OSILNIŠKA DOLINA ŠTEVILKA 4 Cesta bo, ceste ne bo, cesta bo... Dva velika problema pesHta našo občino, oba nista od danes: televizija oziroma spremljanje slovenskega televizijskega programa in cestna povezava s Kočevjem oz. Kočevsko Reko. Za prvega, to je spremljanje sporeda TV Ljubljana, lahko zaenkrat le z žalostjo ugotavljamo, da ga verjetno še ne bomo hitro rešili. Pretvornik, ki bi ga morala postaviti država, je zanjo prevelika naložba. Tako bodo naši otroci še naprej gledali vojno in dogodke, povezano z njo, gledali slike politikov sosednje države, slovenske besede se bodo vedno bolj mešale s hrvaškimi... Če ne bomo rešili vsaj drugega problema, pa tudi naših otrok v naslednjem stoletju ne bo več v naši dolini. Ceste, ki jo je država pričela graditi lani. Kočevska Reka - Borovec - Osilnica, ki bo po našem, slovenskem ozemlju povezala dolino z najbližjim urbonim in zaposlitvenim središčem Kočevska Reka, v predlogu letošnjega proračuna ni. Torej naj je letos ne nadaljevali. Seveda se s tem prebivalci Osilnice ne moremo strinjati. Načrtovana cesta pomeni življenje in obstoj naše doline, zato jo je potrebno zgraditi, preden bodo občino zapustili še tisti mladi, ki so do sedaj tu vztrajali. Vodstvo občine se je odločilo, da ne bo stalo križem rok, možje so se podali v akcijo. Skupaj z nekaterimi člani Civilnega gibanja so obiskali vodstva strank. Kar trikrat v enem tednu so bili v Ljubljani, saj je bilo potrebno do 15. maja dati pripombe na osnutek proračuna. Nikomur od njih ni bilo žal ne časa ne denarja za to, da bi poslancem oz. vodilnim možem strank predstavili problem, ki je vse nas najbolj pereč. Pogovarjali so se s poslanskimi skupinami Slovenskih krščanskih demokratov. Liberalne demokracije, Slovenske ljudske stranke. Socialdemokratov, Združene liste socialdemokratov in Slovenske nacionalne stranke. Vsi sogovorniki, ki so jih naši možje seznanili s problemom, so obljubili podporo. Stranka krščanskih demokratov je vložila amandma, v katerem zahteva uvrstitev nadaljevanja del na cesti Kočevska Reka • Osilnica v proračun za leto 1995. kako se bo stvar razpletla, pa bomo videli, ko bodo v parlamentu sprejemali proračun. Upamo, da najbolje oziroma v korist naše doline. Uredništvo Rože iz papirja Naša stara ljudska umetnost Ko gledamo stare slike nevest in svatb v naših krajih, vidimo, da neveste držijo v rokah lepe, bele šopke, rože vseh vrst, narejene iz papirja. Prelepi šopki so bili to in naša šivilja, gospa Viča, je naredila nekoč ničkoliko tokih pušlov. Noša šivilja, žal, že dolgo ne more šivati najrazličnejših oblek in predpasnikov in ne delati šopkov. Neveste pa nosijo drobne šopke iz najlepših in najredkejših rož iz mestnih cvetličarn. Ko sem povpraševala, kdo zna pri nas še deksti tako (epe rože iz popirja, sem izvedeb, do je to Donica Svabova iz Bosljive loke. Povedala mi je, da se je tega naučila kot mlado dekle, malo na Brodu, kasneje po pri in)enitni šivilji Sbvki Pleški, kjer se je učilo šivati. Danica je delala čudovite puŠle za neveste. Naredila je najmanj sedemnajst nevest • to pomeni, do jim je sešila obleko, jih na dan poroke lepo oblekla, uredila venček, lase in šlajer in jim v roke, tako mlado lepim vsem po vrsti, podala velik bel šopek. Tudi družice in priče so imele drobno cvetje iz belega papirja. Danica mi je pripovedovala, da so s temi rožami okrasili ogledala, svete podobe in oltarje v vaški cerkvi. Ob veliki noči so dekleta vedno Ljudska umetnost - rože iz papirja naredila novo cve^e. V Bosljivi Loki, rta glavnem oltarju, boste videli nežno rožnat venec iz vrtnic, ki ga je pred kratkim naredila Danica. In na stranskih oltarjih prelepe rože v vazah. Tudi te rože - poročni šopki, venci in venčki so naša stara ljudska umetnost in zato ne smejo v pozabo. Jaz imom te rože zelo zeio rada. Ana Kovač Danica Švab iz Bosljive Loke Razstavi v dvorani osnovne Šole v Osilnki smo si med prvomajskimi prazniki lahko ogledali lepi in zanimivi razstavi. Razstavo fotografij priznanega umetniškega fotografa iz Kočevja g. Konere iti sama, da jo hudo boli in da jo bo moral nositi. Volku se je lisica zasmilib in jo je dal na hrbet ter jo nesel, čeprav se je sam komaj vlekel. In čez nekaj Časa je začela lisica na votkovem hrbtu govoriti:" Bouan zdravega njese, bouan zdravega njese." "Kaj, kaj?" reče volk. "Ah, n'č, n'č/' odgovori lisica. In gresta naprej. Volk leze vse težje in težje. Lisica zopeh" Bouan zdravega njese, bouan zdravega njese." In volk ponovno:" Kaj, kaj, prov'S l'ska?" "Ah n'č, tak me boli guava, da se m' več bljede. Glej, kak' m' možgani ven lejzejo." Oh, ti uboga lisica, si misli volk in gresta naprej. Volk se je komaj še vlekel in obenem nosil še lisico, ki je ponovno začela: "Bouan zdravega njese, bouan zdravega njese." "A tak! T bun že pokazal," se tedaj volk razjezi in vrže lisico v globok jarek, kjer še danes živi. Volk pa se je odvlekel naprej in se ne druži več z lisico. Zapisal Jože Ožura Domnača naloga Vsak naj počisti pred svojim pragom (čistilna akcija) V nedeljo je biki čistilno akcija. Akciji se je udeležilo veliko vaščanov Osilnice in drugih vasi. Vsok je počistil pred svojim progom. Množica vaščanov je čistila okolje reke Kolpe. Smeti, ki so ga zbrali, so odpeljali na smetišče. Alen Borovoc, 2. razred V soboto je bib čistilna akcijo okoli nase vasi. Vaščani so se zbrali in pobirali smeti v okolici vasi in okoli reke Kolpe ¡n Cabranke. Tudi doma smo morali počistiti svoje dvorišče. Vsak Človek bi nrtoral poziti in čuvati svoje okolje. Denis Jauk, 2. razred Drte 23. 4. 95 sn>o in)eli čistilno akcijo. Čistili smo reko Kolpo, potoke in vasi. Akciji so se pridružili ribiči, bvci in vaščoni. Zelo veliko smo nabrali polivinilnih vrečk, ki so onesnaževale našo reko in potoke. Tudi jaz sem pomagal, da bi ohranili našo dolino lepo in čisto. Jernej Kr>aus, 3. razred Tudi doma smo ¡n)eli čistilno akcijo. Čistili smo dvorišče. Smeti smo odpeljali na smetišče. Ko snK> to vse narediti, je bilo dvorišče čisto in urejeno. Čistilo sva soma s sestro. Zelo lepo mi je ¡meti čisto okolje. Sni>eti r>aj bi odbgoli v koše za smeti. Zelo grdo je videti smeti v okoli v kateri živim. Želim si, da je mojo okolica čista in urejena. Janeš Ivica, 3. razred V nedeljo, 23. 4. 95, je biki čistilna akcija. Ob Kolpi in Čabranki so čistili smeti in staro železo, ki so ga ljudje puščali ob vodi. Čistilo se je po skupinah. Skupine so bile razporejene od Mirtovičev do Papežev. Ljudje so čistili okolico hiš. Doma smo pripravili grablje ter drugo orodje. Najprej snfK> zbrali vse večje smeti na kupček. Nato smo z grabljami pograbili tudi manjše smeH. h4aložili smo vse smeti na samokolnico in odpeljali na snietišče. Rada bi, da bi bik> moja dolina zmeraj čista. POŠ Osilnica Marija Ožanič, 2. razred Stane Jarm - Butara Kresnice iz osilniške fare šege in običaji V prejšnjem stoletju je bilo še veliko ljudskih običajev v osilniški dolini. Eden teh je bil kresniški obhod po poljih. Po starem običaju so se dekleta "kresnice" udeležile najprej kresovanjo. Tam so peki in plesab v kolu, nato pa so kot "kresnice", v spremstvu fanta, ki je na glasbilu spremljal njihovo petje, odšle po poljih. Po končanem obhodu polj so se vrnile v vas in pele pred vsako hišo naslednjo pesem: Bog daj, Bog daj dobro večer Gospodinji z gospodarjem. Do b' se božje sprehodili, Da b' nos iepo oixiarili! Mi smo nocoj rano stali. Rano stali, malo spoli Vose polje varovali. Dajte, dajte sttri jajca, Štiri jajca, žlico masla. Žlico masla, skledo moke. Skledo moke, boro vina, Boro vina, petelina, Ak' nam mislište kaj doti. Nam pojte hitro poiskati, Ce pa nečte vsega dati, Č'mo vam gospodarji vkrosti. Na zelen travnik odpeljati. Na pisan stolček posaditi, Z njim se malo poigrati, Koker mati s tem detetom, Koker krovca s tem teletom, Koker jagnje s tem jagnjetom. Lepo hvalo tego dara. Tega dara, doma nemom; Daj, Morijo, dobro leto. Sveti Ivan, kresnik božji! Mi se od vos odločimo In vos Bogu izročimo. Pesem "kresnic" iz osilniške (are se je ohranib po zaslugi Jožeta Molnarja, profesoqa htinščine, doma z Malinišča, ki je zbral veliko pesmi in običajev ter jih zapisal. Nekatere med njimi je potem objavil dr. Karel Strekelj v svoji zbirki Sbvenske narodne pesmi. V knjigi praznično leto Slovencev, ki jo je napisal Niko Kuret, po lahko zvemo o kresovanju. Zapisal Jože Ožura Kresovanje Na večer pred prvim majem smo po naših vaseh pripravili kresove. To je star običaj, ki ga ne smemo opustiti. Enkratno lep je bil kres v Bosljivi Loki na Gričku - na otočku Kolpe. Zbrali so se vsi vaščani in veliko mladih, ki so prvomajske praznike preživljali pri sorodnikih. Ko je mali Rožle spustil v zrak še rakete, je bil to prelep predmajski večer. Tudi na Kresu na Selih je bih zelo lepo. Skoda, da letos po vseh vaseh nismo postavili mlajev, saj je poleg lepega starega običaja to tudi pozdrav pomladi. Športne vesti Tekmovanje v balinanju 30. aprila so člani Turističnega društva Osilnica organizirali veliko tekmovanje v balinanju v Bosljivi Loki. Sodelovalo je 6 ekip. Prvo mesto je osvojiki ekipo v sestavi: Stanko Frbežar, Mikin Stimec in Slavko Stimec. Na drugo mesto so se uvrstili: Elvis Frbežor, Toni Rugóle in Marko Rugóle. Tretje n>esto je zasedla ekipa, v kateri so bili: Zlatko Frbežar, Srečko Kenda in Ivan Glujič. Glavni organizator teknf>ovanja je bil Miran Frbežar. Balinanje imo pri nos že dolgoletno tradicijo, priljubljeno je bilo že pred drugo svetovno vojno. Tekmovanje v kajaku in kanuju v Osilnici je biki pred prvomajskimi prazniki Pombd v naši dolini 2. Stjepan Perestegi Zagreb K-1 seniori 1. Fedja Monjšic SE 2. Dejan Kralj Ljubljana 3 X C-1 sentori 1. Herceg-Sedbr-Peres Zagreb 2. Zobec-Lepan-Mujčin Zagreb 3 X K-1 seniori 1. Mar\jšič-Kaus-Brez SE 2. Gliks-Durevič-Bečir Zogreb. z obeh strani Kolpe in se pomerili na divjih vodah. Pri ženskah so Slovenke suvereno znKigole. REZULTATI Okolje K - 1 ženske: 1. Nada Mali Rašico Naše okolje Ljubeznivo vljuden napis na vaškem pokopališču nas znova 2. Anjo Ruden Rašico OSTAU REZULTATI C-2 seniori: 1. Peček • Zupančič Končar spominja, naj varujemo svoje okolje. Lepi plakati, ki jih je poslala Turistična zveza Slovenije, nas opozarjajo naj ostanejo naše vasi, Kolpa in potoki čisti. 2. Tomošek - Tonrašek Vorteks C- 1 seniori 1. Danko Herceg Zagreb Polje - kdo bo tebe ljubil Ko se takole kar precej pogosto prevažam po Sk>veniji in me pot pogosto zanese v kraje ob Kolpi, sem vsakič, kljub ljubezni do teh vasic, nekoliko žalostna. Kolpa, Čabranka in potoki se polnijo z odsluženimi avtomobili, hbdilniki, štedilniki, pločevinke piva so postale kar zaščitna znamka obrežij in obcestnih jarkov. Pa pomislim - kmetje vendar ljubijo svojo zemljo pa jim zemlja ljubezen vrača, kljub umazaniji s smetišč, ki strupeno prodira vanjo. Kako dolgo bo še tako? Saj ni nič strašnega, če vržem čik na tki ali v reko, bo rekel nrarsikdo. In ko se borimo za lepo in čisto okolje, bom pač od svojega praga pometel k sosedovemu in če to ne bo mogoče, pač v Kolpo, čeprav v sušnih dneh zalije njivo. Kdaj bomo spozrKili, do ljubezen narave do nas ni neskončna, ker ljudje to ljubezen počasi, vendar vztrajno uničujejo?! Lidija Simončič Reka Kolpa Lepa voda mi je les prinesla, v slepem lesu vonj pustih, z vlažnim vonjem me pokrila, se zarasla in odtekla. Kakšno noč si dajeva besede, kakršenkrat mi mulja v pest privabi in obraz napravi v sive gube, da je ne pozabim. Ko bi z njo šumela, bi le proti jugu, ko bi snežnosledna breg spočela, bi ga le poljubu. CerakJine Hrelja Kapelico Bezgovica Cvetoči med Moje poštenje je v srcu doma, ljubezen me greje, gre delo hitreje, sonce se smeje, to je radost srca. Niso vse želje zaspale, hrepenenje in čast ima svojo obhst, vse je lepo, da povsod mi rožice cveto. Ta nasmeh, marljivost, veriga nas vseh otrok, da bodem bratom brat, sestra sestri, Bogu hči. A obljube zveste časti, poštenje, delo in mir vedno na žive za nas vse. Jana Malnar - Knap Osilnica in dolina v preteklosti Nadaljevanje iz prejšnje številke CERKEV V OSILNICI. Kolonizocijo Kočevske v 14. stoletju je napre potrebno poskrbeti tudi za versko življenje. V ta namen so zgradili nekaj r>ovih cerkva in jim dodelili duhovnike, ki so obiskovali svoje vernike po številnih novih vaseh in zaselkih. Zgraditev cerkve in nastanitev stalnega duhovnika je bila vsekakor pomemben dogodek v zgodovini dežele in naroda. Ponavadi je bilo to potrjeno s svečar>o listino. Tako tudi zo Kočevsko. V listini oglejskega patriarha Ludovika della Torre, izdoni 1. maja 1363 v Vidmu, se omenja Osilnica poleg Kočevja, Poljan, Kostela in Gotenice ter Kranjske gore. V listini je zapisono, "da so se znotraj župnijske cerkve sv. Štefana v Ribnici naše oglejske škofije ter v njeni oskrbi oli župniji, v nekaterih logih oziroma gozodvih, ki so bili nenaseljeni in neobdelavni, napravilo mnoga človeška naselja. Toki logi in gozdi so se izkrčili za poljedelstvo, in v naselja se je seški majhna množica ljudstvo. V the krojih so tamkajšnji prebivalci v čast božjo in častitev Device Matere ter v tolažbo omenjenega ljudstva in naslednikov ter v povzdigo pobožnosti sezidali znova nekatere cerkve, nomreč v Kočevju (Goteniz), Poljanoh (Poêlon), Kostelu (Costel), Osilnici (Ossiwniz) in Gotenici (Goteni:^, in eno je bila rra novo zgrajena znotraj meja župnijske cerkve sv. Petro v Rodovljici (Rotmonsdorff), nomreč v Kranjski gori (Croinou), tudi v omenjeni noši škofiji, kakor je soglošal in dovolil naš preljubi sin v Kristusu, skivni grof, gospod Oton Ortenburški, v čigar gospodstvu in sodni oblosti (jurisdikciji) se nahajajo omenjena ozemlja..."(Simonič, Kočevski zbornik, stran 59*60). Orten* burški grof je s to listino dobil provico predlogoti duhovnika pri že obsotječi cerkvi, ribniški župnik pa ga je ptordil. prve župnije so bile zelo velike. Ce izvzamemo kostelsko in poljansko, so bile v tistem času no Kočevskme le tri župnije, in sicer Kočevje, Osilnica in Gotenica. Osilniška cerkev je bilo zgrojena že prej, omenjo se že ob nostavitvi kapkina • ekspozita v Kočevju in duhovnika v Gotenici leta 1339. Glede na takratne rozmere in poseljenost doline Kolpe in Čabranke pred kolonizocijo Kočevske, je bik> naselje na področju Osilnice po vsej verjetnosti že okrog leta 1300, če ne že v 13. stoletju. Z listino iz leta 1363 je Osilnica dobilo stolnega duhovniko.Območje osilniške župnije je sprva obsegalo poleg doline tudi področje do izvira Kolpe in Snežnika, dokler ni postalo Gerovo v 15. stoletju samostojna župa in župnijo kočevskega urado v kočevskem gospostvu. Kasr>eje, ko so kok>nizirali Drogorsko dolino, je biki pod osilniško župnijo tudi Dragarska dolina, ki je biki v njeni sestavi cio 19. stoletjo. Cerkev sv. Petro in Pavlo v Osilnici je biki zgrajeiKi no mestu, kjer je donoŠnjo, ki pa je biki nojprej preurejeno v tabor (15. stole^e) ter biki v drugi polovici 19. stole^o no novo pozkiarKi. Od stare cerkve je ostal ie zvonik (glej naprej "Turški vpadi"). Gerovo se kot srednjeveško rKiselje omenjo že konec 14. stoletja (1394) v zvezi s sporom med grofoma Ivanom Modruškim (Fronkopanom) in Friderikom Ortenburškim zarodi meje, paše, k>va in kizov, ko so za mejo določili izvir Kolpe ter prepovedoli vsakršno krčenje. Župnija (Cerkev) je imeb svojo posest, ki |o je dobila od posvetnih ljudi in se je imenovala Videm. Tako je imeb osilniška župnija svojo posest • videm (nodarbino), ki se je razprostirab od cerkve in osrednjega trga ("Pbca") v Osilnici do Kolpe in še v gozd v "Zokostelcu", in Še danes pravijo temu delu osilniškego polja "Videm". Zanimivo bi bilo raziskati ledinsko ime "Zakostelec". Kaj se skriva za imertom? Iz poročil komisij, ki so v 16. stoletju raziskovale pritožbe s kočevskega gospostvo, razberemo, da je moral osilniški župnik imetniku gospostva plačati pri prevzemu župnije 40 dukotov (=53 goldirKirjev in 20 krajcarjev) ali, če preračunamo v srebro, v vrednosti 1,5 kg čistego srebra. To je najmanj no Kočevskem, saj je župnik v Kočevju plačal 150 dukotov. Med prvimi osilniškimi župniki je posebno zanimivo osebr>ost Gre* gor Moratovič, ki se omenja leta 1570 v listini, ki go- vori že o frankopanskem Gerovu kot "Osivniški fa< jmošter". Svoje poslanstvo med osilniškim! verniki je opravljal veČ kot pol stoletja, saj se omenja Še 1616. Bil je eden izmed 36 gospa in gospodov, ki so imeli svoj sedež v gočevskem gospostvu, ker se je tako zadolžilo. Znanih je tudi več njegovih pisem na različne naslove zaradi upokojitve. Ljudsko izročilo sicer govori o cerkvi na Čočiču kot nojstarejši cerkvi v dolini, kor pa ni dokazano. Prav tako naj bi na tamkajšnje pokopališče pokopavali umrle iz Borovca. Cerkev sv. Miklavža na Spodnjem Cočiču je bila med drugo svetovno vojno leta 1942 požgono in je bilo po vojni obnovljena. FEVDALNI GOSPODJE OSILNIŠKE DOLINE. Posvetna oblast se je v dolini menjavala. Ortenburžani, ki so leta 1247 dobili dolino skupaj z ribniškim gospod-stvom, so bili gospodarji Osilniške doline do leta 1418, ko je umrl zadnji Ortenburžon, grof Friderik 11. Zastrupilo noj bi ga ženo Marjeta, vojvodinjo Teck. Na Upniškem gradu pri Rodovljici, kjer so imeli veselo gostijo, mu je soproga prerezala jabolko in mu dala polovico jabolka. Friderik se je kmolu mrtev zgrudil na tla. Nož naj bi bil na eni stroni zostrupljen. Na podkigi dedne pogdbe iz leto 1377 so jih nasledili grofje Celjski, ena največjih dinastij na Slovenskem, ki je imela številne rodbinske vezi z mnogimi evropskimi dvori. Cesar Sigismund, poročen z Barbaro Celjsko, je Hermanu II. Celjskemu podelil 1420 kot držovni fevd grofijo Ortenburg z vsemi gospostvi, ljudmi, gradovi, trgi, sodišči... Oglejski patriarh Ludovik je 1425 potrdil Hermana II. Celjskega v podedovanih ortenburško-oglejskih fevdih, to je Ortnek s Kočevjem, Poljanami, Kostelom in čušperkom. Svojo posest so širili tudi v drugih deželah in državah. Cesar Sigismund je 1436 povzdignit svojega svaka Friderika II. in njegovega sina Ulriko il. v državnega kneza rimsko-nemškega cesarstva. Tako je tudi orten-bursko grofijo, kamor je sodilo tudi Kočevska, postalo kneževino. No Kočevskem je posebno znan Friderik, ki se je po nasilni smrti svoje žene Elizabete Frankopanske skrivaj poročil z Veroniko Deseniško. Z njo je živel na gradu Frldrihštajn, ki ga je dal v ta namen zgraditi v letih 1422-1425. Poroki je namreč nasprotoval oče Herman, ki jc dal grad porušiti in je sina zaprl v ječo. Veroniko je obtožil čarovništva In kljub oprostilni sodbi celjskega sodišča so jo Hermanov! ljudje utopil!. Herman je izpustil sina šele po spravi z njim. Frldrik je dal grad Frldrihštajn kasneje obnoviti in je na njem zek> rozkošno živel. Grad so vzdrževati in oskrbovali podložnik! kočevskoreškego urada. Osilničani so bili torej podbžni grodu FrkJrihštajn. T|a so dajali dajatve in, če je bilo potrebno, hodili no tlako (glej "Življenje podložnikov"). Kočevsko je pod Celjani postalo samostojno gospostvo, ki je blk> razdeljeno na tri urade, ¡n sicer v zgornji In spodnji kočevski urod in urad (Kočevsko) Reko. Osilnica In Gerovo sta spodala pod kočevsk-oreški urad kot posebni župi (župonstvi). V boju za prevlado na Slovenskem so se Celjoni borili s Habsburžani in z njimi je leta 1433 sklenil grof Herman dedno pogodbo, do jim bo pripadla Orten-burška grofija, če grofje Celjski Izumro v moški liniji. Potem, ko so bili Celjani povzdignjeni v držovne kneze, se je vnelo večletna vojna s Habsburžani In šele 1443 je bilo v Dunajskem Novem mestu sklenjeno premirje In obojestranska pogodbo med cesarjem Friderikom III. In Celjani, ki jim je cesor priznal tudi knežje dostojanstvo. Leta 1456 je bil v Beogrodu v zaroti umoprjen knez Ulrik 11. Celjski, ki je kot ogrsko-hrvoški fevdalec sodeloval pri obrambi Beogrodo pred Turki., Ulrik je bil poročen s Katarino Bronkovič in imelo sto troje otrok, ki po so že mladi umrli. Tako je z Ulrikom II. izumrto celjsko rodbina In nasledili so jih Habsburžani. Razsodni zbor je leto 1457 v Gradcu prisodil celjsko posest Frideriku tli. Habsburškemu, vladarju rimsko-nemškega cesarstva. Kmalu zo tem se že leto 1476 omenja neki uradnik Petritz iz Kočevja, do mu je cesar Friderik III. podelil pravico cksplootacije in predelave železove rude v Osilnici. Tudi v kasnejših obdobjih so podatki, do so ob Cobrankl In Kolpi pridobivali rudo. Me|e kočevskega gospostva so no osilniškem področju potekole po urbarju iz leta 1574, kakor so poročale komisije 1613 in po mnenju zgodovinarja dr. Hauptmanna, takole: od Jesenovego vrhe do Kuželjske ste in r>o Kopič - izliv Ročkego potoka v Kolpo (Roke pri Srobotniku: to je biki meja s kostelskim gospostvom) - po Kolpi do izvira Kolpe in od tu južno od Gerova na Moli Snežnik (1506 m) • Seginček • proti Cobronski polici - po vzhodnem platoju Krnice no Cme kize - Lepi in Beli studenec - Kozji vrh • Babno polje • Vražji vrtec - po nkdanjem rimskem zidu ... proti Loškemu potoku. Hobsburžani so dojali kočevsko gospostvo v zastavo (zokup) različnim fevdolnim rodbinom (Thum, Blogoj, Kisi, turjoški), ki je vsoko po svoje vtisnilo pečat deželi. Zo Osilniško dolino so bili usodni Blogaji, ker so pripomogli k odtujitvi gerovske župe. Od ostalih so posebno znani Turjoški-Auerspergi, ki so dobili pravico kovanja k)stnego denorjo (1654) in 1791 je bilo kočevsko gospostvo povzdignjeno v vojvodino. Auerspergi so bili gospodarji širnih kočevsko-ribniških območij (gozdovi) do novejše dobe. URBAR KOČEVSKEGA GOSPOSTVA IZ LETA 1498. Urbarji ali srednjeveške zemljiške knjige so zajeli popis podložniških posesti (hubo oli kmetija) in obvezrK>sti njihovih uživalcev {kmetov, podložnikov, hosnovokev) do zemljiškega gospoda. Fevdolec je s tem spodbudil podložnika k večji storilnosti, obenem pa je imel pregled nad svojimi dohodki. Obveznosti so se večirK>ma delile na tlako (delovno obveznost) in dajatve (rKijprej v pridelkih, kasneje v denarju), obveznosti so bile odvisne od velikosti kmetije (hube), pa tudi rodovitnosti no tistem področju. Manjše (pok>vične) dojotve sob ile od novih lozov (krčevin). Popis dojatev v pridelkih nom pove tudi, kotre kulture so gojili in s čim so se hranili. Veliko nam povedo o takratnem življenju. V urbarjih zasledimo tudi prve priimke. Najstarejši urbar kočevskega gospostva lahko z vso upravičenostjo označimo za kočevski urbar. Ohranjen je le del urbarja iz leta 1498 in to le zo urod Kočevska Reko, kar je za poznovanje razmer v dolini konec 15. stoletjo ogromnega pomena. Ce ga primer» jamo s kasnejšimi, vidimo spremembe in razvoj, ki go je dolina doživela. Urbar iz leto 1498 še ni bil objavljen v celoti, omenjata ga predvsem Simonič (Kočevski zbornik) in tudi Dušan Kos (Urbarji zo Belo krajino in Žumberk, 1991). Osilničane bo verjetno zanimak), kako so živeli prebivalci (rKiši predniki) Osilniške doline pred po) tisočletja, nekako v obdobju odkrHjo Amerike (1492), torej konec 15. stoletja... Som urbar iz leto 1498 je imel zanimivo zgodovino, soj se je nazadnje znašel skupoj z urbarjem gospostva Zumberk. Urbar je sedoj v Arhivu Slovenije, v fondu komisije za fevdne osnose, škatla 23. No prednji plontici, ki |e originalno iz rdečega usnja, ima zapisano Rieck vnnd Sichelberg, No 2. Som zvezek (urbar) je del 1,1 cm in je sestavljen iz urbarja dželnoknežjego gospostva (Kočevska) Reko iz leta 1498 in kasneje priključenega urbarja gospostva Zumberk iz leta 1498. Na foliji št. 1 je zapis Vrborregister des ombts Riegkh vnd Sichelberg gehorundt, so von ro. ko. mt. reformieren vnd raten beritten vnd verschriben worden ist, anno etc, collotioniert LXXXXVIII-to. Kočevskoreški urbar se zocr>e no foliji 2 in teče do folije 25. Osilniška in gerovsko župo sta no folijah od 21 do 15. Urbar Zumberk je pisan no 14 folijah (26*39). Domneva se, da je pisal žumberški urbar mordo isti pisor kot kočevskoreški. Besedik) je pisor>o v gotski kurzivi in nemškem jeziku, števiki pa z rimskimi številkami. Ur* bor je tiskan no popirju, ki je iz Italije in ima zo vodni znak tehtnico. Urbor za zgornji in spodnji kočevski urod se ni ohranil. In tako je "noš" (kočevskoreški9 edini urbar, p<^eg kostelskega in poljonskego, ki nam pomaga spoznati Kočevsko v tistm času. Tokrat se današnja Kočevska Reko imenuje samo Reko, ker ji šele kasneje dodojo kočevska, do jo ločijo od hrvaške Reke. V kočevskoreškem uradu so bile kor>ec 15. stoletja naslednje vosi in zaselki: Reko (Riegkh), gotenico (Gotintz), Koče (Kotschen) Ravne (Eben), Štalcerji (Steltzendorff), Handlerji (Henndlern), Mkiko (Mos), Borovec (Borobetz), Novi Lazi (Hinderberg), Iskrbo (Hirssgrueben, ki je bik) opuščena). Prežo (Presen), Dolenja Briga fTieffenboch), Gornjo Briga (Obertieffen-boch), Inkiuf (Hinbff), Grčorice (Mosern), Grčorske Ravne (Ebene), Morava (honterow). Pleš (PleKh), spodnji Vecenboh (Nkierwetzenboch), Gornji Vecenboh (Obem wetzenboch) in naselja v osilniški (Supp Ossyn* nitz) ter gerovski župi (Supp Gerlosow), ki sta bili psoebni er>oti * župi zr>otraj urada. O tem več v no slednji številki. Popravek. V 3. številki Osilniške doline, na stani 10, poglavje Rimsko obdobje, sta bili dve manjši rrapoki: Rimljoni so Kolpo imer>ovali Colopis. Nošo prvo državo se je imenovoki Karontonijo. Jože Ožura Koristno in zanimivo v marcu mesecu nam ¡e Kmetijsko svetovalna služba iz Kočevjo pripravila dve poučni in koristni predavanji. G. Jože Oblak nam je predaval o pridelovonju krompirja ¡n koruze, katere sorte so najbolj primerne za naše kroje, kako gnojimo in katere herbicide uporabljamo. Go. Ana Ogorelec nam je no vrtovih v Osilnici praktično pokazalo, kako obrezujemo drevje, kako cepimo ¡n drevje sploh negujemo. V njenem drugem pre-dovnoju pa smo izvedeli veliko poučnega o pridelovanju zelenjave najrazličnejših sort. Velika udeležba no obeh predavanjih pričo, do si ljudje želijo Še veliko tokih srečanj z našimi uglednimi kmetijskimi strokovnjaki, kot sto go. Ogorelčeva in g. Oblak. Stane Jarm: Počitek pod košem Turistično društvo Osilnica Prva je zavekala Ines Prvi otrok, ki se je rodil v naši novi občini, je bila punčka • Ines • Katarina. Veseli smo nove občanke in ¡i želimo no njeni življenjski poti veliko sreče in uspeha. Uredništvo No letni skupščini Turističnega društva Osilnica, 24. aprila, so ugotovili, do je bilo delo v preteklem letu uspešno in da jih čakajo no področju turistične dejavnosti velike in zahtevne naloge. Razrešili so staro vodstvo in Izvolili novo. Predsednik turističnega društva je Mladen Žagar, blogajnlčorka Foni Žagar, tajnico Ger-aldine Hrelja. Društvu delo v noši občini ne bo zmanjkalo. Zastavilo si je takšen program, ki bo lahko v veliki meri pripomogel k razvoju naših krajev. Novemu vodstvu želimo veliko delovnih uspehov. IZDAJATEU: Civilno gibanje za Osilniško dolino, Osilnica, Se\a 5 UREDNIŠKI ODBOR: Dr. Ano Ožura Klun, Ano Morijo Štimec, Olgo Lenac, Stane Jarm, Toni Kovač, Jože Ožura, Marjan Kovač, Miro Stimoc. ODGOVORNA UREDNICA:Katjo Štimac PRIPRAVA IN TISK: Tiskarna Kapušin, Krasinec