9., 10. št. September, oktober 1920. Letnik XLIII. r Cerkveni Glasbenik1 Glasilo Cecilijinega društva v Ljubljani. lL==y 15! Izhaja po enkrat n Uredništvc -— a mesec in velja za celo leto z glasbeno prilogo vred 20 K, ^ za dijake 12 K. ; ) in upravništvo: Pred Škofijo št. 12, I. nadstr. Novi zvonovi. Bron ali jeklo? Dr. Fr. Kimovec, Naši stari zvonovi — ponos in veselje naših župnij — so padli v žrelo nenasitnemu vojnemu dobičkarstvu. Judovskemu tovarnarju je pošlo blago, pa se je spomnil zvonov, pritisnil z zlatim prstom na vojno upravo, vojna uprava je takoj napolnila celo državo z lepimi besedami o nevarnosti domovine, ki da jo le težki cerkveni zvonovi morejo odvrniti in zvonovi so romali — ne v Rim, kakor nekdaj vsako leto veliki teden; iz Rima so se po tridnevni odsotnosti vselej le še bolj radostni in srečonosni vrnili — ampak najbolj zagrizeni sovražnik krščanstva: nevoščljivo judovstvo in svobodomiselno prostozidarstvo jih je uničilo — s stomiljonskim1 dobičkom. Toda čemu neplodna jeza! Več jih ni in nihče jih ne prikliče nazaj. Mi pa se ne moremo privaditi — in se ne bomo — tej mučni praznoti ob nedeljah in praznikih, ko je prej cela dežela vzhičeno vztrepetavala v morju slovesnega, radostnega, gtoboko v srce segajočega donenja. Ob teh dneh pogrešamo tega, kar nekdaj ni le v cerkvi prav pri službi božji nas ogrevalo in nam razen blestečih se oltarjev, sveč, zlatih masnih oblačil, orgel, petja in kadila, srce in dušo pogrezalo in vse naše misli in hrepenenje zapletalo v mehko, slovesno — prazniško misel, da smo se čutili kot otroke zavite v materino krilo, počivajoče v njenem sladkem naročju. Tistega pogrešamo, kar nam je tudi polja in gozde pozlatilo, kar nam je loge in trate, gore in dole odevalo v prazniški sijaj: glasu mogočnih cerkvenih klicarjev, milih božjih glasnikov — zvonov. Zato ni čuda, če si ljudstvo povsod želi svoje praznike v vsem njih sijaju, v vsej gorkoti in krasoti nazaj, kakor so bili, ko je bila vsa pokrajina po zvonenju prazniško odeta. Samo iz te notranje potrebe se more razlagati dejstvo, da male občine žrtvujejo neverjetne svote za nove bronaste zvonove : po pet do deset tisoč kron pride na večjega posestnika. Drugod pa, kjer ni toliko blagostanja ali pa ne toliko ognja in čuta za nedopovedljivo veličastnost lepega zvonjenja, naročajo cenejše jekleno zvonilo. Kaj naj sodimo o obeh vrstah? Kaj so bronasti zvonovi, dobro vemo, saj smo jih imeli tako velike in tudi razmeroma dobre, da malokje tako. Ne bom jim slave pel. Kaj so jekleni zvonovi, vsaj deloma tudi vemo. Tovarne in odjemalci jim slavo pojo, nekateri jih malodane stavijo v isto vrsto z bronastimi; tovarne zaradi zaslužka, naročniki zaradi tega, ker bi nihče rad ne priznal, da je dobil slabo blago ali vsaj ne prvovrstnega. 1 Toda kljub vsem nasprotnim trditvam, vsemu pomirjevalnemu zatrjevanju in strokovnjaškim (?) izjavam trdimo, da jekleni zvonovi bronastihv ničemer ne dosegajo. Trdi se, da so jekleni zvonovi trpežne j ši kot bronasti, češ da se jeklen zvon ne more ubiti, da so se poizkusi, ki so bili nalašč za to pripravljeni, da bi zvon ubili, kar zapovrstjo ponesrečili, da se doslej noben jeklen zvon še ni ubil. Kako je s to rečjo, ne moremo iz lastnega opazovanja soditi. Vendar nas pa te trditve ne morejo preveč motiti, če vemo to, da so prvi jekleni zvonovi nastali še le 1. 1852; začela jih je vlivati livarna društva za rudarstvo in obdelovanje jekla v Bochumu na Westfalskem. Najstarši torej niti po 70 let niso stari. Bronasti zvonovi pa kažejo starost po 300, 400, 500 in več let in so do danes ohranili svoj polni, krepki, voljni glas. Bronaste zvonove prevleče tekom časa neka neizmerno tenka zelenkasta ali črnikasta-plast —• patina, ki kot neprodirna kožica obdaja zvon od vseh strani; zvon „splesnuje", ta neprodušna skorjica pa varuje zvon, da se bron ne more spajati s kislecem, ki je v zraku, s tujo besedo: bron vsled patine ne more oksidirati v globino; zato bronastega zvona ni treba z ničimer prevleči, ker se debelejša plast ne more tvoriti. Hkrati je važno to, da pri bronu najmanjši delci ne izpremene svoje lege, z drugo besedo: bronasti molekuli ohrasujo svojo molekularno strukturo neizpremenjeno, zato tudi glas zvonov po moči in značaju ostane neizpremenjen, kakor je bil izpočetka. Kako pa jez jeklom, vsaj deloma vsakdo ve. Jeklo pod vplivom zračnega kisleca na površju rjavi; toda ta vrhnja plast ne zabranjuje nadaljne rjavitve v globino, ampak rja žre dalje; dokler ne uniči vsega železa. Zato moraio livarne jeklene zvonove takoj izpočetka prevleči z nekim barvilom, da jih obvarujejo rje. Toda ta prevlaka prvič ne more preprečiti rjavitve, zakaj po eni strani jo razjeda vlaga, ki se nabira na mrzli kovini, drugič pa se hitro razpoka vsled velikih toplotnih izprememb, ki jim je podvrženo zlasti naše podnebje. In tako se rja zvonov prej ali slej poloti. V Drugič pa ta prevlaka škoduje glasu in ga več ali manj zamori. Naši Kraševci, ki imajo zvonove na prostem obešene, bi nam vedeli povedati, kako zvon kar brž zamolkne, da ga le najtanjša plast snega zapade. Tako ima jeklen zvon dva neizprosna sovražnika; rjo, ki ga razjeda, ali plast barve, ki mu glas gluši; če hočemo, 1 Iz lastne izkušnje vem, da se še nikoli nisem nikomur prikupil, če sem au po slabo uspelem naročilu (ni treba, da je bil njegov izdelek) odkrito povedal, kaj o stvari mislim. Zamera je bila že nekaj kratov temeljita in trajna . . . da ga rja ne razje, bi ga morali vedno na novo prevleči. Ta prevleka mu pa vedno več glasu vzame, tako da je skoro boljše prepustiti ga rji, da izvrši nad njim svojo postavo. Kaka pa je postava rje tudi nad jeklenimi zvonovi, naj nam pove eden največjih strokovnjakov v zvonarski umetnosti, KarlWalter, k' piše tako le: 1 „Pred nekaj leti so poklicali pisatelja te knjige, da ogleda in ocenj neko jekleno zvonilo, ki je bilo v rabi izza šestdesetih let, pa svoje naloge ni več izpolnjevalo. Največji zvon tehta 28 stotov in je uglašen na ton f. Bronast zvon z enako višino tehta 14 stotov. Zvonilo je v visokem zvoniku jako ugodno obešeno in vendar ga je v daljavi 500 m komaj še slišati. Pri bližnjem ogledovanju se je pokazalo, da so vsi zvonovi prevlečeni z debelo plastjo rje. Kdo jo bo odstranil? Pa bi bilo tudi brezplodno delo, takoj bi se zopet stvorila. V nadaljnih petih ali desetih letih bo to zvonilo popolnoma doslužilo. Rjina plast je poglavitni vzrok zanikarnega glasu .. Različne druge soseske so zarjavele jeklene zvonove kot popolnoma brez vrednosti odstranile. Z nezastrto grenkostjo se ob takih prilikah pri občanih vedno oglaša opomba: »Zarjaveli železni kotli morajo v kraj!" Izkušnja torej uči, da jekleni zvonovi niti po šestdeset let niso mogli vzdržati. Iz tega sledi, da bi moral skoraj vsak rod staro jekleno zvonilo odstra-njati in novo napravljati, če bi hotel zvonenje slišati. In kako je z ubitjem? Ali se jekleni zvon ubije, ali ne, ne vemo. Železni zvonovi, ki so jih izza 1. 1610. vlivali v Genevi, kasneje tudi na Dunaju in Berlinu, so se ubili. Kraljeva livarna v Berlinu jih je vlila veliko zalogo v teži 30 stotov. Njih glas je bil močan, toda razkav in manj blagodoneč. Kupoval jih ni nihče in zato jih je kralj Friderik Viljem III. zastonj razdajal ubožnejšim soseskam. Če so se pa ubili, jim jih je livarna z novimi nadomestila.2 Jeklo je res, da je trše in trpežnejše od železa, celo trikrat močnejše od brona. Prezreti pa ne smemo, da mora jeklen zvon imeti vsaj dvakrat težji kembelj, da dobro poje; potemtakem se za več nego za polovico približamo meji, kjer računi pravijo, da se tudi jeklen zvon lahko ubije. In če se ubije? — Bronast ubit zvon ohrani v blagu veliko vrednost, lahko se da preliti, ali pa se bronovina dobro proda. Jeklen ubit pa ni drugega kot kup starega železa. Sicer pa če se prav ne, saj ga le veliko prehitro ubije neizogibna rja. 0 tem, da v glasovnem oziru jekleni zvonovi daleč zaostajajo za bronastimi, nas vsa hvala in slava, ki se poje jeklenim zvonovom, ne bo niti za hip premotila. Res da smo slišali jeklene zvonove, ki so bili dokaj dobri. Močni so zaenkrat vsi, slišijo se marsikje dlje kot so se bronasti z enako višino. Toda glas sam je bil pri vseh, kar smo jih doslej culi, več 1 Glockenkunde str. 58. 2 K Walter: o d 52 - 63. ali manj zastrt; udarec krepak, toda neizrazit, kakor bi z razcefedianim polenom udaril po kotlu. Za udarcem se sunkoma oglasi kratek, prodiren glas, ki pa se kar hitro izgubi. Tistega dolgo trajajočega izdonevanja kakor ga ima bron, ko se po zadnjem udarcu s kembeljnom glas zvona še dolgo izpreletava nad pokrajino, ko ob zvonenju vsa daljna okolica kar plava in se ziblje na valovili zvonovih harmonij, nam še nobeno jekleno zvonilo ni podalo. In vendar je prav to dolgotrajno donenje najlepše. Samih rezkih udarcev se uho tako naveliča, da človeka vsak udarec kar v srce zaboli in mu je naravnost muka poslušati zlasti slabše zvonove, ki so pa v veliki večini. Poleg tega, da zvon ne doni, tudi glas sam nima dovolj izrazitih harmoničnih alikvotnih tonov ne v nižavo, ne v višavo; kar jih pa ima, najraje niso v pravem razmerju z glavnim tonom, ampak taki, da se njih valovi križajo in uničujejo z glavnim tonom. Zato je še ta glas, kar ga je, hrapav, kratek, moten. Glas jeklenih zvonov je tak, da imajo železne traverze, ki jih imajo marsikje po zvonikih zaradi, bitja, po dobro utemeljeni ljudski sodbi lepši glas, kot zvon. Zato bochumska zvonarna navzlic vsej hvali sama odsvetuje jeklene in bronaste zvonove združevati v eno zvonilo. Iz tega sledi: / 1.) Da če je le količkaj mogoče, naročajmo le bronaste zvonove. Zakaj jekleni ne dosegajo bronastih v ničemer: ne v trpežnosti, ne v vrednosti blaga, najmanj pa v lepoti glasu. 2.) Če kaka soseska res nikakor ne zmore bronastega zvona, pa zvon nujno potrebuje, potem moramo pač seči po slabem nadomestilu, jeklu, da se bo ljudstvo vedelo ravnati po zvonu pri svojem delu in jelu, molitvi in počitku. Pa ne prevelikega: 300 — 500 kg bo menda v vsakem slučaju zadostovalo. 3. Celotno jekleno zvonilo pa kratkomalo tudi v današnjih razmerah odklanjamo. Čim več jeklenih zvonov skupaj, tem slabši učinek. Vsak zase je v harmoničnem oziru slabo vlit, če vsi ti neizravnani, neuglašeni toni trčijo skupaj, more nastati samo trd, nad vse neprijeten, tudi neuglajen posluh žaleč zvok: Multiplicasti gentem, et non magnificasti laetitiam. — Pomnožil si zvonove, veselja pa nisi poveča 1. (Iz. 9. 3). 4.) Vsako izpremembo pri zvonovih naznanimo ordinari-jatu.1 Zakaj gre še za vse kaj drugega kakor samo za zvon; višina posamez- ■»Prim. Ljubljanski Škofijski list, 1920. štv. 2. str. 26, kjer stoji sledeči ukaz: „Novi zvonovi. Cerkvena predstojništva naj, preden naroče nove zvonove (zlasti bronaste), naznanijo ordinariatu, katere glasove hočejo dati zvonovom, da ordinariat sestavo odobri. Pri tem naj se naznani o tudi glasovi ter velikost (premer in teža) že obstoječih zvonov, ako se ohranijo." — Kol ko poročil je došlo ? Pa bi bilo zelo, zelo prav in nujno potrebno; zakaj marsikje bi imeli mnogo lepše inveličastnejše z v o n e n j e, kot ga bodo imeli sedaj, ko so jim »strokovnjaki" v livarni določili glasove, oziroma so vzeli glasove starih zvonov. Poleg tega bi bilo lepše zvonilo marsikje še celo mnogocenejše... nega zvona in razmerje med njimi je vredno velike skrbi in vestne brige najboljših izvedencev. Izvedenci in strokovnjaki v glasbenem oziru pa naši livarji niso. Če si le eno minuto ž njimi govoril o glasbeno strokovnih zadevah, si spoznal, česa ne razumejo. Pa o glasbeni plati morda drugič kaj. Gojimo, kar največ moremo, cerkveno petje! Skladatelji in pevski zbori, na delo!1) Dobro petje in številen zbor nam je po cerkvah potreben, zlasti v sedanji dobi. Morda imam že premehke živce, ker me petje in glasba v cerkvi, če je dostojna, zelo prime; a zdi se mi neznansko ljubko, če sem sredi zbora, ki se upa glasno in slovesno zatrjevati, da ljubi Boga, časti Marijo, pojoč zatrjuje Jezusu svojo udanost. Lepo in apostolsko delo je petje v cerkvah, in niso najslabši ljudje oni, ki prepevajo svete pesmi. Cerkveni kor je odmev prižnice, za navdušenim govorom prihaja ljubka, srčna pesem. Na ljudeh se pozna ta zveza, sicer res ne vem, kaj bi drugače pomenjal opomin sv. apostola Pavla: ,„Govorite med seboj v psalmih, in hvalnih in duhovnih pesmih, in pojte in prepevajte Gospodu v svojih srcih in dajajte vselej hvalo za vse Bogu in Očetu v imenu Gospoda našega Jezusa Kristusa." Efež. 5, 19—20. — V I. listu do Korinčanov pa piše, da je pod vplivom sv. Duha oni, ki pravi: »Gospod Jezus". 12, 3. — In Gospod sam pravi pri evang. Marku, da tisti, ki mu na eni strani izkazuje čast, ga na drugi strani ne more tako brž žaliti in hudo o njem govoriti. Potemtakem bo treba v naših dneh še bolj gojiti cerkveno petje in buditi veselje do dela na cerkveno-glasbenem polju v onih, ki imajo dar, da z melodijo priljubijo in omilijo versko misel v ljudskih srcih, — Skladatelju-duhovniku je izročena lepa naloga. Kaj je zanj slajše, kot misel: Pesem, ki si se mi ravnokar porodila, boš šla po cerkvah in boš rodila brez števila lepih misli in želja in vzdihov; in duhovniku, ki seje božjo besedo, boš zvesto na strani stala kot poslanka z nebeških višav in mu pomagala pri dušnopastirskem delu. Skladatelj, srca vernikov imaš v svojih rokah, navdušuj jih s svojo pesmijo! Premalo govorimo o ljubezni do Boga; ko bi nas pesem ne navdušila, zaostali bi v ljubezni. — Še nekaj sem opazil: Tudi najlepša pridiga ne zapusti pravega vtisa, ako se končno kor ne oglasi in slovesno ne potrdi: Amen,itako je in bodi! Dovolj je bilo človeškega gorja, vrnimo se zopet na kulturno polje. Skladatelji, na delo! Mi vas bomo podpirali. Vaše pesmi morajo med ljudi. Najlepše plačilo vam bo, ker bodo vaše pesmi budile in ogrevale ljudi, Bog Vam pa tudi ne bo ostal dolžan. 0 Te vrste je prejel eden izmed naših sotrudnikov od nekega župnika v pismu, polnem krasne vsebine. Zdi se nam vredno, da ta odlomek iz pisma javno priobčimo. Ured- Cerkveni koncert v Žireh. L. 1914 je pokojni I. Milavec postavil v Žireh nove orgije, ki so čakale na kolavdacijo do letos. Kriva te zamude je bila dolgotrajna vojska. S kolavdacijo orgelj je bil pa združen cerkveni koncert, ki je vreden, da se popiše v našem strokovnem listu. Koncert se je izvršil dne 10. oktobra 1.1. ob 7. uri zvečer pod vodstvom domačega gospoda župnika Jos. Logarja. Razposlana so bila vabila z jako obširnim sporedom in česar bi človek ne pričakoval, zgodilo se je: pevski zbori in drugi vdeleženci so prišli iz Št. Vida pri Ljubljani z g. dekanom vred, iz Škofje Loke, Poljan, Trate, Spodnje Idrije in mesta Idrije z Monsi-gnorom, dekanom Arkotom na čelu, iz Vojskega in drugih krajev. Vseh duhovnikov skupaj je bilo 15, med njimi g. ravnatelj in profesor Premrl in P. Hugolin iz Ljubljane. Kdor ve, kje so Žiri, bo pritrdil, da je bila to velika požrtvovalnost, zlasti z ozirom na to, da je večina takoj po koncertu zopet odšla domov — v temni noči, pri slabem vremenu. Nova župna cerkev v Žireh, posvečena 1. 1912, je prostorna, moderna stavba v renesanškem slogu, kakor ustvarjena za cerkveno-glasbeno prireditev. Akustika izborna, kor idealen, orgije kvalitativno najboljše v Sloveniji. Poleg tega navdušen pevski zbor, marljiv organist Jobst in duša vsega glasbeno naobraženi župnik, katerega vrlo podpira g. kaplan Skubic. Ob sedmih zvečer so bili vsi prostori zasedeni in g. Premrl je vpeljal koncert s prvim stavkom Brosigove fantazije. Mogočno so zadonele orgije po prostorni hiši božji: skladba umetna, igra dovršena, registracija mikavna. Razpoloženje je bilo tu in z drhtečim srcem smo čakali na nastop pev. zbora. Najprej se je pela Dr. Kimovčeva slovenska pesem »Brezmadežni." Zapisal sem v bilježnico: soprani in alti jasni, možki glasovi kremeniti in zdravi, nijansiranje lepo, vokalizacija pravilna, spremljevanje diskretno. Vprašanje o uspehu koncerta je bilo rešeno. Tretja točka: P. Hugolinova nAssumptio", dvospev „Zdrava" in zbor „Pridi z Libana." Sopran in ženski tenor sta prav lepo in občutno izvajala svojo nelahko nalogo. Oba sta nekoliko distonirala navzgor in sopran je preveč vibriral. Vzrok je trojen: prvič trema, drugič šibke mišice, tretjič pretiho spremljevanje. Trema bo zmirom manja, mišice se bodo vtrdile, čimbolj racionalna bo šola, spremljevanje pa je bilo v toliko pogrešeno, ker se je organist posluževal le ozkomenzuriranih, rezkih registrov, ko je bilo vendar treba tu in tam bolj močne hrbtenice. — V zboru se je glasilo vse pravilno, ker v zboru drži drug drugega, kakor smo se držali iz cerkve po stopnjicah grede, in ni nihče padel, dasi je vladala egiptovska tema. Zbor „Pridi z Libana" se je pel z veliko ljubeznijo, toda malo prehitro. Splošno pa je bilo mnenie, da je bila ta remeniscenca oratorija na mestu, in da se da z orgijami prav lepo izvajati. Sedaj je prišel g. Premrl z Guilmantovo „Komunijou, št. 29 iz Die-boldove zbirke. „Komunija" je prijeten, gladek trio v A molu, ki je napolnil vrzel med pojedinimi spevi. « „Evharistični mijenja a što joj daje život i ljubkost. Kako ni pratnja ne pravi poteškoča, to se po sebi svakomu preporuča. 3) — E. Canepa: „Le canipane del villaggio". („Seoska zvona". Za glasovir). Koliko se je svidjela ova kompozicija, najbolje svjedoči sedmo izdanje, što ga je u maio vremena doživljela. Dobar glasovirač moči če zovno prikazati večevnju zvunjavu svog milog rodnog kraja i zaaijet se u ono djetinsko dobo, kad mu je to bila najmilija a mnogima jedina glazba. Poznajuči raspored glasova kod zbora zvonova, lako če shvatiti i naglasiti karakteristične diso-nance ove kompozicije. 4) -— P. Venturini: „Bolleroli, (Za violin i glasovir) L. 2. Malena i lagana kompozicija pihana za djecu (I. položaj). Po sebi se razumije, da kad je pisana za djecu, mora imati slatkoču, privlačljivost, zanos, da omili malim glazbenicima, čime se u istinu može pohvaliti. 5) Fr. Serra: „Quattro studi caratteristici". (Za glasovir), a) Canto delle ondč, b) Al mulino, c) Sotto il fogliane, d) Valse etude. Cijena je svakomu L. 2 a, sve zajedno L. 5. Kako sam naslov kaže ove su kompoziciji zgodne za vježbu. — 6) V. Ferroni: Muzurka de salon. (Za glasovir Cijena L. 2). Malo se kada vidi ovako '/.godnih mazurka. Kako je srednje poteškoče, zanimat če osobito upučenije glasovirače. — 7) G. Cico gnani: Suite per pianoforte: 1.. Brezza matutina — L. 2..— II. Calma meridiana — L. 1-50. — III. Tramonto tempestoso — L. 1-75. Sve zajedno L. 3 50. Skladatelj je u ovoj suiti glazbeno prikazao promenlivost dana dotično Ijudskog života. Jutrom se sve žuri na posao, dočim se narav ogrankom sunea budi, a ptičice veselo pjevajti; oko podne nešto od umora nešto od sinčane zapare sve se primirilo, dok opet pod večer nastane osobito živo, jer se svak žuri kuči pred olujom, koja1 več iz daleka tutnji, dok ne provali svom šilom, da se nebo i zemlja trese. — 8) a) Polleri: Tarantella — L. 1-56. b) Cattanei: Ma mignone (|ui danse — L. 2. To su djelovi zbirke za mladež, kompozicije lagane i zanimljive. — 9) Gr. P a p a: a) Improviso — preludio te Momento musicale — L. 2. b) Passione e capriccio — L. 2. c. Danza di fata — L. 2. d) Schizzi di fantasia, (I. Reverie II. Canto appassionato, III. Notturno, IV. Improviso alla mazurka, Piccolo scherzo. Cijena je svakomu napose L. 1-50 a svima zajedno L. 5). Sva dosad navedena izdanja ove nakladne knjižare valja pohvaliti ali ipak osobitu pohvalu zaslužujn skladbe Pape. U njima češ nači i melodiju i ozbiljenost i muzikalnost, tako da te baš k sebi privlaSnju. Radnje uopče nijesu preteške ali ipak zahtjevaju prilično razvijeno tehniku i razumijevanje. Rado ih svakomu prepornčujem, jer če u svakoj naci pouke i zabave. Poljski narodni običaji. Vinko Lovšin. Slednjič se je tudi Poljska začela na polju cerkvene pesmi prebujati. Poljaki so doslej veliko bolj gojili svetno glasbo, posebno in v prvi vrsti pa so negovali igranje na klavir. Imajo kakor znano tudi svojo bogato klavirsko literaturo. Medtem pa so zanemarjali cerkveno pesem. Stara poljska ljudsko cerkvena pesem, nekdaj slavna, je padla na zelo nizko stopinjo in izgubila svojo prastaro lepo obleko. Organisti po župnijah so bili samouki, ali tudi iz šol, kjer se ta panoga ni posebno povdarjala. Ljudstvo je bilo samo sebi prepuščeno in je kot tako seveda hranilo svoje zaklade, kolikor je moglo. A prišli so organisti, ki so še to skazili. Začeli so uvajati svoje pesmi, malo spremenjene in krmiti ljudstvo z njimi. Ker se po semeniščih ni mnogo ali nič gledalo na to, se tudi poznejši rektor ecelesiae ni nič brigal za petje. Ljudstvo je pa uživalo slabo hrano, ker mu je bila boljša vzeta in uropana. In ni bilo moža, ki bi to zabranil. A zdaj so se začeli Poljaki buditi, in upanje je, da bo po nekaj desetletjih mnogo, mnogo boljše. Poleg starih pesmi imajo Poljaki tudi mnogo narodnih, starih običajev, deloma nabožnega, deloma svetnega značaja. To se je ohranilo bolj pristno. Vrše te običaje še danes; preprosto in verno ljudstvo še vedno v svetem spoštovanju in prepričanju, izobraženstvo pa bolj iz zabave. Evo nekaj teh običajev, katerih podobnost imamo tudi pri nas med našim slovenskim ljudstvom. I. Veiifea nož. V postu, ki ga nazivajo „veliki post", prepevajo zelo mnogo na čast Kristusovemu trpljenju takozvane „Gorzkie Žale", kjer opevajo, kaj in koliko je moral za naše grehe pretrpeti Jezus na križu in žalostna Mati božja pod križem. In ko je vse to minilo, se pripravlja ljudstvo na Gospodovo vstajenje. Opravili so prej vsi velikonočno spoved in vstali iz svojih grehov, sedaj pa v Velikem tednu pričakujejo velikonočnih slovesnosti. S cvetno nedeljo je ljudstvo nekako zaključilo posvetno delo in skrbi in se posvetilo duhovnemu življenju. Veliki teden opravlja samo lahka dela in živi bolj v premišljevanju. Le čiščenje in urejevanje okrog doma jih zaposluje. Od Velike srede dalje so narod strogo posti in ne uživa mleka in splob beljakovin in celo otroke in delavce pritegne v to, da bi si zapomnili Gospodovo smrt. Ves čas je ljudstvo zbrano, nima nikakih praznih razgovorov, Veliki petek pa skoro popolnoma umolkne, na obrazih vseh je razlita resna žalost. Razširjena je celo vera oz. vraža, da morajo priti tatovi samo Veliki petek k spovedi in ako prinese kak tat ukradeno stvar ta dan nazaj, se mu krivda odpusti. In resnično: marsikateri lastnik pride do svoje stvari Veliki petek. Veliko soboto je že vse očiščeno in praznično odeto. Tedaj gre staro in mlado že rano v cerkev, da bi prisostvovali posvečevanju ognja in vode. Pred cerkvijo je nagromadena cela gromada vej in vse ljudstvo, posebno mladina je zbrana okrog te gromade. Tedaj pride svečenik in ukresani ogenj blagoslovi. Po končanem blagoslovu se vrže mladina na gromado in v nekaj trenotkib je gromada raznesena. Ko prineso blagoslovljeni ogenj domov, začenja gospodar, ali gospodinja tradicionalni obhod celega doma, najprej znotraj po sobah, potem zunaj okrog hiše in poslopij, kropeč povsod stene z blagoslovljeno vodo rekoč: „Tak bywato przet vviekami, da Bog, bedzie i po wiekach."i) Ko so v tem obhodu vse poškropili, skrbno shranijo ostalo vodo in zgorek veje in trnja kot sredstvo proti burji, nevihti in treskanju. Drugi zopet zatičejo več takih vejic na polje proti toči. Pri nas delajo isto z vrbovimi vejicami, blagoslovljenimi na cvetno nedeljo. Na vsaki njivi mora biti zataknjena taka vejica, sicer ne bo na polju božjega blagoslova. Okrog poludne je blagoslov jedi pred cerkvijo. Ko so dekleta vse skrbno pripravile, poneso — praznično oblečena — jedi k blagoslovu, kot je to pri nas navada. Ako v vasi ni cerkve, neso jedi blagoslovit v šolo. Ko se vrnejo dekleta z jerbasom domov, obhodi gospodar z družino dom in hlev, ker imajo posvečene jedi „Swieconka" po naše „žegen", posebno moč in zagotovo vsem zdravje in bogat pridelek. Veliko soboto večer ali nedeljo zjutraj hiti ljudstvo k Vstajenju. Pri nas se procesija razvije malo dalj od cerkve, tu pa obhodi samo cerkev, a to trikrat, prepevajoč velikonočne pesmi, med katerim mora biti prva „Wesoiy nam dziš dzien nastal", kakor sledi pozneje. „Žegna" se ne dotakne nihče do nedelje zjutraj po maši. Gospodarjeva dolžnost je, da skrbi, da vsak najprej povžije tri žličice hrena v spomin, da je bil Kristus na križu napojen z jc-sihom. Potem začne deliti jajca (piruhe); pri tem si eden drugem žele srečo kot na sveti večer z oblati. Nato pride na vrsto posvečena klobasa itd. Ta dan si privoščijo v zadostilo za celi post, posebno za Veliki teden. Velikonočno nedeljo ne hodi nihče z doma, ker mislijo, da je greh obiskovati se ta dau. Ko sem videl in čital te navadne običaje, so mi stopili pred oči vsi naši običaji v tem času in videti je, da so si bistveno enaki, le tu in tam je kaka mala izprememba. Razlika je tu ta, da je ljudstvo zelo verno in da drži po-seljno na zunanjo pobožnost, na priklanjanje, na prekriževanje in poljubljanje tal, v pogovorih in obnašanju izven cerkve pa ne napravi vedno najlepšega vtisa. Dopadla se mi je starodavna velikonočna pesem, ki se je močno razlegala iz ženskih, moškili in otročjih grl. Naj jo navedem tu kot zares staro, v starem poljskem koralu in v duhu naroda zloženo : ') Kakor je bilo doslej, Bog daj, da bi bilo še za naprej. f. p • } T\ f=\ F F mm - U 1 i 5 • i-V 1 We -so - ty nam dziš dzien nastal, Kto - re - go znas ka - ždy ža-dat. „ P 1.-3 . iT F1FF \ i=t= H i i-h i—n JTFII %7 1 nh 1FF 9 tj * i 1 t i Te-go dnia Christus zmartwy vvstal! At-le-Iu - ja Al - le - lu - ja. (Dalje prih.) Iz odbora Cecilijinega društva v Ljubljani. .Kedua odborova seja je bila 16. sept. Obravnavale so se predvsem šolske zadeve. Vpisnina se je zvišala na 10 K, šolnina ua 10 K mesečno. V učiteljski zbor se sprejme g. Emil Adamič. Za učence se bo v šolskem letu 1920/21 poleg knjigovodstva skušalo napraviti tudi tečaj iz pletarstva ozir. knjigoveštva. — Izpopolnila še je lista škofijskih organistovskih nadzornikov, v kolikor je bila zadnja leta pomanjkljiva. — Glede nabave novih zvonov vztraja odbor na stališču, naj se tozadevno vedno obvesti škof. ordinarijat in predloži načrt novega zvonenja v presojo iu odobrenje. — P»oljše Marijine pesmi iz starejših in novejših letnikov „Cerkv. Glasbenika" se bodo o priliki izdale v posebni zbirki. — Za starejše letnike .„Cerkv. Glasbenika" se določi štirikratna prvotna cena. Organistovske zadeve. 1. Odborova seja organistovskega podpornega društva dne 2. septembra 1920. Predsednik Premrl poroča, da je škofijski o r din ari a t vlogo organ, društva glede povišanja takse pri petih črnih mašah ugodno rešil. Zadevna taksa se je zvišala od K 5 na K 10. — Glede izvršitve sklepov zadnjega organ, sestanka seje oddala na škof. ordinariat resolucija, pozivajoč, naj se ustanovi posebna komisija, ki bo proučila in po najbol|ši moči rešila organ, gmotno vprašanje. Ordinariat je določil za predsednika komisiji stolnega kanonika dr. Franca Kimovca, za člane komisiji je pa imenoval izmed duhovnikov: dekana Valentina Zabreta iz Št. Vida nad Ljubljano, ravnatelja Jugoslovanske Strokovne Zveze v Ljubljani Antona Komlanca in vodjo stolnega kora v Ljubljani Stankota Premrla in izmed organistov: Ivana Zdešarja (Sv. Peter pri Ljubliani), Josipa lleybala (Kamnik) in Pavla Jermana (St. Vid pri Stični). Odbornik Jerman predlaga, naj bi šla deputacija k g. knezoškofu in mu pojasnila neznosne gmotne razmere organistov in ga prosila za zboljšanje. Predlog se sprejme. Glede nameravanega združenja našega društva s štajerskim poroča predsednik, da je že v pismenem razgovoru s štajerskim organ, društvom. Stvar se bo po možnosti skušala izvesti. — Prošnja za podporo, ki se je že pred pomladjo oddala vladi, še ni rešena. Vložila se bo nova. — Glede orgljanja pri šolskih mašah in pri slovesnih božjih službah ob navadnih in državnih praznikih je odbor mnenja, naj bi organist ob takih prilikah dobil posebno nagrado. — Člani, ki niso več organisti, nimajo več pravice do podpore. Za leto 1921 in naprej bo plačati Članarino letno K 20, pristopnino K 5. Za leti 1919 in 1920 morajo člani, kateri še niso plačali, za te dve leti članarino plačati. Za prejšnja leta se plačilo izpregleda. Podpora se je podelila Alojziji Lavrič, organistinji v Mokronogu, K 200, in Pavlu Jermanu, organistu v Št. Vidu pri Stični, K 300. Sprejmejo se v društvo novi člani: Fran Kramar, org. v Preserju, Andrej Štempihar org. v Selcah, Anton Mazovnik, org. na Ježici, Franc Slabe, org. v St. Vidu nad Ljubljano in Andrej Rosuluik, org. v Šinkovem turnu. 2. Seja škofijske organistovske komisije dne 4. novembra 1920. G. stolni kanonik dr. Kimovec kot predsednik komisije otvori sejo in povdari takoj glavno načelo, ki ga bo komisija skušala uveljaviti: D e 1 o organistovo mora biti plačano. Nalogi bo pa imela komisija dve. Prvič dobiti natančen pregled organistovskega stanja. Drugič pretresati, kaj bi se dalo zboljšati v splošnem, in kaj pri posameznih slučajih. Treba je dobiti natančen pregled, koliko dela imajo organisti in koliko plače. G. Premrl poroča, kako je s poročili župnik uradov in organistov. Od župnih uradov je došlo do danes 157 poročil, manjka še 101. Te je treba takoj iztirjati. Organisti so vposlali okrog 50 poročil. Poročila župnih uradov so dostikrat premalo točna. Iz poslanih izvemo, da so organistom zboljšali plačo na približno 60 župnijah. Ponekod so se zvišale plače za kaj malega, drugod na se enkrat toliko, dva-, tri- do petkrat toliko plače. Iz mnogih poročil sploh ni razvidno, če se je organistu kaj zboljšalo. V nekaterih krajih so župljani na prigovarjanje župnika dali organistu prosto bero. Nekateri župniki so prepustili organistu nekaj cerkvenega zemljišča. Splošno se je zvišala štolnina. Na nekaterih krajih bi se dalo za organista brezdvomno še kaj storiti, če bi prizadeti činitelji imeli zanj malo več srca in umevanja važnosti organisto vskega dela. Ponekod so pa tudi razmere take, da bi cerkve rade še več dale, pa ne morejo. — Vsled slabih gmotnih razmer je mnogo organistov popustilo službe. Več kot na dvajsetih župnijah nimajo organista, ki so ga prej imeli. Nikakor ne smemo pustiti, da bi to tako dalje šlo. Danes je že itak dosti verske mlačnosti. Če bomo še cerkveno glasbo zanemarjali, bo škoda, kar se verskega življenja tiče, še veliko večja. Komisija predlaga sledeče: Gg. profesorji pastirstva naj v IV. letniku gg. bogoslovce opozore na to, kako naj se kot bodoči dušni pastirji zavzamejo za cerkveno glasbo in za organiste. Del dohodkov iz cerkvenih posestev naj se da za organiste. Duhovniki naj priporoče prosto biro za organista. Nekateri gg. duhovniki, ki so organistovsko vprašanje ugodno uredili, naj se pritegnejo k posvetovanjem o ureditvi organistovskega gmotnega vprašanja. Po društvih naj bo organist za svoje delo plačan. Poverjeništvo za socijalno skrbstvo naj se naprosi za enkratno podporo organistom. — Gg. župniki, ki še niso poslali poročila o stanju organista in o eventualnem zboljšanju (kakor je pozval Škofijski list, 1919. št, 5) naj to nemudoma store. Tudi gg. organisti sami naj pošljejo organistovskem u društvu natančna poročila o svojem gmotnem stanju in naj hkrati stavijo primerne predloge oziroma naj sami povedo, kako bi bilo po njih mnenju mogoče v dotičnem k,raju organistovsko gmotno vprašanje urediti. 3. Organistovske službe. Organistovsko službo so nastopili: Ivan Tiselj v Dobrepoljah, Alojzij Jevec na Radovici, Franc Kramar v Preserju. Razpisane so organistovske službe: v Šmartnem pri Kranju (služba organista in cerkvenika). Plača po dogovoru; vSt.Janžuna Dolenjskem (služba organista in poslovodja pri kmetijski zadrugi). Plača po dogovoru. Nastop takoj — Meseca septembra so bile v Slovencu razpisane organistovske službe v Ajdovcu pri Žužemberku, (hkrati cerkovnika in okoliškega sluge), v Grahovem pri Cerknici (hkrati cerkvenika) in v R u m i v Slavoniji (tu bi organist mogel biti tudi društveni pevovodja in privatni glasbeni učitelj). Koncertna poročila. 1. Koncerti v Ljubljani. — 24, avg. je bil koncert ruskega pevca Du-brovskega. — 11. sept. se je vršil drugi citrarski koncert kluba „Favorit" pod vodstvom g. Jos. Breznika. — '20. septembra je priredil godalni kvartet Zika II komorni večer. Že pri prvem večeru smo se resnično vzradostiti spričo dejstva, da se je v Ljubljani sploh ustanovil godalni kvartet in si postavil nalogo, seznanjati občinstvo z lepo in pri vseh kulturnih narodih tolikaj upoštevano in negovano komorno glasbo. Diugi večer Zikovega kvarteta nam je nudil istotako in še več glasbeno umetniškega užitka. Izbran spored: Beethovnov kvartet v C-molu, op. 18, štev. 4, dalje izredno zanimiv kvartet ruskih skladateljev Rimsky Korsakowa, A. Liadowa, A. Boro-dina in A Glasounowa na temo B—la—f, posvečen ruskemu jaložniku Belajeffu, in slikovit Griegov kvartet v G-molu, op. 27, so gg. Rihard Zika, I. gosli, Karel Sancin, II gosli, Ladislav Černy, viola, in Ladislav Zika, čelo, kar moč ubrano in čustveno odigrali. Najboljša v kvartetu sta prvi violinist in violist, dobra tudi II violist in čelist dasi zadnji v izražanju m poglobitvi igre semterlje nekoliko zaostaja; po drugi strani pa se zdi, kot da violist rad malo preveč v ospredje stopa. Vendar v celoti je njih nastop in igra zelo enotna in iskrena. Žal, da se r.;ši občinstvo zate koncerte še zelo premalo zanima. Čujejo se vesti, da Zikov kvartet v Ljubljani sploh ne bo več nastopal, pač pa drugud. To bi bila za Ljubljano škoda in sramota. — Koncert našega prvega jugoslovanskega goselskega viituoza Zlatka Balokoviča nas tof>ot radi na tehnično-bravurno stran preračunjenega sporeda ni toliko zadovoljil kot druge krati. Divili smo se pač neverjetno veliki spretnosti, ki jo zna Balokovič razvijati na goslih in jo je pokazal v Paganini]evem koncertu s čudovito težko Sauretovo kadenco, v Pugnani-Kreis-lerjevem preludiju in Allegro, Corellcjvih variacijah, Sarasatovi Romanci, Schubertovi „Bučeli", Bazzinijem rondu itd, a pogrešali smo globoko občutene glasbe, čakali, kdaj nam mojster izlije v tonih tudi svojo dušo. Dvorakov kot nameček dodan komad nas je nekoliko odškodoval, a bilo je premalo. Tudi sicer se je zdel Balokotič ta večer nekam hladen, manj kot sicer razpoložen. V sporedu želimo v bodoče izpremembe. — Koncert „Lj ubljanskega Zvona11 11. okt. je nudil dokaj pester spored zborov in samospevov. Moški zbor je zapet dve Adamičevi skladbi: .Ptsem o be:i hišici" in »Res, oženil bi se". Pri drugi bi bil na mestu bolj šegav ton, ne pa patos. Ženski zbor je. točno zapel Adamičevo »Poj, petelin, zoro mi naznani"! Mešani pa štiri skladbe: Pav-čičevo „Kaj ve misli"? Ravnikovo „Ženjica" in Lajovčevi »Kiša" in »Medved z medom". Ravnikova »Ženjica11 je v tem oziru zanimiva, ker se, če tudi sama po sebi harmonično precej nenavadna in na klavirju n. pr. nekoliko trda, sliši v zboru vobče mehko, naravno in nepritirano. Lajovčevi skladbi sta vzeti iz zbirke 12 mešan h in moških zborov, ki jih bo izdala Glasbena Matica. Tudi Lajovic išče novih potov. Zdi se, da bo tudi v novejši zborovski literaturi prvačil, kakor je do sedaj v samospevih. Njegovega »Medveda z medom" je pevski zbor »Ljubljanskega Zvona" podal prav imenitno, na koncu naravnost z elementarno silo. G- pevovodja Prelovec se s svojim zborom brezdvomno mnogo trudi in točno njštudira tudi težke skladbe Želeli bi le, da bi zbor postal bolj iskren, pa bodo tudi nastopi gotovo še boljši in prej našli pot do src. Na koncertu je sodeloval g. zagrebški operni pevec J os Rijavec. Zapei [e tri pred kratkim izdane Lajovčeve samospeve, takozvane »Pesmi samote" in štiri samospeve hrvatskih skladateljev: Milojevica in Lhoike. Lajovčevi samospevi so mirnega, izvečine resnega značaja, vobče preprosto, a globoko zamišljeni Od hrvatskih je bil pevskovposebno izrazit krepki Milnjevičev „Japan", specialno v klavirskem spremljevanju zanimivi pa ostali trije Rijavca naše občinstvo rado posluša, tudi to pot nam je bil dobrodošel. — 16. oktobra je bila koncertna prireditev javnih nameščencev in vpokojencev, združena deloma z prostozabavnim delom. Pri nji so sodelovali: orkester drivske diviiije pod-vodstvom kapelnika dr. Čerina, konservatorijska profesorja Jeraj (go^li) in Brezovšek (klavir;, operna pevka Zikova in kvartet prof. dr. Kozine. = 28. okt so priredili tukajšnji Čehoslovaki v Nar. gedi<ču koncert v proslavo osv.obojenja Čehoslovaške. Koncert je obstojal iz simfoničnih in komornih skladb. Med koncertom je imel tukajšnji čehoslovaški generalni konzul dr. Beneš slavnostni govor. — Koncerti drugod. Po koncertu v Ljubljani je Zlatko Balokovič koncertiral 5. okt. v Celju. 6. okt. v Mariboru. S. P. Dopisi. Renče,i) 17. okt. 1920. Gospod urednik! Mogoče si že domnevate, da sem izginil kam za meje Devete dežele ali pa celo iz površja zemlje, ker nimate o meni nikakcga gksu; sicer pa sem Vam pisal spomladi, todo ne vem, ali ste mojo dopisnico tudi prejeli. Ko to pišem, še vedno živim in sicer doma v Renčah, osvob jeni občini slavne Julijske Beračije. Že nad eno leto poučujem cerkveni pevski zbor, obstoječ iz samih deklet. Pojemo običajno dvoglasno, včasih tudi triglasno v baraki, naiični „bet ehemski šialici", ki nam služ kot cerkev. Včasih pojemo dobro, včasih le za silo, kakor je vreme it j razpoloženje) ; vendar pa mi ugaja to, da imajo pevke pravi okus v presojevanju rajnih cerkvenih pesmi, to se pravi, da se tozadevno z mano strinjajo. Zelo jim ugajajo Vaše skladbe, zlasti pesmi : ,Do Marije", »Danes odprto je sveto nebo" (Vnebovz). Kraljica miru, Tantum ergo v C-duru (Cerkv. Glasb.) in druge v Vaši pesmarici za mladino. V bodoče nameravam vpeljati več troglasnega petja, ozir. tudi četveroglasnega, ako bodo razmere ugodne. Potrebne muzikalije za to imam in sicer lastno »glasno prireditev »Foersterjeve Cecilije", od g. Kokošarja pa bi si mogel izposoditi zbirko 6J0 cerkvenih pesm', ki jih je priredil za 3 ženske glasove. J) Tole pismo nam je došlo kot privatno, pa ga tu prinašamo, ker bo tudi naše naročnike gotovo zanimalo in je v marsičem poučno. Op. uredništva. Skladbe (seveda ne najmodernejše) Vaše, Doktoričeve, Kimovčeve, Sattnerjeve in Hribarjeve pojo pevke najraje, od Foersterja pojemo: »Kristjani Marijo častimo" in »Prisrčno nam bodi pozdravljena" 3 glasno iz 3 glasne zbirke „6 Marijinih pesmi". Vodopivčevo Staroslovensko sv. mašo nameravamo peti dvoglasno na praznik vseh Svetih (dvoglasno prireditev odobril sam g. Vodopivec) z dotičninimi spremenljivimi mašnimi spevi. Lotil sem se prirejevanja spremenljivih spevov po tradicionalnem koralu s staro-slovenskim besedilom. Upam, da se mi bo delo posrečilo. Rad bi bil navzoč v stolnici, kadar izvajate Kimovčevo staroslovensko mašo, da bi kritiziral izgovarjavo staroslovenskega teksta; menda ne pojete: klanaem, tvoee, eko blagoslovlen, pomilui, nego: blagoslavljajem, klanjajem, tvojeje, jako. blagoslovljen, pomiluj, kakor ima pravilno Vodopivec v svoji Starostovenski maši. Dr. Kimovtc je sicer staroslovenski tekst (izvzemši par napak) pravilno pisal po črki, ni pa nikjer navedel, kako naj se to izgovarja1) Če se hočete pobliže seznaniti z glagolico, dobite pri Staroslovenski Akademiji v Krku (Veglia) za ceno 7 lir knjigo Abecedarium palaeoslovenikum, kateri ima v dodatku vse molitve, ki jih moli mašnik na vse znamenitejše praznike, iu sicer v glagolici; pridejanl so tudi responzoriji s koralnimi notami. Kot »Julijski berači" smo se lotili izdajanja muzikalij na lastno „beraškou pest in gotovo ste dobili že v roke Doktoričevo »Svetogorski kraljici"?) ter Vodopivčevo Staroslovensko sv. mašo; dalje namerava g. Doktorič izdati zbirko cerkvenih pesmi, Kokošar ve-čjo^zbirko cerkv. pesmi, prirejenih za 3 ženske glasove, in kakor sem danes izvedel, namerava tudi g. Vodopivec izdati zbirko svetnih pesmi. G- Vodopivec najbrž pripravlja novo skladbo »Pokoj večni" (Requiem), katere staroslovensko besedilo sem mu oskrbel. Kakor vidite, imamo lepe načrte, pa bode treba najbrž časa, predno pride vse na svetlo. Sicer pa naš »vrabec" (tiskar Passero) v Vidmu tiska prav lično. V svrho rednega dobivanja Cerkv. Glasbenika in Sv. Celilije sem stopil v stik z na Češkem občeznanim založništvom in knjigarno Jos. R. Villnka v Pragi, kateremu prosim da blagovolite pošiljati Cerkv Glasbenik, in sicer 2 izvoda (zame in za g Pirca). Z mojimi skladbami gre počasi, ker niti vsake druge kvatre po ena ne dozori in še izmed teh je marsikatera piškava. Naše Ceiilijino društvo spi spanje kralja Matjaža. Spalo je namreč ves čas vojske in se še do danes ni prebudilo; domnevam, kaj je temu vzrok, pa negotovosti Vam ne maram sporočati; počakajmo torej, naj se ozračje nekoliko zjasni. Z iskrenim pozdravom vdani Roman Pahor. Planina pri Rakeku. (Zasedeno ozemlje). G urednik! Usojam si Vam poslati kratko poročilo o petju in glasbi na našem koru. Služoo sem nastcpil pred tremi meseci in polagoma vežbam zbor. Nekaj uspehov že vidim, vendar gre počasi, zlasti ker je bil zbor zadnje čase nekoliko zanemarjen, ker ni bilo med vojsko več let nobenega rednega organista in pevovodje. V zboru imam sedaj 4 soprane, 3 alte, 3 tenore in 6 basov; dva soprana in en alt sem pa začel na novo učiti. — Pri slovesnih sv. mašah pojem koralni introit in komunijo sam, graduale recitiram, ofertorlje pa poje mešani zbor. Latinske maše znamo do sedaj parno tri: Hladnikovi: s Rosarii in po Riharjevih motivih, ter Schvveitzerjevo »Kind Jesu Messe". Slovenske pesmi pojemo starejše in novejše od raznih skladateljev. Pevci imajo veselje do petja, posebno mošk1, seveda največ radi narodnega petja, ki ga jih tudi podučuj m in pri tem dobe veselje tudi do cerkvenega petja. Pevske vaje imamo ob delavnikih razen ob pondeljkih vsak večer; ») Ko smo se učili dr. Kimovčevo Staroslovensko mašo, nam je g. skladatelj pojasnil, kako ti a j se besedilo pravilno izgovarja, Zato smo peli prav: blagoslovljajem i. t. d. (Urednik.) 2) Te še ne. Uredn. učim pa možke in ženske posebej, skupno le enkrat v tednu. Orgle so že stare in nameravamo dati napraviti nove. Muzikalij je pri cerkvi bolj malo, ker so jih večjidel Italijani (Bog jih kmalu odnesi!) uničili, ko so stanovali na organistovem stanovanju za časa, ko ni bilo organista tu. Upam, da bom sčasoma, če Bog da, pe»ski zbor izdatno izboljšal. Franjo Armeni, organist. Oglasnik za cerkveno in svetno glasbo. Vinko Vodopivec: Staros lovenska maša v čast svetogorski Kraljici. Presvetlemu dr. Antonu Mahniču, biskupu Krškemu ob njegovi sedemdesetletnici kot prvoboritelju za slovansko bogoslužje pokionil, — Založili goriški duhovniki. Tiskala „Narodna tiskarna1' v Gorici. Preprosto delo je to, ki ne zahteva niti od organista niti od pevcev posebne spretnosti. Poleg tega se glasovi gibljejo v legah, ki so jim najbolj prikladne. Sopran n. pr. se redko povzpne do /, više ne gre nikdar, bas gre v nižavo do g, tenor prav redko do/, nikoli više, tako da bo vsak zbor skladbo z lahkoto obvladal. Maša je vseskozi homofonski pisana, izvečine čvetveroglasno, vmes pa so natreseni semtertja tudi triglasni, dvoglasni in enoglasni odstavki. Le škoda, da jih zlasti v Veri ni več. Samo šest taktov je pisanih za enoglasno petje z orglami, drugače je vse vokalno, samo za glasove. Kjer nimajo orgel, si pri teh taktih lahko tako pomagajo, da jih poje zbor štiriglasno ali pa basi oz. alti enoglasno. Navzlic vsej preprostosti in nad vse mirnemu ustroju se včasih notranje nekoliko bolj razgiblje, posebno dobro se podajo sekvence. kadar se pokažejo, včasih pa tudi skromnejši polet hoče odpovedati, -r Sicer nam je pa ta maša dokaz, da se onstran zastražene meje naši bratje tudi na cerkvenoglasbenem polju gibljejo. In to je velikega pomena ne le v verskem, ampak tudi v narodnem oziru. Zakaj cerkev je bila in bo še vedno marsikje edino zatočišče narodnosti, edina varihinja narodnih svetinj. Zato je prav, če delo, ki v glasbenem oziru res da ne prinaša kaj novega, presojamo tudi z verskega in narodnega stališča in mu z vseh strani priznamo trenutno važen pomen, ki ga ima. Samo par pripomb k ustroju samemu: Stran 2. naj v 5. taktu 5. vrste imata alt in tenor kot zadnji noti e c namesto c a, v prihodnjem taktu imej tenor kot prvo noto h. Na 3. strani naj 5. takt 2 vrste izpade, zlog — ša naj se prenese na drugo polovico 4. takta, da se ne bo venomer ponavljal polni sklep na toniki. V intonaciji k „Veri", naj na zlogu je— stoji e namesto/. Za besedo „jedinorodnago" naj stoji veznik „1". Če bi v „Aganče" prva dvak at na zlogu mt-(ra) v drugi polovici takta prinesel 3 4 akord (a-c-fis-d), bi ves ustroj teh dveh prošenj postal bolj gibčen. — O starosloveoskem poudarku je nestrokovnjaku težko pisati, naj bi se učenjaki potrudili in dognali, kar je mogoče, o ostalem se pa dogovorili. Fr. Kimovec. Ivan Ocvirk: 12 zborova (6 mješovitih i 6 muških). Ljubljana 1920, Vlasništvo skladatelja. Cena 6 dinara (K 24'—). Ivan Ocvirk, 14 zborova (6 mješovitih, 5 muških i S nagrobnice). Ljubljana 1820. Vlastičtvo skladatelja. Cena 7 d'nara (28 - K). Pričujoči Ocvi kovi zbirki sta izšli v kratkem ena za drugo in kažete močno podoben slog. Ocvirkova zamisel in izdelava sta jasni in jedernati, izraz prijazen in pri-kupljiv. Tudi precej jugoslovanskega značaja je v teh pesmih, ki jih z veseljem ugotavljam kot vobče lepe, sveže in posrečene. V posameznosti se ne morem spuščati; omenjam le, da je v obeh zbirkah dosti glasbenih zanimivosti. Predvsem so zbori v harmoničnem oziru dokaj samorasli, prav primerno kontrastirajo v temah in prinašajo semtertje pri nas dosedaj le bolj redko vporabljeni % takt, ki velja kot slovanska specialiteta. V vsaki zbirki je nekaj skladb s hrvatskim, nekaj s slovenskim besedilom, Našim pevskim zborom, zlasti po deželi bodo te skladbe gotovo dobro došle, tembolj ker je naša glasbena produkcija zadnja leta po tej plati skoro domala usahnila. Besedilo je tudi izvečine pr merno in dostojno. Na vsak način bodo naši pevovodje in zbori dobili v Ocvirkovih zbirkah dovolj prikladnih, lepih in ker ne težkih tudi gotovo hvaležnih skladb. Obe zbirki toplo priporočam. Prodaja jih Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. St Premrl. Mala pesmarica za moški zbor; žepna izdaja llkratl5cm. Št 1 Davorin Jenko: Što čutiš, Srbine tužni? Št. 2. Ivan pl. Zaje: Zrnsko-Frankopanka. Št. 3. Anton Hajdrih: Slabo sveča je brlela. Št, 4, Anton Hajdrih: Pod oknom Št 5. Anton Hajdrih: V sladkih sanjah. Št. 6. Anton Hajdrih: Jadransko m 'rje. Št. 7. Anton Hajdrih: Pri oknu sva molče slonela. St. 8. Josip Kocjančič: Slovo. — Vsaka pesem stane l K, 11 izvodov 10 K. Številka 6 stane 2 kroni, 11 izvodov 20 K. — Dobiva se v Zvezni knjigarni, Ljubljana, Marijin trg štev. 8. Vinko Žganec: Hrvatske pučke popijevke iz Medjumurja Dru»i zvezak Sabrao, harmonizovao i izdao . .. Zagreb 1920. Hrvatska tiskara d. d. u Zagrebu. To je zbirka po melodiji izvečine kar moč preprostih, po obdelavanju pa iznajdljivo, deloma naravnost premeteno opremljenih pesmi: Imitacija, kanon, zadržki, pre-hitki, presenetljivi harmonično - melodični postopi, s tenkim čutom uglajeni ritmi, tudi harmonične trdote (n. nr kanon v sporednih kvintah v št. 31.) dokazujejo, da je Žganec darovit glasbenik z izbranim okusom, pa da tudi tiste sile in vztrajnosti ne pogreša, ki je potrebna za tako delo, kakoršno si je naložil z nabiranjem in prirejanjem narodn h ptsmi. Pesmi same na sebi se nam zde važne tudi za slovensko narodno pesem. Zakaj prav to, kžft je značilno za staršo slovensko narodno pesem, nam kažejo te pesmi v velikem izobilju. Velika sorodnost je tudi med njimi in prekmurskimi pesmi; pa tudi pesem vzhodnih slovanskih plemen, zlasti maloruska, ima mogokaj, kar kaže na veliko enotnost čuvstvovanja različnih slovanskih plemen. Z vseh teh vidikov se zbirke veselimo in jo prav toplo priporočamo. Fr. Kimovec. Razne vesti. A V orglarsko šolo Cec. društva v Ljubljani so bili začetkom šolskega leta 1920/21 sprejeti sledeči učenci: Andrej Celarc iz Podlipe, Franc Ornig iz Selc pri Št. Rupertu v Slov. Gorjcah, Anton Podlesnik iz Št. Vida pri Zavodnju (Štaj) in Avgust Sedej iz Vrhn ke. V tekočem letu je v šoli 15 učencev. A Osebne vesti. P. Hugolin Sattner, vodja franfiiškanskega kora v Ljubljani, je bil izvoljen za gvardijana. Župnijske posle, ki jih je opravljal skozi 25 let, je prepustil mlajšem močem. — G stolni kanonik dr. Franc Kimovec je meseca avgusta t. 1. nabiral narodne svetne in cerkvene pesmi po Prekmurju Dobil |ih je okrog 400. O nabranih pesmih namerava poročati v „Domu in svetu". — Bivši urednik .Novih Akordov", skladatelj dr. Go j mir Krek je bil imenovan dekanom juridične fakultete v Ljun jani. — Ravnatelj deželnega muzeja prof. dr. Josip Mantuani je bil imenovan vseučiliškim honorarnim profesorjem na filozofski fakulteti v Ljubljani. Predava zgodovino umetnosti. — G. Karol Bervar, voda orgljarske šole v Cei|u, je praznoval 3. okt. 251emico svojega glasbenega delovanja. Na mnoga leta! — Skladatelj Kari o Adamič, stolni ka-pelnik v Senju, se je 16. oktobra poročil z gdč. Branko Vitkovičevo iz Koprivnice na Hrvatskem. Obilo sreče! — A Smrtna kosa. 14. maja je umrl g. Janez Kajba, organ'st pri oo. kapucinih v Škofji Loki. Rojen je bil 2. junija 1842 v Škofjt Loki. Na Dunaju je ob'skoval gimnazijo in maturiral. Glasbe se je učil sam in pri ljub janskem stolnem organ stu Gregorju le, Rfharju. Nekaj let je orgljal pri jezuitih v Gorheimu pri S/5gmaringenu na Nemškem Od 1. 1870. dalje do svoje smrti. — torej c^lih 50 let — pa pri kapacinih v Škofji Loki, vesčas brezplačno. To je mogel le, ker je bil tudi posestnik in obč. tajnik. Bil je vnet ceclijanec, v službi izredno vesten in točen; svojega opravila v cerkvi ni nikoli zamudil. Bog mu bodi za njegovo goreče organistovsko delovanje bogat pla'nik! — A 8. septembra je umrl v Ljubljani Ivan Bajde, glasbeni izumitelj. Rojen je bil v Hotiču. L. 1893. je izumil glasbeni instrument, p os n e maj o č ci tre, harfo in godala Naredil je bil ta instrument v obliki harmonija, samo nekoliko ožje. Imel je dve klaviaturi in pedal, s katerin se je mehanizem gonil. Izmed navedenih instrumentov je Bajde citre, harfo in čelo baje zelo pogodil (Glej C. Gl. 1893, št. 10, stran 80) Cela stvar sicer takrat še ni bila popolnoma dovršena, a je vseeno pričelajjo veliki iznajdljivosti in talentu Bajdetovem. V koliko je pokojni Bajde pozneje svoj izum izpopolnil, nam žal ni znano. Omenjamo pa na tem mestu ki a violi no, izum njegovega sina Ludvika. — 13. oktobra je umrl v Ljubljani vpokojeni župnik Gregor Jakelj, rojen 1842 na Dovjem V mlajših letih — v prvih časih našega cerkveuoglasbenega po-kreta — je pod Foersterjem in Gnezdo pisal večkrat v Cerkve ii G asbenik. L 1883. in 1884. je napravil daljšo razpravo: Navod za podučevanie petja po Paris-Galin-Che-vejevi metodi (s številkami), I. 1885. pa: Kako bi se dalo zboljšati cerkveno, zlasti litur-giCno petje ? Pastiroval |e kot kot kaplan v Planini (Notr.) in Siični, kot župnik v Žalini, na Rudniku, v Goričah, Št Jakobu ob Savi in v Št. Pet u pri Novemmestu: potem je bival na več krajih v pokoju. Kjer je količkaj mogel, je pomagal tudi pri cerkvemh pevskih zborih. Še na stara leta je učil cerkveno petje pri Sv. Križu nad Moravčami. Naj počiva v miru! A Književno umetniški natečaj. Umetniški oddelek ministerstva prosvete razpisuje na podlagi rešenja g. ministra prosvete od 1. t. m. U. Br. 137(j natečaj za najboljšo dramo, roman, opero, vokalno, instrumentalno in komorno ali klavirsko kompozicijo. Pogoji tega uatečaja so: 1. Drama mora biti ali tragedija ali komedija, iz življenja našega naroda iz kateregakoli kraja o dogodkih iz sedanjosti ali preteklosti, v prozi ali stihu, brez omejitve o številu aktov, toda pod pogojem, da izpolnjuje namen. Nagrada za dramo je 8.000 dinarjev. — 2 Roman mora biti iz življenja našega naroda iz kateregakoli kraja z dogodki iz sedanjosti ali preteklosti. Nagrada za roman je 8.0C0 dinarjev. — 3. Opera mora biti iz življenja našega naroda iz kateregakoli kraja, iz preteklosti ali sedanjosti, brez omejitve o številu aktov, toda da izpolnjuje namen. Godba v operi mora biti izraz duha naše nacionalne umetnosti. Opero in libreto predloži za nagrado kot edinstveno delo komponist. Rokopis opsre mora biti pisan s črnilom, a predlaga se orkestralna partitura in klavirski izvod s tekstom. Nagrada 10.000 dinarjev. — 4. Vokalno-instrumentalna skladba mora biti širokih oratornih razmerji, toda svobodna po formi Rokopis skiadbe mora biti pisan s črnilom, a predložiti je partituro in klavirski izvod s tekstom. Nagrada 2.000 dinarjev. — 5. Instrumentalna skladba mora biti za veliki ali mali orkester, forma sinfonije ali sinfonijske poeme in suite, predloži se dvoročni klavirski izvod, pisan s črnilom. Nagrada 1000 dinarjev. 6. Komorna ali klavirska skladba večjega obsega. Predložiti je s črnilom pisano partituro. Nagrada 10C0 dinarjev. — V natečaj se more predložiti samo spise in skladbe, ki še niso objavljene in predvajane. — Rok za pred ož tev rokopis jv in skladb je I. julij 1921 Rokopisi in skiadbe se predajo osebno na revers ali po pošti proti povratnemu recepisu, umetniškemu oddelku ministrstva prosvete. Rokopis in kompozicije morajo nositi ime piščevo odnosno skladateljevo, toda morejo se predložiti tudi pod pseudoninom. — Ocenjevalna razsodišča za poedine vrste del bo določil naknadno gospod minister prosvete. A Glasbeni konserva torij v Bel gradu. Umetniški oddelek ministrstva za prosveto je pričel izdelavati načrt uredbe o glasbenem konservatoriju, ki se bo v kratkem otvoril v Belgradu. A Msgr. Mihael Arko, dekan v Idriji, je pred kratkim obhajal 40 letnico mašništva. G. dekan Arko je v prejšnjih časih, ko smo še lahko neovirano med seboj občevali, pošiljal našemu iistu redno vsako leto o priliki godu sv. Cecilije poro- čilo iz Idrije. Letos ga o pri'iki njegovega 40 letnega mašniškega jubileja naš list naj-iskrenejše pozdravlja in mu čtstita. Naj ga Gospod Bog še mnogo let ohrani na korist Cerkvi, v blagor ljudstvu, v prospeh glasbi! — Naš sotrudnik, salezijanski duhovnik g. Vinko Lovšin se je vrnil iz noviciata v Kleczi dolni na Poljskem na svoje prvo službeno mesto v Veržej na Štajersko. Nastavljen je kot katehet in pevovodja. — A L' o*r g a n i s t a italiano se imenuje glasbeni list, ki ga izdaja Časa editrice V. Carrara v Bergamo (Italija). Prinaša skladbe za orgle. Letos objavlja mesečno cikle skladb posameznih skladaeljev. Zastopani so: Baroncheli, Bentivoglio, Bossi, Bottazzo, Botiigliero, Calegari, Canestrari, Grassi, Mauri, Surbone, Visona in V ttadini. Zbirke so jako zanimive in poučne, porabne deloma z> bogoslužje deloma za koncerte. Cel letnik stane za Italijo in koloniie 25 lir, za inozemstvo 28 frankov (v zlatu). A Mednarodni kongres gregorianskega korala se je vršil letos v New Jorku. Vodil ga je znani benediktinec Dom Mocquereau. Kongresa so se poleg Amerikancev — katoličanov kot anglikanov — udeležili tudi Evropejci in Av straki. V Ameriki obstoja več zavodov, ki se posebno pečajo z grtgorianskim koralom, tako zlasti: »Pontifical Institute of sacred music", „Society of St. Gregory" in „Pius X choir of Liturgical Musica. Naše priloge. V današnji prilogi prinašamo dve misijonski pesmi za mešani zbor Zdaj, ko se vrše po župnijah sv. misijoni, upamo, da bosta skladbi tem bolj dobro došli. Besedilo prve pesmi je žal še staro; k drugi nam ga je g. prof. dr. Alojzij Merhar (pesnik Silvin Sardenko) izboljšal. Zadnjo (4.) kitico, ki jo v prilogi radi premajhnega prostora nismo mogli prinesti, objavljamo na tem mestu. Glasi se tako-le: Vsak misijona se danes okleni, kogar zastarani grehi teže, tam v spovednici jih vse razodeni, v radosti pelo bo čisto srce: Rane skeleče si v srcu ozdravi, kdor v misijonu z Gospodom se spravi. Listnica uredništva. Poročilo o kolavdaciji novih orgel v Žireh bomo — ker bo precej obširno — začeli prinašati v 1. 1921. — Priporočamo se cenjenim naročnikom za pošiljanje dopisov o cerkveni, magari tudi o svetni glasbi. Listnica upravništva. Ker mnogi naročniki naročnine za Cerkveni Glasbenik še do sedaj niso poravnali, smo na ovitkih današnjega lista napravili do ičn:m naročnikom opombo. En križ (-)-) poleg naslova pomeni, da še ni poravnana naročnina (20 K) za letošnji list. Dva križa: poravnati je treba za 1920 in 1919, trije križi: dolg za 1920, 1919 in 1918, štirji križi: dolg od 1917—1920. Kaka letnica sama pomeni dolg na naročnini za dotično leto. Prosimo za čimprejšnjo poravnavo naročnine. Odgovorni urednik lista in glasbene priloge Stanko Premrl. Zalaga Cecilijino društvo. — Tiska „Zvezaa tiskarna" v Ljubljani.