25. štev. V Kranju, dne 20. junija 1908. IX. leto. GORENJEC Političen in gospodarslg list. Stane za Kranj z dostavljanjem na dom 4 K, po poŠti za celo leto i K, za pol leta 2 K, za druge države stana 5*60 K. Posamezna Številka po 10 vin. — Na naročbe brez istodobne vpoSiljatve naročnine se ne ozira. — Uredniitvo in uprav-n i št v o je na pristavi gosp. K. Floriana v «Zvezdi». Izhaja vsako soboto ===== zvečer == inserati se računajo za celo stran 50 K, za pol strani 80 K, m četrt strani 20 K. Inserati se plrčujejo naprej. Za manjša oznanila se plačuje ta petit-vrsto 10 vin., t. Pred nami pusta poljana, ki le izgublja v nedogledno daljavo. To ni poljana, kakršne poznamo mi. Močvirna, mokra je ta zemlja iz nje puhte vodene pare. Pa je- posijalo solnce na to poljano, pa se zgoste pare t tanko, a sušeče meglo, ki zastira ves ta svet pred nami Ne dela se lahko v taki pokrajini, in vendar nam je predstavil slikar baš v njej — delavca-kopača. Tudi nanj vpliva ta soparni zrak. Daleč ta njim loži klobuk, vrgel ga je proč, da si ohladi vročo glavo. Ne gre naprej, mora prenehati. V tem tre* notku nam kaže slikar delavca. Upognjen naprej se je naslonil na svojo ljubo kopačo. Zdi se nami kakor bi bil mož pravkar globoko zavzdihnil da dobi v pljuča čistega sraka, a namesto tega vsrce le neprijetno, morečo vlago. Vlaga se mu je vlegla tudi na skromno obleko, tako da se taista tesno oprijema njegovih udov. A mož bo skoro zopet posegel po kopači in neumorno nadaljeval delo. Zato nam je priča in porok njegovo močno, naravnost orjaško telo. Res to ni nikak delavec-slabič, to je delavec-orjak in junak. Kar veseli smo ga. Veseli njegove postave, veseli krepke volje do dela, ki počiva v njem. Se en pogled v ozadje, Daleč tam delavec s konji, na dragi strani delavka, ki požiga travne ruše. Povsod delo, tudi pri našem junaku, dasi je za trenutek prejenjaL Le za trenutek. Ta slika se nam zdi nekaka visoka pesem delavstva in budi v nas tisto spoštovanje do dela/siva, ki ga ta stan pošteno zasluži. Take in podobne misli in čuvstva se nam vzbujajo pri pogledu na «moža s kopačo». In tako nam podaja vsaka slika, ako ne hitimo nervozno in površno mimo nje, mnogo snovi za naše misli, za naša čuvstva, za našo dušo. Prodaja nam resnične duševne zabave in naslade, napolajuje nas kakor vsako umetniško delo z nekakim notranjim mirom t ne moremo se odtegniti nje blalilnemu vplivu. V upanju, da bo naša galerija, kakor je tudi skromna, marsikateremu pazljivemu obiskovalcu napravila mnogo duševnega užitka in pustila v njem vrsto lepih spominov, v tem upanju in prepričanju jo otvarjamo in ji želim prav mnogo vztrajnih obiskovalcev in prijateljev it vseh krogov kranjskega prebivalstva« meniti celo strankarsko konfiguracijo deželnega zbora in dati nove impulze javnemu razvoju v kranjski Vojvodini, izvede v popolnem soglasju vseh strank. To soglasju priča, da je reforma po-slulat splošne pravne zavesti. To je isti moment, ki daje predloženi reformi odločilno vrednost in ki jo samposebi opravičuje in utemeljuje. Glavne točke predlagane reforme, v razmerju proti sedaj veljavnim zakonom, so: 1. Ustanovitev splošnega volilnega razreda z 11 mandati. 2. Pomnožitev deželnega odbora z enim pri-sednikom, ki ga volijo poslanci splošnega volilnega rarreda. 3. Pomnožitev ljubljanskih mandatov v volil-skem razredu mest in trgov od 2 na 4. 4. Ločitev Ribnice od volilnega okraja Ko-čevje-Ribnica in priklopitev k volilnemu okraju slovenskih dolenjskih mest v volilskem razredu mest in trgov. Iz Izprememb ad 1. in 2. sledi, da bode deželni zbor v bodoče štel 50 članov (doslej 37). K posameznim točkam se še pripomni: Ad 1. V tej točki leži težišče cele reforme. Po splošnem volilnem razredu pride v volilni ziitem našega deželnega zbora vsaj deloma moderno načelo splošne in enake volilne pravice do veljave. Dosegel se je v tem pogledu maksimum, ki je v današnjih razmerah sploh dosegljiv. To kaže tudi primera s številom mandatov splošnega volilnega razreda v drugih deželah, ki relativno zaostaja bivstveno za številom, ki ga predlaga ustavni odsek za naš deželni zbor. Aktivna volilna pravica v splošnem volilnem razredu je po načrtu identična z državnozborsko volilno pravico — gotovo najpravilnejša rešitev tega vprašanja. Kar se tiče razdelitev okrajev v splošni skupini, je odsek sprejel pravilno načelo teritorijalne razdelitve na 11 okrajev, kojih vsak voli enega poslanca. Prvega teh okrajev tvori (kakor za državni zbor) glavno mesto Ljubljana — drugih 10 okrajev pa se tudi krije z državnozborakimi volilnimi okraji, razen onih izprememb, koje provzroča okornost, da se ni ustvaril, kakor za državni zbor, poseben nemško-naroden kočevski mandat. Tabela zdolaj kaže velikost posameznih volilnih okrajev po prebivalstvu in številu volilcev. Ad 2. Dotiranje splošnega volilnega razreda s posebnim mandatom v deželnem odboru pomenja konsekventno uveljavijenje demokratičnega načela v deželni samoupravi — v kolikor je to v današnjih razmerah sploh mogoče. Ad 3. Od 11 okrajev splošne skupine ima le prvi, obstoječ iz ljubljanske občine, mesten značaj. Ostalih 10 volilnih okrajev je pretežno kmečkega značaja, tako da bode v bodoče kmečko prebivalstvo samo zase odločevalo o večini v deželnem zboru: K 16 poslancem kmečkih občin se pridruži Brodkovskl odvetnik. Slika lz sedanjega življenja moravskega. Češki spisal Vaclav Beneš-šumavsk^; poslovenil Avgust Petrlč. Dalje. Po zajutreku si je napisal Mudra seznam volilcev v tretjem razredu, h katerim je imel iti Se pred volitvijo. Na to je složil listine, jih skrbno zavezal ter jih spravil v globoki žep svoje suknje. Nasmehnil se je še otrokoma, ki se še nista prebudila, pogtadil ženo po obrazu in pogovarjaje se ž njo, jo je nazval šaljivo .gospo tajnikovo". Nato si je del klobuk na glavo in ogladil si lase pred malim zrcalom ter hotel oditi iz stanovanja. V tem sta se prikazala na pešpoti ob nasprotni ograji iz jutranje megle dva orožnika z nasajenima bodaloma. Bilo je videti le njih truplo, glave in bodala. .Poglej, Fanl," se je nasmejal Mudra, ,ta dva sta se pospešila; že gresta k volitvi." Vendar orožnika sta šla sedaj črez cesto in se ustavila pred vrati Mudrovega stanovanja; gledala sta kvišku, kakor bi iskala hišno številko. Mudra je stopil iz poslopja. »Stanuje-li tu nek Mudra, vulgo emigrant?" ga je vprašal prvi izmed njiju. »To sem jaz," je odgovoril Mudra. »Vi sam?" je vprašal orožnik. »Da, jaz sam," je ponavljal mirno Mudra. »Tedaj vas aretirava v imenu postave," je rekel rezko orožnik in nagrbančil čelo, da bi dal obrazu dostojno strog izraz. 10 poslancev splošne skupine iz pretežno kmetijskih okrajev, skupaj 26 poslancev, to je absolutna večina nove zbornice. 4 1 i Sodni okraj Obtlnt SUvtl« prt-»>iv»l«l«i. V tinolih končam ilcbr. !. 1*00. Število vo-hlrev pridrt. zborxkih volitvah maj. 1. i. I^jubljana Ljubljana 366 6898 I. Ljubljana Vse rat. občine Ljubljare 447 8154 S. Hadovljica Kranjska gora Trži« vse 198 96 71 866 4198 2637 1387 8122 4. Kranj 3kofja Loka »se 225 234 4212 4284 469 8-496 6. Kamnik Brdo vse 54 — 16-40 — 4-670 8-011 7-681 6. Vrhnika Logatec Idrija Cerknica vse 161 72 16'2 8 1 2-882 1-371 8-46C 1-695 471 9-856 7. Postojna Senožeče 11. Bistrica Vipava Lož vse 18 — 6-5 11-2 12 — 8» 3026 1822 8 002 2-954 1-789 50 - 12 048 8. Litija Višnja gora Kadeče vse 28*1 12-8 9 — 4-323 2-888 1-697 449 8308 9. Krško Kostanjevica Mokronog Trebnje vse 16-8 128 14-6 101 3252 2525 2-620 1914 54-8 10-211 10. Kočevje Velike Lašče Ribnica Zužcmperk vse 19-4 9-6 18-8 10-5 3-731 2-387 1-740 1-918 52-7 9-776 11. Novo Mesto Črnomelj MeUika vse 28*2 155 107 5-620 2 549 1-761 54-4 9-880 Naravno je, da so v očigled temu zahtevali mestni poslanci, da se tudi nekoliko ojači meščansko zastopstvo, in sicer na ta način, da se ustvarita dva nova ljubljanska mandata v volilnem razredu mest in trgov. Kompromisnim potom se je tej zahtevi ustreglo, ker se je s to koncesijo osi-gurala volilna reforma in zajamčil povratek normalnih razmer v naši deželni zakonodaji in upravi. »Zakaj, gospoda?" je vprašal Mudra ter pre-bledel iznenadenja. »Tega vam ne moreva povedeti," je odgovoril kratko orožnik." Ukaz imava odvesti vas brez odlašanja na glavarstvo." »Vendar dovolita, gospoda, to ni mogoče," je izpregovoril Mudra, ki si ni bil ničesar hudega v svesti. »Kaka pomota bode." »Tu je doti eni ukaz," je rekel orožnik ter mu izročil listino. Mudra jo je prebral ter se stresel. Njegova žena je pobegnila od vrat, ko je videla, kako sta se postavila orožnika k možu, in začela kričati vsa prestrašena 1" Jezus, Marija, kaj se je zgodilo, Mudra?" Otroka sta se med tem prebudila in se skobacala iz postelje ter pričela tudi kričati. Mudra se je zavedel iz svoje groze. »Ne boj se," je rekel mirno in pomirljivo, »zaradi volitev je. Gospod Albrecht se me hoče iznebiti za danes. Zvečer bodem zopet doma." Vendar žena se ni dala potolažiti tako hitro. »A kaj, če ne pridei, če te ne izpuste?" je javkala, in otroka sta plakala ž njo, ne upajoč se približati. »Ne bodi neumna in pomiri otroka," je pravil Mudra. »Sosedje že teko" is hii. Lahko bi se opravilo brez krika." »Torej pojdite Že," sta silila orožnika. »Prosim, takoj I Dovolite le, da pošljem gospodu županu po ženi ta zvezek spisov, * je prosil Uvaževalo se je tudi, da ima Ljubljana v razmerju z drugimi mesti in trgi najmanj poslancev. Pomnožitev ljubljanskih mandatov ustvarja pravičnejše razmerje v okviru volilnega razreda mest in trgov. Vsled pomnožit ve ljubljanskih cenzus-mandatov se je pokazala potreba, razdeliti Ljubljano v dva volilna okraja, kojih vsak voli po dva poslanca v volilnem razredu mest in trgov. V to svrho se razdeli Ljubljana v severno in južno polovico po idealni črti od mestne hiše do Svicarije. Južno polovico tvorijo II. (St. Jakobski) III. (Dvorski) in V. okraj (predkraji) s skupaj 17.910 civilnimi prebivalci; severno polovico pa tvorijo I. (šolski), IV. (kolodvorski) in VI. okraj (Voduiat) s skupaj 16.045 civilnimi stanovniki. Pri tej razdelitvi je upoštevano število prebivalstva in pa davčna moč. Kar se tiče Števila prebivalstva, je južna polovica le za približno 2000 ljudi močnejša od severne, razlika, ki gotovo ni velika. Pri tem je treba še pomisliti, da so pri numerično močnejši polovici poljedelski sloji trnovski, krakovski in barjanski, ki plačujejo veliko manjši davek, kot sicer ljubljansko stanovništvo. Tudi je uvaževati, da je v severni polovici mesta dokaj več industrije, ko v južni. Prvi (šolski) okraj paralizira drugega (šentjakobskega), četrti (kolodvorski) vsled večje industrije tretjega (dvorskega), po prebivalstvu za 1800 prebivalcev močnejšega. Peti in šesti okraj bivstva ne izpreminjata. Res, da ima IV. okraj 3075 prebivalcev, peti pa le 1639; pomisliti je pa treba, da je med 3075 stanovniki šestega okraja okroglo 600 bolnikov civilne bolnice, ki pri volitvi ne pridejo v poštev. Ad 4. Ločitev Ribnice od Kočevja se je izvršila vsled obojestranske želje. Po tej ločitvi se Ribnica naravno ni mogla priklopiti drugam, nego slovenskim dolenjskim mestom. Posebe omenjati je končno še prehodne določbe, glasom katerih se deželni zbor, ko predlagana reforma postane zakon, ne razpusti, temveč le izpopolni s tem, da se izvolijo poslanci splošnega volilnega razreda in pa nova dva ljubljanska poslanca v volilnem razredu mest in trgov. Istotako se izpopolni tudi deželni odbor z izvolitvijo petega prisednika iz splošnega volilnega razreda. Odsek se je pri reševanju svoje naloge uveril, da je tako deželni red, kakor osobito deželni volilni red še v marsičem potreben reforme. To pa je obširno delo, ki rabi daljšo dobo — med tem ko je nujno, da pridejo poslanci splošnega volilnega prava do sodelovanja pri deželni zakonodaji in samoupravi. Tudi odgovarja demokratičnemu načelu, da poslanci splošnega volilnega prava že sodelujejo pri nadaljni obsežni ureditvi deželne ustave. To so razlogi, ki so vodili ustavni odsek, da seje Mudra ter vlekel papirje iz žepa. »Ne smete 1" je zaklical osorno orožnik. »Vendar dovolite, pooblastila so za volitev," je ugovarjal aretirani. »Do tega nam ni nič. Pojdite 1" »Opozarjam vas, gospoda," je silil Mudra z rastočim strahom, »da s tem onemogočita lahko volitev." »Ne moremo vam pomagati, ne delajte ovir, ljudje se zbirajo — iditel" je izpregovoril ostro prvi orožnik. »Ukaz imava vas odvesti in ne dopustiti, da bi prišli s kom v dotiko," je pristavil drugi. Mudra je začel silneje prositi, da bi mu le dovolila poslati spise županu, vendar čimbolj je silil, tem nedostopnejša sta bila orožnika, Množica ljudstva je medtem narastla in vsi so gledali na prizor, ki so si ga razlagali na različne načine. »Tedaj ostani z bogom, žena," je zaklical Mudra, objel ženo ter ji hotel vriniti v roko spise. Vendar orožnik ga je pahnil v stran. »A sedaj maii! je zakričal nanj. »Če ne te vkleneva!" Mudra je prebledel. Te sramote se nI nadejal. »Z bogom, žena, z bogom, otroka I" se mu je izvilo iz ust, vendar bilo mu je, kakor bi mu kdo stiskal grlo. Odhajal je z obupom v srcu, ne zaradi sebe, ker ni Čutil nikake krivde, pač pa ker je odnašal listine, ki so imele danes odločevati o zmagi v I. prllofr „Gortn]eu" if. 25 \z 1. 190$. odločil predlagati provizorij v obliki označenih prehodnih določb. Stvar izpopolnjenega deželnega zbora bode, da se v tekoči zakonodajni dobi izvrši obsežno in temeljito revizijo deželne nstave. S predloženima zakonskima načrtoma pa se brez dvoma ustreza uvodom navedenemu nujnemu predlogu: da se omogoči vsem slojem prebivalstva sodelovanje pri deželni zakonodaji in upravi. Ustavni odsek po soglasnem sklepu predlaga: Visoki deželni zbor skleni: I. Priloženima zakonskima načrtoma o izpre-membi deželnega reda in volilnega rsda za deželni zbor se pritrdi. II. Deželni odbor se pozivlje, da čim preje izposluje Najvišje potrjenje. Gospodarski del, ■ □ □ □ □ □ f(£- Narodno gospodarstvo. Dalje. Take ovire so: nepoznanje razmer, gospodarski vzroki kakor stroški preseljevanja, razne težave, ki so v zvezi s premembo domovališča ali premembo obrta, moralni vzroki kakor ljubezen do domače zemlje, do rodbine, razni običaji in predsodki ali pa tudi nezmožnost, naučiti se boljše plačanega dela. Delodajalec in delojemalec sicer sklepata prosto pogodbo o mezdi in delovnih pogojih, vender pa je ravno z ozirom na posebnost blaga, ki je predstavlja človeška delovna moč, država prisiljena poseči s svojo roko vmes, kadar je v nevarnosti duševna in telesna integriteta delavčeva. Dr. Krek pravi v slovenskih skriptih o narodnem gospodarstvu*, ki so radi nekaterih samostojnih nazorov, ki jih je pridobil pisatelj na podlagi lastnih izkušenj, ponekod velezanimivi, da mora država v dušnem oziru skrbeti, da ni v delovni pogodbi ovir za nravnost, za umsko izobrazbo, za dostojno izpolnjevanje verskih dolžnosti i. t. d., v telesnem oziru mora skrbeti, da se odpravijo nevarnosti za zdravje in življenje, da se določi čas za počitek, da se določi čas, da delavci morejo opraviti svoje očetovske in materinske dolžnosti. Država po našem mnenju na noben način ne sme pripustiti, da bi se delovne pogodbe prepustile zakonu o prosti konkurenci. Žalostne delavske razmere od 19. do srede 19. stoletja so naravnost prisilile drŽave, da so pričele z izdajanjem zakonov o delavskem varstvu. V Avstriji imamo te-le določbe o delavskem varstvu: 1. Določbe o delu otrok, mladostnih oseb in žensk. Otroci od 12.—14.let ne smejo delati v tovarnah, v drugih zavodih pa le po 8 ur na dan, tudi ne smejo otroci delati po noči. Mladostni delavci (od 12.—14., ozir. od 14.—16., ozir. 18. leta se smejo pcrabi jati le za ložja dela, toda ne po noči. Tudi ženske ne smejo delati v tovarnah med 8. in 5. uro po noči. 2. Določbe o delovni dobi. Za tovarniške delavce ne sme presegati čas dnevnega dela 11 ur. Odmor pri delu mora trajati vsaj poldrugo uro. * Izdali so jih litografovane ljubljanski bogoslovci 1.1006. Brodkovicah. Kar k zemlji ga je pritiskala grozna zavest, da more vsled njegove aretacije izgubiti narodna stranka v mestu večino. Poskušal je ie enkrat omehčati orožnika. •Prosim vse na vse, gospoda," je zavpil ter sklenil roki, »izročita tedaj sama te spise gospodu županu." •Rekel sem že, in marš!" je zakriknil zopet orožnik. Mudra je stisnil zobe in umolknil. Za tre-notek se je obrnil in zaklical slovesno: .Napravim vaju odgovorna za vse, kar se dogodi." Orožnika sta se le zasmejala. Onala nista Mudre po predmestju, ampak zavili so jo s predmestja na pešpot na polje. Kakor krvavordeča krogla je gledalo solnce z medlim bleskom skozi meglo, ki se je iznenada dvignila in zginjala s poroienega polja in travnikov. V mesto je medtem pritekla Mudrovka vsa v solzah in lomeč roki k županu. Nekaj pozneje, ko sta bila orožnika z .emigrantom" že precej daleč iz mesta, se je ustavila pred Kubaiovim stanovanjem kočija, v katero je sedel odvetnik s Hildo. Ker ni hotel biti navzoč pri volitvah, izbral si je današnji dan, da bi vrnil obisk znanemu gozdarju v brodkovski okolici. Megla je med tem popolnoma izginila v rjavkastih oblačkih na vzhodnem obzorju, kamor jo je zanašal zapadni vetriček. Vendar se ni uresničila odvetnikova nada, da bode po megli krasen 3. Določbe o nedeljskem počitku. 4. Določbe o ubranitvi nezgod in skrb za zdravje delavcev. 5. Predpisi o tovarniškem (delovnem) redu, ki ga mora imeti vsako podjetje, ki šteje več nego 2fj delavcev. 6. Določbe o plačevanju mezde, ki se mora plačevati v denarju. Plačevanje v markah, da si morajo delavci potem kupovati pri tovarniškem trgovcu (takozvani truck-zistem), je prepovedano. 7. Določbe o obrtnih nadzornikih, katerim pripada nadzorovanje, da se zakoni o delavskem varstvu tudi v resnici iz pol nuje jo. 8. Določbe o delavskem zavarovanju, o katerih bomo govorili v posebnem poglavju. Podobne določbe nahajamo sedaj že skoro v vseh civiliziranih drŽavah. £. Zavarovanje. /. O zavarovanjih sploh. Nesigurnost spremlja človeško življenje, ne-siguren in raznim slučajem podvržen je njegov dohodek, istotako njegovo premoženje. Naravni nagon je silil človeka, da si je iskal sredstev, s katerimi bi mogel paralizirati ali vsaj zmanjšati škodo, ki jo provzročajo večkrat prirodne sile, katerih se ni možno ogniti. Take gospodarske škode lahko nastanejo s tem, da uničijo dobrine (po ognju, povodnji, toči, kugah i. t. d. ali zmanjšajo delovno moč človeško (bolezen, nezgode, starost in onemoglost) ali pa uničijo delovno moč človeško s prezgodnjo smrtjo. Zlih posledic teh pri-rodnih udarcev se človek skuša ubraniti na ta način, da z drugimi osebami, ki jim tudi preti enaka nevarnost, skupno nabira fonde, iz katerih se nadomesti škoda, ki zadene kako osebo. Bistvo zavarovanja torej tiči v tem, da se škoda, ki jo posameznikom morejo prizadeti posamezni nenavadni slučaji, odvrne ali vsaj zmanjša s tem, da se razdeli na celo vrsto enakih slučajev, pri katerih preti ista nevarnost, pri katerih pa dejansko ne nastopi. Zneski, ki se plačujejo redno v skupni fond, iz katerega oni člani prejemajo odškodnino, katere je zadela ta ali ona nezgoda, se imenujejo premije. Zavarovanja so velikega narodno-gospodar-skega pomena, ker rešujejo gospodareče osebe pred gospodarskim poginom vsled nepričakovanih nesreč, ki jih niso same zakrivile, '/spodbujajo podjetnike za večkrat zelo smela podjetja, ker napeljujejo k varčnosti in vzbujajo ter utrjujejo smisel za združevanje in čut solidarnosti. Zavarovanja delimo v zavarovanja zoper škodo, kakor zavarovanje zoper ogenj, točo, zavarovanje Živine, stekla, zavarovanje zoper kurzne izgube, zoper tatvino, vlomingoljufijo ter osebna in življenska zavarovanja. Zavarovalni zavodi so v rokah države ali drugih skupnih gospodarstev ali pa v rokah zasebnikov. Zasebni zavodi so lahko vzajemni, kjer so zavarovanci obenem zavarovalci, ki so dolžni še posebej prispevati, ako njihove premije ne zadostujejo za pokritje obratnih stroškov in povrnitev nastalih Škod, ki pa na drugi strani plačujejo znižane premije, ako njihovi redni prispevki presegajo obratne stroške in izdatke za povrnitev škod, ali pa so samo špekulativne zavarovalne podjetbe, kjer se kapitalisti (delničarji) zavežejo povrniti nastale škode, naj si jesenski dan, ker je ostalo solnce zakrito s sivimi oblaki. Zavivši skrbno svoji soprogi noge v mehko progasto kožuhovino, se je vsedel odvetnik poleg nje, zapalil si smodko in ukazal vozniku, da požene. Na koncu mesta so srečali Albrechta, ki je šel z občinskim tajnikom k občinskemu domu. Oba sta bila zatopljena v živ pogovor. Albrecht je bil oblečen v črno obleko in stopal ponosno in slavnostno, kakor bi hotel svetu pokazati tudi s svojim nastopom in zunanjostjo, da si je v svesti, da konča današnji dan zanj z zmago. Od daleč se je že odkril pred kočijo in le lahek, škodoželjen nasmeh mu je preletel črez obraz, ko je videl, kako odhaja nasprotnik, ki bi mu bil mogel edini biti nevaren, iz mesta, da bi ga ne oviral danes. Hilda je naročila vozniku, da se ustavi. Albrecht se je znova odkril ter se približal kočiji, žeieč obema dober dan. •Mnogo sreče pri danainjih volitvah!" je zaklicala Hilda. Albrecht se je zahvaljeval in pravil, da se mogoče konča vse dobro. •A jaz vam želim zopet," je pristavil odvetnik, ki so ga malce razdražile Hildine besede, »da propadete vsi do zadnjega." Smejal se je pri tem, Albrecht pa je Čutil, da mu v resnici privošči rajši poraz nego zmago. že presegajo svoto vplačanih premij ali pa ne, zato pa njim samim pripada morebitni dobiček (v obliki dividende). Premija, ki jo imajo vplačevati zavarovanci, se preračuni po svoti, katero je treba plačati, ko nastopi slučaj, zoper katerega se zavaruje. Čim večja je nevarnost, da nastane škoda, ali čim hitreje je pričakovati, da vsled nesposobnosti za delo, oziroma smrti posamezne osebe nastane dolžnost za plačevanje zneska, za katerega se je kdo zavaroval, tem večja je zavarovalna ' premija. Seveda ne sme dogodek, ki provzroči škodo, nesposobnost za delo ali smrt, biti odvisen od zavarovanca samega, ker bi bilo to proti bistvu pojma zavarovanja. Kateri vrsti zavarovalnih zavodov gre prednost, je naloga narodno-gospodarske politike. Zagovornike imata oba zistema. Za zavarovance je prav, če obe vrsti tekmujeta med seboj. Pri mešanem zistemu se zavarovancem izplačuje del dobička kot dividenda. Javne zavarovalne zavode ustanavljajo države, dežele, občine ali druga prisilna skupna gospodarstva. Zavarovanje pri javnih zavodih more biti prisilno ali prostovoljno. Tako je bilo na Ruskem že leta 1844 uvedeno prisilno zavarovanje kmetijskih hiš zoper ogenj. V industrijskih državah nahajamo prisilna osebna zavarovanja. O zavarovanju se napravi med zavarovalcem in zavarovancem posebna zavarovalna pogodba, pri čemur dobi zavarovanec zavarovalno polico (od lat. pollicitatio = obetanje). Nadzavarovanju, t. j. zavarovanju nadvrednosti dobrine, katera se zavaruje ali zavarovanje iste dobrine pri raznih zavarovalnih zavodih, niso dovoljena, de zavarovalni zavod sam sebe zopet zavaruje za gotov del nevarnosti, katero je prevzel, govorimo o po-vratnem zavarovanju. Nadaljevanje sledi. * « * Tedenski lefem ? ïranju dne 18. junija 1908. Prignalo se je —■ konj, 172 glav domače goveje živine, — glav hrvaške goveje živine, 18 domačih telet, — hrvaških telet, 231 domačih prašičev, — hrvaških prašičev, — domače ovce, — hrvaških ovac, — kozi in — buš. — Pitani voli 100 kg K 72—, na polovico 100 kg K 60-—, za pitanje 100kg K 56—, kumerni 100 kg K 44 — — Pšenica K 11 '50, proso K 7—, rž K 950. oves K 8-25, ajda K 8*75, fižol ribničan K —, mandalon K —, koks — in krompir — za 50 kg. Ponudbeni razpis. G. ia kr. skladišče artilerijske oprave na Dunaju naznanja trgovski in obrt« nifiki zbornici v Ljubljani, da namerava po javni konkurenci oddati dobavo raznih predmetov, kakor : potrebščin za baterije, kovin, lesa, navadnega orodja, tkanin, pletenin, vrvarskega blaga, pisarniških in Šolskih oprav, potrebščin za razsvetljavo, instrumentov in raznih materijalij. Ponudbe je vložiti pri navedenem skladiiču najkasneje do 7. julija t. 1. 9. ure dopoldne. Ravnotam se dobe tudi po« nudbeni vzorci in podroben seznam predmetov, in sicer prvi brezplačno, slednji proti plačilu nabavnih troškov. Seznam približne potrebščine oskrbovalnih predmetov ia dobo 1908/1909 za o. kr. domo-brambo. Intendanca poveljništva domobrambe v Gradcu je poslala trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani seznam približne potrebščine predmetov, ki se bodo potrebovali v dobi 1908/1909 za oskrbo c. kr. domobrambe na raznih postajih. Seznam obsega oves, mrvo slamo, drva in premog. Seznam mËBBBÊËÊSSSBÊBBBBBÊmÊBSBSSBaSÊBBBÊaSSËBm »Nimam strahu," je izpregovoril s povdarkom, »vporabil sem vso previdnost, da bi ne mogel biti iznenaden." Dvignil je malce glavo in oči so se mu zalesketale. »No, bo de m o videli," se je nasmehnil Kubala. Albrecht je podal obema roko, a kočija je zdirjala zopet naprej. Hilda pa se je ozrši se skrivoma in hudobno na svojega moža, nagnila iz voza in klicala za Albrechtom : » Želim vam tedaj še enkrat veselo zmago!" Soprog se zganil jezno. »Prosim te, Hilda," je rekel, »čemu te gra-tulacije na ulici? Ž njimi me kompromituješ še bolj." »Rekla sem le, kar želim iskreno," je odgovorila hitro gospa. »Me-li hočeš zopet pripraviti ob vso dobro voljo?" je vskliknil očita je doktor. »Rada bi vedela, s čim?" •Brezobzirna si do mene." »Jaz, da sem brezobzirna? A kak si pa bil ti? Ali žalim morda ljudi pri srečanju, kakor si ti Albrechta? Hotela sem le popraviti tvoj pre-grešek." Kubala je vrgel jezno ugaslo smodko z voza in ni izpregovoril več niti besedice, ter se začel ozirati po okolici. Hilda je kljubovalno dvignila glavo in molče tudi gledala z voze, on na desno, ona na levo. iti splošni pogoji so lahko ▼pogledajo v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. Dobavne obravnave se bodo pravočasno razglasile. Dopisi. Slovenci, na razstavo ? Prago I Letošnja jubilejna razstava v Pragi je zado-bila za Slovenstvo velikanski pomen s tem, da predstavlja mogočno privlačno silo za vse Slovane. Praga, zlata Praga je zopet za več mesecev Eostala srce vsega Slovanstva, kamor romajo ljudje : vseh krajev, kjer se glasi slovanska govorica. Ker vlada med Slovenci samimi neka zaspanost napram praški razstavi, so Čehi sami započeli akcijo za izlet Slovencev na praško razstavo. Zveza Čeških »baračnick^ch jednot", ki ima za smoter negovanje slovanskih stikov, je poverila Sodpisanca, da pripravita vse potrebno za izlet lovencev v Prago. Tak izlet Slovencev v Prago se priredi dne 16. julija t. 1. Izlet, se bo vršil ako se priglasi vsaj 40 udeležencev. Preskrbljeno je, da bodo imeli slovenski izletniki svoje posebne vagone, da se jim nudi tako večja udobnost potovanja. Judi bodo Slovenci dostojno sprejeti povsod na eškem, kjer se ustavijo. Program potovanja je: v četrtek 16. julija, ob 5. popoldne se slovenski izletniki zbero v hotelu Štrukelj v Ljubljani. Odhod iz Ljubljane ob 7*35 zvečer. — 17. julija: prihod v Plzenj ob 6. uri zvečer. Pozdravni večer v »Meščanski Besedi". Prenočevanje. 18. julija: ogled mesta, trg. zbornice, Škodove tovarne za streljiva, slavna češka pivovarna, trgovska akademija i. t. d. Prenočimo v Plznu. 19. julija: ob 9. uri odhod iz Plzna Erihod v Prago opoldne. Popoldne v razstavo, ine 19., 20. in 21. julija ostanemo v Pragi ter si razven razstave ogledamo vse zanimive točke stostolpne Prage. Dne 22. julija: ob 8. zjutraj odhod s parnikom v Melnik, kjer si ogledamo višjo vinorejsko šolo, vinograde, kleti kneza Lobkovica i. t. d. Ob 5. popoldne odhod s parnikom v Prago, kjer zopet prenočimo. Dne 23. julija: odhod iz Prage ob pol 11. dopoldne, prihod v Tabor ob 1. popoldne. V Taboru obiščemo glasoviti muzej, kr. češko gospodarsko akademijo, veličastni »sokolski dom" i. t. d. Zvečer ob 9. uri odhod iz Tabora. Prihod v Ljubljano v petek 24. Iulija popoldne. Celo potovanje bo trajalo 9 dni. 'osebno naj bi se naši trgovski in obrtni krogi zavzeli za to potovanje. Podjetje je zasnovano na popolnoma nepristranski podlagi, brez kakšnega strankarskega barvila in se ga lahko udeleže vsi sloji brez razlike mišljenja. Potujemo kot Slovenci v goste k Čehom. Podpisanca sta se potrudila, da se izletnikom nudijo ob najnižjih cenah največje udobnosti. Da nam ta izlet ostane v trajnem spominu, je poskrbljeno, da bodo izletniki v Plznu, Pragi kakor Melniku sprejeti od Celo pot sta molčala. Kočija je zavila po kaki uri na gozdno pot. Sedaj je pozval Kubala svojo soprogo, da bi šla ž njim peš po krajši gozdni poti, ker je morala tu kočija peljati dvakrat tako daleč. Hilda je privolila, dasi se je držala doslej kislo. Stopala sta skupaj, a govorila sta le malo, ker sta v obeh prevladovala jeza in kljubovanje. Čem globlje sta prihajala v gozd, tem tišje je bilo okoli. Njuni koraki so šumeli na mahu, pokritem z odpadlim listjem, in vsak pih vetra je sesul na nju iz vrhov dreves ormenele, rujavkaste in rdečkeste liste. Nikjer se ni culo niti čivkanja ptičev, niti šuštenja žuželk. Po nebu, ki se ga je videlo tupatam mal košček, so se valili sivi oblaki. Niti zgoraj niti doli ni bilo videti ničesar tolažljivega. Jesenski gozd je nudil danes otožen in žalosten pogled kakor zapuščeno, pozabljeno pokopališče. Globoko tišino je prekinilo le enkrat, ko sta stopila na mal presek, naglo frfotanje perut, nekoliko korakov od nju je izletela ptica • roparica, jastreb ali sokol z vrha drevesa, razpršila na tla oblak listja, in plavaje v vzduhu nad drevesi je bruhnila zloben vzkrik, kakor bi se jezila, da je bila pregnana iz svojega počivališča. Kubala, ki je stopal nekoliko korakov pred svojo soprogo, je dvignil glavo in opazivši ptiča, si mislil nehote, da ima Albrecht podoben glas kokor ta ptica-ro-parica, podoben obraz in podobno delovanje. Bližala ste se k lovski hiši, zgrajeni v slogu švicarskih hišic; njeni vitki stolpiči so pozdravljali že od daleč gosta. Gozdarja so našli doma, a njegova soproga je po noči nagloma obolela in se ni smela ganiti iz postelje. To je bilo neprijetno; opravičila sta se, da nadlegujeta in sta se hotela oddaljiti takoj. Razume se, da tega ni dopustil gozdar. Morala sta ostati čez obed. Vendar je bilo razpoloženje vseh selo mučno, razgovor se je tikal le bolezni in je vsak čas utihnil popolnoma. Na večer je imel priti odličnih tamošnjih korporacij. Da se pa čas pametno izrabi, bodo izletnikom preskrbljeni vodniki, ki jim bodo povsod ob strani ter jim bodo razkazovali vsakovrstne zanimivosti. Z ozirom, da je podjetje nastalo iz iskrenega oduševljenja za medsebojno spoznanje Slovanov ter se ni gledalo ni najmanjši dobiček so se cene izletu določile: Za III. razred 120 K, za II. razred 1 40 K. V tej svoti je obsežna vožnja v Plzenj-Prago-Melnik in nazaj v Ljubljano, ter hrana in prenočišče v hotelih prve vrste in to za ves čas bivanja na Češkem. Hrana bo povsod po načinu table d' hote. Izletniki torej nimajo prav nobenih drugih stroškov. Prijave naj se pošiljajo do 5. julija t. 1. na naslov: g. Emanuel Beneš, spiso-vatel, Praga VII., Skalecka ul. 355. Istočasno s piijavo je poslati zadavek K 10'—, brez katerega se prijave ne upoštevajo. Najdalje do 12. julija Ca je poslati celotno svoto na naslov g. Beneša. se v to svrho spadajoče informacije dajeta podpisana pooblaščenca. V Pragi, dne 15. rožnika 1908. Za pripravljalni odsek: Emanuel Beneš, Franjo Krašovic, pisatelj in vjSjI magistr. uradnik. akademik. Praga, VII. Skalecka ulica 355. Kmetijski poučni izlet na Češko. One izletnike, ki se nameravajo tega nad vse zanimivega izleta udeležiti, opozarjamo, da rok za zglasitev preteče s 30. junijem. Na poznejšo zgla-sitev so ne bomo ozirali. Pomisliti je le, da moramo udeležnikom priskrbeti stanovanja, vozove, vozne listke, v mnogih krajih tudi skupne obede in večerje i. t. d. Naj se toraj vsakdo, ki se misli izleta udeležiti, zglasi čimprej mogoče, najpozneje do 80. junija pri c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani. Kdor želi, da mu družba priskrbi vozni listek, pravzaprav zvezek voznih listkov, mora tej zgla-sitvi priložiti tudi 50 K predplačila za te listke; ostanek doplača pri prejemu listkov. Vsak zglasilec naj pove, od katere večje postaje naprej in za katero nazaj naj se mu listek izgotovi. Taki listki se izdajaj o le od kake 7ečje postaje pri-čenši zopet do te postaje nazaj, in sicer vsaj za daljavo 600 m. Za izletnike z Dolenjskega in z Notranjskega se priporoča vzeti listek, oz. zvezek listkov od Ljubljane, kjer je pričetek izleta, za progo: Ljubljana - Jesenice • Celovec-Linec-Budjevice (kjer se z ogledovanjem prične) Tabor-Praga- Češki Br od-Kolin-Kutna gora (kjer se z ogledovanjem konča) in odtod po isti poti zopet'čez Prago nazaj, ali pa — za tiste, ki si želijo ogledati tem potom Dunaj — po severozapadni železnici iz Kutne gore naprej čez Nemški Brod-Znojmo na Dunaj (z brzovlakom 5 ur). Z Dunaja pa bodisi po iz Brodkovic zopet mladi zdravnik Svozil, ki je bil že ravno v jutru poklican k bolnici. Ko je po obedu izjavil Kubala odločno, da bi smatral za brezobzirnost, če bi ostala še dalje v nadlego gostitelju in ubogi gostiteljici, jih ni hotel gozdar dalje zadržavati. Poslala sta kočijo naprej in sta stopala zopet skozi gozd ter nista dovolila, da bi ju spremil gozdar, šla sta zopet molče. Kubala je kadil in je močno pihal od sebe dim, kakor bi hotel s tem odgnati trpke misli. Hilda je molčala sedaj še trdovratneje. — Nebo se je popolnoma pokrilo s temnimi oblaki in počel je pihati oster veter. Včasih je pogledal doktor na ženo, ki je stopala nekoliko korakov pred njim, in se spomnil prvega srečanja ž njo v gozdu. Slekel je svoj površnik in stopivši za njo ga ji Je položil na rame, rekoč, da noče da bi se prehladila. »Hvala," je odgovorila suho. Začel je zopet govoriti vanjo, vendar ni kazala nikakega veselja do razgovora in mu je odgovarjala le s posameznimi besedami. Ko sta se pa prišedši iz gozda vsedla v kočijo, je zopet obrnila obraz od njega, opazovala rjava dolgočasna polja in strnišča ter stisnila ustnice, kakor bi se bala, da bi mogla vendarle izpregovoriti. Razdražen vsled njenega klubovanja, se je obrnil tudi on s čmernim obrazom od nje, in zopet sta se vozila celo uro brez besedice, ona je gledala na levo, on pa na desno stran. Trdovratno je molčala, ko so že bile Brodkovice pred njima, trdovratno molčala, ko sta prišla do ulic »Hilda, prosim te," je rekel odvetnik z napol proseči m, napol jeznim glasom, »ne obračaj se od mene, ker je to škandal. Ljudje se nam poimenujejo." Ona pa je dvigala kljubovanje krasno glavo In vztrajala tako, dokler se ni kočija Ustavila pred njihovim stanovanjem. « s) | Dg,jeprlh' M , ' ' ;r.j južni, ali pa po državni železnici zopet nazaj v Ljubljano. Udeležnikom z Gorenjskega priporočamo, da si vzamejo vozni listek z Jesenic, kjer pristopijo v naš vlak, po popisani poti zopet v Jesenice, izletniki s Primorskega iz Gorice v Gorico, izletniki s Štajerskega, ki se ne marajo voziti v Ljubljano, pa iz Celja čez Dravograd v Zellweg- (kjer pristopijo v naš vlak) Selztal-Linec i. t. d. zopet v Celje. Kdor hoče, si listek (Fahrscheinheft) lahko sam priskrbi. V to svrho naj se poda v najbližjo večjo železniško postajo in naj pove načelniku, kod in v katerem razredu se hoče voziti, in ta mu listek naroči pri pristojnem železniškem ravnateljstvu. Naročnik prejme in plača listek tam, kjer ga je bil naročil. Vsekako pa si mora vsak naročiti vozoi listek tako, da se vozi čez zgoraj omenjene postaje. Izhod izleta bo Ljubljana, kjer se zberejo udeleženci v nedeljo, dne 2. avgusta ob 2 popoldne na vrtu hotela «Lloyd». Točno ob treh bo odhod na kolodvor, z vlakom ob »/, na 4 popoldne se pa odpeljemo proti Jesenicam, kjer se nam pridružijo izletniki z Gorenjskega in Primorskega. Ob osmih 42 min. zvečer se odpeljemo naprej z brzovlakom, in sicer čez Sv. Vid ob Glini (prih. 1010 odhod 1025 z več.), Selztal, (prih. 2 15, odhod 2 36 popolnoči) Linec (prih. 5-31, odhod 5*51) v češke Budjejevice (prih. ob 8*22 zjutraj). Izletniki, ki se ne peljejo iz Ljubljane, morajo družbi naznaniti, kje se nameravajo pridružiti, da jih tam voditelj sprejme. Da se bomo laže spoznavali, priskrbi družba posebne znake, ki ga dobi vsak udeleženec in si ga pripne na suknjo. Tudi oni izletniki, ki si sami priskrbe listke in se v Ljubljani ali pa med potom pridružijo izletu, se morajo do 30. t. m. priglasiti c. kr. kmetijski družbi in obenem naznaniti, kje se pridružijo. To je posebno zaradi tega potrebno, da se jim priskrbi stanovanje in da se zanje priskrbi tudi prostor pri izletih na Češkem, ki se bodo deloma (t. n. pr. takoj v Budjejevicafa) vršili na vozeh. Izlet se — kakor rečeno — prične z odhodom iz Ljubljane dne 2. avgusta t. 1. in se konča zvečer dne 11. avgusta v Kutni gori, od koder se bodo izletniki vrnili bodisi čez Prago ali čez Dunaj domov, tako da bo trajal izlet v celem le kakih 12 dni. «Kmetovalec» v dne 15. julija prinese natančen uačrt vse vožnje. Iz Cerkljan. Po vaseh naše občine cepi proti rdečici in svinjski bolezni prav pridno okrajni ži-vinozdravnik g. Anton Korošec mlade, kakor tudi že odrašene prašiče. Edino vspešno sredstvo proti tej bolezni je cepljenje o pravem času. Seveda, ker se nanovo upeljuje, imajo preprosti ljudje še mnogo pomislekov. Uverjeni smo pa, da se tekom par let splošno udomači in bodo ljudje sami zahtevali cepitev prašičev ne da bi jim bilo treba kaj prigovarjati v tol Grajati moramo le to, da so dnevi, kdar pride g. živinozdravnik v eno ali drugo vas premalo razglašeni, čemur je gotovo največ krivo naše županstvo. Tako pa ljudje navadno niso prt domu, nekaj vsled obdega poljskega dela, nekaj pa, ker o prihodu nič ne vedo. Naj bi se to odpravilo. Z Ljobnega. Naše prostovoljno gasilno društvo je imelo v nedeljo, 24. majnika vesel dan, dan slovesnega otvorenja svojega gasilnega doma*. Mnogo truda in zaprek je imelo društvo, predno si je moglo postaviti ta dom, a 24. majnika je bil pozabljen ves trud, pozabljene vse neprijetnosti ob pogledu na krasni dom gasilcev, ki je bil ta dan obdan z visokimi mlaji, na katarih so plapolale slovenske trobojnice, in pa ozaijsan z venci in šopki ki so jih spletla domača dekleta. Vzlic temu, da je deževalo ves dopoldan, udeležila so se slavnosti gasilna društva iz Kranja, Mošenj, Lesec, Ribnega, Dupljan in Radovljice ter g. Rus z Bleda in L. Štricelj ml. iz Ljubljane. Bodi tem društvom in posameznikom izrečena najprisrčnejša zahvala da so se prijazno odzvali povabilu. Blagoslovil je dom ob krasnem vremenu domači g. župnik G. Viunan, ki je po blagoslovljenju imel nagovor na gasilce in jih bodril v započetem delu, naj bodo ponosni, da so gasilci, kajti njih služba je nevarna, a tudi nad vse vzvišena, kar postavi gasilec večkrat svoje življenje v nevarnost za korist svojega bližnjega. Do solz ginjeni pa so bili gasilci ob govoru gospoda Rusa z Bleda, ko je govoril v imenu «Zveze». € Kakor se veseli brat svojega brata, ko si postavi svoj dom, ravno tako se veselimo mi danes, ko se je slovesno otvoril gasilni dom gasilnega društva v Ljubnem*, je rekel g. Rus. «Na krasni dom, ki dela čut ne le gasilcem ampak vsej vasi, naj bo vsak ponosen, ponosen vsak gospodar, vsaka gospodinja, ponosen vsak mladič ali dekle, kdor je kaj daroval za ta gasilni dom i. t. d.» Z navdušenimi «Na pomoč* in «Na sdar» so gasilci pritrdili govoru g. Rusa. Na to se vsa društva pod poveljstvom g* L dtrielja defiliral* pred g. Rusom In načelnikom Ambrošičem. S tem je bil končan slovesni del) na kar se je pričela veselica v gostilni Ambrošičevi, kjer so brhka dekleta prav pridno raz* pečavala srečke in tako skrbeli za gmotni uspeh društva. Gasilci in gostje pa so se vdali brezskrbnemu veselju in le prehitra je prišla ura ločitve, II. prlloáa „Gortn|cii" if. 25 Ig 1.1908. ko 10 se poslavljali gasilci in gostjo od nas, želeč nam le mnogo uspehov v prid gasilstva. Izreči imamo le zahvalo vsem darovalcem dobitkov posebno trgovcem v Kranju in Ljubljani, ki so nam darovali za res krasne dobitke za srečolov. Naj bodo uverjeni, da bomo to naklonjenost vedno vedeli upoltevati. Gasilni dom pa naj po besedah g Rusa stoji v trajen spomin tistim, ki so se trudili za ta dom, in naj bode pripravljen tudi le poznejšim rodovom vedno v pomoč, in naj bo gasilcem, ko te nas ne bo voč med živimi, vedno zbirališče, kadar bode treba nastopiti, ko jih pokliče gasilska t romba. 'Na pomoč». Na kresni večer na Šaar|etnl gori velik kres. V Kranju, dne 20. junija 1908. Flaaačct silaister je državnemu zboru pred-* ložil dva zakonska načrta: O zvišanju davka na žganje in o saniranju deželnih financ. Kakor smo že poročali, je davek na žganje raznovrsten; plačuje se 1. davek od produkcije; 2. za konzumi-rani alkohol v kontingentu; 3. za konzumirani alkohol izven kontingenta. Takozvani kontingent, ki plačuje nižji davek, se zniža za 30.000 hektolitrov. Nižji davek se zvila od 90 vinarjev za liter na krono 40 vinarjev, vitji pa od krone 10 vinarjev na krono 64 vinarjev. Finančni minister Kory-t o w s k i pravi, da je vlada sklenila, zvišati davek na žganje, ker ne kaže, zvilati direktne davke. To se pravi: Bogatinom se ne more poseči v žep, revežem pa. Vlada računa, da bo imela od zvilanega davka 37 milionov kron letmgi dobička. Glede saniranja deželnih financ predlaga vlada, da dobe dežele zauaprej namesto po 20 po 50 vinarjev od litra alkohola, to je šestdeset odstotkov od zvilanega davka. Štajerska, Korolka, in Kranjska naj bi dobile 850 000 kron več. kakor odpade nanje po konzumu, I tra, Goriška in Dalmacija pa 330.000 kron več. Vsem deželam skupaj se ima namesto dosedanjih 20 miliono/ odkazati od leta 1909 naprej 47 milionov. Izpočelka je hotel finančni minister, da bi državni zbor sprejel zakon o zvišanju davka le v sedanjem zasedanju, pa se je prepričal, da ne pijde. Davek »a igraje ima pomagati tudideležam, ki so z denarjem v veliki zadregi. Po zakonu z dne 8. junija 1901 It. 86 so dobivale dežele na leto od državne žganjarine 10 mil. 200 000 kron, In sicer največ Galicija 5,441 722 kron. C Ika 3,611.098, Moravska 3,030 106 Štajerska 900 000. Koroška 270,993, Kraujska 868 858, Goriška, 6SL 1.70, Istra 61.760 kron. Ker bi po novem zakonu državi od svojih dohodkov v znesku 129 800 000 K na leto do konci 1917 dovoljevala 46 mil. 364 560, torej več 27,164.660 K, bi dobile več: Češka 2.302.423 (skupil 8,913.821 kron). Galicija več 7,990.128 (ivifiiifitititititttttt»i!t»itiamiiitiMtfniMtititittititinnisniiii»w )iim»niiirjntfii»nitnim brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje hranilnica iz lastnega. Narasle vložne obresti pripisuje h kapitalu vsakega pol leta — to je dne 30. junija in dne 31. decembra — ne da bi bilo treba vlagateljem se zglašati radi tega pri hranilnici. U*XJrU<~*Ml*""J'l-»~ll'l|"ltiru.ri.w~inV !*■* iT*«"* iV ^ I * *" —• Za varnost hranilnih vlog Jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina Kranj s vsem svojim promoionjom in i vso svojo davčno močjo. — Da so hranilne vloge res varne, priča slasti to, da vlagajo v to hranilnico tndl sodišča denar mladoletnih otrok ln varovancev. ia#^ H milnica posoja na zemljišča po 5% na leto in na amortizacijo v 36 letih, tako da na primer dolžnik v teku 36 let popolnoma poplača posojilo 100 kron z obrestmi vred, ako plačuje vsakega pol leta po 3 krone. Prvo llovoilko pevsko društvo «Llra» v KosiMlkn raspožiljt vabila k veliki narodni slavnosti v proslavo petindvajsetletnice avojega obstanka in petindvajsetletnice ravzitja društvene zastave dne 15. in 16. avgusta 1908. V vabilu pravi: Minulo le te četrt stoletja, odkar je četica naSih narodnih bo rilcev v našem starodavnem, zgodovinsko-slavnem Kamniku ustanovila I. slovensko pevsko društvo «Lira» in minulo je že četrt stoletja, odkar se pod nafto zastavo zbirajo slovenski pevci, da povzdignejo s prekrasno slovensko pesmijo nas mali, a krepko se razvijajoči, četudi od vseh strani zapostavljeni in zatirani narod slovenski. Vihrala je nas a zastava ie v tuzni Korotanski, kršnem Krasu, ob obalih Jadranskega morja, v zeleni Štajerski, ter po vsem Kranjskem, in razlegala se je povsod iz grl na-vdulnih «Liralev» nafta prelepa slovenska pesem. Nase drufttvo ozira se kakor čili Sokol na preteklo četrtstoletje in gleda z veseljem in navdušenjem v prihodnjost, dobro vedoč, da je le v prosvetnem delu zagotovljena zmaga našemu narodu. Nobena sila in nikaka zvijača ni mogla odvrniti društva od določenega načrta. Dne 15. in 16. avgusta 1908 bode slavilo torej nafte društvo dvojno 25 letnico — namreč — ustanovitve prvega slovenskega Pevskega društva in razvitja društvene zastave, ridite, dragi nam bratje Slovenci iz tužnga Ko-rotana, zelene Štajerske, ponosne Primorske, krsne Istre in od obal sinje nafte Adnje, sobojevniki na prosvetnem polju v naše rajsko mestece Kamnik 1 Z odprtimi rokami sprejeli Vas bodemo v svojo sredo, da se v teh dneh okrepimo za dalj nje delovanje nafte in da povečate s svojo navzočnostjo ta narodni praznik naš. V svesti si Vaše bratovske ljubezni in navdušenja do slovenske pesmi, nadejamo se prav gotovo, da se udeležite korpora-tivno ali vsaj po deputaciji tega tako redkega narodnega slavij a. Da zamoremo določiti natančnejši vspcred, Vas prav uljudno prosimo naznaniti nam svoj sklep do 15. julija 1908. Vsako bratsko društvo pa, ki želi nastopiti na slavnostnem koncertu, blagovoli naj nam tudi do tega dne prijaviti pesem, ki je bode pelo. Opozarjamo že danes vsa slavna društva, da bodo pela vsa pevska društva kot 1. točko vsporeda A. Hajdriha: «Morje Adri-jansko» in pa divno našo narodno himno «Lepa naSa domovina». Sprejmite torej, dragi bratje, naš najiskrenejši pevslo-bratski pozdrav! * ♦ * Letošnji veliki manevri se bodo vršili prvič v tako velikem obsegu — med St Petrom-Kne-Žakom-llirsko Bistrico —• pa tja do JurSičev. Moštva bode okoli trideset tisoč; višji Štabni častniki bodo stanovali v Ilirski Bistrici. Konec manevrov bode v bližnji Istri. Ce le ne bodo zopet tako * temeljiti* v izkoriščanju vojakov, kakor so bili lan* ski na Koroškem. Denar po 60 vinarjev namerava izdati vlada, kakor je bilo že prvotno določeno, čemer pa seje upirala ogrska vlada. Ko se leta 1910 obnovi novčna in vrednostna pogodba z Ogrsko, bo avstrijska vlada delala na to, da se uresniči njen načrt. Proti modernizmu. Iz Wurzburga javljajo.: Kurija je proti enajstim katoliškim duhovnikom Bavarske zaradi modernistiškega naziranja in naukov uvedla cerkveno disciplinarno postopanje. Zapuščina umorjenega namestnika grofa Po-tockega. Gališki listi poročajo, da je galiski namestnik grof Potočki zapustil glavnic v znesku 160 milijonov in 100.000 oralov sveta v Galiciji, Rusko-Poljski, Ukrajini, na Ogrskem in Moravskem. Po fidejkomisnih statutih rodovine Potočki je dedič vsega tega 11 letni sin grof Adam. Drugi otroci dobe vsak po dva milijona kron. Izbrisane kazni mladoletnim. Poslanec dr. H e i 1 i n g e r je bil pri justičnem ministru ter ga prosil v imenu raznih društev in korporacij, naj bi se povodom cesarjevega jubileja izdalo splošno po-miloščenje za tiste, ki so v mladosti prebili kazen, a morajo nositi posledice do svoje starosti, kar jih cesto zadržuje v napredovanju. Minister je odgovoril, da je taki želji jako naklonjen, ker mora biti glavna naloga modernega prava, da se ljudi poboljša, ne pa uničuje. Šolstvo na Španskem, v najbolj katoliški deželi vsega sveta, je nad vse bedno. Leta 1857 je bila upeljana šolska obveznost, toda samo triletna, šele 1901 je razširjena na Šest let. Toda tudi ta nezadostni zakon je le na papirju. Pri zadnjem ljudskem štetju se je dognalo, da je v deželi 66 odstotkov analfabetov. Izmed 18,619.086 prebivalcev jih je 11,875.790, ki ne znajo citati in pisati. To je dokaz, kako klerikalizcm »pospešuje* kulturo. Pozor! Kolesarji! Ker sem naročil veliko množino gumija naravnost iz tovarne, dajem izvrstno dobre plašče (mantelne) s enoletno gsur&noijo po 3 gld, 80 kr., cevi (Slauhe) po 2 gld. 40 kr. Tako nizkih cen ni na Kranjskem. Dalje kolesa iz najboljše in najzanesljivejše tovarne Greger. Prostotek (Freilauf) izvrstno lepo in trpežno kolo samo 70 gld., brez prostoteka 00 gld. Stara kolesa imam na izbero Od i& do 40 g-ld. Popravila se izvršujejo hitro in zanesljivo. aoi 8—8 Pavel Bizjak, Kranj 102. Loterijska srečka dne 13. junija 1908 Gradec 81 80 2 52 14 G. Tönnies 22-54 tovarna za stroje, železo in kovinolivarna v I^jubljani priporoča kot posebnost žago In vse stroje za obdelovanje lesa. Francis-turbine osobito za žaginc naprave zvezane neposredno z vratilom. Sesalno-generatorski plinski motor i, najcenejša gonilna sila 1 do 3 v. za konjsko silo in uro. Steckenpferd lilijino milo najboljše milo sa koio. jpa! LbouK Monopol-kolo št. 6, cena K 108 s prostotekom in dvojnim zvondnim ležiščem je najcenejši, najmodernejši I a in bogato ozaljšan stroj najboljše kakovosti. Najmočnejše z barvastimi črtami. Dober pnevmatik. Pismena garancija 1 leto. Navadnejša kolesa cenejša. Vsak posamezni stroj se pošlje do meje prosto poštnine in eolnine. Vso ali delno plaeilo naprej, ostanek po p >v?.»tju. Garancijeke zahteve ee izvrSe hitro od nase av> atnjaka odposiljalnice. Glavni katalog o kolaeib, vseh poleg tpadajoeih delov in fono-grafih e čudovite nizkimi cenami za.tonj in poštnine prosto. voznokotesaa industrija, Berili 704, Gitstiiiner StU5. Brata + HLAVKA izdelevatelja kirurg, instrumentov atelje za ortop. aparate in bandaie Cjttbljana, preSernove ni. 5 priporočata svojo veliko zalogo obvezil za zdravstvo in bolniško postrežbo, bižejev, irigatorjev, aparatov za mrzle in inha-lacije s paro, sterilizirane obveze in bandaža, kakor tudi nogavic za krene žile, kilne pasove, vsakovrstne brizgalke in aparate sa samoklisUranje, najboljša kvaliteta gumijevih stvari in gumijevih posteljnih podložk. — Vse ban-daie se izdelujejo pod strogim nadzorstvom po od-248 52—15 redbab p. n. gg. zdravnikov. Zunanja nai*o6ila as Izvršujejo točno, hitro In diskretno. Oalvanlčnl ponlklovani savod z obratom na motor. Popravila se izvršujejo tečno la oana. Zahvala. Dne 11. t. m. napravila je tukajšnja šolska mladež iz vseh treh razredov pod nadzorstvom vsega učileljstva z gosp. ka-pelanom vred vesdnevni izlet k slikovitima Klanskima jezeroma. Da se je meglo čimveč otrok udeležiti izleta, — udeležilo se ga je okrog 100 otrok - - blagovolil je slavni občinski odbor v ta namen podeliti 60 K podpore, za kar se mu v imenu šulike mladeži najiskrenejše zahvaljuje iolsko vodstva na Brsanlel. Josip ASmaa Šolski vodja. Slavnemu občinstvu najuljud-neje naznanjam, da sem zopet naaaj prevzela. pekarsko obrt ,pri Šmonu' ter se priporočam v blagohotno naklonjenost in obilen obisk. Z odličnim spoštovanjem Terezija Eonc. Edino pravi Tnierryev balzam je z zeleno znamko nune. — 12/2 ali 6/1 steklenic ali pa 1 velika špecijalna steklenica s patentnim zaklepom 6 kron. Thiorryevo oentifolijino mašilo proti vsem še tako starim ranam, vnetjem, poškodbam, go-rečici, kislini, kašlju, krču, slabem teku i. t. d., 2 lončka 3 K 60 v. Razpošilja se le proti povzetju ali za naprej poslani denar. Ti dve domači zdravili sta povsod znani in že od nekdaj sloveči. Naročila naj se naslavljajo na: CeKsfsa? ft. Thierry f prtondi pri Kep. Slitisi. 275 Zaloga večinoma po lekarnah. 15—9 *^0^âtf>t0itt0^00^0^»t0ât0t0Ê0mj^i00tt^tm^*m^tÊi IT), foékrëfak friser sa damo ln gospode Idubljana, 141 62—44 fyirtsm laik* Sv. Petra cesta SS. Fiiijalka nasproti hotela „Union" priporoča sa gojitev las in sa umivanj« glave svoj zdravniško priporočeni gorko in mrzlo zračni sušilni aparat. Suši brez nad,, ležne vročine. Ne provzročuje skrčenja las. Vpliva dobro na pospeševanje rasti las. Zsless vstkovrstsll njitt ttrUnil S zantsslb m Oddelek za dame s separatni«* vhodom. Kupujejo se zmešani ln odstrlšeni lasje po najvišjih cenah. Trgovina delil*tates : Trgovina «peoerljet ZDRAVKO KRAJNC, KRANJ ERAHJ, naaproti o. Ira*, poftte ln sodtilje. Zaloga šgane ln surove kave. :: Zaloga praške gnjatl, salam prvo vrste ln dragih dunajskih klobas v naresju. :: Različnih špecialitet in rib ? pnšicah. :: Direktni nvos čaja in ruma od najcenejše do najfinejše vrste. :: Edina zaloga konjaka sa sdravUa s rndočlm križem. :: Češke špeolalitete ..GRIOTTE". 2« «-» Cene nikakor dražje kot drugod! SINGER šivalne stroje naj se kupuje le v naših prodajalnah, ki se jih >j ozna po teh nopisnih tablah. Naj se ne pusti premotiti po priporočilih, ki imajo narnon, z navedbo imena 8INGER prodajati že rabljene stroje ali stroje drugih vrst; kajti nali atroji ae no oddajo prekupoem, temveč se jih prodaja naravnost od nas cenjenemu občinstvu. SINGER Co. Ako. družba za šivalne stroje Kranj it. 53. 15 Nova kubična knjiga I &- r f ■ —1 1-1 m Za vsakovrstni okrogli les, rezan ali tesan, v stari in novi meri, razvidno je iz sledečega kazala, da je to dosedaj naj boljša kubična knjiga, ■aaalo 1 1. Okrogli les, premer v colah, dolžina v čevljih; S. Okregli les, premer v centimetrih ali v colah, dolžina v metrih, vsebina v kubičnih čevljih; 3. Okrogli les, premer in obseg v centimetrih, dolžina v metrih, vsebina v kubičnih metrih; 4. Kezan in obtesan les za deske in trame vse dolgosti, debelosti in širokosU; 5. Preračunjenje eol v centrimetre; 6. Pre-računjenje centimetrov v cole; 7. Preračunjenje čevljev v metre; 8. Preračunjenje metrov v čevlje; 9. Preračunjenje kubičnih čevljev v kubične metre; 10. Preračunjenje kubičnih centimetrov v kuhi k čevlje; 11. Preračunjenje kubičnih metrov v kubične čevlje; 12. Tabela, po kateri se Izračuna teža lesa; 18. Načrt, po katerem se lahke napravi merilo, da se lahko izračuna vsako kubično vsebino okroglih debel; 14. Kubična telesna mera. 233 52—21 Knjiga stane v močno celo platno vezana S K, po pošti 80 vin* več. K tej kubični knjigi se priveze tudi lahko zraven Hitri raiunar, ki je za trgovce z lesom zelo pripraven. Obe knjigi skupaj vezani staneta 0 K 80 vin« Knjižica se dobiva pri založniku Viljemu Požgaju v Kranju. Mavrici} Snoltj itr ar na Jeseoleah .lev priporoča svojo veliko zalogo pravih ivioarakih žepnih ur vsake vrste, dalje budilk«! ur« na nihale* prstan« in v«rlil««( p« siainlajlh oanah« M Popravila m& se izdelujejo v lastni delavnici, ter sem zmožen po moji blizn 20 letni skušnji vsaka tudi najtežja popravila izvršiti natančno in po nizkih cenah. Popravljajo se budilke po 80 vin. do 140 K. Žepne ure od K 1 20 naprej. — Zaradi kakovosti priporočam posebno precitijsko uro „INTAOT". Kolesarske potrebščine NB. Ako žalite imeti uro rs* debro popravljeno jo ae sijaju takim, ki urarije niti isučeal niso, 17-72 Sladoled 299 26-0 najfinejši, več vrst, kakor tudi iedena kava, čokolada L t. d. se dobi vsaki dan sveže pri E. Brandtti, Kranj. Zunanja naročila točno in ce-* neje kot povsod drugod!« Ludovik Borovnik pnSkar y Borovljah (Ferlach na Koroškem) se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih puA' za lovce in strelce po najnovejših si letnih pod popo nun jamstvom. Tudi predeluje stare samokresnice, vspre-jem a vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje, Vse puške so na c. kr. preizkuševalnici in od mene preizkušene. 181 52—35 Iluatrovanl oenikl kaatonj. J OS. WEIBL J. Spreitzerjev naslednik LJUBLJANA, Slomikove ultoe JaVt. Stmeio-umetio li konstrukcijsko klloCiftlCtrstrO. Žično omrežje na stroj, ograje na mir o dvoru, obmejno omrežje, vezna vrata, balkoni, verande, stolpne križe, Štedilnike i. t. d Špecijaliteta: 152-3i valjižni zaslon (Ro 11 balkon). Svoji k svojim! 256 52—12 Staromana narodna tvrdka: Anton Iv. Pečenko GORICA :: ulica Jos. Verdi 26 postreže pošteno in točno s pristnimi belimi in črnimi vini h lastnih in drugih prignanih vinogradov po oeni 30—50 vin. liter; potem s piaenjskim pivom «prazdroj» iz sloveče češke .Meščanske pivovarne., in izb ornim proti vinskim pivom iz pivovarne kneza dchwarsenberga v Proti vina na Češkem, in sicer v sodčkih in steklenicah; z domačim pristnim tropinovoom I. vrsto, lastnega pridelka v steklenicah. Vino dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstrijsko-ogrske države v sodih od f)6 lit. naprej franko goriška postaja. Na zahtevo pošilja tudi vzorce. Večkrat premiranol Glinaste peči štedilnike, banje za kopeli, kakor tndi kipe, vaze in drnge glinaste izdelke v vseh barvah, trpežne in ceno priporoča Avgust Drelse prva in največja tovarna peči; in glinastih izdelkov v Ljubljani. 1 52-11 potmKotn 4 Ameriko!! is*j»»sm*ar^«MpVessaM%r*»