Poštnina plačana v gotovini.
Leto II. — Štev. 9. Krško 30. aprila 1949
GLASILO OKRAJNEGA ODBORA OF KRŠKO
Naše
NAJ PRINESE 1. MAJ, SIMBOL DELOVNEGA IN NAPREDNEGA ČLOVEŠTVA BORBENI IN REVOLUCIONARNI ELAN V OSNOVNE PLASTI LJUDSTVA VSEGA SVETA, KI JE ŠE DANES PREDMET IZKORIŠČANJA SVETOVNEGA KAPITALIZMA
Živel 1. maj -
praznik delovnega ljudstva!
2e četrtič slavimo 1. maj v končno osvobojeni domovini, ko smo strli okove suženjstva po okupatorju in istočasno pa verige domačega in tujega imperializma, ter izkoriščevalce delovnega ljudstva.
Ogromen delovni elan je zajel narode Jugoslavije pri obnovi in nadaljnjem razvijanju gospodarske dejavnosti. Ves svet se čudi, da jih je dosegla socialistična Jugoslavija, pri izgradnji industrije in ostalih gospodarskih podvigih. Nič ne pomaga, da hočejo predstavniki inozemskega kapitala z gonjo in lažno propagando prikriti resnico o naših uspehih. Vedo namreč, da je bilo možno doseči današnjo stopnjo obnove in gospodarskega razvoja le vsled tega, ker vodi naše narode Partija s herojskim CK KPJ in maršalom Titom na čelu, kar pa hočejo prikriti svojemu ljudstvu. Vedo, da je pri nas ljudstvo nosilec oblasti in že sami čutijo, da se tudi njim bliža konec.
Nova socialistična Jugoslavija krepko in dosledno stopa po čistih naukih marksiz-ma-leninizma. 2al pa ni tako pri nekaterih drugih deželah ljudske demokracije, ki so s kominformibiroj evsko kampanjo pričele z ostudno gonjo proti našemu partijskemu in državnemu vodstvu in s tem proti narodom Jugoslavije. Očitajo nam, da plo-vemo v imperializem, v kapitalizem, da se
odtegujemo naukom Marxa, Engelsa, Lenina in Stalina, da obnavljamo in dvigamo kulaštvo in imperializem itd. Torej stvari, katere sami ne verjamejo in o čemer so se že davno mogli prepričati.
Mi odgovarjamo na vse te klevete in laži njihovih radijskih postaj in časopisja proti naši domovini, s podvojenim delom, z udarniki, novatorji, racionalizatorji z borci za večji hektarski donos itd. Nobene še tako gnusne klevete ne bodo ustavile izgradnje socializma v naši domovini. Še bolj krčevito bomo strnili svoje vrste in svoje sile za izpolnitev planskih nalog, katere stojijo pred nami. 2 doslednim stališčem v našem boju za socializem in revolucionarno gibanje delovnega ljudstva pred pojavi revizionizma v nekaterih partijah, ki same grešijo, ne vidijo pa svojih napak, branimo čistost naukov marksizma-leni-nizma. Naš boj proti načelnim napadom Informbiroa, je boj za razkrinkavanje imperialističnih provokatorjev, ki se škušajo Skriti za resolucijo Informbiroa.
Naša največja naloga je, da ohranimo in utrdimo enotnost in bratstvo naših narodov, da okrepimo in razvijamo našo politično enotnost, ki sloni na socialistični zavesti državljanov nove Jugoslavije.
Vztrajno in neprestano se moramo boriti za enotnost demokratičnega tabora. Način gonje in klevet, kot jih vodijo gotovi voditelji, radijske postaje in njihovo časopisje, le oddaljuje ljudsko demokracijo od marksizma in leninizma. Prepričani smo, da bodo tisti, ki so vprizoriU to gnusno gonjo proti našim voditeljem in proti naši domovini ob prazniku proletariata ob prazniku delovnih ljudi sveta mislili tudi na ta vprašanja. Marksizem in leninizem je samo eden, ki ga ni mogoče izmaličiti in predelovati, sicer ne bi več bil marksizem, ampak bi se vrinili v dobo II. internacionale, ko so oportunistični elementi skušali preoblikovati nauke Marxa in Engelsa.
Naj 1. maj, praznik delovnega človeštva utrdi v nas samih prijetno zavest, da si v priborjeni svobodi po nebrojnih težavah, žrtvah in trpljenju končno moremo mimo graditi našo gospodarsko samostojnost in s tem dejansko svobodo.
Naj prinese 1. maj, simbol delovnega in naprednega človeštva borbeni in revolucionarni elan v osnovne plasti ljudstva vsega sveta, ki je še danes predmet izkoriščanja svetovnega kapitalizma.
Naj živi delovno ljudstvo vsega sveta!
2ivelo bratstvo in enotnost delovnega ljudstva sveta!
Naj živijo narodi Jugoslavije po vodstvom KPJ in CK KPJ in z našim herojem maršalom Titom na čelu!
Naj živijo naši udarniki, novatorji in racionalizatorji, borci za večji hektarski donos, borci za novo socialistično Jugoslavijo!
Ob tridesetletnici ustanovitve
naše Partije
Pred tridesetimi leti, v dneh 21. do 24. aprila 1919, je bila na kongresu v Beogradu ustanovljena KPJ, ki je nastala z združitvijo raznih socialističnih strank in skupin.
V	teh tridesetih letih se je Partija in pod njenim vodstvom proletariat in vse delovno ljudstvo vztrajno in junaško borilo proti zatiranju in izkoriščanju ter za zmago socializma. V težkih pogojih najgloblje ilegalnosti, v katero jo je pahnila vladajoča buržoazija že v drugem letu njenega obstoja, se je Partija borila za notranjo čistost, za boljševizacijo, proti raznim oportunističnim in frakcionaškkn elementom. Kljub najhujšemu preganjanju, kljub ne-številnim žrtvarli, ki so bile na najbolj zverinski način uničene in ubijane po raznih ječah bivše Jugoslavije, se je Partija vztrajno širila, jeklenela je v tem boju in se globoko zasidrala v delavskem razredu.
Največji razmah je doživela Partija od leta 1937 dalje, ko ji je stopil na čelo tov. Tito. Oborožena z znanstveno teorijo mar-ksizma-leninizma, se je pripravljala na odločilni spopad z reakcijo. Opozarjala je ljudstvo na nevarnost, ki nam preti od fašizma, pozivala ljudstvo na složen odpor proti tej nevarnosti, šla je v širino in pripravljala tako enotnost vsega delovnega ljudstva v Ljudski fronti.
V	gigantskem boju med silami napredka in reakcije, ki so jim stale na čelu na eni strani Sovjetska zveza na drugi pa hitlerjevska Nemčija, je naša Partija pravilno ocenila položaj in spoznala, da je napočil trenutek končnega obračuna za našo domačo reakcijo. In ko je visoko dvignila prapor upora proti okupatorju, ji je sledilo vse naše delovno ljudstvo, v globoki ■zavesti, da se bori za svojo boljšo bodočnost. Povedla je svoje ljudstvo do zmage in še v ognju najhujših in najbolj krvavih borb si je to ljudstvo zgradilo svojo ljudsko oblast, ki po zlomu okupatorja ni več dopustila, da bi se vrnili na krmilo stari izkoriščevalci.
Nedvomno so že v revolucionarnem letu 1918. obstojali objektivni pogoji za vzpostavitev ljudske oblasti, saj so si vsi naši narodi to želeli in se za to borili, toda ljudstvo tedaj ni imelo svojega revolucionarnega voditelja, ni imelo svoje Partije, zato je takrat zmagala buržoazija. Enako se godi narodom zapadne Evrope tudi danes.
2magoviti narodi Jugoslavije ,pa si danes pod vodstvom KPJ gradijo socializem. Pri
tem morajo voditi stalno borbo proti ostankom buržoazno-kapitalističnih elementov in njihove miselnosti, borbo, ki postaja tem ostrejša, čim bolj ti elementi čutijo, da se jim odmikajo tla izpod nog in čim bolj prihajajo do prepričanja, da so časi izkoriščevanja nevednih množic za vedno minuli.
Gradnja socializma ni lahka stvar. Sicer se lahko naslanjamo na izkušnje SZ, tudi teh izkušenj ne moremo enostavno prenesti na naša tla, ker so pri nas drugačni pogoji in nauke marksizma-leninizma moremo tem pogojem prilagoditi. Mi smo vodili borbo na svoj način, razmeram primeren način in gradimo danes socializem na način, ki je našim pogoiem primeren. Zato nas danes obrekujejo, da pri nas sploh ne gradimo socializma, temveč, da jadramo v imperializem. Toda dejstva so tu, ki se ne dajo zanikati. Dejstvo je, da smo si priborili svobodo pod vodstvom Partije in Tita, dejstvo je, da imamo v novi Jugoslaviji novo ljudsko oblast, dejstvo je, da nenehno gradimo, tu se krepimo in kdor hoče dejstva zanikati, mora zanikati naš obstoj in kdor kleveta naše vodstvo, kleveta vse naše narode.
Gradnja socializma, ni samo direktiva naše Partije, temveč je nujnost, ki jo zahteva celoten razvoj. Ni politične oblasti brez gospodarskih temeljev — ni ljudske oblasti brez socializma. Razbiti ostanki buržoazije še vedno poskušajo ovirati naš daljnji razvoj in si tako ustvariti možnost za svoj povratek na oblast. Če hočemo utrditi našo ljudsko oblast, ji moramo z načrtnim gospodarstvom, s socializmom ustvariti čvrsto gospodarsko osnovo. Brez-primerna požrtvovalnost pri premagovanju vsakovrstnih težav in brezštevilni primeri heroizma v delu — udarniki, racionalizatorji in novatorji dokazujejo, da se naše ljudske množice tega dobro zavedajo.
Gradnja socializma, je naša dolžnost; dolžnost napram onim tisočim, ki so žrtvovali svoja življenja za našo svobodo, dolžnost napram samem sebi in dolžnost napram našim potomcem, ki jim hočemo osi-gurati boljše življenje. Noben še tako hud pritisk kot je na primer neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti, nas pri izvrševanju te naše dolžnosti ne more zavrniti. Čim hujše in nesramnejše so klevete, tem tesneje se naše množice zgrinjajo okrog Partije in maršala Tita; kajti
Partija nas je pripravila na borbo,
pod vodstvom Partije smo si priborili svobodo,
pod vodstvom Partije in maršala Tita si gradimo socializem!
Kakor po vsej Jugoslaviji, tako smo tudi v našem okraju dostojno proslavili to tridesetletnico. Vse osnovne partijske organizacije so priredile spominske svečanosti, večje proslave pa so bile v vseh večjih krajih: Brežicah, Kostanjevici, Rajhenbur-gu, Senovem, Sevnici in Krškem.
V Krškem je v nabito polni dvorani zapel pevski zbor nižje gimnazije Internacionalo in državno himno. Sekretar OK KPS tov. Kovačič Slavko je v slavnostnem govoru, ki so ga navzoči večkrat prekinili z burnim aplavzom, orisal pomen KPJ v življenju naših narodov. Sledilo je še nekaj recitacij, zaključila pa se je slavnost s petjem in manifestacijami pri kresu.
Proslava v Brežicah je bila prirejena skupno z JA. Prisostvovali so predstavniki OK KPS in JA. Program je bil dobro pripravljen s petjem pevskih zborov in recitacijami. Proslave se je udeležilo okrog 800 ljudi, saj je bila velika viteška dvorana polna.
Množične udeležbe na vseh teh proslavah in spontanost ljudskih množic dokazuje, navezanost ljudi na KP zavedajoč še, da jih edino ona vodi po pravi poti v socializem.
Delegati ZVVI so iz svoje skupščine poslali Radiocentru v Budimpešto naslednje pismo:
Vojni invalidi okraja Krško zbrani na svoji skupščini dne 24. aprila 1949 ugotavljamo, da se še vedno vodi gnusna gonja napram našemu političnemu in državnemu vodstvu z našim herojem maršalom Titom na čelu.
Mislimo, da so vam dobro poznane žrtve iz naše narodno osvobodilne borbe, ogromne zasluge naše KPJ in njenega partijskega vodstva iz časov, ko so se naši narodi borili proti ■ fašističnemu okupatorju, v katerih vrstah se je nahajala tudi predvojna Madžarska, ki je sodelovala pri ropanju in delitvi jugoslovanskega ozemlja in pobijanju našega prebivalstva.
Mi teh krivic in zločinov danes ne predpisujemo madžarskemu ljudstvu, niti ne današnjemu državnemu vodstvu, ampak takratni fašistični kliki, ki je vodila Madžarsko v fašistični tabor in v vojno proti miroljubnim narodom. Pozabili smo na vse trpljenje, ki ga je povzročila madžarska okupacija našemu ljudstvu, ponudili smo bratsko roko sprave novi Madžarski, v odgovor ,pa so vsako dnevni izpadi po madžarskem radiu in časopisju proti novi Titovi Jugoslaviji, ki si gradi po čistih naukih marksizma in leninizma socializem.
Mi nikomur ničesar ne očitamo, niti se ne spuščamo v notranje zadeve posameznih držav, ki tudi govorijo o socializmu, v resnici pa tolčejo prav po tisti državi, ki je poleg heroj ške Sovjetske zveze največ žrtvovala v težki domovinski vojni in katere vodstvo sloni na intemacionalizmu, na čistem socialističnem patriotizmu, ne pa na šovinizmu in nacionalizmu. Prav tako tudi ne plovemo v vode zapadnih imperialistov, kakor nam očita vaša radijska oddaja. To vam je popolnoma jasno in znano, kljub temu, da tega nočete priznati, ker veste, da ima tudi madžarsko ljudstvo dober spomin, da zna razločevati laž od resnice. Laž ima kratke noge in ni mogoče z lažjo prikriti resnice. Resnica bo zmagala, pa naj >se gotovi vaši krogi še tako trdo prizadevajo, da bi vodili gonjo proti našim narodom in naši slavni in herojski Partiji.
Vojni invalidi narodov Jugoslavije smo se še bolj oklenili naše Partije, našega maršala Tita, našega vodstva in odgovarjamo gonji vašega radia in časopisja s tem, da bomo še bolj strnili svoje vrste, ker vemo, .zakaj smo se borili, ko smo krvaveli v srditih bojih proti fašističnemu sovražniku. Ko smo preganjali okupatorja, v čigar vrstah so bile tudi madžarske edi-nice.
Mi vojni invalidi, kljub vsem telesnim hibam, bomo v odgovor proti vašim ne-osnovanim in krivičnim klevetam še bolj posvetili vse naše sile za izgradnjo nove Titove socialistične Jugoslavije. Vaša in radijske postaje ostalih držav lahko mimo vpijejo in pljuvajo po naši domovini. Mi pa, ki znamo ceniti pridobitve narodno osvobodilne borbe in svobodo, ki smo si jo s krvjo priborili in ki nam ni bila podarjena, sporočamo vam in ostalim klevetnikom, da smo Titovi in da je Tito naš. Poznamo le eno partijsko vodstvo in to je GK KPJ z našim maršalom Titom na čelu, kateremu neomajno zaupamo.
Živelo bratstvo in edinstvo ljudstva držav ljudske demokracije!
Z izdajanjem novih članskih izkaznic OF stopnjujmo aktivnost frontnih organizacij
V kratkem se prične delitev, odnosno izdajanje novih izkaznic članom OF.
To ni nič manj važna naloga, kot na primer je bila izvedba samih volitev v vaške sekretariate, ter zahteva od vseh osnovnih organizacij Fronte temeljite priprave.
Izkaznica je važen dokument za vsakega člana Fronte. Biti član OF pomeni, biti zaveden graditelj socializma. Sama razdelitev izkaznic pa naj bo na svečan način izvedena na masovnih sestankih in naj da poudarka o naši zavesti in ponosu biti pripadnik OF.
Izdajanje novih izkaznic pomeni nadaljnji korak pri političnem in organizacijskem utrjevanju Fronte in nadaljnjo vzpodbudo pri izgradnji socializma.
Zamenjava izkaznic se ne sme smatrati, kot administrativna mera s katero bi se nedelovni člani izključili iz Fronte, temveč, da se vključijo mnogi novi člani, da
se dvigne politična zavest frontovcev, potem bo vsekakor Fronta postala še bolj enotna in čvrsta politična organizacija.
Člani OF ne morejo biti tisti maloštevilni, ki k izgradnji socializma ne prispevajo nič in zaradi svojih sebičnih interesov škodujejo skupnosti delovnih ljudi. Takim seveda ne bomo dajali novih izkaznic. Odvzeli jim bomo tudi stare, kajti oni ne morejo biti deležni časti, da bi bili člani Osvobodilne fronte.
S tem ni mišljeno, da hočemo z izdajo novih izkaznic, čiščenje OF. Nasprotno, vključiti moramo v Fronto vse poštene državljane. Razumljivo pa je, da ljudje, ki pošteno in naporno delajo ter mnogo žrtvujejo za izgradnjo socializma, ne morejo sedeti za isto mizo s tistimi, ki nam škodujejo. Zato je odstraniti iz vrst Fronte vse nepopravljive škodljivce.
Zato vse sile za dobro in brezhibno razdelitev novih članskih izkaznic OF.
Pri graditvi socializma žene
neumorno prispevalo svoi delež
Dne 24. aprila se je vršila v domu Celuloze na Vidmu okrajna konferenca plenuma AFZ. Konference so se udeležile članice plenuma ter predsednice in sekretarke vaških odborov AFŽ.
Tov. Dolinar Minca je otvorila okrajno konferenco, pozdravila člana komiteta KP in članico Glavnega odbora AFŽ ter vse navzoče članice in predlagala dnevni red.
Kot prva točka dnevnega reda je sledil referat tov. Rihtarja, člana komiteta KP. Tovariš je podal ,politični pregled, omenil Kitajsko in o mirovni konferenci v Parizu, o vojnih hujskačih, ki se stalno pojavljajo na terenu in na novo vojno. Dotaknil se je tudi Informbiroja, zaostritev borlbe na vasi za čimprejšnjo socializacijo vasi.
Tov. članica iz Glavnega odbora AFŽ Slovenije, je pozdravila vse žene, govorila je o položaju žena v svetu in o Informbiro-ju, o pomanjkanju artiklov, ker ibi se lahko izboljšala rekonstrukcija našega kmetijstva.
Organizacijsko poročilo je podala tov. sekretarka okrajnega odbora AFŽ s predložitvijo letnega plana dela AFŽ. Članice so se strinjale s predloženim planom, katerega so tudi sprejele.
Po referatih je sledila diskusija, žene so povedale o delu organizacije AFŽ na vasi, o raznih pomanjkljivostih in napakah, katere je treba odstraniti.
Tov. Horvat Marija iz Sv. Križa je poročala v diskusiji, da so žene naredile 100 prostovoljnih delovnih ur za zadružni dom, za knjižnico so pripravile 500' din in 10 žena je nanovo vključenih v organizacijo AFŽ.
Tov. Globočnik Mija iz Boštanja, je povedala, da so dobile 20 naročnic za Kmečko ženo, da pri njih žene sodelujejo pri odkupih in raznih razrezih ter setvenih planih. Tov. iz Zadružne ekonomije iz Boštanja je ostalim ženam pojasnila, kako obdelujejo zemljo in iz katerega sklada je ta zemlja. Tov. iz Leskovca je poročala, da so žene organizirale aktiv za vrtnarstvo. Tov. iz Sevnice je poročala, da imajo na ekonomiji vrtnarski odsek, kjer so žene pokazale posebno zanimanje.
Po diskusiji so .bili sprejeti sledeči sklepi:
Žene zbrane na Okrajni konferenci AFŽ Krško ugotavljamo: Po III. kongresu AFŽ
90 odstotkov zemlje v oranju
V petletnem planu je zapopadeno tudi naše kmetijstvo, katero je važna panoga gospodarstva pri izgradnji socializma v naši domovini.
Zaradi tega smo pristopili v letošnjem letu k bolj planski setvi, da si na ta način zagotovimo prehrano delovnega ljudstva, ki izvršuje težke naloge v industriji in drugih ustanovah.
Ako pogledamo, kako se izvaja plan spomladanske setve v našem okraju, ugotavljamo, da je na splošno zemlja 90% v oranju. Na drugi strani se ugotavlja že izvršeno setev, in sicer pri večjih kmetovalcih 70%, srednjih kmetovalcih 80% in malih kmetih 90%.
Večji del kmetov se zaveda, da obsejejo omo površino plansko, dočim je množična kontrola ugotovila predvsem pri večjih kmetih, da nočejo obsejati svojo zemljo s tistimi kulturami, s katerimi bi bili obremenjeni pri odkupu. Razumljivo je, da je treba vse take poizkuse gotovih elementov temeljito razkrinkati, kajti ti ljudje zavirajo graditev socializma v naši državi.
Nekateri KLO-ji v našem okraju imajo
Kritični pregled iz sektorskih konferenc gospodarskih pomočnikov in pomočnic
V dneh 18., 19., 20. in 21. aprila 1.1. so se vršile sektorske konference gospodarskih pomočnikov in pomočnic: Raka, Brežice, Artiče, Bizeljsko, Veliki Kamen, Sevnica in Krško.
Konference so vodili upravnik za delovno silo in člani Okrajnega komiteta LMS, ter zastopnik CK LMS. Smoter te konference je bil, da se končno seznanimo z življenjem in delom, ter da dvignemo politično zavest vsakega gospodarskega pomočnika, ki še vedno okleva, da bi končno naredil prelomnico svojega hlapčevskega življenja in stopil v vrste industrijskega delavstva.
Najtežje delo je bilo po sektorjih Raka, Artiče, Bizeljsko, kjer se je dogajalo, da so v teh dneh, ko so bili poklicani na konferenco, obljubili gospodarji svojim gospodarskim pomočnikom in pomočnicam, da jim bodo dali zemljo, samo še naj ostanejo pri njih, da bi jih še laže v nadalje izkoriščali in zavirali borbo za zgraditev socializma na vasi.
Slovenije se je naša organizacija številčno razširila. V 110 vaških odborih smo zajeli 64% žena, vendar nam te številke nikakor ne zadoščajo. V vaseh Stari grad, Zdole, Dednja vas, Brežice-okolica, Pečice, Bregah in Šutni do sedaj še niso postavljeni odbori AFŽ. Naloga okrajnega kakor odborov v okoliških vaseh je, da v najkrajšem času postavimo odbore AFŽ.
Naloga vseh množičnih organizacij je pomagati ljudski oblasti pri izvajanju njenih ukrepov. Prva naša naloga je takoj v naslednjih dneh pregledati na KLO-jih, kako je izvršen setveni plan. V kolikor posamezni kmetje še niso izvršili in niso posejali obveznih posevkov, bomo vplivale na nje in jim prikazovale nujnost pravilnega izvajanja -setvenega plana.
Velike gradnje avtoceste Bratstva-edin-stva bodo začele v maju. Krški okraj mora v nekaj dnelf zbrati mladinsko delovno bri-
Ugotovilo se je, da dve tretjini še danes nimajo delavskih knjižic, kljub temu, da so bili že za časa revizije delavskih knjižic zaposleni pri tem gospodarju. Ves ta odnos gospodarjev do uredb ljudske oblasti, nam dokazuje, kako bi radi ti kulaški elementi še vedno nemoteno izkoriščali delovnega človeka na vasi. Uprava za delovno silo bo vse te gospodarje klicala na odgovor in jih primerno kaznovala, ter gospodarske pomočnike in pomočnice odvzela in jih vključila v industrijo in državne ekonomije, ter s tem načinom napravila končni red pri brezvestnih delodajalcih.
Obisk teh konferenc je bil politično dober, samo gospodarski pomočniki in pomočnice velikih kmetov niso prišli na konferenco in to največ po krivdi tajnikov KLO na primer na Studencu je tajnik KLO-j a tov. Žibert izdal potrdilo za gospodarskega pomočnika, ki služi pri velikem kmetu Jancu, da je bolan in da ne more priti. To znači, da so tajniki postali čez noč zdravniki, ki zdravijo ljudi mesto, da bi
gado, ki bo kot krška mladinska brigada odšla na avto-cesto. Me odbornice odborov AFŽ bomo mladinski organizaciji pri tem delu z vsemi silami pomagale. Poslale bomo prve zraven svoje otroke in prepričale svoje sosede, kako nujno je poslati mladince v delovne brigade, kjer bodo s svojim delom pomagali graditi našo domovino, zraven se bodo pa mnogo dobrega naučili.
Osvobodilna fronta našega okraja pripravlja frontno brigado, ki bo v prvi vrsti pomagala pri sečnji lesa. Me same se bomo v naj večji meri pripravljale v to brigado in pridobile še ostale žene.
V okraju imamo eno obdelovalno zadrugo v Gorici KLO Vel. Podlog. Po vseh naših sestankih bomo govorile o tej zadrugi. Proučili -bomo nova pravila obdelovalnih zadrug, ki so objavljena v zadnji številki Kmečkega glasa.
Zaključno besedo je imela članica iz Glavnega odbora AFŽ.
Nato je bila sprejeta resolucija, ki je poslana mirovnemu kongresu v Pariz.
sil v Parizu, kjer je zastopanih 600,000.000 ljudi. Nadalje je poudaril, da se invalidska organizacija trudi, da se bodo vsi invalidi vključili v gospodarsko dejavnost.
Tov. Colarič je pozdravil skupščino v imenu OK KPS. Dotaknil se je 30'letnice KPJ, ki jo v teh dneh praznujemo, katera je napravila svojo veliko zgodovinsko pot, kot je znala KPJ voditi po pravi poti za časa NOB, tako je tudi znala organizirati pravilno pot v izgradnji socializma. Sedanja naša najvažnejša naloga je zgraditev socialističnega gospodarstva na vasi. Prikazal je sedanji razvoj zadružništva v Jugoslaviji, da se dnevno ustanovi povprečno 15 kmetijsko obdelovalnih zadrug. V razvoju zadružništva v naši državi naš okraj zelo zaostaja. Potrebno je, da invalidi, ki zaslužijo boljše življenje, gredo med ljudi in jim prikažejo pravilno pot, onim, ki nočejo razumeti poti zadružništva. Le s tem bomo ustvarili lepšo bodočnost, nam in našim najmlajšim.
Organizacijski referat je podal tov. Malešič Rudi predsednik okrajne ZVVI Krško.
V svojem referatu^ je na kratko obrazložil novi invalidski zakon. Da danes ni več težišče državnega skrbstva samo v invalidnini sami, posebno kadar gre za mlade invalide, temveč predvsem za njihovo strokovno usposobljen j e in vključevanje invalidov v gospodarsko družbeno življenje. Invalidska zaščita obsega tudi brezplačno zdravljenje, popust pri železnici in še druge ugodnosti.
Nadalje je tudi nakazal slabosti in napake krajevnih zvez ZVVI, ki iz malomarnosti ne izvršujejo svojih nalog. Ena izmed najboljših krajevnih zvez se je izkazala v Sevnici, katera ima redne študijske sestanke, pošilja redna poročila in izvršuje svoje obveze. Dober uspeh je tudi dosegla sodarška delavnica, katera je v letu 1948 presegla svoj finančni plan za 12%. Tudi v Kantini v Cerkljah je bil dosežen lep uspeh.
Nadalje je nakazal naloge, ki stojijo pred organizacijo, prva skrb naj bo vedno politični dvig in ideološka izgradnja članstva, ter sodelovanje na gospodarskem področju pri izvrševanju 51etnega plana in graditev socializma na vasi.
Za delegata za II. kongres ZVVI Slovenije so bili izvoljeni naslednji člani; Malešič Rudi, Kambič Mirko, Jordan Janko, Lukež Aleksander, Colarič Neža, Jerala Franc, Pogačar Maks, Gabrič Ivan.
bili prvi borci na vasi za zgraditev socializma. Gospodinjska pomočnica bivšega trgovca in župana Štojsa na Studencu ni imela 'kaj obleči, samo da ji ne bi bilo potreba priti na konferenco. Gospodinjske pomočnice naših duhovnikov se tudi niso udeležile, kot da jim ni potrebna malo večja politična ideološka izgradnja. Iz KLO-ja Senovo se ni udeležil niti eden, kakor tudi iz sledečih KLO-jev: Sv. Peter, Sromlje, Globoko, Sv. Duh, Pišece, Dednja vas, Stari grad in še nekaj drugih, kar znači, da so KLO-ji vzeli zadevo za manj važno in brezpredmetno.
Opaža se, da so množične organizacije na vasi vzele vse to premalo v pretres, kar se opaža iz teh konferenc, da so Okrajni uslužbenci dobili premalo pomoči od njihove strani. Da bo končno izvedena diferenciacija na vasi, katera je nujno potrebna pri graditvi socializma, je dolžnost vsakega zavednega državljana, da se bori proti izkoriščanju človeka po človeku in da se bori proti kapitalističnim ostankom na vasi ter s svojo revolucionarno borbo ustvarja lepše in boljše življenje delovnega človeka.
Razpis tekmovanja za rojstni dan maršala Tita
Okrajni pionirski štab poziva vse pionirske odrede na tekmovanje za rojstni dan maršala Tita, in sicer v sledečih točkah:
1.	Kateri odred bo dosegel čim večji uspeh v učenju?
2.	Kateri odred bo dosegel čim boljši šolski obisk?
3.	Kateri odred bo boljše vodil evidenco za učni uspeh in obisk s pomočjo grafikonov?
4.	Kateri odred se bo boljše pripravil za pionirski festival, za kulturni in fizkultur-ni nastop?
5.	Kateri odred bo naučil več pionirjev igrati šah?
6.	Kateri odred bo vključil več pionirjev v konkurs mladih naravoslovcev?
7.	Kateri odred bo vključil več pionirjev planinstvo?
8.	V katerem odredu bo tekmovalo več pionirjev za fizkulturni znak.
9.	Kateri odred bo bolje organiziral »Poljudno znanstveni krožek« in koliko bo preštudiral?
10.	Kateri odred bo imel vse pionirje vključene v interesne krožke?
11.	Kateri odred bo prečita! več knjig?
12.	Kateri odred bo prej plačal pionirski dinar?
13.	Kateri odred bo bolje izvajal jutranje zbore?
14.	Kateri odred bo bolje izvedel zbor »Življenje in delo maršala Tita«?
15.	Kateri odred se bo bolje pripravil na pionirski dan?
Odredi, ki bodo dosegli najboljše rezultate bodo nagrajeni.
Okrajni pionirski štab Krško
Naši najboljši
pionirski odredi v okraju
Na osnovi pregleda rezultatov tekmovanja pionirskih odredov je v znak priznanja za lepe uspehe v predkongresnem tekmovanju Okrajni pionirski štab izdal naslednji
Odlok
o pohvali in nagraditvi najboljših odredov v okraju.
I.	Pionirski odred »Maršala Tita« na Bučki prejme kot najboljši odred okrajno prehodno zastavico. Od IV. kongresa pa je bil nagrajen s celotno opremo za pionirsko sobo, radioaparatom in raznimi družabnimi igrami.
0.	Kot 2. najboljši odred v okraju je odred »A. Kambiča« iz Kostanjevice in je za odredom »Maršala Tita« dosegel najlepše uspehe. Za svoje delo in uspehe je nagrajen z opremo za pionirsko sobo — darilo okrajnega komiteta KP, enim šahom, namizno igro in knjižnico za »poljudno znanstveni krožek«.
Nadalje so nagrajeni še sledeči odredi:
3.	Odred »Gorazd« Stara vas (Bizeljsko) s šahom, namizno igro in knjižnico za poljudno znanstveni krožek.
4.	Odred »§lave Klavore« v Sevnici, s šahom, namizno igro in knjižnico za poljudno znanstveni krožek.
5.	Odred »Črnih rudarjev« iz Senovega z garnituro kegljev, namizno igro in knjižnico za poljudno znanstveni krožek.
6.	Odred »Matije Gubca« iz Cerkelj z garnituro kegljev, namizno igro in knjižnico za poljudno znanstveni krožek.
7.	Odred »Staneta Rozmana« Krško z dvema namiznima igrama in knjižnico za poljudno znanstveni krožek.
8.	Odred »Martina Žuglja« Leskovec, z dvema namiznima igrama in knjižnico za poljudno znanstveni krožek.
9.	Odred »Borisa Kidriča« iz Velike Doline z dvema namiznima igrama in knjižnico za poljudno znanstveni krožek.
10.	Odred »Kajuh« z eno namizno igro in knjižnico za poljudno znanstveni krožek.
II.	Odred »Ivo Ribar Lola« Rajhenburg z eno namizno igro in knjižnico za poljudno znanstveni krožek.
Pohvaljeni so sledeči odredi:
1.	Odred »Drage Dražgoše« iz Gradca, Gorjanci.
2.	Odred »Edvarda Kardelja« Sv. Peter.
3.	Odred »Mice Šlandrove« Krško, osn. šola.
4.	Odred »Slavka Godlerja« Artiče.
5.	Odred »Lidije Šen tj ure« Senuše.
6.	Odred »Lado Ambrožič« Čatež.
7.	Odred »Komandanta Staneta« Brežice.
8.	Odred »Franceta Perovška« Sv. Duh.
9.	Odred »Mihe Marinka« Blanca.
10.	Odred »Slavka Babiča« Boštanj.
11.	Odred »Bratov Gerjevičev« Dobova.
12.	Odred »Kajuh« Globoko.
13.	Odred »Vojka Premrla« Orešje.
Okrajni pionirski štab Krško
Iz skupščine delegatov vojnih vojaških
invalidov
V nedeljo dne 24. aprila 1949 se je v Krškem vršila skupščina delegatov vojnih vojaških invalidov okraja Krško.
Na skupščini so poleg 81 % udeleženih delegatov prisostvovali (delegat) zastopnik Glavnega odbora vojaških vojnih invalidov tov. Čemažar Rudolf ter Colarič Lojze, predsednik OILO in Hribar Valentin, poverjenik za finance.
Tov. Čemažar Rudolf je v svojem pozdravnem govoru poudaril važnost invalidske organizacije, da se vojni invalidi, matere in vdove še tesneje povežejo v naši organizaciji, da bomo lahko dosegli to, za kar so mnogi dali svoja življenja, prelivali kri in dali svoje ude.
Tov. Hribar je v imenu OILO pozdravil skupščino in se dotaknil sedanjega politč-nega stanja. Prikazal je imperialistične težnje prej in danes, katerim sledijo velike žrtve. Atlantski pakt ni nič drugega kakor vsi vojaški imperialistični pakti. Na drugi strani pa se jačajo demokratične sile, ki so strah imperializmu; to veliko moč vidimo s konference demokratičnih
pri tej veliki nalogi zelo malomaren odnos in gledajo na to akcijo popolnoma iz ozadja. Razumljivo je, da ti KLO-ji zavirajo izvrševanje planskih nalog v našem kmetijstvu. Eden izmed takih je KLO Rajhenburg, ki sploh ne vodi evidence o poteku setve, katera je važnega pomena pri izgradnji socializma. Še bolj tipičen primer je KLO Vel. Dolina s tajnikom in predsednikom na čelu. ki sploh ni kmetovalce obvestil o planski nalogi spomladanske setve tega KLO-ja. KLO Bizeljsko ni do danes poslal nobenega poročila na kmetijsko poverjeništvo o poteku setve. Isti primer je v KLO Zabukovje. Na KLO Leskovec pri Krškem sestavljajo setvena poročila v pisarni brez konkretnih podatkov iz terena. V KLO Brege so odborniki tisti, ki odločno nasprotujejo planski setvi in tudi sami nočejo prinašati poročila, da hi jih evidentičar isumarno dostavljal na OLO.
Naloga vseh KLO-jev in množičnih organizacij je, da v tem kratkem času spomladanske setve popravijo vse napake, da kličeio na odgovornost za to odgovorne tovariše in jih primerno kaznujejo.
O ODKUPU ŽI TA
Splošne določbe
Da se zagotovi in pravilno razdeli žitni fond, se bo v gospodarskem letu 1949—1950 izvajal obvezni odkup žita. Po predpisih o obveznem odkupu, so kmetje in kmečke obdelovalne zadruge dolžne, da prodajo državi določeno količino žita in sicer pšenice, rži, soržice, pire, ječmena, ovsa in koruze. Ceno žitu, ki ga država odkupuje, določi zvezna vlada. Razen kmetov so dolžni prodati žito državi tudi nekmet-je, ki imajo posejano z žitom, kakor tudi osebe, ki so vzele ali dale zemljo v zakup ali v obdelavo za polpridelke. Podrobne predpise o načinu zadolžitve teh zadnjih oseb, bo izdal republiški minister za trgovino in preskrbo v soglasju z zveznim ministrom za trgovino in preskrbo.
S presežki, ki ostanejo kmetom in kmečkim obdelovalnim zadrugam po obvezni oddaji po odločbah te uredbe, kmetje in kmečke obdelovalne zadruge prosto razpolagajo (prosti presežki). Proste presežke lahko kmetje in kmečke obdelovalne zadruge prodajo državi s pogoji, ki so predpisani v uredbi o prodaji kmetijskih pridelkov, vezani na pravico na nakup določenih industrijskih izdelkov po nižjih enotnih cenah.
Kmečka gospodarstva, ki imajo manj kakor 2 ha obdelovalne površine, so oproščene obvezne oddaje žita.
Planiranje odkupa
Prehodni plan odkupa žita za posamezne ljudske republike izdela zvezni minister za trgovino in preskrbo v soglasju s predsednikom planske komisije. Republiški ministri za trgovino in preskrbo pa razdelijo prehodni plan odkupa žita na oblastne ljudske odbore, dblastni ljudski odbori na okrajne ljudske odbore, okrajni ljudski odbori pa na krajev, ljudske odbore. Na temelju predhodnega plana odkupa žita, ki ga je prejel od okrajnega ljudskega odbora, izdela krajevni ljudški odbor ob dozorevanju žita prehodno zadolžitev za vsako posamezno kmečko gospodarstvo, pri čemer določi količino in vrsto žita, ki ga bo gospodarstvo dolžno prodati državi. Predhodno zadolžitev izdela krajevni ljudski odbor na temelju površine, ki jo je bilo gospodarstvo po setvenem planu dolžno posejati, in na temelju ugotovljenega žetvenega donosa. Oceno žetvenega donosa izvršijo ob dozorevanju žita in v roku, ki ga določi zvezni Minister za trgovino in preskrbo, komisije, ki jih sestavi Krajevni ljudski odbor po odobritvi, okrajnega ljudskega odbora. Predhodno zadolžitev vpiše Krajevni ljudski odbor v posebne spiske. Krajevni ljudski odbor pošlje' sestavljene spiske v dveh izvodih skupno s seznamom zadolžitve kmečkih obdelovalnih zadrug na temelju njihovih potrjenih planov pro-
izvodnje in tržnih presežkov okrajnemu ljudskemu odboru. Izvršilni odbor okrajnega ljudskega odbora pregleda na svoji seji predložene zadolžitvene spiske in jih popravi, kolikor je to potrebno. Po pregledu spiskov sestavi izvršilni odbor okrajnega ljudskega odbora predhodni plan odkupa s pregledom zadolžitve po katego-,rij ah gospodarstev in področij kra jevnih ljudskih odborov. Plan odkupa žita dostavi okrajni ljudski odbor oblastvenemu ljudskemu odboru. Izvršilni odbor oblastnega ljudskega odbora sestavi predhodni plan žita s pregledom zadolžitve po okrajih in ga pošlje republiškemu Ministrstvu za trgovino in preskrbo. Republiški minister za trgovino in preskrbo sestavi predhodni plan odkupa za republiko po okrajih in oblasteh in ga pošlje zveznemu ministru za trgovino in preskrbo. Na temelju predhodnih planov odkupa žita po ljudskih republikah sestavi zvezni minister za trgovino in preskrbo predlog splošnega državnega plana odkupa žita in ga predloži zvezni vladi v odobritev.
Splošni državni plan odkupa žita, ki ga določi zvezna vlada, pošlje zvezni minister za trgovino in preskrbo ljudskih republiki v izvršitev. Krajevni ljudski odbori bodo morali na temelju plana žita izvršiti ustrezajoče popravke v spisih zadolžitev gospodarstev. Po tako popravljenih spiskih izda izvršilni odbor krajevnega ljudskega odbora vsakemu gospodarstvu odločbo o zadolžitvi, v kateri določi vrsto in količino žita, ki jo je dolžno obvezno prodati državi, kakor tudi rok oddaje.
Kako se določi količina obveznega odkupa za posamezna gospodarstva
Krajevni ljudski odbori so dolžni, da v skladu s setvenim planom sporoče vsakemu kmečkemu gospodarstvu pred spomladansko setvijo velikost površine, za katero bo zadolženo s prodajo in sicer za vsako vrsto žita posebej.
Za vsako kmečko gospodarstvo, razen za gozdarstvo do 2 ha se ugotovi ob dozorevanju žita žetveni donos, kakor tudi presežek žetvenega donosa, od katerega je dolžno prodati državi določeno količino žita. Žetveni donos se ugotavlja tako, da se količina obdelovalne površine, ki jo je bil kmet dolžan posejati, pomnoži z donosom na 1 ha, ki ga ugotovi komisija. Od tako ugotovljenega skupnega žetvenega donosa se odštejejo količine, potrebne za prehrano članov gospodinjstva in druge spodaj naštete potrebe, da se dobi temelj za ugotovitev količine, ki jo je kmetijsko gospodarstvo dolžno prodati državi (presežek žetvenega donosa).
Količina žita, ki ga je kmečko gospodarstvo dolžno prodati državi, se izračuna v odstotkih presežka žetvenega donosa.
Odstotek presežka žetvenega donosa se določi po velikosti skupne obdelovalne površine po skupinah kmečkih gospodarstev takole:
Prva kategorija od 2—3 ha orne zemlje, odstotek od presežka žetvenega donosa 60—68.
Druga kategorija: velikost orne zemlje od 3—5 ha, odstotek od presežka žetvenega donosa 60—68.
Tretja kategorija: velikost orne površine 3—8 ha, odstotek od presežka žetvenega donosa 60—68.
Četrta kategorija: velikost orne površine od 8—10 ha, odstotek od presežka žetvenega donosa 80—95.
Peta kategorija: velikost orne površine od 10—15 ha, odstotek od presežka žetvenega donosa 68—80.
Šesta kategorija: Obseg one površine od 15—20 ha, odstotek presežka žetvenega donosa 80—95.
Sedma kategorija: obseg orne površine od 15—20 ha, odstotek od presežka žetvenega donosa 80—95.
V okviru zgoraj določenih odstotkov odredi krajevni ljudski odbor odstotek za vsako posamezno gospodarstvo, pri čemer upošteva njegovo gospodarsko moč in druge pogoje, ki lahko vplivajo na veliko obvezne oddaje. Kot obdelovalne površine se štejejo; njive, vrtovi, sadovnjaki, vinogradi in travniki.
Proti odločbi o zadolžitvi z obveznimi oddajami žita se lahko poda ugovor na okrajni ljudski odbor v roku 3 dni po sprejemu odločbe, okrajni ljudski odbor je dolžan rešiti ugovor v roku 8 dni. Ugovor ne odlaga rešitve.
'Za prehrano članov gospodinjstva se pušča po 250 kg belega žita ali 300'kg koruze za vsakega člana gospodinjstva Oziroma ustrezajoče količine obeh vrst žita. Za člane gospodinjstva se štejejo, vse osebe, ki žive v Skupnem gospodinjstvu, bodisi, da so člani družine, bodisi da so stalno zaposleni v dotičnem kmečkem gospodarstvu. Za seme se pušča do 200'kg belega Žita oziroma do 40 kg koruze na 1 ha površine, ki se bo posejala. Za mlačev se bodo pustile količine določene po posameznih odločbah. Za prehrano delovnih konjev in goveje živine, molznih krav, prašičev in plemenske živine se bo pustila proizvajalcem zadostna količina koruze ali ovsa v škladu s krajevnimi razmerami ali udomačenim načinom krmljenja živine.
Republiški minister za trgovino in preskrbo bo v sporazumu z republiškim ministrom za kmetijstvo določil za posamezne rajone oziroma okraje, koliko belega žita in koliko koruze se bo pustilo za prehrano članov gospodinjstva v skladu z zgoraj določeno višino, kakor tudi količine žita za seme v zgoraj določenih mejah. Republi-
ški min. za trgovino in preskrbo bo v sporazumu z republiškim ministrom za kmetijstvo ter v soglasju z zveznim ministrom za trgovino in preskrbo, določil najvišjo količino koruze in ovsa, ki se bo pustila za prehrano ene živali po posameznih rajonih. Ob določanju teh količin se bodo upoštevali udomačeni načini prehrane živine v posameznih krajih kakor tudi potrebe živinskega fonda.
Okrajni ljudski odbori so dolžni pred začetkom odkupa dostaviti odkupnemu podjetju izvleček iz spiska zadolžitev, v katerem bo povedano posebej za področje vsakega krajevnega ljudskega odbora in posebej za vsako skupino gospodarstev, koliko je katero gospodarstvo poimensko zadolženo z obveznimi oddajami in s katero vrsto žita. Pooblaščenim odkupnim podjetjem oz. poslovnim izpostavam direkcije državnega žitnega fonda, se morajo obvezno prodati tudi vse mlačvene merice, mlinske merice, manipulativni presežki mlinov, merice luščilnic koruze in mlinov za zdrob, kakor tudi žito, ki ga prejemajo strojno traktorske postaje za čiščenje semena 'kot plačilo v naravi za svoje usluge.
Obveznosti kmečkih obdelovalnih zadrug in ekonomij kmetijskih zadrug
Količine obvezne odaje žita kmečke obdelovalne zadruge se določi v planu proizvodnje in tržnih presežkov kmetijskih pridelkov. Da bi se ugotovil plan tržnih presežkov, se odštejejo od skupne proizvodnje žita količine potrebne za prehrano zadružnih članov in njihovih družin, kakor tudi količine potrebne za fonde (semenski fond, fond živinske hrane, rezervni fond semena, živinske in človeške hrane). Od določenega tržnega presežka žita se pusti kmečki Obdelovalni zadrugi 10' do 30% tržnih presežkov po velikosti zadruge, njeni gospodarski moči in značaju proizvodnje, s katero se kmečka obdelovalna zadruga bavi.
Plan proizvodnje in tržnih presežkov kmetijskih pridelkov, kakor tudi količine obvezne oddaje ekonomij kmetijskih zadrug se določijo tako .kakor za kmečke obdelovalne zadruge. Navodila k tem določbam bo predpisal zvezni minister za kmetijstvo.
Kazenske določbe
Kolikor dejanja ne vsebuje znakov kazenskega dejanja, se kaznujejo z denarno kaznijo do 50.000 din ali s popravnim delom do 3 mesecev tiste osebe, ki so zavezane prodati žito po predpisih te uredbe.
a)	Če brez upravičenega razloga in namenoma ne izpolnijo obveznosti v določenem roku.
b)	Če dajo netočne podatke, ki vplivajo na ugotovitev obveznosti.
c)	Če namenoma ne posejejo po planu določenih površin z žitom, ali če namenoma opustijo nadaljnje obdelovanje posejanih površin ter posevki propadejo ali utrpijo škodo. (Nadaljevanje na 4. strani)
SfuuMM m 1. maj
v tujUa teta 1942
Bilo je leta 1942., ko smo kot izgnanci in brezdomci prvič obhajali praznik delovnega ljudstva v osrčju 'krute fašistične tujine in umirali od hrepenenja po domovini, ki se je zvijala v težkih krčih in udarcih, ki jih ji je zadajal kruti fašistični okupator in morilec slovenskega naroda.
Po naši zemlji, kjer je prebival dolga stoletja slovenski narod, se je šopiril lačni tujec — german in skrunil lepoto naše zemlje in našega jezika. Iztrgal je iz grla slovenskega naroda slovensko pesem, ki je nekoč in še danes in bo za vse bodoče čase odmevala po naših vaseh, mestih in planinah. Švabski škorenj je s pomočjo domačih izdajalcev pogazil našo zemljo prepojeno s krvjo junaškega ljudstva.
Zlato majsko sonce je božalo vrhove severozahodnih avstrijskih gora in planin, katerega žarki so padali na mene, kakor da hočejo pregnati iz moje duše mraz krute tujine in težko zavest brezdomstva ter izgnanstva.
Na mahu prostranega smrekovega gozda sva sedela z mlado triindvajsetletno Ukrajinko Marušo, ki je bila pred vojno učiteljica v Kijevu. Kruli nemški fašisti so jo odgnali na delo v Nemčijo, kjer je opravljala najbolj nizkotna dela ,pri nekem nacističnem kmetu. Njene tožne oči so hitele preko vrhov gora in planin, njene misli so bile tam daleč v njeni veliki sovjetski domovini in pri njenem petletnem sinu Petru, ki so ga hitlerjevske zveri iztrgale iz njenih rok. Njen mož se ie kot oficir Rdeče armade boril nekje na Ukrajinski fronti, da maščuje domovino in svojo družino. Tudi moje misli so bile usmerjene na domovino, kjer se je na mojem rodnem domu šopiril tujec in skrunil zemljo našega rodu.
Četudi sem hrepenel po domovini, sem bil brez moči, da bi se odtrgal iz tega
... bili so daleč, daleč —
doma pa so cvetele češnje, jablane in krnske
suženjstva in šel tja, kamor me kliče zasužnjena domovina.
Najine oči so se srečale in uprle drug v drugega ter drug drugemu sva čitala iz srca bolečino strašnega duševnega trpljenja. Sorodna sva si postala po duši, sorodna v trpljenju sva si postala prijatelja. Kje so sedaj tvoje misli, čustva in po čemu hrepeniš: Moje misli so v domovini, nekje daleč na dolenjskih vinogradnih gričih pod slamnato streho mojega rodnega doma, •kjer uživa plod dela in trpljenja našega rodu ta kleti tujec. Moje misli mi razjedajo srce, ko se zavedam, brezdomca ter sužnja tujega rudnika, kjer kopljem premog okupatorju. Vsak udarec s krampom mi je kot da sem dal borcem za svobodo novi vbod v srce.
Ne žaluj, dragi prijatelj, tudi jaz nosim s seboj isto bolečino v srcu, nikar ne obupaj, saj tovariš Stalin vodi nikoli premagljivo Rdečo armado, kjer se borijo pod rdečo zastavo in pod vodstvom slavne boljše-viške partije vsi sovjetski narodi proti naj večjemu sovražniku delovnega ljudstva krutemu fašizmu. Tudi pri vas v Jugoslaviji se borijo goloroki in tlačeni narodi proti nemškemu in italijanskemu fašizmu. Tudi najina pot mora biti pot tja, kjer se bori in umira ljudstvo za svobodo celokupnega človeštva.
Hvala ti Maruša, ti si mi vlila v srce novo upanje, pokazala si mi pot, po kateri naj stopam do končne zmage. Sedaj razumem junaštvo velikih sovjetskih ljudi, ki umirajo za veliko idejo delovnih ljudi vsega sveta.
Ta junaška sovjetska žena mi je pokazala pot tja, kamor sem tudi šel in to je bila pot v vrste borcev za svobodo slovenskega ljudstva. Od tega dneva naprej sem razumel, zakaj so komunisti tako junaško umirali in zakaj so se borili, ker jim je svetila na pot k svobodi peterokraka zvezda in slavna Komunistična partija bolj-ševikov, katerim na čelu je stal tov. Stalin in tov. Tito, slavni voditelj jugoslovanskih narodov.
Uspehi v konkursu mladih naravoslovcev
Pionirji nekaterih odredov v našem okraju so pravilno razumeli tekmovanje krožkov mladih naravoslovcev. Že pozimi so pridno zbirali semenja. Z učitelji so se pogovorili koliko zemlje jim bodo odstopili od šolskih vrtov ali dobili v najem od kmetijskih zadrug ali KLO.
Tako iso pionirji odreda »Gorazd« iz Stare vasi na Bizeljskem letos dosegli prav lepe uspehe. Presadili so 165 jabolčnih sadik, posadili 1.5 kg čebulka, vzgojili so 29 sadik paprike, 25 sadik paradižnikov, posadili 38 sadik jabolk, posejali 50 različnih vrst- semen in posadili 25 kg krompirja in 1.5 kg sončnic. Imajo pa tudi organizirane dežurne desetine, ki stalno skrbijo za zalivanje vrta. Pionirke, ki so v krožku, so .vzgojile 40 lončnic, katere sedaj kr ase okna njihovih šolskih sob.
Tudi pionirji odreda »Slave Klavora« iz Sevnice imajo v krožku mladih naravoslovcev vključenih 40 pionirjev. Razrede so okrasili z 23 lončnicami. Okoli šolskega poslopja so uredili 4 cvetlične grede, v sevniškem parku pa dve. V razredih goje v zabojčkih paradižnikove in zeljne sadike. V drevesnici so posadili 30 breskev, posejali z raznimi semeni 100 kv. m. zemlje. Na sevniški ekonomiji pa so posadili 27 sadnih dreves. V poljudno znanstvenem krožku so preštudirali knjigo: Kako so nastala živa bitja, tako, da pionirji še z veliko večjim zanimanjem slede rasti rastlin, ki jih goje v svojem krožku.
(Nadaljevanje s 3. strani)
Upravno kazenski postopik vodijo in izrekajo kazni izvršilni odbori okrajnih mestnih ljudskih odborov.
Kolikor dejanje ne vsebuje znakov kaznivega dejanja, se kaznujejo odgovorni uslužbenci v poverjeništvu za trgovino in preskrbo izvršilnega odbora, ozir. uslužbenci pooblaščenih državnih podjetij oziroma zadrug za odkup žita s kaznijo do 20.000 din:
a)	če ne sporočijo ali ne sporočijo pravočasno vsakemu kmečkemu gospodarstvu pred pomladansko setvijo velikost površine, za katero bo zadolženo s prodajo, in sicer za vsako vrsto žita posebej;
b)	če zaradi malomarnega birokratskega dela ne ukrenejo, da se izvrši zadolžitev gospodarstev pravočasno;
c)	če ne poročajo pravočasno ali če netočno poročajo;
d)	če ne vodijo na predpisani način evidence o zadolžitvah, kakor tudi o odkupljenih in odanih količinah žita;
e)	če razpolagajo z odkupljenim žitom v
OBVESTILO
Krajevna zveza borcev NOB Rajhenburg bo odkrila dne 8. maja 1949 ob 10. uri spominsko ploščo vsem padlim in ujetim tovarišem partizanom prve brežiške čete, ki so padli in bili ujeti v borbi dne 28. novembra 1941 ter ustreljeni v Mariboru dne 27. decembra 1941.
Spominska plošča bo odkrita v Gorjanah pri Rajhenburgu (na Kunej evem hramu) za sledeče tovariše:
Padli v borbi: Hlebec Draško, Rajhenburg, Milavec Ivan, Brežina.
Ujeti, v Mariboru ustreljeni: Hlebec Joško, Rajhenburg, Vezovišek Jovo, Rajhenburg, Sinkovič Franc, Rajhenburg, Kom-her Roman, Rajhenburg, Omerzu Jože, Senovo, Cerjak Marjan, Brežice, Kovačič Milan, Krška vas, Cerjak Srečko, Brežice, Smrekar Srečko, Čatež, Milavec Marjan, Brežina, Milavec Albin, Brežina, Šaurič Jože, Vel. Obrež.
Krajevna zveza borcev NOB Rajhenburg in Okrajni odbor ZBNOV Krško vabita vse svojce in sorodnike, kakor tudi vse prijatelje padlih ter članstvo Krajevnih zveze NOB na odkritje spominske plošče.
Za prevoz preskrbljeno iz postaje Rajhenburg ob pol 9. uri in nazaj ob 13. uri na postajo Rajhenburg.
Okrajni odbor ZBNOV Krško
OBJAVA
Uprava za delovno silo pri OLO Krško opozarja vse delodajalce, da do 10. maja 1.1. nabavijo manjkajoče delovne knjižice, ker po tem roku bodo morali vsi delodajalci na osnovi okrožnice Ministrstva za delo FLRJ štev. 7. z dne 14.4.1949 vse te delavce odpustiti ter bodo na osnovi 7. člena Uredbe o delovnih knjižicah Uradni list FLRJ št. 84—48 kaznovani od 5.000 din do 20.000 dinarjev denarne kazni odnosno tri mesece poboljševalnega dela.
Pravtako sporočamo, da je minister za delo FLRJ razveljavil II. člen Uredbe o delovnih knjižicah. Glede sklepanja delovnih pogodb se seznanite z uredbo navodilo za sklepanje delovnih pogodb Uradni list FLRJ št. 29-49.
Kako pa pionirji v Veliki Dolini? Oni so se odločili, da se bodo vsi vključili v tekmovanje mladih naravoslovcev. Vsaka četa ima 24 kv. m. zemlje, ki je že vsa obdelana in obsejana z raznimi semeni. Četa četi so napovedale tekmovanje. Pionirji vsak dan ogledujejo svoje grede kdaj bodo one zagledale beli dan. Očistili so tudi 35 sadnih dreves, presadili 4 slive, cepili 3 jabolčna drevesca. Skupno so posadili krompir na zemljišču, ki obsega 2 ara. Pionirke IV. čete so poleg svoje grede uredile še cvetlično gredo, pionirji pa so iz
Vljudnost je
Lepo bi vsekakor bilo, če bi se ta izrek stvarno uveljavil po naših uradih in ustanovah, po naših trgovinah, mesarijah, gostilnah itd. Se lepše pa bi bilo, če bi zanj vedel tudi tov. Salomon, avtoprevoznik pri mestnem ljudskem odboru v Krškem, ki vljudnosti niti malo ne pozna.
Dne 10. t. m. je bilo v kinodvorani v Krškem predavanje s predvajanjem diapozitivov »Sindikati v počitniških domovih«, kamor sta prišla tovariš in tovarišica od »Putnika« iz Ljubljane, da v sliki in besedah pokažeta krasote narave naše Ja-
nasprotju z obstoječimi predpisi ali v nasprotju z dispozicijami, ki jih dobijo od pristojnih organov, oziroma od podjetij.
Kazni izreka republiški minister za trgovino in preskrbo, na podlagi izvedenega kazenskega postopka, po predpisih temeljnega zakona o prekrških.
Končne določbe.
Republiško ministrstvo za trgovino in preskrbo bo v soglasju s predsednikom republiške vlade izdalo podrobna navodila oblastnim ljudskim odborom o načinu razdelitve plana na okrajne in krajevne ljudske odbore, o pomoči okrajnim in krajevnim ljudskim odborom, ter o smernicah, po katerih se bodo ravnali krajevni ljudski odbori pri zadolžitvah gospodarstev. Obenem bo določilo roke, v katerih se morajo izvršiti dela v zvezi z izvedbo te uredbe. Do formiranja oblastnih ljudskih odborov bodo njihove naloge in pravice opravljali sekretariati vlad ljudskih republik za oblasti.
kamenja uredili škarpo. Pri vsem tem delu so napravili 700 udarniških ur. Goje pa tudi čebele, imajo svoj panj čebel, ki jim ga je darovalo upraviteljstvo šole.
Ne mislite pa, da so samo v teh treh odredih pionirji tako aktivni — ne, tudi drugod so pionirji obdelali svoje vrtičke. Le ponekod še upravitelji šol ljubosumno držijo zemljo zase ali pa so dodelili krožkom samo par kv. metrov in tako ne nudijo pionirjem možnosti, da bi se že sedaj seznanjali z obdelovanjem zemlje, da bi s tem že sedaj vcepljali mlademu rodu ljubezen do obdelovanja zemlje, da bomo s tem vzgojili nove Mičurine, ki bodo mnogo koristili naši novi socialistični domovini Jugoslaviji.
lepa čednost
dranske obale. Vsekakor sta za diapozitive potrebovala tudi primemo aparaturo, ki sta jo imela v kovčegu, kar pa je bilo precej težko. Vsakdo pozna naše Krško mesto in tudi gotovo ve, kako težko je dobiti prenočišče, zato sta se omenjena telefonično obrnila na krajevno restavracijo v Rajhenburgu, kjer so jima rezervirali prenočišče. Takoj po končanem predavanju sta me oba tovariša zaprosila, da jima preskrbim, če je mogoče prevozno sredstvo do Rajhenfourga. Rade volje sem prošnji ustregel z upanjem, da ji bom mogel ugoditi in odšel na MLO Krško, ki ima avto in šoferja. Ko sem prišel pod okno šoferja tov. Salomona, ga nisem mogel zlepa priklicati. Po dolgem trkanju na okno sem končno dočakal, da je prišla neka žena, gotovo zakonska družica tov. Salomona ter sem ji razložil mojo prošnjo, na kar je odšla k možu ter se vrnila s sporočilom, češ da je avto v defektu in da se je vrnil šele pred petimi minutami domov. Vsekakor se mi je zdela malo čudna ta vljudnost, toda defekt je defekt in ne moreš pomagati, saj avto z defektom stoji lahko tudi več let. Salomonov avto je stal samo pet minut po razgovoru, saj sem prišel komaj do kinodvorane in tovarišema objasnjeval, da nam ne preostane ničesar drugega, kakor da jo mahnemo peš, že je drčal Salomonov avto po Krškem in v njem se je peljala prijetna družba, ki je bila, kakor je bilo videti, precej živahne volje. Naknadno mi je predsednik sindikalne podružnice pri MLO Krško izjavil, da tov. Salomon zelo rad vozi svate in sploh tam, kjer je »luštno«.
SEZNAM OSEB, KI SO SE POROČILE v času od 13. 4. do 26. 4. na območju okraja Krško
Lovše Ladislav, šofer, Krško in Pavlovič Antonija, nameščenka, Krško. Malus Martin, pom. miličnik, Trbovlje in Vranetic Alojzija, nameščenka, Trbovlje. Volčanšok Franc miz., pom., Dečna sela in Derenda Marija, šivilja, Artiče. Petaci Pavel, poljedelec, Zg. Pohanca in Borašak Amalija, poljedelka, Bojsno. Novak Anton, posestnik, Sv. Lenart in Filipič Marija, pos. hči, Bojsno. Lipej Jožef, čevljar, St. Lenart in Bartole Silvestra, šivilja, Zg. Pohanca. Mu-hovec Ludvik, šofer, Polzela in Buršič Jožefa, delavka, Apnenik. Kozar Stanislav, dimnikarski pomočnik. Dol. Pirošica in Prah Rozalija, pos. hči, Prušnja vas. Prhne Franc, miličnik, Hoče in Frankovič Ana, pos. hči, Dolšče. Ocvirk Anton, šofer, Planina in Krajnik Helena, šivilja, Sevnica. Motore Frančišek, kmet, Sevnica in Ster-nad Ivanka, pos. hči, Sevnica. Škrbin Janez, delavec, Sevnica in Puhle Agata, pos. hči. Brezovo. Robuzo Franc, kroj. pom., Toplice in Šumej Angela, delavka, Toplice. Perc Janez, rudar. Orehovo in Lužar Alojzija, posestnica, Gabrijela. Salamon Ivan, miz. pom., Praprotno in Abram Pavla, pos. hči, Mrzla planina. Gabrič Mihael, pos. sin, Vranje in Veble Terezija, učiteljica, Pod-vrh. Geršak Jernej, pleskar, Trebče in Penič Marija, namešč., Trebče. Veršec Jožef, delavec, Sp. Sušica in Balon Alojzija, delavka, Sp. Sušica. Fras Vladimir, uslužbenec, Vel. Obrež in Blažinč Terezija šivilja, Rigonee. Veble Franc, pos. sin, Vrh j e in Urek Ivana, pos. hči, Vrhje. Novosel Vinko, pos. Vrhje in Hotko Neža, pos. hči, Podvin j e. Vogrinc Vinko, čevlj. pom., Kapele in Urek Marija, pos. hči, Vrhje. Lup-šina Franc, kov. pom., Gaber j e in Jurkas Frančiška, tov. pletilja, Sela. Kozole Karel, posestnik, Sremič in Zibert Marija, gospodinja, Sremič. Paulija Slavko, trg! pom. Trebež in Omerzel Pavla, gospodinja, Krško. Levstek Leopold, delavec, Senuše in Kerin Ana, delavka, Senuše. Glas Anton, železničar, Sremič in Čolnar Štefanija, gospodinja, Sremič. Pavlovič Leopold, klepar, Kranj in Levičar Olga, delavka, Kranj. Kozole Alojzij, mesar, Ljubljana in Rak Olga, kuharica, Nova gora. Božičnik Marjan, namešč. Krško in Žibert Jožefa, nameščenka Krško. Jurčec Franc, poslovodja, Krško in Črnivec Marija, gospodinja. Krško. Jerman Janez, kmet, Sv. Urh in Koč-nar Kristina, delavka, Kalce. Stanko Franc, miličnik, Ljubljana in Richly Kristina, nameščenka, Stara vas. Laninšek Franc, nameščenec, Krško in Ritonja Bronislava, nameščenka, Krško. Jazbinšek Karl, delavec, Zabukovje in Seničar Marija, del., Čanje. Umek Franc, rudar, Reštanj in Amon Ljudmila rud. del., Reštanj. Gomilšek Janez, rudar, Rajhenburg in Radej Marija, gospodinja, Rajhenburg. Škoberne Viktor, rudar, Skeden in Kink Martina, namešč., Skeden. Zelič Avgust, ind. miličnik, Senovo in Goričar Neža, delavka, Rajhenburg. Petrovič Franc, mlinar Dolsko in Pavlič Jožefa, pos. hči., Dolsko. Gubenšek Anton, elektrikar, Reštanj in Pavlovič Štefka, rud. del., Reštanj. Levičar Alojzij, rudar, Rožno in Jazbec Neža, hiš. pom., Dol. Leskovec. Černelič Franc, rudar, Podsreda in Pečnik Albina, namešč. Vel. Kamen. Kralj Ivan, čevlj. delovodja, Senovo in Kelhar Frančiška, gospodinja, Senovo. Vrečar Karl, veterinar, Krško in Jeriček Marija, štud. ekonom., Rajhenburg.
Vsem novoporočencem obilo sreče!
SEZNAM OSEB, KI SO UMRLE
v času od 13. 4. do 26. 4. v območju okraja Krško
Sotošek Janez, 78 let, Križe. Grošelj Marija, 4 mes., Zg. Pohanca. Pintarič Jožef, 19 let, Zabukovje. Cizerle Marija, 71 let, Ponikva. Črtalič Jože, 53 let, Dobrova. Štab-ler Jožef, 29 let, Hrastje. Šom Franc, 70 let, In eno. Meke Rozalija, 1 dan, Raka. Sumrak Mihael 48 let, Pavlova vas. Slak Metka, 1 leto, Artiče. Omerzo Alojzij, 23 let, Dečno selo. Vrečko Franc, 50 let, Zg. Sušica. Radanovič Franc, 53 let, Zagreb. Fras Vladimir, 23 let, Vel. Obrež. Novak Jože, 64 let, Krajna brda. Čančer Alojzij, 48 let, Mali vrh. Filipič Franc, 52 let, Št. Lenart. Novosele Jožefa, 58 let, Gaberje. Zupančič Janez, 79 let, Loče. Uršič Mato, 69 let, Strmec. Prah Jožef, 7 dni, Krajna brda. Gabrič Marija. 52 let, Stranje. Ver-tovšek Janez, 77 let, Stolovnik. Pečnik Marija, 67 let, Vojsko. Žiokar Marija, 88 let, Krško. Danko Antonija, 69 let, Videm. Žnidaršič Lovro, 44 let, Leskovec.
turnikii v najkrajšem času odpravili in to z izgraditvijo novega stadiona. Na prostoru v bližini osnovne šole, kjer je predvidena izgradnja novega igrišča, je že začela »riti« mladina s krampi in lopatami, ter načrtno planirati teren.
Pionirji ljubitelji šaha
Da tudi pionirji našega okraja zelo ljubijo šahovsko igro in da so tudi zelo vešči pri igranju šaha, so dokazali dne 3. aprila na okrajnem šahovskem turnirju, ki ga je organiziral okrajni pionirski štab na čast IV. kongresu LMS. Točno ob 9. uri dopoldan, se je zbralo 46 najboljših šahistov iz Sevnice osnovna šola, gimnazije, Krškega osnovne šole in gimnazije, Leskovca, Globokega, Cerkelj, Artič, Vidma in Senuš. Turnir sta vodila tovariša Roš Milenko, učitelj iz Leskovca in Kastelic, dijak 5. razreda gimnazije iz Sevnice.
Pionirji šahisti so z zanimanjem sledili navodilom, ki sta jih jim dajala tovariša, ki sta tekmovanje vodila. Pred pričetkom turnirja samega je šahiste pozdravila načelnica pionirskega štaba Pirc Rezi in pozvala pionirje na čimbolj pazljivo sodelovanje v turnirju. Povedala je tudi, da bodo najboljši šahisti, to je prvi trije nagrajeni.
Vodstvo turnirja je določilo, da bo tekmovalo 20 pionirjev, to je po dva najboljša iz krožka. Borba med posameznimi pionirji je bila zelo težka. Pionirji so pri posameznih partijah pokazali, da so zelo vešči v igranju šaha. Vse prisotne je navdušil tudi najmlajši igralec Haler Mihec, ki je star 9 let in je zelo častno zastopal svoj odred »Slavkota Godlerja« iz Artič. Kot 9 letni pionir je dokazal, da ima pred seboj še možnost razvoja in bo lahko kmalu tudi čaistno zastopal naš okraj na republiškem šahovskem turnirju. Želimo mu, da le še naprej tako vneto igra in si osvaja tehniko igranja v šahu, da bo tako delal čast vsej pionirski organizaciji. Mali Mihec je na turnirju zasedel tretje mesto in bil nagrajen s knjižno nagrado. Prvo nagrado, celo šahovsko garnituro je prejel kot najboljši šahi st v okraju 14 letni pionir načelnik odreda Senher Jože iz odreda »Slave Klavora« Sevnica. Tudi on je dokazal, da je zelo vešč igralec v šahu, saj je dobil vseh sedem partij. Drugo nagrado pa je dobil 13 letni pionir Baumgart-ner Lovro iz II. razreda gimnazije Sevnica,
ki je bil tudi nagrajen s knjižno nagrado.
Ob zaključku jim je načelnica OPŠ razdelila nagrade in pozvala vse pionirje, da se že sedaj pripravljajo na prihodnji šahovski turnir, ki bo v mesecu juniju. Takrat pa bodo lahko nastopili tudi že tisti novoustanovljeni krožki, ki so se ustanovili šele v času tekmovanja za IV. kongres Ljudske mladine Slovenije.
Naši pionirji se zavedajo, da jim naša ljudska oblast nudi potom njihove organizacije vse možnosti razvoja, da jim pomaga pri učenju in jim istočasno nudi tudi razvedrilo. Zato se bodo naši pionirji Še bolj oprijeli svoje organizacije in častno izpolnjevali vse njene naloge.
OTVORITEV NOGOMETNE SEZONE NA SENOVEM
V nedeljo, dne 3. t. m. je odigralo nogometno moštvo FD Senovo svojo prvo tekmo v letošnjem letu. Na Senovem so gostovali trboveljski rudarji in sicer aktiv Vzhodnega obrata.
Tekma, katera ja potekala vseskozi v prijateljskem duhu, se je končala neodločeno 2:2 (0:0).
FD Senovo je nastopilo v postavi, ki jo v glavnem sestavljajo igralci iz prejšnjih let: Žičkar, Zupančič, ing. Peternelj, Strnad, Moljk, Slivšek, Haložan, Zemljak, Molan, Urbančič, Omerzu.
Zlaisti domačemu moštvu se je poznalo pomanjkanje kondicije ter sistematičnega treninga. Tekma sama je poKazala, da bo moralo vodstvo društva pristopiti k resnemu načrtnemu treningu, kajti !e tedaj bo lahko moštvo uspešno zastopalo svoje društvo.
Tekma je bila odigrana na domačem igrišču, ki ne odgovarja pravilom, ker je isto premalih dimenzij. Poleg tega je tudi na severnem delu igrišča stalno voda, katera doteka po vodonepropustnih plasteh. Slednji nedostatek bodo senovski fizkul-
Izhaja 14 dnevno. — Mesečna naročnina 5 din. — Poedina številka 2.50 din. — Čekovni račun št. 605-95603-9. — Ureja uredniški odbor. Naslov uprave in uredništva: Okrajni odbor OF Krško, telefon 43. — Tiskala Mohorjeva tiskarna v Celju.