Gospodarstvo.  g ZA VARSTVO kmetskih koristi v Mežiški dolini. Pol ure od Črne v Žerjavu se nahaja rudniška topilnica za svinec. Strupeni plini, ki jih raznaša dim po okolici, uriičijo vsako rastlino in povzročajo zlasti nagozdovih velikanske škode. Ravnateljstvo svinčenega rudnika »Bleiberške unije« je dolžno varova'3 lastnike in posestnike v okolici Žerjava vsake škode, oziroma šUodo posebno na gozdovih poravnati. Vzrasla drevesa se posušijo, na novo pa ničesar več ne ne more. pognati. Posebno se opaža škoda na Matvozovem in Božičevem lesu, kakor tudi pri drugih mejaših. Zato zahteva »Kmetska zveza«, za Mežiško dolino, da vlada nemudoma ukrene vse potrebno, da pride tozadevna komisija, ki bo pregledala gozdove in cenila škodo, ki jo je dolžna rudniška unija poravnati. — To zahtevo je Kmetska zveza poslala Jugosl. klubu v Beograd. g VINOGRADNIKI se pozivajo, da se v trgovini KlanjŠek in P'eni6 (Vetrinjska ulica) podi_lšejo na poli, ki jo Kmetrska podružnica Maribor in okol š odpošlje vladd v prctest zoper uvoz laškega vina. g PROTESTNE IZJAVE proti uvozu italijanskega vina so dosedaj vposlaL; Občinski uradi: Vukovski dol, Sp. Ser.tj ikobski dol, Raztoz, Sv. Trojioa v Htilozah, Tinje, Zerovinci, Litmerk, Gornja Sv, Kungota, Verliole, Vosek. Mihalovcl, Poljcane,, Dra gučova, Na Ranci, Vurberg, Stanovsko, Nova cerkov pri Ptuju, Jolovec, Breg ]>ri P^iju, Lahonci in Hardek pri Ptnju; nadnlje gospodarska in izobražovalna drnžtva: Skala pri Sv . Petrn niže Maribora, Sv. Urban pri Ptuju in Sv. Troj cn, vHalozah: Kmetijski podružnici Zdole in Poljcane ter zaspbni ozir. posamezni vinogradniki obč-iii Hardok in Breg pri Pt i]u. — Obcino, društva in posameznild, ki dosedaj Se niso vposMi tch protest nih izjav, naj storijo to nemudoma/ ker moramo z ofHoCnost^o zavrniti nakane, s pomoco katere bi uniSili naSe vinogradniShro. — Tajništvo Slov. kmetske zveze v Mariboru, Cirilova tlskarna. ? g VINSKE CENE. Lansko leto f V soboto, dne 5. fobruarja jo bil mames«oa junija so vinske oene zacele | riborski trg radi slabcga vremenabolj .; padati, k€r so goriee Se precej tepo ] slabo obiskan. Kupcev je bilo še raz~ kazale. Vinski trgovei so izrabili ta * raeroma mnogo. Blaga raanje. Napraai sfuSaj in oena staremu vinu je padlasoboti 29. januaria so bile cene skoza 4 dOi^ Tcron. Ob trgatvli je stalro vsemu blagu nekoliko višje. Jajoa rnošt 10' do 14 krorn. Ker pa le lanl so n. pr. prodajali po 2—3 K komad, t. j. za 1 K dražje kot pred cnim te- zrastla Izvrslna kapljica, so trgovci pritisnili za njo in raeseca dccembra - je stalo vmo iz lcla 1620 po 17 do 20 kron. Ko so sfi napolnile ldcti prekup 1 cev in krčmarjev, je začel imrovati t vinski trg in Se danes počiva trgovina. Kleti pa so se počasi izpraznile . in kupcom je treba danes novega blaga. Pi-evidno in počasi se začon]a zopet razvijati vinska trgovina. Sigur no je, da vinske cene še ne bodo pa»ile, ker prinianjkuio blaga. Tudi nova trgatev jb Se bogvekle. V Slove nijl se plai;uje danes od 20 do 26 K za navadno od 24 do 32 K pa za sortirano blago. '-¦ g VINSKE CENE. Srem: cene lctošnjemu vinu 16 do 18 K: Banat : letožnje vino 11 do 12 K. g ITALIJANI so na predlog po- dnom. Speliarji, katerili je bilo 30 in so pripeljali 70 svinj, so svojc blago fanalu prodali po isti ceni kot 29, ianuarja. Kromp»r (8 vozov) ie ostal pri stari eeni 2 K do 2 K 20 v kilogranij ali merica 15—17 K. Bučno fft\e liter C,i K. Mleko \e v ceni nekoliko poskocilo in sicer od 4 K na 5 K liter — Mesarji so razglaSali, da bodo dvig nili cone govejemu mesu. g URADNO DOLOCENE CENE v Mariboru za moko in špeh. Odsek za določevanje cen v Mariboru je sklenil sledeče: cena za pol kilograma belega kruha iz moke št. 2 se določi 8 K, črnega kruha za 60 dekagrarr.ov na 7 K; cene svinjskemu mesu ostanejo dosedanje, t. j. 32 K za kilograma; cene sveži slanini pod 7 cm debelosti slanca Marescalchi sklicali zborovanjeostanejo 42 K za kilograma, v debelosti vinskih trgovcev in italijanskih strokov-od 7—10 cm 46 K za kilogram, cene njakov, da se posvetujejo glede izvoza  slanini v debelosti nad 10 cm se zni- italijanskega vina. Italijanski trgovinski  žajo na 48 K za kilogram. Debelost —^-.-.^— ai—:_ __j_.-_- .- _t.":^i- — •-slanine se meri na krbtu. g TR2NO POROCILO iz Celja. Celjski trg ni bil v soboto 5. lebruarja zelo dofcro obiskan. Qene so Mle minister Alessio podpira to stremljenje : z odlokom od 26. decembra 1920. Tudi v nam Slovencem bo treba misliti na to, da si uredimo izvoz našega vina. V slogi je moč.  stalno. Blaga je bilo malo nn trgu. g CEHOSLOVAŠKA država, ki  Meso in špeh 1 kUograra: Svinjski ! nima potrebnega vinogradništva, je do-  Speli 45 do 52 K; svinjska mast 50 do volila rnesečni uvoz 50—60.000 hl vina to je do 20.000 polivnjakov. Ko bi Slo- 54 K; svinjsko meso 34 do 30 K; gove]e me&o 20 do 22 K; telečje meso venci imeli potrebno organizacijo, bi  22 do 24 K; loj 12 do 18 K. Perutni- lahko naredili dober »kšeft«. na, 1 komad: PiŠke 40 do 70 K; iajca ; g ZA VARSTVO slovenske živi-  ^p0 2 K. Zita ni bilo na trgu. Druga noreje. Na shodu dne 2. februar 1921  živila: Zelie, glavo (1 kom.) 2 do 4 K; v Crni zbrani kmetje in delavci zah-  zelj^l kislo (1 krožn,) 1 K: bela repa. tevamo, da vlada z vseuii svojimi raz-  ribana (1 krož.) 1 K; rumeno korenie " položljivimi močmi deluje na to, da se m tom. 20 vin.; kroraph- 1 kilogram • omeji in zmanjša neznosna draginja. 9.G0 K; orelii 1 litcr 8 K; Cebula, 1 Zlasti pa kmetje zahtevamo, da vlada  kiiograra 5 K, Pnranov, gosk, doma- varuje cene pri lesu. Nikakor nismo  gjh zajcev, ovčjega mesa sploh ni bi/ nasproti padanju cen pri omenjenih ]0 vjrjeti na trgu. Pc-d pa je bilo do- pndelkih, toda^potem pa hočemo, dav0;j mieka mer po 5 k. Potem febula ; se to zgodi tudi pri vseh drugih po- In cvetlic (svežihi 1 Sopek 1 K. Ja- trebščinah, ki jih rabimo kmetje m de-  ho]]c ]e bilo tudi zelo malo. lavci. Nikakor ne gre, da bi edino kmet moral po nizki ceni prodajati, kar pri: dela, verižniki in dobičkarji pa bi smeli neovirano grešiti na stroške drugih, po- sebno kmetskega in delavskega stanu. Zato tirjamo, da vlada nemudoma ukre ne vse potrebno, da se varuje kmetske g CENE 2ITU. Split: pšenica 1220 K, koruza 450 K; Subotica: pše nica 100 K, koruza 370-380 K, oves 290-300 K. g USTANOVNI SHOD sadjarskega društva za Slovenijo se vrši dne 20. koristi, naj ne vidi kmeta le'pri davkih,  februarja ob pol lOuri preipoldne v ampak tudi pri njegovih pravicah. Ve-  f™*""-™ ^voraiii. poverjemstva za riz4i se nS zailfduje/in kaznujejo  ^f S^&e cene na hmeljz b«oa>b«rno strogostjo; xia vojnc skenf t Jžatcu padajo stalno. ZJa dobickepase^naj vpelje pnmeren davekrima.h^eIj uj -J >o 2Oa0-250O - »g }A^° Z^T ^lVlNOKbJOb! čehoslovaških kron za 50 kilogramov. .,eka tvrdka v Mariboru potrebuje Za tuj hmdj kot ljški in jugosfevanski vsak teden več sto glav debele gpveje se nŁ ve]\ko lzmJeni]i inJ %0 se cene živiue za izvoz v Svico, na Ceško 1. ;ibale od 1000 _ 1700 čehosIovaških P ... .... .... 1. d. Pozivamo krajevne organizacije Kruetske^ zveze, da nam poročajo, ko- kron za 50 kilogramov. Hmeljske kupčija je slaba. ,.~- g VREDNOST DENARJA. Avstrijska krona je v vrednosti vnovič poskočila, kajti za 100 avstrijskih kron moraš plačati 25—26 naših kron. Za 100 nemških mark plačaš 230 - 235 naših kron, za 100 francoskih frankov liko glav živine bi se dalo dobiti v dofičnpm kraju. Iz prljaznosti borao po.^redovali, da pride pošten kupec nakupit živino. — Tajništvo Slov. Km. ?veze v Mariboru. g MARIBORSKO SEJMSKO PO- KUULU od 8. t. m. Zima, ki je pre- je plaeati 980—1040 naših kron, za tekh teden ponovno zastavila. je tudi j 1.00 čehosiovaških kron 175naših kron, tukajšnjemu živinskemu trgu v toliko !za 100 laških lir 518-525 naših kron škodovala, da je bil pngon živine vsled jjn za ameriški dolar 147 naših kron. slabih cest m potov manjši, kakor je j.- g PTUJSKA KMETIJSKA podružbilo pnčakovati. Prignanih je bilo 8 !njca ima svoj redni občni zbor z obibikov, 132 volov, 74 krav, 9 telet in 4 ,čajnim dnevnim redom dne 20. svečana konji, t. j. skupaj 227 glav. Klavne ži- j192i ob 9 uri v prostorih gostilne vme je bilo malo, osobito volov, zato (Zupančič v Ptuju. Člani se naj tega so morah mesarji poseči po telicah in !občnega zbora zanesljivo polnoštevilno kravah. Naravna posledica je bila zvi- judeležijo. šanje cen klavni živini in so notirali: srednje vrste voli 15, 16, 17 kron, plemenski od 12 — 15 kmn, krave klavne 13—15, breje jn molzne 13 — 14 kron. Prignani biki so bili slabe kvalitete in so dosegli kakor krave za kloba<arie jod 8-12 kron. Iz predstoječih podatkov Ije razvidno, da cene rastejo, kar se ;imamo zahvaliti živemu povpraševanju \po naši klavni živini v inozemstvu, po- !,.sebno v Nemški Avstriji. Nastali mraz izelo pospešuje transport mesa in ima- {mo pričakovati da bodo v bližnji bo- \dočnoeti cene klavne živine še rastiV. jPlemenske živine j'e dovolj, vendar je-?malo povpraSevanja. \g SEJMSKO POROCTLO v Ma- Iiboru. Na tedenski sejm dne 4. t. m. |riboru Fe jo prignnlo 20 šfietinariev. Cene so bile od 25 do 30 K 1 kg žive teže . vzrok slabega sejmskega obiska je bilo slabo vreme, ker je zaCelo že ob pol petih zintraj dežovati in snežiti. g MARIBORSKO tržno porocUo. ?