Celje - skladišče Glasilo OZD STEKLARNE „BORIS KIDRIČ" in STEKLARSKE ŠOLE leto e ROGAŠKA SLATINA september 78 Titov obisk v naši občini VELIČASTEN DOGODEK... Novica, da se bo tovariš Tito na poti z Brda pri Kranju peljal v svoj rojstni kraj Kumrovec po cestah naše občine, nas je nad vse razveselila. Pohiteli smo pozdraviti našega najljubšega gosta in to kar najbolj naj-srčno in odkrito, neposredno, iz bližine ... Našega navdušenja ni moglo skaliti niti spoznanje, da se bo naš dragi Tito ustavil pri nas samo za kratek čas .../ Cestišče, po katerem drvijo železni konjički, se je tistega sobotnega sončnega dne spremenilo v cvetlično preprogo, saj je bilo posuto s cvetjem. Ob poti, po kateri je potoval naš naj- VSEBINA Najlepše darilo za krajevni praznik Prvič ki prisrčno! Naši nagrajenci... Dva rekorda! Majhno, toda realno povečanje Medsebojna razmerja in disciplinska odgovornost Zakaj mrtvilo? Pozno, a vendar! Argusov sprehod Kadrovske zanimivosti Pavla Cokl-iRužlca Jurij Majcenič Zgrešena pojmovanja Nagradna križanka št. 54 Pred hotelom Atomske toplice v Podčetrtku so pozdravili tovariša Tita predstavniki družbenopolitičnega življenja šmarske občine in tamkajšnjih delovnih organizacij. ljubSi gost, je bil enkraten špalir. Se enkrat smo namreč hoteli pokazati, kako zelo ga imamo radi, in mu tudi s tem povedati, da bomo vedno sledili njegovim zamislim. Iskali smo si, vsakdo, najbolj primeren prostor ob cesti, da bi imeli kar najboljši razgled, ko naj bi se pripeljal Tito. Res da je, zaradi nje- govega kratkega bivanja v naši občini ostala marsikoga želja, videti ga iz bližine, neuresničena. Transparenti z gesli o Titu, miru, samoupravljanju, socializmu in plapolajoče zastave ter vzklikanje so bili dobrodošlica in iskren pozdrav ... Ostal je nepozaben spomin na Titov obisk in hkrati velika želja po njego- vem vnovičnem ter daljšem bivanju v našem kraju! Tovariša Tita so v Podčetrtku pozdravili predstavniki družbenopolitič nega življenja naše občine in delovnih organizacij. Dobrodošlico sta mu v našem imenu izrekla predsednik skupščine občine Darko Bizjak in sekretar konference ZKS Šmarje pri Jelšah Milan Pugelj. Titu smo podarili brušen pokal NAJLEPSE DARILO ZA KRAJEVNI PRAZNIK Med potjo z Brda pri Kranju v tvoj rojstni Kumrovec se je tovariš Tito ustavil tudi v naši občini in to v Podčetrtku. Za vse občane je bilo to gotovo najlepše darilo za naš občinski praznik — 9. september. Doletela me je tista čast in sreča, ki jo je mogoče doživeti le enkrat ali zelo redko. Mladinski organizaciji ste. klame »Boris Kidriče in Steklarske šole sta predlagali po dva svoja predstavnika za izročitev darila krajanov tovarišu Titu. In med temi srečneži sem bila tudi jaz... Presrečna sem, ker so mi zaupali takšno nalogo. Pomeni obenem priznanje za moje delo in obveznost, da bom še naprej delovna in dobra mladinka. »Tito, naš najljubši gost« je bil napis na hotelu Atomske toplice. In to je bilo tisto septembrsko soboto najbolj zg» voren dokaz, zakaj so se že dopoldne pred hotelom zbrali številni domačini in okoličani... Prišli so pozdraviti svojega dragega voditelja in revolucionarja. Najdražjega gosta so v soboto, 9. septembra dopoldne ob poti, po kateri se je peljal proti Kumrovcu, nestrpno pričakovali občani z zastavicami, s šopki in s parolami. Med njimi je bilo mnogo naših najmlajših Titovih oboževalcev. Zbrali smo se pred Steklarsko šolo in se odpravili v Podčetrtek. Tudi pred hotelom Atomske toplice, kjer naj bi se tovariš Tito ustavil na ko- Darilo občanov svojemu mjdražjemt gostu Titu — stvaritev spretnih ste klavskih rok ... situ, so se zbrale množice ljudi in čakale na trenutek, da pozdravijo svojega predsednika republike. Godba je igrala vesele koračnice, pel pa je tudi pevski zbor. Visokega gosta so pričakali tudi njegova sestrična Ana Kostanjšek, Milka Planinc in Jakov Bla-ževič. Tovariša Tita smo pozdravili s ploskanjem in z vzkliki. Pozdravili smo tudi njegovo spremstvo, v katerem so bili med drugimi tudi predsednik slovenskih komunistov France Popit, predsednik predsedstva SR Slovenije Sergej Kraigher in sekretar medobčinskega sveta ZKS Janez Zahrastnik. Presrečni smo bili, ker je bil Tito med nami. Po dobrodošlici, ki mu jo je izrekel predsednik skupščine občine Šmarje pri Jelšah Darko Bizjak, sta mu dva pionirja izročila šopek cvetja. In potem so vzkliki: »Tito, Tito..!« in ploskanje preglasili pevski zbor. Vsakdo bi rad videl dragega Tita čim boljše in mu stisnil roko, seveda pa to ni bilo mogoče ... Po prisrčnih pozdravih tovarišu Titu, ki so mu jih izrekli najvidnejši predstavniki naše občine, in po izročenih spominskih darilih, so se gostje odpravili na kosilo... Za ms, ki smo bili določeni podariti darilo v imenu vseh občanov, je napočil srečen trenutek. Bili smo v ntovi bližini. Po pozdravni besedi Davorina Skrinjccriča smo našemu predsedniku pokazali pokal, na katerem so vgravirane podobe deklet, ki predstavljajo Titovo skrb za Pred novim hotelom Atomske toplice so se od predsednika Tita poslovili sestrična Am Kostanjšek, Sergej Kragher, Franc Popit, Teme Vidmar-Luka, predstavniki šmarske občine in drugi. Zaželeli so mu srečno pot v njegov rodni Kumrovec in ga povabili, mj spet čim prej pride v Slovenijo,.. Srečna četverka, delegacija mladih steklarne in steklarske šole, ki so izročili tovarišu Titu darilo. Od leve proti desni: Ivan Stefančič, Stefica Forjan, Rosita Majcenič in Davor Skrmjarič. Kar že tolikokrat, tudi v Podčetrtku stisk rok pionirjema... mladino, in golobi, ki ponazarjajo mir. Titu je bilo darilo zelo všeč. Vsem štirim se je s stiskom rok zahvalil, potem pa se je še pošalil, češ, da mora nekaj podobnega podariti švedski kraljici, ki se je tiste dni mudila na obisku v Jugoslaviji, in pri tem še dodal, da pa tisto gotovo ne bo moglo biti tako lepo kot naše darilo. Krajevna skupnost Bistrice ob Sotli je podarila Titu sliko Javorškove domačije, ki si jo je pozorno ogledal, predstavniki železničarjev pa so mu podarili knjigo »Razvoj slovenskih železnic«. Med veselim kramljanjem se je potem tovariš Tito odpravil iz hotela, pred katerim ga je spet pozdravila množica občanov... Kljub premoru zaradi kosila se ljudje niso razšli. Čakali so, da so Tita še enkrat videli in mu ob slovesu zaželeli srečno pot. Zavedli smo se, kako hitro je vse skupaj minilo. Želeli smo si, da bi Tito še ostal med nami, a ni mogel. In ni ga med nami, ki si ne bi želel, da se čimprej ponovno snidemo e njim! Zame in za druge tri mlade iz steklarne in steklarske šole, Jci smo imeli ob Titovem obisku čast, da smo mu izročil darilo, je to dogodek, ki nam bo ostal v trajnem spominu. Zato gre vsa zahvala mladinski organizaciji za zaupano nalogo, ki smo jo opravili z velikim veseljem! ROSITA MAJCENIC Proslavljen krajevni praznik PRVIČ IN PRISRČNO! V soboto, 16. septembra, je bila prva proslava krajevnega praznika Rogaške Slatine. V nabito polni dvorani Zdraviliškega doma je bilo zares prijetno vzdušje. Podeljenih je bilo 38 krajevnih pohval, priznanj in nagrad, ki so jih dobili tudi nekateri naši aktivni in že upokojeni sodelavci... V tednu pred praznikom so bile v našem kraju številne prireditve, letos pa smo krajani svečano potrdili pobratenje s krajani Rakovice pri Beogradu ... Praznovati nek dan pomeni slaviti nekaj, kar bo ostalo krajanom v trajnem spominu. Pomeni pa naj tudi dan, ko bomo presojali, do kod smo prišli in kakšne cilje si bomo zastavili do naslednjega praznovanja ... In- ko so pristojni razpravljali o tem, kateri dan naj bi si izbrali za krajevni praznik Rogaške Slatine, je bil na seji sveta te krajevne skupnosti za naš praznik izbran 16. september. Soglasje k temu so izrekli vsi krajevni dejavniki, kajti ni bilo dvomov, ali si ta dan pred štiridesetimi leti zasluži posebno pozornost ali ne! Zakaj? Zakaj krajevni praznik prav 16. septembra? V svojih zlih načrtih je med zadnjo vojno nameraval okupator izseliti iz Rogaške Slatine veliko prebivalcev, pač vse zavedne Slovence in rodoljube. Začel je že obsežne priprave na to, toda vse bolij ga je pri uresničevanju te namere motila nenehna prisotnost vojaške sile — nevidne sicer, pa vendar občutne. Rila je to partizanska vojska, ki se je na najrazličnejše načine zoperstavljala uničevalcu slovenskega naroda. S tem pa je vse bolj vlivala našim ljudem novih moči in volje, da so vztrajali kljub okupatorjevem nasilju do njegovega dokončnega uničenja... Leta 1944 na jesen se je po prihodu fc Savinjske doline mudila na območju Cerovca in Plešivca Šercer jeva brigada. Pripravljala je napad na nemško policijsko postojanko v Rogaški Slatini, toda s pomočjo vohljačev je okupatorju uspelo odkriti nakano partizanov. Toda naši bojevniki, znani po iznajdljivosti, niso potrebovali veliko časa za spremembo bojnega načrta. Odločili so se napasti vlak, ki je 16. septembra peljal proti Celju, saj so bili v njem številni gestapovci in policijski komandant Zeilmer, ki so šli tisti dan po pomoč za boj proti partizanom. A niso prišli daleč! V Ratanski vas, kjer je sedaj podjetje KORS, jih je pričakalo neprijetno presenečenje. V zgodnjih jutranjih urhh, bilo je okrog pol šestih, so odjeknile eksplozije. Od presenečenja prestrašeni sovražniki, sicer dobro oboroženi, niso bili zmožni nuditi odpra. Taktično dobro pripravljen in hitro izveden napad je rodil sadove. Partizani so zajeli osem policijskih oficirjev z Zellmer-jem vred, jih odpeljali na Ravno Cer-je in jih po sodbi naglega partizanskega sodišča zaslužno obsodili na smrt. številne so še danes priče grozodejstev, ki jih je počel okupator pri nas. Partizanska akcija v Ratanski vasi pa je pomenila mnogim krajanom rešitev pred groznim uničenjem v taboriščih smrti. Zaradi opisanega je 16. september 1944 zaslužil trajno pozornost. Ta akcija in tisoči drugih akcij proti okupatorju pomenijo velik prispevek k naši svobodi. Pomenijo pogoje za resnično ustvarjanje v svobodni domovini, ki smo jo obnovili in zgradili do takšne stopnje, o kakršni si v tistih časih niti misliti nismo mogli. V svobodni domovini smo zgradili Rogaško Slatino in okoliška naselja, da nekdanja podoba kraja ni primer- ljiva s sedanjo. Kjer je nekdaj rastla koruza, kjer so tisti septembrski dan partizani obračunali s sovražnikom, stojijo sedaj sodobna tovarna konfekcije, trgovina, stanovanjski blöki in zasebne hiše. Lahko pa bi še naštevali uspehe, ki smo jih dosegli, toda vselej rajši upremo pogled v prihodnost z mislijo, kaj naj bi še storili, da nam bo še boljše, kajti z doseženim se zadovoljiti bi že pomenilo zaostajati! Samoupravna socialistična družba, v kateri imamo delavci platno in škarje v svojih rokah, je zagotovilo, da bomo kljub kakšni napaki ali slabosti vendarle zgradili družbo srečnih in zadovoljnih ljudi... Bogat program proslave ... čeprav smo naš krajevni praznik slavili prvič, tega po vzdušju ni bilo mogoče sklepati. V Zdraviliško dvorano so prišli tako domačim kot tudi številni gostje. In prišli so na svoj račun! Organizatorji so poskrbeli za pester in kakovosten program, v katerem so nastopili godbeniki rudniške godbe iz Trbovelj, ki so zaigrali poleg naše himne in Internacionale še dve skladbi, ki sta izvabili spontano ploskanje udeležencev proslave. Nastopil je tudi pevski zbor zdravilišča, ki je še enkrat dokazal, da so prišla priznanja, ki jih je bil prejel v preteklih mesecih, v prave roke. Program so popestrili še mladi recitatorji in mlada pianistka. O pomenu krajevnega praznika pa je spregovoril predsednik sveta krajevne skupnosti Lojze Metelko. Spontan aplavz je doživel na proslavi predstavnik krajevne skupnosti, ko je razglasil narodnega heroja Toneta Vidmarja — Luko za častnega meščana Rogaške Slatine. Orisal je vse njegove zasluge v narodnoosvobodilnem boju, saj je bil med najboljšimi sinovi slovenskega naroda, in spregovoril še o njegovem delu v družbenopolitičnih organizacijah v Rogaški Slatini, nakar mu je zaželel, naj bi ostal dolgo med nami zdrav in zadovoljen/ Osrednji dogodek pobratenje z Beograjčani Osrednji dogodek na proslavi je bilo pobratenje krajevne skupnosti Rogaška Slatina s krajevno skupnostjo Miljakovački izvori iz Rakovice v Beo-du. Gostje so naši krajevni skupnosti podarili monografijo našega glavnega mesta in knjigo o tovarišu Titu, mladim iz Rogaške Slatine pa so izročili ročno delo, ki simbolizira naših šest republik. Spontano ploskanje je nagradilo predstavnika iz Beograda, ki je v zvezi s pobratenjem dejal, da so nam vrata v bratski Rakovici vedno odprta, kakor da bi bili v svojih hišah. Dodajmo k temu še to, da so med zadnjo vojno, ko je bilo zares najtežje, vrata številnim Slovencem na ste-žaj odprli v Srbiji. In gost je še dodal, naj bi ostala vsa ta vrata odprta tudi v bodoče vsem jugoslovanskim narodom ter narodnostim! V počastitev praznika tudi športna srečanja ... V počastitev krajevnega praznika so pripravili naši športniki strelsko tek- movanje v streljanju z zračnimi puškar mi, srečanja v nogometu, kegljanju in šahu. Naši strelci, nogometaši in šahi-sti so zmagali, kegljavci pa so osvojili tretje mesto... Za dosežene uspehe jim iskreno čestitamo. Poleg športnih prireditev, ki so dale svoj pečat slovesnemu vzdušju ob krajevnem prazniku, pa so svoje prispevali tudi pevci s prireditvijo fantovskega večera, pa godba na pihala s koncertom pred Zdraviliško dvorano; ne bi seveda smeli pri tem prezreti tudi otvoritve knjižnice ter izročitve namenu ceste v Spodnjem Sečovemt Prvič razdeljena krajevna priznanja in nagrade NASI NAGRAJENCI... Ob praznovanju krajevnega praznika so bila letos tudi prvič podeljena priznanja in pohvale osemintridesetim zaslužnim krajanom, ki so v zadnjih šestih letih največ prispevali za razvoj krajevne skupnosti Rogaška Slatina. V obrazložitvi je zapisano, kako da komisija ni imela lahkega dela, saj je bilo veliko ustvarjalnih in delovnih krajanov, ki so prispevali za razvoj naše krajevne skupnosti. V roku za zbiranje predlogov in utemeljitev zanje ji je bilo predlagano veliko kandidatov za podelitev priznanja in nagrade. V tem sestavku predstavljamo naše letošnje nagrajence. Hkrati, ko objavljamo njihova imena in utemeljitve za prejeta priznanja ter nagrade, pa želimo, naj bi s svojo dosedanjo dejavnostjo nadaljevali v dosedanjem slogu. S tem bodo tudi pritegnili k sodelovanju še druge krajane, da bodo naši novi dosežki še večji. In s tem bo imela komisija pni odločanju, kdo naj bi prejel priznanje in nagrado prihodnje leto, še težje in zahtevnejše delo.., Ivan Boroš V letu 1978 so prejeli priznanja in nagrade: IVAN BOROŠ, za prizadevno in požrtvovalno delo v organizacijah za telesno kulturo; FRANC DOŠLER, za dolgoletno in požrtvovalno delo v organih krajevne skupnosti; RADO DRENSKI, za požrtvovalno družbenopolitično delo in za delo v organih krajevne skupnosti; Franc Dosier MIRKO FIRER, za prizadevno delo v organih krajevne skupnosti; FRANC GAJŠEK, za dolgoletno požrtvovalno in nesebično opravljanje del tajnika krajevne skupnosti; JOŽE HALUŽAN, za požrtvovalno družbenopolitično delo v steklarni in v krajevni skupnosti; INDUSTRIJSKO GASILSKO DRUŠTVO STEKLARNE, za izredne zasluga na področju požarnega varstva; FRAN KOMERICKI, za dolgoletno aktivno delovanje v organizaciji zveze borcev, v sindikatu in v drugih družbenopolitičnih organizacijah; JOŽE KOVAČIČ, za prizadevno družbenopolitično delo v družbenopolitičnih organizacijah steklarne; JOŽE NARAT, za izredno prizadevno delo v organih krajevne skupnosti, za organizacijo gradnje vodovoda in ceste Rado Drenskl na Brestovec ter za delo v družbenopolitičnih organizacijah; CITA NOVAK, za prizadevno delo v organizaciji socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije;, JOŽE PELKO, inž., za dolgoletno opravljanje funkcije predsednika krajev- ne organizacije SZDL v Rogaški Slatini, za družbenopolitično delo v SZDL in za delo v drugih družbenopolitičnih organizacijah; MIRKO TR.UNKE.LI, za požrtvovalno in prizadevno delo v družbenopolitičnih organizacijah, zlasti v krajevni kon- ferenci SZDL Rogaška Slatina; LADO TKAVC, dipl. inž., za delo T krajevni skupnosti in za prizadevnost ter aktivnost v teritorialni obrambi. Vsem prejemnikom letošnjih priznanj in nagrad iskreno čestitamo! UREDNIŠTVO Poslovanje v juliju iti aveustu DVA REKORDA! Julij in avgust sta ponavadi meseca rednih letnih dopustov. To še posebej velja za julij... In če ocenjujemo našo proizvodnjo v teh dveh mesecih s tega zornega kota, potem smemo reči, da je bila zadovoljiva. V odpremi pa smo dosegli celo dva rekorda: odpre-mili smo za več kot 17 milijonov dinarjev izdelkov, izvozili pa smo za skoraj C50 tisoč ameriških dolarjev! V juliju in avgustu pa smo zabeležili izpad v uskladiščenju steklenih izdelkov, saj jih veliko ni bilo skomple-tiranih, zaradi česar se je odprema kupcem zmanjšala, česar nismo odpre-mili v juliju, smo odpremili v avgustu. Povedano najbolj zgovorno kaže tabela 1! Kljub nizki odpremi v juliju pa je finančni rezultat steklarne s stanjem 31. julija še dokaj ugoden. Po fakturirani realizaciji je podoba o naših dosežkih, kakor kaže tabela 2! Kar je bilo zamujenega v odpremi v juliju, smo nadoknadili v avgustu. To kaže tabela 3! Tabela 1: Odprema v juliju na domače tržišče in na tuja tržišča Tabela 2: Finančni rezultati poslovanja steklarne »Boris Kidrič« po stanju 31. julija 1978 — po fakturirani realizaciji (v dinarjih!) Kazalci Fakturirano Steklo — domači trg Steklo — izvoz Embalaža Material Storitve Ostalo Zaboji Zlato Ostali dohodki 45,160.264,80 53,225.393,60 595.553,35 680.041.95 4,232.629,10 768.519.95 1,829.304,00 174.800,55 977.202,75 106,640.710,05 Odpremljeno Kosov Kilogramov Vrednost v dinarjih Domače tržišče 128.268 39.711 5,671.980 Tuja tržišča — izvoz 246.085 51.943 7,946.309 Skupno 374.353 91.654 13,618.289 Ostanek dohodka 5,313.769,00 Regres za letni dopust — 1,089.444,00 Dotacije za tople obroke — 1,064.750,00 čisti ostanek dohodka 3,159.575,00 Skupno smo torej dosegli v juliju vrednost proizvodnje za 13,618.289 dinarjev. Ker smo odpremili že iz omenjenih razlogov le za 10,861.368 dinarjev, je ostalo v skladišču še za 3,011.921 dinarjev izdelkov, ki smo jih odpremili šele v avgustu. Mirko Firer Tabela 3: Odprema v avgustu na domače tržišče in na tuja tržišča Odpremljeno Kosov Kilogramov Vrednost v dinarjih Domače tržišče 95.920 32.382 4,036.474 Tuja tržišča — izvoz 336.731 77.302 11,420.234 Skupno 432.651 109.684 15,456.708 Franjo Gajšek Jože Halužan V avgustu je bila proizvodnja za 13,49 % večja od julijske proizvodnje, izvoz pa je bil celo za 44% večji.. V kilogramih smo naredili avgusta za 19% več kot v juliju, v kosih pa za 15,5% več! Vsi kazalci kažejo, da je bila proizvodnja v avgustu neprimerno boljša od julijske, na podlagi česar smemo sklepati, da smo bili v avgustu boljše orga- nizirani v proizvodnji m da smo hitreje skladiščili narejene izdelke. Tako smo dosegli dva rekorda! Prvič smo odpremili rekordno vrednost izdelkov za 17,194.014 dinarjev, saj dotedanji dosežki še niso presegli 17 milijonov dinarjev v enem mesecu. Rekorden pa je bil tudi izvoz, saj smo izvozili za 13,174.749 dinarjev ali za 649.184 ameriških dolarjev, medtem ko doslej v izvozu v enem mesecu še nismo presegli 500.000 ameriških dolarjev! Finančnega obračuna poslovanja steklarne z vključno avgustom še nimamo, toda zaradi dokaj visoke realizacije ah prodaje v avgustu smemo računati, da prejšnjih gospodarskih dosežkov nismo poslabšali! VOJO DJINOVSKI, dipl. inž. Predlagan je gospodarski načrt za leto 1979... MAJHNO, TODA REALNO POVEČANJE Skupek informacij o načrtovani proizvodnji, o prihodkih iz prodaje, o odhodkih zaradi porabe surovin, storitev in drugih stroškov imenujemo ponavadi gospodarski načrt. Na podlagi prihodkov in odhodkov pa ugotovimo dohodek ter načrtujemo njegovo razdelitev na dogovorjene obveznosti, na sredstva za osebne dohodke in na sklade. Načrtovanje je precej zapletena reč, saj moramo predvideti dogodke, ki šele pridejo... Z namenom, da bi bile naše obveznosti čim bolj stvarne in da bi bil predlagani gospodarski načrt steklarne za leto 1979 resnično odraz naših hotenj, smo letos pohiteli s pripravo njegovega osnutka, da ga že v septembru razgrinjamo pred člani steklarskega delovnega kolektiva. Skrbno preberite v razpravi predložen načrt! Pred vami je torej gospodarski načrt steklarne za prihodnje leto, ki izhaja iz letošnjih dosežkov, ko uresni- čujemo gospodarski načrt za sedaj stoodstotno. Zastavljeno nalogo moremo šteti za obveznost slehernega med nami, zato moramo že sedaj in pravočasno proučiti vse možnosti, da bomo načrt tudi uresničili. In ko bomo imeli načrt pred seboj, ko ga boste torej prebirali, se vam bodo najbrž porodila različna razmišljanja v zvezi z njim!'? Tako je tudi prav, kajti le na podlagi vsestranskih analiz lahko načrtu še kaj dodamo ali mu tudi kaj odvzamemo. Potlej pa nam preostane le še njegova uresničitev. Predno se lotimo finančnega načrtovanja -za neko obdobje, moramo izdelati delovni koledar in s tem tudi koledar prostih sobot ter drugih dela prostih dni. Predlog za leto 1979 predvideva, naj bi imeli v poletnih mesecih vse proste sobote. Te bi nadomestili v ostalih mesecih. Kaže tudi resno razmisliti ter proučiti vse možnosti za uvedbo kolektivnega dopusta. Ta naj bi bil — če se bomo zanj odločili — od 1. do 15. julija 1979. Dve varianti ali možnosti letnega gospodarskega načrta... Na podlagi načrtovanih prostih sobot je narejen predlog načrta proizvodnje, prodaje in bruto osebnih dohodkov v dveh variantah — v varianti, da bi izrabili svoje letne dopuste po sedanjem načinu, in v varianti, da bi jih izrabili zvečine med kolektivnim dopustom. Spored predlaganih prostih sobot za prihodnje leto je naslednji: To je en del članov našega gasilskega društva, ki jim gre zasluga za letošnje Frane Komerički krajevno priznanje! — januar: prva sobota delovna, ostale proste, •— februar: prva in zadnja sobota de-lovni, ostale proste, — marec: prva in zadnja sobota de-lovni, ostale proste, — april: prva sobota delovna, ostale proste, — maj: prva sobota delovna, ostale proste, — junij: prva sobota delovna, ostale proste, — julij: vse sobote proste, — avgust: vse sobote proste, — september: prva in zadnja sobota delovni, ostale proste, ■'<* — oktober: prva sobota delovna, ostale proste, — november: prva in zadnja sobota delovni, ostale proste, — december: prva in zadnja sobota delovni, ostale proste; ponedeljek, 31. decembra, pa naj bi bil tudi dela prost! Kako izgleda načrt proizvodnje, prodaje in bruto osebnih dohodkov za leto 1979, če ostanemo pri dosedanjem načinu odhajanja na letne dopuste, kaže tabela 1! Nekoliko drugače izgleda načrt proizvodnje, prodaje in bruto osebnih dohodkov za leto 1979 v primeru, če se odločimo za kolektivni dopust, ko naj bi stroji mirovali od 1. do 15. julija 1979, zaradi česar bi se proizvodnja ustavila, pa tudi prodaja zato ne bi dosegla običajnih rezultatov. Prikazuje ga tabela 2! Poslovni uspeh moramo izboljšati le z zmanjšanjem odpadka! Iz tabele 3, ki kaže predložen finančni načrt za leto 1979, je razvidno za 18,4 % povečanje prihodkov v primerjavi s prihodki, ki jih načrtujemo za letošnje leto. V primerjavi z reso- lucijskimi priporočili je to povečanje premajhno, saj se ta zavzema kar za 24 % večje prihodke od letošnjih. Toda naša predvidevanja so vendarle realna! Upoštevati moramo namreč dejstvo, da v tolikšni meri obsega proizvodnje nikakor ne moremo povečati zaradi naših omejenih proizvod- Tabela 1: Načrt proizvodnje, prodaje in bruto osebnih dohodkov po mesecih za tozde in delomo skupnost skupnih služb Steklarne »Boris Kidrič« za leto 1979 (v dinarjih!) Mesec število delavnih dni Proizvodnja Prodaja Bruto osebni dohodki Januar 22 17,500.000 17,500.000 8,350.000 Februar 22 17,500.000 17,500.000 7,800.000 Marec 24 19,000.000 18,000.000 8,350.000 April 21 17,000.000 17,000.000 7,800.000 Maj 22 17,500.000 18,000.000 8,350.000 Junij 22 17,500.000 18,000.000 7,800.000 Julij 21 16,000.000 15,000.000 7,800.000 Avgust 23 18,000.000 18,000.000 8,100.000 September 22 18,000.000 19,000.000 7,900.000 Oktober 24 19,000.000 19,000.000 8,400.000 November 21 17,000.000 17,000,000 8,350.000 December 22 18,000.000 18,000.000 8,000.000 Skupaj 266 212,000.000 212,000.000 97,000.000 Tabela 2: Načrt proizvodnje, prodaje in bruto osebnih dohodkov po mesecih za tozde in delovno skupnost skupnih služb Steklarne »Boris Kidrič« za leto 1979, če bi bil od 1. do 15. julija kolektivni dopust (v dinarjih!) Mesec število delovnih dni Proizvodnja Prodaja Bruto osebni dohodki Januar 22 18,000.000 17,500.000 8,350.000 Februar 22 18,000.000 17,500.000 7,800.000 Marec 24 19,500.000 18,500.000 8,350.000 April 21 17,500.000 17,500.000 7,800.000 Maj 22 18,000.000 18,500.000 8,350.000 Junij 22 18,500.000 19,000.000 7,800.000 Julij M 10,000.000 11,000.000 7,800.000 Avgust 23 19,000.000 19,000.000 8,100.000 September 22 18,500.000 18,500.000 7,900.000 Oktober 24 19,500.000 19,000.000 8,400.000 November 21 14,500.000 18,000.000 8,350.000 December 22 18,000.000 18,000.000 8,000.000 Skupaj 256 212,000.000 212,000.000 97,000.000 Jože Kovačič Cita Novak Jože Pelko Tabela 3: Osnutek finančnega načrta Steklarne »Boris Kidrič« za leto 1979 (v dinarjih!) Kazalci Načrt 1979 Načrt 1978 Indeks 1979/78 Prodaja doma 102,000.000 87,500.000 116,6 Prodaja na tujem 110,000.000 91,348.500 120,4 Prihodki v steklarni 8,000.000 8,000.000 100,0 Ostali prihodki 5,000.000 3,151.000 158,7 PRIHODKI 225,000.000 190,000.000 118,4 Začetne zaloge v 1979 Porabljene surovine, material Porabljena elektrika Investicijsko vzdrževanje Proizvodne storitve Stroški reklame, propagande Neproizvodne storitve Drugi materialni stroški Dnevnice, terenski dodatki Amortizacija Nabavna vrednost prodanega blaga Drugi poslovni stroški nih zmogljivosti! Edino, kar nam omogoča izboljšati poslovni uspeh, je povečati vrednost proizvodnje z boljšo 10,000.000 10,000.000 100,0 52,500.000 .44,700.000 117,5 5,600.000 4,000.000 140,0 5,400.000 4,800.000 112,5 7,000.000 6,000.000 116,7 1,000.000 350.000 285,7 2,200.000 2,000.000 110,0 1,500.000 1,300.000 115,4 2,500.000 2,000.000 125,0 9,000.000 8,000.000 1(12,5 1,100.000 1,000.000 110,0 1,000.000 1,000.000 100,0 kakovostjo dela in izdelkov, to pa pomeni z drugimi besedami, da nam kaže zmanjšati odpadek! Prihodke s prodajo na domačem tržišču bomo povečali za 16 % s povečanjem cen našim izdelkom in z njihovim bolj pestrim asortimentom. Obseg prodaje naših izdelkov na tujih tržiščih bo ostal na letošnji ravni, prihodki iz tega pa naj bi se povečali za 20 % na račun večjih cen, izvoznih stimulacij in devalvacije, to je razvrednotenje dinarja v primerjavi s trdnimi valutami. Hkrati s povečanjem proizvodnje in prodaje ter s tem tudi prihodkov pa se bodo tudi povečali stroški oziroma dohodki in to za 15 %, kar je vendarle za 3 % manj od povečanja prihodkov. Največji porast stroškov predvidevamo pri surovinah in materialih, električni energiji in pri stroških pa reklame. Slednji bodo višji zaradi tega, ker načrtujemo prihodnje leto izdati katalog izdelkov. Za 20 % večji dohodek in osebni dohodki! Dohodek ugotovimo tako, da od prihodkov odštejmo porabljena sredstva. Povečal naj bi se za 20,5 %. Z njim bomo pokrili dogovorjene obveznosti do družbe, za katere računamo, da se bodo povečale za 24 %, preostanek — to je čisti dohodek — pa bomo razdelili za osebne dohodke in za sklade. Naši osebni dohodki naj bi se v prihodnjem letu povečali v primerjavi z letošnjimi za 20 %, seveda pa bodo tudi poslej še vseeno precej pod republiškim povprečjem! Kljub izredno ugo. dni rasti prihodkov in osebnih dohodkov se ne moremo zadovoljevati, kajti — če natančneje analiziramo naše osebne dohodke na enega zaposlenega delavca — kaj lahko ugotovimo, da smo še vedno za kakšnih 1.000 dinarjev ali sto tisočakov starih dinarjev pod republiškim povprečjem!? ODHODKI 98,800.000 86,150.000 1*14,7 Zaloge (substanca) —11,000.000 —10,000.000 110,0 Porabljena sredstva 87,800.000 76,150.000 115,3 DOHODEK 137,200.000 113,850.000 120,5 Dogovorjene obveznosti: — kontna skupina 83 8,275.000 6,663.000 124,2 — kontna skupina 84 10,726.000 8,637.000 124,2 CISTI DOHODEK 118,200.000 98,550.000 119,9 Bruto OD in vročinski dodatek 98,000.000 81,700.000 119,9 Skupaj skladi 20,200.000 16,850.000 119,9 Stanovanjski prispevek 5,880.000 4,900.000 119,9 Posojila nerazvitim 2,200.000 2,000.000 110,0 Poslovni sklad 1,856.000 1,676.000 110,7 Rezervni sklad 2,704.000 2,277.000 1-18,8 Rezervni sklad — skupni 1,010.000 842.000 119,9 Sklad skupne porabe, regres 3,050.000 2,280.000 133,8 Družbena prehrana 3,500.000 2,875.000 121,7 AKUMULACIJA 16,770.000 14,795.000 113,3 Lado Tkane Pogled na eno izmed uspešnih vaj gasilcev našega prostovoljnega gasilskega društva, ki je prejelo krajevno priznanje in nagrado. Prav omenjeni podatek nas resno opozarja, da bomo morali zelo skrbno proučiti vse razpoložljive možnosti za povečanje proizvodnje in prodaje ter s tem tudi naših prihodkov in za zmanjševanje proizvodnih stroškov, kar bo to tudi pomenilo zmanjšanje od- hodkov. Poiskati moramo torej vse notranje neizkoriščene rezerve v stroških in v delovnih močeh ter po tej poti povečati dohodek steklarne, ki zagotavlja tudi večji delež sredstev za naše osebne dohodke in za večje sklade. Skratka, poiskati moramo torej vse vire, ki kakor koli lahko vplivajo na izboljšanje splošnega položaja naše de-lovne organizacije! TONE SOVINC, dipl. ekonomist Kmalu v razpravi MEDSEBOJNA RAZMERJA IN DISCIPLINSKA ODGOVORNOST Med temeljnimi pravicami in dolžnostmi delavcev, ki združujejo delo v temeljnih organizacijah ali v delovni skupnosti steklarne, je tudi urejanje medsebojnih razmerij pri delu ali na kratko — delovnih razmerij. Za pojem delovnega razmerja je značilno nekaj prvin, ki mu dajejo popolnoma novo vsebino in po katerih se bistveno razlikuje od mezdnih odnosov, v katerih so delavci v sistemu kapitalistične ali državne lastnine proizvajalnih sredstev. Te bistvene prvine so predvsem v tem, da delovno razmerje nastaja med samimi delavci, ki so z uveljavljanjem pravice do dela združiti svoje delo z družbenimi sredstvi; da tako združeni delavci delajo s sredstvi v družbeni lastnini in da pri skupnem delu z združenimi sredstvi uveljavljajo delavci svoje pravice, uresničujejo obveznosti in odgovornosti pri delu, ki jih imajo na podlagi pravice do dela z združenimi sredstvi. Medsebojna delovna razmerja delavcev Odnosi v združenem delu so torej medsebojni družbenoekonomski odnosi delavcev samoupravnih organizacij in skupnosti, ld jih urejajo ustava ter zvezni, republiški in pokrajinski zakoni. Na temelju ustave to zakona o združenem delu urejajo delavci odnose v združenem delu samoupravno z voljo vseh sodelujočih v združenem delu. To urejajo z ustreznimi samoupravnimi splošnimi akti. Medsebojna delovna razmerja delavcev, ki združujejo svoje delo v temeljnih organizacijah to delovni skupnosti steklarne, urejajo s samoupravnim sporazumom o združitvi v delovno organizacijo steklarna »Boris Kidrič«. Šesto poglav- je tega sporazuma vsebuje skupne osnove in merila, na katerih bo temeljilo nadaljnje urejanje delovnih razmerij to ki so enaka v vseh temeljnih organizacijah to v delovni skupnosti skupnih služb. Osnutki teh pravilnikov o delovnih razmerjih že nastajajo, sprejeti pa jih moramo do konca letošnjega leta! Ne le pravice — so tudi odgovornosti! V vsakdanjem življenju se pogosto sklicujemo na pravice, ki nam jih dajejo zakon o združenem delu to drugi predpisi o urejanju odnosov v združenem delu, pri tem pa pozabljamo, da so nasproti pravicam postavljene tudi odgovornosti za neizpolnjevanje obveznosti, ki izvirajo iz združenega dela! Iz tega izhaja, da delavec v združenem delu nima samo pravice, pač pa ima tudi obveznosti to s tem odgovornosti do drugih delavcev iste temeljne organizacije, pa tudi do združenega dela v najširšem smislu. Kršitve dolžnosti to obveznosti, ld jih imajo delavci v delovnem razmerju, nimajo za posledico vedno to samo disciplinsko odgovornost, ampak delimo odgovornost na: — kazemsko-pravno odgovornost za kazniva dejanja, določena v kazenskem zakonu, ki jo lahko ugotovi le kazensko sodišče s pravnomočno sodbo; — upravno-zakonska odgovornost, ki Jo ugotavlja redno sodišče v gospodar- skem sporu za gospodarske postopke oziroma odgovornost za prekrške; — odškodninsko oziroma materialno odgovornost, to je odgovornost za škodo, ki jo delavec povzroči na delu ati v zvezi z delom; — disciplinska odgovornost, ki jo delavci sami določajo v svojem samoupravnem splošnem aktu na podlagi zakona in ki tudi sami izrekajo ukrepe prek svojih organov. Posamezne odgovornosti se lahko medsebojno prepletajo in je nekdo zato lahko obsojen na primer za kaznivo dejanje, pa bo za isto dejanje lahko tudi spoznan za odgovornega v disciplinskem postopku ter mu bo zato izrečen disciplinski ukrep. 6e pa je imelo isto dejanje za posledico tudi škodo, bo obenem tudi odškodninsko odgovoren in bo moral zato povzročeno škodo povrniti! Disciplinska odgovornost Bistvo disciplinske odgovornosti je torej odgovornost za tista ravnanja, ki so jih delavci v temeljnih organizacijah ali v delavni skupnosti v svojih samoupravnih aktih označili za kršitve delovnih obveznosti, storjene na delu ati v zvezi z delom, to za katere pristojni organi v temeljni organizaciji ali delovni skupnosti lahko delavcu izrečejo ustrezen disciplinski ukrep po postopku, ki ga na pcktlagi zakona določa samoupravni splošni akt. Iz tega Izhaja, da lahko delavci odgovarjajo le za tista dejanja, ki so v samoupravnih splošnih aktih vnaprej določena kot prepovedana dejanja to za katera so predvidene sankcije ati kazni. V primeru, da se med postopkom za ugotavljanje delavčeve odgovornosti spremeni samoupravni splošni akt, se uporablja tistega, ki je za delavca ugodnejši. Disciplinska komisija Za ugotavljanje delavčeve odgovornosti in za izrekanje ukrepov je najpomembnejši organ disciplinska komisija kot organ prve stopnje. To je osrednji organ disciplinskega postopka in ga do podrobnosti ureja že zakon o združenem delu, zato te ureditve ne morejo spremeniti ali ji kaj bistvenega dodati delavci v svojem samoupravnem splošnem aktu. Disciplinsko komisijo praviloma oblikujejo delavci v temeljni organizaciji, vendar pa pozna zakon od tega načela tudi izjemo, ko lahko delavci v določenih primerih oblikujejo skupno disciplinsko komisijo. Takšno ima lahko več temeljnih organizacij v isti delovni organizaciji. Takšne možnosti smo se poslužili tudi delavci steklarne in v samoupravnem splošnem sporazumu o združitvi v delovno organizacijo predvideli, da se lahko delavci posameznih temeljnih organizacij in delovne skupnosti med seboj sporazumemo in ustanovimo skupno disciplinsko komisijo. Predvideno je tudi, da volijo v takšno komisijo delavci vsake temeljne organizacije in delovne skupnosti po diva člana iz svojih vrst, kar je tudi novost, ld jo prinaša zakon o združenem delu. Dokumenti, ki so bili sprejeti na 8. kongresu Zveze komunistov Slovenije in na 11. kongresu Zveze komunistov Jugoslavije ter dokumenti 8. kongresa Zveze sindikatov Slovenije, pa tudi osnutki dokumentov za bližnji 9. kongres Zveze sindikatov Slovenije, in naloge, ki smo si jih zadali, terjajo od nas veliko aktivnost na vseh področjih ... Ti dokumenti pa nam hkrati dajejo tudi trdno podlago za boj proti vsem oblikam odtujevanja svoboščin, pravic in dolžnosti, M nam jih dajejo ustava, zakon o združenem delu in druge sistemske rešitve. Najbrž hi bilo smotrno, da imajo takšno disciplinsko komisijo temeljne organizacije in delovna skupnost s sedežem v Rogaški Slatini, medtem ko naj imajo dislocirane temeljne organizacije — to je tiste, ki so v drugih krajih, še naprej svoje disciplinske komisije! Disciplinski ukrepi Disciplinska komisija lahko v postopku za ugotavljanje delavčeve odgovornosti spozna delavca za odgovornega in mu izreče ustrezni disciplinski ukrep ali pa ga oprosti odgovornosti. V disciplinskem postopku je mogoče izreči naslednje ukrepe: — opomin, — javni opomin, — razporeditev delavca na drugo delo oziroma na opravljanje droge naloge za določen čas, — denarna kazen, — prenehanje delovnega razmerja. Disciplinski ukrepi so v zakonu našteti' takstativno, kar pomeni, da niti republiški zakon niti samoupravni splošni akt ne moreta dodajati novih ukrepov. Delavcu torej ni mogoče izreči nobenega takšnega disciplinskega ukrepa, ki ga ne določa zakon! Denarna kazen IjTovost pri disciplinskih ukrepih je vsekakor denarna kazen, ki jo stari Na podlagi ustave in zakona o združenem delu in na podlagi vseh omenjenih dokumentov pri nas uveljavljamo novo samoupravno organiziranost in prehod na nove dohodkovne odnose, pri čemer poskušamo določila zakona o združenem delu čim bolj dosledno uresničiti. Na podlagi tega smo tudi že sprejeli nekatere samoupravne splošne akte, nekatere pa še bomo sprejeli. In prav zaradi vsega naštetega je nedelavnost komunistov in odgovornih delavcev v sindikatu pa tudi mladine še toliko manj razumljiva in zasluži ostro kritiko. Ti bi, namreč, zakon o delovnih razmerjih ne pozna. Prej so obstajali samo več ali manj moralni ukrepi, brez materialnih ali gmotnih posledic za kaznovanega delavca, in ukrep z najtežjimi socialnimi in materialnimi posledicami — to je prenehanje delavnega razmerja. Denarna kazen je zato mišljena ko* nekakšno ravnovesje med ukrepi z moralnimi in ukrepi z materialnimi posledicami, vendar pa se nagiba bolj k ukrepom z moralnimi posledicami. Da naj ima denarna kazen predvsem moralne in manj materialne posledice, se kaže predvsem v tem, ker je izrekanje denarne kazni močno omejeno in sicer: — jo je mogoče izreči.samo za tiste kršitve delovnih obveznosti, ki jih kot hude opredeljuje že zakon o združenem delu; — jo je mogoče izreči samo do desetih odstotkov delavčevega enomesečnega osebnega dohodka. Izvršitev denarne kazni pa se lahko odloži za čas, ki ga določi samoupravni splošni akt v skladu z zakonom, to je največ za eno leto. To je tako imenovana »pogojna denarna kazen«! Smisel disciplinske odgovornosti delavcev je predvsem v tem, da jih odvrača od družbeno škodljivih dejanj in da delavci s svojo samodisciplino prispevajo k čim boljšim rezultatom družbene reprodukcije v celoti. ALOJZ JUHART morali biti nosilci akcije, v kateri naj bi razpravljali in izrekali svoja mnenja ter predloge o vseh dokumentih.. i Naštejmo le nekaj resnic, ki potrjujejo to nedelavnost! Zadnji sestanek komunistov je bil nekje v aprilu, tako da niso bili obravnavani niti dokumenti za H. kongres jugoslovanskih komunistov. Sindikat je delaven le delno, kajti izvršni odbori se sestajajo občasno, vendar ti sestanki nimajo prave vsebine in ne pritegnejo širšega kroga ljudi. Najbolj nazorno nam prikazuje nezainteresiranost zadnja razširjena seja izvršnega odbora sindikata, Im so bili v razpravi dokumenti za 9. kongres Zveze sindikatov Slovenije. Na sejo — ali boljše rečeno — na dogovor so bili povabljeni člani izvršnih odborov sindikata, komunisti, delegati v delavskih svetih, predsedniki delegacij, vodilni in vodstveni delavci. Od povabljenih se je na primer izmed 108 tistih, ki Odgovorimo na vprašanje ZAKAJ MRTVILO? Ob vprašanju v naslovu se lahko zamisli sleherni med nami, ki čuti odgovornost za aktivno delovanje družbenopolitičnih organizacij v tozdih in v delovni organizaciji kot celoti! Mrtvilo, da ne rečemo popolna nezainteresiranost večjega dela članov vseh osnovnih organizacij zveze komunistov kakor tudi izvršnih odborov osnovnih organizacij sindikata postaja še bolj očitno prav v času, ko bi morali še kako čutiti delovanje subjektivnih sil družbenega razvoja na dosti višji ravni! naj hi prišli iz tozda osnovna izdelava, odzvalo le 10 delavcev. Še bolj porazna pa je bila slika na skupni seji izvršnega odbora sindikata tozda servisne dejavnosti in delovne skupnosti skupnih služb, saj so prišli izmed 96 povabljenih le štirje delavci.?! Sele na ponoven sklic vseh izvršnih odborov in po posebni prizadevnosti vseh predsednikov in sekretarjev je razprava končno le uspela..! Nedelavnost družbenopolitičnih organizacij se pozna tudi v organih samoupravljanja in v naših delegacijah. Pogosto se zgodi, da je treba delavski svet sklicati kar trikrat, predno je sploh sklepčen. Še slabše je z udeležbo na sejah naših delegacij, naj gre za tisto, ki zastopa naše interese v konferenci delegacij oziroma v zboru Prejeli smo v objavo POZNO, Gotovo se še spominjate — vsaj tisti, ki redno berete tednik »Komu. nist«, da je bilo v njem 25. maja letos v rubriki »Odgovor mojemu sekretarju« pod naslovom »Pravice mladega komunista« napisanega veliko, it mojega zornega kot gledano, nepre. verjenih in neresničnih besed! že takrat sem pisal uredništvu »Komunista«, saj se mi je zdelo, da imam tudi jaz pravico povedati svoje. Minilo je več kakor tri mesece, toda ne vem, iz kakšnih razlogov mi ni bila dana možnost, kakor je bila dana piscu se. stavlca »Pravice mladega komunista«, da izrazim svoje poglede o zadevi, o kateri pišemo javno. Zato sem se od. ločil napisati za našega »Steklarja« nekaj besed v zvezi z omenjenim se. stavkom v »Komunistu«. Zavedam se, da ji sicer nekoliko pozno, vendar pa menim, da ni prepozno, ker je to vendarle potrebno..! Porabil bi več prostora, če bi hotel podrobneje polemizirati z avtorico pisma uredništvu »Komunist« steklo, brusilko Zdenko Krošlinovo in z vse. mi njenimi navedbami v njem, ki se nanašajo name in na mnoge druge, toda na kratko pa vendarle kaže zapisati, da je Zdenka spletla povsem svojstveno pripoved o aprila meseca letos ustanovljeni delovni skupini v naši steklarni, ki ji navadno rečemo brigada! Za brigadirja sem bil imenovan jaz, Zdenka pa je to (ne)spretno izkoristila za napad name z neresničnimi trditvami. Napisala je, da ima kot mlada delavka in komunistka kaj malo možnosti vplivati na takšno ali drugačno odločitev. Vse pismo je na- družbenopolitičnih skupnosti, ali za tistfe, ki zastopajo naše interese v skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti! Vse povedane resnice nam govorijo o trenutnem stanju in terjajo od vseh odgovornih takojšnje drugačno ravna-rje. Enkrat za vselej si moramo zastaviti za nalogo in dokazati, da našo sestanki ne bodo več zaradi sestankov, ampak da bodo to delovni dogovori, in da posamezniki in skupine lahko vplivajo na odločitve le, če so za to zainteresirani. Bes je sicer, da mora biti vsak za kaj takega tudi ustrezno obveščen o vsem in to pravočasno ter popolno. In plodne seje naredimo lahko le tako, če jih borno pripravljali skrbno in če bomo morebitne predloge za ustrezne odločitve obrazlagali že pisala v slogu, kakor da nihče nima nič prav razen — seveda — nje, Zdenke, in njenih somišljenikov. Med drugim je Zdenka tudi napisala: ».,. Toda delavci v tej brigadi smo kmalu videli, da delo ne teče, kot bi moralo, in se o tem tudi pogovorili. Prišel je dan, ko smo se odločili in mu odkrito in pošteno pove. dali, da brigade ne vodi zadovoljivo in da se nam bo to, čeprav želimo delati dobro, zagotovo poznalo pri prejemkih ...« To pa je navadna prevara bralcev časnika, kakršne si ne bi smel privoščiti nihče..! O odkritem in poštenem pogovoru, ki da so ga imeli z menoj, ni bilo ne duha ne sluha. Pritožbo zoper mene so oddali med mojo odsotnostjo, ko sem bil na letnem dopustu. Seveda pa to navsezadnje niti ni tako pomembno, saj se imamo delavci vendarle pravico pritožiti zoper koga tudi med njegovo odsotnost, jo. Bolj žalostna je ugotovitev, da si nekateri upajo lastiti pravico, da ocenjujejo nekoga po pičlih osmih dneh od ustanovitve in dela delovne skupine, kakor so to storili Zdenka in njej podobni? Vsakdo ima pravico do svojega pristopa k organizaciji dela in medsebojnemu spoznavanju sodelavcev ..! Jaz si takšne pravice, da bi posameznika sodil že po tako kratkem času skupnega dela, nisem privoščil ... Ali gre potem očitati mojstrsko miselnost meni, ali pa jo pripisati prav Ustim, ki so takrat razglasili svoje poglede za tako »napredne in samoupravne«? Smo mar prezrli dobro znano resnico, da so za sleherno sodbo še kako potrebni otipljivi in neizpodbitni dokazi.!? vnaprej. Vse to pa zahteva polno zavzetost tako komunistov ln sindikalnih delavcev, kakor tudi vseh delavcev v strokovnih službah! Doslej izkazane nedelavnosti družbenopolitičnih organizacij v steklarni ne moremo in ne smemo trpeti.. 1 Zadnji čas je, da postanemo bolj prizadevni in da politično delo postane zopet bolj razgibano, saj je prav aktivnost komunistov kot vodnikov delovnih ljudi in sindikata kot najbolj množične organizacije delavcev pogoj, da bodo opravljene vse naloge, ki jih pred nas postavlja sistem socialistične demokracije, ln da bo s tem zagotovljeno resnično samoupravljanje delovnih ljudi tako v združenem delu kakor v družbenih službah. FRANC VEHOVAR Nisem kdo ve kako natančno se. znanjen z določili zakona o združenem delu, toda nekje v njem sem vendarle zasledih, da sprejete normative 'del preverjamo šele takrat, če jih delovna skupina ali posameznik v njej po treh mesecih ne dosega. In da na podlagi tega presojamo, ali je nekaj narobe z normativi, ali pa je nekaj narobe s tistimi, ki normativov ne dosegajo...! To je Zdenka očitno prezrla! Iz svojega enostranskega gledanja na problem, ali pa namenoma? Trditev, da so pritožbo podpisali vsi, v nobenem primeru ne drži, saj so na voljo dokazi za to; zakaj so jo nekateri podpisali, pa bodo podpisniki lahko v prihodnje bolj trezno pre. mišljevali...! Kaj naj človek reče na to, če si je Zdenka upala trditi, češ da smo t prvem mesecu dela v brigadi dosegali le S8 % normativa, ko pa so vendarle na voljo uradni dokumenti o tem, da smo normativ dosegli 109-odstotno!? Morda ne bo odveč, če napišem, da smo priznavali novoustanovljenim brigadam režijo za premostitev spremljajočih začetnih težav, kar se je približ. no ujemalo z opravljenim delom učen. cev. In nasploh si je bilo treba že takrat zastaviti vprašanje, zakaj so »prizadeti« zagnali tak vik in krik, ko pa smo vendarle vedeli — in prehojeno obdobje je to najbolje potrdilo — da so tudi druge brigade dosegale norma-tive s 86, 87 do 100 odstotki, in to v več primerih. Pa kljub temu ni prišlo nikomur na misel, da bi zaradi tega zamenjal mojstra! Naše steklarsko delo je ročno, v skupinah... Posamezniki so bili nekdaj, so še sedaj in bodo tudi v prihod- A VENDAR! nje različno usposobljeni za svoje delo. Zaradi tega so tudi njihovi delov, ni dosežki različni. In takšni bodo tudi v prihodnje, naj bo to komu všeč ali ne...! Drugo vprašanje pa je seveda, ali bodo temu ustrezni tudi osebni dohodki. Na srečo smo v naši družbi napovedali boj proti uravnilovki in pričakovati je, da bomo namesto boja za odstotke začeli vendarle odločno bitko za nagrajevanje po delu — živem in minulem — in da pri tem ne bomo pozabili na delavsko solidarnost! Daleč od tega sem, da bi trdil, kako da nisem naredil tudi kakšne na, pake pri vodenju brigade, resnici na ljubo pa moram povedati, da je bila marsikatera med njimi tudi posledica že hudo skaljenih medosebnih odno sov. Ves potek dogodkov v zvezi z obravnavano zadevo potrjuje, da so nekateri posamezniki z Zdenko vred kalili odnose praktično že prej, predno smo začeli delati skupaj, če bi Zdenka hotela in se ravnala po tem, za kar se je bila v javni kritiki tako ime to ogrevala, bi odgovore na številna vprašanja, ki jih je zahtevala v ured. ništvu »Komunista«, zagotovo lahko dobila v svojem neposrednem delovnem okolju. Besedi »pošteno« in »od-krito«, ki ju je tako rada uporabljala, sta sicer res lepi, Zdenki pa je ušlo le to, da ju ni živila ali pa ju ni hotela postaviti na pravo mesto .. ! Strinjam se s tem, da moramo vsakršno zadevo pretehtati v celoti in jc obravnavati iz vseh možnih zornih kotov. Brez ihte in obrekovanja. Na moj naslov pa je prav slednjega priletelo na pretek. Ob tem moram še zapisati, da so Zdenka iti še kdo drug, ki jo je podpiral v njenih prizadevanjih, pozabili, da je poleg nekakšnih pravic, ki jih zahtevajo in se sklicujejo nanje, še druga stran kolajne, ki ji pravimo — dolžnosti. Medsebojno uskla- jeni, sta obe plati medalje veliko lepši in družbeno zelo koristni. V kolektiv, od katerega se tako kmalu poslovim, sem vložil vso svojo mladost in vse svoje delovne moči. V skladu s svojimi zmogljivostmi in z znanjem sem vložil tudi kakšen kamenček v njegov mozaik uspehov. Teh k sreči obrekljivci z ničemer ne morejo zmanjšati, čeprav so to hoteli storiti na nedovoljen način in — ne da bi pri tem izbirali sredstva... Te vrstice sem napisal z namenom in željo, ker je nujno treba pristriči peruti neodgovornem posameznikom. Utegne se sicer zgoditi, da se bodo ti drugič lotili še koga drugega. In če bo ostal ta brez ustrezne zaščite kolektiva, kakor sem ostal brez nje jaz, bodo pod pretvezo boja za samoupravne odnose spet zasejali seme razdo. ra..! To pa ne bo v prid ne kolektivu in ne širši družbeni skupnosti! MAKS DJURKOVia Odgovor na pismo, o delegatih In pesem bralcem... ARGUSOV SPREHOD »Dragi Argus, hočem reči, opravljivec! Zakaj se praskaš tam, kjer te ne srbi?« mi piše nekdo, ki je pozabil dati prvo besedo v tem mojem sprehodu v narekovaj... »Poglej,« nadaljuje svoje čivkanje ptič(ka), »mi smo si« — pozabil(a) je napisati, kdo in kateri — »tako lepo zamislili spremembo marsičesa, kar bi nas povzpelo na višjo raven osebnih dohodkov, pa nam ne uspe, ker se niso »poštimali« drugi tako, kakor je treba. Veš, da bi nam pomagal lahko tudi ti, toda ti čvekaš o drugih rečeh. Dokaži, ali se sploh spoznaš m kakšno pametno reč! Napiši tudi kaj o svojem zdravju, saj tako star, kakor si, in najbrž bolan tudi, potrebuješ domačo »nego« ter bukov štrudl, da bi te malo spametovali...!« Hvala lepa za pismo, čeprav — po pravici povedano — bi mi bolj teknila kakšna nežna misel in ne takšen nadev! Pa kaj moremo, če naše življenje ni stkano iz samih lepih reči!? Ne jadikujemo zaradi malenkosti, saj hudič ni tako črn, kakor ga rišemo...! Se strinjaš ptič(ka) da ostaneva dobra prijatelja tudi po tem sprehodu!? Seveda, če se le ne bom spet pregrešil in te morda znova »zahakljal«...! Takšnih, ki so se »poštimali« tako, kakor se spodobi, je veliko. Le bodi moj sopotnik ali sopotnica in boš vi-delfa), da ne boš uspel(a) najti tistih, drugih! Kamor sem prišel, je bil napev po tvojem okusu. In ker sem se sprehodil po vseh tozdih, delovni skupnosti skupnih služb in po vseh mogočih od- delkih, sem z »veseljem« ugotovil, da je precej izmed tistega »O. K.«... Kje je torej resnica? Pametnih reči je toliko, da bi bil prostor, namenjen mojim sporočilom, odločno premajhen. Zal, resnica je, da se jaz ukvarjam bolj s tistimi, ki ne sodijo ravno v to kategorijo, z namenom, da bi prispeval svoj delež k odpravi kakšne med njimi. In hvala za vprašanje po Zdravju! Je kar dobro! Skoraj ne potrebujem domače »nege«, niti bukovega štrudla ali palice, kakor se temu drugače reče. O starosti pa ne gre izgubljati besed, saj sem ravno sedaj v najboljših letih, čeprav me kdaj pa kdaj daje omahitis. Terapija, ki so mi jo predpisali pred kratkim, bo dobro zalegla. Ta pa je približno takšna, kakor za nekatere kategorije sodelavcev. Ker so med nami mladi starčki in stari mladeniči, bo veljala za večno: več tablet »pogu-misa«, več kapljic »akcijusa«, manj tablet »nesklepitisa«, dosti manj »pa-sivitisa«, ipd. Ce vse to zmešamo in dodamo še kaj zraven, nam bodo znaki izboljšanja kaj kmalu pred očmi in tudi v žepih! Glej ga, zlomka, skoraj bi bil pozabil na svojo vsakdanjo obveznost, ker sem se tako zaklepetal s teboj, tič(ica)! Zato na delo oziroma na sprehod! Najbolj srečen sem bil, ko so bile pred časom ambulante v Rogaški Slatini in pri vas v steklarni kar prazne, saj je bilo težko najti koga, ki bi mi pomagal. Sem že zdrav, saj si ne upam tvegati poti v ambulante, ker s* mi utegne pripetiti, da bom časovno na istem, le žep mi bo nekoliko lažji, ker je bolniška po lanskoletnem povprečju. Tako sem, sicer bolj za sebe »molil« in se spominjal minulih časov, v katerih smo lepo peli o urejeni zdravstveni službi v Rogaški Slatini potem, ko bomo zgradili zdravstveni dom. Pikolovski sem res bil ob zahtevi, da bi šel rad na kakšen sestanek ne le naših ampak tudi drugih delegatov, s katerega bi rad prinesel kakšno novico ... Pa se mi ni posrečilo! V večini primerov so mi postregli s približno takšnole: »Oprosti, Argus, nimamo nobenega zagotovila, da bodo naši delegati sploh prišli na sejo!« Mogoče pa mi bo le uspelo zabeležiti kot raliteto ali posebnost, da bo zagotovljena sklepčnost na kakšnem sestanku? Srečna okoliščina zame je, da nisem na seznamu vodilnih ali poslovodnih delavcev, kajti nekateri so tako »nežni«, da bi mi namesto bukovega štrudla podarili tudi kakšen sunek z bodalom med rebra. Oh, kako so nekateri »uboščki«, pa se celo poslovodje drznejo zahtevati delovno disciplino od njih. Nak, tako ne bo šlo več, tovarišija! Se bo treba pogovoriti o izdaji licenc nekaterim, da bi pač delali — po svoje. Udeleženci proslave krajevnega praznika Rogaške Slatine so šli v Zdraviliško dvorano s strahom, ker so se bali bliskanja fotografskih aparatov, saj so bili na programu sila važni do- godki, ki naj bi jih ovekovečili. Pozneje pa se je izkazalo, da je bü tak strah povsem neutemeljen, saj ni bilo na spregled nobenega fotografa. Pa nazdrmje! Eni me imajo za starega, drugi pa me imajo za mladega. Končno, ni važno ne eno ne drugo. Kritizirate in hvalite me. Kakor pač nanese. Vse skupaj vas imam vseeno rad in vam za konec tega mojega sprehoda podarjam tole mojo pesniško storitev: ARGUSOVA PESEM Ringa, ringa, raja, Argus pa nagaja ... Prinesel bo novice, ki polne so resnice. Odpravi se na sprehod, poroča od tam in od tod. Zelo »fajm se nam zdi, če rta vrsti nismo mi. Ko soseda nam predstavi, bri pravimo, ta je pravi. Ko našteje naše grehe, seže ogenj gor do strehe. Mislim resno; brez norosti: skritiziraj vse slabosti! Toda, objektiven bodi, ker le to sadove obrodi! Prisrčen pozdrav vaš ARGUS Prišli - odšli - poročili - rodili so se KADROVSKE ZANIMIVOSTI V avgustu je prišlo v steklarno 22 novih delavcev, odšlo pa jih je 12. Poročilo se je 6 delavce;', petim delavcem pa so se rodile hčerke. Tozd osnovna izdelava Prišli: odnašale! Darko Bedenikovič, Jože Bele, Edo Govedid, Josip Halužan, Ivan Kralj, Alojz Sedenik in Anton Završlki. Odšli: krogličar Slavko Pod-hraški, ki je umrl; pomočnik Jurij Maj-cenič, ki se je upokojil; krogličarji: Anton Esih, Josip Gluhak in Adolf Mikša, ki so odpovedali delovno razmerje, Zlatko Kovačič in Vlado Vrabec pa sta samovoljno zapustila steklarno. Tozd dodelava Prišla: čistilka Margareta Fendre. Odšla: izmenovodkjnj a rezal k Pavla Soki, H se je Invalidsko upokojila. Tozd kristal Prišli: steklobrusilci Cvetka Artič, Miro Cerovski, Rozalija Fideršek, Jožica Gaberšek, Marija Ingolič, Jože Kovačič, Anica Kučiš, Zlatka Rampre in Terezija Zidar. Odšla: steklobru&ilka Darinka Plemenitaš, ki je odšla na poklicno rehabilitacijo. Tozd dekor Kozje Prišla: steklobrusilca Vlado Levstik in Franc Vončina. Delovna skupnost skupnih služb Prišli: ekonomski tehnik Metka Šket in akademski slikar Karel Plemenitaš. Odšla: sprotni kontrolor Franc Kregar in obračunovalka osebnih dohodkov Cvetka Stramenščak. Vsem novim sodelavcem želimo mnogo delavnih uspehov in osebnega za- dovoljstva. Tistim, ki so nas zapustili in si šli iskat boljše delo drugam, pa želimo, da bd ga tudi našli! Poročile so se Poročili so se: Marija Ekea1 — Puta-nec, Helena Grgurinovič — Kastelic, Irena Melcer — Jutriša, Marija Pelko — Natlačen, Božena Salman — Kanič in Veronika Tadina — Per oec. Vsem novoporočenkam želimo mnogo sreče na novi življenjski poti! Rodile so se Rodile so se: Metka Colnarič — hči Statika, Sonja Šmit — hči Janeza, Nataša Tomine — hči Vere, Spelca Žgajner — hči Marije in Liljana Živičnjak — hči Vjekoslava. Staršem čestitamo, novorojenčkom pa želimo veliko sreče v življenju! UREDNIŠTVO Upokojena sodelavca PAVLA COKL-RUZ1CA Cernošetova Pavla, kakor smo jo imenovali dolga leta, se je pred nedavnim poslovila od nas, ker je odšla v invalidski pokoj. Rodila se je leta 1928 v Jurkloštru. Njen oče je bil dolga leta član naše delovne organizacije, Pavla pa se mu je pridružila leta 1945, ko je sedla za steklobrusil-tki stroj. Po njenih besedah jo je navdušil za steklobrusilski poklic pokojni Vinko Karat... Pavla se dobro spominja povojnih časov, ki so bili težki in lepi hkrati. ji. .. Bilo je treba delati in dosegati norme na delovnem mestu, v popoldanskem času pa graditi zadružne domove, delati na ekonomiji itn...« pripoveduje. V tistih časih niso spraševali — ne stari in ne mladi — za uro, dan ah noč! Nič jim ni bilo težko, ker so dočakali težko priborjeno in pričakovano svobodo, v kateri so potem zgradili toliko novega. »Velika je razlika med delovnimi razmerami danes in nekdaj,« nadalju je Pavla in v isti sapi še razlaga: »Pred pričetkom dela smo morali najprej otajati pozimi led v škafih z vročim steklom ali z drugimi vročimi predmeti. Preden smo pričeli z delom, smo si morali zakuriti — če bi jih spltJh tako smela imenovati — v pečeh.« Kljub težkim delovnim razmeram pa je Pavla vestno opravljala svoje delo, kar dokazuje tudi knjižica o nazivu udarnice. Bolezen pa je Pavlo odtrgala oc brusilnega stroja. Postala je pregle-dovalka slekla in opravljala to delo polnih dvanajst let. Nazadnje je bila vodja izmene v rezalnici, od koder pa je bila invalidsko upokojena. Pavlo ali po ilegalnem imenu Ru-žico naj predstavimo tudi iz časov NOB. Bila je terenska delavka v Ka-mencah, ko je tam bivala od leta 1943 pri stari mami. Od tam je nosila sanitetni in propagandni material na Kozjansko, skrbela je za živilske karte in podobno. Samo z njeno izvirno hladnokrvnostjo in iznajdljivostjo ji je uspelo neštetokrat preslepiti sovražnika in ga napotiti v napačno smer pri iskanju terencev. Rešila je svojega strica gotove smrti, ko je ob neki priložnosti zadrževala več Nemcev in jim pripovedovala vse mogoče, le o tem ne, kje je stric. Spominja se Pavla tudi, da je bil v hiši stare mame ob neki priložnosti pokojni Boris Kidrič m enim izmed svojih tovarišev, toda takrat ga niso poznali in šele pozneje je zvedela, kdo da je to bil. Iz tega kratkega preleta Pavline preteklosti in delovanja med narodnoosvobodilnim bojem smo se gotovo prepričali, da je bila naša sodelavka zavedna mladinka! Pavla je premagala hudo bolezen in sedaj, bolj krhkega zdravja, živi v svojem domu, ki sta si ga zgradila z možem, želimo ji, da bi uživala sadove svojega trdega dela še dolgo, dolgo vrsto let! FRANC KOMERIČKI JURIJ MAJCENIC Naš Jurek se je rodil v sedemčlanski zagorski družini, katere štirje otroci so bili zaposleni v naši steklarni. Jurek se je najprej zaposlil v steklarni »Straža«. Bilo je to med vojno, leta 1942. Tam je nadaljeval delo tudi po vojni. Leta 1957 pa so ga njegovi sedanji sodelavci pregovorili, naj pridt k nam, kar je tudi storil. Pričel je kot krogličar in napredoval do pomočnika... Polnih dvajset let je prihajal Jurek na šiht in med tem časom prehodil veliko korakov. Dež, blato, sneg in druge vremenske nevšečnosti so tisto, kar se mu je vtisnilo v spomin kot neka) neprijetnega. Bilo pa je tudi veliko veselih uric, doživetih s tovariši in sodelavci. Veseli se, da bodo njegovi nekdanji sodelavci uživali v vožnji z avtobusom in da bo hoja po vsakršnem vremenu šla vendarle v pozabo ... Svoje steklopihalsko delo je Jurek opravljat z veseljem. Bil je vesten delavec, kar potrjuje tudi naziv štirikratnega udarnika. Ob odhodu v pokoj je Jurek dejal: »Ko postaneš starejši, postanejo tudi roke bolj okorne in manj uspešne. Zato steklarjem beneficirana delovna doba veliko pomeni!« Na dolga in zdrava leta, Jurek! FRANC KOMERIČKI Vpliv alkohola ZGREŠENA POJMOVANJA Med številnimi ljudmi prevladuje pojmovanje, da je alkohol prehrana, ki daje moč, da krepi kri in podobno. Analiza pojma prehrana pa pove, da je hranilna snov tista, ki daje telesu moč in ki služi za rast in obnovo tkiva in ki se v njem tudi nalaga kot rezerva, kot rezervna energija. Skratka, hrana koristi organizmu in je nujno potrebna, dočim alkohol te lastnosti nima. Ne samo, da da povzroča bolezen — kronični alkoholizem, ampak kvarno deluje še na druge organe. Zato je miselnost, češ da so alkoholne pijače hranilne in okrepčujoče, da dajejo moč in toploto organizmu, popolnoma zgrešena! Alkoholne pijače dajejo samo subjektivni občutek večje moči, resnica o njegovih učinkih pa je prav nasprotna; po zaužitju se v odvisnosti od količine alkohola v krvi zmanjšuje ne samo človekova delovna storilnost, ampak na splošno upadeta tudi njegova moč in razum. Alkohol širi krvne žile in s tem ustvarja občutek toplote. Posledica tega je večje oddajanje toplote, zato tudi opiti, vinjeni ljudje hitreje zmrznejo. 2e po zaužitju majhnih količin prehaja alkohol zelo hitro iz prebavnega trakta v kri in to v tridesetih do devetdesetih minutah, odvisno pač od količine hrane v želodcu. Za izločanje alkohola iz krvi pa je potrebno najmanj osem ur. S krvjo pride alkohol v jetra in iz njih potuje po vsem telesu. Ko pride v možganske celice, povzroča motnje v njihovem delovanju: slabi čutilne in duševne sposobnosti ter poleni telesne reakcije. Od delavca zahtevamo, naj bo na svojem delovnem mestu pazljiv in zbran, kar je še zlasti pomembno pri delu za stroji v industriji, na gradbi- ščih v gradbeništvu, v prometu pri upravljanju najrazličnejših vozil, pa tudi za steklarje velja to, saj imajo ves čas opraviti s steklom. Pri vseh naštetih in še tudi številnih drugih delih so potrebni jasnost vidnih in slušnih zaznav, sposobnost koncentracije, hitre reakcije. Za vse to pa je potrebna »jasna glava«, potrebni so torej trezni organi. In z drugimi besedami povedano — nujna je popolna treznost! Alkoholna omamljenost povzroča dobro voljo in razpoloženje, zapeljivo stopnjuje občutek lastne moči in precenjevanje lastnih sposobnosti, zaradi česar vinjen človek neresno ocenjuje nevarnost. Posledica tega so nezgode pri delu in prometne nezgode. Redno čezmerno pitje alkoholnih pijač pa deluje kvarno na vse celice organizma, in daljše uživanje alkohola povzroča okvare posameznih organov. Najpogosteje prizadene prebavni trakt, jetra, ožilje, živčevje in ledvice. V želodcu pride na primer do propadanja funkcionalnega dela želodčne sluznice, ustvarja se vezivno tkivo, sluznica se tanjša in postaja vse bolj anemična, malokrvna. Začno se bolečine v predelu želodca in neprijeten zadah iz ust. Podobno deluje alkohol na črevesje, zaradi poškodb pa so vse bolj pogoste driske. Prav tako povzroči stalno uživanje alkoholnih pijač okvare jeter in njihovih funkcij. V jetrih pride do kopičenja maščob v njihovih celicah, zaradi česar nastopi zamaščenje jeter ali ste-atoza, do izumiranja jetrnih celic in do preraščanja vezivnega tkiva, s tem pa se že začne ciroza jeter. Posledice stalnega čezmernega uživanja alkohola se pokažejo tudi v zmanjšanju človekove mišične moči, v upočasnjevanju njegovih refleksov in v njegovi majhni odpornosti proti boleznim. Vzporedno s tem se zmanjšuje njegova delovna sposobnost, upada produktivnost, zmanjšuje se število narejenih del ali izdelkov v enoti časa in večje je število nekakovostnih izdelkov, napak pri delu. Alkoholik postane dostikrat nesposoben za delo že v obdobju med 30. in 50. letom starosti, to je v dobi, v kateri bi sicer dosegal najboljše delovne učinke, saj ima takrat šele veliko izkušenj in znanja. Odveč pa je najbrž omenjati, da se alkoholikova življenjska doba skrajša za kakšnih 15 do 20 let. Vse našteto, čeprav povedano v skopih besedah, zgovorno priča o škodljivosti čezmernega uživanja alkohola. Zato je prav, da se vseh teh nevarnosti zavedamo že danes, kajti jutri utegne biti morebiti že prepozno! DANICA SEDMINEK Za razvedrijo NAGRADNA KRIŽANKA ST. 54 Med reševalce, ki bodo sodelovali v reševanju nagradne križanke št. 54 in ki bodo pravočasno oddali ali poslali pravilne rešitve, bomo z žrebom razdelili 150 dinarjev v obliki treh nagrad in sicer: 1. nagrado 70 dinarjev, 2. nagrado 50 dinarjev in 3. nagrado 30 dinarjev. Rešitev nagradne križanke pošljite na naslov: uredništvo časopisa »Steklar«, steklarna »Boris Kidrič«, 63250 Rogaška Slatina, Ulica talcev 1, ali pa jo vrzite v nabiralnik za časopis »Steklar« pred vratarsko ložo v steklarni! Upoštevali bomo seveda le tiste pravilne rešitve, ki bodo prispele na naslov uredništva do vključno 20. oktobra letos. Na ovojnico ne pozabite napisati »ZA NAGRADNO KRIŽANKO ŠT. 54«! Nagrajenci nagradne križanke št. 53, objavljene v »Steklarju« za avgust, so: 1. nagrado 70 dinarjev dobi Erika Kunštek, 2. nagrado 50 dinarjev dobi Martina Štih, 3. nagrado 30 dinarjev pa dobi Slavko Borlak. Vsem nagrajencem čestitamo! Rešitev nagradne križanke št. 53: vodoravno si sledijo rešitve takole: Georgia, žolna, Albert, kimavec, saldo, Arras, Dl, Ita, Šoštanjčan, lik, skif, EA, EV, rumenec, pop, c, sekira, Milka, Dolanc, vinjak, askeza in Bergant. UREDNIŠTVO SISTAV/L ALOJZ KUHALE osnova IZOBRAZ- BE PRIPRAVA ZA NEGOVANJE NEDONOŠENČKA KOPNO OOP A NO Z BORJEM tovarna v ZAGREBU REKA na PELEPO- NEZU NAJVEČJI Dose- žek STEKLAR ČETA, TROPA, DRHAL OSRE- ČENO JVJE GRŠKI GLASNIK PREB TROJO 1 ^ 1 < DELA VKA ročnega ČELA, OBRTNI-CA LESO- Rezec KRATICA ZA F!Z!K AL ATMOSFE. ČLAN PIONIR. ORGANI- ZACIJE PEVKA VIL EN— TANJ C OSTER ZASNEK ZANIMIVOST, MIKA V-MOST SOVJE OGLA- ŠANJE FILM. IGRALKA (NOVRK) trplje- nje V/ SO KO O OL/KOVANJE 6ARVA /GR A L N!H KART P/JAČA STARIH SLOVANOt QrON „ v ZUPANČIČ VEČAN- JE ERNEST BORŠ/Č KONEC ŽIVI JE-N JA KEKA NA bOLENJSK. OZEK KOS ČEŠKE Bolgar. Pour/K (ŽIVKOV) 6 LA S />/$-CALKE UŽITEK KRAJ PRI ČAČKU TOMOSOV AVTO NAS GENERAL SPANSK! Borec,. 5KREAäc) DRŽAVR V AfAlK! ljudska Repu&li- SLOVCHUA STRON- CIJ ZVRST, VRSTA NEMŠKA peka uran ELEKTRI- ČNA MORSKA RJ&A VINO— ROMA Rastlina UMIKA- NJE KRATICA AN6LEŠK vojnega Letal- STEKLAR Glasilo »Steklar« ureja uredniški odbor: Jože Božiček, Jože Halužan, Tomi Kočica, Milorad Kračun, Julij Lončarič, Polda Ogrizek in Jovo Tišma. Predsednik uredniškega odbora Polda Ogrizek, predsednik sveta glasila Ivan Siter, glavni in odgovorni urednik Jovo Tišma, tajnica uredniškega odbora Cita Novak. Obdelava in oblikovanje sestavkov Dušan Rebolj, likovna zasnova in oblikovanje Leon Rebolj. Uredništvo: steklarna »Boris Kidrič« 63250 Rogaška Slatina, Ulica talcev 1. Naslov; glasilo delovne organizacije Steklarne »Boris Kidrič« in Steklarske šole Rogaška Slatina. Telefon (063) 810-020. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Naklada 1.800 Izvodov. Tiska ČGP Delo Ljubljana.