljivega finančnega stanja založnika našega tednika Zadruge Goriška Mohorjeva. Predvsem je prisotnim povedal, da seje uprava Zadruge odločila za novo grafično podobo tednika zaradi iz dneva v dan večjih stroškov, saj tiskanje našega tednika v tiskarni v Padovi stane za tretjino manj kot prejšnje, povrh vsega pa je še bolj sodobno, saj našemu tedniku omogoča štiri barvne strani. Tavčarje tudi spregovoril o dejstvu, daje pri našem tedniku skorajda nemogoče krčiti osebje, saj uredništvo že itak dela v težkih razmerah; izpostavil je tudi potrebo, da bi na Tržaškem bilo potrebno okrepiti uredništvo, kar pa sedanji finančni položaj Zadruge Goriška Mohorjeva onemogoča. V imenu uredništva Novega glasa je na srečanju spregovoril Jurij Paljk, ki je podčrtal dejstvo, da seje kljub nezadovoljivemu številu osebja naš tednikvsee-no hitro uspel pripraviti na nov način dela in na novo grafično tehnologijo, kijoje s seboj prinesla nova podoba tednika. Spregovoril je seveda tudi o ohranjanju stika z naročniki, bralci in sodelavci, ki so temeljnega pomena za obstoj takega tednika, kakršen je naš Novi glas. Izpostavil je tudi potrebo po okrepitvi uredništva, ki pa v sedanjih razmerah ni mogoča. Nekaj več je povedal tudi o uredniških izbirah in naporu vsega uredništva, da bi sedanji Novi glas še bolj nagovarjal bralce. PredsednikZadrugedr. Damjan Paulin je poročal o finančnem stanju Zadruge in o težki odločitvi za zamenjavo tiskarne, ki jo je pogojevalo slabo finančno stanje Zadruge. Povedal je, da je bilo v minulem letu veliko narejenega tudi v uredniških izbirah Novega glasa, karje bilo razvidno iz prebranega zapisnika; podčrtal je dejstvo, da je sedaj v teku t.i. “sanacijski načrt” Zadruge, kar pa seveda onemogoča vsako razmišljanje o današnji širitvi uredništva in tudi drugačnem razvoju Novega glasa, ki se mora v prihodnje še vedno opirati predvsem na zunanje sodelavce in na svoje sile. Dr. Paulin je tudi povedal, da ima Zadruga velike težave predvsem zaradi zamud Dežele F-Jk pri izplačevanju finančnih sredstev za našo manjšino, kot se je tudi zahvalil uredništvu za dosedanje delo. Sledila je živahna razprava, v kateri je prišlo na dan veliko idej, kako izboljšati Novi glas, predvsem pa iskrena potreba po njem. Knjižna novost Pri Krožku za družbena vprašanja Vir-gil Šček iz Trsta je v sodelovanju z Zgodovinskim časopisom iz Ljubljane izšel drugi del knjige mlajšega tržaškega zgodovinarja mag. Petra Ru-stje Otokar Rybarv dunajskem parlamentu. Zaradi sozaložništva spada tako med “bele priročnike” Krožka Vi rgil Šček kot med izdaje Zbi rke Zgo-dovinskega časopisa. Knjiga prinaša parlamentarne govore in vprašanja tržaškega poslanca Edinosti v dunajskem parlamentu odv. Otokarja Rybara (1865-1927), ki je nastopal v parlamentu na Dunaju v letih 1907-1918. Uvod je prispeval akademik prof. dr. Vasilij Melik. Objavljenih je tudi več še nepoznanih slik in dokumentov. S to knjigo se končuje večletni načrt Krožka Virgil Ščekza izdajo vseh parlamentarnih govorovtržaških slovenskih poslancev v avstrijskem parlamentu in pa primorskih poslancev v italijanskem parlamentu pred popolno prevlado fašističnega režima. Ob izidu obeh “Rybarevih zvezkov”, ki predstavljata celoto, bosta Društvo slovenskih izobražencev in Krožek za družbena vprašanja Virgil Šček priredila v ponedeljek, 7. junija, okroglo mizo na ponedeljkovem večeru v Peterlinovi dvorani vTrstu zzačetkom ob 20.30. Neva Zaghet, Trst: Slovenija v EU? Navdušenje, seveda: nič več meja, uresničuje se sen o resnično eni Evropi narodov, čeprav za ceno popolne, dolgo pričakovane državniške samostojnosti. In strah: skrb za obstoj lastnega, "majhnega" jezika, skrb za delovna mesta in konkurenco. Ne slepomišimo: tudi ob prvomajskih shodih je bilo slišati kar nekaj pomislekov pred "invazijo" tujega na vseh področjih: na kulturno-jezikov-nem, gospodarskem, na področju kapitala (pomislimo na kupovanje nepremičnin in lastninjenje bank). Po mojem mnenju je Slovenija v EU izziv, saj ne gre le za gradnjo in širitev nove Evrope, temveč tudi - ali predvsem - za zavest, da sedaj Slovenci res živimo v skupnem slovenskem prostoru. Predolgo je bil govor o "skupnem slovenskem kulturnem prostoru", kjer je v resnici manjkala prava enotnost: mladi v zamejstvu se večinoma ne čutijo pretirano navezane na Slovenijo, po drugi strani pa tudi Slovenija bolj slabo pozna naše razmere in kot manjšina smo ji morda celo v napoto pri uresničevanju dobrososedskih odnosov na Enotna lista bo na Evropskih volitvah podprla kandidatko Zelenih, gradiščansko Hrvatico Marijano Grandič, ki kandidira na tretjem mestu vsedržavne kandidatne liste. Razloge za to izbiro je na tiskovni konferenci 25.5.2004 predstavil predsednik EL Vladimir Smrtnik. Sodelovanje EL z Zelenimi poteka tako od deželne, državne do evropske ravni. Smrtnik je tudi ob tej priložnosti naglasil, da si EL prizadeva vključiti celotno regionalno stvarnost Koroške v lasten program. Prav zaradi tega si novo vodstvo EL prizadeva tako za sodelovanje z Zelenimi kot tudi z ostalimi evropskimi regionalnimi in manjšinskimi strankami. S slednjimi jih druži tudi dejstvo, da so njihovi referenti na evropski ravni prav predstavniki Zelenih. Smrtnik je na tiskovni konferenci poudaril, da je stranka temeljito razpravljala o evropskih volitvah. Po Smrtnikovem mnenju je sedanji predlog Evropske ustave pomanjkljiv prav z zornega kota manjšinskih skupnosti, saj ne vsebuje nobenega člena, ki bi izrecno omenil potrebo pozitivne zaščite manjšin, ki živijo v Evropski uniji. Kandidatka Zelenih Marijana Grandič je svoj poseg na tiskovni konferenci imela v materinščini. Svoj poseg je začela z ugotovitvijo, da je Evropa drugačna, in to v pozitivnem smislu. Drugačna je zaradi pestrosti jezikov in veroizpovedi. Manjšine so v Evropi vedno bile most. Prav zaradi tega si Zeleni prizadevajo, da podprejo manjšine znotraj družbe, in to ob upoštevanju jezi- mednarodni ravni. Sobivanje v EU je za vse Slovence priložnost, da v duhu medsebojnega spoštovanja utrdijo zavest o pripadnosti istemu narodu, čeprav nekoliko črnogledo pričakujem, da bo prišlo do večjega poznavanja življenja npr. Ircev kot pa lastnih slovenskih manjšin in slovenskih skupnosti v svetu. Na Sabotinu naš Tito, nad Branikom samo Tito, podobno nad Komnom in verjetno še kje. Ob 25. maju pa niso mogli mimo Titove štafete, igralec Godnič pa se je kar oblekel v belo maršalsko obleko, saj se v tej uniforni počuti menda zelo v redu. Ko sem pred nekaj leti naletel na nekega tedaj zamejskega Slovenca v Gorici, ki mi je očital napis na Sabotinu, ne kar brez razloga, sem napisal članek v Pisma bralcev v Delu, potem se je razvila polemika v Pismih bralcev v kar nekaj časopisih, v to polemiko pa se nisem več vključeval. Kot Primorec pa sedaj po vstopu v EU čutim potrebo, da se ponovno javim. Moji rojaki so ponoreli, s kak- kovne raznolikosti, socialnega vprašanja in razvijanja kulture. Širitev Evrope je več kot samo ekonomski proces. Nove članice Evropske unije bodo nedvomno doprinesle nekaj svežih pogledov, po drugi strani pa se prav na vprašanju etničnih manjšin te države soočajo s še nerazčiščenimi vprašanji, kot so npr. vprašanje statusa Romov na Češkem in Slovaškem ali pa stanje ruske manjšine v baltskih državah. Evropa, po mnenju Grandiče-ve, potrebuje posebnega komisarja za manjšinska vprašanja. Prav status komisarja bi omogočal tudi finančno in operacijsko uspešno reševanje teh vprašanj. Med najbolj perečimi vprašanji na tem področju vidi Grandičeva prav romsko vprašanje, ki v sedanji Evropski uniji predstavlja najštevilčnejšo manjšino z najslabšim finančnim in socialnim statusom. Evropski parlament sicer podpira tovrstne pobude v korist manjšinam, vendar se o prioritetah in političnih vprašanjih odloča npr. v medvladnih strukturah, kot je ministrski svet. Večja volilna udeležba na evropskih volitvah bi po mnenju Grandičeve dodatno potrdila moč Evropskega parlamenta, ki je edino demokratično in neposredno izvoljeno telo EU. Manjšine si morajo prizadevati po eni strani za komisarja, po drugi strani pa izoblikovati tako na krajevni kot na vseevropski ravni centre za opazovanje kršitev manjšinskih pravic. Slednji naj bi delovali po principu socialnih forumov, to je kot samostojni interesni netvvork. Peter Rustja Foto DPD šno nostalgijo obnavljajo napise "naš Tito" ali samo "Tito", na takih mestih, kjer so najbolje vidni prav iz Italije, čeprav po pravici povedano, iz krajev v Italiji, ki nekdaj niso bili italijanski. Tito ni nikakršen simbol, ki bi ga morali kazati tujcem in s tem nekako demonstrirati nekakšno hudo nostalgijo, saj vem zagotovo, da prav vsi, tudi tisti, ki nimajo službe, živijo bolje kot kdajkoli prej in prav gotovo, da bolje kot za časa življenja Tita. Pravzaprav na Primorskem do padca Italije leta 1943 sploh nismo nič vedeli o Titu ne o partizanih, ker so tam bili borci proti fašizmu in tudi komunizmu, Tigrovci, ki jih prejšnji Titov režim sploh ni priznaval oz. jih je zamolčal ali celo imel za sovražnike, vsaj po Dolomitski izjavi je bilo tako. Po padcu Italije smo zvedeli kaj več o Titu in že po par mesecih, ko je bil vsiljen vpliv srb-skohrvaškega jezika, (napisi na železniški postajah so bili v cirilici), je krožila novica, da ni več tisti Tito, ki je bil do tedaj, ampak je nek "DRUG" Tito. Tedaj namreč na Primorskem nismo imeli pojma o srbsko-hrvaškem jeziku, saj nas tedaj mlajše v šolah Italijani niso učili ničesar, kar je bilo izza meje, čeprav so 41. leta okupirali velik del Slovenije in Hrvaške. Govorice o našem "drugu" (drugem) Titu so povzročile napačno tolmačenje, ker so raje rekli "drug" namesto "tovariš" in to je živa resnica, saj navadni ljudje smo mislili, da je v akciji sedaj že drugi Tito, kar je s časom seveda postalo jasno, da je še vedno isti. Občasno obiščem rodno Vipavsko dolino; tam sem slišal , da za obnovo napisov skrbijo lovci, drugi trdijo, da za obnovo skrbi podmladek ZLSD, z Avrelijem Lukom na čelu!? Ni mi jasno, zakaj to počno prav ob vstopu v EU? Kaj hočejo na silo s tem pridobiti? Tito ni bil koristen za Primorce, saj je zapravil Trst in Gorico z okolico. Čeprav je Tito imel menda slovensko mater in hrvaškega očeta, ni pustil govoriti slovensko, pa tudi sam ni znal niti nekaj besed pravilno izgovoriti v slovenščini, to so dejstva. Kot vrhovni poveljnik vojske je uvedel srbsko-hrvaški jezik v vojski in za nas Primorce je bil pravi šok, saj smo v času fašizma morali v uradih, šolah, gostilnah idr, vsaj uradno govoriti samo italijansko, v resnici se je to dogajalo le v šolah. Ko smo se zbirali v jugo-vojski Slovenci, so nas preganjali, nič drugače ni bilo v času fašizma. Ustvarjanje kulta osebnosti, to je Tita, ki ni bil prav nič demokratičen, nasprotno, bil je tudi na vrhu enopartij iškega sistema, ki smo ga pojmovali kot partija. Ta stranka-partija je bila nazadnjaška in kot taka je propadla, ne glede na to, da je bilo za večino življenje precej bedno! Titova diktatura in posebno povojni poboji, za katere je prav on bil odgovoren, čeprav je v glavnem delal po diktatu sovjetov oz. Stalina, govorijo sami zgovorno. Po končanih pobojih si je izmislil Goli otok, ki je bilo prav tako hudo taborišče kot tista taborišča, ki jih je ustvarjal Hitler. Prav pod Titovo diktaturo so partijski voditelji živeli kot bogovi ali so vsaj imeli popolne privilegije, nekaj je takšnih, ki še dandanes vedrijo v vladi ali parlamentu, nekateri upokojeni z izjemnimi pokojninami, o teh tedanjih "bogataših” ali morda samo privilegirancih se tedaj ni pisalo, niti se ni smelo! Tito pa je živel bolj razkošno kot katerikoli kralj, podobno kot nekdanji samook-ronani Bokaso in drugi diktatorji. Prav nič ni bil vzornik proletariatu, o katerem je stal- no govoril, tisto pa, kar je proletariatu dajal, so bila posojila; ko teh več ni bilo, je tudi socializem propadel, s tem nisem prav nič novega povedal, je pa potrebno to ponoviti za nerazgledane moje rojake. Sedaj ga radi prikazujejo v belih oblačilih, v katerih je zares tudi bil, s pipo v ustih in po navadi s črnimi mercedesi, najvišje kategorije. Ko je obiskoval Slovenijo, so že dan prej z vlakom pripeljali kolono razkošnih ameriških avtomobilov, zanj pa poseben super mercedes. Avtomobile je sicer imel v vseh republikah, kot tudi dvorce idr. Delavski razred je tako malo cenil, da je v svojih govorih enostavno govoril: "mi gore, vi dole”. Titove štafete pa so bile pravo malikovanje, prav nekaj podobnega je prej počel Hitler in "njegovo” prevarano ljudstvo mu je sledilo. Menim, da bi vse napise, ki omenjajo Tita, morali izbrisa-ti-uničiti in za to bi morala ukrepati policija. Župani teh krajev pa bi morali zahtevati odstranitev teh napisov. V kolikor se to ne bo kmalu zgodilo, je že napovedana skupina ljudi, ki bo zahtevala ukrepanje, če bo potrebno tudi s pomočjo evropske skupnosti, saj taki napisi ustvarjajo napetosti in razdor med ljudmi, kar nam sedaj, ko smo vstopili v EU in Nato, ni potrebno. Silvan Štokelj, Ljubljana SEM SLISALA, DA OBSTAJAJO SPLETENE STRANI. SEM VEDNO REKLA, DA EN DAN BO PRŠLO PRAV. Na dnu... imm Na evropskih volitvah EL bo podprla gradiščansko Hrvatico 3. junija 2004 Kristi ani in družba NOVI GLAS Skupno pastirsko pismo ob sklepu Srednjeevropskega katoliškega shoda v Marijinem Celju i% •• • ■ v |*W Romarji iz osmin držav v srediscu celine: "Kristus, upanje Evrope" (1) Skupaj z mnogimi romarji - možmi, ženami in mladimi - smo se škofje iz osmih evropskih dežel teden pred binkoštnim praznikom zbrali v Marijinem Celju, v e-nem naj večjih romarskih krajev v središču Evrope, pri Ma-gna Mater Austriae, Magna Domina Hungarorum, Alma Mater Gentium Slavorum. V naši sredi je bil kardinal Angelo Sodano, odposlanec svetega očeta. Kmalu po zadnji širit- vi Evropske zveze pričujemo o naši pripravljenosti, da kot kristjani pomagamo pri graditvi skupnega evropskega doma. Naše merilo pri tem delu je evangelij. Težave in nevarnosti današnje Evrope so nam znane. Poznamo pa tudi možnosti vedno večjega mirnega sožitja na naši celini. Kot ljudje smo soljudje. Naša krščanska skrb velja vsem ljudem z njihovim veseljem in trpljenjem, z njihovim upanjem in skrbmi. Kljub vsem razlikam in protislovjem so naši bratje in sestre, ker je Bog naš skupni Oče. Najgloblji vir naše moči, da živimo kot so ljudje, je Jezus Kristus, naš Odrešenik. Številni ljudje so v veri vanj že 2000 let gradili in sooblikovali evropsko hišo. Med njimi je šest svetih mož in žena, ki jih častimo kot zavetnike Evrope: oče meništva Benedikt, svetnika slovanskih narodov Ciril in Metod, Brigita Švedska, Katarina Sienska in Edith Stein. Kot Cerkev smo dediči svetnikov. Smo pa tudi dediči grešnikov, ki so pogosto zatemnje-vali Kristusov obraz in obraz Cerkve. Po učinkovitem zgledu svetega očeta se tudi mi spominjamo senc cerkvene zgodovine. Tako v naših naro- dih in državah pomagamo, da se soočamo s temo v lastni zgodovini in v skupni zgodovini Evrope ter hodimo po poteh sprave. To je pogoj miroljubne prihodnosti za Evro-po. Živimo v času velikih odločitev, čeprav se vsi tega ne zavedajo. Zato škofje prosimo vse kristjane, ki so zaupani naši pastirski skrbi: ne skrivajte svoje vere! Ne ostanite ob robu poti v skupno prihodnost! Hodite zraven, razmišljajte, pri- rite!" Ta klic velja tudi nam. Kaj naj kot evropski kristjani še posebno intenzivno delamo danes in jutri v zvestobi do Kristusa in do ljudi, ki so zaupani naši skrbi? Kot odgovor na to vprašanje smo škofje izoblikovali sedem prošenj, ki vam jih, dragi kristjani, bratje in sestre, kot popotnico dajemo na pot v prihodnost: 1. Pokazati ljudem Kristusa Jezus Kristus je rekel apostolom: "Bodite moje priče". To pravi tudi nam. Mnogo ljudi v . - m • . družite se pogovoru, sodelujte, iščite zavezništva z vsemi ljudmi dobre volje! Vsakdo od vas more k temu prispevati nekaj dragocenega. Prepričani smo, da nova in boljša Evropa ne more nastajati brez kristjanov ali proti njim, še manj pa brez Kristusa ali proti njemu. Na starodavni milostni marija-celjski podobi nam Marija kaže svojega Sina Jezusa Kristusa. Ob pogledu na to podobo se spominjamo Marijinih besed, ki jih je izrekla ljudem v neprijetni stiski na svatbi v Kani. Te beseda se glasijo: "Karkoli vam (Kristus) poreče, sto- Evropi pozna Kristusa le površno ali pa ga sploh ne pozna. Poklicani smo, da jim pokažemo Kristusa. Srečujemo ga, če se poglobimo v Sveto pismo, v molitev in obhajanje bogoslužja. Za to potrebujemo dosledno uvajanje. V zadnjih letih smo to, žal, pogosto zamudili. Če smo zares našli Kristusa, nas bo to priganjalo, da bomo to veselje delili tudi z drugimi. Tako bomo misijonarski kristjani. Prosimo Svetega Duha za moč, da bi to zmogli. (Vsi odgovorijo): Naše upanje, luč in pot, o Jezus Kristus! (od- pev pesmi ob srednjeevropskem katoliškem shodu). 2. Učiti se moliti in učiti moliti Evropa bo blagoslovljena le, če bo tukaj veliko ljudi, ki skupaj in tudi posamezno molijo in s tem dajejo Bogu odgovor hvale, zahvale in prošnje na besedo, ki nam jo vedno znova izgovarja po stvarjenju in odrešenju. Naše župnijske skupnosti in občestva naj še bolj postanejo šole molitve. Svetost in lepota kot udeležba pri Božjem sijaju morata znova močneje prežemati liturgijo. Prosimo Svetega Duha za moč, da bi to zmogli. (Vsi odgovorijo): Naše upanje, luč in pot, o Jezus Kristus! /dalje +Kardinal Josip Božanič, zagrebški nadškof, predsednik Hrvaške škofovske konference; + Kardinal Christoph Schon-bom, dunajski nadškof, predsednik Avstrijske škofovske konference; + Istvdn Seregely, egerski nadškof, predsednik Madžarske škofovske konference; +Jčzef Michalik, przemylski nadškof, predsednik Poljske škofovske konference; +Jan Graubner, olomuški nadškof, predsednik Češke škofovske konference; + Franc Kramberger, mariborski škof, predsednik Slovenske škofovske konference; + František Tondra, spiški škof, predsednik Slovaške škofovske konference; + Franjo Komarica, banjaluški škof, predsednik Bosansko-hercegovske škofovske konference Skupaj s sorodnimi društvi iz Slovenije Praznik krvodajalcev v Doberdobu Na peto velikonočno nedeljo, 9. maja, je bil v Doberdobu praznik krvodajalcev. Proslavljali smo 15. obletnico pobratenja z društvoma iz Kranja in Kamnika. Po sprejemu na županstvu smo se zbrali v župnijski cerkvi, kjer je župnik A. Kodelja daroval mašo za žive in pokojne krvodajalce iz treh društev. Nato je v župnijski dvorani sledila lepa akademija s pozdravi predstavnikov oblasti in združenj krvodajalcev in Rdečega križa iz Slovenije. K temu so prispevali godba na pihala Kras, moški pevski zbor Jezero, citraš iz Kranja Aleksander Pimc in MePZ Hrast. Sledilo je prijateljsko druženje v Sprejemnem centru Gradina. V Doberdobu je bilo društvo krvodajalcev ustanovljeno leta 1968 in je tedaj imelo 12 članov. Danes pa jih ima 186, kar je za tako majhen kraj izjemno število, morda celo italijanski državni rekord na število prebivalcev. Vsako leto člani Združenja prostovoljnih krvodajalcev darujejo od 70 do 75 litrov krvi, ki jo namenjajo najbližji bolnišnici v Tržiču. Doberdobski krvodajalci so v italijanskem zamejstvu pr- vi navezali stik s Slovenijo. Danes se začenjajo taki stiki tudi pri drugih društvih, tudi italijanskih. Malokdo pa ve, da je sveti oče Janez XXIII. sestavil za krvodajalce posebno molitev: "Jezus Odrešenik! Ti si rekel: 'Karkoli ste naredili e-nemu mojih najmanjših bratov, ste meni naredili' (Mt 25,40). Sprejmi dobrohotno dar, ki Ti ga poklanjamo. Stiske Tvojih in naših trpečih bratov nas silijo, da darujemo nekaj naše krvi, da se jim ponovno vrne življenjska moč. Vendar želimo ta dar nameniti Tebi, ki si prelil svojo dragoceno kri za nas. Daj, Gospod, da bo naše življenje obogateno z dobrotami za nas, za naše drage, za bolne; podpiraj nas, da bomo v žrtvovanju vedno radodarni, ponižni in tihi. Daj, da bomo s pomočjo vere mogli v trpečih odkrivati Tvoje obličje in jim nuditi takojšnjo pomoč. S čistim žarom ljubezni navdihuj in vodi naša dejanja, da bodo v povezavi s Teboj dosegla popolnost in bodo vedno všeč Nebeškemu Očetu." Dario Bertinazzi 40 let skavtizma na Goriškem V nedeljo, 6. junija, bo goriški del Slovenske zamejske skavtske organizacije praznoval pomemben jubilej, 40-letnico ustanovitve skavtskega gibanja na Goriškem. Ob tej priložnosti se bodo goriški skavti ob sklepu letošnjega skavtskega leta udeležili zahvalne svete maše, ki bo v nedeljo 6. junija ob 11.30 pri skavtskem sedežu (Drevored XX. Septembra 85, zraven Kulturnega centra Lojze Bratuž). Sledila bo kratka predstavitev letošnjih taborov. Srečanje bomo zaključili s skupnim kosilom. V primeru dežja bo sveta maša pri Sv. Ivanu ob isti uri. 7. junij je za celotno skavtsko gibanje na Goriškem zelo pomemben datum. Pred natančno 40 leti, 7. junija 1964, so se namreč v prostorih takratnega Katoliškega doma v Gorici zbrala skupina fantov z namenom, da bi spoznala skavtizem. Prvi vodi so nastali leta 1965. V Gorici so se zbirali Orli in Kragulji, v Štan-drežu pa Panterji. Iz prve skupine fantov seje skavtsko gibanje na Goriškem tako razvilo in se preselilo tudi v okoliške vasi, v števerjasnko, sovodenjsko in doberdobsko občino. Tedenski sestanki in poletni tabori so od takrat postali vsakoletna prijetna popestritev organiziranih dejavnosti na Goriškem. Organizacija seje že od vsega začetka širila ne samo krajevno, nastajale so tudi nove starostne veje. Tako je poleg veje izvidnikov in vodnic skavtska organizacija začela zbirati tudi otroke od 7. do 10. leta starosti v veji volčičev in volkuljic (kasneje volčičev in volkuljic) in mladino nad sedemnajstim letom v veji roverjev in popotnic. Goriški skavti so se v sedemdesetih s tržaškimi rojaki združili v enotno deželno Slovensko zamejsko skavtsko organizacijo, ki je še danes tvoren in aktiven združevalec zamejske mladiine na Tržaškem in Goriškem. Navihani tiger SVETA TROJICA Prg 8,22-31; Ps 8,4-9; Rim 5,1-5; Jn 16,12-15 Po velikonočnem času smemo obhajati tri pomenljive praznike. To so: Sveta Trojica, Sv. Rešnje telo in Sv. Rešnja kri ter Presv. Jezusovo srce. Njim prištevamo še dvanajst drugih slovesnosti, ki nimajo neposredne povezave s svetimi časi, a so nam zelo drage. Gredo pa od Gospodovega darovanja v templju (Svečnica) do Brezmadežne. Prvi praznik izmed petnajstih nakazanih nas uvede v največjo skrivnost, t.j. v Sveto Trojico. V vseh treh berilih današnje nedelje bi zaman iskali kako suhoparno definicijo o trojstvu oseb v enem Bogu. Moremo pa premišljevati ob okoliščinah, ki nas vpeljejo v delno razumevanje Boga. Jezus sam govori, da potrebujemo Svetega Duha, ki nas bo približal v vso resnico (Jn 16,13). Današnji evangelij poroča o poslovilni večerji Jezusa z apostoli. Omenja Očeta, ki ga skupaj s Sinom svet sovraži (Jn 15,23). V to stvarnost sovraštva proti Bogu so zajeti tudi apostoli. Jezus jih zato pripravlja na skorajšnje delovanje v svetu. Naletelo pa bo na preganjanje in sovraštvo (Jn 15,18 nss). Tudi izdajstvo Juda Iškarijota ima svojo težo, ker ustvari napetost, naelektrenost in nezaupanje med apostoli, ki sprašujejo: "Saj nisem jaz, Gospod?" (Mt 26,22.25), ko jim je povedal, da ga bo eden izmed njih izdal. Jezus že vnaprej napove, da je sicer njegov odhod potreben ter da se bodo oni morali znajti v življenju brez vidnega Gospoda. On se vrača v neposredno enostz Očetom. Iz te enosti je tudi izšel. Učenci pa bodo z njim in po njem eno z Očetom po Svetem Duhu. Svet pa se bo še bolj krčevito oddaljil od Boga (Jn 3,18). Resnica o Bogu v treh osebah je vedno delala težave. Cerkvi s papeži pa gre zahvala za jasnost v verovanju, ker nam je z veroizpovedmi in definicijami ohranila pravo vero. Ker je posegla vmes z resnico takoj ob prvih težavah verovanja, nam je olajšala verovanje. Že I. 325 je v Nikeji jasno branila enost v različnosti med Očetom in Sinom ter Svetim Duhom. Jezus, je pribila, je pra- vi Bog. Tudi v Carigradu 381 ter pri nas v Ogleju istega leta (3.9.381) na pokrajinskem koncilu je razčistila vero pred zmoto arijanizma. Velja omeniti, da so takrat v Ogleju nastopili učeni in sveti možje, škofje iz Ogleja, Ljubljane, Milana, iz Francije, Afrike; znani Oglejski škof Valerijan, ki je koncil vodil, Milanski Ambrož, Ljubljanski Maksim. Po njihovi zaslugi smemo vsako nedeljo pri sv. maši izpovedati pravo vero v enega Boga v treh osebah. To vero smo prejeli pri krstu v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha. Pri tem smo izpovedali, po botrih, da je svet teme, ki se je izkazal pri zadnji večerji, na vrtu Getsemani in na križu, premagan z ljubeznijo samega Boga (gl. U. VVilckens, NT, 371). Vera v troedinega Boga se izkaže vedno v senci hudobije, v katero se je Bog spustil v podobi sužnja. Sam sebe je izničil, zato je vedno z nami (Flp 2,1-11; Mt 28,20). Z apostolom Janezom se ne moremo načuditi Božji zamisli, naj bomo Božji otroci (1 Jn 1,1 nss; 3,1-2). Poslednji dan se bo izkazalo, kaj smo, da smo namreč njemu podobni, celo enaki Bogu (ljn 3,1-3), seveda ne po naravi, temveč po ljubečem posi-novljenju. Jezus je navedel izrek Svetega pi- sma: "Bogovi ste" (Jn 10,34.35; Ps 82,6). Kaj, če je v prvem današnjem berilu mišljena Marija, Božja mati (Prg 8,22-31) ter mi v njej? Kar bi odgovarjalo Božji zamisli o človeku od vekomaj. Saj se Bog zna igrati s poklicem človeka z obljubo, ki presega vse naše misli in želje. To je dokazoval z učlovečenjem, s hojo sredi množice bolnih in trpečih ljudi, ki jih je ozdravljal, opogumljal s hrepenenjem po skrivnosti živega Boga. Tudi čudeži so pričevali o največji skrivnosti ljubezni Boga, ki gre v smrt za nas, začetne ničle, nato vseskoz grešne. Ta skrivnost pa doseže zmagoslavje nad strahotno skrivnostjo smrti. Trojica ljubezni vabi človeka v sam krog odpuščanja, sprave in celo v odgovornost pri reševanju sveta in človeka. Vse stvarstvo, ki opeva Božjo vsemogočnost v vidnem svetu, ki jo izpoveduje današnji psalm (Ps 8), je le odsev skrivnosti, od vekov skrite v Bogu. Zato nas vabi, da tudi mi pokažemo ljubeč odnos do vsega stvarstva, še posebej do zadnjega človeka, ki je kot mi povabljen, da razodeva ljubezen Očeta in Sina in Svetega Duha, ki mu gre vsa čast in hvala. NOVI GLAS Kristi ani in družba 3. junija 2004 Kratke Doberdob in Jamlje Poziv judom, kristjanom in muslimanom: dialog med verstvi za mir! Sveti oče je še enkrat dokazal, daje neutruden tkalec medverskega dialoga, še zlasti vtem na mednarodnem političnem prizorišču tako kočljivem trenutku. Judovski skupnosti v Rimu, kije 23. maja proslavljala stoletnico ustanovitve sinagoge, je poslal sporočilo, s katerim roti pripadnike treh monoteistič-nih ver, naj skupaj molijo. Z mislijo na Sveto deželo je v sporočilu, ki gaje prebral kard. Ruini (na sliki), dejal: “Izraelci in Palestinci so prelili preveč nedolžne krvi." Vse Abrahamove sinove -jude, kristjane in muslimane - je pozval kslogi in prosil, naj goreče molijo Večnega, da bi ne zapadali sovraštvu in bi se zavedali vezi, ki obstajajo med njimi. Janez Pavel II. seje tudi spomnil svojega obiska rimske sinagoge 13. aprila 1986, ko je jude imenoval “starejše brate”. Leta 2000 jih je prosil odpuščanja in tudi sam poromal v Jeruzalem, da bi molil ob njih na gori Sion. Na rimski svečanosti so bili prisotni tudi kardinal in teolog VValterKasperter predstavniki italijanskih muslimanov. Še o verouku v šolah v Sloveniji Društvo pobuda za šolo po meri človeka, ki deluje v Sloveniji, vztraja pri priznavanju župnijskega verouka kot alternativnega predmeta obveznemu izbirnemu predmetu verstva in etika vzadnjih treh razredih devetletne osnovne šole. Društvo se po poročanju Slovenske tiskovne agencije tako ne strinja s spremembami zakona o osnovni šoli, ki jih je predlagalo slovensko ministrstvo za šolstvo in je izoblikovalo svoje pripombe kzakonu. Predsednik društva dr. Hubert Požarnikje minuli teden na posebni tiskovni konferenci povedal, da se bo društvo - ki sicer opozarja tudi na ostalo problematiko prenove osnovne šole -, če njihovi predlogi ne bodo obveljali, obrnilo tudi na slovensko ustavno sodišče. “Ko govorimo o želji po župnijskem verouku, ne mislimo na verouk, ki bi potekal v šolah, je dejal dr. Požarnik, kivtakšnih interpretacijah slovenskih šolskih oblasti vidi zavajanje slovenske javnosti. Društvo se namreč zavzema za verouk, ki bi potekal v župniščih kot alternativa obveznemu izbirnemu predmetu verstva in etika in nikakor ne bi bil obvezen. Če bi bil verski pouk priznan, ne bi bile kršene nobene pravice staršev, ta ko vernih kot nevernih, šola pa tudi ne bi izgubila svoje avtonomije, je še poudaril dr. Požarnik. Slovensko šolsko ministrstvo se pri nasprotovanju uvajanju priznavanja verouka v šolah sklicuje na 7. člen ustave, ki govori o ločenosti Cerkve in države. Društvo pobuda za šolo po meri človeka je pripravilo konkretne predloge in po-gojeza priznanje župnijskega verouka kot alternative obveznemu izbirnemu predmetu verstva in etika. Po njihovih predlogih bi tako učenci ob začetku šolskega leta predložili izjavo staršev, da bodo namesto predmeta verstvo in etika obiskovali verouk. Verouk bi se izvajal v obsegu ene ali dveh urtedensko, program oz. učni načrt pa bi potrdila Slovenska škofovska konferenca. Jasno je, da bo tudi v Sloveniji potrebno poučevanje verouka sistemsko rešiti in je sedanje zadržanje slovenskega šolskega ministra, ki odločno nasprotuje verouku kot izbirnemu predmetu v slovenski šoli, več kot le sklicevanje na delitev Cerkve in države ter vse prej kot le zavzemanje za laično šolo, saj diši po “starih časih”, ko je bila Cerkev na Slovenskem sistematično omalovaževana in vjavno-sti desetletja prevečkrat predstavljena kot sovražnik ljudstva. Romanje v Lurd od 4. do 10. julija 2004 Prvega maja seje začelo vpisovanje za romanje v Lurd, ki ga vsako leto organizira UNI-TALSI iz Gorice. To romanje je posebno, saj je namenjeno tistim, ki so potrebni pomoči, to so: bolniki onemogli, ostareli, ki bi se brez pomoči ljudi dobre volje nikoli ne mogli udeležiti tega romanja. Potrebni pa so tudi romaiji, ker bi brez njih nikoli ne napolnili modrega vlaka, in prostovoljci, ki se žrtvujejo temu velikemu delu, pa še laiki, zdravniki, bolničaiji, bolničarke, duhovniki in tudi sam nadškof Dino De Antoni se z ljubeznijo žrtvuje, da vodi to romanje. Letos se prireditelji obračajo na mlade in najmlajše tervabimo, da se jim pridružijo. Poznamo finančne težave mlajših, zato prosijo odrasle, naj pomagajo z akcijo nabiranja de-narja za mlade. Vsak najmanjši dar bo blagoslovljen. Mladim naj se omogoči romanje v Lurd, da na lastni koži doživijo lepši del življenja. Marija v Lurdu ni rekla: ‘Pridi in te ozdravim!" Rekla je: ‘Pridi in prosi pomoči in milosti!" Vedela je, da bolnik ne more priti sam, da rabi pomoči, mojo, tvojo. Vsi, prav vsi, tudi če se tega ne zavedamo, smo odvisni drug od drugega. Za vsa pojasnila pa se lahko obrnite na najbližnji center vpisovanja. Pridite, potrebujemo tvojo vašo pomoč! Organizacija UNITALSI se že vnaprej vsem lepo zahvaljuje. Prvo sv. obhajilo pri sv. Ivanu v Gorici Ivanu v Gorici prejelo prvo obhajilo deset otrok. To so (z leve) Andrea, Ivan, Aleksander, Marko, Matheus, Erik, Tadej, Diana, Leonardo in Gabrijel. Slavje, ki je bilo zelo praznično, je vodil p. Mirko Pelicon. V homiliji je malim slavljencem povedal zgodbo o dveh prijateljih s Polinezije: starejši je rad plaval in se spuščal v globine čudovitih voda; mlajši je tudi rad plaval, bal pa se je globin. Ko se je le opogumil, je v školjki na dnu našel krasen biser. Z zgodbico je p. Mirko želel spodbuditi otroke, naj se ne bojijo iti "pod površje", saj bodo lepote življenja odkrili le v globini, ki se skriva v beli hostiji. in za svetoivan-sko slovensko duhovnijovGo- Letošnjega binkoštnega bdenja mladih se je udeležil goriški nadškof, pravzaprav je mlade povabil k sebi na notranji vrt nadškofijskega dvorca, kjer so mladi prisluhnili priče- FotojMP vanjem raznih ljudi o skupnem goriškem prostoru. O zgodovini Gorice in Goriške, a tudi o pomenu sprave in medsebojne vzajemnosti med različnimi narodi in življenju na meji so mladim spregovorili zgodovinar Malni, gospa Cvetka, vodja združenja Concordia et Pax Micoli, urednik Novega glasa Paljk, zakonca Anastazija in Luigi ter sam nadškof, medtem ko je p. Pelicon izpostavil iskanje Resnice skozi oči vsakega posameznika. Dve uri trajajočemu razmišljanju in petju je sledilo romanje na Kostanjevico pod nadškofovim vodstvom in binkoštno bdenje. Ob letošnji Veliki noči izdani zanimivi razglednici Velikonočna voščila z zgodovinskim nadihom in spominom na preteklost V občini Škocjan ob Soči 1700-letnica mučeništva svetih Kancijev Dne 31. maja se je končal enoletni niz prireditev, ki sta jih predvsem župnija in občina Škocjan ob Soči skrbno pripravili in uresničili. Na ta dan so pred 1700 leti v času Dioklecijanovega preganjanja v bližnjem kraju Aquae Gradatae umrli mučeniške smrti trije bratje Kanciji (Kancij, Kancijan in sestra Kancijanila) s svojim vzgojiteljem Protom. Že v tistih časih je to postal pomemben romarski kraj, saj so tja še pred prvo svetovno vojno romali ljudje iz današnje Italije, Slovenije, Avstrije in Madžarske. V omenjenih državah obstaja veliko cerkva ob rekah, posvečenih predvsem sv. Kancijanu, medtem ko je v vasici, kjer občina nima sedeža (saj je v Pierisu), cerkev postavljena ob eni od šestih izginulih bazilik, ki so v sto- letjih tam obstajale; na mestu je ostal samo grob mučencev in nekaj zanimivih ostankov iz rimske dobe. Ob praznovanjih in posvetih, ki so se zvrstili v zadnjih mesecih (predaval je tudi prof. Rajko Bratuž iz Ljubljane), moramo zabeležiti enkraten večer, namenjen zborovskemu petju, ki je potekal v soboto, 15. maja 2004. V župnijski cerkvi sv. Kancijana so se predstavili poleg domačega zbora A. Capello štirje slovenski zbori, ki imajo že veliko let stike z laško župnijo, in omenjeni zbor, ki je uvedel večer. Nato je zapel MoPZ Vinko Poljanec iz kraja St. Kanzian ob Krapinskem jezeru (Klopeiner See) pod vodstvom dirigenta Stefana Starza (zapel je eno nemško in šest slovenskih pesmi). Sledil je odlični zbor iz Kranja (sv. Kancijan je zaščitnik mesta) oz. MePZ Jacobus Gallus, ki je pod vodstvom dir. Matevža Jekovca zapel nekaj cerkvenih pesmi v latinščini (Gallusa in Gio-vannija Battista Casalija) ter nekaj v slovenščini avtorjev Gabriela Plavca, Nikolaja Rimski-Korsako-va, Franza Kubika in Antona Ch-londowskega. Sledila sta zbora iz Slovenj Gradca, ki sta pobratena z domačim zborom, MePZ Družina Breznik pod vodstvom dir. Viktorije Breznik in MePZ Ca- rinthia Cantat z dir. Tonetom Gašperjem, ki sta zapela po štiri pesmi, v glavnem ljudske. Po običajni izmenjavi daril in pozdravih se je večer nadaljeval v občinskem športnem centru ob zakuski in veselem slovenskem petju. Omeniti moramo tudi, da je občinska uprava izdala dve knjižici, posvečeni kraju in njeni zgodovini, ki imata tudi slovenski prevod. m Binkoštno bdenje mladih v Gorici Radi bi videli Jezusa je bil naslov letošnjega že tradicionalnega binkoštnega bdenja mladih goriške nadškofije, ki sta ga duhovno pripravila duhovnika Si-nuhe Marotta, ki je odgovoren za mladinsko pastoralo goriške nadškofije, in p. Mirko Pelicon, ki skrbi za slo- venske mlade N/ Župnija Doberdob je v zadnjih letih izdala lepo serijo razglednic, ki so povezane z domačim krajem. Izšlo pa je tudi nekaj razglednic, ki predstavljajo predvsem naše slovenske umetnike, ki živijo v Sloveniji. Ob letošnji Veliki noči smo pri ofru vjamljah in Doberdobu dobili v dar razglednico naših dveh starih cerkva, ki sta bili porušeni v prvi svetovni vojni. Razglednica doberdobske cerkve je posneta po oljni sliki, ki jo je naslikal avstrijski vojak leta 1916. Svojci, ki živijo v zgornji Štajerski, so nam pred leti poslali barvno fotografijo pradeda poročnika Hilde Gardeja, ki si je krajšal čas na soški fronti s slikanjem. Leta 1916 je bila do-berdobska planota še pod av-stro-ogrskim nadzorstvom in vas je bila še nepoškodovana. Zanimivo je to, da je tik ob stari cerkvi stalo župnišče s tipičnim kraškim latnikom. To našo staro doberdobsko cerkev je posvetil goriški nadškof Karel Mihael grof Attems 8. maja 1758 kotpo-družno cerkev župnije v Štiva-nu. Prva vizitacija je bila v Doberdobu 2. julija 1764. Iz te izvemo, da je cerkev imela veliki oltar posvečen svetemu Martinu, na levi je bil Marijin in na desni še oltar svetega Urha. Strop pa je krasila, po pričevanju še živečega vaščana, freska Marije Snežne, ki jo še danes s slovesno mašo častimo 5. avgusta. Kdaj je bila ta cerkev zidana, se ne ve. Vsekakor pred letom 1600. Ohranili pa so se nam le nekateri predmeti: dva baročna kamnita angela, procesij ski križ, kropilnik in dve postaji križevega pota. Pred Veliko nočjo smo vzidali pred cerkev kamniti steber, ki je tudi ostanek prve cerkve. Nanj so morda privezovali živino, ali ko so prišli k maši ali pa ko so se vaščani mudili v vasi po opravkih. Razglednica nam je prijeten spomin na naše davne prednike kot tudi na našo vas. V sosednji župniji Jamlje so isto nedeljo dobili tudi razglednico svoje stare cerkve. Posneta je po perorisbi, ki jo je naslikal v se- riji slik z Goriškokomenskega Krasa Franz Pamberger. Ta vojak je bil avstro-ogrski vojaški skici-rec ali, kot so mu rekli, skicir-maister. Njegove pero risbe so izredno zanimive, natančne in tudi verodostojne. Risbi jameljske cerkve je pripisal datum 12. september 1915. Za vas Jamlje so najprej skrbeli redovniki pasijo-nisti iz Devina in šele pozneje kaplani iz Štivana. Prva cerkev v zaselku Jamlje je bila pred letom 1500 in je bila posvečena sv. Križu. Ta je razpadla in ko so jo obnovili v letih 1853 do 1856, so ji dali za zavetnika sv. Antona padovanskega na željo bratovščine z istim imenom. V tem času so tudi vas Jamlje priključili župniji Štivan, tako so jo dobili v oskrbo štivanski vikarji. Obe razglednici nas peljeta v vaško krajevno zgodovino, ki je sicer zelo bogata, je pa obenem izredno skromna s predmeti in stavbami, saj je čez ta del Krasa potekala soška fronta v prvi svetovni vojni in so pri nas predmeti iz naše preteklosti prava redkost. Zahvala gre g. župniku Ambrožu Kodelji, ki nas vedno znova preseneča s svojo iznajdljivostjo. Dario Bertinazzi Levo: Doberdob 1916, desno: Jamlje 1915 '{g? -Sr A ? > o c @ "S a D O. O konjičku Ne bojte se, saj ne bom pisal o manjšem konju. Prvič nezato, ker se na konje na razumem preveč; votroštvu sem sicertudi s konjem vozil seno in včasih z vozom in z gnojnim košem na njem na njivo hlevski gnoj, a konja doma nikdar nismo imeli, imel pa ga je sosed Milan, drugič pa o malem konju ne bom pisal zato, ker nikdar nisem imel tiste pretirane na-f vezanosti na to žival, ki tako začara ljudi, da J dobesedno pozabijo na vse druge. Konj je namreč izjemna žival, ki s svojo lepoto, bistrostjo in postavnostjo daleč prekaša druge, o čemer pričajo tudi vrhunski likovni mojstri, ki so ga in ga še danes radi upodabljajo. Naš Slovar slovenskega knjižnega jezika, po katerem radi posegamo, ker je res izjemen vir besed in bogatega izrazoslovja, ima pod geslom konjiček najprej razlago, da je to manjšalnica od besede konj, pove pa tudi, da se danes rabi tudi ekspresivna oblika jekleni konjiček, ki pa v pogovornem jeziku pomeni avtomobil, včasih pa se ta izraz rabi tudi za motorno kolo, ki mu Primorci, najbrž zaradi bližjih srečevanj z Italijani, rečemo kar po domače “motor”. Jezik, vsak jezik, in zato tudi naš lepi slovenski jezik, ima svoje skrivnosti in vprašanje je, zakaj Slovenci rečemo avtomobilu znamke Mercedes ali pa avtomobilu znamk Audi in BMW jekleni konjiček, ko bi pa morali reči, da so zaradi velikih dimenzij pravi jekleni konji, in zanje tudi vemo, da imajo v motorju skritih po več sto konjev moči... Tudi za na prvi videz nepomembno besedo ponavadi rečemo, da ni konj, in navadno tudi nikdarne rečemo, da beseda ni konjiček, kot tudi nikdar ne rečemo, da beseda ni kljuse, kijesicerslabševal-ni izrazza konja. Meni bi bil ta izrazsicervšeč, ker nekateri ravnajo z besedami slabše, kot se ravna s kljusetom... Pod geslom konjiček pa stoji tudi razlaga, da je to “najljubše delo v prostem času”, in Slovar navaja dva primera, in sicer je prvi: “zbiranje starin je njegov konjiček”, medtem ko je še bolj poveden drugi primer, ki se glasi: “skoraj vsak človek ima svojega konjička”. Ti- sti skoraj jev navedbi karprimerno ustrezen, saj poznam kar nekaj ljudi okrog sebe, ki nimajo nobenega konjička. Nekateri sicer mislijo, da konjička imajo, a ga v resnici nimajo, nobenega nimajo zato, ker jih imajo preveč, a vese, da za resničnega konjička vedno velja, da je eden, skorajda nezamenljiv, te spremlja vse življenje, je strast sile in ljubezen obenem, včasih tako močna strast, da te ugonobi ali pripelje na rob živčnega zloma... Ker pa imam sam rad, da vsak bralec ve, o čem govorim, in tudi to imam rad, da vsak bralec ve, daje naš slovenski jezik izjemno bogat in obenem sodoben, sem poiskal v Slovarju slovenskega knjižnega jezika besedo “hobby” in zvedel, da se hobbyju v slovenščini lahko reče tudi hobi in je to človekovo “najljubše opravilo v prostem času”, konjičektorej. Če bi z besedno igro nadaljeval, karvečkrat ni zgrešeno, ker bogati širino duha in sprošča utesnjenost in vsesplošno zavrtost, ki je je tudi pri nas odločno preveč, bi lahko zapisal, da ima lahko kdo za konjička jahanje konjička, če že ne kobile. Njegov hobby ali hobi je torej jahanje konjička, ki je seveda lahko postaven vranec, mali poni, rjav konj ali pa tudi povrprečno, podpovprečno kljuse, da se spet ne vrnemo h kobili. S konjički pa je križ, ker imajo nekateri za konjička zbiranje znamk in so obsedeni z njimi; če ste kdaj brali ruskega pisatelja Rozanova, veste o čem govorim, saj je svoj prosti čas preždel z lupo v rokah in znamke gledal, vam je o vsaki znal napisati vsaj novelo, če že ne romana. Zopet drugi zbirajo pepelnike z napisi in zanimive kozarce in so zato nevarni gostje v restavracijah, medtem ko se policija ponavadi pripeljezzapornim nalogom kar na dom tistih, ki imajo za konjička zbiranje srebrnih vilic in nožev. Tudi taki so med nami in seveda tudi tisti, ki imajo za konjička zbiranje metuljev, a tudi tiste, ki zbirajo “Barbie punčke”, “bar-bike” po domače. Potem so tu še tisti, ki zbirajo stare steklenice vina, ki jih nikdar ne odpro, vsaj v vaši bližini ne, in tisti, ki steklenic starega in vrhunskega vina ne zbirajo, a imajo za konjička pitje njihove vsebine. Ta konjiček je nevaren, ker postane grda navada, včasih zares razvada, ki resno ogroža jetra in zdravje. Mnogi zbirajo majhne stekleničke s parfumi vseh vrst, in drugi razglednice s točno določenim motivom, še najraje stare, nekateri zbirajo vojaške čelade, orožje, uniforme in bodala. Drugi imajo za konjička zbiranje starih granat, ti konjički so lahko tudi nevarni, o čemer priča večkrat črna kronika, saj se rado zgodi, da granata odnese prste, če že ne glave. Konjičkov je vseh vrst, celo stara pisma zbirajo ljudje in škatle vseh vrst, nekateri pa suho cvetje in zopet drugi fotografije, gumbe, značke, slikice nogometašev in košarkarjev, nekateri pa slike manekenk v takih in drugačnih pozah. Nekateri zbirajo školjke vseh vrst. Ko smo že pri morskih živalih, povem, da sem pred veliko leti med potapljanjem v morju videl majhnega morskega konjička; bilje lep, veliko lepši, kotjeopiszanjv Slovarju slovenskega knjižnega jezika, ki pravi, da je morski konjiček “majhna riba s cevastim gobcem in konju podobno glavo”. Prozaično, mar ne? VIDEMSKA POKRAJINA - ODBORNIŠTVO ZA KULTURO prireja koncert "KUPE - UKUOP- SKUPAJ -INSIEMIT - INSIEME" Landar - S. Giovanni d'Antro cerkev sv. Silvestra sobota, 5. junija 2004, ob 20.30 Nastopajo: ❖ OPZ Mali Lujerji (Špeter), dir. D. Klodič ❖ Zbor Monte Canin (Rezija), dir. Leonardo Chinese ❖ Coro Polifonico di Ruda, dir. Fabiana Moro ❖ Hrast (Doberdob), dir. Hilarij Lavrenčič ❖ Obala (Koper), dir. Ambrož Čopi NOVI GLAS Osrednji in najpomembnejši dogodek prejšnjega tedna je bil zagotovo obisk predsednika vlade Antona Ropa v Vatikanu, kjer sta si z državnim tajnikom kardinalom Angelom Sodano izmenjala ratifikacijske listine med Slovenijo in Svetim sedežem. S to izmenjavo je t.i. Vatikanski sporazum pričel veljati. Premiera je sprejel tudi papež Janez Pavel II., ki je izrekel pomenljive misli in želje za nadaljnje plodno sodelovanje med Vatikanom in Slovenijo, pri "čemer naj se Slovenija navdihuje v krščanskih koreninah, ki so del njene kulture in zgodovine." Če bo mogoče, bo Janez Pavel II. ponovno obiskal Slovenijo, kamor ga je povabil Anton Rop. Obisk predsednika vlade in izmenjavo ratifikacijskih dokumentov je ocenil tudi apostolski nuncij v Sloveniji Santos Abril y Castelio, in sicer v svojem prvem nastopu na državni TV, v petek, 28. maja, samo nekaj ur po slovesnosti v Vatikanu. Dejal je, "da izmenjava ratifikacijskih listin pomeni le konec prve faze pogajanj, s čimer so zagotovljeni pravni pogoji in ustvarjeno ozračje za nove sporazume med Slovenijo in Svetim sedežem." Tako razmišlja tudi rimski dopisnik osrednjega slovenskega časnika Delo v uvodniku, objavljenem na prvi strani tega časopisa, 29. maja. Tone Hočevar je zapisal, "da se je slovenski premier za vatikanskimi zidovi pogovarjal o marsičem. O novem ljubljanskem nadškofu, ki bo gotovo pomembna osebnost slovenskega javnega življenja, pa se ni. Odločitev je notranja zadeva cerkvene države." Nasploh pa politično življenje v Sloveniji močno označujejo naraščajoče polemike med političnimi strankami. V predvolilno obdobje je spadalo tudi novo izredno zasedanje državnega zbora, ki se je začelo v ponedeljek, 31. maja. Na zahtevo opozicije so ponovno obravnavali razširjenost korupcije, kli-entelizem in pranje denarja v Sloveniji in temo o izbrisanih. Opozicija je že štirikrat predlagala razpis referenduma, a vladna večina to možnost vztrajno zavrača. Politične stranke v kampanji za evropske volitve v nedeljo, 13. junija, poskušajo pridobiti volivce z vabljivimi gesli. Pri tem poudarjajo tudi pomen slovenskega jezika, ki ga bodo kandidati, tako obljubljajo, ob vsaki možni priložnosti uporabljali tudi v evropskem parlamentu. Sodeč po javnomnenj- skih raziskavah, bo vseh sedem slovenskih poslancev v Sloveniji izvoljenih na listah parlamentarnih strank. V lestvici prednostnih vprašanj slovenske zunanje politike so pomembni tudi odnosi s Hrvaško. Slovenija za zdaj brez pridržkov podpira Zagreb pri približevanju EU, o čemer hrvaška občila z zadovoljstvom poročajo. Ni pa znakov dobre volje in pripravljenosti za premostitev obstoječih sporov in zapletov med Slovenijo in Hrvaško.V hrvaški Istri so začeli rušiti počitniške hiše slovenskih državljanov, češ da so bile zgrajene na črno. O tem zapletu je na način, ki v diplomaciji ni običajen, spregovoril tudi novi hrvaški veleposlanik v Sloveniji, Mario Nobilo. V pogovoru za časnik Novi list na Reki je okrcal Slovenijo in dejal, "da je bil odziv slovenske diplomacije na hrvaško rušenje črnih gradenj v lasti državljanov Slovenije neprimeren." Slovensko zunanje ministrstvo je pri hrvaški vladi protestiralo, ker so hrvaški ribiči na območju Piranskega zaliva gojišča školjk razširili na slovenski del zaliva. V Sloveniji so tudi z začudenjem in nejevoljo sprejeli novo uredbo hrvaške vlade, po kateri bo moral imeti vsak tujec, ki bo od 1. junija dalje želel vstopiti na njihova tla, 100 evrov za vsak dan bivanja na Hrvaškem. Marjan Diobež Don Pierino Gelmini v Novi Gorici Osrednja prireditev humanitar- ne akcije Za mladost brez drog se je odvijala zvečer na novogoriškem stadionu, kjer se je nogometna ekipa fantov iz Skupnosti Srečanje pomerila z ekipo slovenskih medijskih zvezdnikov in športnikov, še pred tem pa sta se v zabavnem nogometnem dvoboju pomerili ženski ekipi TV Slovenija in POP TV. Za prijetno vzdušje so skrbeli znani primorski glasbeniki, dogodka pa se je udeležil tudi Don Pierino, ki je ob tej priložnosti pozdravil vse, ki so prišli na novogoriški stadion in s plačilom vstopnine prispevali svoj delež za obnovo komune na Kapeli. V kratkem govoru je nekajkrat poudaril, da je droga smrt in da ni razlike med lahkimi in težkimi drogami, ob zaključku pa je pohvalil "svoje" fante, ki so nogometno tekmo sicer izgubili, zato pa so, tako Don Pierino, zmagali v življenju. Osrednja prireditev akcije Za mladost brez drog se je zaključila s slavnostno podelitvijo čeka v vrednosti 1, 5 milijona tolarjev, ki so ga fantom iz Skupnosti Srečanje predali organizatorji akcije. Predsednik organizacijskega odbora akcije Za mladost brez drog, Ervin Čurlič, je po zaključku osrednje prireditve povedal, da je bila akcija uspešna, če so samo enega mladostnika odvrnili od jemanja drog oziroma enega od odvisnikov pripravili do tega, da se odloči za zdravljenje. V zvezi z izkupičkom dobrodelne akcije pa je povedal, da so z njim zadovoljni, pa čeprav znaša predračun za obnovo fasade v komuni na Kapeli 9,5 milijonov tolarjev. Ker bodo v juniju pripravili še licitacijo dresov slovenske rokometne in nogometne reprezentance, predvsem pa zato ker so številna gradbena podjetja obljubila pomoč v materialu in ker bodo fantje iz komune velik del obnove opravili kar sami, je humanitarna akcija dosegla svoj namen. Nace Novak LDS in ZLSD bosta ponovno skupaj upravljali mestno občino Nova Gorica Združena lista socialnih demokratov, kije po zadnjih lokalnih volitvah ob podpori svetnikov oz. svetnic iz manjših strank in gibanj prevzela upravljanje mestne občine Nova Gorica, je nepričakovano in brez vednosti svojih partnerjev sklenila koalicijski sporazum z LDS, Stranka župana Mirka Brulca je očitno doumela, da spričo majhne in negotove večine v mestnem svetu ne more izvajati svojega programa in načrtov; tudi zato, ker so svetovalci LDS, povečini izkušeni krajevni politiki, zoper delovanje župana in občinske uprave zelo kritično nastopali. V izjavi, sprejeti ob koalicijskem sporazumu, sta LDS in ZLSD zapisali, “daje za razvoj in napredek mestne občine najbolje, da največji stranki stopita in sodelujeta skupaj. S povezovanjem z drugimi strankami, listami in gibanji bosta stranki odpirali nov prostorza demokratično izmenjavo idej, za sodelovanje, ki vodi k razvoju in napredku.” Novo večino v mestnem svetu naj bi odslej sestavljalo 12 svetnic oz. svetnikov iz LDS in ZLSD, podpiralo pa naj bi jo še 10 upraviteljev iz drugih skupin, zastopanih v omenjenem organu krajevne samouprave. Vodstvi obeh največjih stranksta že sprejeli nov program občine, ki ga bodo obravnavali na zasedanju mestnega sveta. Podpis koalicijskega sporazuma, ki naj bi ga spodbudili vodstvi LDS in ZLSD v Ljubljani, je deležen tudi ostrih ocen in kritik. Neodvisni svetnik Ivo Hvalica meni, “daje iz prejšnje programsko nenačelne koalicije, kije bila prej ali slej obsojena na propad, nastala nova ideološka koalicija. Nič ne bi imel proti taki tvorbi, če ne bi bilo v ozadju dejstvo, da seje ZLSD ustavila na prelomni točki, to je pri odkrivanju nepravilnosti v družbi Bazeni.” Hvalica bo seveda ostal vopoziciji. Robert Golob iz gibanja Mavrica, ki je sodeloval vprejšnji koaliciji, ježupa-na Mirka Brulca opozoril, “naj se spomni, kako je prišel do svojega položaja. Glavno geslo njegove volilne kampanje je bilo, da bo razčistil zadeve v občini, ki jih je povzročila prejšnja oblast, a od tega je bilo le malo narejenega. Vtakih okoliščinah se še nisem odločil, ali bom novo koalicijo podprl ali ne.” Z novo koalicijo je pričakovati tudi nekatere zamenjave v občinski upravi in v vodstvu mestne občine Nova Gorica. V novem telefonskem imeniku podatki o več kot milijon naročnikih štirih družb s področja telekomunikacij Družba Telekom Slovenije je izdala novtelefonski imenik Slovenije, v knjigah in zgoščenki. Izid sledi sprejemu Slovenije v EU, zato so v novem imeniku dali evropski povezavi velik poudarek. V publikaciji so objavljeni podatki o več kot milijon naročnikih družb s področja telekomunikacij: Telekoma Slovenije, Mobitela, Debitela in Sinobila. Kotjeza naš časnik povedal predstavnikTelekoma Slovenije BorisZiherl (na sliki) kar okoli 150 tisoč naročnikov fiksnega telefona ni dovolilo objave svoje številke v imeniku. Razlogov za takšno anonimnostjim ni potrebno pojasnjevati. Še mnogo več pa je lastnikov mobilnih telefonov, popularnih mobilcev, ki tudi ne dovolijo objave svoje telefonske številke. V uradu vlade za informiranje so za objavo v novem telefonskem imeniku pripravili zapise o EU in o učinkih te povezave na razmere in položaj v Sloveniji. Natisnjeni so tudi primerjalni osnovni podatki o vseh petindvajsetih državah članicah EU. Pri izidu pa je sodelovala tudi Slovenska turistična organizacija, ki je posebej za telefonski imenik pripravila prispevek o lepotah in zanimivostih Slovenije, z naslovom Slovenija po stranskih poteh. Priložen je priročen turistični zemljevid Slovenije. Na srečanju s časnikarji so predstavniki družbeTelekom Slovenije povedali, da telefonski imeniki Slovenije spadajo med najboljše take publikacije v svetovnem merilu. Priprave na izdajo imenika so trajale petnajst mesecev. Naše bralce, ki potrebujejo ali so morda iz drugih razlogov zainteresirani za novtelefonski imenik Slovenije, obveščamo, da ga lahko kupijo vTeletrgovinah in na vseh poštah. Imenikv knjižni obliki je na voljo v kompletu imenikov vseh področnih kod in rumenih strani, stane pa 3.800 tolarjev. Na razpolago pa so tudi imeniki z območja vsake posamezne kode, teh je v Sloveniji šest. Tak posamičen imenik skupaj z rumenimi stranmi stane 1.200 tolarjev. Telefonski imenik na zgoščenki je izšel v nakladi 20.000 izvodov, cena zgoščenke pa je 3.800 tolarjev. V Idriji še posledice rudarjenja živega srebra / Ostaline rude sevajo v okolje in ljudi Idrija je poznana po rudniku živega srebra. Neraanje rudišče se nahaja neposredno pod mestom, kjerživi več kot 6000 prebivalcev. Dolgo je 1.500 m, široko pa od 300 do 600 metrov. Strokovnjaki so izračunali, da so v Idriji v preteklih 500 letih pridobili več kot 147 tisoč ton živega srebra, kar je predstavljalo 13% svetovne proizvodnje. Zaradi občutnega znižanja cen na svetovnem trgu so rudnik leta 1995 zaprli. Rudišče sicer ni izčrpano, še vedno vsebuje okrog 10% svetovnih zalogživega srebra. Pod površino Idrije samevajo več kot 150 km dolgi rudarski rovi. Ostaline živega srebra, rude, kije Idriji omogočila razvoj in blaginjo, sedaj sevajo v okolje, ljudi, reko Idrijco. Ponekod so še primeri pogrezanja zemlje na površinah, ki se nahajajo neposredno nad rudiščem. Povprečne koncentracije živega srebra v okolju sicer postopno upadajo, vendarso še vedno nad priporočenimi vrednostmi vbivalnem okolju. Inštitut Jožef Štefan iz Ljubljane je v enem izmed poročil zapisal, “da so prebivalci na nekaterih lokacijah nedvomno bolj izpostavljeni sevanju kotdrugi in predstavljajo eno od sevalno bolj obremenjenih skupin na območju Slovenije.” Najvišje koncentracije zdravju škodljivega plina radona so izmerili v dveh otroških vrtcih ter v nekem stanovanjskem bloku. Povečane koncentracije radona pa so izmerili v vseh stanovanjskih hišah, ki so bile zgrajene na žgalniških ostankih. Žgalniški ostanki so stalen in nevaren vir radioaktivnega sevanja in so raztreseni po vsem mestu in tudi v bližnji okolici. Za beton seje uporabljal prod iz reke Idrijce, v katerem so bili tudi odlomki radioaktivnih kamenin. V Idriji je več kot 90 javnih, proizvodnih in stanovanjskih objektov, ki so zgrajeni na žgalniških ostankih iz rudnika živega srebra. Dopolnjeni program zapiranja rudnika iz leta 2002 vključuje tudi zdravstveno varstvo bivših rudarjev in prebivalcev Idrije. Merkurializem in silikoza sta najbolj značilni poklicni bolezni nekdanjih rudarjev. Številne raziskave so pokazale, daje pri rudarjih in nekdanjih delavcih v topilnicah v Idriji splošna umrljivost, umrljivost za rakom pljuč in obolenj srca in ožilja, višja od pričakovane. Umrljivost rudarjev zaradi raka pljuč dosega celo stopnjo umrljivosti rudarjev nekaterih rudnikov urana. Sedaj je živih več kot 800 upokojenih rudarjev, ki prav tako trpijo zaradi posledic rudarjenja. Država je o idrijskem rudniku živega srebra sicer sprejela več zakonov in drugih predpisov. Tako je bil v letu 1987 sprejet zakon o preprečevanju posledic rudarjenja, s katerim naj bi zavarovali okolje neposredno nad rudnikom živega srebra in obvarovali mesto Idrija pred posledicami posedanja in drugimi posledicami rudarjenja ter izvedli sanacijo teh posledic. Glavne ukrepe iz tega programa naj bi uresničili do konca leta 2006. Poslanec iz Idrije Samo Bevk je v parlamentarni postopek vložil dopolnitev veljavnega zakona o preprečevanju posledic rudarjenja, s katerim naj bi predvsem povečali finančne obveznosti države pri sanaciji stanja, ki bo očitno še naprej ogrožalo okolje in tudi zdravje nekdanjih rudarjev in drugih prebivalcev Idrije. M. Kratke Vatikanski sporazum bo spodbudil nadaljevanje sodelovanja med Slovenijo in Svetim sedežem Predsednik slovenske vlade Anton Rop pri papežu Nova Gorica: Dobrodelna akcija Za mladost brez drog, ki so jo skupaj pripravili Komisija za preventivno delo Policijske uprave Nova Gorica, Zavod Pelikan Karitas, novogoriška ambulanta za bolezni odvisnosti, center za socialno delo ter goriške občine se je zaključila s torkovim (25.5.) celodnevnim dogajanjem, ki se ga je udeležil tudi ustanovitelj Skupnosti Srečanje, karizmatični italijanski duhovnik Don Pierino Gelmini (na sliki). Eden od ciljev akcije je bilo osveščanje mladih in njihovih staršev o problematiki drog, kar so z informacijami iz prve roke še najbolj učinkovito opravili fantje iz Don Pierinove komune na Kapeli nad Novo Gorico, ki so v torek odprli vrata svojega centra in številnim obiskovalcem predstavili življenje v komuni. Pomemben del akcije pa je bilo tudi zbiranje denarja za obnovo fasade v omenjeni komuni, za kar je uspelo organizatorjem v teden dni trajajoči akciji, ki se je zaključila s športno-glasbenim večerom na stadionu v novogoriškem športnem parku, zbrati poldrugi milijon tolarjev. Center brata sonca in sestre lune na Kapeli nad Novo Gorico je najstarejši Don Pierinov center Skupnosti Srečanje v Sloveniji, ki je svoja vrata odprl že leta 1996. Fantje, ki so se v njem odvajali odvisnosti, so od vsega začetka dobro sodelovali z lokalno skupnostjo in iz tega sodelovanja se je že pred leti rodil turnir v malem nogometu med ekipami fantov Skupnosti Srečanje, policistov in severno primorskih novinarjev. Kasneje sta se prvim trem ekipam pridružili še ekipi gasilcev in Kluba go-riških študentov, v letošnjem le- Uspešen zaključek akcije Za mladost brez drog tu pa je vse skupaj preraslo v dobrodelno akcijo Za mladost brez drog. Akcija Za mladost brez drog se je začela v minulem tednu z okroglo mizo Pomagajmo sočloveku v težavah in z odprtjem razstave izbranih likovnih del na temo Za mladost brez drog, ki so jih ustvarjali učenci sedemnajstih severno primorskih osnovnih šol. Vrhunec pa je doživela na nekdanji Dan mladosti, ko se je v komuni na Kapeli že zjutraj začel dan odprtih vrat, zvečer pa se je akcija zaključila s športno-glasbenim spektaklom na novogoriškem stadionu. Komuno na Kapeli so v torek obiskali učenci več osnovnih in srednjih šol iz Goriške, ki so prišli v spremstvu učiteljev, med obiskovalci pa je bilo tudi veliko mladih in manj mladih, ki so prišli sami, ker jih je zanimalo, kako poteka vsakdanje življenje v komuni. Vsakodnevni program, ki temelji na strogi disciplini in sodelovanju od ranega jutra do zgodnjega večera, je obiskovalcem predstavilo devet fantov, kolikor jih trenutno živi v komuni. Razkazali so jim bivalne prostore, kuhinjo, delavnice, vinsko klet, v kateri pridelujejo svoje vino - ki pa ga lahko spijejo le za vzorec -sadne in zelenjavne vrtove in vinograd, sirarno ter prostore, v katerih imajo živali (ovce, koze, zadnje čase tudi noje,...), ter dali s tem vedeti, da skušajo čim več stvari, ki jih potrebujejo za življenje, pridelati sami. Ob tej priložnosti je center obiskal tudi Don Pierino, ki je dan prej obiskal komuno v Čadrgu. V komuni na Kapeli se je srečal z desetimi kandidati za vstop v eno od komun Skupnosti Srečanje, pred tem pa se je pogovoril tudi z novogoriškim županom Mirkom Brulcem. Zahvalil se mu je za to, da je novogoriška občina pred osmimi leti kot prva v Sloveniji sprejela center Skupnosti Srečanje in izjavil, da ima Slovenijo tako rad kot rodno Italijo, saj ima tudi tu svoje "otroke". V nadaljevanju je povedal še, da ima Skupnost Srečanje, ki jo je ustanovil pred 40 leti, v Italiji 160 centrov, vseh centrov po svetu pa je kar 235. Povedal je tudi, da se po obisku v Sloveniji - kjer se je dan po vrhuncu akcije Za mladost brez drog udeležil tudi odprtja petega centra Skupnosti Srečanje v Sloveniji, v Sv. Trojici pri Slovenskih Goricah v bližini Lenarta - odpravlja na Tajsko, pa v Avstralijo, in dodal, da pri osemdesetih letih že težko zmore vse naloge, ki jih zahteva naporno delo, zato je že imenoval tudi svoje naslednike, da ne bi šlo vse delo, ki ga je ustvaril v štiridesetih letih, po njegovi smrti v nič. 3. junija 2004 Šport / Gospodarstvo NOVI GLAS BSD Čas obračunov ob zaključku sezone... po abecednem redu Nogomet za cicibane (3) Poročilo statističnega urada Italija postaja vse manj konkurenčna I talijanski osrednji urad za statistiko ISTAT je v zadnjem . letnem poročilu o gospodarski, demografski in socialni sliki italijanske države predstavil precej negativno stanje. Ta analiza je še toliko bolj pomembna, saj so skušali ugotoviti, kako bo lahko italijansko gospodarstvo kljubovalo vse večji konkurenci, ki nastaja s širitvijo Evropske unije. V letu 2003 so zabeležili le 0,3% gospodarsko rast, kar je zelo negativno, tudi če upoštevamo podatek iz leta prej, ko je bila gospodarska rast le 0,4%. Vsekakor pa so v letu 2003 zabeležili zelo nihajoče podatke: v prvi polovici leta je gospodarska rast močno nazadovala, v naslednjih treh mesecih se je stanje precej izboljšalo, proti koncu leta pa je gospodarska rast spet drastično nazadovala. Če podatke primerjamo z drugimi evropskimi državami, ugotovimo, da so tako velik padec gospodarske rasti zabeležili samo v Italiji, medtem ko so imeli drugje manj težav. Kljub vsemu te- mu so zaznali manjšo rast bruto notranjega proizvoda, kar lahko pripišemo vse večjim zalogam, ki jih podjetja imajo, in družinskim porabam, ki so v letu 2003 rahlo narasle. Žal pa so v istem obdobju močno nazadovali izvozi, saj postajajo italijanski proizvodi na svetovnem tržišču nezanimivi. Tako so se izvozi v letu 2003 zmanjšali za skoraj 4% v primerjavi s prejšnjim letom, kar je precej več kot v ostalih državah iz evroob-močja. V Franciji se npr. v enakem obdobju izvozi niso zmanjšali, v Nemčiji pa so narasli za kar 5%. V Italiji so namreč še posebej ostro občutili ovrednotenje skupne valute na mone- tarnih tržiščih, kar se odraža na vse manjšem povpraševanju po italijanskih proizvodih. Ravno tako so se zmanjšale naložbe, saj se tako podjetja kot družine vse težje odločajo za večje nakupe in za nove investicije, in to kljub določenim davčnim o-lajšavam, ki jih je za podjetja uvedla italijanska vlada. Iz analize, ki jo je v prejšnjih mesecih objavil italijanski osrednji zavod za statistiko ISTAT, izhaja nadalje še velika zaskrbljenost zaradi že predolgo trajajoče gospodarske stagnacije, hudih strukturalnih problemov in skromne gospodarske rasti. Vse te podatke pa primerjajo s podatki, ki so jih zbrali v ostalih članicah razširjene Evropske unije. Tudi iz te primerjalne analize, kjer so obravnavali stanje v petindvajsetih državah, izhaja, da je konkurenčnost italijanskih proizvodov na svetovnih tržiščih, posledično vedno manjši izvozi, slaba organizacija proizvodnega sistema, potreba po dejanski reformi tržišča dela in socialnoskrbstvenega sistema. Mara Petaros Foto IG Poklici Da bi v letih osemdeset rešili hrib Brdo pred gradbenimi špekulacijami, so se kmetovalci dolinske občine pri Trstu odločili, da bodo zemljišče, ki je merilo sto hektarjev in pripadalo dolinski srenji, vzeli v najem preko zadružne formule in ga namenili živinorejskim dejavnostim. Zaradi birokratskih in administrativnih težav pa je konec devetdesetih let zadrugi Dolga krona (tako ji je ime) grozil stečaj; tedaj se je mlajša generacija kmetovalcev in živinorejcev ter novih članov odločila, da prevzame nase težko breme. Od leta 1999 je tako ogromni hlev zadruge našel novo, uspešno življenje. Mladi člani zadruge, ki prebivajo izključno v dolinski občini, so prostore preuredili in iz njih uredili skladišča, kleti, prostore za jahalno društvo in druge ponudbe. Zemljišča so nasadili z oljko in trto; po pobočju Brda pa se nemoteno pasejo konji. Splošni položaj kmetijstva in pridelovanja olja v dolinski občini se je torej izboljšal, zahvala gre v prvi vrsti nadebud-nosti mladih pa tudi dosedanji občinski upravi. Uspešna zgodba torej, kateri je že od preporoda sledil mladi vinogradnik in oljar Rado Kocjančič. Z njim smo se pogovorili prav na dan, ko je v hlevu Dolge krone otvoril osmico. Hlev se nahaja na izredni legi: ko sediš ob mizi in zreš pred seboj, se ti pred očesom razprostira celotni Breg, od Socerba do Ključa. "Tako je torej z Dolgo krono", nam je pritrdil Rado. "Kako pa si se s kmetijstvom oziroma vinogradništvom sploh začel ukvarjati", smo ga vprašali. "Ko sem končal višjo šolo, sem se vpisal na univerzo, a kmalu sem razumel, da tak študij ni zame. Vedno sem bil sicer vezan na naravo in si želel službo, ki bi me ne priklenila v kakšen urad. Takrat sem se opredelil za kmetijstvo." Praktične izkušnje si je fant nabral v enoletnem bivanju v Kaliforniji, nato pa še z obdobjem v goriških Brdih. Potem ko se je vrnil na dom, se je odločil: "Vzamem v najem zapuščene vinograde, katerih je bilo nekaj že v družinski lasti, in začnem z novo intenzivno nasaditvijo trt". Danes Rado obdeluje pet hektarjev zemlje, posajene s trtami, in tri hektarje oljčnega nasada. Njegov poklic je raznolik in zahteva veliko vneme in truda, tako da ima za druge dejavnosti in zanimanja bolj malo časa. Najraje se ukvarja z obdelovanjem trt in kletarstvom, manj pa z birokratskimi obveznostmi. "Izpolniti moram neverjetno število registrov...". Žlahtno kapljico (refošk in malvazijo) ustekleniči in nato prodaja po restavracijah in barih po celi pokrajini; njegova steklenica olja pa doseže tudi Furlanijo in Avstrijo. Prve izkušnje, ki si jih je nabral na terenu, je nato dopolnjeval s tečaji, ki so mu bili koristni pri upravljanju osmice. Slednjo dejavnost ne uspe sam upravljati, računa pa lahko na dobro voljo prijateljev in družinskih članov. "Pri tej dejavnosti so potrebne visoke investicije, kar pa ne zagotavlja vedno dobička. Kmet je namreč odvisen od letine: lanska suša je na primer znatno znižala proizvodnjo vina in olja", je zaskrbljeno obrazložil gost rubrike, ki je na vprašanje, ali bi lahko s tem poklicem preživljal sebe in družino, gotovo zatrdil, da "bi, seveda bi lahko". Kaj pa nove tehnologije, ali je Rado vezan izključno na tradicionalni način proizvodnje? "Grozde trgamo še vedno na roke. Črno vino pridelam še po starem načinu; pri belem vinu pa se poslužujem hladnega stiskanja in kontrolirane fermentacije", kar pomeni nov način proizvodnje, na meji med tradicijo in nadzorovanim biološkim kmetijstvom. Trta pa ostaja trdno zakoreninjena v domačih tleh in tradiciji. "Vino je živa stvar", se je poslovil Rado. Igor Gregori Informacijski sistem, upravljanje znanja, elektronsko poslovanje, mobilno poslovanje Konec lanskega leta je Založba Moderna organizacija pri FOV Kranj izdala praktično strokovno in znanstveno knjigo o informatiki in manag-mentu. Delo sta uredila in najprimernejša poglavja izbrala prof. dr. Jože Florjančič in prof. dr. Karl Putz. V knjigi, ki ima 371 strani, imamo na voljo, da proučimo 26 poglavij uglednih strokovnjakov in znanstvenikov, ki se ukvarjajo z informacijskimi sistemi, elektronskim poslovanjem in tehnološko podporo za reševanje mehkih problemov. Sicer pa je knjiga razdeljena na področja, ki obravnavajo strateški manag-ment in vlogo informacijskega sistema, informacijsko podporo managmentu poslovnih procesov, preko vrste prispevkov, ki so vezana na omenjene sisteme. Z izdajo omenjene knjige je potrjeno sodelovanje in timsko delo med Inštitutom za ekonomijo in didaktiko v ekonomiji na Univerzi v Aachnu in Evropskim inštitutom za integracijske raziskave in Univerzo v Mariboru, Fakulteto za organizacijske vede Kranj. Morda bi od obilice praktičnih poglavij v knjigi podčrtali obravnavo informacijskega sistema in elektronskega poslovanja z najrazličnejših zornih kotov, vlogo sodobnih informacijskih tehnologij in strukturo oblikovanja domačih strani za izobraževanje. Za marsikoga bo zanimivo področje organizacijskih vidikov uspešnega vključevanja organizacije na elektronsko tržnico kakor tudi študija primera uporabniškega programiranja. Kot vidimo, je to naj novejše delo o informatiki in managmentu izredno praktično za uporabo pri vsakdanjem delu ter mednarodnem poslovanju. Gabrijel Devetak Pomemben jubilej Stoletnica Terčonove trgovine v Nabrežini Cesarsko kraljevo okrajno glavarstvo v Sežani je dne 21.4.1904 izdalo Obrtni list "g. Andreju Terčonu iz Nabrežine, ki je napovedal, da bo vršil svobodno obrt trgovine z železjem, šipami itd. v Nabrežini". Tako se je začela trgovska avantura mladega Kraševca, doma iz Klanca pri Komnu, sicer mizarja po poklicu, ki se je odločil, da bo odslej poskušal s trgovino v takratni industrijsko razviti Nabrežini. Kot kaže, je Terčon pravilno izbral svoj novi poklic, saj ista trgovina še danes uspešno posluje v isti hiši in iz teh korenin je zrastlo kar nekaj trgovcev. Dva Andrejeva sinova Josip in Izidor sta pred vojno prevzela vodenje iste trgovine, katere dejavnost se je razširila tudi na gradbeni material; sin Albin se je pred fašizmom izselil v Jugoslavijo in v Kranju odprl trgovino z delikatesami, ki je slovela daleč na okrog in je uspešno delovala tudi med nemško zasedbo vse do konca vojne, ko se ji je "prostovoljno” odrekel. A vrnimo se v Nabrežino, kjer sta Pepi in Dorče, kot so ju klicali, uspešno vodila očetovo trgovino dokler ju niso odpeljali leta 1944 v Nemčijo skupno z ostalimi moškimi iz občine. Do konca vojne je trgovino ponovno vodil oče Andrej, ki je tudi skrbel za družini odsotnih sinov. Povojno obdobje je bilo, kot za vse, precej trdo, saj se je občutilo pomanjkanje vsega in zlasti denarja, potrebe pa so bile velike, dovolj da pomislimo na požgane vasi te občine. Vsekakor je trgovina prebolela krizo in podjetna brata sta odprla še eno poslovalnico v Ses-ljanu, ki se je po vojni izredno hitro širil. To trgovino je v začetku petdesetih let prejšnjega stoletja prevzel mlajši brat Izidor, medtem ko je Josip ostal v Nabrežini in vodil trgovino v bistvu do svoje smrti, ko jo je leta 1972 prevzela starejša hčerka Rožica, ki še danes pomaga sinu Niku Perto-tu, ki je sedanji lastnik obnovljene in modernizirane samopostrežne trgovine železnine. Te dneve so slavnostno praznovali ta visoki jubilej te najstarejše tgovine v Nabrežini in okolici, ki jo upravlja že četrti rod Terčonov. Antek Rkot Roby Baggio. Mokri zajec, kot ga je prekrstila družina Agnelli, je sklenil svojo kariero z več kot 200 zadetki. Italija ga je uradno pozdravila na reprezentančni prijateljski tekmi s Španijo. Čeveljčke je na klin obesil Božanski repek, italijanski generacijski in statusni simbol. Baggio je postal inštitucija: nogometni navijači ga bodo pogrešali. P.S. Stopnja pogrešanja se da po neuradnih izračunih zavoda ISTAT primerjati s tisto, ki jo občuti Fede v odnosu do svojega premiera, ko je ta na službenem potovanju v tujini. S kot stave. Prirejanje izidov nogometnih tekem v Italiji ni novost. V zadnjih tednih je zaradi škandala z nogometnimi stavami italijanski nogomet doživel nov šok. Toliko za spremembo. Zaključek prvenstva je bil nekoliko premiren. Razgibali so ga finančni stražniki in policija. S takim ritmom bodo morali naslednje leto organi pregona uvesti nov oddelek: finančno stražo za nadzor nad stavami v tekmah prvenstvev Fantacal-qp. Previdnost ni nikoli odveč! S kot širitev. Ne, ne bom vam pripovedoval pravljice o širitvi Evrope na nove članice. Gre za širitev A-lige na 20 ekip. Tako kot v Španiji in Angliji. Tudi v tem primeru je pomembno besedo imela televizija: 20 nastopajočih pomeni namreč 2 koli več oz. višek dveh vikendov visokih gledanosti zaradi nogometne mrzlice... in prvenstvo skoraj do poletnih počitnic. Tkot Totti. Trenutno najboljši italijanski nogometaš. V bližnji prihodnosti bo morda obogatil neizmerno zakladnico talenta nogometne tehnike, ki je nedostopno skrbno nadzorovana na štadionu Bernabeu v Madridu. Blagajna kraljevskega moštva iz španske prestolnice, ki sicer nima dna, se bo še enkrat izdatno izpraznila. Predsednik Real Madrida Florentino Perez ima pač to nesrečo, da se cena nogometnih velemojstrov postavlja na podlagi žonglerskih sposobnosti in ne umske bistrosti. Ukot Under 21. Italijanska mlada reprezentanca je že dalj časa med najmočnejšimi v Evropi. V devetdesetih je bila pravzaprav skoraj nepremagljiva. Letos se na EP ponovno odpravlja z visoko kotirano ekipo, v kateri posebej izstopa Par-min napadalec Gilardino. Zadnjič sem zapisal, da bo on gotovo sveža okrepitev za Trapatto-nija. Selektor se očitno za zdaj s tem ne strinja. Forma italijanskih napadalcev pa je z izjemo Tottijevega primera trenutno zelo neobetavna. Torej, Gilardino: za ali proti? 56 milijonov Italijanov bo pred EP-jem ponovno množično dokazovalo, kako se celoten Apeninski polotok lahko naenkrat spremeni v narod trenerjev. V kot Ventura, Simona Ventu-ra. Edini primer v zgodovini nogometa, v katerem je žena -televizijska osebnost- bolj popularna od moža - nogometaša (Stefano Bettarini). Včasih se zdi zelo očitno, kdo od dveh v hiši nosi hlače: isti, ki drži tri vogale pokonci. Zanimivo bo, ali bo Su-perSimo, ki se je uspešno bojevala že s takimi kalibri, kot sta minister za telekomunikacije Maurizio Gasparri in lanski umetniški vodja Sanrema Tony Renis, uspešno rešila tudi moža, ki se utaplja v razburkanem morju nogometnih stav. Z kot Zebina. Prva poletna okrepitev Stare dame. Po letošnjih rezultatih bo moral Moggi precej korenito spremeniti sestavo turinskega moštva. Nujno je treba obnoviti obrambo in sredino. Zebina bi moral biti le prva okrepitev na izjemno veliki črno-beli šahovnici. Čeprav bi se glede na to, da govorimo o Moggiju, nikakor ne smeli čuditi, če bi ta ostala edina pomembnejša Juventusova okrepitev. In, seveda... Fiat doživlja strašansko krizo. VMog-gijevem mošnjičku bo torej res malo cvenkanja čez poletje. Morda bi se problem Juventuso-vih nakupov dalo rešiti tako, da bi v poletnih mesecih nogometaši Stare dame brezplačno v Mi-rafioriju delavcem pomagali krepiti italijanski trg avtomobilov, f^prda res... 'Vkot žonglerji. Sezono, ki se je Z-jpravkar sklenila, so nedvomno močno označili žonglerji, polšpice, tipične številke 10. Kak;j, Totti in Baggio so bili med najkoristnejšimi in najboljšimi nogometaši v letošnjem prvenstvu. Milan in Roma sta skozi celotno prvenstvo predvajala nogomet, ki ni bil samo zelo konkreten, ampak tudi in predvsem zabaven: zasluga za to gre že omenjenima talentiranima nogometašema. Njima se je letos ponovno pridružil zvezda stalnica italijanskega nogometa, Baggio, ki je skoraj "vaško" ekipo Brescie rešil že dve koli pred koncem prvenstva. /konec Andrej Čemic TVOJA ZELJA POMAGATI DRUGIM NE BO NIKDAR ŠLA V POKOJ. V * 7M M as*,. k -M PODPIŠI OBRAZEC CUDJN NAMENI 8K OSEM OD TISOČ KATOLIŠKI CERKVI, m Ule Cei Conferenza Episcopale Italiana chiesacattouca Davkoplačevalci, ki niso dolžni predstaviti davčne prijave, lahko vseeno sodelujejo pri izbiri Osem od tisoč z obrazcem CUD. Dovolj je, da podpišejo v okencu Chiesa Cattolica in nato na dnu obrazca; potem naj dajo obrazec CUD v belo ovojnico, nanjo naj zapišejo svoj priimek in ime ter davčno številko z napisom "Scelta per la destinazione delTOtto per mille delllrpef - Anno 2004". Pismo naj oddajo na pošti ali v banki do 31. julija. Vse potrebne informacije za podpis na obrazcu CUD lahko dobite na zeleni telefonski številki (Numero verde) 800 348 348. DESTINAZIONE DELL0TT0 PER MILLE DELL'IRPEF Chiesa cattolica Sulla tua dichiarazione dei redditi o sul modello CUD NOVI GLAS Društvo M.O.S.T. J Romanje po povezovalni poti treh svetišč: Stara Gora, Marijino Celje, Sveta Gora Iskalci "skrite" zgodovine in skupnih korenin na isti romarski poti starih od 5 do 10 let, zato smo našo hitrost morali prilagoditi njihovim nogam. Ko smo prispeli do cerkvice sv. Jakoba, smo tam v daljavi zagledali našo Sveto Goro. Kljub veliki oddaljenosti nismo obupali. Prvi krajši postanek smo si privoščili šele v Desklah. Lepo vreme, veliko dobre volje, predvsem pa dobra družba in skupna molitev so nas s križem na čelu pripeljali do vrha, do svetišča, kjer smo se ob 16. uri udeležili skupne svete maše. Posebej sta nas pozdravila tudi oba škofa, tako goriški kot koprski, in za konec smo z obema naredili še skupinsko sliko, za spomin na prvo skupno romanje, ki ga je pripravilo društvo M.O.S.T. Ob slovesu smo si vsi rekli, da se spet srečamo prihodnje leto ob istem času, na isti poti. Na koncu bi se radi zahvalili vsem, ki so nam na svoj način omogočili, da smo to romanje lahko srečno pripeljali do konca. Zahvala gre uredništvu Družine, radiu Ognjišče in zamejskemu tedniku Novi glas, ki so nam naredili nekaj dobre reklame, župniku Silvotu iz Kanala, prijetnim in gostoljubnim domačinom iz Liga, ki so nas sprejeli za svoje, Trajanusu iz Kranja, Mizarstvu Jezeršek in vsem, ki ste s svojo prisotnostjo na poti z nami delili romarske milosti Marije s hriba, Marijeceljske in Blažene Device z Detetom s Svete Gore. Ljubo Bekš njimi smo v njihovem svetišču imeli tudi sveto mašo. Po maši pa so nam spregovorili o bogati zgodovini svoje cerkve. Skupaj z njimi in njihovim župnikom smo se vrnili v župnišče in se zadržali v skupnem pogovoru še dolgo v noč. V nedeljo zjutraj pa nas je prebudilo sončno jutro in kaj hitro smo se odpravili na dolgo pot proti Sveti Gori. Z nami je bilo tudi veliko otrok, Pred kratkim smo v zamejstvu ustanovili čezmejno društvo M.O.S.T. Ustanovni člani, Slovenci, Italijani in Furlani si prizadevamo k življenju obuditi tisto malo, skrito zgodovino, ki so jo na tem področju ob reki Soči doživljali "mali", preprosti posamezniki. Govorimo o tisti skriti zgodovini, ki je javnost ni zapisala, so jo pa živeli posamezniki in je ostala skrita. Državna meja je večkrat nasilno zarezala ostro ločnico med različnimi narodi na tem področju, doživljali so strahote obeh svetovnih vojn, trpljenje pod fašizmom in komunizmom, družine so ostale na različnih koncih mejne črte. Vse to je predmet našega zanimanja, pogovarjamo se z ljudmi, si zapisujemo njihova pričevanja in jih ponujamo javnosti, da jim prisluhne. Za letos smo si zadali dva večja projekta. Prvi je bil romanje po povezovalni poti treh svetišč, drugi pa je gledališka predstava z naslovom Korenine pod mrežo. Tako smo v soboto, 22. maja, prvi dan skupaj peš poromali s Stare Gore v Furlaniji na Marijino Celje - Lig nad Kanalom. Triinšestdeset romarjev se nas je zbralo pri Mariji s hriba na Stari Gori (na sliki desno), kjer nas je na pot z blagoslovom našega križa pospremil tamkajšnji pater. Takoj ko smo stopili iz svetišča, je začelo močno deževati. Slabo vreme nam ni pokvarilo romarskega vzdušja in v koloni smo počasi premagovali vzpone in spuste po beneških gričih. Zvečer smo že v mraku prispeli do Marijinega Celja, kjer so nas pričakali gostoljubni domačini iz Liga. Ponudili so nam toplo zavetišče v svojem župnišču ter pripravili dobro in okusno večerjo. Skupaj z Slovenska skupnost je kot pred petimi leti podpisala volilno povezavo z narodno stranko nemške manjšine Sudtiroler Volkspartei in tako utrdila sodelovanje s sestrsko manjšino in političnim gibanjem Tirolcev. SVP se predstavlja v navezi z Marjetico in v povezavi s Prodijevo demokratično listo. Na listi kandidatov SVP za evropski parlament bo na drugem mestu tudi predstavnik SSk. Slovenska stranka se predstavlja s svojim deželnim predsednikom dr. DRAGOM ŠTOKO, ki ga je na pobudo deželnega tajništva na zasedanju 5. maja potrdil deželni svet stranke. Dne 20. maja se je naš kandidat udeležil tiskovne konference v Bocnu, kjer je SVP predstavila svoj program in svoje kandidate. Nosilec liste SVP bo dosedanji evropski poslanec nemške manjšine Michl Ebner, ki bo skoraj gotovo potrjen na svojem mestu. Obvezal se je, da bo tudi v tem mandatu posebno pozoren na problematike slovenske narodne skupnosti, s tem da bo referent SSk v stalnem stiku z evropskim poslancem SVP, kar bo omogočilo neposredno vez z evropskim parlamentom. KAKO VOLIMO Na volilnici poiščemo volilni znak SVP (planiko), ga PREKRIŽAMO IN OB NJEM NAPIŠEMO IME NAŠEGA KANDIDATA: ŠTOKA SOVODNJEOBSOCI - županski kandidat JULIJAN CAUDEK - podpirata ga koalicija Združeni-Uniti s skupnim znakom, ki vsebuje simbola SSk in gibanja Skupaj za Sovodnje, ter skupna kandidatna lista STEVERJAN- županski kandidat dosedanji prvi občan HADRIJAN CORSI - podpirata ga stranka Slovenske skupnosti s svojim znakom lipove vejice in samostojno kandidatno listo. < UPRAVNE VOLITVE NA GORIŠKEM V Doberdobu se predstavlja nova koalicija Skupaj za bodočnost, ki podpira županskega u kandidata IVANA ČERNIČA. Koalicijo sestavljata dve politični formaciji, in sicer stranka Slovenske skupnosti in novo ustanovljena skupina Nova obzorja. Nova obzorja je nestrankarsko gibanje, ki se naslanja na levičarsko tradicijo, SSk pa ima v Doberdobu doI-^ goletno tradicijo delovanja v prid domačemu človeku. Kandidatna lista je produkt združe- vanja, do katerega je prišlo iz potrebe, da bi v občini zavel svež veter. Skupni imenovalec .5^ je upravni program, ki povezuje vrednote in cilje obeh skupin. Na kandidatni listi je veliko w mladih obrazov, aktivnih dejavnikov civilne družbe. Mladi so bili prvi povezovalni člen, ki je pripomogel, da je lista sploh nastala. < ee Iz volilnega programa: . ❖ JAVNA DELA: priprava študije za racionalno ureditev javnih napeljav; ojačenje služ- be za urejanje cestnega omrežja, pločnikov, zelenic in gredic; redno vzdrževanje pokopališč in šolskih stavb; varnost pešcev in otrok vzdolž obeh glavnih prometnic; ureditev 1 stare ceste, ki povezuje Bonete s Palkiščem; napeljava metana po vseh večjih zaselkih; ureditev kanalizacije, grezničnega omrežja in čistilnih naprav. 0*t* OKOLJE IN PROSTOR: spodbujanje vzpostovitve jusarskih odborov; pomoč skupini civilne zaščite; obnovitev starih zaraščenih stez in ureditev kolesarskih prog; informiranje za diferencirano zbiranje odpadkov; zaščita območja naravnega rezervata Doberdobskega in Prelostnega jezera ob upoštevanju potreb prebivalstva; oživitev KGS; pozornost vprašanju V. koridorja, s katerim se ne strinjamo; pozornost na onesnaževanje pokrajine zaradi sevanja elektromagnetnih polj s številnih elektrovodov, nameščenih na železnih stebrih nesmotrno po občinskem ozemlju: za premaknitev le-teh se bomo zavzemali pri pristojnih organih; sprostitev avtoceste od Vileša do Moščenic za odpravo nevarnosti krajevnega prome- ❖ ZAŠČITA SLOVENSKE MANJŠINE: polno izvajanje zakonov 38/01 in 482/99. ■ I ♦♦♦ ŠOLA, KULTURA IN ŠPORT: obnovitvena dela na šolskih poslopjih in ureditev zunanjih prostorov; če bo želja staršev razširitev razdeljevanja toplih obrokov hrane tudi osnovnošolcem in srednješolcem; dokončanje del telovadnice; ureditev rek-reativnih središč v vaseh; ureditev parka v središču Doberdoba; finančna podpora društvom. Z* SOCIALNO SKRBSTVO IN ZDRAVSTVO: učinkovita socialna pomoč mladim družinam; socialna oskrba na domovih s pomočjo kvalificiranega krajevnegg osebja; podpora občinskim karitativnim in prostovoljnim organizacijam. ❖ GOSPODARSTVO IN TURIZEM: razvoj kmetijskega sektorja v sodelovanju z ustanovami in zvezami; promocija agrituriz-ma; primerno ovrednotenje domačih pridelkov; razširitev obrtne cone v korist domačih obrtnikov. ♦♦♦ OBČINSKO OSEBJE: ob primerni profesionalnosti bodo morali v skladu s statutom obvladati oba jezika. Ojačenje tehnič- nega urada za opravljanje dela v korist občanov in za dokončanje javnih del. KANDIDATNA LISTA ZA OBČINSKI SVET: Dario Bertinazzi Lucia Ferfolja Marino Ferfolja Marco Frandolic Renzo Gergolet AldoJarc IgorJuren Marko Kojanec Martina Pahor Romina Pizzo Maria Maddalena Princi (Magda) Tanja Visintin KAKO VOLIMO: Prekrižamo ime županskega kandidata ali simbol liste in ob njem napišemo preferenco za enega od kandidatov za občinski svet. Lahko se tudi odločimo, da napišemo le preferenco za občinskega svetovalca, saj bo glas avtomatično prešel tudi na županskega kandidata. Preference so pomembne, saj bo njih število odločalo o tem, kdo bo sedel v novoizvoljenem občinskem svetu.