44. Številka.
Ljubljana, v sredo 24. febrnvarja.
XXV. leto, 1892
Uhaja vsak dan iveier, izimfci nedelje in praznike, ter velja po pofiti prejeman za avt-t ro-oge reku dežele sa vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden t gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto IS gld., za četrt leta 8 gld. 80 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr.
na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za» oznanila plačuje se od četimtopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravniitvo je v Gospodskih ulicah fit. 12. ČpravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t.j. vse administrativne stvari.
Slovenščina pri Ljubljanskih sodiščih.
i.
SlovenSčinu bila je še pred malo leti prava reva pri sodiščih! Povsod so jo zatirali, povsod zaničevali! Zadnje Čaae se je mnogo zboljSalo v tem oziru, posebno pri nas na Kranjskem. Mi, kar nas živi v ti vojvodini, smo glede tega uprašanja prav zelo občutni, in to po vsi pravici, ker je v javnem življenji mili naš jezik posebno od tiBtih dob napredoval, kar so ga vsprejela sodišča. Po druzih kronovinab so v tem oziru mlačneji in popustljiveji, se ve v kvar slovenščini. Da bi se tudi ondu ostrejša narodna zavest prebudila!
Na Kranjskem je naS jezik pri sodiščih priboril Bi svoie vredno mesto, ter se na njem vedno bolj utrjuje. O političnih uradih ne govorimo, tam je Se vedno revščina, in tudi drugače biti ne more, ker nam Se vedno pošiljajo v deželo tiste nemške grofice in barončke, ki o slovenščini niti polovičarskega pojma nemajo! V desetih letih se bode morda tudi na tem polji kaj zboljSalo, samo če bodo kazali naroda zastopniki tisto potrebno jeklenost, ko jo sedaj na njih časih pogreSamo.
Tem tesneje se nam je poprijeti sodišč, pri kojih nečemo niti za ped odjeojati od tega, kar smo si že priborili. Nasprotno, napredovati hočemo ter Btrogo za to se potezati, da si pridobi slovenščina ravno toliko pravic pri sodiščih, kolikor je ima nemščina. Načelo, da uaj velja slovenščina pri sodiščih ravno toliko, do pičiče ravno toliko, kolikor nemščina, je gotovo skromno, ponižno, kakor je ponižna vsaka zahteva, kojo si s strahom in trepetom upamo visoki vladi na trdo srce položiti!
času primerno se nam vidi, da se iz spodaj navedenih vzrokov nekoliko ozremo po LjubijauBkih sodiščih, pri kojih se največ v slovenščini uraduje. V Ljubljani imamo deželno sodišče in pa okrajno sodišče. Obe imati s slovenskimi ulogami obilo opraviti in radi priznavamo, da se v tem oziru več ali manj pravilno postopa. V zadnjih dobah pa se prikazujejo na obnebji slovenskega uredovanja mali Crni oblački, o katerih se bojimo, da bi se čez noč ne zgostili v črne oblake, iz kojih naj bi se usula toča na slovenske vloge in slovenščino sploh, tako da bi se pri naših sodiščih zatrla in podsula, kakor zatre" in podsuje ledena toča rumeno pšenico 1
V tem oziru smo prepričani, da bi mnogi stari uradniki ničesar proti temu ne imeli, Če bi se omenjena toča prav kmalu usula; zategadelj je naša dolžnost, da smo pozorni, in da ne prezremo nikake malenkosti, ker bo ravno take malenkosti črnih drakonov zob, iz kojega bi zrasel gladen zmaj, ki bi pozneje pohrustal slovenščino pri sodiščih!
Priznati imamo, da smo postali nekaj nemirni bodi si radi deželnega sodišča, bodi si radi Ljubljanskega okrajnega sodišča. Pri obeh se kaže tendencija, skazovati protekcijo nemščini ter jo obvarovati pred vsako mrzlo sapico, da bi se ji godilo, kakor se godi rastlini v gorkem cvelljičnjaku 1
Deželnemu sodišču načel ju ;e mož, kojega so nam časih očitali kot koncesijo, s kojim nam je postregla vlada Taafteova. Visoki gospod je dika pravniškemu stanu, kar pa se tiče njegovega narodnega prepričanja, ne bomo o tem pisali, ker to ne spada tu sem. Vender pa se ravno zadnje čase vedno jasneje kaže, da pri deželnem so-diščn v Ljubljani pod sedanjim vodstvom slovenščino nekoliko hladneje gledajo in da se vodstvo tega sodišča premalo ozira ua to, da bi slovenščina imela v praksi čisto tisto pravico kot nemščina. Zgodi se sedaj, da dobiš na svojo slovensko vlogo nemški odlok, in vidno je, da pri izdaji razsodb nemajo prav nikacega načel^eea vodila. Menilo bi se, da se tako načelno vodilo prav labko dobi! Sprejemati se imajo vloge, tako v nemškem, tako v slovenskem jeziku. Proti temu nema nikdo ničesar. Će je vloga nemška, da se naj ji nemški odlok; slovenski vlogi pa naj se da slovenski odlok. To naj je praksu vselej in brez vsake izjeme.
Pri pravdah je že drugače. Tam se menjavajo spisi, v jedni in isti pravdi jih je lahko nekaj nemških, nekaj slovenskih. V kojem jeziku naj se izda sodba V Tudi pri tem se brez težave dobi vodilno načelo. Za sodbo ima biti merodajen jedino le jezik, v kojem se je tožba uložila, s kojo se ravno Bodba zahteva. Pri nemški tožbi naj je brez ozira na druge pravdne spise sodba nemška; pri slovenski tožbi pa slovenska. To je zahteva, ki je gotova v razmerah opravičena. Naša glavna pritožba obrača se sedaj proti temu, da se to načelo pri Ljubljanskem deželnem sodišču nekako načelno v stran pritiska in prezira. Merodajno za jezik sodbe je pri tem vele-
slavnem sodišču okolšČina, če se v dotični pravdi nahaja kak nemšk spis, ali ne. To je gotovo, če se je tožba uložila v nemškem jeziku, potem se izda nemška sodba, in naj se je toženi še tako pošteno slovensko branil. To je v redu, proti temu nemamo ničesar! V redu pa ui, če se pri našem deželnem sodišči na slovenske tožbe izdajajo nemške sodbe, kakor hitro se je kak pravdni spis uložil v nemškem jeziku. Ne zgodi se vselej, zgodi se pa vender skoro vselej! Nemec, oziroma tisti, kojega zastopa nemški ali uenišku-taraki advokat, dobi skoro vselej nemško sodbo, bodi si, da je sam nemško tožil, bodi si, da se je na slovensko tožbo nemško branil!
Tukaj mora torej zginiti ta kaos, in na njegovo mesto naj stopi zgorajšoje načelo, ki je pravično vsakomur, in primerno za vsak slučaj! će bi merodajni krogi ne hoteli na drugo stezo kreniti, potem pa si naj narodne stranke, ki imajo opraviti z deželnim sodiščem v Ljubljani, same pomagajo. Slovenska stranka naj na svojo slovensko tožbo vsekdar zahteva slovensko sodbo, na svojo slovensko ulogo pa slovenski odlok! Nemške pisarijo pa naj se ne vsprejemajo, če nasprotujejo zgoraj navedenemu načelu, ki je pravično tako Slovencem, kakor Nemcem! Konečno bomo gotovo dosegli, da se uko-renini stalna praksa in da se nemščina ne bode več proteževala, ker je to dandanes nepotrebno, in nekaj tacega o čemur pravi pravnik, da je zastarano. Pridobili in ohranili bodemo pa svoje pravice le tedaj, če jih branimo in zahtevamo pri vsaki in tudi najmanjši priliki. Vsaka in tudi najmanjša popustljivost bila bi posebno na tem polji greh, ki bi se prej ali pozneje nad nami krvavo maščeval.
Državni zbor.
Na Dunaj i 21, februvarja. Državni zbor se je razšel in Be zbere zopet po Veliki noči h kratkemu zasedanju. Sedem tednov je minilo, kar se je po novem letu sešel in pozdravil na ministerskem stolu novega člana vlade. Mnogo se je tedaj ugibalo; nekatere stranke pričakovale so mnogo, dosegle pa so le malo. Taafle vlada po stari navadi in levica je po isti stari navadi ž njim nezadovoljna, kajti Kuenburg ni premaknil Taallea ni za las od svojega stališča, mini-sterski predsednik pa je veuderle zvodil levico na
LISTEK.
Maruša Čuraj.
Zgodovinska pripovedka. — Napisal Marlinski. — Preložil A. Podgorec
(Konec.)
Z močno dekliško voljo se je premagala ter odločila, da obišče neko zabavo, pri kateri bode navzočen, kakor je čula, tudi Grišo s svojo soprogo. — Ta večer je hotela Maruša biti lepa, vse očarati, omamiti — kar jej ni bilo težko.
Ko je Maruša ustopila v dvorano, so bili že zbrani malone vsi povabljeni gostje. Malo časa za njo prišel je tudi Grišo s svojo soprogo.
Govorili so---smejali Be---
zabavali se. — —, —
■Daj, pevaj Maruša, prosi jo Medaša, nje najbolja prijateljica."
»Pevaj, pevaj," čulo se je od vseh strani.
In ona je pela.
Sedaj je vrelo nežno io ganljivo, sedaj divje,
strastno, skoro demonski iz njenih ust. Vse je poslušalo, neupajoč si dihati — tako še nikdar do-sedaj niso čuli peti — niti same Maruše ne.
Ko je končala — nekoliko trenotkov vse mirno
kakor začarano---a uakrat zaori urnebesni
plosk in klicanje.
Zopet in zopet morala je peti Maruša.
Blizu stal je Grišo in ni obrnil očij od nje. Gledal jo je razvnet, kakor madono — pozabivši na soprogo in na ves ostali svet.
„Samo uro sladkega sestanka mi dovoli Maruša. ---Samo uro," prosil jo je, ko je šla
mimo njega.
„Danes okolu polunoči, odvrne Maruša šepeče.
Društvo se je razšlo. — — — Grišo spremi ženo domov. — Ćim je ona zaspala, splazi se tibo iz sobe in hiti k Maruši, ki ga je že pričakovala.
Ona ga vsprejme ljubeznivo, nežno--—
mehke bele roke se mu ovijo okrog vrata in drhtečo roko pritiBno si ona srce, a ustnice so se jima združile v dolgem, žarkem, ognjenem poljubu — --Bil mu je to zadnji poljub.
Na lahko se izvije iz njegovega objema, pristopi k mizi, uapolnivši čašo z rujmm vinom, iu mu jo poda:
,Da, pij v najino ljubezen!"
„A potem?"
Potem — — — sem tvoja--— ako budeš hotel.
Grišo izprazni čašo na dušek.
„Nehaj," vikne Maruša in prime ga za roko, dala sem ti otrova v vino."
Grišo zre v deklico, kakor da stoji pred njim prikazen; potem se nasmehne, kakor da ji ne veruje.
Za trenotek preobrazi se mu lice, oči se mu nabrehnijo, hladen znoj stopa na čelo, pesti se mu krčevito stiskajo, kolena drhte in se upogibijajo, visoki, jaki mož se zgrudi kakor hrast, ki ga je treščil vihar. — Hotel je nekaj govoriti, pa je samo jecljal in z obrazom tolkel ob tla. Dva, trikrat mu je še konvulzivno zadrbtelo telo — — — stresel se je  — — in Grišo ni več dibal. — —
Obupno   kriknivši vrže se Maruša na truplo
led ter spravljal predlogo za predlogo z največjim mirom izpod kapa pod streho.
Burnih sej sicer ni nedostajalo, a vzlic temu rešen je zakon o trgovinskih pogodbah, da, te so že uveljavljene in pravokrepne. Borzni zakon je vsprejet, pogodba z Dunavsko parobrodsko družbo je rešena iz največje sile in načrt novega davčnega zakona izročen je poslancem, da se bavijo z njim. Pisalo se bode mnogo o njem, govorilo nič manj, Taafte pa bo mirno vladal v Avstriji in se o počitkih nekoliko oddahnil; mnogo odmora mu itak ni treba, saj je parlament jako poslušen
Ob H1/*- uri v jutro otvoril je predsednik Smolka 118. sejo tekočega zasedanja.
Pravosodni minister Sehouborn je naznanil pismeno, da je cesar odobril, da ostaneta državno-zborskn odseka za reformo kazenskega zakonika permanentna.
Minieterski predsednik grof Taaffe odgovarja na tri Interpelacije mladočeške stranke in na jedno nemškonaeijonalne stranke. Takoj početkom kouBtatuje, da se je o cesarjevem obisku določil Liberškim Cehom poseben prostor, kjer so imeli stati korporativno, le da jim magistrat ni tega pravočasno in neposredno nazuanil, kar je bilo napačno. Glede razobešenja deželnih zastav omenja, da oblastva naravnost nikogar niso ailila, da je skrije. O cestnem tepežu ne da se ničesar natančnega poizvedeti, ker obe stranki ravno nasprotno trdita. Kes je, da je tepež nastal. Tudi je res, da se je razpošiljala na S.iskem tiskana okrožuica, ki hujska, naj hišni gospodarji spode iz hiše stranke, ki pošiljajo svojo deco v češke šole. Sicer pa je bojda i neko češko društvo razpošiljalo okrožnico češkim starišem z zahtevo, naj pošiljajo svojo deco v češke Sole. — Pri zaslišanju prič je Liberško mestno oblastvo ravnalo proti zakonu, ki določa, da se imajo izjave zapisavati v dotičuem deželnem jeziku, v katerem je stranka govorila. To se mu je tudi odločno zavrnilo. Konečno izjavi Taafte, da je v obče postopa1 mestni magistrat pravilno, le neki magi-stratni svčtnik ni se obnašal toli nepristransko in obzirno, nego bi bilo potrebno. Trditev, da je nemško prebivalstvo v nevarnosti, pa je popolnem neosnovana.
Posl. Tilšer nasvetuje, naj se v prihodnji seji začne o tem odgovoru na interpelacije razprava. Utemeljuje ta svoj predlog z ozirom na nujno potrebo, da se Liberške razmere pojasnijo vsemu Bvetu, posebno pa zbornici.
Ta predlog se seveda odkloni.
Posl. 13 i a nk i n i izjavi, govoreč hrvatski, da je bil neopravičeno klican k redu, ker ni čital rokopisa, marveč ga je le v rokah držal, da je natančno precizovai svoj govor. To mu zamorejo in hočejo potrditi premnogi poslanci.
Predsednik potrdi izjavo Biankinijevo in razveljavi ukor, katerega je bil govorniku naklonil v predzadnji seji.
Na dnevnem redu je bila prva začasna pogodba, ki ureja trgovinsko razmerje s Srbijo. Predlog se vsprejme brez obravnave.
(Konec prib.)
*
Malo dni po tem stala je Maruša pred sodniki. Cela Pultava prosila je milosti za divno pevko.
— — — Vedeli so za žalostno njeno ljubezen, vedeli, kako jo je Grišo podlo izdal in prevari!. Srca sodmkov ganilo je tiho sočutje in glas sivega predsednika je drhtel, ko je razglašal kazen: smrt na objavljenje. — — — — — — — — — —
Na trgu Pultave že od ranega jutra vse vrvi ljudstva; gnetijo se Kazaki, ženske, otroci.
Nakrat vse omolkne, — začuje se glas: Ženo jo, — evo je."
Maruša stopi bleda toda z odločnim korakom poleg krvnika na morišče. Samo za hip jej uide pogled na tla kjer je stala. — Glava pri glavi, ona pa kakor da ne razume kaj se ž njo godi.
Svečenik moli tihe molitvice za siromašno, grešno dušo, ki bode kmalu pred prestolom božjim
— in tolaži uesrečuico, ali Maruša ga nu čuje.
Kakor jagnje mirna da si oči zavezati ter privesti k leseni kladi, nagne nad njo lepo glavo, nudeč smrtonosnemu udarcu beli vrat.
Mrmrljanje sočutja čuje bo mej gledalci, ženske plačejo in vzdihajo.
Politični razgled.
Notranje <ležele.
V Ljubljani, 24. febru var ja. StaroČeŠki nazori.
Staročeški klub zboroval je pred nekaterimi dnevi. Na tem shodu govoril j°i tudi staročeški poslanec Mattuš in rekel, da se staročeški poslanci, ko so ukrenili znano svojo izjavo, nikakor niso po« stavili na stališče, sovražno nemškim terjatvam, da pa morajo biti terjatve nemška stranke v soglasji z deželnimi interesi in da ne smejo biti naperjene proti eksistenčnim pogojem naroda češkega. Mattuš zavračal je sumničenja, da je staročeška strauka žrtvovala interese naroda in zagovarjal jednako-pravnost obeh narodnostij tudi ondu, kjer je katera si že bodi v manjšini. Naša naloga — končal je Mattuš svoj govor — v dež. zboru je, dokazati, da nečemo drugega nego jednakopravnoss, sicer pa spravo mej narodoma.
Galiski deželni zbor.
V gališkem deželnem zboru predlagali bodo nekateri federalisti stroge observancije posebno resolucijo, v kateri se bode pretestovalo proti temu, da se deželni zbor ne sklicuje redno vsako leto, kar je brez nobene dvojbe na škodo ne samo deželnim interesom nego tudi ugledu in veljavi deželnega zbora. Poljski listi poudarjajo, da se je ta navada ukoreninila zlasti odkar vlada grof Taaffe, ki je tajen, a delaven centralist. —
Hrvatski opoziciji neodvisna ali „obzoraška" in stranka prava ali starčevićanska se bodeta morda združili. Na inicijativo nekaterih odličnih Zagrebških meščanov sešli so se te dni zastopniki obeh strank ter se pogajali glede" vkupnega postopanja obeh strank. To pogajanje se sicer ni posrečilo, pač pa se je ukrenilo, da bodeta „Obzor" in „Hrvatska" ustavila vsako polemiko.
Ogerski državni zbor. Včeraj otvoril je cesar ogerski državni zbor s prestolnim nagovorom, v katerem pokiada poslancem na srce, naj porabijo dobo miru v izvršitev potrebnih reform, da se konsoliduje dežela, da bode trdna in močna, ako bi prišli hudi časi. O regulaciji valute izraža se cesar v prestoinem govoru jako ugodno ter naglasa, da je to najvažnejša zadeva, katero bo rešiti drž. zboru. Odkar imamo parlamente v Avstro Ogerski, še ni v prestoinem govoru cesar poudarjal važnosti urejene valute tako, kakor pri tej priliki. Zelo veliko radost vzbudil je passu prestol nega govora, ki slove: Moja vlada bode v kratkem predložila svoje nasvete glede izvršitve te regulacije vašemu posvetovanju in končnem ukrepanju. — Razen tega napovedal je cesar, da bo vlada z nova poskusila podržaviti upravo in izrekel nado, da bo drž zbor stvarno in mirno razpravljal to stvar.
Vnaiijc države.
Srbske razmere. Kraljica Natalija pisala je Beligrajnkim damam, ki so jo povabile, da naj se vrne na Srbsko, jako laskavo pismo, a odlonila stavljeno ji ponudbo. — Bivši predsednik narodne skupščine, Katic, izstopil je definitivno iz radikalnega kluba, ž njim pa še nekateri drugi poslanci. — Pri razpravi v državnem proračunu izjavil je Pasič, da bode Srbija lahko izhajala ne da bi trebala novega posojila, odnošaji so normalni in mir je osiguran.
Reforma pruskih šol. Te dni udeležil se je nemški cesar dinerja pri državnem kancelarju grofu Capriviju ter pri tej priliki napeljal pogovor tudi na novi Ijudskošolski zakon, kateri se sedaj razpravlja v odseku. Izrekel je baje željo, da bi deželni zbor vsprejel  ta načrt
Krvnik prime sekiro, še jedenkrat poskusi s prstom (»strino  in — — — — — — — —
.Stoj," začuje se glas. — Bil je to Iskra, prihitevši na znojnem v peni se kopajočem vrancu. V desni drži papir: „Od hetmana," vikne.
Krvnik spusti sekiro, predsednik sodni je vzame papir in glasno prečita. — Bilo je pom iloščenje, katero je izpoBloval Iskra za ono, ki je ni nikdar prestal ljubiti.
Jadna Maruša, je ravnodušno sprejela to to vest, ki je razveselila srca vseh drugih — ona je nepremično ležala na lesu. Ko so jo hoteli vzdig-noli, videli so, da se je onesvestila. Mej veselim klicanjem in vriščem ljudstva prenesli so jo domov.
Iskra jo je prosil in silil, da mu bodi žena, a Maruša ni hotela, da se usoda tako dobrega moža združi z usodo nearečnice.
Pela tudi ni več, ampak se odtegnila v neki samostan in odtod je prišla za nekoliko let vest, da je za vedno ostavila to solzno dolino. —--
Že davno pokriva zelen griček slavno pevko, toda njene pesmi še danes žive v srcu in v ustih maloruskega naroda.
tako, kakor ga je predložila vlada. — „Kreuz-zeitung" poroča, da bode knez Bismarck prišel osebno v Berolin, da bi v gospodski zbornici govoril proti novemu Šolskemu zakonu. Neki drugi list pa javlja, da se je Bismarck izrekel, ka nima želje vrniti se tja, kjer je doživel dan20. marca 1889. Revizija ustave v Belgiji. Na shoda katoliške asocijacije v Bruselju govoril je tudi načelnik te družitve, bivši klerikalni pravosodni minister Nothomb. Govor njegov vzbuja veliko senzacijo. Izjavil je namreč, da se mora odpovedati uačelništvu, ker bi po svojih katoliških načelih moral pri bodočih volitvah pobijati liberalno stranko in nje načelnika Janssona. Vzlic temu, da bode izid volitev na škodo katoliškim interesom, storil bode vender tako, zakaj v tako važni zadevi, kakor je revizija ustave, treba podrediti verske interese domovinskim.
Dopisi.
Is Ilirske Bistrice dne 20. svečana. [Izv. dop.J Povsodi se nahajajo ljudje, ki hvalijo stare čase, toda toliko jih ni nikjer, kakor v Ilir. Bistrici na Notranjskem. Če govoriš s trgovcem, toži ti o slabih Časih in se spomina onih blaženih let, ko je cvela trgovina; če stopiš v gostilno, pripoveduje ti gostilničar na dolgo in široko, koliko gostov je imel svoje dni, kako je bilo živahno življenje, kako bo Bedeli gostje cele noči pri mizah, polnih bankovcev in srebernjakov ter metali karte itd. Recimo, da je na tem nekoliko resnice, da trgovina z lesom propada in tla ni več čuti poštnega rogu po cesti tija dali proti madjarski Reki. Toda tako hudo pa le ni. Seveda tega in onega magnata pobrala je usoda ali recimo Icstna krivda, na njegovem mestu si pa pomagata sedaj dva ali trije 8 trudom k blagostanju. Tako je povsodi za velikimi cestami, odkar so bo zgradile železne ceste. Tudi Ilirska Bistrica si bode opomogla, kadar povsodi nastopijo mladi gospodarji, kateri ne poznajo lahkoživosli svojih prednikov.
Minolo nedeljo je bila v čitalničnih prostorih veselica s plesom, katero je priredil „klub strelcev". Zbrana je bila vsa boljša družba iz Bistrice, Trnova in iz okolice. Uradništvo je bilo polnošte-vilno in domačinov, katerih beseda kaj velja, ni bilo pogrešati. Streljanje za dobitke provzročilo je dosti a neba, gledališka igra je bila zanimiva in ples, skoro bi rekel, sijajen. Kadar se prične človek bližati oui starosti, ki je Tirolcem tako pomenljiva, in če živi na kmetih in dan na dan poseda v pisarni, polasti se ga neka nemarnost in nebriž-nost samaga sebe. Dijaki mu pravijo da je postal „filister". Jeden glavnih pripomočkov proti temu filisterstvu so veselice in plesi, človek zopet omladi in oživi in tako dobro mu de, ko vidi, da se zna še zasukati po parketu. Da, društveno življenje, katero se tako pogreša na kmetih, ni brez koristi.
Bistriškim strelcem pa želimo mirno roko in dober pogled.
Iz mestnega zbora Ljubljanskega.
V Ljubljani, dne 23. februvarja.
Predseduje župan Grasaelli. Navzočnih je 25 mestnih odbornikov. Gospod župan omeni, da je presvetlo cesarsko rodbino (mestni odborniki usta-nejo raz sedeže) zadela zadnji čas dvakratna britka izguba; primeril se je pa tudi vesel dogodek. O obeh prilikah izrazil je župan najudanejša čutila mestnega prebivalstva gospodu deželnemu predsedniku in Nj. Velečanstvo presvetli cesar vzel je izjave mestnega zastopa, kakor naznanja dopis slavne deželne vlade, milostno na zuanje. (Dobro ! Dobro!)
Župan nadaljuje na to: .Slavni zbor! Zopet mi je nazuaniti žalostno novico, smrt našega dragega tovariša gospoda Peregrina Kaj zel a, kateri je včeraj po kratki bolezni nagloma umrl. Rajnki Kaj zel bil je I. 1888. prvikrat voljen v mestni zastop in lansko leto zopet na dobo treh let. Obžalovati nam je smrt vrlega rodoljuba, kateri se je ves čas svojega poslovanja kot mestni odbornik trudoljubno udeleževal ne le razprav občinskega sveta, nego tudi sej odsekov, v katere ga je odposlal mestni zbor. A rajnki Kaj zel ni bil samo rodoljub, bil je tudi odličen narodnjak vse svoje žive dni. Gotovo mi bodete, gospodje tovariši, pritrdili, ako Vas povabim, da v znak sožalja usta-nete raz sedeže. (Mestni odborniki UBtanejo.) Bodi našemu dragemu tovarišu blag spomin ! Večnaja mu pamjat! (Dobro! Dobro!)
Župan naznani, da je deželna vlada potrdila prenaredbo pravil mestne hranilnice, kakor je to sklenil mestni zbor, nadalje čita pismo bivšega predsednika državnih železnic, barona Czedika, v katerem se zahvaljuje za blagohotno podporo, katero je našel vsekdar pri Ljubljanskem mestnem zastopu. Župan predlaga, naj ga mestni zbor pooblasti izreči baronu Czediku, kateri je bil Ljubljani zelo naklonjen, pismeno zahvalo in da pozdravi tudi novo ime-
novanega načelnika državnih železnic, dr. viteza Bi-linekega. Zbor pritrdi.
Župan Graaselli naznani, da je društvo Induatrieller Club" doposlalo peticijo na državni zbor, naj ae odpravijo povsod krajevni časi in naj te uvede srednjeevropski čas. Klub želi, da bi se tej prošnji tudi Ljubljansko mesto pridružilo. Ker bi bila taka naredba za promet jako važna, misli župan, da naj mestni sastop podpira to peticijo. Po nasvetu podžupana V. PetriČiča vsprejme se ta predlog jednoglasno.
Slavnostni odbor v Mttnaterju naznanja, da Be bode v kratkem skoraj po celem svetu obhajal jubilej Janeza Komenskega in izraža želja, da bi tudi Ljubljanska občina blagovolila podpirati kako slavnost, katera se v ta namen priredi. Župan opomni, da bode mestna občina Ljubljanska rada pokazala, kako ve ceniti zasluge tega slovanskega rojaka. (Zbor pritrdi.)
V odsek za imenovanje ulic vrši se dopolnilna volitev jednega člana. Izvoli se jednoglasuo dr. Stare.
Podžupan Petričič poroča o proračunih mestne klavnice in mestnega loterijskega posojila za 1. 1892. Iz proračunov je razvideti da bode V prihodnjem letu že prebitka 10 000 gld
Mestni odb. dr. vitez Bleiweis opomni, da je proračun sklenjen že prej, predno se je vedelo, da bode trebalo v klavnici še nekaj investicij. Po želji mesarjev in klavničnega ravnateljstva treba bode semenj za prašiče prestaviti, s sedaj privatnega sejmišča na mestni prostor mestnega živinskega trga in v ta namen napraviti lopo, poleg nje pa Še tehnico da ne bodo trgovci in mesarji v zimskem Času, ko je trgovina najbolj živahna, na prostem temveč pod streho. Na vsak način bode torej to poskrbeti in naraslo bode nekaj več tro škov. Ko je še mestni odb. Ravnih ar izrazil glede porabe prebitkov loterijskega posojila nekatere Želje, Be oba proračuna odobrita.
Za finančni odsek poroča mestni odb. Hribar o prošnji vodstva mestne jednorazrednice na Barji za napravo Šolskega vrta. Poročevalec pravi, da po učevanje v tem šolskem vrtu ne bi trajalo dolgo, ker silijo šolske oblasti na to, da zida mestna ob čina novo šolsko poslopje, ker je sedanja šolska soba premajhna. Novo šolsko poslopje ne bode stalo ondu, kjer je sedaj šola. Ograja sama stala bi torej kvečjemu dve ali tri leta. Zbok tega kaže napraviti šolski vrt z ograjo šele pri novem šolskem poslopji. Poročevalec nasvetuje naj se o tej prošnji preide na dnevni red.
O tem nasvetu unela se je obširna debata Mestni odb. prof. Tomo Zupan misli, naj bi se le dovolilo 40 gld. v to svrho, najmanjša občina na Kranjskem bi to dovolila.
Mestni odb. Pire naglasa, da bi kak manjši znesek, ako bode trajalo 3 do 4 leta da se zida novo Šolsko poslopje na Barji, ne bil zavržen, ker šolski vrt služi le za ponavljalo! pouk, ograje pa ni treba Bog zna kako trdne, da brani le zajcem in živini uhod.
Mestni odb. Ravnihar se čudi, da poroča finančni odsek o šolski zadevi. Vsa zadeva naj se vrne šolskemu odseku v poročanje.
Poročevalec mestni odb. Hribar trdi, da je dovoljenje denarja stvar finančnega odseka. Soba te šole je res jako prostorna, ali služila bi kje v Siciliji, ne pa na barji Ljubljanskem. Tri peči stoje v tej šolski sobi a vender znirzujejo otroci in učitelj. Poročevalec vzdržuje odsekov nasvet. Pri glasovanji odkloni Be nasvet finančnega odseka, istotako kakor predlog mestnega odbornika U a v -nihar-ja. (Konec prib.)
Domače stvari.
— (Jugoslovanski klub.) Praški „Narodni Listy" javljajo, da namerjajo poslanci dr. La-ginja, Spiučic, Bianchini in Dapar osnovati jugoslovanski klub in da bodo odšle govorili v državnem zboru izključno le hrvatski.
— (Koncert gdčne VVolske in gosp. Juffea.) Jutri torej boderao imeli koncert slavno-znane poljske koncertne pevske gospodične W o Is k e in nadepolnega mladega celista g. Juffea Sodeloval pa bode iz prijaznosti tudi g. Hoffmeister. Ne dvomimo, da bode umetnoljubno občinstvo v obilnem številu posetilo jutri čitalniško dvorano, kajti zanimivi program, katerega smo že priobčili, nam je porok zares izrednega muzikalnega užitka, ki se nam itak ne ponuja pogosto. Poleg tega pa nam je tudi pokazati z obiln o udeležbo, da nam je umetnica še posebno mil in drag gost, kot hčerka bratskega poljskega naroda. Gotovo bode tudi pri nas žela isto burno pohvalo, kakor povsod na njenem umetniškem potovanji, posebno še tudi na Du-naji in v Berolinu, v prestolicah nemških. Omenimo še jedenkrat, da bo sedeži dobivajo v prodajalnici g. V. PetriČiča, pri čitalniftkem kustosu (v trafiki) in jutri na večer pri blagajnici. Začetek koncertu je ob polu osmih zvečer.
— (V zadnji seji dr užb e z a oh r a n jen je zgodovinskih spomenikov) prečitala
sta se zanimivi poročili g. konservatorja profesorja Franketa o stariinskih kamenitih napisih v Mekinj s k i in pa g. Jem. Pečnika iz Krškega o njegovih najnovejših rimskih najdbah.
— (Plesni venček pevskega društva Ljubljana" ,) ki se je vršil v nedeljo 21. t. m. v spodnjih prostorih Ljubljanske čitalnice, bil je prav dobro obiskan.   Gostilniški prostori pa, žal, jednakim prireditvam ne  ugajajo,  kajti ob 10. uri ni bilo dobiti prostora več, tako   da je morala gospoda, hoteča po gledališki predstavi udeležiti se plesnega venčka, zaradi nedostatka prostorov ostaviti čitalnico, kar se je splošno obžalovalo. Izmej dostojanstvenikov počastili bo venček s svojim obiskom trgovske in kupčijske zbornice predsednik Iv. Perdan, g. ces.  svetnik  Iv. Murnik z velečastito  gospo soprogo, g. dr. Ivan Tavčar, g. dr. Još. Stare i. dr.   Slavni bicikliški klub pa se je odzval prijaznemu vabilu in corpore s svojim zapovednikom  na čelu.  Ta udeležba naredila je jako prijeten utis.   V steklenem salonu, ki po izjavi večletnih obiskovalcev čitalnice še nikdar ni bil tako okusno dekoriran z eksotičnimi in raznimi drugimi rastlinami, zelenjem ter narodnimi in cesarskimi zastavami okrašen in nakičen,  vrtila se je mladina po o tvor jen j i plesu po društvenem načelniku V. Jeniču z le nji lastno ueumornostjo do ranega jutra.  Mej počitkom zapelo je društvo par zborov,  ki  so  bili  s  ploskanjem vsprejeti. Prvi javni nastop novega društva završil se je povsem povoljno in v popolno zadoščenje prirediteljev.
— (Vreme) imamo že nekaj dni zopet južno, megleno in deževno, kar nikakor ne upliva ugodno na zboljšanje sanitarnih razmer. Sneg po mestnih ulicah je sicer večinoma zginil, zato je pa temveč blata.
— („Bralo ega društ va" odbor v Dolu) je imel v nedeljo dne 21. t. m. sejo v kateri je sklenil, da se za leto 1892 naroče nastopni časopisi: „Slovenski Narod" z „Rodoljubom", „Zvon", „Domovina". „Mir" in „Kmetovalec" nadalje je sklenjeno, da se priredi društvena veselica dne 28. t. m. Vspored: 1. Pozdrav, 2. Prostovoljna dražba na dobitke, 3. Petje, 4. Domača zabava in ples. Ustopnina za gg. neude po 30 kr. za ude 20 kr. Gospe in gospodične so ustopnine proste. Začetek ob l[a5. uri popopludne.
— (Slovensko bralno društvo v Kranji) priredi pustno nedeljo v društvenih prostorih običajno maškarado, koje pričetk bode ob 8. uri zvečer. — Upamo, da letos ne zaostane za svojimi prednicami in kakor se čuje delajo se vsestranske priprave zlasti povsem marljivi odbor deluje vztrajno. Kolikor smo poizvedeli izza kulis, poseti maskarado več skupin mej njimi tudi potujoči glumači s popolnoma novim vaporedom. Ker bode godba izvrstna in je ustopnina primeroma zelo nizka, nadejati se je primerne udeležbe ne samo od strani našega mesta, temveč tudi gotovo iz okolice. Na svidenje tedaj pustno nedeljo v bralnem društvu !
— (Razširjenje Celovškega mesta ) Tudi v Celovcu nameravajo nekatere parcele iz treh občin v okolici utelesiti mestnemu ozemlju in bo Be dognala pogajanja mej mestno občino in dotičnimi tremi kmetskimi občinami ter se je določila nova meja mestnega ozemlja. Deželni odbor koroški potrdil je na podlagi občinskega zakona sklepe mestne in kmetskih občin in odobril novo mestno mejo.
— (.Oglas.") Iz Gradca se nam piše: Tukajšnja (II.) izvenakademična podružnica družbe sv. Cirila in Metoda imela bo 7. marca ob sedmih zvečer v gostilni „Neu-Graz" svoj letni zbor, na katerega odbor gg. družbenike uljudno vabi. Gosti dobro došli!
— (Umrl je) v Trstu g. Ferdinand Stau-dacher, častni kanonik in gimnazijski katehet v pokoji, v lepi starosti 73 let. Rojen je bil v Moravčah na Kranjskem.
— (Upor na Llovdovem parobrodu.) Ko je moral odpeljati iz Trsta Llovdov parobrod „Medea" v Brazilijo, nastal je upor mej mornarji, ker so se nekateri zbali žolte mrzlice. Častnikom in pristaniškem oblastvu ae je posrečilo stvar poravnati in parobrod odplul je z malo zamudo.
— (Iz Opatije) se nam piše: Poročil sem Vam zadnjič, da je neki prijatelj živali in nasprotnik nepotrebnega mučenja golobov odprl jedno kletko ter izpustil skoro polovico nedolžnih notri natlačenih živalic.   Zdaj ga lastniki golobov tožijo
in se utegne iz vsega tega razviti še zanimiva pravda, o katere izidu Vam bodem poročal prilično.
— (Osobne vesti.) Vodja državnega gimnazija v Kopru, g. Jakob Babuder, dobil je naslov šolskega nadzornika
— (Volk na pokopališči.) V vasi Plaški na Hrvatskem pregnal je neki kmet volka s pokopališča, kjer je bil razkopal zemljo iz novega groba do krste, katera je bila Že na več krajih razgrizena.
— (Matica Hrvatska) razpečala je svojo zalogo — 8.000 iztisov svojih knjig za 1. 1891 ter se ne sprejeraljajo več člani na knjige „Matice1* za 1. 1891. Doneski članov, kateri bi došli še zdaj na račun knjig za preteklo leto, se ali vrnejo, ali povrnejo ali pa upišejo kot prineski za bodoče „MatiČue" knjige za leto 1892.
Društvene veselice.
— (Pevskodruštvo »Lira" v Kamniku) priredi plesni venček pustno nedeljo 28. februvarja 1892 v salonu g. F. Fišer ja. Mej plesnimi točkami in počitkami peli se bodo mešani in moški zbori. Vabljenci v kostumih in maskah srčno dobro došb. Godbo oskrbuje znani sekstet na lok gosp, A. Zupaučiča iz Ljubljane. Vstopnina za ude 20 kr. za neude 40 kr za osebo Ker je čisti dohodek namenjen v prid šolske mladine, se radodarnosti ne stavi|o meje.
— (Čitalnica Vipavska) priredi koncert dne 28. svečana 1892 v svojih prostorih. Svira Goriški septet. Začetek ob \.i8 uri zvečer; ob S11. uri prične ples Ustopnina za osebo 1 gld , za družino 1 gld. 20 kr.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Gradec 24. februvarja. Akademično društvo „Triglav" izvolilo je včeraj v izvan-rednem zborovanji slavnega skladatelja slovenskega doktorja Benjamina I p a v i c a svojim častnim članom.
Dunaj 23. februvarja. Mej deželnim predsednikom bukovinskim grofom Pace-tom in deželnim glavarjem baronom W a s s i 1 k o na nastalo je ostro nasprotstvo iz zasebnih uzrokov. Stvar pa se je baje poravnala z izjavo Was-silka, ki daje zadoščenje grofu Pace-tu.
Peterburg 23. februvarja. Ruska prostovoljna mornarica dobila je za deset let 600.000 rubljev letne podpore. Zato morajo se v tem času zgraditi štirje novi brzi parobrodi in dva transportna parobroda.
Rim 23. februvarja. Kardinal Mer-millod umrl.
Pariz 23. februvarja. Frevcinet je odklonil misijo, da sestavi nov kabinet. Carnot naprosil je Rouvier-ja, ki bode odgovoril jutri.
Bruselj 23. februvarja. Včeraj bile so velike demonstracije, katerih se je udeležilo nad 2000 osob. Čuli so se klici: Živela republika! Doli z vojno in s kraljem! Policija ni posredovala.
Dunaj 24. februvarja. Splošno stanje zdravja nadvojvodinje Marije Valerije popolnoma povoljno. Mrzlica prenehala, unetje plufi se zgublja, kašelj lahek.
Budimpešta 24. februvarja. Gospodska zbornica je vzela na znanje dopis urini-sterskega predsednika, da je nadvojvoda Al-breeht Salvator z dovoljenjem cesarjevim pozvan kot član v gospodsko zbornico.
Razne vestu
* (Poljska g l eda I i š 6 a.) V mestu Stanislav v Galiciji odprlo se bode stalno poljsko gledališče. Poljaki imajo 10 stalnih gledališč. Rizuit tega pa imajo še mnogo potujočih družo in jedno malo-rusko potujočo gledališko družbo, katero ima de« želno podporo od kraljevine Gališke.
* (Roparski stotnik Atanas) je šel v pokoj. Potem, ko se mu je bil napad na evropejsks trgovce v Črkeskieju tako dobro posrečil, pridobil si je toliko imetka, da si je kupil posestvo pri Larisi v Tesaliji m tam hoče v miru preživeti svoje zadnje dni. Menda bode malo takih, ki bodo staremu lisjaku verovali!
* (Katastrofa na železnici pri Mou-chensteiuu) bode se preiskavala pred Baselskim sodiščem. Zvezni svet konstatoval je 73 mrtvih, 133 ranjenih in 10 pogrešanih.
* (Železno prenosljivo gledališče) naročilo je mesto Lima v Peru pri Eiffeluovih tovarnah. To gledališče se da razdreti in zopet skup postaviti in je varno proti požaru. Cona mu bode 50.000 funtov sterlin«ov. Tudi druga amerikanska mesta si bodo baje naročila taka gledališča.
<
Za prebivalce mest, uradnike Itd. Proti tež-kotnm prebavljenja in vsem nasledkom umn^i sedenja in napornega duševnega dela je uprav neobhodni* potrebno domaću zdravilo pristni „MoJl-ov Scidlitz-pra.šek", ker upliva
na prebavljenje trajno in ur.ivnovalno ter ima olajševalen in topilen učinek, Škatljica velja 1 ghl Po poštnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekar A. HOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj, na DUNAJ], Tiichlaubeu 9. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. Manj od 2 škatljie se ne pošilja. 3   (49—3)
(Vezenje prostirati.) Zastopnik prvega avstro-Ogerskega zavoda za vezenje Nmrrnn-prostlrae dospel
je v Ljubljano in bo, kakor razvidno iz inserata, učil v hotelu ,,pri slonu" ta način vezenja vse dame, ki se oglase To vezenje je zelo obljubljeno, ker ni težavno a jako elegantno.   Opozarjamo torej naše občinstvo na to umetnost.
S
Jr*¥*i rodna
tudenčna sol iz Marijanskih kopeli
(v praških in kristalizovana), analizovana po profesorju dr. ErncMtn I.udivfg-u. Uporabljajo jo uspešno kliniki in zdravniki pri boleznih fcelodca, črev in Jeter, proti zapeki, mlati žili, tolščobl, sainaščenju notranjih organov in tega neugodnih posledic. — Namo pri-Nino v steklenicah ali Mkatljlcah s pri-tiskano varnostno znamko. (73—4)
(astile iz Marijanskih kopeli
P
I    lahko raztvarjajoče, kislino uničujoče in na pre-'    bavne organe uspešno uplivajoče zdravilo. — V originalnih škatljicah. — V vseh trgovinah z mineralno vodo, špecerijskim blagom in v vseh lekarnah.
Salm. - SimI - Werk   JI ar leiiImmI (Bbhmen).
Umrli so ▼ *U|uft»l.f anl:
19. februvarja: Urša Možina, mestna uboga, 91 let, Karlovska cesta št. 7, marasmus.
20. februvarja: Matija Turna, črevljar, 78 let, Soteska At. t], pucmnonia. — Kristina Strukel, črevljarjeva hči, 3 leta, Marije Teresije cesta št. 14, meiiugitis bacil. — Jurij Potočnik, pekovski pomočnik, 23 let, Pred Iguščem št. 1, se je obesil. — Marija Gerčar, gostija, 45 let, Gradišče it. 11, pljučnica. -- Marjeta Samassa, zasebnika hči, 22 mesecev, Mestni trg št 19, božjaat.
21. februvarja: Marija Burgar, kramarca, 76 let, Slonove ulice št. 42, marasmus. — Angela Lotrič, delavčeva hči, 9 mesecev, Tržaška cesta st. 39,  katar v črevih.
— H.-rniina Skerhinc, kondukterjeva hči, 13 mesecev, Stari trg št. 11, božjast. — Marija Bobek, gostija, 73 let, Flor-janake ulice it 18, vodenica. — Katra Šuatar, branjevka, 60 let, sv. Petra cesta št. 57, j .tika.
22. februvarja: Juiijana Lotrič, debučeva hči, 13 dni, Kravja dolina st. 1, božjast. — Reza Rumbold, zasebnica, 88 let, Prečne ulice St. 6, pljučnica. — Gustav Luachan, rudarski oskrbnik v pokoji, 70 let, Frančiškanske ulice št 16, za hrptenico. — Kobert Kavšek, trgovec, .'18 let, Kravja dolina št. 11, otrpnjenje možgan. — Kegina Habmaver, zasebnim, 72 let, Turjaški trg št. 2, inthienca. -- Peregrin Kajzel, trgovec, 47 let, Stari trg St. 13, otrpnjenje možgan.
— Terezija Prosenc, uradnega sluge žena, 47 let, Križev-niške uitc« št. 9, jetik* — Albert Trinker, zasobnik, 74 let, Kongresni St. 2, kap.
V deželni bolnici: 20. februvarja i Koza  Ušenica,  črevljarjeva žena, 37 let, pneumonia.
Meteorologično poročilo.
Dan	Čas opazovanja	Stanje barometra v ram.	Temperatura	Vetrovi	Net.o	Mokri na v umi.
23. febr.	7. zjutraj 2. popnl. 9. zvečer	738 H mm. 789*5 mm. 740*8 mu..	2 2° C 3 1° G PB« C	brezv. si. vzh. si. vzh.	obl. obl. obl.	0 00 nun. j
Srednja temperatura 2*4°, za 2*5" uad riormalom.
Dunajska "borza.
dne 24 februvarja t. 1.
včeraj        — danes
Papirna renta.....gld.    94-85     — gld. 94*90
Srebrna renta.....„      94 30     —   m 94*35
^lata renta......,    11090    —   - 110*75
5°/0 marčna renta   ...     *    10255     —   „ 10255
Akcije narodne banke .   .     „   1041-—     — 1038*—
Kreditne akcije   ....    „    308-75    —   „ 310*25
London.......„    118-30    —   „ 118 20
Srebro.......„      —*—     —   , —•—
Napol.........                                          9*36V. —   ■ 9*36'/,
C. kr. cekini.....„       556     —   „ 6-56
Nemške marke    ....     „      57-90     —   „ 57*90 4'/„ državne srečke iz 1. 1854 .   . 250 gld.   138 gld. — kr.
Državne srečke iz 1. 1864   .   .    100   „     182 „   75 „
Ogerska zlata renta 4"/,.......107 „   75 „
Ogerska papirna renta 5°/0......102 r   10 „
Dunava reg. srečke 5°/0   .   .   .    100 gld.   123 „  25 „
Zemlj. obč. avstr. 4«/i0/o zlati zast- list» .   .   115 „  60 ,
Kreditne srečke......100 gld.   186 „   — _
Rudolf ove srečke......                           10   „      20 »  50 „
Akcije anglo-avstr. banke .   .   .    120   „     156 „  60 „
Tramway-društ. velj. 170 gld. a. v.....                239 „  — „
Zahvala.
Za mnoge izraze sočutja prigodom smrti našega ljubega očeta, oziroma soproga
MATIJE TUME
za spremstvo pri pogrebu, za darovane vence, posebno gg. mojstrom čevljarske zadruge za ude-ležitev in gg. pevcem si. društva „Ljubljana" za krasno petju izreka najiskrenejšo zahvalo
(188) rodbina Tuma.
V Ljubljani, dno 23. februvarja 1892.
Zahvala.
Za brezštevilne dokaze odkritosrčnega sočutja mej kratko a hudo boleznijo in o smrti naše nepozabne gospe
kakor tudi za obilno udeležite*-' pri sprevodu k vernemu pokoju izrekajo čast. duhovščini, osobito preč. g. mestnemu župniku J. Tomažiču, vsem prijateljem in znancem, c. kr. uradnikom, meščanom Loškim in sploh vsem blagim spremljevalcem svojo najiskrenejšo zahvalo
ti83) žalujoči ostali.
V Škofji loki, dne 21. februvarja 1892.
a^H^^isi   ^^Sli a^^k" 2Siie3
pisarnica za posredovanje zasebnih opravit
v IJuhlfanl, Prešernov trg it. 3.
Na prodaj:
Veliko posestvo na Gorenjskem. Hlsa s strojarnico, ■ vsem potrebnim oskrbljeno, s stopami la vrtom t Zapuzah pri Radovljici.
HtAa s travnikom iza lesno kupčijo posebno pripravna) v Kranj i.
Ve« bi« v mestu, tudi s vrti. m. (173—2)
(Jostllne ▼ LJubljani In Jedna gostilna na Reki. HlŠna oprava sa spalno sobo, posebno umetno izdelana v staronemškem slogu in draga klsna oprava. Stanovanja, velika In majhna, se oddajo.
Žlahtna sadna drevesca
jabolka, hruške, marelice, slive, breskve, prve vrste, visoke in  srednje rasti (Zvverg umi Spalir) po 25 do 40 kr. in
300 hI črnega in belega vina
za katero podpisani jamči, da je pristno, prodaja od 56 litrov naprej Jožef Stiegrler, oskrbnik Nj. prevzvišenosti grofa Coronini-ja v Šent Petru pri Gorici. (189—i)
Proda se
posestvo
obstoječe iz potrebnega gospodarskega poslopja: mesnice in ledenice, travnikov in gozda. Pri posestvu izvršuje se že nad 30 let gostilničarski in mesarski obrt z dobrim uspehom; skrbljeno je tudi za prenočevanje tujcev. Posestvo je v večjemjjtrgu na Dolenjskem, kjer se nahajajo c. kr. uradi, okr. glavarstvo. poŠta, železuiška postaja iu tudi več tnvaren. — Kupci blagovolijo naj se obrniti pod 91. S. na upravmStvo tega lista. (168—2)
V zalogi vina
dedičev
Štefana Juriševič-a v Miljah
dobiti je (175—1)
dobra bela in črna istrska vina, potem refošk in muškatelec
v steklenicah in sotltli.
VIZITNICE
priporoča
v Ljubljani.
vtyvty\»/\.tyyyv»/v»/v»/ »m. *mf* .jbt* »ar* *Mk' *aT**K**n*
P
! nn&ipjroaaia S
Razprodaja £
modrobelo posteklene plošče-vinaste kuhinjske posode
pri
Andr. Druškovič-u
trgovina z železjem v Ljubljani, Mestni trg št. 10.
Dobiva so tudi vsakovrstno litino In kuliinjsko orodje po najulijl uenl. — S tem ponuja »e vsem p. n. icoNpodarJem, gostiluicarjeiu. predMto|iiiNtvoui bol-ii"<- itd. najboljša prilika, svoje kisno In kukinjMko orodje po rent dopolniti aH pa ni sovo omisliti.
Npi/ACtam l>rip<»n"'jim avnjo uslade sa IIOVOOICIIII MOVO gospodarstvo sestavljeno  kisuo  potrebščino  Is seleaa od
gld. 15'— do gld. 200»—. i mm Ju nmrttvita se tak'a-j in vestntt ..-.trn (54—12)
Važno za dame.
Orijentalno vezenje prostirač. — Najnovejši izumek.
Zaatopnik prvega avstro-ogerskoga zavoda za vezenje prostirač bode v Ni't'rio «luc t± 1. In v četrtek dne t. ni. v Ljubljani. ▼ hotelu ..pri Mlomr*. dopoludne od 9. ure do popoludne 6. uro ncil breapltieuo po novi metodi, katero je izumil sam, kako je (180—2)
vezati Smyrna-prostirače.
Te metode ni zamenjati s starimi ziatemi na kanevas in st.ramin s sekiricami, lesenimi klinčk; ali klusfiicami, zakaj ta način vezenja je dosti cenejši in ne škodi zdravju. To jako zanimivo delo obljubljeno je v najfinejšib krogih kot ročno delo in ho da naučiti za '/« are. Tekom 4 let naučilo so je to delo milijona dum. Na Dunaji naučilo se je 7000 dam v 4 dneb, v Berolinu v .'' dneh več kakor snun dam. Dne 7. in 8. avgusta naučila se je to delo v Iloinburgu cesarica Fr derik ter se izrazila jako laskavo; tudi dvorne dame so se naučile. Mej poukom razstavljene so prostirače in se dobi potrebni materijal (tuneški presokleoj po niski oeni.   Za vleicaneo In dveletno trpešnost se Jamči.
otjst snom
postavno legirani
pristroji za soda-vodo
za Namotvomo in
Sr tekoc»» ogljikovo kislino S
prodaja leta 1814. ustanovljena, s prvimi darili
odlikovana ces. kralj.
tovarna
đež.-priv. ^
(146—7)
Dunaj, VII., Kaiserstrasse št. 87.
Ceniki ranioiij In lrmikovono.
Izdajatelj iu odgovorni urednik: Josip No lli.
Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne11.
45
9031