glasilo delovnega kolektiva združenega PODJETJA ISKRA KRANJ - Številka 31 — leto XIII. — 31. avgust 1974 na področje SEV ISKRA COMMERCE , LJUBLJANA Izvoz Iskre Poleg številnih držav, v katere izvaža naše podjetje svoje izdelke, smo se, če lahko temu tako rečemo, trdno vsidrali tudi v SEV — to je svetu za medsebojno ekonomsko pomoč. To gospodarsko in tehnično telo je bilo ustanovljeno pred 25 leti ter vključuje jjocialistične dežele Evrope, Kubo in Mongolijo. . Glavna naloga SEV je specializacija m racionalizacija proizvodnih zmogljivosti ter gospodarsko povezovanje z doseganjem optimalnih učinkov. V četrtstolc tnem obdobju je ta organ dosegel pomembne uspehe. •Jugoslavija ni stalna članica SEV, Pač pa ima položaj opazovalke in s tem možnost udeležbe na raznih Zasedanjih, kjer postavljajo planske zadolžitve, rešujejo tehnična in ekonomska vprašanja ter drugo problema-d10- V okviru sporazumov - dvoranskih- ki j ih je Jugoslavija sklenila Pa jih še sklepa s posameznimi državami te skupnosti, sestavljajo blagovne liste za uvoz in izvož7ki so osnova za pridobitev ustreznih izvoz-mh oz. uvoznih dovoljenj. ZP Iskra se je vključilo v to tržišče Pred letom 1960, vendar so prvi 'dnejši rezultati prišli šele leta 1968. akrat je predstavljal izvoz v ŠEV že ntrtino celotnega izvoza Iskre. V naslednjem 5-letnem obdobju smo do-Segli med 20 in 22 % izvoza, kar je šlo na račun izredne konjunkture na konvertibilnih tržiščih. Za obdobje 1977 Predvidevamo 40-% letno rast izvoza. ® se bodo ta predvidevanja uresni-da, bomo čez nekaj let izvozili v Vzhodnoevropske države ter Kubo in Mongolijo že tretjino naše proizvod-nJe> namenjene za izvoz. To, da prav v zadnjih letih žanjemo akšne uspehe, gre v precejšnji meri Pripisati tudi prizadevnosti sektorja za ^uz v SEV pri Iskra- Commercu. Ta ddelek vodi Maijan Japelj. Z njim z110 se tudi pogovarjali o Iskrinih "Špehih pri izvozu ter nadaljnjih Možnostih Dosedanje izkušnje kažejo, da so trajne in uspešne le tiste oblike sodelovanja, ki vključujejo kooperacije, specializacije in komercialno tehnično sodelovanje na osnovi reciprocitete. Te oblike sodelovanja že sedaj predstavljajo 75 % celotne izmenjave, so pa tudi perspektivno najugodnejše, saj jih sklepamo za večletno obdobje. Marjan Japelj je vodja oddelka Iskra Commerce za izvoz na področje SEV. Sodelavci sektorja prt IC, to je sektorja za izvoz v SEV menijo, da se bo morala Iskra v naslednjem obdobju še bolj odpreti oz. povezati s tem tržiščem, saj je v primerjavi z drugimi podjetji elektro industrije v Jugoslaviji v zaostanku oz. v neenakopravnem položaju. Pri tem mislimo predvsem na zainteresiranost ter resnost pristopa do posameznih poslov s strani proizvodnih partnerjev. Povedati je treba, da smo morali lani odpovedati oz. stornirati za več kot 2 milijona $ pogodb, predvsem s področja elektronskih komponent. To Je vplivalo tudi na zmanjšanje m aročil za letos in za prihodnje leto, gotovo pa bo negativno vplivalo tudi na prihodnje petletno obdobje od leta 1976 do leta 1980. Po letu 1972 smo se odločili za razširitev Iskrine predstavniške mreže in sicer s tem, da smo ustanovili samostojna predstavništva v Varšavi, Berlinu in Bukarešti, poleg že obstoječih v Moskvi in Pragi. Podobno kot v zahodnem svetu sta tudi v državah SEV predpogoj za uspešno in dolgoročno plasiranje izdelkov potrebni stalna prisotnost na trgu in komer-cialno-tehnična obdelava trga. Zaradi specifičnosti asortimenta zahteva poleg komercialnega še tehnično usposobljen kader v zunanji trgovini. Za obdobje do leta 1976 predvideva Iskra poleg razširitve že obstoječih izvoznih skupin izdelkov, tudi razširitev na dodatne panoge. Te naj bi bile naslednje: — telekomunikacije (predvsem elektronske telefonske centrde) — avtomatizacija železniškega in cestnega prometa (engineeringi) avtomatizacija v industriji — zabavna elektronika in elementi — merilna relejna in zaščitna tehnika — električna ročna orodja — električna oprema za motorna vozila široka potrošnja in komponente bele tehnike- Ob zaključku tega našega zapisa o izvozu Iskrinih izdelkov v SEV naj še omenimo, da so trenutno v izdelavi blagovni fondi do leta 1977. Bili naj bi osnova za razpravo in dogovore s proizvodnimi organizacijami. Iskrina podjetja se bodo morala končno le dogovoriti za odločnejše in intenzivnejše vključevanje v blagovno menjavo z državami SEV. lad ^KRa_APARATI, LJUBLJANA V juliju zelo uspešni . Dinamični načrt proizvodnje smo v m 'Iu Pfesegli za dobro petino, saj je kaM kazalnik skupne izpolnitve Drn. 0>57. S tako ugodnim obsegom Hik podnje smo popravili tudi kazal-oh« i mu ativne izpolnitve, saj je le-ta Pot ^ 99,28. Načrtovani obseg za iznol v (Iomače8a trga smo v mesecu Drpz'*še ugodneje od skupnega pov-kumi’ kazainik je kar 133,25. Tudi Smn at*Vni kazalnik je pozitiven, saj 3 i,-'Lsedmih mesecih leta naredili za hv več, kot smo predvidevali. V Več ZU Smo 0Pravil* v juliju le nekaj kav I0^ polovice načrtovanih nalog, lativrv *k izpolnitve je 56,36 %. Kumu-dQ. m kazalnik pa je še vedno dokaj PUstnisS jC obstal.pri 84h84" V d°‘ aktiv KUl mesecih zaradi manjše , nosti partneijev iz inozemstva partnerjev iz inozemstva Sani *eto zasledimo takšno zmanj-°cen- obse8a poslov, zato stanje po - 1 iz dosedanjih izkušenj ni kri- Po 0pa, Posameznih skupinah izdelkov i^t, ,arno precej različno uspešnost pri sku U'*eVan.ju načrtovanih nalog. V ^čir ^kalnih aparatov smo me-45 ni Proizvodni načrt izpolnili le za v-e ’ ^ kar daje 75,37 % kumulati-rnQB,.a^rtovani izvoz pa sploh nismo tivnj ?Pravit*’ zat0 56 je doslej pozi-Pos,3k kazalnik kumulative močno kom ■ ‘n dosega ob koncu julija ptoi®! 58,84%. Osnovni vzrok nižje I stavnV|0dnie ie bdo pomanjkanje se-Ko,)' ,l delov za tipkala iz uvoza. ! PošjijiLrant ‘z DDR je namreč poslal Tlaki> la*t0 nesortirano> da je bila lčno neuporabna in smo jo. mo- rali zato v celoti reklamirati. Kot iz-gleda, ima proizvajalec težave z osvajanjem spremenjene tipe in to predvsem na področju plastike. V skupini industrijskih elektronskih naprav je bila mesečna naloga za domači trg zelo dobro opravljena, saj je kazalnik izpolnitve 108,73, s tem pa smo malenkostno popravili tudi kazalnik kumulative, ki je obstal pri 81,83. Pri proizvodnji za izvoz je bil v mesecu juliju tudi pri tej skupini močnejši izpad, saj smo po finančni vrednosti izpolnili komaj 27,76 % predvidenega obsega. Za prvih sedem mesecev leta pa je realizirano 66,6 % sprejetih obveznosti. Delni vzrok za zaostajanje je tudi pri teh napravah pomanjkanje reprodukcijskega gradiva, posebno pa kupljenih delov iz uvoza. Še občutnejše pa je bilo pomanjkanje proizvodnih kapacitet, saj smo potrebno število delavcev uspeli zaposliti šele proti koncu meseca. Na domačem tržišču smo dosegli izreden uspeh tudi v skupini zaščitnih relejev, elementov avtomatike in signalnih relejev ter naprav. Mesečni proizvodni načrt smo izpolnili s kazalnikom 142,93, zelo dober pa je tudi kazalnik kumulative, saj dosega 105,47%. Slabša pa je bila izpolnitev načrta v izvozu, saj smo dosegli le 65,38 % načrtovanega obsega za mesec julij, s tem pa 89,54 %•. Kljub zaostanku je izvoz v tej skupini najugodnejše izpolnjen, čeprav je ta skupina po svoji udeležbi v strukturi načrta najmočnejša. Uspeh pri izpolnitvi načrta za domače tržišče je del- no posledica preusmeritve proizvodnje na to tržišče, ker so dopustniški meseci, kot smo že omenili, za izvozne posle običajno bolj „sušni“. Delno so k uspehu, kije obračunan po fmačnih kazalnikih, pripomogle tudi nove cene, katere so začele veljati v zadnji dekadi meseca. Vendar ne smemo obiti tudi visokega fizičnega obsega proizvodnje, zlasti v obratu Dobrepolje, kije tudi bistveno pripomogel k dobri mesečni izpolnitvi. Če bomo tako uspešni tudi v avgustu, bomo kumulativo v celoti že zagotovo presegli. Pri rezervnih delih kot običajno - je kazalnik mesečne izpolnitve zelo visok, saj je kar 229,34. Na dokaj stalno ugodno izpolnjevanje načrta v skoraj vseh letošnjih mesecih leta pri tej skupini kaže tudi kumulativni kazalnik, ki je z julijem 408,1 %. S tem je povečana tudi udeležba v strukturi, saj dosega že 2,7 %. Ob zaključku tega poročila naj omenimo še bistvene naloge, ki jih moramo v dopustniških mesecih opraviti, če bomo hoteli v zadnjem obdobju leta nadaljevati uspešno izpolnjevanje načrta. Ob nižjem načrtu montaž ne bi smeli zmanjševati proizvodnje sestavnih delov, obenem pa bi morali obdržati na stalni ravni tudi kvaliteto in remont orodij ter tistih reprodukcijskih gradiv, ki jih v osnovnih delavnicah predelujemo. S tem bi zagotovo omogočili uspešno rast obsega finalizacije v zaključnem obdobju Na Stegnah v Ljubljani se je v zadnjih letih Iskra že močno razmahnila. Dosedanjim tovarnam se bo pridružil nov obrat tovarne Aparati, oz. bolje pred dnevi se je začela gradnja novega obrata signalnih naprav, poleg že obstoječega objekta, ki ga ta obrat deli s tovarno orodij. Gradnjo novega obrata bomo v „Iskri“ sproti spremljali v sliki in besedi. Iskra skrbi za kadre Komisija za štipendije pri ZP Iskra je imela v petek, 16. avgusta,sejo, na kateri so razpravljali o samoupravnem sporazumu o štipendiranju v Iskri in sprejeli nove štipendiste na poletni razpis. Gotovo je odgovorno delo, sklepati o bodočih strokovnjakih v gigantu, kakršen je Iskra, saj od teh bodočih kadrov mnogo pričakujejo. ISKRA - ENGINEERING ZA AKUSTIKO, KRANJ Uvozne omejitve prizadele proizvodnjo V Engineeringu za akustiko imajo polne roke dela. Opremljajo progo od Šentilja do Kopra in velike športne dvorane, izdelujejo profesionalne naprave, novo opremo za pogorelo palačo Skenderijo v Sarajevu ter za športni in kulturni center v Banjaluki. Pri tem pa so deloma vezani na uvoz. Taje postal zaradi najnovejših predpisov dokaj problematičen. Zelo težko je sedaj dobiti dovoljenja za glasbena reprodukcijska sredstva (razne magnetofone, gramofone, ipd.) Ta pa so neobhodno potrebna pri dopolnjevanju programa elektroakustike. Zato trenutno v oddelku za akustiko razmišljajo o proizvodnem sodelovanju s tujimi partnerji. Pri tem gre predvsem za izbiro najustreznejšega. Na domačem trgu komaj zadovoljujejo povpraševanje, srečujejo pa se tudi s čedalje močnejšo konkurenco. Zato trenutno (tudi zaradi perečega problema pomanjkanja kadrov) še ne morejo intenzivneje razmišljati o prodoru na tuja tržišča, čeprav možnosti so. v. B. R. V samoupravni sporazum, kakršen je predlagan, so navzoči skoro v celoti pristali, razen manjših pripomb. Tako so rešili vprašanje pritožb študentov, ki niso dobili štipendije in sklenili, da jih bo v bodoče komisija znova vzela v pretres. Še največ pripomb je imel zastopnik štipendistov, ki je ponovil znano dejstvo, da bodo po republiškem samoupravnem sporazumu in nato seveda avtomatično tudi po Iskrinem imeli štipendisti 20 procentov nižje štipendije kakor v lanskem šolskem letu po starem pravilniku. Svoje pripombe je resno argumentiral z dejstvom, da so cene poskočile 20 odstotkov pri osnovnih življenjskih potrebščinah, študentov dohodek pa padel ravno za toliko. Vprašanje pa je žal ostalo odprto. Poleg tega je komisija razpravljala o problemu študentov, ki so že sklenili štipendijske pogodbe in imajo pravico zahtevati, da se jih Iskra drži. Za te je študentska organizacija obljubila, da jih bo v celoti pridobila za pogoje po Sporazumu. V drugem delu seje so z veseljem ugotovili, da je odziv na razpis za štipendije precej boljši kakor lani: lani se je na število razpisanih štipenaij javilo 43 odstotkov prosilcev, letos pa so na razpis podelili kar 76 procentov štipendij. Razpisanih je bilo 381 štipendij, prispelo pa je okrog 300 prošenj. Večino je komisija rešila pozitivno. Zanimiv je podatek, da se je letos javilo sorazmerno več prosilcev za poklicne šole, ker ravno ti kadri so trenutno v naših delovnih organizacijah deficitarni. Razveseljivo je tudi dejstvo, da Iskra izobražuje trenutno nad 10% svojih zaposlenih, v rednih in izrednih šolah. Torej lahko v tem industrijskem gigantu pričakujemo približevanje svetovnim standardom v elektroindustriji. KF Ta fotografija je pre/K)tavala dolgo pot. Prav iz daljnje Venezuele nam jo je poslal direktor Iskrinega predstavništva v Caracasu, Smiljan Pečjak in kaže začetek montaže naše telefonske centrale PABX 100 C 10j 100j 10 v Banco del Desarollo, v mestu Barquisimeto, glavnem mestu države Lara, kjer naj bi bila predvidoma zgrajena tudi tovarna električnih števcev Iskra v Venezueli. Banco del Desarollo, ki je naj večja lokalna banka v tem mestu s 300.000 prebivalci, je za svoje podružnice naročila skupno tri takšne telefonske centrale. Foto: S. P. Sprejeti programi za nadaljnje delo mladinskih aktivov Občinsko konferenco ZMS Kranj je 14. avgusta obiskala delegacija članov sekretariata predsedstva Republiške konference ZMS, ki jo je vodil sekretar RK ZMS Zdenko Mali. V zadnjem času se taki in podobni obiski vrstijo po vsej Sloveniji. Njihov namen je, da dobimo jasno sliko o tem, koliko je na delovanje ZMS vplivala 3. konferenca ZKJ, posebno v manjših delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih; kjer smo ustanavljali nove aktive. Pomemben v tem obdobju je bil tudi sprejem nove ustave SFRJ in SRS, s tem pa tudi raznih statutov, prehodov na delegatski sistem in volitve -ter vsekakor priprave na reorganizacijo, oziroma na 9. kongres ZSMS. Že ob 8. uri zjutraj je bil po programu na vrsti obisk predstavnikov MA Elektromehanike v TOZD Tele-kominikacije na Laborah. Naše goste je v imenu Konference ZSMS Elektromehanike pozdravil predsednik Andrej Lapanja: „Za nami je obdobje, v katerem so bile začrtane in ustvarjene mnoge spremembe tako v organizaciji Zveze mladine v delovni organizaciji kot tudi v sami delovni organizaciji, občini, republiki in federaciji. V preteklem obdobju so nastale korenite spremembe v organiziranosti delovne organizacije. Iz obratov so nastale TOZD, iz tovarn DO. Izdelana sta bila osnutka ustave SFRJ in SRS ter bila posredovana v pregled in pretres med delovne ljudi. Tako je trud vodstva in delovnih ljudi Jugoslavije obrodil sad. Sprejeti sta bili nova zvezna in republiška ustava, ki sta dokončno prekinili s starim načinom organiziranosti in postavili temelje novi ureditvi, katere bistvo je neposredno odločanje delovnih ljudi o vsem, kar so ustvarili in kar jim je neodtujljivo. Jasno je, da se je tudi ZM v Elektromehaniki že dokaj dobro vpeljala v novo delovanje - to je neposredno delavsko samoupravljanje iz baze navzven. Trudili smo se, da smo naše mladinke in mladince vključili v čim širši krog vseh družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov. V vsaki TOZD imamo aktiv mladih. Le na tak način se lahko spoznajo med seboj in laže uresničujejo svoje interese ter zastavljene družbene cilje, vzporedno s tem pa tudi interese, ki so vezani na celotno družbo. Delo aktiva mladih delavcev pri Občinski konferenci ZMS Kranj je obrodilo prve uspehe. Pokazalo se je, da se moramo mladi v TOZD zavedati možnosti svojega vpliva na vsa dogajanja v ZM, sindikatu in s tem v celotni družbi. Sodobna proizvodnja je zahtevna in zato se moramo neneno organizirano izobraževati. Tu pa so prisotni interesi vseh naših delavcev, mlajših in starejših. Mladi delavci smo enakopravni ostalim v vseh ozirih: smo sestavni del delavskega razreda, kjer je pravica človeka kot posameznika in kot člana delovne skupnosti, da uživa sadove svojega dela pa tudi materialnega napredka družbene skupnosti, po načelu: vsak po svojih sposobnostih -vsakemu po njegovem delu. Menim, da je naša mladinska organizacija dovolj močna in njeno članstvo dovolj zrelo, da ima lahko zadosten vpliv na razne politične odločitve, tako n.pr. pri razdeljevanju stanovanj. Kar se tiče sodelovanja med DPO v naši delovni organizaciji, je slika dokaj zadovoljiva. Lahko se pohvalimo, da je osnovna organizacija ZK naše Do vedno v stiku z MA in mu tudi vedno pomaga. Skupaj rešujemo mnoge naloge in probleme ter razpravljamo o novih članih ZK. Skupaj prirejamo tudi izobraževalne seminarje, ki so nam v zadnjem času res lepo uspeli, saj so bili prisotni s programi zadovoljni. V zadnjem času se kaže tudi boljše sodelovanje s sindikatom, s katerim v preteklem obdobju nismo bili najbolj zadovoljni. Za skupne akcije pa se dogovarjamo na političnem aktivu Elektromehanike. Že od nekdaj (verjetno pa bo tako tudi v prihodnje) smo priča enemu največjih problemov delovanja ZMS, tj. veliki fluktuaciji članstva. Razlogi so dokaj različni: Odhod v JNA, Morava 74 javlja Pozdravljamo vse bralce glasila „Iskra“. Po nekaj dnevih bivanja v naselju X. kongresa ZKJ se vam oglašamo z novicami iz brigadirskega življenja. Po dolgi in naporni vožnji z vlakom do Beograda in od tam naprej z avtobusom do Lomnice smo končno prispeli v brigadno naselje. Nahaja se nekje na sredi poti Kruševac - Jastre-bac. Prvi dan smo porabili za nastanitev in spoznavanje naselja ter tovarišev. Naselje razpolaga z devetimi paviljoni, namenjenimi nastanitvi brigadirjev. Vsaki brigadi pripada po Priprave na srečanje mladih v Bovcu Mladina Iskre iz primorskega bazena se skrbno pripravlja na srečanje mladih, ki bo 14. septembra v Bovcu. Srečanje bo potekalo v campu, v primeru slabega vremena pa v hotelu Alp v Bovcu. Priprave potekajo nemoteno. Program se bo pričel ob 10. uri, ko se bosta zvrstila otvoritev in pozdravni govor. Sledil bo kulturni program, ki bo trajal od 10,30 do 12-ure. Nato bo na vrsti kosilo, ki bo trajalo do 15-ure. Družabne igre in prosta zabava s plesom bodo po programu trajale od 15. ure do 24aire. Primorski mladinci pričakujejo velik odziv - vsaj 1500 mladih iz Gorenja in Iskre. Pri organizaciji jim precej pomaga tudi sindikalna organizacija Avtoelektrike. Sredstva zanjo bodo dobili od koordinacijske konference ZP in soudeleženih mladinskih aktivov. Nekaj pa bodo prispevali tudi posamezniki. y g g en blok. Paviljon sam pa ima po dve moški in eno žensko spalnico ter pisarno za štab brigade. V naselju je tudi moderno opremljena kuhinja z menzo, večje dvorane za družabne dejavnosti, knjižnica, razglasna postaja, učilnica in foto-laboratorij. Vse brigade pričnejo z delom na različnih mestih bregov reke Morave ob 6,30. Delo samo ni tako težko, muči nas le strašna vročina in zelo slabo orodje. Na delovno mesto se vozimo z avtobusom približno eno uro. Ta čas pa nam hitro mineva, saj ne manjka pikrih šal z vseh strani. Kljub vsem tem težavam smo se že privadili delu, saj je ta akcija organizirana na prostovoljni osnovi. Ob koncu še nekaj besed o prostem času. Po kosilu imamo brigadirji prost čas od 15. ure dalje. Lahko obiskujemo razne tečaje, česar se v veliki meri tudi poslužujemo. Na razpolago imamo tudi kino-dvorano, disco-klub in skromno urejeno točilnico, kjer si tešimo žejo z maligani v obliki piva. Če pa komu primanjkuje denarja ali pa če je abstinent, si lahko gasi žejo z mineralno vodo, ki izvira v naselju samem. To je le skromen opis našega brigadirskega življenja v Lomnici. Brigadirski pozdrav vam pošilja Jože Trančar—Pepe izredno šolanje, poroke, prenehanje delovnega razmerja ipd. Druga težava je bila zapuščanje delovnega mesta zaradi nujne prisotnosti mladih na raznih sestankih. Na to so vodje in mojstri gledali postrani. To je bilo še toliko laže spričo mladosti prizadetih. Ta problem smo rešili tako, da se vsa aktivnost odvija v prostem času in moramo se pohvaliti, da je rezultat ugoden. Tudi obiski so zadovoljivi. Zavedali smo se namreč, da moramo v prvi vrsti delati, šele potem lahko o' čem odločamo in se tudi kdaj pozabavamo. “ Ob koncu je Andrej Lapanja omenil razvejano dejavnost mladinske organizacije. Ta je obravnavala statut ZSMJ in ZSMS ter sodelovala pri obravnavi resolucije o nadaljnji vlogi ter v akcijah ZSMS pri izgradnji samoupravne socialistične družbe. Pri tem so se njeni člani zavedali nepopolnosti in nedorečenosti predloženih dokumentov ter se trudili pri njihovem sooblikovanju. V ta namen so osnovali tudi posebno komisijo. Pri nadaljnji usmeritvi se bodo opirali na izhodišča 7. kongresa ZKS in X. kongresa ZKJ pri uresničevanju nove ustave. Programi posameznih komisij — še posebno idejnopolitične - MA Elektromehanike so vzbudili veliko zanimanje gostov. Isto lahko rečemo tudi za priprave in obravnavo statuta ZSMS in ZSMJ ter resolucije ZSMS. Gostje in predstavniki MA Elektromehanike so podrobno obravnavali še dmga področja dela mladinske organizacije. Lac Iskrina tovarna industrijske opreme (TIO) Lesce se letos srečuje z dokajšnjo konjunkturo na tržišču, škoda le, da so njihove zmogljivosti premajhne, bodo dobili ustrezne kredite za moderno opremo, bodo dokaj povečali prod' vodnjo. Na sliki: BRANE MULEJ, ključavničar, se je v teku dveh let, karjt zaposlen v tovarni, že temeljito vživel v natančno delo, ki ga zahtevajo iz del*1 tovarne TIO. ISKRINA POSLOVNA HIŠA TIK PRED DOGRADITVIJO PPC — centralni živec Iskre V Iskrini poslovni stavbi na Trgu revolucije v Ljubljani potekajo zaključna dela. Da bi naše bralce kar se da najbolj objektivno in najbolj podrobno seznanili s to Iskrino stolpnico, ki je vsekakor velika pridobitev našega podjetja, smo se pogovarjali z vodilnimi predstavniki Službe za zgraditev poslovno projektivnega centra — direktorjem Marijanom Štrausom in drugimi. Nakup in graditev poslovne stavbe je narekovalo več faktorjev, med njimi naj opozorimo predvsem na tiste najpomembnejše. Iskra je morala kupiti ali pa zgraditi poslopje, v katerem bi zainteresirani kupci našli vse, prišli na določeno mesto in se tam dogovorili o poslih. Doslej niso bili redki primeri, da je kupec, pa naj bo posameznik ali veletrgovina, taval z enega konca Ljubljane na drugi. Telefonsko centralo je kupoval na Miklošičevi cesti, televizorje v Šiški, spet kaj drugega na Viču itd. Z vselitvijo v novo poslovno hišo bo kupcu Iskrinih izdelkov vse to prizanešeno, saj se bo lahko na enem mestu, v eni hiši sestal s katerimkoli prodajnim referentom ali s strokovnjaki, ki poznajo dejavnost vseh Iskrinih temeljnih organizacij združenega dela. ISKRA številka 31 —31. avgust 1974 FOTOGRAFIRANJE NA TEMO MLADOST Republiška konferenca Zveze mladine Slovenije je razpisala natečaj za najboljše fotografije na temo MLADOST. Razpis je RK ŽMS pripravila v sodelovanju s Foto-kino zvezo Slovenije v počastitev 9. kongresa ZSMS. Natečaj je lepa priložnost tudi za vas mlade fotografe v ZP Iskra, da pokažete svoje najboljše posnetke širši javnosti. Sodelujete lahko vsi! Fotografije formata 30 x 40 lahko pošljete do 10. septembra na Foto-kino zvezo Slovenije, Lepi pot 6, 61000 Ljubljana. Na hrbtno stran fotografije napišite: naslov fotografije, ime avtorja in letnico rojstva. Fotografi - amaterji bodo razdeljeni v tri kategorije: od 15 do 19 let, od 20 do 25 let in starejši. Zato res lahko sodelujete prav vsi. Ne pozabite! Najboljše fotografije bodo nagrajene in razstavljene v Murski Soboti, 2., 3. in 4. oktobra 1974, v času kongresa slovenske mladine. Graditev centra so narekovali seveda tudi potreba po boljšem poslovanju, izredno visoki stroški za vzdrževanje sedanjih razdrobljenih služb in pisarn, izredno visoki stroški za telefon, kurjavo, opozorimo pa naj tudi na precejšnjo izgubo časa. Znano je, da poslujemo v Ljubljani že na tako velikem, številu lokacij, da se jih že skoraj ne da več prešteti. Drug za drugega skoraj ne vemo več, kje je kdo, kaj dela, kje ga lahko dobimo... pa čeprav smo vsi Iskraši. Niso bili tudi redki primeri, ko so nekatere službe dobesedno metali iz najetih pisarn, kako pa je to vplivalo na delavke in delavce same niti ni potrebno omeniti. Mnoge službe so se selile in spet selile, ljudje pa so malo pogodmjali in se v uteho spomnili, da bo letošnjo jesen PPC končno le dograjen. Pobude za nakup ali zgraditev večjega poslovnega središča so se začele rojevati že pred 15 leti, točneje leta 1960. Takrat se je začela Iskra pojavljati na domačem in zunanjem trgu kot izredno močan faktor, ki je začel — skoraj bi lahko rekli - spreminjati gospodarski utrip življenja v Sloveniji in v Jugoslaviji. Seveda pa vse te pobude, ki jih ni bilo malo, niso lebdele nekje v zraku ali pa bile izraz neke megalomanije ali snobizma, pač pa so bile pogojene iz nujnosti. Prva resnejša pobuda je bila, da bi Iskra na Bavarskem dvoru v Ljubljani zgradila poslovno hišo. To je bilo leta 1964. Pozneje so vznikle še druge ideje, med njimi tudi ta, da naj bi Iskra kupila ali vzela v najem »Stolpnico slovenskega gospodarstva11. To je današnja stolpnica Ljubljanske banke, ki stoji nasproti Iskrine poslovne hiše. Nekateri so se zavzemali tudi za to, da bi Poslovni center zgradili v Stegnah pri Ljubljani ali pa za Bežigradom na mestu, kjer je bila nekoč Kačičeva gostilna. Vse te ideje so se rojevale, toda do njihove uresničitve ni prišlo, ker je to pač dolga pot,/vmes je denar. .. to pa so leta. Pred nekaj leti pa se je pojavila želja, da bi imela Iskra svoje poslovne sprejel in potrdil delavski svet Iskra Commerce ter odobril centralni delavski svet ZP Iskra. Prišlo je do kupoprodajne pogodbe, do izdelave investicijskega elaborata in do ponovil6 oživitve gradbišča. Mandat za izdelavo so zaupali Iskra Commercu, ki je zato ustanovil investicijski sektor zti dograditev. Dela so praktično oživela marca leta 1972. V začetku je bilo prfiff težav zaradi spreminjanja viširie Stolpnice, zaradi finančnih sredstev, vse s6 je dražilo, prišlo pa je tudi do kraja® ustavitve del. Skelet je stal, širine in višine se j11 dalo spreminjati, kljub temu pa je bil° opravljenih nekaj sprememb. ; V razmeroma kratkem času '■ približno pol tretjem letu — že lahk® govorimo, da smo v sklepnem obdobju opremljanja poslovne hiše. Tudi selitev v ta lep in sodoben objekt je 1 na vidiku. V začetku septembra bodo povabili vse pristojne inšpektorje za teh nični prevzem. Imeli pa so že več pr® gledov, katerih cilj je bil ta, da 6 lahko sproti ugotavljali in odstranj® vali morebitne pomanjkljivosti. - Uslužbenci Službe za zgraditev P*^ da bi dela potekala s. dobaV|' poudarjajo, hitreje, če ne bi imeli težav z dobavj telji notranje opreme in inštalater): Hkrati še dodajajo, da xželijo čimp™ končati poslovno hišo ter prevzeti n ^ vo nalogo, to je zgraditev vhodne? objekta v stolpnico. . Vhodnega objekta v poslovh stavbo še niso zgradili in bo zaenkt vhod le provizoričen. Stolpnica J samo prvi objekt in je zdaj le od Isld odvisno, če bomo v prihodnjih letih bližini centra gradili še kakšne drv? objekte razen vhodnega. Projekt ^ vhodni objekt je že narejen in so zaprosili za izdajo lokacijskega “ voljenja. V tem objektu bo vhod, P1^ štor za receptorje, prostor za garde® be za stranke ter več govorilnic. Stra^ ke namreč ne bodo imele vst°PAo poslovno hišo, ampak se bodo lah^j sešle s prodajnimi referenti in drugih strokovnjaki v vhodnem objektu. ■ Z ozirom na velikost in organ1* ran ost Združenega podjetja —-j--,--------- , r. .- . . gotovo ne bi mogli najti primernej- -. prostore na Irgu revolucije, ko na objekta kot je poslovna stavba, sajl^ najbolj eminentnem središču Ljubija- izre(jno prostorna, hkrati pa stoji ne lam je že bil postavljen skele nelepšem predelu Ljubljane. Glede _ stolpnice, ki_ jo je gradil Slovenski |t° ,b®J Dejavnost Republiškega računskega centra ZP Iskra je eden od ustanoviteljev Republiškega računskega centra, saj je skupaj s slovenskim Izvršnim svetom in Ljubljansko univerzo kupila raču-nalnik CDC 3300. V obdobju po ustanovitvi je Iskra intenzivno koristila storitve RRC ter na področju avtomatske obdelave podatkov opravila veliko delo. Pri tem ima zasluge Iskrin Center za avtomatsko obdelavo podatkov, ki organizira, programira in koordinira delo na tem področju za vse združeno podjetje. Nedvomno je bila investicija Iskre v ustanovitev Republiškega računskega centra pravilna in racionalna, saj si je tako na dokaj poceni način pridobila velike računalniške zmogljivosti. Republiški center hkrati omogoča s svojimi strokovnjaki normalno delovanje računalnika in opravljanje zastavljenih nalog. Zaradi teh — obojestranskih - ko-n^ti smo zaprosili direktorja RRC dr. Desana Justina,- da nam podrobneje opiše delovanje njihovega centra, njegovo povezanost z Iskro kot tudi načrte za delo v prihodnje. »Kmalu po nakupu računalnika CDC 3300 se je izkazalo., da njegove zmogljivosti ne zadoščajo povečanim Potrebam in zahtevam, zato se je kot alternativa pokazala možnost, da pridobimo nove partnerje in tako kupimo nov še večji računalnik, ki bi perspektivno zadoščal potrebam večjega števila organizacij. Ustanovitelji so se skupaj z raziskovalci Instituta Jožef Stefan odločili za to varianto in skupno z drugimi partnerji - Ljub-tianskimi mlekarnami, GP Obnovo, Poslovnim združenjem gozdno-gospo-darskih organizacij, Izobraževalno skupnostjo Slovenije, Skladom ..Borisa Kidriča" pri raziskovalni skupnosti, ni.nično bolnico v Ljubljani, Repub-k 0 skupnostjo za ceste, Narodno banko in Državno založbo Slovenije — kupili velik računalnik CYBER 70.“ ~ »Bi, prosim, našteli nekaj pred-nosti tega velikega računalnika? “ »Nakup tega računalnika je gotovo velrk korak naprej pri uvajanju sodobne tehnologije na področju računalništva pri nas. Hkrati je poučen pri-mer prednosti integracije različnih organizacij združenega dela in združevanja njihovih sredstev, kar je omogo-cilo nakup tako velikega računal-niškega sistema. Tega vsaka organiza-ClJa sama zase ne bi zmogla. Cyber 70 omogoča velik skok v kvaliteti obde- lav. Poleg evidentiranja, na kar so omejeni majhni računalniki, omogoča ta računalnik prehod k analiziranju in celo k simuliranju. Omogoča tudi uporabo višjih programskih jezikov, v katerih je programiranje bistveno lažje, kot tudi velikih programskih paketov. To so izdelani skupki programov, ki jih je že moč uporabljati, pripraviti pa je treba le ustrezne podatke." — „So še kakšne druge tehnične prednosti? “ „Seveda. iPri Cybru 70 je od vse. -ga začetka poskrbljeno za zanesljivost delovanja, saj ima dve centralni enoti — če odpove ena, lahko druga še vedno nemoteno deluje. Prav tako so podvojene vse pomembnejše enote računalnika - čitalci, tiskalci, imamo 12 tiskovnih enot s po 37 milijoni znaki, dalje magnetno tračne enote, kar predstavlja poleg centralnega spomina s približno 650 milijoni znaka veliko možnost za obdelavo ogromnega števila podatkov. Pri tem računalniku je možno tako imenovano multiprocesiranje, t. j. hkratna obdelava večjega števila programov, kar pa ni možno pri majhnih računalnikih." — „Kaj pa 'daljinski priključki — terminali? “ „ Tudi terminali so ena od velikanskih prednosti tega računalnika. Z njimi je možno na daljavo izrabljati računalniške zmogljivosti. Lahko smo ponosni na obsežno mrežo terminalov, ki je že priključena na naš računalnik. Trenutno je oriklopljenih 23 termina-. lov, ki se nahajajo širom Slovenije, vse več zanimanja pa je tudi že v drugih republikah." Velikanski računalnik deluje dve leti. Že zdaj je moč ugotoviti, daje ta integracija 12 podjetij na področju računalniških zmogljivosti pripeljala do izjemnega uspeha. Danes delajo na velikem računalniku že v treh izmenah, torej praktično 24 ur na dan, razen nedelj in praznikov. K tako veliki uporabi je največ prispevala omenjena terminalska mreža. Na RRC poudaijajo, da se ne smemo ustaviti pri sedanjih zmogljivostih ter da jih je treba razširiti. S partnerji so se dogovorili, da bodo že septembra letos kupili nov hitri printer, ki bo poleg sedanjih dveh omogočil še kvalitetnejši tisk. Poleg tega bodo povečali računalniške zmogljivosti z dodatnimi 32 K spomina, do marca prihodnjega leta pa bodo dobili še štiri hitre 100-milijonske diske. Obe razširitvi bosta predvidoma povečali sedanje zmogljivosti računalnika za približno polovico. To pa še ni vse. Pri tako hitrem povečanju uporabe računalnikov se na Centru zavzemajo že tudi za nakup drugega še večjega računalnika. Morda bi prišel v poštev še CYBER 172, ki bi povezan s sedanjim računalnikom predstavljal velikanske računalniške zmogljivosti. Ugodno bi bilo tudi to, da bi ga imeli nameščenega v istem prostoru kot CYBER 70. Direktor RRC dr. Desan Justin je med našim pogovorom večkrat opozoril na nujnost razširitve sedanjega centra, ne pa na drobljenje računalniških zmogljivosti med posameznimi podjetji ali pa skupinami podjetij. Pobarali smo ga tudi, kaj misli o tem, če bi bilo mogoče sedanji računalnik uporabiti za tako imenovano neposredno komuniciranje z računalnikom — za interaktivno delovanje. Odgovoril je, da je računalnik trenutno zaseden s tako imenovanimi „batch“ obdelavami in bi dodatno delovanje na interaktiven način predstavljajo veliko obremenitev za sedanjo konfiguracijo. Z razširitvijo zmogljivosti računalnika pa bodo že konec tega leta začeli z interaktivnim načinom dela. Še večje možnosti bi bile, če bi kupili drugi računalnik, ki bi lahko zadovoljil vsem bodočim potrebam uporabnikov velikih računalniških zmogljivosti v republiki. Kot zanimivost naj povemo, da je Cyber 70 po zmogljivostih največji v Sloveniji in med največjimi v Jugosla- v^' Lado Drobež Dva pogleda v Republiški računski center. Delo sindikalne organizacije Elektromehanike Nova številka i f. nedavnim je izšla prva številka ■ ' ‘ctnika Tehniških poročil industri-n9IS*ra’ kdaja je v celoti namenjena p,Pravam za usmeijene zveze "'t, '400, ki delajo na frekvenčnem Področju od 370 do 430 MHz. V šte-Ki so v celoti podane lastnosti, teh-ene značilnosti in možnosti uporabe naprave, ki je nadvse sodobna tudi v svetovnem merilu. odj.^vke so prispevali sodelavci np e*a,za usmeijene zveze v Iskri-tti raziskovalnem institutu. Posebej VfJ.a. 0P°zoriti še na članek o zaneslji-Vosti te naprave. Druga številka Tehniških poročil je že v tisku, v celoti pa bo obravnavna tranzitno centralo Metaconta 10 c. Vsi članki razen enega opisujejo to centralo, le eden pa je namenjen računalniku ITT 3200, ki je del te telefonske centrale. Tretja številka poročil, za katero so rokopisi prav tako že v tiskarni, bo pestrejša, v njej bodo namreč članki z različnih področij, med njimi tudi dva o centrali Metaconta 10 C. Predvideno je, da bo 4. številka tega strokovnega in izredno ličnega časopisa - glavni urednik je France Mlakar - obravnavala Iskrine uspehe na področju avtomatizacije železnic. lad -- -.^. S. RlUr>-V i mm, tehniška poročila industrije iskra do konca leta S konstituiranjem v pričetku mandatne dobe v marcu 1973 sije sindikalni odbor našega podjetja začrtal delovni program, po katerem naj bi izvajal in sprejemal začrtane naloge. Dosedanje delo sindikata v podjetju je potekalo do sedaj več ali manj po programu, pravilno pa bi bilo, če si ogledamo še nekaj zastavljenih nalog, ki nas čakajo do konca letošnjega leta. Izhodišča za naše delovanje bodo tudi v prihodnje podana s statutom in programskimi cilji, ki jih sprejemajo sindikati. Naša osnovna organizacija sindikata bo vedno sodelovala in posredovala sklepe organom, ki oblikujejo bodoče programe pri uveljavljanju in utrjevanju našega samoupravnega sistema, za učinkovito gospodarjenje in za izboljšanje delovnih in življenjskih pogojev delavcev. Pri izvajanju teh programov bomo morali paziti ne samo na dosego dolgoročnih ciljev, pač pa tudi na kratkoročne naloge, ki nas bodo na tej poti spremljale in vzpodbujale. Da pa bomo lahko aktivni pri zadanih nalogah, bomo morali tudi v prihodnje v vseh organih in akcijah imeti svoje predstavnike, ki bodo zastopali mnenja in stališča sindikatov, v korist delovnih ljudi. Predvsem se moramo zavedati, da bomo pri vseh akcijah poleg gospodarskega učinka pazili tudi na socialni razvoj in socialno varnost delavcev. Organi sindikata bodo ob zaključku leta morali posvetiti mnogo več časa spoznavanju nastale gospodarske situacije v podjetju, kakor tudi v posameznih tovarnah. Na osnovi teh podatkov bomo morali pravočasno izoblikovati naša stališča in predloge ter jih koristno posredovati organom upravljanja, zlasti glede oblikovanja in delitve dohodka. Posebno pozornost bo treba posvetiti gibaju nekaterih stroškov, cenam, izdelavi in prodaji izdelkov, tehnologiji in tudi boljši disciplini pri izrabi delovnega časa. Prezreti ne smemo tudi investicij, saj pri teh večkrat radi pozabljamo na tistega, ki ustvarja ustrezna sredstva. Torej se bomo zavzemali za čim racionalnejše programiranje, organiziranje poslovanja, delitev osebnih dohodkov in nagrajevanje po delu ter posvečali skrb izobraževanju in soci-alni varnosti delovnega človeka. S področja socialne politike in socialne varnosti članstva izhajajo naloge, ki jih lahko rešujemo sami in tiste, ki jih bomo izvajali v širšem družbenem okviru. Med najaktualnejše spada vsekakor oblikovanje osebnih dohodkov z najprimernejšo delitvijo. Pri osebnih dohodkih, katerih delitev je vedno problematična, bo potrebno širše sodelovanje med delovnimi organizacijami. V nasprotnem primeru se namreč lahko spet pojavi problem fluktuacije, vzporedno s tem pa tudi slabši izkoristek delovnih sredstev. Vsekakor pa se moramo zavzemati za zvišan najnižji osebni dohodek, tako da bi bil vsakemu od nas zagotovljen eksistenčni minimum in primerni življenjski pogoji. Naslednje važno poglavje pri socialni politiki je izobraževanje - tako strokovno kot politično. Vsekakor se zavedamo, da so nam v sodobni produkciji ob modemih proizvajalnih sredstvih potrebni strokovni kadri, saj le na tak način lahko dosežemo maksimalni izkoristek. Zato se bomo zavzemali za še boljši sistem organiziranja in financiranja izobraževanja. Med pereče probleme pa sodi tudi rxn leto XVI-74 elektronik« telekomunikacije elektromehanike avtomatika elementi ISKRA Industrija za telekomunikacije, elektroniko in elektromehaniko KRANJ objavlja prosta delovna mesta: 1 SAMOSTOJNI ANALITIK II. V TOZD ŠTEVCI - oddelek TPP 2. SAMOSTOJNI KONTROLOR V TOZD ŠTEVCI - oddelek obdelo-valnica 3. KORESPONDENT V TOZD ŠTEVCI - oddelek tehnična kontrola POGOJI Pod tč. L: srednja strokovna izborazba strojne ali elektro stroke s 6-letno prakso; Pod tč. 2.: dokončana 3-letna poklicna šola kovinske stroke s 4-letno prakso; Pod tč.3.: dokončana 2-letna administrativna šola s 6-letno prakso. Pismene prijave pošljite do 13. septembra 1974 na kadrovski oddelek naše tovarne. stanovanjski. Tega rešujemo na že ustaljen način, ki mu bomo poskušali dodati novosti in izkušnje iz preteklosti ter ga prilagoditi tako, da bi ta problem reševali čim laže in učinkovitejše. Ker se naš kolektiv izredno hitro širi in je nova delovna sila predvsem mlajša, bomo v prihodnje morali posvečati nekoliko več pozornosti mladim delavcem. Vse naštete naloge bomo v sindikalni organizaciji poskušali izvajati preko komisij v sodelovanju z IO in to preko socialne komisije, katere prva in trenutno najodgovornejša naloga bo organiziranje akcije „ozimnica“. Za to akcijo še nimamo dokončnega stališča. Organizacijske spremembe, ki se vršijo na ravni sindikata, bo dokončno izpeljala organizacijska komisija na sindikalni konferenci v mesecu decembru. Pri novi organiziranosti sindikata na ravni podjetja velja načelo: v vsako TOZD vsaj ena osnovna organizacija sindikata. Vsaka osnovna organizacija sindikata bo v prihodnje delovala samostojno, medsebojno pa bodo organizacije povezane v konferenco kovinske in elektro industrije. Vsaka tisnovna organizacija sindikata v TOZD bo imela svoj proračun in bo samostojno razpolagala s sredstvi, torej bo v pričetku vsdee mandatne dobe morala pripraviti predračun, po katerem bodo uporabljali sredstva. Vsekakor pa bodo skupne akcije, ki bodo potekale v celem podjetju, potekale preko konference, saj nikakor ne bo dopustno, da bi prišlo pri skupinskih akcijah do različnih stališč v istem podjetju. Finančne in administrativne posle bomo opravljali preko enotno organizirane službe na ravni konference, saj opravljanje takega dela v tolikšnem obsegu zahteva za to kvalificirano službo. Da bo vse delo potekalo v normalnem in pravilnem obsegu, bo v vsaki osnovni organizaciji sindikata organiziran izvršni odbor, nadzorni odbor, komisije in kot novost aktiv mladih delavcev. Na področju rekreacije uspešno deluje športna komisija, ki skrbi za čim množičnejšo udeležbo na raznih športnih prireditvah. V jesenskem obdobju bodo organizirana razna tekmovanja v različnih disciplinah na občinskem nivoju, poleg tega pa bodo organizirana tudi tekmovanja v okviru podjetja. Vsekakor ima v našem podjetju pomembno delo tudi kulturna komisija, ki združuje različne sekcije, v katerih se naši člani udejstvujejo v raznih dejavnostih. Komisija bo tudi v prihodnje organizirala in sodelovala pri vseh kulturnih manifestacijah okviru svojih možnosti. V-ŠAR,' r 1SKRA-INSTRUMENTI, OTOCE Velik napredek v razvoju proizvodnje V Tovarni električnih merilnih instrumentov v Otočah so v razvojnem oddelku letos razvili naslednje proizvode: DIGITALNA URA v dveh izvedbah (enostavni — ki jo je možno priključiti na električno omrežje — in kvarčni — to je poleg tega možno priključiti še na baterije). Na zaslonu takoj vidimo točen čas, kar pomeni veliko prednost pred navadnimi urami s kazalci. Uporabnost te ure je namenjena široki potrošnji. ELEKTRONSKA DIGITALNA ŠTOPARICA - merilec kratkih časov natančno meri čas sklenjenega ali razklenjenega kontakta. Prirejena je za priključitev na omrežje 220 V. Njena uporabnost je mnogostranska tako v stikalni tehniki telefonije kot tudi v medicini, športu ter vseh drugih dejavnostih, kjer je merjenje točnega -časa bistvenega pomena. ELEKTRONSKI STROBOSKOP -naprava za merjenje števila obratov s pomočjo bliskovne cevi. Uporaben je v servisnih dejavnostih avtomobilske industrije oziroma povsod tam, kjer je potrebno ugotoviti število vrtljajev. DIGIMER 2 — elektronski digitalni univerzalni instrument za merjenje napetosti, toka in upornosti z 32-mestnim digitalnim kazanjem. Digitime 1. industrijskega oblikovanja „ICSID — Box“ na kongresu Mednarodne zveze društev industrijskih oblikovalcev — ICSID, Kyoto, oktober 1973; — diplomo za „Dobar dizajn11 -Dizajn centra Beograd na mednarodnem sejmu tehnike v Beogradu, maj 1974; Letos je prejel za to svojo vrhunsko stvaritev njen avtor ing. arh. Marijan Gnamuš, strokovni sodelavec na oddelku za industrijsko oblikovanje v Iskra Commerceu, tudi nagrado Prešernovega sklada za industrijsko oblikovanje. Omenjeni digitalni instrumenti se namreč odlikujejo po vrsti konstrukcijskih novosti in pa po estetski zunanjosti, kjer predstavlja digitalni zaslon še posebej izvirno zamisel. Pri tem je tov. Gnamuš v celoti upošteval tudi tehnološke in konstrukcijske zmožnosti Iskre za serijsko izdelavo omenjenih instrumentov. V največji meri pa se mu je posrečilo, da so tudi: enostavni, funkcionalni, ekonomični, priročni, skladni, izvirni in elegantni. Izpopolnila se je skupina univerzalnih kazalnih instrumentov v ohišju S 7 A. Poleg že znanega UNIMERA1 je v začetku letošnjega leta stekla proizvodnja UN1MERA3, v pripravi pa je tudi proizvodnja prepotrebnega UNIMERA 4 Medtem ko je UNIMER 3 primeren za uporabo v servisnih in elektro ter delavnicah za vzdrževanje, je UNIMER 4 tipični, jakotočni instrument za direktno merjenje toka do 30 A tako na enosmernem kot na izmeničnem področju. UNIMER 20 je instrument za profesionalno rabo. Izredno precizno namreč meri tok, upornost in napetost. Skupina temperaturnih regulatorjev ISKRATERM ima sondo — termo element za reguliranje temperature v območju od 20 C do 1200 C. Vgrajeni so v ohišje 72 x 72 mm ter 96 x 96 mm. Možnosti uporabe so pri strojih za brizganje duro in termoplastov, v gumarski in kemični industriji ter v metalurgiji. Od novosti bi omenili še izboljšani MOTOMER in MERILNIK TEMPERATURE. Uporabljajo jih v centrih za testiranje avtomobilov in servisnih delavnicah. V.B.R. Instrument je možno napajati iz električnega omrežja ali baterij. Ima vgrajeno avtomatsko nastavitev ničle in 7 segmentni LED display. S svojimi dodatki za testiranje tranzistorjev, merjenje frekvence, temperature in kapacitivnost so možnosti njegove uporabe izredno velike in raznovrstne. DIGITALNI INSTRUMENTI ZA VGRADITEV V STIKALNE PLOŠČE v velikosti 48 x 96 mm. Trenutno so razvite inačice mV, mA, V in A meter. Instrumenti so uporabni v procesni tehniki v elektrogospodarstvu, laboratorijih ter povsod tam, kjer lahko nadomestijo kazalčne instrumente. Bistvena prednost teh digitalnih instrumentov pred klasičnimi kazalčnimi je poleg digitalnega kazanja tudi v tem, da imajo izhod za priključek na elektronski računalnik računskega centra. Vsi navedeni instrumenti so vgrajeni v enaka ohišja. Model tega ohišja je bil poleg izredne pozornosti deležen tudi večih oblikovalskih priznanj, med katerimi naj omenimo predvsem: — častno pohvalo mednarodne žirije „BIO 5“, Ljubljana, april 1973; — izbor „Die gute Industrieform 1973“ - IF 73, Hannover, april 1973; — priznanje na razstavi Elektronski digitalni instrument Digimer. ISKRA^ELEKTROMEH ANI KA Kronika IGD Industrijsko gasilsko društvo v Is- kri-Elektromehaniki v Kranju zadnje mesece res pridno deluje. Nedvomno ima pri tem poleg drugih članov IGD precej zaslug zlasti novi poveljnik Čebašek Jože, ki se je z vso možno zavzetostjo lotil sprejete poveljniške dolžnosti. Gasilske vaje se redno vršijo vsak teden ali celo pogosteje. Mednarodno gasilsko razstavo v Riedu v Avstriji so v dneh 21. do 22. maja letos obiskali tudi zastopniki našega Industrijskega gasilskega društva, in sicer predsednik Saje Ludvik, poveljnik Čebašek Jože in namestnik poveljnika Kremžar Tine. Pripoveduje-, jo, da so na razstavi videli res vse, kar si je bilo v kratkem času mogoče ogledati, predvsem pa najmodernejšo sodobno gasilsko opremo in stroje. V torek, 25. junija, so imeli „Iskri-ni“ gasilci ocenjevalne gasilske vaje, kakršnih je vsako leto nekaj predpisanih. Suha gasilska vaja za ocenjevanje se je vršila takoj po 14. uri na tovarniškem dvorišču na Savski loki, mokra vaja, ki je še bolje uspela, pa ob šestnajstih popoldne pred novo „Iskri-tovarno na Laborah. Gasilske vaje no § f Iz montaže asinhronskih elektromotorjev v Idriji. je ocenjeval zastopnik Občinske gasilske weze Kranj Lukež Maijan, opazovali pa so jih tudi vodilni uslužbenci tovarne, ki so se prav tedaj zbirali na svoj delovni sestanek. Tudi od teh je bilo mimogrede slišati nekatere pohvalne pripombe, ki so razumljivo vzpodbujajoče vplivale na gasilce, ki so vaje izvajali. Dne 1. julija smo pokopali Toneta Šemrla iz Stražišča. Bil je član gasilske organizacije 48 let in mnoga leta praporščak našega IGD. Huda bolezen ga je strla, čeprav je bil star šele 64 let in komaj štiri leta v pokoju. Pogreba se je udeležilo poleg ..Iskrinih" gasilcev tudi precejšnje število članov sosednjih gasilskih društev. Pf PORTRETI ISKRAŠEV Franc Križnar Kmalu bo minilo 20 let, odkar je v Iskro prišel Franc Križnar. V začetku je delal v rezkami v Elektromehaniki kot delavec, potem pa v ročni delavnici. Bil je tudi terminar izdelkov. Kot izredni slušatelj je medtem zaključil tudi srednjo ekonomsko šolo. Sedaj že 15 let dela v nabavnem oddelku. Franc Križnar pa je tudi nosilec partizanske spomenice 1941 in predsednik komisije aktiva Zveze borcev ZP Iskra. ,,Organizacija Zveze borcev vključuje v svoje vrste v vseh TOZD trenutno vsaj 1200 člaitov. Po tovarnah obstajajo samostojni aktivi ZB, ki imajo tudi svoje komisije s predsedniki aktivov na čelu. Pri ZP Iskra imamo predsedstvo aktivov ZP, ki ga sestavljajo predsedniki komisij ZB - posameznih tovarn. Organizacija ZB je dokaj aktivna in dela v okviru statuta ZB NOV Slovenije. Njen program je v skladu s programi samoupravnih organov, sindikata in družbenopolitičnih organizacij ter obsega naslednje naloge: skrb za socialno in zdravstveno stanje nekdanjih borcev — tu so mišljeni občasni sporazum o integraciji bo zelo koristen za obe ZP, če ga bomo izvajali in spoštovali z obeh strani.11 „IN KAKO GLEDATE NA DELO SINDIKATA TER DPO V ZP?“ „Kot predsednik ZB ZP sem j hkrati član predsedstva sindikata. Po mojem mnenju je pod vodstvom predsednika sindikata Jožeta Čebele izredno delovno in i ima dokajšnjo besedo. Vendar pa je v nekaterih večjih tovarnah preveč pod vplivom vodilnih ljudi. V upravnih odborih sindikata bi morali biti zastopani delavci iz neposredne proizvodnje bolj kot doslej." izredni zdravstveni pregledi članov, nadalje skrb za omogočanje letovanja socialno šibkih članov, obiski v bolnišnici ali na domu ob priliki daljše bolezni. Trudijo se tudi za to, da pomagajo socialno ogroženim članom dobiti ustrezna stanovanja. Razvijajo tradicije NOB ter se udeležujejo krajevnih, občinskih in republiških proslav ob obletnicah slavnih dni iz NOB — posebno pride to do izraza ob praznovanju dneva borca, ki je hkrati postal tudi dan Iskre." „KAKO PA OCENJUJETE DELO NABAVNE SLUŽBE? ..Razveseljiva je ugotovitev, da je stanje zalog repromaterialov v skladiščih elektro in elektroizola-cijskega materiala v Elektromehaniki v 1. 1974 po planskih cenah pri bruto produktu 140 milijarde din približno enako kot pred 15 leti, pri 150 milijonih din bruto produkta Elektromehanike. Veseli me tudi, da zdaj marsikatere repro-materiale, ki smo jih prej dobili iz uvoza, dobivamo od domačih proizvajalcev. Stara miselnost, da je dober le uvožen repromaterial, počasi izgineva. Napačno je mnenje, da so domači proizvajalci slabši od tujih. V SR Hrvatski, Srbiji, Makedoniji in BiH so v zadnjem času zrasle nove, moderne in velike tovarne, ki bi jih morali upoštevati bolj kot doslej. Kvaliteta njihovih izdelkov je namreč na ustrezni višini. Z nekolikanj pomoči z naše strani v obliki strokovnega ter tehničnega sodelovanja bi lahko pri njih kupovali marsikatere izdelke, ki jih danes uvažamo za devize. Zanimivo je tudi to, da se naši ljudje iz tehničnih in razvojnih služb zelo malo trudijo, da bi našli in predpisali ustrezne materiale domače proizvodnje. Premalo zasledujejo proizvodne uspehe delovnih organizacij iz drugih republik in jih zato tudi premalo upoštevajo." „KAJ MENITE O INTEGRACIJI MED GORENJEM IN ISKRO? " ,,Kot predstavnik DPO sem lani junija sodeloval pri prvih razgovorih o načrtovani integraciji. Menim, da je Gorenje dobro organizirana OZD s kvalitetno proizvodnjo, zavidljivo delovno disciplino in zelo uspešno ter prodorno poslovno politiko. Mi bi lahko v tem pogledu od njili marsikaj povzeli. Podpisami samoupravni „KAJ MENITE O IZGRADNJI REKREACIJSKEGA CENTRA ZP ISKRA V NOVIGRADU? “ ..Mislim, da bi 25.000-članski kolektiv ZP Iskra moral imeti neke večje počitniške zmogljivosti za rekreacijo zaposlenih. Komisija ZB ZP že tri leta podpira prizadevanja sindikata in počitniške skupnosti, da bi končno le zgradili ta center. Povedati pa je treba, da se nekateri vodilni po tovarnah temu več, ali manj upirajo. V preteklosti so počitniške domove Iskre v glavnem koristili oni sami. Danes pa, ko gte za delavce, se upirajo, saj njim samim ti domovi niso več p0-trebni! Nedavno sprejeti dogovor v Velenju, da sc mladinski delovm brigadi Iskre, ki bo s prostovoljnim delom prispevala k pocenitvi ^ pospešitvi gradnje v Pineti, pridru-žijo še brigadiiji iz Gorenja, je dokaz, da je naša odločitev pravil-na in umestna." „KAJ MENITE O DELU MLADINSKE ORGANIZACIJE V ZP ISKRA? “ „Menim, da je mladina aktivna in dovolj kritična do dogajanja/ naši družbi in OZD. Mnenja, daje naša mladina slaba, odklanjam-Menim, da je takšna, kakršni sm° sami in kakor jo vzgajamo. Prakh-kantom pa, ki pridejo med počitn1-čarni na delo v tovarne, bi se mm rale kadrovske službe in predp0' stavljeni na delovnih mestih posv6' čati bolj kot doslej..11 „KAKŠEN SE VAM ZDI ODNOS NAŠIH DELAVCEV ^ TOVARIŠEV IZ DRUGlh REPUBLIK? “ „Kot sodržavljane jih moram obravnavati enakopravno in tova riško. Sam jih poznam kot dobf in vestne delavce, ki skupaj z nan gradijo svoj današnji in jutrišnj dan. Želim in upam, da si je večin izmed njih v naši sredi uredila svoj , bivanje, ustanovila družine ter n šla svoj drugi dom." . „ Franc Križnar zelo rad m knjige s tematiko iz NOB, pa ,u leposlovje. Čolnari, plava in f navdušen gobar. Pri večjih de pomaga bratu na kmetiji. P°71,,aj smuča. Zgodaj hodi spat in z8(,°se vstaja. Alkohola, kave in cigare1 izogiba ter to svetuje tudi vsem mlajše generacije. ^ ^ o ! ISKRA-ELEKTROMEHANIKA, KRANJ Varstvo pri delu V preteklih letih je bila v TOZD Vega dejavnost varstva pri delu dokaj zapostavljena zaradi znanih notranjih težav in pomanjkanja ustreznega strokovnega kadra. V letu 1973 pa je služba za varstvo pri delu ponovno zaživela in se takoj lotila konkretnih nalog za večjo varnost delavcev pri njihovem delu in za zagotovitev boljših pogojev dela. Najprej smo si zadali nalogo urediti požarno varstvo, ker obstoječe naprave za gašenje začetnih požarov niso bile več v funkcionalnem stanju. Tudi število obstoječih gasilnih aparatov ni zadoščalo tako glede na število in velikost prostorov kakor tudi na vrsto tehnoloških postopkov pri katerih se uporabljajo lahko vnetljive tekočine. Zadali smo si nalogo, da v najkrajšem času, seveda odvisno od finančnih možnosti, nabavimo nove sodobne gasilne aparate. Nekaj smo jih že dobili in razmestili na Idjučne točke v tovarni, ostale pa pričakujemo v najkrajšem času. V pripravi je tudi predlog za ureditev zasilnih izhodov, ker stavba zaradi dolgih hodnikov nima zasilnih izhodov v slučaju požara. Pričeli smo s poučevanjem delavcev o preventivnih ukrepih in tehniki gašenja. To poučevanje se bo v jeseni nadaljevalo. Nadaljnja naloga službe za varstvo pri delu je bila skrb za izboljšanje delavnih pogojev delavcev. Z zdravstvenim zavodom se dogovarjamo o rednih zdravniških pregledih delavcev, ki delajo na zdravju škodljivih delavnih mestih. Takih delavnih mest je v našem TOZD precej, saj moramo pri delu uporabljati lahko hlapljive tekočine, smole, poleg tega pa uporabljamo tudi živo srebro in razne kemične snovi. V letošnjem letu je Zavod za zdravstveno varstvo iz Maribora opravil ekološke meritve, s katerimi smo ugotovili dejanske pogoje dela na posameznih delovnih mestih. Na podlagi teh meritev smo delavcem določali dodatke na pogoje dela, kar predstavlja določeno pridobitev v korist naših delavcev, ker doslej v naši delovni organizaciji takih ali podobnih vrst nagrajevanja ni bilo. Zaprosili smo tudi za priznanje bentficirane delavne dobe za steklopihače, kateri delajo za gorilniki, ki oddajajo veliko temperaturo, sam tehnološki postopek pa je tak, da zahteva še velike fizične napore. Na podlagi opravljenih ekoloških meritev bomo lahko bolj pravilno ukrepali bodisi pri pošiljanju delavcev na periodične zdravniške preglede, kakor tudi pri ukrepih za bolj varno delo. Služba za varstvo pri delu je poskrbela za nekatere najnujnejše ukrepe za varstvo delavcev pri delu. Tako so bili v vseh oddelkih tovarne označeni prehodi kateri morajo nujno ostati prosti. Na tovornem in osebnem dvigalu je bilo izvršeno generalno popravilo izdano s potrebnim ATESTOM. V oddelku optike so bile preurejene odsesovalne naprave, ki so bile prej hrupne in so motile delavce. Težave imamo z ureditvijo lakirnice, katera se nahaja v starih dotrajanih prostorih, kjer so nemogoči pogoji za normalno in varno delo. Uspeli smo vsaj toliko, da se bo v kratkem času pričelo z adaptacijo same stavbe, nabavo novih naprav, katere so istočasno tudi nujno potrebne za tehnološki proces in izpolnjevanje proizvodnega plana v prihodnjem letu. V Rimskem času so bila za grupi vodilnih delavcev in vodij delavnic organizirana predavanja o varstvu pri delu, ki so jih vodili strokovnjaki Elektromehanike. V jesenskem času pa bodo organizirana taka predavanja še za ostale grupe delavcev. Služba za varstvo pri delu si bo še nadalje prizadevala za učinkovito sprotno reševanje perečih problemov s področja varstva pri delu ter za postopno sistematično rešitev vseh vprašanj s tega področja, ki se pojavljajo v naši delovni Organizaciji. Jereb Tone Kakovost in Iskra V našem glasilu smo že precej pisali o vprašanjih kakovosti Iskrinih izdelkov, tokrat pa objavljamo zanimiv prispevek o tem, kaj sploh je kakovost. bdgovor na to vprašanje ni tako preprost, hkrati pa je treba povedati, da se na tisoče strokovnjakov v svetu ukvarja s tem vprašanjem. V najnovejšem času se je izkristalizirala defi-uicija, ki stajo sprejeli Ameriško združenje za nadzorovanje kakovosti in Evropska organizacija za nadozoro-vunja kakovosti. Ta definicija pravi, da kakovost združuje vse lastnosti in značilnosti izdelka ali storitve, ki ppredeljuje njegovo sposobnost, da Spolni določeno potrebo oz. določe-n° zahtevo. Tej definiciji je podobna tudi tista, ki jo je sprejela Mednarodna organizacija za standardizacijo. Skupno vsem tem opredelitvam je t° *■> kaj smo za osnovo kakovosti postavih ali točneje - kakšne zahteve smo postavili in čemu mora izdelek ustrezati. Če tem zahtevam in potrebam ustreza, pravimo, da je izdelek kakovosten, če pa ne, da je slab. Za kakovost pa moramo seveda tudi ^eti objektivna merila. Nikoli se ne smemo ravnati po nekem občutku, Puč pa moramo izdelke nenehno preskušati in jih zboljševati. Da definicija kakovosti ni tako enostavna, zgovorno opozarja tudi naslednji zanimiv primer, ki je naveden v najnovejši francoski literaturi. Ta primer piše o avtomobilu vrste Spaček in znani limuzini Rolls-Royce ter primerja njuno kakovost. Oba morata v celoti izpolniti vse varnostne zahteve. Proizvajalec Spačka je vgradil v svoje vozilo najnujnejše dele, ki so potrebni za vožnjo - temu ustrezna pa je tudi Spačkova cena. Proizvajalec Rolls-Royca ni skoparil pri motorju, karoseriji, opremi in drugem, zato je ta avto tudi temu primerno drag. Zdaj pa smo prišli h kakovosti. Če Rolls— Royce ne bi ustrezal tistim zahtevam, ki jih je proizvajalec v svojih deklaracijah navedel, bi seveda tudi to angleško vozilo ne moglo veljati za kakovostno ali pa drugače: če Spaček ustreza vsem normam, ki jih je proizvajalec navedel v prodajnem seznamu, je pač to vozilo kakovostno. Upajmo, da ta primerjava med Spačkom in Rolls-Roycem ni prizadela nobenega Iskraša, ali pa kakega drugega bralca, saj vsi dobro vemo, da je , Spaček za naše razmere izredno dobro vozilo, nekoliko manj pa glede udobja za naš žep. lad . mBSmmmm............ 'JT/v PUKOl Stanislav Balant, v iSKn-tlekrromenaniKi - uku in a -Ct Ha lstem delovnem mestu - v pripravi poskusnih izdelkov. Za dan Podarjeno cvetje ob upokojitvi se vsem sodelavcem prisrčno zahvaljuje (st( z desne). Foto: V. B. R. POČITNIŠKI ZAPISKI V prejšnji številki smo pisali o letošnjem počitnikovanju v našem domu v Trenti, danes pa smo nekaj prostora posvetili še domu v Poreču in našemu kampu na Dugem otoku, kjer se je kljub sicer skromnim zmogljivostim, v letošnji počitniški sezoni zvrstilo kar lepo število članov naših kolektivov in njihovih družin. To je letošnja ..posadka' svoje naloge. našega počitniškega doma v Poreču, ki dobro opravlja Najprej letovanje v Poreču! Tako kot vsako leto doslej je osrednje zanimanje Iskrašev veljalo našemu domu v Poreču. Zelo številne prijave- kažejo, da je Poreč dokaj priljubljen in zato je bilo pač ob pičlem številu ležišč v samem domu, spet treba najeti dolgo vrsto zasebnih sob, da so bili vsaj približno „potroštani“ vsi tisti, ki jih je za dopust vleklo edino sem. „Komando“ v domu je spet imel preizkušeni in prekaljeni upravnik Stane Fortuna, le daje letos svojo posadko še bolje obvladal. Delo v času počitniške sezone je organiziral tako, da nihče izmed članov ekipe ni delal prek normalnega delovnega časa, a je bilo kljub temu vselej vse tako kot je treba. Osnovno vprašanje - vprašanje hrane, njene kakovosti, okusnosti in končno tudi količine, je bilo kljub nekaterim problemom z nabavo, ugodno rešeno, saj si je za to prizadevala kuharica s svojimi pomočnicami. Velja, da so bili malone vsi v tem pogledu zadovoljni, razen morda nekaterih redkih posameznikov, ki so pač izraziti zahtevneži, ali pa že kar ..profesionalni1* nergači. Tudi ostalo osebje doma je v to, da bi se gostje tu kar najbolje počutili, vložilo vse svoje napore. In ne zaman, saj je bilo zadovoljstvo gostov na višini. S terase pred domom, kije bila zlasti ob večerih nabito polna domačih in tujih sladokuscev za dobrote z žara, je vse tedne prijetno in vabeče dišalo. Ob žaru je bil spet Tone, ki je scvrl dobršno mero raznovrstnih dobrot. Kako je bilo v posamezni izmeni sicer ne vem podrobnosti, toda dom sem obiskal prav na dan, ko je odhajala „stara“ in prihajala nova izmena. Odhajajočim sem zastavil nekaj vprašanj o njihovem letovanju, počutju in zadovoljstvu, a moram reči, da so se vsi pohvalili, kar je najbrž najlepše priznanje kolektivu doma, ki prav te dni gosti predzadnjo letošnjo skupino naših letovalcev. Seveda ni več predzadnja izmena tako številna, kot so bile prejšnje, zato je tudi nekaj članov letošnje „posadke“ v poreškem domu že odšlo domov. Ž6 pred začetkom počitniške sezone smo na kratko poročali o nekaterih izpopolnitvah v našem kampu na Dugem otoku. Dobrodošle so in zadovoljstvo letošnjih gostov naj bo Počitniški skupnosti vodilo pri tem. da bo skušala fia Dugem otoku po danih možnostih še naprej poskrbeti za kakšno izboljšanje, saj kraj, kakršen je Dugi otok, kljub malo večji odmaknjenosti od Slovenije, po svojih lepotah to povsem zasluži. Zlasti je želeti, da bi bolje poskrbelKza zanesljiv agregat, saj je elektrika tu več kot potrebna. Več sreče pa bi bilo vsekakor treba imeti tudi pri izbiri človeka, ki bi zares znal skrbeti za vse te naprave v kampu. V teku glavne sozone, ko je bilo v kampu blizu dvesto oseb hkrati, je bilo vsekakor dovolj dela, skrbi in problemov. Toda kuharica, njene pomočnice in v dobršni meri tudi strežno osebje, so se zares potrudili, da bi bilo zadovoljstvo gostov čim boljše. Mile v „šanku“ je bil neutrudljiv „zalivalec“ žeje gostov, čeprav je včasih robantil. ko ni mogel postreči z dovolj hladno pijačo, ker je pač „crknila“ Honda. Tudi na Dugem otoku, kjer je preskrba veliko težja kot seveda kje drugje na kopnem, so bili gosti s hrano zadovoljni, saj je bila okusna in zadostna, čeprav vselej morda ne povsem po volji slehernemu letovalcu. Popolnega zadovoljstva pa tako ni moč doseči, zato naj obvelja ugotovitev, da od gostov posebnega trpljenja le ni nihče imel, razen seveda, če ni bil preveč agilen pri plavanju in sončenju. Prav tako kot iz Poreča, sem se z Dugega otoka vozil z odhajajočo izmeno. Napasti sem skušal svoj „fir-bec“ ob tem, kako so bili odhajajoči zadovoljni z letovanjem. Največ pohval je bilo slišati prav od tistih, ki so bili to pot prvič na Dugem otoku, kdor pa je bil tu že kdaj prej, je pa že tako ..zastrupljen** in je njegovo zadovoljstvo jasno, če ne se sicer prav gotovo ne bi več vračal. Ob vsem tem le še nasvet Počitniški skupnosti. Povečano zanimanje za letovanje na Dugem otoku je dokaz več, da je potrebno in vredno v kamp na Dugem otoku vložiti še kak dinar, ga izboljšati, morda razširiti, izpopolniti. Vse to pa tembolj, ker se tako mlačno in dremaje v Iskri odločamo za izgradnjo počitniškega centra v Pineti! Ce v tem bežnem zapisu o letovanju v Poreču in na Dugem otoku ni zajeto vse, naj nihče ne zameri, je pač - težko uskladiti prijetno letovanje s službenim potovanjem, a pri vsem tem sem le imel dobro voljo, zapisati vse pomembno, kar pa je tudi nekaj. -C- Na terasi kampa, dovolj prostorni, je prijeten hlad. Zdaj je kuhinja na Dugem otoku solidno opremljena. Prostor za igranje namiznega tenisa - prijetna izpopolnitev kampa. ■VL Veselo slovo izmene, ko se s čolnom vrača na kopno. Prvi diplomanti na FTIM s tematiko Iskre—tovarne baterij Zmaj Letos spomladi smo večkrat obveščali bralce o pripravah na sodelovanje Iskrine Tovarne baterij Zmaj z Institutom „Jožef Stefan" iz Ljubljane in nato celo sporočili, kdaj je bila podpisana pogodba, ki določa tematiko sodelovanja in druge obveznosti. Zadali smo si kar precej razvojnih nalog, nekatere od teh tečejo že dalj časa, pripravljamo pa se tudi na nove. Tako sta bili od februarja do junija letos izdelani dve diplomski nalogi z naslovoma: - „Elektrolitsko izločanje cinka iz vodnih raztopin" in - ..Izločanje manganovega dioksida iz vodnih raztopin z elektrolizo". Na prvi nalogi je delala Alma PEITLER, doma iz Kranja, Moša Pi-jade 46, štipendistka tovarne Iskra -Kranj. Cink je ena izmed aktivnih sestavin negativne elektrode pri večini vrst primarnih baterij. Njegova cena na sve-rovnem trgu je v zadnjih treh letih narasla za faktor 6! Vedno bolj pogosto srečamo v strokovnih člankih prognoze, da bo ob sedanjem tempu potrošnje cinka zmanjkalo te kovine predvidoma v naslednjih 20 letih. Že tu se je' pojavila prva ideja o razvojni nalogi, ali je možno cink iz iztrošenih baterij ponovno uporabiti in če je možno predelati tudi odpadke cinka v cinkov klorid in druge spojine, ki so ravno tako potrebne za izdelavo baterij in jih pretežno uvažamo. Možno je namreč razviti več postopkov za regeneracijo cinka iz zavrženih baterij, vsi pa temelje na naslednjih procesih: drobljenje, raztapljanje, čiščenje raztopine in elektroliza. Produkt elektrolize bi moral biti čistoče 99,995 % Zn, takoimenovani fini cink. V Jugoslaviji gre letno v izgubo okrog 6.000 ton primarnih baterij. V drugih državah pa je potrošnja še veliko večja in bi samo v Evropi prišli do ogromnih številk. Vsi dragoceni materiali v teh baterijah so zaradi razmetavanja po uporabi za vedno izgubljeni. Zavedajoč se surovinske krize, se ravno sedaj zelo izplača uvesti postopke za regeneracijo cinka in manganovega dioksida iz iztrošenih baterij in postopoma uvesti akcije zbiranja baterij. Seveda je to možno storiti tudi z večino ostalih sorovin, da bi se večkrat vrnile v tehnološki proces. Prav v teh dneh predlaga cela vrsta tovarn iz Slovenije ZAHVALA Ob smrti svojega dragega očeta ANTONA KOZAMERNIKA se iskreno zahvaljujemo sodelavcem iz ključavničarske delavnice v kranjski tovarni za izraze sožalja, podarjeni venec, denarno pomoč in spremstvo na njegovi zadnji poti. Žena Ana ter sinova Edvard in Ivo Kozamernik » z družinama ZAHVALA ob smrti svojega očeta Alojza Kokalja se najlepše zahvaljujem sodelavcem iz kadrovskega področja in ZP za izrečeno sožalje, podarjeni venec ter spremstvo na njegovi zadnji poti sin Tine Kokalj z družino ZAHVALA Ob smrti moje drage mame FRANČIŠKE OMEJC se iskreno zahvaljujem sodelavcem na liniji stojal ATC v Kranju za izraze sožalja, podarjeni venec ter spremstvo na zadnji poti. Hčerka Anica Pkovc ZAHVALA Ob nenadni izgubi naše drage mame VIDE ČARMAN se iskreno zahvaljujemo vsem sodelavcem v montaži števcev tovarne „Elek-tromehanika" Kranj za izraze sožalja, podarjeno cvetje, finančno pomoč ter spremstvo na njeni zadnji poti. Žalujoči: mož Franci, hčerka in sin ISKRA Številka 31 —31. avgust 1974 Raziskovalni skupnosti in skladu Borisa Kidriča, naj razpišeta raziskovalne in razvojne naloge z novo tematsko smerjo REGENERACIJA SEKUNDARNIH SUROVIN ter da te predloge vsestransko proučijo na razpravah in nato uvrstijo med prioritetne smeri financiranja. Surovin je namreč vedno manj, njihove cene pa zelo naraščajo. Primerov je veliko: nafta, premog, baker, les, celuloza itd. Povišanje cen energiji pa prinaša še nove podražitve. Ob vsakem raziskovalnem in razvojnem delu, še posebno pri konkretni nalogi, se izmenja ogromno podatkov strokovne literature in vzorcev. V razgovorih se izmenjajo različna mnenja in ideje. Tako je bilo tudi pri tej konkretni diplomski nalogi, kije potekala pretežno v laboratoriju prof. dr. V. Slivnika na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani, Murkova 6, ob sodelovanju strokovnjakov iz Tovarne Zmaj. Ena izmed idej je namreč vodila celo do novega tipa baterij, ki so sploh novost v svetu in smo zato tudi izvršili patentno prijavo. Testi prototipov baterij so pokazali ugodne karakteristike in zelo dobro izrabo cinka. Konstrukcija je zelo enostavna in kar je najvažnejše, uporabljeni so znatno cenejši materiali od dosedanjih. V delu so že izdelave novih polizdelkov in povečane serije, ponovno testiranje in ugotavljanje kv; . '*e po skladiščenju. To delo poteka pretežno v tovarni. Za izdelavo celic je možno uporabiti celo dosedanje viso-koavtomatizirane stroje angleške firme VIDOR, ki spada sedaj v znano grupacijo „Hawker Siddeley Electric". Do vsega tega ne bi prišlo, če ne bi, kakor že omenjeno, potekalo diplomsko delo s tako definirano tematiko. Naj še dodamo, da je dipl. ing. Alma Peitler sedaj že v svoji prvi službi in sicer pri ISKRI v Kranju, kamor jo je tudi vezala pogodba glede štipendije. Morda se bo odločila celo za podiplomski študij, če ne bo drugih ovir. Drugi diplomant pa je bil Rado FIKON. Njegovo delo je s področja elektrolitskega manganovega dioksida. Poročali smo že, da v Zmajevem obratu v Šentvidu pri Stični fino zmeljemo preko 2.200 ton naravnega manganovega dioksida iz različnih nahajališč. Na predlog prof. dr. J. Slivnika iz FNT in IJS (Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo, Institut Jožef Stefan) naj bi to predelavo še razširili na zelo iskane druge manganove spojine, kijih mora naša industrija celo uvažati. Veliki izgledi celo obetajo, da bomo pri tem postopku uporabili odpadne soli iz Železarne Jesenice, ki se ponu-. jajo v količinah preko 80 ton mesečno. Tako bomo rešili kar več problemov hkrati. Naj še omenimo, da je bil zagovor obeh diplomskih del dne 3. julija 1974. Kot zunanji mentor je bil za člana izpitne komisije povabljen tudi sodelavec tovarne Zmaj. V teh dneh pa že poteka tretja diplomska naloga in sicer s tematiko višjih manganovih oksidov. To je le ena izmed mnogih nalog, ki trenutno potekajo v razvojnem sektorju ISKRA - Tovarne baterij Zmaj in prepričani smo, da se bo vloženo raziskovalno in razvojno delo s poudarkom na domačih surovinah in ob aplikaciji na običajnih in specialnih baterijah bogato obrestovalo. Ž. P. Četrto pismo mladih iz Oldhama V prejšnjem pismu se nam je vrinila neljuba napaka. Podpis pod sliko bi se namreč moral glasiti: Oldham je po izboru razglednic eno najsiromašnejših mest v Veliki Britaniji. Torej se spet oglašam z nekaj vrsticami. Navadno ne vidim rad, če kdo prebira moja pisma, tokrat pa, ko so za objavo, bi me veselilo prav obratno. Skoraj bi pozabil povedati, kako se je iztekla velika pustolovščina zadnjič. (S tem mislim povabilo na čaj z mlekom.) Margot je bilo več kot jasno videti, da volana ne drži kaj dolgo v rokah. Po naju s Tomažem se je pripeljala z očetovim avtomobilom in svojim vozniškim dovoljenjem, ki ga premore že cel mesec in pol! Mislim, da nisem ravno velik strahopetec in se s karamboli že tikam (preživel sem jih kakih osem), toda tokrat sem bil kar vesel, da smo prispeli (začuda po kolesih) k Margotini prijateljici. Na vožnji se ni zgodilo nič pomembnega, če odmislim skorajšnji polet s ceste in, da smo enkrat prišli v vražje ozke „škarje" in enkrat skoraj prileteli v zadnji konec pred nami vozečega avtomobila. Prijateljica naju je potem posadila v mehke naslanjače v tipični angleški dnevni sobi s kaminom, klavirjem in telefonom. (Nisem namreč še videl angleškega stanovanja brez teh treh rekvizitov.). Omenim naj še, da je v sobi — veliki približno 3 x 4 m - prebival še pes v družbi z mačko, zlatim hrčkom, ribico ter dvema želvama. Angleži so namreč veliki prijatelji živali. In tu smo imeli za to res prepričljiv dokaz. Pogovarjali smo se o vremenu, o draginji in šoli. Potem pa sem si skoraj izpahnil čeljust, pa ne od govorjenja. Še sreča, da sem moral ves čas paziti na mačko, ki je kazala nekoliko preveč globoka nagnjenja do hrčka in ribice. K sreči je bil pes bolj „flegma“ in ni jedel žive hrane. Včeraj smo si ogledali tudi Chester, eno najstarejših in po mojem mnenju tudi najbolj zanimivih mest v Angliji. Lepo so vidni ostanki amfiteatra in mestnega obzidja iz rimskih časov. Mestece je približno tako veliko kot Kranj, znano pa je tudi po velikem hipodromu, na katerem so bila ravno te dni neka tekmovanja. Všeč so mi bile ozke, slikovite ulice s starimi hišami, zgrajenimi pred 500 in več leti. Hiša, ki je bila v Manchestru znamenitost, pomeni v Chestru vsakdanjost. Ugajajo mi te stare trmoglavke, saj kar ne prepustijo mesta sodobnejšim sestram. Ni bil redek primer, da se je za staro, slikovito fasado skrivala leto ali dve stara notranjost kake veleblagovnice. Skozi Chester teče tudi velika in čista reka. To je mišljeno po angleško. Široka je namreč le kakih 10 metrov, globoka pa tako, da bi še otroku komaj segla do kolen. Čista je pa tako, da kljub plitvosti ni videti dna. Moram pa reči, da Angleži zelo skrbe za varstvo okolja. Tako se ne bi čudil, če bi mi čez deset let lovili ribe na današnji angleški način, opisan v prejšnjem, pismu. Naše reke so namreč žal vse bolj umazane, angleške pa čiste. Do nadaljnjega vas lepo pozdravlja Jože Perko Uslužbenke plačilnega oddelka Iskre - Elektromehanike so svoj čas v „ Tovarišu'' prebrale članek o pretresljivi usodi deklice Francke Gril s 'Kozjanskega. Odločile so se, da ji pošljejo paket s hrano in oblačili Potem so ji še večkrat poslale kakšno malenkost, deklica pa jim je redno pisala za vse praznike. Na njihovo zadnjo pošiljko ni bilo odgovora. Uslužbenke so se pozanimale na raznih naslovih, kje se deklica nahaja. Izvedele so, da ji je medtem umrl oče in, da se je preselila k sestrični v Bosno. Sedaj pa živi pri stricu v Beogradu. Na sliki: 9-letna Francka je prišla že v drugo na obisk k svojim dobrotnicam v Kranj in se za spomin z njimi tudi fotografirala. Tekst in fotografija: V. B. R. LE NENEHNO, SPROTNO IZOBRAŽEVANJE ŠČITI PRED STROKOVNO STAGNACIJO (RAZMIŠLJANJE IN PRIBLIŽNA VSEBINA ČLANKA F L. VVTRISALA V REVIJI PERSONAL 6/73)1 Če sem in tja slišimo glasove, ki opozarjajo na določeno pomanjkljivo znanje posameznikov ali celo neke starostne generacije, kaj lahko sami sebi lažemo: „Saj se to ne tiče nas, oz. mene, temveč nekoga drugega. Mi se ja razumemo na naš posel, saj nam že dolgo ni nihče skritiziral našega dela." Vprašanje pa je: ali se nas takle (rahel) opozorilni glas prav resnično nič ne tiče? Ali nismo od samega mtinskega dela slepi za vsak napredek in smo zaradi tega pri svojem delu brez idej, okosteneli in prezgodaj postali senilni sklerotiki? Res je, da danes morda še „zado-voljivo" opravljamo svoje dolžnosti. Toda, ko tako vse svoje znanje in svoje sposobnosti uporabljamo za izvršitev svojih nalog, ali smo resnično pri tem tudi ustvarjalni? Danes nam naša gotovost v samega sebe morda še pomaga premagati prve dvome, morda sta naše znanje in naša praksa resnično zadostni kapital za naš današnji, morda tudi jutrišnji in pojutrišnji delovni dan. Toda kaj ba potem, ko bo konjunktura zaposlovanja nekoliko odnehala? Ko bo avtomatizacija in racionalizacija zahtevala od nas nove naprave, novo znanje? Treba se bo prilagoditi novim pogojem dela, novi organizaciji dela!? Že samo organizacijske spremembe lahko naenkrat zahtevajo globlje osnovno znanje in hitrejše prilagajanje novo nastalim zahtevam v okviru našega poklica. Če pa še kdaj za kratek čas odpovemo , se nas kaj hitro lahko oprime vzdevek ..nesposobnež". Misel na to možnost seveda odganjamo z izgovorom, da ,;ko bo do tega prišlo, se bom že znašel, si bom že hitro našel kako možnost, da si ohranim delo, oz. položaj, ali pa, da si pridobim enakovrednega, ali boljšega novega." V tem pa je naša velika zmota! Drugi, ki v tem času, ko smo mi spali na svojih lavorikah, niso mirovali, temveč so se izobraževali ter učili na lastnih in naših napakah in pomanjkljivostih - ti bodo hitrejši! Vsako odlaganje proučevanja no vosti iz našega poklica, tekočega zasledovanja napredka znanosti na našem področju dela, bo slej ko prej povzročilo prepad med znanjem, ki ga bo zahtevalo delovno mesto in našim znanjem, ki to delovno mesto zasedamo. In rezultat? ... . Možne nevšečne posledice takega odnosa do samega sebe lahko preprečimo s tem, da svoje strokovno znanje sproti razširjamo, poglabljamo in povečujemo, pri čemer pa ne smemo zanemariti tudi naše splošne izobrazbe. In če bomo pri tem svojem delu in študiju združili še veselje in interes do poklica, nam bo ta ostal živ in zanimiv v naše popolno zadovoljstvo tudi v poznih letih. Zato: ne smemo dopustiti, da nam naši pogledi zastarijo, preglejmo vse kote naše Iskre, kako delamo in kako poslujemo. Proučujmo strokovno literaturo in razmišljajmo, kako teorijo spraviti v prakso; udeležujmo se strokovnih predavanj in ekskurzij, seminarji naj nam ne bodo tuji, da ne govorimo o večernih šolah in tečajih; tudi naš časopis je lahko kdaj pa kdaj vreden branja! Sprotni študij ne stane niti veliko časa niti veliko denarja - in še preprečuje zamujanje priložnosti — kajti misliti moramo na danes, jutri in predvsem na pojutrišnjem; sicer pa zaključim kar z znanim slovenskim pregovorom „Urca zamujena, ne vme se nobena! “ Toliko vsem nam v premislek. \ riliS FOTO-KINO ZVEZA SLOVENIJE FOTO-KINO KLUB JANEZ PUHAR" KRANJ FOTO-KINO SEKCIJA „ISKRA“ KRANJ ORGANIZIRA IV. ISKRINO RAZSTAVO FOTOGRAFIJE v Kranju od 27. nov. do 3. dec. 1974 v avli Skupščine občine Kranj Tema razstavljenih fotografij je: „NAŠ DELOVNI ČLOVEK" Pogoji razstavljanja: Razstave se lahko udeležite vsi fotoamaterji v ZP Iskra, z največ 10 črno-belimi fotografijami, ki še niso bile razstavljene v Kranju. Fotografije, ki ne smejo biti kaširane, naj bodo formata 30 x 40 cm do 30 x 30 cm. Opremljene naj bodo z običajnimi podatki avtorja. Prireditelj si pridržuje pravico objave razstavljenih fotografij, če avtor tega izrecno ne prepove. Fotografije oddajte vodstvu sekcije „Iskra“ ali pa jih pošljite na naslov: Foto-kinosekcija „lskra“, Savska loka 1, 64000 Kranj, najkasneje do 10. nov. 1974. Ocenjevala jih bo posebna strokovna žirija, ki jo oskrbi Foto-kinoklub Janez Puhar" Kranj. t NAGRADE: Za najboljše kolekcije (4 razstavljene fotografije): 1 zlata medalja 1 srebrna medalja 1 bronasta medalja Za najboljše posamezne fotografije: 1 zlata medalja 1 srebrna medalja 1 bronasta medalja V kolikor bodo na razpolago sredstva, dobi vsak avtor katalog razstavljenih fotografij. Koledar razstave: Zadnji dan za sprejem fotografij: 10. 11. 1974 Ocenjevanje fotografij: 16. 11. 1974 Razstava: od 27. 11. do 3. 12. 1974 Vrnitev fotografij: 16. 12. 1974 NAŠ DELOVNI ČLOVEK V SLIKI Foto-kinosekcija „Iskra“ objavlja v današnji številki časopisa ,,Iskra* razpis za razstavo fotografij „Naš delovni človek". Ob tem bi radi dal* fotoamaterjem,ki so člani Iskrinih fotoklubov in sekcij, nekaj napotkov za izdelavo fotografij. Predvsem bi radi poudarili, da mora fotografija prikazovati našega delovnega človeka na sodoben in tehnično dovršen umetniško izražen način. Tema je vsekakor dovolj obširna, zato vodstvo sekcije upa, da bo do določenega roka prispelo na njen naslov dovolj fotografij, na katerih naj bo upodobljen: - delavec v tovarni, na polju, v gozdu, na gradbiščih itd.; - obrtnik: - zdravstveni, prosvetni in kulturni delavec itd.; - delavec na dopustu, pri športu, zabavi, v bolnici in drugod; - delavec doma v družini. ‘ Fotoamaterjem želimo obilo dobrih posnetkov in kvalitetno fotografij. Narava daje navdih za ustvarjalnost RAZGOVOR S SLIKARJEM MLADENOM RADOJCICEM Mladen Radojčič, zaposlen v elek-trodelavnici v kranjski Elektromeha-niki, je po rodu iz Vojvodine. X Sloveniji živi že od L 1952. Nekako takrat se je tudi pričel intenzivneje ukvarjati s slikarstvom. ,.K slikanju me sili neka notranja duhovna nuja,“ pravi. „S tem se nekako sprostim. Slikam realistično. Ko naletim na motiv, ki me privlači iz kakršnegakoli vzroka, bodisi estetsko bodisi vsebinsko, začutim željo po ustvarjanju. Izbiram samo, tiste mo-uve. ki mi ustrezajo. Najdem jih v arhitekturi in figuraliki. Slikam akva-reJe pa tudi v olju in temperi, odvisno °d motiva, razpoloženja in časa.“ „KAJ IŠČETE V MOTIVU, KAJ NAJ BI IZRAŽAL? “ »Priteguje me čistost arhitektonskih linij in študij narave. Ona sama je čudovit graditelj in učitelj. Od nje vsrkavam navdihe za ustvarjalnost. Poistovetim se z njeno harmonijo in se vživljam v njeno skladnost. Pri tem Zame preneha obstajati čas. Med Ustvarjanjem pozabim celo na vreme, tako zelo se skoncentriram na sam motiv, ki ga podoživljam. Poglabljam pa se rad tudi v izraze na človeških Svet in mi KNJIGA NAM ODKRIVA ŽIVLJENJE IN SVET, NAM BOGATI SRCE !N ZNANJE Na mizi leži knjiga. Ni velika. Njeni ?e porumeneli listi so bili velikokrat Prelistani. Le kdo vse jo je že prebral? tega seveda ne pove. Šine mi v glavo, da bi jo prebral tudi jaz. Čez čas se ujunačim. Vzamem jo v roke. Hladne Platnice se razpno in na naslovni stra-ui piše „Pod svobodnim soncem1', F. Prnžgar. Sedim na klopi pred' hišo in skrbno Prebiram vrstice. Dih pomladi veje ■rutno mene. Večeri se in vedno manj .m Črke. Toda vsebina je napeta. Privlačuje me, z mislimi sem čisto drugje. Mislim na čas, v katerem *Ye.U stari Slovani. Mrak je vedno ° stejši. Ko črk ne vidim več, počasi zaPrem knjigo. Še vedno premišljujem vsebini, polni sonca in borbenega anosa. Ker sem se rodil veliko pozne-nilv a’ 0 katerem govori knjiga, ne bi uttoli poznal, če je ne bi bral. Zaželel sv"J si> da bi tudi sam živel v tistem etu in tistem času, tako me je pri-gnila pripoved. V mislih trepetam za 00° glavnega junaka Iztoka. Po-sum, da je čas tisti, ki je spremenil lyet m ljudi. Spreleti me, da bo vsak, lie nC *30 kral te knjige, v svojem živ-Auju zamudil dragoceno malenkost. vem to je zaupanje in besedna izpo-u nekoga izmed nas, ki ima mogoče ieo d°’ P°dobno naši. A z močjo svo-be Hrazuma> Ki j® prelije v pisano sam i te P0Pelje na kraj, ki ga izbere ^pisaT ŽC Po^o^Nlju5 vse tisto, kar je nfočasi odložim prebrano knjigo. n a mi je tisto, česar še nisem imel, skrh .čustva. Skrbno jo spravim, 2ač deje kot pa sem jo vzel v roke v etku. Spravim jo v knjižno omaro, bil t sem pravzaprav spravil? Ali ni veli ° davni čas, v katerem so ži-Ce ' na^i pradedje pod svobodnim son-le v vsej lepoti narave? Spravil sem hro SVe*’ 8a n* več. Prav po takšnem Utpf60* današnji človek, iz današnje ter„Snienosti si želi uiti v okolje, iz ka-koiiu3 ie nekoč izšel. Sprašujem se, te iKo.časa bom še lahko užival lepotic i 1 V*1 človeku nudi knjiga. Ali mi čas-10 uC Prav Kmalu zmanjkalo tistega Lk2l K° je rad človek za hip sam s seboj. s svojo knjigo? Jakob Šenk, obrazih. Same linije na obrazu človeka nakazujejo njegovo bistvo." „KO PORTRETIRATE ČLOVEKA, ALI PREVERJATE SVOJA ZAPAŽANJA O NJEGOVEM BISTVU TUDI V POGOVORU? “ „Ko upodabljam osebo, mi mora biti nekako blizu, čutiti moram neko sorodnost z njo. Da izrazim njihovo bistvo, slikam osebe v okolju, v katerem živijo. Šele tako pridejo do izraza njihove posebnosti. Med delom se z njimi pogovarjam." „ALI IŠČETE ENOTNE TIPE OSEB? “ „Ne. Važno je, da ima oseba neke: značilnosti, nekaj osebnega in da tO' tudi izžareva. Njegova prva dela je kritično usmerjal prof. Andrej Pavlovec, likovni kritik v Škofji Loki, kjer je Radojčič služboval nekaj časa. Po preselitvi v Kranj se je seznanil s prof. dr. Cenetom Avguštinom. Ta likovni kritik iz Kranja je tudi njegov mentor. Redno pregleduje, kritično ocenjuje ter ustnega njegova dela. Tako se Radojčič izpopolnjuje in likovno izobražuje. Hodi pa tudi na umetniške razstave, kjer se običajno zadrži po nekaj ur. „KATERA SMER V SLIKARSTVU VAM NAJBOLJ UGAJA? “ „Zaenkrat še realizem. Ugajajo mi pa tudi vsa tista dela od naivnega do abstraktnega slikarstva, ki izražajo neko bistvo. Ne samo razstave starih in sodobnih mojstrov likovne umetnosti, tudi druge mi nekaj pomenijo. Stari ročni izdelki, rože, zgodovina in muzejski eksponati vseh dob me zelo zanimajo. Preštudiral sem veliko del o svetovno znanih slikarjih." „IN KAJ MENITE O SODOBNI LIKOVNI USTVARJALNOSTI V SLOVENIJI? " „Gre v korak z likovnim ustvarjanjem v svetu. Zelo mi ugajajo dela Janeza Bernika in Franceta Slane. Kar se pa tiče organizacije razstav v Narodni in Modemi galeriji v Ljubljani moram reči, da je vredna vse pohvale. Zelo sta me pritegnili razstavi „80 let francoskega slikarstva" in »Beneško slikarstvo v 19. stol." Mladen Radojčič je že velikokrat razstavljal skupinsko, v okviru Iskri-jade v Kranju, Hoijulu, Sežani, Celju itd. Samostojno je razstavljal v Kranju in za svoje delo prejema številne pohvale. V. B. R. Motiv iz Kranja Portret žene Jutro v Piranu. ISKRA-ELEKTROMEHANIKA, OBRAT BLEJSKA DOBRAVA Potrebe proizvodnje narekujejo povečanje prostorov Zaradi težav z neredno dobavo sestavnih delov ter neredno odpremo gotovih izdelkov se je vodstvo Elek-tromehanike odločilo za dopolnitev potreb po montaži številčnika za telefone. To bo nujno tudi zaradi povečane proizvodnje telefonov, pogojene z naročilom kupca iz Sovjetske zveze. To povečanje bo tolikšno, daje potreba po večjih proizvodnih pstorih neobhodna. Potek proizvodnje teh šteVilčnikov se bistveno razlikuje od trenutne. Pri istem staležu zaposlenih se je tehnologija dela tako spremenila, da bo treba občutno povečati predvsem montažne in skladiščne prostore. Zato že potekajo razgovori z Občinsko skupščino Jesenice za pridobitev zemljišča z znano lokacijo. Nov obrat telefonije na Jesenicah Razmere v proizvodnji obrata na Blejski Dobravi so narekovale selitev celotnega oddelka žičnih oblik na novo lokacijo. To je adaptiran nekdanji Elimov obrat v centru Jesenic, ki so ga dobili v uporabo za dobo enega leta. V tem času pa bi že moralo priti do predvidene razširitve obrata na Blejski Dobravi. Tam so deloma že preusmerili proizvodnjo v izdelavo telefonskega aparata. SeUtev je potekala v mesecu juliju. Novi obrat je bil usposobljen v zelo kratkem času. 40 polagalk žičnih oblik se v njem dobro počuti. Kažejo pa se že tudi prvi rezultati v smislu boljše kvalitete izdelkov. V. B. R. SKRB ZA DRUŽBENI STANDARD ZAPOSLENIH Prva naloga na področju za druž beni standard zaposlenih v Tovarni vžigalnih tuljav in ostale opreme v Bovcu bo čimprejšnja adaptacija prostora za družbeno prehrano, TOZD pa je razdelila tudi 20 milijonov S din za individualno stanovanjsko gradnjo in adaptacije. Iz solidarnostnega sklada je bilo že kupljeno eno stanovanje in ena garsonjera. Potrebe so razmeroma še precejšnje in upajo, da bo v teku letošnjega leta rešenih še nekaj stanovanjskih problemov z dokončano družbeno gradnjo. Med 55 delavkami je večje število mladih in nekaj mater samohranilk. Problemov z varstvom otrok zaposlenih mater k sreči v Bovcu ni. Zdravstveno varstvo imajo zaposleni v splošni ambulanti v Bovcu. Občasne, t.im. periodične preglede kolektiva izvršuje zdravstvena služba v okviru delovne organizacije. V.B.R. Obrat Blejska Dobrava: I Marta Luk polaga žične oblike. \_________________________________y Srečanje s koroškimi planinci Planinci „Elektromehanike“ smo bili v nedeljo, 18. avgusta,v Avstriji, kjer smo skupaj s koroškimi planinci zavzeli vrh Kepe (2143 m). Iz Kranja smo se odpeljali zgodaj zjutraj preko Ljubelja in po Rožni dolini do Kopejne. Tu so nas čakali koroški planinci, ki so nas nato vodili na izletu. Glede na pričakovan vroč dan, fizične sposobnosti in dobro počutje smo se odločili za štiri težavnostne ture. Vsaka je vodila do slovenske planinske koče nad Arihovo pečjo (1060 m). Potekale so takole: prva - najlažja direktno, druga preko Berta koče, tretja še na vrh Kamenice in zadnja še na Kepo. Prav ta zadnja je bila tudi najbolj naporna, saj je bil vzpon ob izredni vročini težak in je terjal tudi odstope. ' Toda na vrhu so bile vse muke pozabljene. Razgled je bil namreč tako čudovit, da ga ne morem opisati - treba ga je doživeti. Sestop je bil lažji, ker nam je misel, da se bomo v koči „Berta" odžejali, dajala dovolj moči. Do Koče nad Arihovo pečjo smo prišli precej utrujeni in žejni. Toda rojaki so nam tu pripravili pravo presenečenje. Ob hladnem pivu, enolončnici itd. smo se dobro okrepčali in tako je imel tudi naš harmonikar Lojze polne roke gumbov. Razpoloženje na livadi, kjer smo se tudi zavrteli, je bilo prijetno in tako domače, da smo se le težko poslovili. V spodnji gostilni smo se še nekoliko poveselili in se nato z avtobusom odpeljali v domovino. Srečanje je bilo prijetno in ga zlepa ne bomo pozabili. Zato se moramo zahvaliti predvsem dolgoletnemu predsedniku SPD g. Urbajsu pa tudi Miklavčiču, Hanziju in vsem ostalim. Ponovno se je izkazalo, kako močna je vez med nami in kako majhna ovira državna meja. Dogovorili smo se za ponovno srečanje. Leban PLEZANJE V CENTRALNIH ALPAH Pretekli teden so se srečno vrnili naši najboljši planinci iz Francije, čeprav vsi porasli. Svoj tabor so imeli v Chamonixu. Opravili so nekaj zahtevnih vzponov v Les Courtes in Aiguille d' Argentiere. Med številnimi zahtevnimi smermi, ki so jih preplezali, je seveda najpomembnejša prvenstvena ..Slovenska". Potegnili so jo Franci, Marko, Drago in Franc. Marjan, Mišo, Marko in Drago pa so ponovili še steber v Kurtih. V izredno slabih vremenskih razmerah so prečkali tudi greben Mont Blanc, sicer pa jim je bilo vreme vseskozi naklonjeno. Fantje so ponovno dokazali, da niso od muh, za kar zaslužijo vso pohvalo. Leban Zgoraj: S planine nad Arihovo pečjo, kjer so naši planinci 1968.1 pomagali gradidti kočo; spodaj: z letošnjega srečanja naših in koroških planincev. V sredini je predsednik SPD iz Celovca - Ljubo Urbajs. KOMISIJA ZA ŠPORT IN REKREACIJO PRI SK ZP ISKRA Razpis I. manifestativnega pohoda prijateljstva Iskrašev Ta pohod bo 21. septembra 1974 na območje Kokrice in Brda z začetkom ob 10. uri na stadionu ŠD Triglav v Kranju. Udeleženci pohoda se lahko prijavijo v naslednje tekmovalne razrede: I. razred - moški do 30 let (5-članska ekipa) II. razred - moški od 3o do 40 let (S-članska ekipa) III. razred - moški nad 40 let (5-članska ekipa) I. razred - mešane 5-članske ekipe do 30 let II. razred - mešane 5-članske ekipe od 30 do 40 let III. razred - mešane 5-članske ekipe nad 40 let I. razred - ženske do 30 let II. razred - ženske nad 30 let Starejši tekmovalci lahko tekmujejo v nižjem razredu. Štart bo ob 10. uri na stadionu ŠD Triglav v Kranju, kjer bo tudi cilj pohoda. Tekmovalna proga bo dolga okrog 12 km. Tekmovalci vseh ekip bodo med pohodom streljali z zračno puško in sicer bo vsakdo oddal po tri strele, brez poskusnih, a vsak doseženi krog v streljanju se odšteje od doseženega skupnega časa ekipe po 10 sekund. Organizator bo priskrbel vse potrebno za tekmovanje. Prijave za pohod sprejemajo športni referenti po delovnih organizacijah, ali pa se ekipe lahko prijavijo direktno na komisijo za šport in rekreacijo pri SK ZP Iskra, Ljubljana, Trg Prekomorskih brigad 1, tel. 57-969, do 10. septembra t.l. Prijava mora vsebovati ime in priimek vodje tekmovalne ekipe in organizacijo zaposlitve. Vabimo vse zaposlene v osnovnih organizacijah, TOZD, člane športnih in kulturnih sekcij, študente in dijake, da se I. manifestativnega pohoda prijateljstva Iskrašev polnoštevilno udeležijo. Vsi udeleženci pohoda bodo prejeli spominske značke. j Nasir Arayn : Ko sem pred nedavnim obiskal g ; sedež Iskra Commerce na Kotniko- « ! vi ulici v Ljubljani, so me predsta- \ \ vili tudi Nasini Araynu, češ, zakaj j : pa ne bi napisal nekaj o njem v E : rubriki ..Portreti Iskrašev". Seveda g E me ni bilo treba dolgo prositi in E 5 tako je nastal naslednji zapis. g Nasir ni Slovenec, kar ste goto- • 5 vo opazili že iz njegovega priimka E j in imena. Rodil se je v Indiji, po 5 g razdelitvi Indije in Pakistana leta g 5 5 kistan. „Solal sem se v Pakistanu," je v lepi slovenščini pripovedoval moj sogovornik. „Po maturi sem se : preselil v Karači in tam kot prvi ■ študent v Zahodnem Pakistanu E diplomiral na Fakulteti za politeh- 5 niko avtomobilsko tehnologijo. Pozneje sem se vpisal še na filozofsko fakulteto in jo končal v dveh letih. “ Nikakor nisem mogel zadržati smeha, ko je Nasir Arayn pripovedoval, kako ga je zanesla pot v Jugoslavijo. Leta 1965 je dobil v okviru mednarodnega tehničnega sodelovanja štipendijo. Obljubili so mu, da bo na Visoki šoli nadaljeval študij avtomobilske tehnologije. In tako je prišel v Jugoslavijo, točneje v Maribor, tam pa takšne šole niso imeli. Pot ni bila zaman, saj se je Nasir takoj vpisal na Strojni fakulteti v Ljubljani in študij tudi pred dvema letoma končal. Pot Karači - Maribor - Ljubljana je bila z ‘ majhnim presledkom izredno 5 uspešna za pridnega sogovornika, E ki je od leta 1972 tudi Iskraš. fja j prej se je zaposlil v takrat- nem Zavodu za avtomatizacijo 1 Ljubljani, na Iskra Commerce pa je 5 od lani, kjer dela v oddelku za \ E Azijo in Afriko. Zadolžili so ga g E predvsem za izvoz v države na Bliž- E g njem vzhodu ter v Pakistan, Afga- ■ * nistan, Indijo, Nepal in Bangladeš. 5 — Kakšni pa so trgovinski odno- e g si med Iskro in pakistanskimi orga- ■ 5 nizacijami? “ * „77 odnosi so bili v minulih le- 5 tih izredno slabi, letos pa so se že g precej izboljšali “ - „Kaj pa možnosti? “ „ Te so velike. Trenutno izvaža- g \ mo v Pakistan precej enofaznih 5 ISKRA - glasilo delovnega kolektiva ZP Iskra, industrije za elektroniko, telekomunikacije, clektromc-haniko, avtomatiko in elemente, Kranj - Urejuje uredniški odbor -Glavni urednik: Igor Slavec, odgovorni urednik: Janez Sile Izhaja tedensko - Rokopisov ne vračamo - Naslov uredništva: ISKRA Kranj, Savska loka 4, telefon 22-221, in t. 2333 - Tisk: Združeno podjetje LJUDSKA PRAVICA-LJUBLJANSKI DNEVNIK, Ljubljana Tehniške novice VEČBARVNE MONOLITNE LUMI-NISCENČNE DIODE Na tržišču so diode, ki emitirajo dve barvi. To so ločeni diodni sistemi za rdečo in zeleno barvo, združeni v skupnem ohišju. Drugače je zgrajena Siemensova svetleča dioda: na gali-jevem arzenidnem substratu je na obeh straneh v epitaksialni tehnologiji nanešen pn spoj, tako da seva ena stran v zeleni in druga stran v rdeči svetlobi. Ta sendvič struktura p-n-p je ' kontaktirana z obeh strani, medtem ko je srednji priključek napravljen z jedkanjem ene od obeh p plasti. Kristal je pritrjen na podstavek, medtem ko so kontakti izvedeni z zlatimi žicami. S pomočjo priključnih žic sta oba polprevodniška sistema ločeno krmiljena; če se oba istočasno krmili dobimo mešano svetlobo, ki z ozirom na tokove daje barve od zeleno rumene do rdeče rumene. Te diode je možno uporabiti za signalizacijo štirih stanj in sicer rdeče - zeleno - rumeno in izključeno. Kot primer uporabe navajajo vgradnjo v tahometer, pri čemer pri določeni hitrosti dioda menja barvo. Elektronik Zeitung 1974/9, B. J. E 1947 pa se je s starši preselil v Pa- j MAGNETNI KONTAKTI ŠČITIJO PRED KRAJO : Na kontakte delujoči magneti so se zelo obnesli pri alarmnih napravah za prostorsko nadzorovanje. Primerni so predvsem za nadzorovanje prostosto-ječih ali visečih objektov npr. slik, kipov, pa tudi za varovanje oken in vrat pred odpiranjem. Aktivni del s hermetično zaprtimi kontakti je nameščen na podnožju kipa ali na steni, na vratnih ali okenskih okvirih. Nasproti tem kontaktom je postavljen pasivni del s trajnim magnetom. V stanju nadzorovanja drži magnet kontakt zaprt. Če kdo predmet premakne ali odstrani oziroma odpre okna ali vrata, se spremene magnetne razmere v tokokrogu, posledica pa je sprožitev alarma. Prednost izvedbe alarmnih naprav z magnetnim kontaktom je v tem, da jo je mogoče naknadno vgraditi brez večjih stroškov. Proizvajalec: Zettler, Muenchen Buli. SEV, (1974)8, J. J. BARVANJE PLEMENITIH JEKEL g električnih števcev, ter sestavne ■ E dele za nekatere naprave. Po mo- g j jem mnenju bi lahko v mojo domo- E j vino izvažali tudi instrumente za j E merilno tehniko in televizorje." E Ob koncu tega najinega bližnje- • g ga srečanja sem mu postavil tudi že g 5 ustaljeno vprašanje, kako se počuti 5 g v Ljubljani, v Sloveniji, v Iskri. E ..Poročen sem z Ljubljančanko g E in v kratkem se nama bo rodil tudi: g otrok. V Ljubljani se počutim g E izredno dobro, le stanovanjskega 5 E problema še nisem rešil, upam pa, j { da ga bom s pomočjo Iskre kmalu, j { V Ljubljani pa tudi v Iskri se poču- j 5 tim kot doma. Imam veliko prija- j g teljev, ljudje v Iskri so mi všeč, saj g E se razumemo in doslej še nismo 5 E imeli nobenih, niti najmanjših ne-: g soglasij." g lad: novost pri gospodinjskih aparatih, sestavnih elementih in pri drugih izdelkih. Metalloberflaeche 1973/2 S.O| INDIKATOR NAPETOSTI Z LUMI-NISCENČNIMI DIODAMI Raziskovalni laboratorij v Birminghamu ..International Nickel", je izdelal postopek za barvanje neijavnega krom-nikelj-jekla. Razvoj je trajal 6 let, delo je izvršila grupa raziskovalcev, sedaj pa je izdelek že sposoben za trg in licenco. V mnogih deželah so se že 45 let trudili, da bi uvedli ekonomsko metodo barvanja, pa jim ni uspelo, zato je uspeh te raziskovalne grupe še večji in sploh eden največjih po odkritju nerjavnega jekla pred 60 leti. Novi postopek omogoča barvanje z rdečo, zlato, zeleno in modro barvo, pri čemer ne smemo zanemarjati prednosti nerjavnega jekla: lep izgled, daljša življenjska doba, korozijska obstojnost, enostavna nega. Tehnološki postopek je zelo enostaven: nerjavno jeklo pomakamo v vročo, koncentrirano raztopino iz kromove in žveplene kisline, pri tem zavisi intenziteta barve od časa delovanja. Barvano jeklo pa se da tudi dobro obdelati, ne da bi pri tem poškodovali barvo: globoko vleči, obrezati itd. Možnost uporabe je velika, tako bo tudi „ISKRA“ lahko izkoristila to Planinska izleta ob dnevu planincev V počastitev dneva planincev organizirata P. S. ISKRA Elektromeha-nika in PD Kranj enodnevna planinska izleta in sicer: 1. V soboto, 7. septembra, na Grintavec (hoje približno 9 ur)in na Kalško goro (variantna lažja tura, hoje 5 ur). Odhod planinskega avtobusa zjutraj ob 7,15 uri izpred Kina Center. 2. V nedeljo, 8. septembra^ Mežico, na osrednjo planinsko slovesnost in na vrh Pece (po lastni želji). Odhod avtobusa zjutraj ob 6. uri izpred Kina Center. Prijave sprejemajo: Štefka Mrak, GPP - ERO, telefon 29-53, lahko pa tudi: Snoj Zvone za Vego, Vinko Golmajer za Lipnico in Dušan Pirec za ATC do 3. septembra. > Prispevek k stroškom nedeljskega izleta je: za člane PS Elektromeha-nike in člane PD ZP Iskra, zaposlene v Elektromehaniki 10,00 N dir^za ostale 30,00 N din in ga je treba vplačati ob prijavi. Sobotna tura je brezplačna! Vabljeni! V indikatorju napetosti uporabljena kombinacija luminiscenčnih diod in elektronike omogoča dodatne možnosti preskušanja, kar z dosedanjimi enostavnimi indikatoiji ni bilo mogoče realizirati. Luminiscenčna dioda in navadna tlivka sta vključeni v transi-storsko vezje, ki ga napajata dva baterijska elementa po 1,5 V. Prikaz napetosti sledi po pritisku merilne konice. Enoumno je možno ločiti nevarne napetosti od nenevarnih. Na električnih napravah, žarnicah ipd. je možno z o tipanjem okrova ugotoviti, ali je zaščitni vodnik pravilno priključen oziroma ali sploh je priključen. Ugotavljati je možno tudi prisotnost električnega polja, kapacitivnih in induktivnih napetosti npr. jalove komponente nekompenziranih induktivnih porabnikov. Proizvajalec: Mers Elektro Anzeiger, (1974)7, J. J-„DYFLOR 2000“ Program tehničnih materialov je firma DVNAMIT NOBEL AG CHE-MIKALIEN razširila z novostjo „Dyflor 2000", ki je trgovsko ime za polivinilidenfluorid (PVF2) in ima zelo široko uporabo. - Novi material je visokomolekula-ren, delnokristaliničen termoplast. Ima zelo dobre lastnosti. Tako je n.pr-zelo obstojen proti kemikalijam, halo-genom, žveplovemu dioksidu, raztopinam soh, anorganskim lugom in kislinam, ogljikovodikom, alkoholu, merkaptanom in kloriranim ogljikovodikom. Odlične so tudi njegove mehanske lastnosti. V primerjavi z drugimi polimeri, ki vsebujejo fluor, je „Dyfloi 2000“ posebno trden, trd in žilav. Te lastnosti mu dajejo zvišano odpornost proti ognju. Material uporabljajo povsod tam, kjer so potrebne visoke zahteve v tehničnem smislu. „Dyflor 2000“ tudi uporabljajo kot nadomestek za nikelj in je kot tak precej cenejši in tehnično boljša rešitev. Glavno področje uporabe so kemijski aparati, gradnja strojev, industrija kablov in elektronska industrija. Za predelavo se lahko uporabijo stroji, ki jih običajno rabijo za prede: lavo polivinilklorida in drugih umetnih mas. V primerjavi z drugimi flU' orpolimeri, ki se dobe na tržišču, je predelava „Dyflor 2000“ brez komplikacij. Kot pravi termoplast se tali pr) temperaturi 170-180'C, pri 220-270‘>C se lahko ekstrudira in brizga pri nizkih pritiskih. Prodajajo ga v obliki granulata Plastverarbeiter 1974/3, HLADNO ČIŠČENJE Organsko topilo z oznako HAKČ 200 očisti vrsto različnih snovi: živalska, rastlinska in mineralna olja in masti, katran, bitumen, skoraj vse umetne smole, kavčuk in klorkavčuk. Hlapnost topila je 30% manjša v primerjavi z trichloretilenom 1,1,1 i)1 z drugimi hladnimi čistilnimi sredstvi. S tem je tudi zmanjšana nevarnost tvorbe prevelike koncentracije plinov. Način uporabe topila pri čiščenju je umivanje, izplavkovanje ali pota-pljanje. __ Galvanotechnik 1974/1 S. g. 1 j Ž di Pi je o< P: za P: to va kr za Pi ti Pi so til ni gc vs dr m Is k< in vi šil čl hi in P( k< sr d; P< »> >,1 m n< v$ ša bi i i< iz ni P v: u v 'Č j< k a