29. štev. Letnik Vili. Inseratl m «prejemajo i« '»Ili tdltofiDa vrsta: J ■*c„ u« se lisica lkrat. ?ri večhratnem tiskan, i ne imiik primerno gmanj&a. R o k o pi si se ne vračajo, nefranhovann pisma se ne sprejemajo. N ročnino prejema opnivniSt'.'i (aiirnistraeija) in nhatedicija na Dunajski eest: fit. 15 v Medija-tovi liini, H. nadstropji. Politimi lisi HiloTMtki n ar o G. Po pošti preiemsr velja : Za eelo leto 10 ei. -- kr. ta poiieta a ., — „ ia intrt iet<. •» n /¡o ., V administraciji velia: •i gi. 40 kr » SO „ - .. iO ,. V Ljubljani na dom Dosiljau v. i.a (JO kr. vet*, na leto. Vredništvo ie v Medijatovi liiSi' ¡u-v 15. :o nasvetu gosp. župnika, ker je bil prebrisane glave. „Starejši bo prevzel za mano posestvo , mlajši naj pa gre študirat, da bomo imeli duhovna v hiši" — je rekla mati, oče pa je pristavil: „Kjer jo več otrok, gre najlepše posestvo na kant, če mora vsem izplačati se dota." Tako je Janez prišel v šolo in tudi dobro študiral. Z doma so ga zakladali z vsem, morda še preobilno, ker čim više je prišel v šoli, tem slabša so bila njegova spričevala, tem več je pa tudi denarja potreboval. Ilazen tega je postajal čedalje bolj gosposki, o počitnicah je bil domii. najrajši sam in prebiral knjigo, kterih je celo skladovnico seboj prinesel. Kake so bile, domii ni mogel nobeden vedeti, ker so bile nemške, pa jih je tudi še skrival. Vendar jih jo bila mati enkrat nekoliko dobila in nesla pokazat gospodu župniku. Ta se jih je močno ustrašil in rekel, da bo že govoril z Janežem zavoljo njih. To se je zgodilo, a nasledek je bil ta, da je Janez mater svojo ozmerjal, zakaj da nosi njegove knjige kazat gospodu župniku, ki jih šc ne razumi ne iu tudi ni njegov policaj. Oče Petelin tega ni zvedel, ker mu je mati prikrivala, in odslej je Janez hodil v gozd brat svoje knjige. „Kje jih je dobival?" — bo morda kdo prašal. Nekaj jih je kupoval, več pa dobival jih na posodo pri baronu. Ta baron je bil čuden mož, nekteri so rekli, da je prismojen — zato, ker je govoril včasih reči, ki niso šle nikomur v glavo. Prišel jo bil z nemškega, od kod, ni niličo prašal, ker jo bil bogat. Tega barona sin je bil sošolec našega Janeza, a Janez je bil bistrejše glave , zato mu jo večkrat pomagal. Tako jc prišel v hišo barona, kteremu je bil čvrsti in bistri kmetiški sin všeč. Naš Janez je pa tudi bolj obrajtal se, ko jc bil v baronovi hiši domač. V to hišo pa jo zahajalo še več drugih ljudi, ki so mu pravili, da taka glava kakor je on, ne sme postati duhoven, bi bilo škoda zii-nj. Rajši naj postane kaj druzega. Janez I je bil po branji nemških romanov in drugih knjig že tako pol na njihovi strani, zato je rekel enkrat: „Jaz bi že šel kara drugam, za duhovna tako nimam nič veselja. Ali starši mi ne bodo dali krajcarja več , ako ne grem v semenišče." „Temu se lahko pomaga" — je rekel baron — „moj sin gre na Dunaj , vi mu bote pomagali pri učenji, za to vam [bom jaz pošiljal vsak mesec 10 gld." „Mi bomo pa skladali skup, da bote dobili vsak mesec še po 30 gld." — se oglasijo drugi. Tako je bil naš Janez vjet — posebno pa že, ker ga jo zadelo oko mlade gospice, ktero je tam že večkrat videl, a le plašuo govoril ž njo. Te gospice oče je bil uradnik in ta ujegova hči ni bila edina, 'marveč pred njo in za njo jih jc bilo še nekaj, sina pa nobenega. Zuanstvo med Janežem in Pavlino, hčerjo tega uradnika, se je tako pričelo in tudi profesorji so zvedeli o njem. Izmed teh jo j, kteremu je bilo žal za bistrega mladenča, poklical ga k sebi ter ga svaril, naj popusti to Taaffe uam še oič ni dal, in tudi nič konkretnega obljubil; zatorej odpade vsak pravi uzrok, zakaj bi ravno naši poslanci morali mi-nistiom v žrjavico po kostanj hoditi, ministri pa jih potem zasmehovali, ustavovercem pa roke stiskali. Večino imeti, pa ničesar doseči, in nobene besede imeti, ustavoverno komando še vedno prenašati, in vendar odgovornost za vladanje na se jemati, — to ne gre skup, to ne more tako ostati. Boljše je, da smo v manjšini in opoziciji, kot tako stanje, da bi se kot večina pretepavati dali. Nam se vidi, da prijateljstvo med vlado in desnico državnega zbora ne bo dolgo več trpelo. Petindvajselletnica ruskega carja. Prošli torek je preteklo 25 let, odkar je ruski car nastopil vlado. Takrat so bili za ltusijo in slovanstvo jako kritičui časi. Največji evropejski sili Francija in Anglija ste pritiskali na Krimu na slovansko Rusijo, ki je bila poslala leto poprej svoje vojne čete na boj zoper barbarsko Turčijo. Vsa zapadna Evropa se je takrat potegovala za zamostojuost Turčije, kteri je grozila Rusija. Razun zgoraj omenjenih velesil so se proti Rusom bojevali Turki in Piemontezi, Prusija, prej najboljša prijateljica Rusije, je že omahovala, ua ktero stran bi se nagnila in Avstrija, ktero so 1849 leta otele ruske čete pogina, je podpirala, če tudi ne aktivno, pa diplomatično ruske sovražnike. V tako težavnem času je car Aleksander po smrti svojega očeta nastopil vlado slovanske Rusije. On je previdel, da Rusiji grozi še večja nevarnost, ker je bila zapuščena od vseh prijateljev , če nadaljuje začeto vojno. Zato je skušal kolikor mogoče hitro skleniti mir, pod kolikor mogoče častnimi pogoji. Tako se je na parižkem kongresu naredil mir po hudi vojni, ki je sicer neugoden za Rusijo in slo vanstvo, a pri teh razmerah ni bilo mogoče ugodnejšega doseči. Car Aleksander je vedel, da, če hoče država biti silna na zunaj, mora biti dobro vre-jena v notranjem. Zato je vso Bvojo skrb porabil, da carstvo v notranjem reformira. Pred vsem je hotel odpraviti suženstvo, in z vso marljivostjo se je lotil tega dela. Šest let po njegovem nastopu je 2. marca s posebnim ukazom bilo v Rusiji odpravljeno suženstvo ali tlačanstvo. Nad 20 miljonov kmetov, ki so bili prej odvisni od pomeščikov (ruskih plemenita-šev), je postalo svobodnim državljanom. Ves omikan svet je odobroval to velikodušno in blago delo carja Aleksandra. Najvažnejše je pa, da Aleksander tega velikega dela ni storil prisiljen, kakor so se v mnogih evropskih državah vvajale reforme, a popolnoma iz svoje proste volje, le po svojem blagem in človekoljubnem nagibu. Pa tudi druge velike reforme je vpeljal v svojem velikem carstvu , tako je vpeljal porotne sodnije, zemstva, ki so podobni našim deželnim zborom, in časopisju dal večjo svobodo. Dolžili so carja Aleksandra, da je preveč nemškega duha. Res je morda tujcem po svoji dobrosrčnosti malo preširoko vrata odpiral, posebno ker so dobro večkrat s hudim povra-čevali. On je po svoji blagosrčnosti in poštenosti sodil, da je vsak tako pošten, kakor on, iu to je bila napaka njegove vlade. če je tuj stvo tudi malo preveč čislal, vendar tudi Slovanov ni pozabil. Od začetka Bvojega vladanja je vedno imel pred očmi, kako bi mogel osvoboditi Slovane in kristjane, zdihujoče pod tur škim jarmom. Vse njegovo politično delovanje je imelo ta smoter pred seboj. Največji pro-tivniki temu so pa bili Angleži in Francozi. Zato je car gojil prijateljstvo z Nemčijo in delal za njeno povzdigo, da b pomočjo Nemcev premaga svoje sovražnike. Morda so ravno te prijateijske razmere z Nemčijo bile vzrok, da je tudi v svojem carstvu preveč č slal nemški element. Res dosegel je svoj smoter, Nemčija je Francoze tako ponižala v 1870 letu, da niso več imeli odločilne besede v krogu evropejskih držav, zraven pa največjega vraga Rusije Napoleona III. vrgli s prestola; iu VBe to b pomočjo Rusije. Ko so se razmere v Evropi tako spreme ui le, je Rusija začela misliti na osvobodenje balkanskega slovanstva in predrugačenje pa rižke pogodbe. Že 1871 1. se posreči ruski vladi doseči spremembo ouih členov parižke pogodbe, ki so omejevali Rusiji pravico imeti vojno brodovje ua Črnem morji. Leta 1875 pa izbruhne ustaja na Balkanu, ktere posledica je bila rusko turška vojna. Ruski car se ni mogel hitro odločiti že iz svoje dobrosrčnosti za krvavo vojsko in skušal po mirnem diplo matičnem poti doseči zboljšanje stanja in svobode balkanskim Slovanom. Ker pa to ni šlo, je pa potegnil meč in 24. aprila 1877 Turčiji napovedal vojno. Sam s svojo rodovino se je podal na bojišče z vojaki, delil vojne napore in težave. Kako se je vršila ta vojna, je bralcem vsem še dovolj v spominu, mi toraj ni treba omenjati. 2. marca, toraj dan nastopa vlade sedanjega carja, se je ta vojska, ki je prinesla svobodo balkanskim Slovanom, končala b san-štefanskim mirom. Res se je evropejskim diplomatom pozoeje posrečilo nekaj prikratiti, a je ta vojna velika pridobitev za slovanstvo , tem večja, ker je Turčija tako oslabela, da je njeni pogin le vprašanje časa. Tako je vladanje sedanjega ruskega carja bilo jako produktivno za Slovane, in ime Aleksander II ostane z zlatimi črkami ;.apisano v zgodovini slovanstva m v zgodovini ruske države. Mnogo britkih ur je moral car prež veti v tem času. 1863. leta so,¡(se Poljaki spunteli, deloma podšuntani od zunaj, od koder se jim je obetala pomoč, deloma ker so jih ruski uradniki brez vednosti carjeve preveč zatirali, če je tudi car kaj kriv tej stvari, mu bodi odpuščeno z ozirom na njegova velika dela v prid kristjanstvu in slovanstvu, kakor v imenu humanitete in človečnosti. Najhuje ga je pa zadela nehvaležnost v Rusijo privadranih tujcev, ki so za hvaležnost, ki so jo Rusiji in njenemu vladarju dolžni, začeli ljudstvo šuntati proti vladi, nasledek česar so uihilistična rovanja in napadi na uaj-blažnejšega vladarja, kar j h je Rusija imela. Tudi se ue smemo čuditi, da ruska vlada proti tem rovarjem, ki hočejo spodkopati državni in družbinski red, ojstro postopa. Pa povračilo za bridke ure bo carju velika svečanost, ktero so mu napravili njegovi zvesti podložniki, in mnogoštevilne adrese, ki so mu došle k petindvajsetletnim od vseh delov obširne carevine. Nemški listi so poročali, da zavoljo žalostnih; dogodeb poslednjih dni, nobene svečanosti ne bo. Pa kakor zdaj potr-lujejo brzojavi iz ruske stolice, je bila Bveča-nost sijajna, in mnogoštevilno se je prebivalstvo iz vseh krajev ruske carevine je vdeležilo. Smemo reči, da sedanje izvanredno stanje Pe-trograd ni nič oviralo v svečanosti, da |e še ljudstvo z večim navdušenjem počastilo svojega vladarja, ker je videlo, da ga sovražniki hočejo vničiti, a ga Bog tako čudovito varuje. Najznamenitejša adresa je pa gotovo ona (poljske deputacije, ktero smo že bralcem „Slovenca" objavili. Upamo, da je carjeva petin- znanstvo, ki nikakor ne more biti pridno za-nj, a Janez , oprt na blagovoljnost in obljubljeno mu podporo baronovo, se razbesedi s profesorjem, po tej zamori odrine domu očetu razložit reč po svoje. A ta mu je dobro posvetil, peljal ga nazaj v mesto in morda bi se bila spletka še voljno poravnala, če bi ne bila družba pri baronu Janeza tako (podpih-nila, da jc prihodnje veličastnosti poln podal se hude jeze domu ter tam napravil to, s čemer so začne naša povest. Po tem pojasnilu idimo naprej. V pondeljek se peljeta gospod župnik in Petelin v mesto, da bi poskusila pri Janezu zadnjo. Med potom je gospod župnik nevolj-nega in razjarjenega očeta toliko pomiril, da je ta obljubil hladno govoriti z zapeljanim sinom. Tudi to je obljubil Petelin, da, če že sin noče postati duhoven, naj bo pa kaj druzega, kajti ni slabšega na svetu, ko slab duhoven. Svet potrebuje raznih stanov, v vsakem je človek lahko srečen in osrečuje druge, če spoluuje dolžnosti svojega stanu. Ako bi toraj Janez nikakor ne maral postati duhoveu, naj mu oče ne odreče vse podpore, naj ga| ne pahne v nevarnosti spridenega sveta. Janez bi bil po vsem tem slab duhovnik , a utegnil bi postati dobor zdravnik , profesor, uradnik. Odtrgati ga je le treba od te baronove družine, ki je, kakor jasno, ves uui mla-denča zmešala, potem bo morda še ^rnil se na pravo pot. Oče Petelin je skonca kar strmil nad besedami župuikovimi; ko je pa slišal vse razloge, je podal se in prosil gospoda, naj gre on sam ž njim k Janezu, da več opravita pri njem. Župnik to z veseljem obljubi. Prideta do stanovanja Janezovega. Gospodar jima pa pove, da gospod Janez so je peljal včeraj z baronovimi na grajščino, od koder ga no bo še brž nazaj. Naročil pa je, če bi oče ali kdo drug njegovih domačih prašal po njem, naj pove, da ga tu ni treba več iskati, ker če se bo pripeljal v mesto nazaj, bo bival pri baronovih, kamor jo žc tudi vso svojo robo spravil. Tam ga pa ni treba iskati, ker za baronovo hišo niso podkovani kmetiški podplati. „Idiva, gospod župnik" — črhne po tem pojasnilu Petelin. „To je zgubljen sin, naj gre kamorkoli, meni no bo več mar za-nj." Gospod župnik milo prikima, oba gresta in se peljeta domu. „Kako je z Janezom?" — prašajo mati iu obe sestri, ko se voz pripelje prod hišo. „Naj bo, kar koli, nam ne bodi več mar za-nj. Saj vara je vsem znana povest o zgubljenem sinu." Vse tri sežejo po predpasnikih , beže v vežo in s treh kotov je slišati tužen jok. Še le gospodu župniku se posreči potolažiti jih toliko, da vtihnojo; saj še ni vse zgubljeno, najbrže bo Janez, zapazivši pogubljive mreže, izvil se z njih in skesan prišel domu; potem utegne še zmiraj kaj prida postati ž njega. Ženske so so pomirila vsaj nekoliko, ne pa oče Petelin. Tega je posebno grizlo to, da je večkrat od strani slišal, kako se jo njegov sin spridil in bo zdaj postal najbrž lutoransk fajmošter, ki se lahko ženi. Najprvi nasledek toga jo bil, da so je, odpovedal županstvu, drug pa, da v hiši ni bilo pravega vesolja več- dvajsetletnica začetek boljših razmer med Rusi in Poljaki. Blagi car se bo gotovo oziral na želje Poljakov izrečene v njih adresi, in na njih udanost ruskemu prestolu. Tako se nadjamo začetka druzega četrtostoletja carjeve vlade, začetka novega plodovitega delovanja za blagor siovanstva, delovanja, ki se bo razvijalo na podlagi rusko-poljskega sporazumljenja. Car bo Poljake tem bolj čislal, ker so se mu ravno zdaj, ko mu drugi strežejo po življenji, približali njegovemu prestolu, in mu lojalno izrekli svojo udanost. Politični pregled. Avstrijske deiele V Ljubljani 8. marca. Novi lirvaški lian, grof Pejačevič, kakor znano, ogerski vladi prijazen, vendar ne kaže posebne animozitete nasproti narodni stranki. On hoče z njo naprej vladati, veudar povdarja , da je treba t e b u e j š e zveze z Ogersko, o združenji s krajino pa nič ne omeni, dokaz, da Be bo skušal v pol tiki Madjarom laskati. Nadalje obljubuje hitrejšo in cenejšo upravo, pa zboljšanje na gospodarskem polji. Zadnji dve točki njegovega programa se lepo bliščite, od besede do dejanja pa je včasih dolga pot. Košut je pisal neko pismo, v kterem vabi nemadjarske Ogre na svojo stran in pravi, da razlika jezika ne loči narodov, in da so tudi ogerski Švabi in drugi dobri Ogri, ter da ljubijo ogersko domovino. Nam se zdi, da je po sebno ne ljubijo, ker imajo preveč zatiranja trpeti. Madjari bi pač radi, ko bi Slovaki, Srbi Nemci in Rumunci ua Ogerskem pozabili na svojo narodnost, ter šli za Madjare v ogenj, da bi jih ti potem tem lože tlačili in zaniče vali. Ogerski Slovani so pa raje bratom bratje, nego Madjarom pokorni in državljani druge vrste; v pravičnost Madjarov verovati so se že davuo odvadili. „Deutsche Zeitung" je prinesla vest, da se centralistična poslanca SIhb in Czedik po gajata z Jirečkom o sklicanji posebne konference čeških in nemških poslancev v ta namen, da se doseže gtoraiMimljciijc med Čehi in Nemci na Češkem. Pražka „Politik" ne pričakuje nobenega vspeha od teh pogajanj, ker z nemškimi Pemci o porazumljeuji niti govoriti ni mogoče. V Pragi je umrl 4. t. m. bivši vodja Mla-dočehov, dr. Sladkovskl. Ta značajni mož se je rodil 1. 1823 v Pragi. Leta 1848 se je vdeležil pražke ustaje, in bil obsojen na Bmrt, ktere kazen se mu je v dvajsetletno ječo Bpremenila. Ko je osem svojih najboljših let prebil v ječi, bil je pomiloščen. Vendar tudi potem ui nehal boriti se za pravice če-Bkega naroda. Kolikor trden in značajen pa je bil v narodnem oziru , tako omahljiv je bil v svojih verskih nazorih. Najprej se je pridružil liberalcem in pripomogel k razporu med češko narodno stranko, pozneje pa je pristopil k pravoslavni cerkvi. Vendar je zavolj njegovega rodoljublja in mučeništva njegov spomin časti vreden, in Praga ga bode slovesno spremila na zadnji poti. Sladkovsky je bil značajen in en ergičen mož brez vsake sebičnosti, in pravi prijatelj svojega revnega naroda. Kar je zaslužil, je razdelil za dobre in narodne namene in umrl v popolui revščini. Ilnilft-ctiii odsek bo svoje delo skoraj dovršil. Državni primanjkljej znaša okoli 30 miljonov. Ali se bo ta deficit pokril z novimi davki, ali z novim dolgom , se zdaj še ne vč. V državnem zlioru so se budo prijeli zavoljo legaliziranja. Naši so za to, da se posilno legalizirauje odpravi, mnogi centralisti pa za to, da se ohrani dosedajna postava. Posebno grobo je naše napadal minister Stremayr, rekši, da o stvari nemajo nobenega pojma. To je zbudilo med deBuico veliko nevoljo in začeli so sikati in vmes vpiti; centralisti pa so „bravo I" klicali. Na to se vzdigne čeh Vašaty, in začne Stremayru njegove grehe naštevati, da on, kakor prej pri šolstvu, tako tudi tukaj le nemško politiko dela, in nemške postave, kakor je posilno legalizi ranje, ua naša tla presaja, za avstrijske koristi pa da se ne zmeni. Poročevalec, konservativni dr. Fuchs pa je rekel: ,,Čemu imamo državni zbor, če ministri vse le po svoji glavi delajo, in legabziranja nečejo odpraviti, kakor mi ho čemo? Če hoče vlada poslance le za videz in igračo imeti, saj si lahko dober kup ljudi dobi, ki bodo na teh klopeh sedeli in vladne predloge odobravali." Cela zbornica je bila razbur- jena. Slednjič se je sklenilo, naj dotični odsek pOBtavo še enkrat prerešeta, in v petih dneh zopet o njej poroča. Vnanje države. V Petrogradu so obesili tistega Mladeckega, krščenega juda, ki je na ruskega generala Melikova streljal. Pri vislicah so prijeli še tri ljudi, po videzu jude, ker jih je en kmet slišal govoriti: „Mislijo, da nas bodo s tem ostrašili, da nas ne bodo." Kakor se vidi, so judi največi podporniki nihilistične zarote, in Rusi so neumni, da ne spodé vsih judov iz dežele. Saj njim je le na tem ležeče , da bi dobili UBtavo in ravnopravnost, da bi državno oblast ravno tako v svoje roke dobili, kakor jo imajo že po drugih deželah : na Francoskem vladata juda Gambetta in Ferry, na Angleškem vlada jud Disraeli, in v Avstriji? — bolje, da molčimo. Zakaj bi se še Rusija judom ne klanjala? To je jedro nihilizma, Zmirom več se govori o zvezi med Rusijo in Francijo. Potreba take zveze je tem očividneja, ker Nemčija svojo vojno vedno pomnožuje, in se ue vé, koga bo Bismark najprej napadel. Obžalujemo Bamo to, da je Avstrija v zvezi z Nemčijo, kakor pravijo, in da bomo morali mi za pruske grehe in prusko prevzetnost največ trpeti, če bo Nemčija tepena kar je zelo verjetno, ker se niti na svoje pod-ložnike ne more popolnoma zanašati. Scvcriioiiciuéki listi med njimi ofi-cijezni zopet upijejo na Rusijo „N. A. Z." je prinesla dolgi članek v kterem pravi, da Rusija z utrjenjem meje z Nemčijo hoče rusko javno mnenje obrniti proti Nemčiji. Rusija le odlaša svoje načrte proti Nemčiji, da se tudi Francozi za vojsko pripravijo. Veliko orože-vanje v Franciji in Rusiji zo priprave za napad na kako državo. Tako piše nemški ofici-jozni list, posebno hudo pa napada ruskega vojnaga ministra Miljutina, vodja protinemške politike na Ruskem Ali ima ta glas kaj pomena še ne vemo. Morda Nemci že čutijo bližajočo nevarnost od Francozov in Rusov. Kaže se neka zveza med izjavo francoskega lista „Republique Française", ktero Brno zadnjikrat v Slovencu omenili, in izjavo tega Bismarko-vega organa. — Znabiti pa nemški kancler hoče s tem le pritiskati na državni zbor, da mu bo rajši dovolil svoto za pomnoženje nem- Mati in sestri so molile za spreobrnenje brata, oče Petelin pa — ga jo z jeze rajši poliček preveč pil. II. Nova šola. Za Petelinovim Janezom ne bomo hodili po vsih njegovih potih, rajši bomo počakali, da pride sam nazaj, ter mudili se v Brežki vasi. V začetku to povesti smo že rekli, da je bila Brežka vas lahko za izgled vsem drugim. Mir jo bil med vaščani, pretepa med fanti skoro nobenega, ker oče Petelin, edini krčmar v vasi, ni trpel, da bi so bil pri njem kdo preopil; čez mero nikomur ni dal kozarca, če mu jo še toliko ponujal za-nj. „Jaz imam krčmo za žejno in lačue ljudi , za presite in pijane pa no" — je bil njegov pregovor, kterega so jo veduo strogo držal. V njegovi krčmi se toraj ni bilo lahko upijaniti, če je prišel kak pijanec v vas, prišel je od drugje in takega so pametni fantje in ljudje kmalu k miru spravili brez pretepa. Če se je pa že kaj burne-jega zgodilo, je gospod župnik na prižnici rekel resno besedo, ki jo dolgo dolgo veljala Po vsom tem so se ljudje brigali bolj za delo ko za vso drugo in zato je bila vas tudi premožna. Vsacega bi bilo sram, čo bi so bil njegovi hiši kdaj prikazal brič, vsak je svoj davek o pravem času odrajtoval. Ob nedeljah iu praznikih po krščanskem nauku so se shajali možje pod košato lipo ob toučišči županove hiše, če je bilo vreme lepo; ob neugodnem vremenu pa so šli tudi k Petelinu. Večidel sta prihajala med nje pozneje tudi gospoda župnik iu kaplan, in pogovor je bil živahen in podučeu, pa tudi kratkočasen, kakor je naueslo. Časnikov še ni bilo slovenskih, le „Novice" so učile kmeta in te je zbranim ljudem bral gospod župnik ali pa jim tudi nemških listov pravil kaj , kar jim jo bilo na korist. Tako Brežani niso bili zadnja vas, in čo so potrebovali kakega dobrega sveta, dobili so ga od gospoda župnika ali kaplana in ni bilo treba letati drugam za drag denar po slab svet. „Kaj pa s šolo ?" — bo morda kdo vprašal. Da, tudi ta ni bila pozabljena. Pač ni bilo še velikanskega šolskega poslopja, tudi učitelja ne, ker organist ni bil za podučevanje otrok ; veudar je bila v farovžu pri tleh zračna soba, tje so hodili otroci in gospoda sta jih podučevala v branji, pisanji, krščanskem nauku, računanji, cepljenji drevja in še v marsičem, kar jo kmetu potrebno. Zato pač nista dobivala nikakoršne plače, a otroci so se kaj učili iu hodili radi v šolo, ker sta gospoda znala ravnati ž njimi. Najboljši dokaz lepega vspeha te šole je bil ta, da je skoro vse mlajše v vasi znalo brati, za silo pisati in dobro računati ter še marsikaj druzega. Kar pride ukaz od gosposke, da si morajo zidati šolo in najeti učitelja. To so bili burni dnevi v Brežki vasi! „Saj imamo boljšo šolo ko drugod in tako ceno, kakor nikjer. Naši otroci sc nauče žo toliko, da doma lahko žive, ven pa nobedeu no gre, in če gre, naj se pa drugje uči. Tako dobrega učitelja, kakor sta naša duhovna gospoda, ne moremo dobiti, pa tudi so nc ve, če bo srenja strpela zidanje nove šole iu davek za učitelja." Tako so sc rotili ljudje iu prišlo bi bilo morda do velikega upora, ker je bil Petoliu enakih misli. A gospod župuik jo prišel z oljko miru med-nje in razburjene duhove tako pomiril, da so se podali in zidali ob cerkvi lepo šolsko poslopjo, ker so bili že toliko ponosni na-se, da kake pokveke no bi bili trpeli pri tako lopi cerkvi in farovžu. (Dalje prih.) ške vojske — Pruski vojni minister je pa v državnem zboru odločno trdil, da nova vojaška postava ni Darejena zavoljo kake bližnje vojne. Telegram „Slovencu." Z Dunaja, 8. marca. Cesarjevih Rudolf se je včeraj v Bruselju zaročil s ¡Štefanijo, hčerjo belgijskega kralja. Za arelsko železnico glasujejo neki tudi Poljaki. Domače novice. V Ljubljani, 9. marca. (Ljubljanski „Tagblatt") si v soboto zopet privošči „Slovenca" poznani svoji navadi s tem, da pravdo našo z g. Simo čisto napak poroča, nego se je vršda; zato smo mi prisiljeni poslati mu popravek, tukaj pa obširneje popisati dogodbo pred c. k. okrajnim sodnikom g. Čučkom, da bo svet vedel, kako zna „Tag-blatt" pačiti resnico. Mi smo v svojem 12. letošnjem listu poročali, kako je gosp. Sima pisal gosp. učitelju P. v Borovnico, ker mu je ta poslal ,,Schul-zeitungo" nazaj. Takrat nam je bil znan le zadržaj „dopisnice", besede pa še ne, kakor vidijo naši bralci v 25. št. našega lista kjer je „dopisnica" po besedah natisnena — gotovo ne po volji g. Sime, ki se je tega še pred sodnijo brauil, pa mu ni nič pomagalo. — Na prvo notico našo nam je poslal Sima nekak popravek , kterega pa zato nismo hoteli natisniti ker so bile besede nedostojne in smo mi vedeli o „dopisnici" Simini, toraj nismo mogli samega sebe na laž staviti. Zdaj je gospod Sima tožil in v velikanskem spisu hvalil svoje zasluge ter zabavljal slovenskim listom, pa zahteval od sodnije, naj kaznuje našega odgovor nega vrednika ter ukaže mu natisniti njegov ,,popravek" kakor ga je on spisal. V tožbi je omenil tudi svoje „dopisnice", pa vse drugače kakor je, in hotel dokazati, da je to bila le administracijo „Schulz." zadevajoča reč, v kteri se prosi le za pojasnenje, nikakor pa ne žuga učitelju P. Ali kako je ostrmel Sima, ko priča J. Alešovec izroči sodniji prepis Simine „dopisnice" s ponudbo, da dopisnico samo bo tudi dobil, ako Sima prepisa noče spoznati za pravega. Še bolj mu je pa srce vpadlo, ko mu je g. Alešovec v obraz povedal, da besede, damit darüber berichtet werden kann" niso nikakor bile tako nedolžne, kakor jih skuša Sima razložiti, ker on, priča, si upa dokazati, d a Sima niostal samopri pisan ji, am pak je res šolskemu nadzorniku WiBiaku naznanil to predr znost P.-ovo ter zahteval od njega, naj učitelja P. dobro prime. Ali gosp. W. je zmerneji od Sime, on je rekel, da ga vse to nič ne briga. „Ali po vsem tem — je rekel priča — konec Simine „dopisnice" ni bilo žuganje ker je to žuganje, Sima še celo izvršiti skušal ?" Po vsem tem je Sima omolknil, o sprejemu po njem sestavljenega „popravka" ni bilo več govorjenja. Našemu vredniku, dobremu možu kakor so Bploh Slovani, se je „tožnik" že smilil, zato je rekel, da je pripravljen ono notico popraviti le toliko, kar se besedi „höhern Orts" tiče, ker teh ni v „dopisnici", čeravno se je Sima obrnil „höhern Orts", namreč do P.-ovega nadzornika ; ta popravek pa sprejme le, če se tiska tudi Simina „dopisnica", ktero si potem lahko vsak razloži kakor hoče. Sima spoznavši, da je njegova tožba tako zgubljena, če Be obravnava preloži in priče zaslišijo, je dovolil v to, naš vrednik je narekoval popravek, kakor je bil natisnen v 25. listu našem, in ta je bil nam prav po volji, ker je iz „dopisnice" razvidno, kacega pomena je. Glasi se namreč: Laibach am 1711 1880. P. T. Die Expedizion unseres Organs Uberreichte mir soeben ein aus Franzdorf zurückgelangtes Exemplar der „Laib. Schidztg." Da ich nun vermuthe, dass das Blatt von Ihnen rilckgelei-tet wurde, so ivende ich mich zunächst an Sie mit dem Ersuchen, entweder mir oder Herrn Wisiak mitzutheilen, ob in der That Sie die besagte Zeitschrift retournirten und warum solches geschah? damit darüber berichtet werdeil kann. Achtungsvoll S. Potem je moral Sima odstopiti od tožbe, naš vrednik pa je bil za nekrivega spoznan po sodniji. Tako jo bila reč, to je dokazano po sod-nijskem zapisniku. Mi bi bili vso reč pri miru pustili, ali ker je „Tagblatt" napadel nas, morali smo jo priobčiti nadrobneje, da odkrijemo hudobijo onega lista, in še huje karakte riziramo učitelje a la Sima, ki je nekdaj bil priden dopisnik „Novicam", zdaj pa misli, da na ministerskem stolu za uk sedi še vedno Stremajer. Njegove „dopisnice" si pa mi ne moremo razložiti drugače, ko da so besede „oder Herrn Wisiak" (šolskemu nadzorniku učitelja P. v Borovnici, ki pa nima pri admi nistra ci ji „Schulzeitunge" nič opraviti) iu pa konec „damit darüber berichtet wer den kann" — poskušeno strahovanje in še več, celo poskušeno posilstvo (Versuch der Erpressung) posebno v zvezi s tem, kar je Sina od gosp. W. pozneje še z besedami zahteval in pred sodnijo ne tajil. Zato zdaj mi tu javno zahtevamo od državnega prav-dnika, da si og 1 eda o n o „Ko res pon-denzkarto'1 in če se mu tako početje c. k. šolskega nadzornika nevarno zdi za javno varnost, ravna s Simo po paragrafih postave. — Scermubomo pa mi postregli še z nekim pismom brž koga v roke dob mo, kar se bo kmalo zgodilo. „Tagblatf pa obžalujemo, da Be je zopet enkrat na limance vsedel za slabo reč, če ni nalašč preobračal resuice. (Konkurs banke „Slovenije") je na oporekanje likvidacijskega odbora na Dunaji za neveljavnega spoznan, kakor slišimo. („Sokolova" akademija) v nedeljo v ljubljanskem gledišči je bila sijajna v vsakem obziru in dosegla svoj namen, ker je bilo gledišče natlačeno polno, kakor letos menda še nikdar. To kaže, kje je večina mesta, kje narod. — Pričela se je akademija z ouverturo slovansk h pesem, ktero je glediščna godba s pohvalo izvršila. Po tem je moški zbor čitalnični pel dva zbora s takim vspehom, da burne pohvale kar ni hotelo konec biti; drugi, v kterem se je posebno g. Medena glas močno in lepo razlegal po gledišči, se je moral celo ponavljati. Vrlo so se Bkazali „Sokoli" s produkcijami na mizi in na drogu. To so čili fantje, nektere reči so bile kar strmenja vredne. Naj lepši dot kaz, da „Sokol" ni samo na papirji , ampak res telovadno društvo. Se ve, da je skoro vsak dobil za svojo produkcijo od občinstva burno pohvalo, ki jo je tudi zaslužil; ko pa je za» grinjalo padlo, je bil zopet živahen plosk. — Končala se je predBtava z igro „Igralka". Dasiravno so naši diletanti svoje naloge z vso pohvalo izvršili, vendar ni imela pravega vspeha» ker je našim razmeram tuja. Največ pr poz"ri-nja sta si pridobila gospa Valentova in gosp. Kajželj. — Vendar se mora pripoznati, da je bila „akademija" v obče sijajna, lahko se ponašajo ž njo vsi, ki so sodelovali. Občinstvo jim je gotovo hvaležno, kakor jim bodo stradajoči, kterim so lep znesek naklonili. Eksekutivne dražbe. 13. suSca. Matej Mesojedec (1) iz Bruhane vasi (1244) v Laščah; Janez Krneč (1) iz Male Loke (1815) v Ribnici; Franc Zalokar (1) iz Studenca (600) v Krbkem; Janez Metelko (1) iz Vrha (1289) v Krškem; Marija Gries (lj iz Pi-jave gorice (644) v Ljubljani; Janez Vodnik (1) iz Zaloga (2000) v Ljubljani; Jože Mavec (1) iz Golega (1038) v Ljubljani; Jernej Mlakar (I) iz Babnega polja (900) v Ložu; Janez Kržič (1) iz Igove vasi (2170) v Ložu; 15. sušca. Janez Hafner (1) v Ljubljani; Leopoldina Larcuzzi (1) v Ljubljani (2847). Umrli so: 25. sveč. Ana Elsner, trafikanta otrok , 3% 1.5 26. sveč. Urša Bogolin, dekla, G3 1., za pljučnim vnetjem; Roza Mar, šivilja, 30 1., za mrzlico ; 27. sveč. Marija Gliha , 78 1., za slabostjo ; Marzja Andolšek, gostačka, 36 1., 28. sveč. Marija Pavlin, vdova, 68 1., za pljučnico ; 29. sveč. Lojza Illadnik, šivilja, 19 1., za prehlajenjem; Andrej Pajsar, delavec, 50 1., za rakom v želodcu ; Janez Ličar, delavec, 70 1., za slabostjo; Matija Doliuar, delavec, 70 1., za slabostjo; Matija Dolinar , delavec 70 1., za vodenico. Odprtje kupčije. P. n. občinstvu ljubljanskemu in unajnemu naznanjam, da sem odprl novo štacuno za sukno, platno in drug-o oblačilno blago z vsem dobro preskrbljeno. Priporočam se tedaj, da bi me p. n. občinstvo z obilnimi naročili in pogostim obiskanjem počastilo ; jaz se bom potrudil, da bom kupovalcem z dobrim blagom in ceno postregel. Kdor želi izgledkov (muštrov) od kacega blaga, mu jih takoj pošljem ; tudi oskrbim naročila na unanje kraje. S spoštovanjem Anton Schuster v Ljubljani, Spitalske idice štev. 7 Iidnjatclj in odgovorni urednik Filip Hadci'lap. J. Bla/.nikovi nasledniki v Ljubljaii.