List 10. Tečaj XXXIII. spodarske obrtniške narodne Izhajajo vsako sređo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold, za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold.; po posti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr.. za Četrt leta 1 gold. 30 kr. Ljubljani v sredo 10. marcija 1875. 0 b s e g : Podružnicam družbe kmetijske Kranjske. Trtna rivčekarja sta , pa ne trtna uš. (Konec.) (Dalje.) Postava o obrambi poljščine. (Dal.) Odkodi ima Kranjska dežela svoje imé? zvijače nekaterih ministrov zoper Slovane v Avstriji novice. Ponarejeni bankovci. (Dalje.) Naši dopisi. Mrvice slovniške in slovarške. (Dalje Novi čar. Stelja in gnoj. Skrivne policijske Mnogovrstne Gospodarske stvari Podružnicam družbe kuietijskc Kranjske. C. kr. deželna vlada Kranjska je tudi v yy Oglas- niku" zadnjih „Novic" razglasila okiic našim gospodar] em , da bode zopet letos kupila nekoliko žebcev težkega P i nega v ske ga in pa ložega Angleškega čistokrvenega plemena, popisala je zato natanko last-iiosti, katere mora tak žebec za pleme imeti. in vabi posestnike tacih žebcev, naj jih naznanijo Kranjski de i e 1 n i k om i s i j i za k o n j e r e j o. Ker je pa si. deželna vlada prosila tudi podpisani družbini odbor, naj on po podruž nic ah svojih raz- glasi ta oklic po deželi, zato prosi predstojnike kmetijskih podružnic y naj y če v svojem okrožji vedó za gospodarje , ki imajo take za pleme pripravne žebce, jih še posebno opomni, da jih ponudijo imeno- kajti vani komisiji do 31. maja letošnjega leta prodali jih bodo po dobri ceni in dobra živina ostane potem za pleme v deželi. Glavni odbor družbe kmetijske v Ljubljani marca 1876. Trtna rivčekarja staf pa ne trtna uš. V tolažbo Primorskim vinorejcem. (Dalje in konec.) imenovanih dveh rivčekarjih piše g. dr. Syrski po natančni preiskavi v okolici Kastavski in Tržaški tako-le : • V • cipavnica je manjsi; po novi men milime- trov dolga, zelenkasto-zlata, bolj okroglata in na zad-Djem koncu tudi na okroglo izdelana. Spomladi se zgo-daj prikaže, včasih že meseca malega travna (aprila) celó tudi na popkih , katere gloda, peresa in peresne receljčke vpičva, da se od tega posušé, in se v svaljke, smodkam podobne, zvijajo, kamor svoja jajčica po-laga. Perje se potem hitro posuši, in na tla pade, kjer se v njem iz jajčic črviči izvalé, in v zemljo zlezejo, da tretje leto, v rivčkarje spremenjeni, izpod zemlje zlezejo in enako škodo delajo. Le pred solnčnim izhodom se dá ta žužek vjeti; ko pa ga je solnce ogrelo, sfrči brž, ko se mu člověk približa. Pri Kastvi se tega mrčesa ne nahaja mnogo, ne delà velike škode. zato Drugi rivčekar, katerega „ladron" imenujejo Je za tretjino veči od ščipavnice, crn in sivo-marogast, z crno glavo, bolj tenak, in na zadnjem koncu života špičast ; on se prikaže poznej e spomladi ali celó še po leti, in v tolikošni množini, da se celi nogradi do golega ob jedeni kažejo. Lad ron peresa žre, pa jih ne zavija v svaljke kakor ščipavnica ; okoli sv. Mihela se v zemljo zarije, kjer tudi črviči čez zimo ostanejo, in posebno srednjo korenino mladih trt oglodajo. Takošno škodo smo viděli v nekem nogradu v Spičiči blizo Kastve. - Ladron ne beži kakor ščipavnica pred človekom ; če pa trto dregneš, se stori mrtvega, pade doli in se y ne gane vec; na zemlji ga je pa težko razločiti. Dr. Syrski dalje poroča, da gospodarji v imenovanih krajih te žužke lovijo in morijo, večkrat pa tudi poteptá, kdor jih da bi se zatrli škod- nepomrjene na cesto vržejo, da jih poteptati ljivi hoče ; to pa ne zadostuje mrcesi. Drugi škodljivi žužeki niso znani v teh krajih y in razen grozdne g n j i i i n e (Oidium) ni nobena druga bolezen trt tukaj znana. Grozdne gnjiline pa je v nogradih proti morju okoli Volovske veliko, katero pa s žveplom zdatno krotijo. Ščipavnice, ki jo Lahi v Istri ,,asuro u imenu- se pri Trstu veliko več nahaja kakor ladron a, in grozno škodo delà; ona pa ni samo zelenkasto-zlate barvě, temuc tudi visnjeve Lahi v Istri imenujejo oba ta rivčekarja s sploš-nim imenom „punternoli" ali „tertiglioni" (brž ko ne slovenskem imenu „trtioni," pod katerim so tudi, P° kakor Vrtovec v svoji ,*vinoreji znani). pise na Vipavskem yy Po mněn ji dr. Syrskega utegne ščipavnica biti „Otiorchynchus ligu- Rynchites betuleti", ladron stici." pa Stelja in gnoj 13. (Dalje.) Raba peska za gnoj stilja z s Pešek se zmeša z drugo steljo, ter te tako na-Ttjim. Živinska staja ali pôd se v prvo na debelo po peskom na to še le pride stelja. Tako živ suje leže na stelji, spodej je pa pesek. Prav dobro je ta pesek namešati nekoliko mavca ali gipsa Tako so zamore pesek rabiti za steljo pri vsakaterih živalih. Gnoj iz take stelje je posebno dober za travnike. V ove postavo. vsakem hlevu, kjer se gnojnica v tla zgubljuje, je ne-ogibno potrebno, da se na tla nasuje peska na debelo zakaj brez tega se zgubí dosti gnojnine 7 Postava o obrambi poljsčin a ^ 9 Kjer nimajo se gnojne jame, naj se vsaj pod gnojni kup s peskom debelo nastelje, da le-tá vendar nekoliko gnojnice prihrani, ki bi se sicer zgubila. Ne pozabite s peskom posuti tistih riz, koder hoče gnojnica III. veljavaa za Kraujsko deželo. (Dalje.) 0 poljskih čuvaj ih (pol jakih). z gnojišČa čez pot odtekati. Enako vrzite vselej do-brega peska v tište gnojne luže, katere se velikokrat delajo pri slabo napravljenih gnojnih kupih. 17 okvarbe Poli v obramb > »ui uu, naj oc puijaivi uuvaji ^puijatii; uosiavijo , a&o jih je treba, ter naj se vzemó v prisego na poljsko ču- a jo ne zadenej poljski čuvaji (poljaki) postavij ako 4. Vselej po izkidanji posuj gnojni celi kup s peščeno moko, zakaj leta ubrani, da se dragi gnjilec ne izhlapi ter ne zgubí. Sploh je vedeti, da pesek, ako vajstvo Ob takih h ga dosti obilno med gnoj mesas 7 ubrani ) da se prenaglo ne prekisa in preparjen ne ubije. gnoJ nih, katera ležé v nje okoi bcin primerno ! sup v prisego vzetih čuvajev postavi tištim zemljiščem j ter padaj Polj j m 14. Prstena stelja. terim posamezni gospodarji nijso posebnih čuvaj stavili po §. 18. ka po- Troški s poljskimi čuvaji, katere postavi občina Ravno tako kakor pesek, se dá tudi prst porabiti naj po zmislu občinskega redu razmerno zadenó gospo ta namen je dobra prst z za pripomoček pri selji. njiv ; nahajajo se pa tudi zunaj mej ilovice in prstí, kar je kaj dobro za enako steljo. darj tistih zem stare lege peska 7 7 ki so čuvajem v pazk Se ve da brez premislika ne kaže prece j vsake naj dene prstí v ta namen rabiti kar na kupe; temuČ treba je popřej po malém poskušati. tudi se drugi namen. takim djanjem dosežeš neta v skega dovolj privoiitvijo političnega okrajnega oblastva ali tudi več občin tistim uteg mljisčem, katerim jih okoliši treba pazke , postaviti skupnega polj cuva) a, obrambe 7 če kaže, da bode s tem poljščina imela Pomnožiš namreč zlagoma rodo- 18 Posamezni gospoda ali vitno prst, kar je za plitve njive vselej prav koristno. vsi s&upaj vsaj petdeset hektarov (869/ TTT 1 f • • I • 1 ^ ! ^ v X# 1 1 m v • I t * * v * jih več 7 i m a j o Kdor zná primerno prst izvoliti oni lŮVUllll l\ UUI ^ kjer gnojl , *■» Ufrt4i*«jv/l/ll.l «^míjioo, Ul&QUCjU j i Ui JJUOK po taki poti njivo prav močno posebne, v prisego vzete poljake, naj si ta zemlj da poljšcini spadajočih zemlj 10 avst. oralij) t • - • se ugodno zmeša, lahko nejo jim postaviti leže v istej občini ali ne, samo če tisti kraj nima kakih prek, katere bi upirale, ta zemljišča združiti pod jedno vajstvo. x Ako bi se hoteli posebni, v prisego vzeti poljski pa s katero koli drugačno steljo. Kjer je zemlja ma- čuvaji postaviti tacemu zemljiškemu prostoru , kateri hovnata, tam nikar ne bodi varčen in skop s peskom nima zgoraj povedane mere, treba je popřej posebne zboljša. Ilnate, šotne in tudi apnénate njive se dajo prav dobro popraviti in vravnati z dobro peščeno sipo, z ilovino, s cestnim blatom itd. Zmnoženje in ugodno mešanje prsti se po tej poti sponese veliko bolje, kakor in s prsteno steljo ; tudi cestni trebež v to porabi. takim gnojem se kislo rastlinje in mah kar hitro cd-pravi. Kakor pesek in prst, ravno tako se tudi zdrobljeni lapor, zidni razsip in šotni pepel dá za steljo rabiti. privolitve od politične okraj gosposke, ín ta privolitev se sm3 samo tedaj odreci, kedar bi tehtni vzroki branili take čuvaj o postavljati . 19. Postavij enega polj skega čuvaja naj politično poslednjim pa se zarad silnega prahu mora okrajno oblastvo odobri in v prisego vzame. Potem je stražnik previdno delati; utegne se poprej nekoliko poškropiti, on j Marsikateri šotni pepél ima v sebi veliko košČevca (fos- (drž. zak. št. 84) po mislu postave od 16. junij 1 72 forne kisline) in je dobro na-nj ozir jemati. Ne bilo bi brez prida, gotovo ne, ako bi se najdena enaka prst Tako odobriti in v prisego vzeti samo tedaj ilovina ali pesek dalo poprej kemiško preiskati, kaj da Prizeza v sebi ima , predno se za steljo rabi. Gledati bi bilo sana prisega kedar zahteva tist, ki ga je postavil poljáka moči se tako, kakor govori zadej priložena, spi ) zlasti, če ima fosfor (koščenec) in pepélnik (kali). Tudi 20. Politično okraino oblastvo more odreci 7 da prav površno preiskanje bi utegnilo dosti koristno se poljak ne odobri in v prisego ne vzame, če telesno biti. Ločba (kemija) ima v tem oziru še dosti opraviti, ni sposoben ali če zaupa ni vreden. 15. Lis tje in stelja. § 21. z jesenov pa 7 pa pica Sploh Listje, ki v jeseni z drevja pada, se večidel pograbi in za steljo rabi. Z nekaterih drevés, kakoi se tudi posmuka in je dobra ni listje dobra stelja, še manj dobra piča sploh. Predno listje zrumení in odpade, dá veliko dobrih živ- , in ravno s tem listje postane ubož-nise, bodi si za steljo ali za pičo. Za travnike je listje ljev v deblo nazaj poljsko Čuvajstvo se smejo odobravati in v prisego jemati samo taki Ijudjé, kateri so dovršili dvajseto leto ter znajo postave in ukaze, kar se jih tiče njihove službe. Tudi taki, kateri so za gozdno in lovsko čuvajstvo vzeti v prisego, utegnejo se ob enem postaviti za poljsko čuvajstvo ter za-nje v prisego vzeti. 22. Vsacemu za poljsko čuvajstvo v prisego vzetemu člověku je treba, da politično okrajno oblastvo le takrat dobra gnojnina, ako je dobro vležano in če v pověřilo dá pismeno potrdbo, da je za službo res rado g nj i je, da ga ni treba s travnikov zopet grabiti, odobren in v prisego vzet (§.19); v to potrdbo se vrhu Ako je bukovo listje slabo ugnojeno, ga lahko še veter tega dene imé tistega, kdor je čuvaja postavil s travnikov odnaša, in to je na vsaki način škodljivo za 7 in travnike, ker z listjem se zgubi tudi gnojivni zivez, s katerim je bilo napojeno. Tako listje bi bilo dobro nekoliko zmočiti in pustiti ga, da se vleži, predno se za 7 steljo rabi. Posebno, ako se imajo s takim gnojem trav- niki gnojiti, bi se moglo listje tako vležati, da se vse mane in razpada. (Dal. prih.) tudi okoliš, kateri je čuvaju v pazko odkazan. Ako bi se v čuvajskem okolišči kaj izpremenilo dolžen je naročnik to nemudoma oznaniti političnemu okrajnemu oblastvu, da se popravi omenjena pismena potrdba. e v prisego vzeti poljak v službo poljskega ču vajstva stopi h kacemu ďruzemu naroČniku, naj poljak pismeno potrdbo izročf političnemu okrajnemu oblastvu 81 besedo „Slovan" kakor „Slovenec", in to že tačas, ko svojega novega stališča, in to oblastvo njemu, poziváje se na prisego, katero je storil že ob na3topu poprejšnje še niso bili tako ostro v plemena razloceni. Mi ne mo- službe dá novo potrdbo, ustrezajočo izpremenjenim remo trditi ; da so Slovaki nam v najbližjem rodu razmeram Obrazec te potrdbe naj ustanoví polit deželna da so se od našega plemena le odtrgali, zato imenu jej o y y ker m se oblast 23 Ce pri poljaku , ki je že v prisego vzet y nastopi kaj tacega branilo, tedaj naj y y kar ako C i mu vaj po ni 20 bilo prisego gubil službe vsled in mi ne od njih , sodniške razsodbe po kazenkem zakonu, politično okraj oblastvo prisodi, da se mu utegne v 24 službi službi odobrenega in v prisego vzetega odobrilo razreči (§. 19) in odvzeti potrdba, omenjena v „Slovence" ; nasprotno so Cehom veliko bliže, ko nam , toraj ne morejo imeti svojega imena od nas, ampak Slovenec" je prvotno imé, ki se je, kar je tudi Vodnik v svojih „Novicah" trdil , rodilo še tačas, ko so bili Slovani še združeni, in ko so se zaČeli v nasprotji s tujiroi narodi „Slovane, Slavjane, Slovence" imenovati y to je, go v o r e če Ko se je toraj tisti del Slovencev, to je Slovanov, iz katerega mi izviramo, v naših krajih naselil, ni imei čuvaja veže dolžnost, kedar opravi j svoj delo y službeno znamenje, ki ga naj politično okrajno oblastvo v kateri se nositi za-se še posebnega imena. PaČ pa je imela imé dežela ; .Ie naselil, imenovali so jo namreč že pred- blj določi ter primerno razgl On ima tudi pravico, v službi nositi kratko katere vendar ne sme rabiti, razen kedar je v taki sili da je upravičen, samega sebe braniti (Dalje prihođnjič.) ; y Zgodovinske stvari. Odkodi ima Kranjska dežela svoje imé? yy Novice" so unidan priobčile pod tem naslovom Poženčanovo kratko zgodovinsko drobtinico, katera po mojih mislih ni temeljita. Poženčan namreč izpe-ljuje besedo „Krajnsko" od „kraj", in žela dobila svoje imé od razdeljena. tod, ker je misli, da Je de- bila v pet yy krajev a Da bi se dežela za to imenovala v vec jetno yy krajev a razdeljena yy Krajna (( y ker Je y to se mi ne zdi dosti ver- y in ne logično sklepano; kajti temu y kar je sdruženo veno celoto temu, kar ; dajemo eno splošno ime, ne pa Je razdeljeno v razna delà, ki med sabo ni- majo nobene zveze. Ce je bila Kranjska dežela raztr-gana na pet kosov , potem je naravno , da se je vsak kos s posebnim imenom imenoval, kar se je tudi zgo- dilo, kar Poženčan sam priznava, ker imena posameznih delov našteva (Karnia, Japidija, Liburnija, Panonija in Norika). Poženčan si sam sebi nasprotuje y ker pravi y da je yy Karnia" po naše yy po tem takem se je le ta del Krajna << (kar pa ni " imenoval, ki obsegal „Karni JO' 2 VCUJ, ttttivu pnuo LV^C» , WC« potem ob enem pravi, da se je vsa dežela imenovala 17 tin t vi n U -i rv »i n v « v»aÍt rtl / J n 1 A li Itninň ^ i ne vem „Krajna kako pride do tega res) ; ker ^ # Ie da „Krajna" , ko je ravno prej rekel liko ko „Karnija", o kateri pravi Furlanijo in Goriško. y y da je „Krajna da je obsegala to- Iz tega je razvidno, da stoji Poženčanova trditev na ; slabih nogah. Nasprotno je vec ko verjetno y da Kranjska dežela tačas, ko je bila razdeljena na toliko kosov, ni imela skupnega imena. e » Veliko lože se izpeljuje beseda yy Krajna ii iz „kra- jina a y to je , m ej na dežela, kakor imenujemo tudi vojaško „krajino" (Militârgrenze), in brez gran i c o dvombe je dobila dežela to imé ob času, ko je bila združena v eno deželo. Ko so Nemci podjarmili naše kraje , naredili so iz njih iz začetka eno samo deželo, in jo imenovali „windische Mark". Ta „windische Mark" y Kranjsko, Goriško, južno Stajer- kraje, niso imeli je obsegala Koroško sko in precejšen kos Hrvaškega. Ko so prišli naši očaki v sedanje posebnega imena, se mi zdi, vedeli so le, jani, in to so izrekali „Sloveni, Slovenci", „Slovenci" le „Slovani". da so Slav- ni naše specifično imé, ampak pomeni Dokaz temu je to, da se tudi Slovaki imenujejo vence", in iz tega yy Slo- moramo sklepati, da so nekateri Slovani (med njimi sedanji Slovenci in Slovaki) izrekali niki >Siovencev, najbrž že Kelti (prvotni prebivalci) in po njih Rimljani „Carnia, Carniolia, Carintia." Ko- renika „car, kar pomeni goro, skalo, carnia, ca- y rintia, carniolia" so toraj tri oblike za gorato deželo in to imé je prvotno za dežele, ki so naša domovina in sicer so Slovenci to imé že našli, ko so v naše kraje prišli, kakor ne morem skladati s Poženčanom, ki misli, da so La-tincevalci pokvarili izraz „Krajna" v „Carniolia" se mi zeló ver jetno zdi ; zatoraj se nikakor ? na- sprotno mislim , da je imé „Krajna" veliko mlajša od „Carnia, Carniolia, Carintia". Jaz mislim tako: Ko so Slovani prišli v te kraje, začeli so se imenovati po de- želi, in ker je bila dežela Carnia ali Carintia, Carniolia, začeli so se imenovati „Koroše, Korošce"; najstarejši Ruski zgodovinopisec nas imenuje „Horu- zane y to je, Koružane, Korošce. Beseda sede y ,Gorotan" ni nič druzega, ko prestava be- „Carintia, Carnia, Carniolia", to Verjetno se mi y gorata dežela. mnogi Slovenci kakor se ime svoj jezik so tisti, ki so stano- toraj zdi, da so se iz začetka imenovali Korošce, Korošane nuje še zdaj en del našega plemena, vedno imenovali „slovensk", posebno vali ob nemški ineji. • — .. Ko so pozneje Nemci našo domovino podjarmili, naredili so iz začetka iz nje eno „windische Mark". „Mark" pomeni pa „krajino jetno je, da so Slovenci v tem času začeli imenovati se " i celoto, ter nazivali C( Ver- Krajince u yy jino" , y to Krajnci) je bilo zdaj novo imé za Slovence (windische je, „Marker" in svojo Mark" domovino „Kra- Krajina a y y ,Krajinci" (Krajna Mark je obsegala vso sedanjo Slovenijo in še več) in se jelo počasi vdomačiti. Ko se je pozneje o „windi- sche Mark" (Krajna) razdelila, bilo je to imé že tako vdomačeno, da so dali južnemu delu imé ali „krajina yy Krain". Severni del pa je dobi! svoje prvotno imé nazaj „Carintia", „Kárnten", „Koroško"; ta del Sloven-eev je zdaj zopet popustil ima „Krajinca, imenoval zopet „Korošca", to tem bolj (( se Krajnca" in y da se ločil od „Krajinca" (Krajnca) v eni deželi. Je raz- kajti zdaj ništa bila več Sedajna južna Štajerska nikdar ni spadala v Car-niolio ali Carintio; tamošnji Slovani so se najbrže vedno „Slovence" imenovali; ko so bili združeni v „windische Mark", so se najbrže tudi klicali „Krajince" so tudi na (Krajnce); a ker ta zveza ni dolgo trpela, imé pozabili, ki je slednjič le sedajnim Krajncem ostalo, ker tukaj je ostalo to oficijalno imé dežele. Južni Sta-jerci so se toraj imenovali Slovence, in pozneje so se privadili imena „Stajerc", da so se razločevali odKrajn- cev Korošcev in Hrvatov , ki so bili tudi „Slovenci", torej se s tem nazivkom niso mogli od njih razločevati. (Konee prihodnjie.) * Politične »tvari* tako poročal o Hrvatib, kakor bi bilo Beustu po namreč, da so vsi vneti za dualizem Skrivne policijske zvijace nekaterih ministrov zoper Slovane v Avstriji. Koliko nesreće je politika Beustova vsula čez ubogo Avstrijo, že davno vé ves svet; on je stvaril tudi osodepolni dvalizem, po katerem je do njega edino naše cesarstvo bilo razcepljeno na dva kosa tako, da so jima morali dati celo skovano novo imé „Cislajta-nija" in „Translajtanija", in da za zdaj obé „Lajtaniji" birate tako, da umreti ne morete, živeti pa tudi ne. Saksonski baron Beust je kot grof Avstrijski stvaril sistemo sedanjo, po kateri pri naa v Avstriji je tudi ceió y da bo přišel ob službo y ako Žugalo y se mu iljal takih poročil, kakoršna so Beust zanaprej ne bo č. ta mož je bil res možak , popustil je rajši službo da bi bil pošiljal y po- Pa ko J Al takih možakov je a p o r žalibog na Dunaj dandanes v vladnih službah strašno malo. Zato se ni Čuditi, če so tudi nas SI na Dunaji tako črnili kot fil ^J M. YJ ▼ v^A^v^v-» uu «^uunji \J1 Ulll i±KJ I, 1 UOUlli^Uj i je, ljudi, ki za Avstrijo nič ne maramo in le po Rusij to hrepenimo. Beustu samemu nismo bili tako že nikdar na srce pnrasceni, a hotel opravičiti svojo mržnjo do nas pred svetom, vsaj pred merodajnimi krog so bila policijska poročila, če so tudi na taka zmešujava vseh socijalnih razmer, da bode težko resnična rešnika. da y bela y V Beustovi stroj , zato prišla nesla Marsikaj pa, kar je dosihmal bolj skrito bilo Slovan so njegovim namenom strezala tako pobarv Slovenec y m pn- ploh Je na dan knjiga umrlega državnega svétnika viteza Bernharda Meyer-a, katere pod naslovom: varnega rovarj y Erlebnisse des Bernhard Ritter v. Meyer nard vitez pl. Meyer doživel) u (kaj j e Ber- del veliko razodeva izreČi jih y y Slovane moral na Dunaji veljati za državi ne- e mogel Beust na odloônem mestu da treba steni pritisniti u Pritiska! y To ker so mu bili pri osnovanji dualizma na poti vse y pa še mnogo druzih takih y lepih u reci y ki da Je o politiki Beustovi. Dunajski časniki pišejo, Beust nalašč iz Londona přišel na Dunaj, da bi za-branil izdanje tega delà jako zanimive knjige, v kateri so popisane zvijace Beustove, dokler je veliko moč v svoji roki imel. Al ni se mu posrećilo zatreti zlatega denarja vredne knjige, ki jo izdaja sin ranjcega viteza so se za časa Beusta in po njegovi volji godile, podaj svetu Meyerj knjiga Ni čuda toraj, da nemškim y da liberalcem, katere je Beust vstvaril, gotovo pa jim po magal do nadvlade v Avstriji, ni nikakor po volj so se je lotili enako razkačenim sršenom. 0 vičiti in vtajiti pa teh nepostavnosti ne morejo y opra-kakor Meyera. Dunajski „Tagblatt a celo pise y da je Beust žugal tožbo zarad razžaljenja časti napeti zoper tudi škandalov ne, ki jih je svet po Ofenheimovi pravdi zvedel. Nam se zdi, da se bliža dan, ko bodo vsi grehi to žuganje je le prazno, kajti potem to knjigo; prišle še le druge reči na dan; „Vaterland" kliče žlah-nemu Beustu: „Heraus mit Eurem Fiederwisch, edler Graf, wir pariren !" Dunajski liberalni listi so se zakadili v to knjigo kakor četa lovskih psov plane za žlahno divjaščino. Naravno ! nemške liberalne stranke in odeti svetu ljudi y kateri se bo jenih pokrovitelj ljen obrnil od Da potem pride tudi zá-nje sod raz-takih to zahteva tek sveta in ča y P ne bodo pregnali » iz sveta in ta jih bo že zadela. Sramote imajo že zadosti, kažen jim tudi ne bo prizanesla si kaj y kar Saj pa tudi Meyer razkrije pred svetom mar- liberalna svojat najrajše devet čevljev pod Slovstvene stvari se nam po- zemljo zakopano imela. Po tej „spomenici kažejo ljudje, ki so dozdaj za poštenoviče veljali, „poštenoviči" v ravno nasprotnem pomenu besede, od-krije se nam vsa tista mašinerija, ki je na skrivnem delovaje marsikaj Mrvice slovniške in slovarske (Dalje.) vstrojila, kar se je pošteno mislečim ljudém neverjetno, nemogoče zdelo ter se z resnico in pravico ■ ■ skladalo tako, kakor noč z duevom. Znan Politika Saksonskega barona, v Avstriji do grofa ~ ,, « -j--------—~ povzdignjenega državnega kancelarja Beusta se pokaže Drugi slovanski jeziki razen poljskega imajo še razloček med prednicama pre- (uber-) in (durch-), ki se z njima sestavlja sila glagolov. pred v tej knjigi v vsi zavržljivosti, nesramnosti. Beust se nico y a pri nas umira ter se sliši samo v besedi je polastil vseh ministerstev, tako, daje vsak mi nister dělal tako, kakor je bilo Beustu všeč; zlasti policijsko poročevalstvo je bilo popolnoma v njegovih rokah. Nekega dvornega svetovalca, izvrstnega moža pródaj (na prodaj), r* v^j^uuu. o^ y w^v**»** . ťi prorok, vendar ze rajsi pravijo : prestor, prerok večjemu še v besedah : prostor i y e- y ki se mu ni hotel podati, je odpravil iz policij- dati z e: misi y g k Pomisel na drugo mesto, takó je različna od po in Poljaci so jo popolnoma izgubili kat r e c y da bode znanstveno obde skega oddelka ter na njegovo mesto vrinil člověka, xvi . —ir .— mu je bil v vsem vdan. S pomočjo tega člověka so Drugo je: preskočiti járek ki lovanje reči res težko izhajalo brez prednice in drugo se prenarejala poročila zaupnih mož, posebno onih, (skočiti skozi obroč) y kakor lahko rečeta Ceh preskočiti obroČ katere je vlada po Ogerskem rabila. Dasiravno Hr- Tako ima Vukov rječnik: probiti burcfcfcfciag t in Rus prebit vat je, Srbi in Slovaki niso nikakor marali za pri- jerfdjlagen prolomiti burcfybrecfyen, prelomiti entjroetfcredjen / hodnjo Ogersko gospodarstvo in se mu na vso moč propustiti fcurđjtafien, prepustiti uberlafTeit ; tako tudi vstavljali, morala so vender poročila od tod biti tako staroslovenščina : prohoditi skvozé dvé goré, in prého- zasukana ali ,,popravljena", kakor da bi vsi Srbi, Hr- vatje itd. dualizem komaj pričakovali ter bi bili vsi vneti za to novo „koristno" napravo. To se je godilo vse na skrivnem po Beustovi volji. Srbi in Slovani pa, o katerih se to nikakor ni moglo reči, ker bi bilo popolnoma neverjetno, so se morali spraviti v sum, da na Rusko stran vleče jo, so tedaj državi nevarni. diti ot mesta na mesto itd Ne hoteč prorokovat bod vilo se kdaj pri nas oži- bi y kar je odmrlo dasi ni nemogoče y 8vetoval jaz takó y da se ohrani y ga se imamo , a vnovič da se vvede samo tam t k kaj y y pravit gre t k t pojma y in bi zlasti glagol s začet bil lahko dvoumen Znan Je yy \J X. c* li T AVV/vi V y u V/ IVUM I VA 1 C« M T « JJ V/ f A J^L M 9 "J v * O f ~ ~ ----------- --------------- nekemu popolnoma zanesljivemu dopisniku Povsod drugod zdržuj mo se novotarije, ker je nepotrebna ki je bil na Hrvaškem vladni agent; Čemu da bi pisali: progovoriti, probuditi (kakor neka Vaterlanda" mož, tega so poklicali na Dunaj ter mu zeló zaměřili, da m teri že res pišejo), prolivati kri, propiti grunte y proi 83 grati denarje, ko imamo svoje glagole : pregovoriti ; govoriti, prebuditi, prelivati spre da skozi nje morejo vén na cesto; če y zapiti kmalu ne nastopi y rajši kar čisto srbščino ali pa češčino ! Sosebno je nepotrebno in nekazno odstopati od do-zdanje navade v pisanj i besed : premeniti, premena, prémenljiv, ki so jih nekateri velecenjeni in preza-služni pisatelji jeli pisati s pro-. PrviČ, narod govori: zaigrati?! Pišimo spomlad, poginilo bode mnogo živine lakotě; cent sená premeniti y drugič ; takó hođi za prohod skozi kako stvar ene oblike tudi logično, ker tukaj ne marvec za prehod z na drugo, za prestop iz enega v drug stan, za prenaredbo, predrugačbo; tretjič ima staroslovenščina po Miklošiči v največ virih : prémeniti, prémenjati prámena in samo v enem promena, ter je Cehom in Rusom oboja oblika znana. Srbščina ima res samo promena, promeniti ; ali zakaj bi se prav tukaj dajala prednost srbščini pred staroslovenščino, zakaj bi jo da- jaii tišti, ki brez ozira na srbščino pišejo: lastnostij bodočest, ja je gledal, vnenjest, poprejšnjest itd. *) y (Dalje prihodnjič.) Mnogovrstne novice * Zima brez konca in kraja! —- „Pojte rakom žvižgat vi lažnjivi preroki vremena!" — pač letos smejo reci povsod. Parižki konservátorij je prerokoval januarija meseca, tudi stari M a ti ja konec zime sredi g svojim pregovorom, „«»«mj«, «fj«, v^ ^ ga pa naredi", je letos velik lažnik ; da celó žrjavi so letos vsi zbegani; přetekle tri dni zvečer že smo jih slišali nad nami v Ljubljani; zapustili so menda letos sneženo Laško ter se vrnili k nam nazaj, mišlé, da jim , Da da tudi na da Matija led zbija; če ga ni golj ufali so se ubogi romarji ni čuda bode tu go rkej e, je v naših krajih zima dolga Laskem, Turškem in drugod je še huja, to je nena-vadno. Na Laškem imajo letos toliko snega, da naj- s ta rej i ljudje tacega ne pomnijo Milani ga je padlo 19. in 20. dne preteklega meseca toliko dan so najeli y 3500, 2. dan pa iz ulic kidali. katerim so samo y da so ga dan za to plačali 4500 delavcev, ki 104.000 frankov. Benetkah je 19. svečana zraven snega razsajal tak vihar po morji, da je mnogo ladij škodo trpělo. V Turinu in okolici njegovi je sněžilo Bologni je teža snega ponoči potrla streho hiše , pod katero je spala družina s 7 otroci ; vse druge so oteli smrti, očeta pa je ubilo. Od Genove do Florence oko ni videlo 3 dni in 3 noči neprenehoma. nič druzega kot sneg in le sneg; noben voz se ni mogel peljati, in ce se je peljal, drčalo se Je konjem, ki niso imeli pooštrenih podkev, tako , da niso mogli naprej. tedaj čuda, da letos po več krajih žlahna divjina (srne, jeleni itd.) konec jemlje. Grozno trpijo v Svajci; v več krajih so hiše popolnoma pokrite s snegom in pod snegom so morali ljudjé predóre (tunele) narediti, *) To brezmerno predragaČevanje je tuđi nevgoduo národnemu napredku, ker ljudi bega iu jim kalí veselje do novejših izdelkov, slo?enskega slovstva. O, da bi, sosebno kar je mlajaih prebrisane glave, táko neplodno presukavanje oblik, o čemer smo gori na- vedli nekoliko primerov, prepustili vrednemu tega imena „jeziko- veljá že 11 do 12 frankov. Zabavno borilo. sodnijskega življenja. Po spominu skušenega starega pravnika. Spisuje Jakob Aléšovec. III. Ponarejeni bankovci. (Dalje.) . . Morda bi se bila ta reč še dolgo vlekla, zlasti kar se tiče zveze med Jonasem in Linarjem , kateremu je moral prvi podvreči one bankovce, da ne bi bilo se prigodilo zopet nekaj, kar je preiskavo naglo pripeljalo na pravo pot. o katere m Nekega popoldne pride meni sem ze oseba prej rekel učitelj y y da je bil memo krčmarja edina ; ki je z Jonasom občevala. Mož je ves kakor da bi se mu bila kaka nesreća prigodila. plab, Jaz mu ponudim stol in ko sede, ga prašam, kaj ga je meni yy ripeljalo. ni več živeti, est, huda vest," odgovori ves bi tudi varno bilo." potrt. yy Tako mi V ce yy Vest vas teži?' vendar na nj i í£ prasam zavzet. „i, kaj imaste čete. „Poslušajte me, potem pa storite z mano, kar ho- Dobrega tako nisem vreden." Ko mu zagotovim, da ga bom poslušal, potem pa ravnal po postavi, prične: „Da, po postavi y » V nic drugače, to zaslužim. Najprvo vi Ari a! WMAW1 nnn AW1 (i zvedite, da Linar sedí po nedolžnem v záporu v fy To veste vi in mi priđete V se Prej sem se bal ; a zdaj zdaj pravit V" y ko ste prave se ne bojim več. Tudi bi prej ne bil imel kazov, Jonas in krčmar bi bila vse vtajila in tako bi bil jaz přišel zarad obrekovanja v past, Linarju pa to ne bi bilo pomagalo." „Govorite, člověk, govorite! Povejte mi vse , kajti vsaka ura, katero sedí Linar po nedolžnem v ječi, pade vam na krivdo." Ï pa „O, bom govoril, vse bom povedal, kar vem. do tega vam bom pokazal pot." Kar ne vem ? „Postava ima v takih slučajih, če pride po prosto-voljnem naznanilu kakega sokrivca kako hudodelstvo na dan, posebne olajšalne določbe, in zlasti če kdo, če-ravno sokrivec, izdá kako družbo, ki se pečá s pona-rejanjem in izdajanjem bankovcev, ali pokaže pot, po kateri pride sodnija do nje, se ravná ž njim jako mi-lostljivo, včasih ostane celó brez kazni." ? ,Tega mi ni bilo treba opomniti, gospod sodnik, jaz bi vam bil tako vse stave celó ne maram povedal, kar vem. y ker vem kazen. Tedaj čujte ! t« y Milost poda sem zaslužil oštro Jaz vzamem pero v roko, da bi si kaj zapisal, in on pricne: „Jaz sem tu učitelj, to vam bo znano, da je plača moja pičla, to tudi veste. Predno sem se posvětil učitelj stvu , bil sem uradnik, ali zavoljo neke nezvestobe brodju" ter držéS se pisanja, kakoršno se je veČini slovenski priljubilo, rajši iskali cene in veljave v tem prizadetji, kako bi svojim v Čistém jeziku pravilno osnovanim spisom dali pravi klasični lik, kakó bi jih ubrali na vae strani po zahtevu blagostne simetrije ter navdahDili jim prikupljivo milino! Kes bi bila naloga zlasti znanstvenih zavodov prednjačiti, kakor pravi Hrvat, v taki vzoriti pi- savi, in prepuséa se sodba sprevidnim, je li povsem dostojno, n* SO mi bili slovo dali. Ker se potem nisem mogel dru-pr. Matice naše, če v njenih razdatkih piae eden: ne bil, dragi: ni gam obrniti , sem přišel sem za učitelja. LahkoŽivCU, bil, tretji: nij bil; eden: jena hči, drug: njena hči; eden: minuta, drug: minota fnatvora?); eden: spregovoriti, drug; probuditi; eden: Čolo, drug: čolen; eden: za očetom, drug: za očo; eden: osvobodjen, drug: učiněn, nakloněn, tretji zopet: mladež en (Slama, hočemreči: Slava izumitelju i posnemateljem !) itd. . ki sem, mi ni bilo moč shajati s pičlo plačo, zato sem bil vedno v denarnih zadregah. To je moral Jonas zve-deti, kajti nekega dne pride k meni in mi ponudi denarja na posodo. Lahko si mislite, kako brez pomislika sem se poslužil te ponudbe. Oh WVAX* wv ^WOIUUU to UUUU» V/II y Ud U1 111 II spoznal tega člověka, morda bi se bil v sili vsaj rednega življenja navaclil ! da bi nik dar ne bil in revšini stare korenine začnó prirojene jim burke uganjati n* priliko Gisk ) 77 Ali ni Jonas posojenega vam denarja nikdar nazaj ministra pravosodja itd da pride Ofenbeim za ministra finance za ministra kupčijstva, dr. Schindler 7 tirjal?" mu sežem prašaje jaz v besedo. po pred durmi. Državni dualizem za tem vidite, da je prememba rodil že tudi na- )7 Kaj pa da ga je! Ko sem se bil pri njem že za- sprotje med Dunajskim in Feštanskim ministerstvom dosti zadolžil, me pokliče nekega dne ter me praša, W e n k h e i m kdaj mu mislim posojila vrniti. Na to nisem imel se ve da nikdar resno danes do jutri ministerstvo na Ogerskem in se od potem , ko pride S e n y e y do pravega odgovora, ker še sam tega nisem krmila na Ogerskem, pride tudi zopet čas za Hob pretresah „Jaz vam bom olajšal plačilo w prične slednjič on sam —tako, da mi ne boste nič pla- kljenkalo, kakor pri nas, potem pa bode tudi Andras3y za- čali bilo iz svojega 7 marveč še denar zaslužili." To kljenkalo Beust ki Z Lo mi se ve da zeló všeč. Je V ce klada dalje, da, nevarnosti pri tem prisežem, Jonas mi potem raz- nyayem vred jamo kopal Hohenwartu, a potem tudi bom previđen, za-me ne bo nobene 7 kar mi bo izročil in ko mu da bom molčal, mi t\j ±£jl \jyjii , ui i\u uiu JHiZ imu ucvuiju j jpiiuicinu ac jc ítthi au ic^a SC VJCIU lO , Užt pokaže zvezek desetakov. je bil v nekaterih krčmah ravs in kavs. Ofenheim sam znan liko bil 7 pádel pri lik Da je Ofenheim nekriv spo većini Dunaj č izbudilo ve oljo; přiměřilo se je zarad tega še celó to da Poglejte jih, pravi. Meni se kar v glavi vrtí. Ali kaj menda sam je vedel, da ste dve vroči zapazite na njih? me vpraša zapazim nicesar. No ; glejte Jaz jih ogle duj em, a ne kajšnjim ljudstvom: ena zoper, drug za 7 přinesete pet goldinarjev, kar za vsak tak desetak mi tudi z rodovino svojo odlazil na Lašk mki med tu-jega, zato je vec dobite za nje 7 bo 7 da se vase. Ce mi jih boste pridno med ljudi spravljali, bom prepnjaznim , a Banhans sta ted tudi i tam cez nekaj časa naredil črto čez ves vaš dolg. Jaz ljubim demonstracija m pomaranče cvetó Je otél On in ve- selja poskakujem, kajti takih pogojev plačevanja dolga se res nisem nikdar nadjal. Spravim toraj zvezek de- slanec K setakov bilo jih je menda sto in hočem iti 7 a Naj Vam še iz državnega zbora nekaj povem. Nova vladna ; p°* , naj naj postava o hišnem dávku je prišla v obravnavo zbornica čez to postavo stopi na d je stavil danes předl red. to Jonas me ustavi. Ti desetaki so ponarejeni, mi postavo zavrže; za ta predlog so glasovali Pol] pravi, a dobro ponarejeni, cesar ste se sami prepr ves desni centrum, kateremu voditelj Izdajajte jih toraj previdno, da nas sodnija ne zasači, mladoslovenci, baron Tacco in Plener, sicer ste pogubljeni. Jaz se ne bojim, da bi me izdali, ki j Hohenwart potem 7 ko kajti , Če bi zgrabljeni prav trdili, da ste jih od mene dobili, nimate nobenih dokazov. Toraj veste, da gre redu prijel minister za postavo govoril, po novem opravilnem ko jezo mamelukov besedo po- za vaso v kožo, če vas še enkrat na čvrsto je mahal po tej postavi in ko je dokazai ) novica me je nekoliko prestrašila." (Dalje prihodnjič.) primejo; ravnajte se po tem! Ta da posestnik majhne hišice, ki dozdaj 1 gold. 20 kr Slovensko slovstvo. davka od plaćati jonarje rekoč : "V težko stane nje gold plačuje, po tej novi postavi bo moral , se je giasil velik krohot na klopi mili- govornih jih je z mirno besedo zavrnil r 7) bogatina je to > reveža pa vsak kraj * Slov an ski elementi v venetscini. del. D a v o r i n T e r s t e n j a k. nikovi dědiči 1875. Spisal iz desnega centruma in so kazali te besede žadoní gromovita pohvala živahni pravo-klici, ministri pa dolge obraze. Zivo je želeti da bi ta Ljubljani natisnili Blaz- postava naposled naložilo hišnim gospodarjem ^c^v. w vir» ui i dar padla, kajti novo breme se Gorici marca Naš d tudi mest tarešinst tej knjigi nadaljuje slavni naš pisatelj preiskavo jezikovskih zakladov slovanskih v jeziku Venetov ter z dodanimi zgodovinskimi , arhelogičnimi in mitologič- sarju prosno nimi opazkami skuša podpirati trditev, da starodavni seca v Dalmacijo, obiskal tudi G db IB d sta sklenila pokloniti ce- i da bi, potovaje konec tega me- Veneti so bili betva plemena slovanskega. Razprave Terstenjakove so in ostanejo vsakakor jako zani orico. Prav tako Nek konjišk častnik (v pokoji), kteremu se menda v mive ; ce tudi drugi učenjaki se ne skladajo z rezultati vrt, stopil pred g. barona meša, je přišel přetekli pondeljek (y3) v mestni I kteri se z in sklepi njegovih preiskav, imajo one gotovo to vred- nost da vzpodbujajo druge na enake preiskave in jih napotovajo na vire, ki jih sami ne zasledijo. Na to stran je genialni Terste nj a k res občudovanja vreden, in ponosni smemo Slovenci biti pod kar pogovarjal, in vprasavši ga, ali hoče umreti mel baron D. za šalo in je torej od 7 da ne se na roki 7 sproži na-n] san: pa po sreči nenevarno. okres in ga zadene med prsta Gosp so dpeljali da ili uuLujoLii oujcixju uiu»ciiwi uivij v»« ga imamo. — iv«i » .». « « ^ pa se tiče slovenščine v pisavi, naj nam ne zameri spo- opazovali Kar v Gradec v norišnico 7 štovani rodoljub ; ako še posebno začudenje izrekamo Dne 9. t. m Rajnki dek v bodo njegov duševni stan pričnejo pri nas poro tne em LoČniku. mons. o onem zopernem lokalizmu 7 ,k a a 7 ki ga niti drugje med Juvančič (umri 18. febr.) je zapustil 4000 gold Slovenci niti med drugimi Jugoslovani ne nahajamo. mo se drug drugemu , a ne se odstranujmo specijalitetami , ki nimajo nobene vrednosti ! s a HBBB^HHBBMHBBBH^^^BIBÍBBBPÍH duhovnikov Goriške nadškofije, pa zadnja leta vedno ko posestvo boge Locenišk je bil eden najimenitniših4 bolan, novega p Dne 31. marca bode volilo z a d b namesti imenovan Nasi dopisi. nov Dunaja 4. marca stranke in vsake vere pač Iz tukaj šnj ih labko kov vsake Za tukajšnji gimnazij za klasično jezikoslovje Adolf B Kakor sedanji čas vsako leto čitamo: „Cesar se jnk Dolijaka p r ofe podal v se vidi da je čedalje armadn več gnjilobe v naši državi, zato pa tudi ni čuda, da to, kdaj G kar so časnikarji danes trdili, jutri že več ni res. Isto - tako tudi nihče ne more reci, kedaj dobimo novo mi ijaško taborišce v Bruk oddelki k mano^ram * u se zbiraj tako je slovela ne zarad jesenskih vojaških aJ Va « coski li Manôvra" se lepše podaja našemu jeziku, ko fran- In zakaj bi jemali besedo iz francoskega manever nisterstvo, čeravno vsak vé, da se tako maje in guga, jda ni misliti na dolgi obstanek njegov. Ce Dunajčanje namesti iz bližjega italijanskega jezika Pis so bile mal in k j druge Rój pri Gorici piclo uro pod mestom proti jugu) da se potem more ministerstvo kmetijstva za dovolitev a si državne podpore naprositi. Vodstvo Goriške c. kr. so se premenili, in ž njimi tudi način vojskovanja svilorejnice je družbi poslalo nekoliko iztisov programa in torej tudi vojskine vaje. Vsled tega ne potrebu- obravnav, ki jih bode razpravljal veliki zbor svilorej a i i m i • * i • i r/ 11 ! • • 1 M I • I H r • I » • 1 JeJ° ojaki vec toliko p prostorov Za tega del cev > % # pridržala vojaščma za svoje {{ ( jjjgjgi^ nr»i Í1 nriS l/i namene samo „R ki se snide prihodnje leto v Milani ? kdor pri Goriški železniční postaj pa 60 naših svilorejcev želí kaj več o tem zvedeti, naj se po- Svilorejsko društvo trudi 11 KJ & ^ y » ili J i IUU1 iiViVUUlVUA J/VUVM|I J/Ml w ^ V piSai niCO VUV/Vl ^ TV oralo v „vélikih Roj"; vse drugo smejo občine/ ka- S le z ko je naznanilo družbi odborovo. } da preganjano in obre- tenm Marij Terezija ta svet za pašo prepustila, kovano od ondašnjega deželnega zbora in odbora 9 razorati. Kmetje ckoličani, katerim je vsaka lehazemlje po lôletnem koristnem delovanju prestane; odbor je draga, ■HHBHBHHHH zan v : so jako veseli koščeka zemljice, ki jim je odka- sklenil, bivšemu predsedstvu milovanje izreci o britki kopanje. Velike Roj so katastralnih obči ekaj osodi ki je društvo zadela. odsek družbe kme- lastnina. Vojaška oblast jim je že od 40. leta sem najemščine plačevala, in to po dol morala pa več plačevati; sicer pa ni stvar še prav tijske za napravo spominka umrlému dr. Gosti so bili pravdi. Zdaj bo izvoljeni gospodje: predsednik baron Wurzbach in od- ki je bil ob enem do borniki Witschl Seunig in Brus 9 ločena. že pred kakor se po Časnikih bere, našli tudi naprošen spravljati denarne doneske V Ogleji so, ».«»«w*. v^co^ ^^x dobro obranjeno ulico, in lep kos > ki- še bodo eno g mestn e g d 9 zdaj tik stékali za spominek po razglašenem pozivu y ki naj bi njega (mozaik) nekega javnega poslopja, brž ko ne gled b se g in pôd ga v imenu vseh družeb, ki bodo nabirale doneske, a pa kópeli. Kop vodi tukajsnji stavbeni sveto spisal dr. Jan. Bleiweis. (Iz seje deželnega odbora 5. marca.) Zarad stalne vavec g. Baubela pod nadzorstvom Dunajské centralne osnove in vredbe nadaljevalne sole za obrtnijske komisije za ohranjenje starin. Ta komisija misli postaviti za našo deželo posebne torj advokata B grof Fr. Coronini, dež. gl konservátor.) in državni po postavila učence v Novem mestu se je deželni odbor obrnil konser- na c. k. deželni šolski svèt ter je narocil Novomeškemu (Poprej je bil županstvu, da v p:>razum ljenji z vodstvom Novorneške O&S m wi no7no n A I« A A Q A \r c? A!I i\Af nnVvS Air» nli r! A1 A VI nivitiAA A gimnazije poroca o vseh potrebšcinah te šole, namreč o potrebnih šolskih prostorih, o stroskih za kurjavo in sve- Žclimcljske občine 6. marca. (Volitev novega sta- čavo, o učnili pripomočkih, o nagradah za učitelje itd. 7 rasinstva) naše občine izvrševala se Golski duhovniji z napeto pozornostj odbornikov, ki so lj bili dne t. m. v katerega izmed februarija tako pre ? kakor tudi o tem, koliko dotičnih stroškov prevzame mestna občina. — Obravnava z deželno vlado oziroma z Koroškim deželnim odborom zarad glavnega o dg on a vidno in pravično, da ima vsaka vas v obcini svojega po železnici med Ljubljano in Beljakom je bila v zastopnika, bode zadelo prvo glasovanja. Od 11 nazo- glavnih točkah sprejeta. — V službo strežaja za razte- čih odbornikor bil je z 7 glasovi izvoljen za župana : lesovanje mrličev v deželni bolnišnici je bil provizorno Jože Jane žič, posestnik iz Klade, mlad možak stare .sprejet Mirko Brez ari č. Cesarski patent od 3. marca t. 1. skličuje de- poštenosti, mož bistre dobrega srca premak ljivih gi klepo tj UVWI V/^CI Ol VCD i U KJ JL \J JUL* - vuucii o i številu svetovalcev sklonilo se je želne zbore na dan meseca da naj dobi vsaka podobč Golska in Zapotoška po enega moža Želimeljska, teden po Véliki noči. aprila 9 to je na drugi in tv i . * že za leto 1876 obravnavali proračuni deželnih potreb- V V* T T A r?A 1 V • I . Fl 1 «vy 1 • ščin. Ker Virant iz Želimeljega, za Golsko: Janez M Gornjega Golega, in za Zapotoško : France Zel po iz kar iz Visocega. Vsi trij tovalci so prav po pričakovati zmozni elji novega župana volj 79. občinske postave smé le deželni zbor privoliti občinske přiklade nad 25 odstotkov pra- davka ali užitnine, za občinske přiklade nad 50 vega sve t zato se sme da bodo dělali ma odstotkov pravega davka ali 30 odstotkov užitnine je toraj naj župani tistih občin, pa treba deželnega zakona, za blago zročene jim obči Bilo pošteno in složno katerim bode za občinske potrebščine za 1876. kolikor toliko m volitvijo: , volilcem, ki so posíušali glas pr volitve tekle naglo in se iztekle u 5 . treba ťš.^v* ^i^jiw nad 25 odstotkov přiklade na davke ali na užituino, toraj slava vsim nemudoma napravijo proračune občinskih dohodkov in pred boj svetovajočih da so stroškov za 1876. leto in občinskemu odboru v pretres prav vsih občinah Zivela sloga po in potrjenje predložé, potem po §. 83. občinske postave Ljubljane (Odbo sklenjene občinske přiklade na davke razglasé > in ! 1 imel svojo navadno mesecno sej nekateri dopisi si. ministerst družbe kmetijske) je v nedeljo dni po razglasu z zapisnikom o dotični seji občinskega znanje vzeti odbor pod Vsled dopisa c. kr. deželne vlade tej seji so bili odbora in z davkarskim izkazem, koliko direktnih dav-k m e t i j s t y svoje naprosí } da na naj njeno glašajo oklic, da deželna komisij akupiti plemenskih žeb ,Novicah" naprositi podr za merava i kov cela občina plačuje, deželnemu odboru pošljejo, da jih deželnemu zboru predloži. — (Za nakup deželne kmetijske sole na Dolenskem) je pres vitli césar potrdil sklep lanskega deželnega zbora, je bilo skle- da sme deželni odbor do 80.000 gold, svojih obligacij svojem okrožj ko nj er ej o na- po 9 svojem kraji razširj ta oklic Na dop da vsaka v prodati. c. vlade (Takso za pilacilo zdravnikom) je po izgledu naj družba izreče svoje mnenje: ali bi se Jeseniški družili dežel tudi tukajšnje zdravniško društvo določilo na Gorenskem dovolila naprošena dva živin- namreč tako, da za vsako obiskovanje bolnika po b a m vsako leto, je odbor gledé na obilo d n e v i se placa zdravniku norejo v ondašnjem okraj 1 7 UCH VUilU CèL VI- UUU V X OU jJLCXKJd; &K-IL CL V JU 1XV U. X ^OlcL y JU CL V OaiVU jj KJ IX \J V^ 11 KJ barantijo s Koroškim. obiskanje pa 2 gold. ; taksa, kedar se zdravnik pokliče in za vsako ponoćno oglasno sklenil, nasvetovati vladi, voli dva sej ma nika Leg o z bolj naj Jesenicam do- v posvetovanje z drugimi zdravniki k bolniku, je pa Malo premožnim ali pri dolgih Vsled obširnega poročila gosp. žup- odločena na gold. danjem selu in N podpore nakloniti nerodovitnih spašnikov v katerim nekoliko dr ? lani odbornik gosp. Jož. Debevec boleznih more zdravnik znižati to takso. (Sveto leto) se je začelo naKranjskem v nedeljo dne t. m. ; na večer te nedelje je slovesno zvonenje oružbi kmetijski predlagal, je sklenil odbor, naprositi po vseh cerkvah oznanovalo začetek sv. leta. Milost-gosp. Salzerja, c. kr. gozdnega nadzornika, da ogleda, ljivi knezoškof so v ta namen do duhovščine izdali kar ste imenovane obcini že prenaredile in zboljšale, okrožnico. 86 — ( Volitev deželnega poslanca na Notranjskem) na-mesto umrlega dr. Coste bo 3. aprila. Treba tedaj, da se volivci kmalu doménijo, da napovedani dan složni stopijo k volitvi. Zadnji naš list je v mislih imel ne-katere kandidate, ki pa so se přetekli teden umaknili. Po obilih, nam iz več strani Notranjskega došlih pis-mih ostale so zdaj le še 3 kandidature. Veljavnim možem velikega okraja Pivškega je osebno dobro jim znani trgovec gosp. Jožef Debevec, zdaj duša oživ-ljajoče se banke „Slovenije", kandidat v prvi vrsti; — v K a k e k u pa se je v nedeljo zbralo od Oerkniške in Menišovske strani 6 mož, ki so 15 volilcev zastopali in gosp. Petra G r a z e 1 i j a, Ljublj. hišnega posestnika in bivšega predsednika dramatičnega društva, za kandidata si soglasno izvolili ; — poleg teli dveh je še tretji kandidat nam priporočan iz Senožeškega okraja gosp. Jož. Zelen, predstojnik podružnice kmetijske in bivši župan. Res ! vsi trije narodnjaki z dušo in s telesom in pa bistre glave. Koga naj tedaj volijo volivci, katerih je skupaj 107? Po znanem nam domo-Jjubji gosp. Zelena, ki ima zase manjšo stran vo-livcev, misliti smemo, da ne bode cepil glasov. Nas gosp. .lože Debevec pa je zdaj in bode še dolgo tako obložen z delom v banki „Sloveniji", kateri vso svojo moč od jutra do večera žrtuje, nam je sam željo razodel, naj bi vrli Pivčani in drugi volivci, ki na njega zaupanje stavijo, gosp. Grazeliju svoj glas dali. ln tako ostane gosp. Peter Gr a zeli edini kandidat, ka-terega se vsi Notranjci poprimao toliko lože, ker je potrjen in miren narodnjak brez strančarstva, kot vred-nik našega nemškega „Triglava" mučenec narodne stvari in vrh tega izvrsten govornik. Lahko je po takem enoglasno voljen na mesto dr. Coste, kateremu je prijatelj bil. S tem pa „journalist", ki v „Tages-pošti" in v „Laibacherici" kliče ustavoverce na volilno bojišče, dobi najkrajši odgovor: „nix taje"! — (Za Živinozdravnike.) Ministerstvo za notranje reci je odloČilo, da živinozdravniki in živinozdravniški kovači smejo imeti zdravila in jih narejati ter odda-jati le na toliko, kolikor tega potrebujejo za svojo lastno prakso. — (Javna zahvala gos\>. Franke-tu.) Danes smo dobili na ogled podobo mojega umrlega svaka dr. Coste, ki jo je malal gosp. Ivan Frankè in jo bode dr. J. Bleiweis prihodnjo sredo izročil Matičnemu odboru. Krasna slika ni le samo rajneemu popolnoma podobna, temuč je tudi v slikarskem oziru izvrstno in elegantno izvršena. Zato mi je prijetna dolžnost g. Frankè-tu za ta mojsterski spominek , ki ga je postavil mojemu nepozabljivemu svaku, očitno toplo zahvalo izreci. V Ljubljani 7. sušca 1875. Fr. Sch. — (Beseda v Čitalnici) 7. dne t. m. se sme vvrstiti najprijetnejšim večerom čitalničnim; še posebno pa se je odlikovala po dveh velicih zborili iz opere ,,Sonam-bula" in pa ,,Nachtlager von Granada", ki so ju — poleg izvrstnih samospevov — res krasno peli gospodje in gospodičine pevskega zbora; zaslužena je tedaj bila gromovita pohvala. Čast in hvala pa vrh tega gre še neutrudljivemu pevovodji gosp. Stockel-nu, da smo sli-šali umetne operne kompozicije skoz in skoz tako korektno popevane; gospodje pevci in gospodične pevkinje so se res ponašati mogli s svojim mojstrom pevovodjem, pevovodja pa s svojimi pevci in pevkami, ki jih je tako temeljito izuril v petji, da ni mu treba bilo z dejanjem takta voditi zborov, ampak da je korektnega petja gotov smel se vsesti k glasoviru in spremljati zbore. Naj še omenimo odličnih samospevov gosp. J. Noli-ja, gosp. Meden-a in gospodičine Piskar-jeve, gospodoma Valenti in Stockel-nu pa zahvalo izrekamo za prijazno nadome-stilo 5. programové piece. Poleg muzikalnih produkci] nas je gosp. Franjo Drenik seznanil z zanimivo raz-pravo „o modi'*, ki jo je češki spisal Fr. V. Jeřábek in pa „Lipi Hrvatski" v slovenščino přestavil K. „Novice" prinesó drugi pot ta-mični sestavek. — (Zadnji gledaliscini slovenski predstavi) ste se zopet prav srečno izvršile; drugi pot kaj več o ojih. Novičar iz domaćih in ptujih dežel. Iz Dunaja. — Državni zbor, kakor pravijo, prestane L'O. dne t. m. V zbornici poslancev se zdaj že več dni obravnava nova postava za hisne davke; menda jo bodo celi kupi popravkov in dostavkov zasuli, da pod njimi — na korist hišnim gospodarjem — konec vzame. Iz dotičnega predloga ma nj šine po-vemo drugi pot kaj. — Ko je bil v soboto teden vitez Ofenheim, kakor bralci že vedó, od porotnikov za nekrivega spoznan, je še tišti večer bil silen dirndej njegovih prijateljev in privržencev pred hišo njegovo, ki so prišli ali peš ali v kočijah pozdravljat „nedolžnega", ki si je od leta 1864 pri železnici Crnoviški samo 5 milijonov pridobil; državni pravdnik ga je zarad tega tožii, da je po mnogovrstnih goljufijah si toliko denarja pograbil, Dunajski porotniki pa v teh 5 milijonih niso našli druzega nego le „pošten dobiček"! Med pr-vimi, ki so tišti večer prišli „nedolžnemu" Ofenheim u čestitat, je bil dr. Giskra, poleg njega pa velika mno-žica druge judovske in nejudovske gospode. Casniki pi- šejo, da je bilo 3500 vizitnih kart v njegovi hiši odda- nih; razun teh je dobil cele kupe pišem in telegramov, ki so mu srečo vošili, da seje tako srecno izmuznil iz roke sodnije. — Res je, kakor „Reform" pravi, en del Du-najskega ljudstva Ofenheima nekrivega spoznal, al ogromna večina ljudstva se vendar ne dá premotiti, da ne bi obsodila krivice se danjega časa, ki grabi denár v špekulacijskem švindeljnu, kjerkoliin kakorkoli le moreî Veliko se zdaj govori, da, kjer je šel minister dr. Banhans na Laško na odpust, od kodar se ne bode vrnil več kot minister na Dunaj, da dobijo vsi ministri slovo, ki po izreku predsednika ministerstva representujejo ,,harmonično celoto". Ko bi se to že zdaj zgodilo — kar pa ni še verjetno — bila bi ta ministerská kriza tri in trideseta v 8 letib. Sicer pa Avstriji samo s spremembo ministerskih o s e b ni nič pomagano brez premembe sedan je sisteme. Da se vendar ta pred ali pozneje zgodi, znamnja imamo že nektera, kakor je knjižica nadvojvode Salvatorja (tudi v našem listu uni dan omenjena), pogovor nadvojvode Albrehta z Andrašijem, besede ministra Auersperga, kateremu se že preseda ministrovati, nezadovoljnost ustavoverskih časnikov itd. itd. Ogersko. — Novo ministerstvo je vendar le zli-mano — se ve da le za kratek čas. Na čelu minister-sterstva stojí baron Wenkheim, minister za notranje oprave T i s z a , za finance S z e 11, za trgovstvo S i m o-n y i, za brambo dežele S z e n d e, za nauk T r e fo r t, za pravosodje Perczel, za lirvaško PejaČević. - Ministerstvo očitno le magjarsko; kaj mislijo drugi narodi ogerske krone o tem ministerstvu V Popravki. V zadnjem listu na strani TG v 3. vrsti od zgorej namesti: 61.000 gold, „beri: 6100 gold."; na 78. str. v 33. vrsti od spodej namesti : „po 85 gold, in 94 kr." beri „po 85 in 94 kr." in na isti strani v 34. vrsti od zgorej namesti: „706 stroškov" beri „706 gold, stroškov".