44. Številka. Ljubljana, v sredo 24. febrnvarja. XXV. leto, 1892 Uhaja vsak dan iveier, izimfci nedelje in praznike, ter velja po pofiti prejeman za avt-t ro-oge reku dežele sa vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden t gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto IS gld., za četrt leta 8 gld. 80 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za» oznanila plačuje se od četimtopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravniitvo je v Gospodskih ulicah fit. 12. ČpravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t.j. vse administrativne stvari. Slovenščina pri Ljubljanskih sodiščih. i. SlovenSčinu bila je še pred malo leti prava reva pri sodiščih! Povsod so jo zatirali, povsod zaničevali! Zadnje Čaae se je mnogo zboljSalo v tem oziru, posebno pri nas na Kranjskem. Mi, kar nas živi v ti vojvodini, smo glede tega uprašanja prav zelo občutni, in to po vsi pravici, ker je v javnem življenji mili naš jezik posebno od tiBtih dob napredoval, kar so ga vsprejela sodišča. Po druzih kronovinab so v tem oziru mlačneji in popustljiveji, se ve v kvar slovenščini. Da bi se tudi ondu ostrejša narodna zavest prebudila! Na Kranjskem je naS jezik pri sodiščih priboril Bi svoie vredno mesto, ter se na njem vedno bolj utrjuje. O političnih uradih ne govorimo, tam je Se vedno revščina, in tudi drugače biti ne more, ker nam Se vedno pošiljajo v deželo tiste nemške grofice in barončke, ki o slovenščini niti polovičarskega pojma nemajo! V desetih letih se bode morda tudi na tem polji kaj zboljSalo, samo če bodo kazali naroda zastopniki tisto potrebno jeklenost, ko jo sedaj na njih časih pogreSamo. Tem tesneje se nam je poprijeti sodišč, pri kojih nečemo niti za ped odjeojati od tega, kar smo si že priborili. Nasprotno, napredovati hočemo ter Btrogo za to se potezati, da si pridobi slovenščina ravno toliko pravic pri sodiščih, kolikor je ima nemščina. Načelo, da uaj velja slovenščina pri sodiščih ravno toliko, do pičiče ravno toliko, kolikor nemščina, je gotovo skromno, ponižno, kakor je ponižna vsaka zahteva, kojo si s strahom in trepetom upamo visoki vladi na trdo srce položiti! času primerno se nam vidi, da se iz spodaj navedenih vzrokov nekoliko ozremo po LjubijauBkih sodiščih, pri kojih se največ v slovenščini uraduje. V Ljubljani imamo deželno sodišče in pa okrajno sodišče. Obe imati s slovenskimi ulogami obilo opraviti in radi priznavamo, da se v tem oziru več ali manj pravilno postopa. V zadnjih dobah pa se prikazujejo na obnebji slovenskega uredovanja mali Crni oblački, o katerih se bojimo, da bi se čez noč ne zgostili v črne oblake, iz kojih naj bi se usula toča na slovenske vloge in slovenščino sploh, tako da bi se pri naših sodiščih zatrla in podsula, kakor zatre" in podsuje ledena toča rumeno pšenico 1 V tem oziru smo prepričani, da bi mnogi stari uradniki ničesar proti temu ne imeli, Če bi se omenjena toča prav kmalu usula; zategadelj je naša dolžnost, da smo pozorni, in da ne prezremo nikake malenkosti, ker bo ravno take malenkosti črnih drakonov zob, iz kojega bi zrasel gladen zmaj, ki bi pozneje pohrustal slovenščino pri sodiščih! Priznati imamo, da smo postali nekaj nemirni bodi si radi deželnega sodišča, bodi si radi Ljubljanskega okrajnega sodišča. Pri obeh se kaže tendencija, skazovati protekcijo nemščini ter jo obvarovati pred vsako mrzlo sapico, da bi se ji godilo, kakor se godi rastlini v gorkem cvelljičnjaku 1 Deželnemu sodišču načel ju ;e mož, kojega so nam časih očitali kot koncesijo, s kojim nam je postregla vlada Taafteova. Visoki gospod je dika pravniškemu stanu, kar pa se tiče njegovega narodnega prepričanja, ne bomo o tem pisali, ker to ne spada tu sem. Vender pa se ravno zadnje čase vedno jasneje kaže, da pri deželnem so-diščn v Ljubljani pod sedanjim vodstvom slovenščino nekoliko hladneje gledajo in da se vodstvo tega sodišča premalo ozira ua to, da bi slovenščina imela v praksi čisto tisto pravico kot nemščina. Zgodi se sedaj, da dobiš na svojo slovensko vlogo nemški odlok, in vidno je, da pri izdaji razsodb nemajo prav nikacega načel^eea vodila. Menilo bi se, da se tako načelno vodilo prav labko dobi! Sprejemati se imajo vloge, tako v nemškem, tako v slovenskem jeziku. Proti temu nema nikdo ničesar. Će je vloga nemška, da se naj ji nemški odlok; slovenski vlogi pa naj se da slovenski odlok. To naj je praksu vselej in brez vsake izjeme. Pri pravdah je že drugače. Tam se menjavajo spisi, v jedni in isti pravdi jih je lahko nekaj nemških, nekaj slovenskih. V kojem jeziku naj se izda sodba V Tudi pri tem se brez težave dobi vodilno načelo. Za sodbo ima biti merodajen jedino le jezik, v kojem se je tožba uložila, s kojo se ravno Bodba zahteva. Pri nemški tožbi naj je brez ozira na druge pravdne spise sodba nemška; pri slovenski tožbi pa slovenska. To je zahteva, ki je gotova v razmerah opravičena. Naša glavna pritožba obrača se sedaj proti temu, da se to načelo pri Ljubljanskem deželnem sodišču nekako načelno v stran pritiska in prezira. Merodajno za jezik sodbe je pri tem vele- slavnem sodišču okolšČina, če se v dotični pravdi nahaja kak nemšk spis, ali ne. To je gotovo, če se je tožba uložila v nemškem jeziku, potem se izda nemška sodba, in naj se je toženi še tako pošteno slovensko branil. To je v redu, proti temu nemamo ničesar! V redu pa ui, če se pri našem deželnem sodišči na slovenske tožbe izdajajo nemške sodbe, kakor hitro se je kak pravdni spis uložil v nemškem jeziku. Ne zgodi se vselej, zgodi se pa vender skoro vselej! Nemec, oziroma tisti, kojega zastopa nemški ali uenišku-taraki advokat, dobi skoro vselej nemško sodbo, bodi si, da je sam nemško tožil, bodi si, da se je na slovensko tožbo nemško branil! Tukaj mora torej zginiti ta kaos, in na njegovo mesto naj stopi zgorajšoje načelo, ki je pravično vsakomur, in primerno za vsak slučaj! će bi merodajni krogi ne hoteli na drugo stezo kreniti, potem pa si naj narodne stranke, ki imajo opraviti z deželnim sodiščem v Ljubljani, same pomagajo. Slovenska stranka naj na svojo slovensko tožbo vsekdar zahteva slovensko sodbo, na svojo slovensko ulogo pa slovenski odlok! Nemške pisarijo pa naj se ne vsprejemajo, če nasprotujejo zgoraj navedenemu načelu, ki je pravično tako Slovencem, kakor Nemcem! Konečno bomo gotovo dosegli, da se uko-renini stalna praksa in da se nemščina ne bode več proteževala, ker je to dandanes nepotrebno, in nekaj tacega o čemur pravi pravnik, da je zastarano. Pridobili in ohranili bodemo pa svoje pravice le tedaj, če jih branimo in zahtevamo pri vsaki in tudi najmanjši priliki. Vsaka in tudi najmanjša popustljivost bila bi posebno na tem polji greh, ki bi se prej ali pozneje nad nami krvavo maščeval. Državni zbor. Na Dunaj i 21, februvarja. Državni zbor se je razšel in Be zbere zopet po Veliki noči h kratkemu zasedanju. Sedem tednov je minilo, kar se je po novem letu sešel in pozdravil na ministerskem stolu novega člana vlade. Mnogo se je tedaj ugibalo; nekatere stranke pričakovale so mnogo, dosegle pa so le malo. Taafle vlada po stari navadi in levica je po isti stari navadi ž njim nezadovoljna, kajti Kuenburg ni premaknil Taallea ni za las od svojega stališča, mini-sterski predsednik pa je veuderle zvodil levico na LISTEK. Maruša Čuraj. Zgodovinska pripovedka. — Napisal Marlinski. — Preložil A. Podgorec (Konec.) Z močno dekliško voljo se je premagala ter odločila, da obišče neko zabavo, pri kateri bode navzočen, kakor je čula, tudi Grišo s svojo soprogo. — Ta večer je hotela Maruša biti lepa, vse očarati, omamiti — kar jej ni bilo težko. Ko je Maruša ustopila v dvorano, so bili že zbrani malone vsi povabljeni gostje. Malo časa za njo prišel je tudi Grišo s svojo soprogo. Govorili so---smejali Be--- zabavali se. — —, — ■Daj, pevaj Maruša, prosi jo Medaša, nje najbolja prijateljica." »Pevaj, pevaj," čulo se je od vseh strani. In ona je pela. Sedaj je vrelo nežno io ganljivo, sedaj divje, strastno, skoro demonski iz njenih ust. Vse je poslušalo, neupajoč si dihati — tako še nikdar do-sedaj niso čuli peti — niti same Maruše ne. Ko je končala — nekoliko trenotkov vse mirno kakor začarano---a uakrat zaori urnebesni plosk in klicanje. Zopet in zopet morala je peti Maruša. Blizu stal je Grišo in ni obrnil očij od nje. Gledal jo je razvnet, kakor madono — pozabivši na soprogo in na ves ostali svet. „Samo uro sladkega sestanka mi dovoli Maruša. ---Samo uro," prosil jo je, ko je šla mimo njega. „Danes okolu polunoči, odvrne Maruša šepeče. Društvo se je razšlo. — — — Grišo spremi ženo domov. — Ćim je ona zaspala, splazi se tibo iz sobe in hiti k Maruši, ki ga je že pričakovala. Ona ga vsprejme ljubeznivo, nežno--— mehke bele roke se mu ovijo okrog vrata in drhtečo roko pritiBno si ona srce, a ustnice so se jima združile v dolgem, žarkem, ognjenem poljubu — --Bil mu je to zadnji poljub. Na lahko se izvije iz njegovega objema, pristopi k mizi, uapolnivši čašo z rujmm vinom, iu mu jo poda: ,Da, pij v najino ljubezen!" „A potem?" Potem — — — sem tvoja--— ako budeš hotel. Grišo izprazni čašo na dušek. „Nehaj," vikne Maruša in prime ga za roko, dala sem ti otrova v vino." Grišo zre v deklico, kakor da stoji pred njim prikazen; potem se nasmehne, kakor da ji ne veruje. Za trenotek preobrazi se mu lice, oči se mu nabrehnijo, hladen znoj stopa na čelo, pesti se mu krčevito stiskajo, kolena drhte in se upogibijajo, visoki, jaki mož se zgrudi kakor hrast, ki ga je treščil vihar. — Hotel je nekaj govoriti, pa je samo jecljal in z obrazom tolkel ob tla. Dva, trikrat mu je še konvulzivno zadrbtelo telo — — — stresel se je — — in Grišo ni več dibal. — — Obupno kriknivši vrže se Maruša na truplo led ter spravljal predlogo za predlogo z največjim mirom izpod kapa pod streho. Burnih sej sicer ni nedostajalo, a vzlic temu rešen je zakon o trgovinskih pogodbah, da, te so že uveljavljene in pravokrepne. Borzni zakon je vsprejet, pogodba z Dunavsko parobrodsko družbo je rešena iz največje sile in načrt novega davčnega zakona izročen je poslancem, da se bavijo z njim. Pisalo se bode mnogo o njem, govorilo nič manj, Taafte pa bo mirno vladal v Avstriji in se o počitkih nekoliko oddahnil; mnogo odmora mu itak ni treba, saj je parlament jako poslušen Ob H1/*- uri v jutro otvoril je predsednik Smolka 118. sejo tekočega zasedanja. Pravosodni minister Sehouborn je naznanil pismeno, da je cesar odobril, da ostaneta državno-zborskn odseka za reformo kazenskega zakonika permanentna. Minieterski predsednik grof Taaffe odgovarja na tri Interpelacije mladočeške stranke in na jedno nemškonaeijonalne stranke. Takoj početkom kouBtatuje, da se je o cesarjevem obisku določil Liberškim Cehom poseben prostor, kjer so imeli stati korporativno, le da jim magistrat ni tega pravočasno in neposredno nazuanil, kar je bilo napačno. Glede razobešenja deželnih zastav omenja, da oblastva naravnost nikogar niso ailila, da je skrije. O cestnem tepežu ne da se ničesar natančnega poizvedeti, ker obe stranki ravno nasprotno trdita. Kes je, da je tepež nastal. Tudi je res, da se je razpošiljala na S.iskem tiskana okrožuica, ki hujska, naj hišni gospodarji spode iz hiše stranke, ki pošiljajo svojo deco v češke šole. Sicer pa je bojda i neko češko društvo razpošiljalo okrožnico češkim starišem z zahtevo, naj pošiljajo svojo deco v češke Sole. — Pri zaslišanju prič je Liberško mestno oblastvo ravnalo proti zakonu, ki določa, da se imajo izjave zapisavati v dotičuem deželnem jeziku, v katerem je stranka govorila. To se mu je tudi odločno zavrnilo. Konečno izjavi Taafte, da je v obče postopa1 mestni magistrat pravilno, le neki magi-stratni svčtnik ni se obnašal toli nepristransko in obzirno, nego bi bilo potrebno. Trditev, da je nemško prebivalstvo v nevarnosti, pa je popolnem neosnovana. Posl. Tilšer nasvetuje, naj se v prihodnji seji začne o tem odgovoru na interpelacije razprava. Utemeljuje ta svoj predlog z ozirom na nujno potrebo, da se Liberške razmere pojasnijo vsemu Bvetu, posebno pa zbornici. Ta predlog se seveda odkloni. Posl. 13 i a nk i n i izjavi, govoreč hrvatski, da je bil neopravičeno klican k redu, ker ni čital rokopisa, marveč ga je le v rokah držal, da je natančno precizovai svoj govor. To mu zamorejo in hočejo potrditi premnogi poslanci. Predsednik potrdi izjavo Biankinijevo in razveljavi ukor, katerega je bil govorniku naklonil v predzadnji seji. Na dnevnem redu je bila prva začasna pogodba, ki ureja trgovinsko razmerje s Srbijo. Predlog se vsprejme brez obravnave. (Konec prib.) * Malo dni po tem stala je Maruša pred sodniki. Cela Pultava prosila je milosti za divno pevko. — — — Vedeli so za žalostno njeno ljubezen, vedeli, kako jo je Grišo podlo izdal in prevari!. Srca sodmkov ganilo je tiho sočutje in glas sivega predsednika je drhtel, ko je razglašal kazen: smrt na objavljenje. — — — — — — — — — — Na trgu Pultave že od ranega jutra vse vrvi ljudstva; gnetijo se Kazaki, ženske, otroci. Nakrat vse omolkne, — začuje se glas: Ženo jo, — evo je." Maruša stopi bleda toda z odločnim korakom poleg krvnika na morišče. Samo za hip jej uide pogled na tla kjer je stala. — Glava pri glavi, ona pa kakor da ne razume kaj se ž njo godi. Svečenik moli tihe molitvice za siromašno, grešno dušo, ki bode kmalu pred prestolom božjim — in tolaži uesrečuico, ali Maruša ga nu čuje. Kakor jagnje mirna da si oči zavezati ter privesti k leseni kladi, nagne nad njo lepo glavo, nudeč smrtonosnemu udarcu beli vrat. Mrmrljanje sočutja čuje bo mej gledalci, ženske plačejo in vzdihajo. Politični razgled. Notranje rip<»n"'jim avnjo uslade sa IIOVOOICIIII MOVO gospodarstvo sestavljeno kisuo potrebščino Is seleaa od gld. 15'— do gld. 200»—. i mm Ju nmrttvita se tak'a-j in vestntt ..-.trn (54—12) Važno za dame. Orijentalno vezenje prostirač. — Najnovejši izumek. Zaatopnik prvega avstro-ogerskoga zavoda za vezenje prostirač bode v Ni't'rio «luc t± 1. In v četrtek dne t. ni. v Ljubljani. ▼ hotelu ..pri Mlomr*. dopoludne od 9. ure do popoludne 6. uro ncil breapltieuo po novi metodi, katero je izumil sam, kako je (180—2) vezati Smyrna-prostirače. Te metode ni zamenjati s starimi ziatemi na kanevas in st.ramin s sekiricami, lesenimi klinčk; ali klusfiicami, zakaj ta način vezenja je dosti cenejši in ne škodi zdravju. To jako zanimivo delo obljubljeno je v najfinejšib krogih kot ročno delo in ho da naučiti za '/« are. Tekom 4 let naučilo so je to delo milijona dum. Na Dunaji naučilo se je 7000 dam v 4 dneb, v Berolinu v .'' dneh več kakor snun dam. Dne 7. in 8. avgusta naučila se je to delo v Iloinburgu cesarica Fr derik ter se izrazila jako laskavo; tudi dvorne dame so se naučile. Mej poukom razstavljene so prostirače in se dobi potrebni materijal (tuneški presokleoj po niski oeni. Za vleicaneo In dveletno trpešnost se Jamči. otjst snom postavno legirani pristroji za soda-vodo za Namotvomo in Sr tekoc»» ogljikovo kislino S prodaja leta 1814. ustanovljena, s prvimi darili odlikovana ces. kralj. tovarna đež.-priv. ^ (146—7) Dunaj, VII., Kaiserstrasse št. 87. Ceniki ranioiij In lrmikovono. Izdajatelj iu odgovorni urednik: Josip No lli. Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne11. 45 9031