Leto LXV
PoStnlna plačana » gotovini
tf Ljubljani, v soboto, dne 23. januarja 1937
Stev. 18 a Cena 1.50 Din
Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi uI.6/III
SEOVEJSEC
Telefoni uredništva in nprave: 29-92, 29-93, 29-94, 29-95, 29-96
Ček. račun: Ljubliana št. I0.b">(» in 10.349 ze inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 34.011, Prasa-Ounaj 24.797
Uprava: Kopitarjeva ulica štev. 6.
Izhaja vsak dan zjntraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku
Dih sirupa
K poglavju vojne v Španiji
Komunisti in njihovi idejni priležniki so si stavili nalogo, da v tisku in podtalno operejo svoje somišljenike, ki so v Španiji povzročili toliko grozodejstev in tako grdih, da jih ni mogoče opravičiti z izgovorom, da so se zgodili med državljansko vojno v borbi za »svobodo in demokracijo« V prvi vrsti pa bi jih radi očedili očitka, da so preganjali krščansko vero na način, kot ga ne pozna zgodovina preganjanj krščanstva v najhujših dneh rimske pobesne-losti. S tem namenom se je ustanovilo tudi propagandno središče, ki se sedaj na vse načine in z vsemi sredstvi trudi, da svetu dokaže, da si v Španiji nimajo ničesar očitati, da so junaki »svobode in demokracije«, da so žrtve klevete in obrekovanja in da se proti veri obnašajo spoštljivo ali vsaj obzirno. S predrznostjo poklicnih lažnjivcev kličejo na pomoč tudi »katoličane«, naj jim pridejo pomagat v borbi za »svobodo in demokracijo« proti krvoločnosti Francove vojske, ki da se bori za fašizem in diktaturo. Da — tako pravijo. — Res dn se jc »morda pripetilo«, da je bil usmrčen kakšen duhovnik in podrta kakšna cerkev, toda to se ni zgodilo iz kakšnega soVraštva proti veri, marveč je šlo vedno ie za »politične zločince« in za cerkve, iz katerih se je streljalo. Ta centrala laži enkrat razširja »izjave katoliških duhovnikov«, drugič vabi zopet mlečnozobe di-jnke-internacionaliste, naj si oglodajo Španijo, in jim razkazuje ulice, odkoder so bila odstranjena trupla pobitih duhovnikov, a se skrbno izogibljcjo grobelj požganih in porušenih samostanov in cerkva. Par takšnih neizkušenih, nezrelih in zapeljanih fantnlinov pntom razširja med mladino sveta, kjer kaj takšnega dopuščajo, svoje, sredi nedolžno pretočene krvi natipkane okrožnice, v katerih izrekajo sodbo o tragediji starega naroda z isto lahkomišljenostjo, kot da bi šlo za kreg v učnem razredu ali za pobalinski pretep na oglu dveh ulic po prekrokani noči.
Tudi med nas prihaja ta propaganda S pisemsko pošto prihajajo propagndni trakti rdeče vlade na naslov naših izobražencev, med njimi tudi duhovnikov, s kupi fotografičnih posnetkov prizorov, ki so bili rdečim tolpam v Španiji lahko dostopni, ker so jih sami uprizarjali za »svobodo in demokracijo«. Tudi naše masonsko časopisje »Jutrovega« koncema, ki ga je navidezno komunističnega priležništvo sram, a ga ni sram navdušenja za gnjusnost komunističnih dejanj, ki imajo isti izvor kot pa nii-hov »svetovni nazor«, to je: sovraštvo proti vsaki veri sploh in proti krščanstvu še posebej, je stopilo v službo te propagande. Da ponovimo svoj izraz, z drznostjo poklicnih lažnjivrev se je sedaj spravilo tudi nad našo javnost, da prikaže to, kar bo zgodovina zabeležila kot največjo sramoto naše kulturne in baje napredne dobe, kot vzore, za katere naj se navdušuje naša mladina. Zato je treba s prstom pokazati na ta zločin, ki spada bolj na /atožuo klop pred sodišče za zaščito države, kot pa v polemične rubrike časopisja.
Španski kolegij v Rimu je v zadnjih šestih mcsecih z velikim trudom zbral nekaj podatkov o grozotah državljanske vojne v Španiji. Zaslišal je deset škofov in 188 duhovnikov, ki so pribežali v Rim iz španskega pekla, zaslišal na stotine drugih beguncev, ki so vsi na resničnost svojih izjav prisegli. Ti so vedeli povedati kaj drugega kot pa par fantičev, ki so z /mešanimi glavami in še bolj zmešanimi pojmi hodili med samimi razvalinami in jih niso videli. V Španiji je bilo vsega 60 škofov, med n jimi 10 nadškofov, 22.500 duhovnikov in 20.640 redovnikov. Koliko jih je še ostalo pri življenju? Za nekatere kraje eo točne številke znane. V Velladolidu jih je bilo naenkrat pobitih 29. Za druge kraje podrobni podatki manjkajo, preiskava še ni mogoča. Z mirno vestjo pa se na podlagi zbranega gradiva lahko trdi, da je bilo pobitih od 40 do 50% duhovnikov, med njimi II škofov V nekaterih škofijah jih je bilo umorjenih 80%, v Malagi celo 90%. Dejansko pa je žrtvenik gotovo se mnogo večji. V kolikor tiče cerkva ima španski kolegij podatke, iz katerih izhaja, da so »skoraj vse stavbp po-žgane, podrte ali težko poškodovane in izro-pane«. V dveh mesecih pred izbruhom državljanske vojne jih je bilo požganih in izropanih 151. O redovnikih in redovnicah manjkajo podatki. Glede slednjih so poročila posebno skromna Zdi se. da rdeča oblast proti njim ni izdala nobenih odredb in du so krajevne oblasti in zdivjana ulica ž njimi smele postopati ]k) mili volji, medtem ko obstojajo dokazi, du so bili za morjenje duhovnikov in požiganje cerkva izdani od zgoraj posebni nradni ukazi z natančnimi navodili, kako je treba postopati.
»Za svobodo in demokracijo!« Knko žalosten mora človek obstati ob tej laži, ki se sedaj hoče razbohotiti nnd razvalinami. V Torrijosu pri Toledu je revolucionarni odbor od župniku zahteval, nnj Boga psuje in ko je odklonil, gu jc dni sleči, mu naložil v križ poveznile hlode tla rame na glavo mu je dal pritisniti trnjevo krono in ga tri dni zaporedoma vlačil po ulicah, dokler dn ga tretji dan ni dal ustreliti sredi ceste V Barceloni je revolucionarni odbor dni irivezati vse kapucine prod svoj sodni stol. levnim očetom je najprej izruval brade, potem jih je da1 privezane k drevju do krvi prebičati, končno pn jih je postrolil. Nn tleli ležečim umirajočim je dal s Kamenjem zdrobiti glave. Daleč za bojnimi frontami v Antcquerri so mater s petero otroci zaprli v sobo in jo potem z di-namitom pognali v zruk. ker ni hotela revolucionarnemu odboru povedati, kje se nahaja oče njenih otrok. V Madridu so nn smrt obsojene spuščali v Casa del Campo. zelen gozdiček v predmestju, kjer so uprizorili z lovskimi puškami in karabinkami na nje pravcate love. V Bnrceloni so odpirali grobnice redovnic in stoletne okostnjake razstavljali po ulicah. V Toledu so ujete falungiste z bencinom polili 1er jih živo za žira 1 i in nagnali po mestu. V Sigu-enzi so 87 let starega škofa no ulici slekli in ga v nesramnem sprevodu vlačili po mestu, ob-danegn od tolpe razuzdanih prostitutk, dokler ga ni kroglo rešila sramotenja.
Г,
Bolezen sv. očeta
ПМрИПј
Sv. oče na bolniški posteljL Ob ni em državni tajnik kardinal Pacelli
Rim, 22. jan. b. Zdravje sv. očeta se naglo slabša. Tudi preteklo noč je prebil zelo nemirno. Po poročilih neke ameriške agencije je njegovo stanje zelo težko.
Vatikan. 22. jan. c. Danes opoldne se je izjavljajo, da se bolezen sv. očeta ni poslabšala. Noč je prebil sv. oče bolje kot pa poprejšnjo. Opoldne so sv. očeta dvignili s postelje in ga preložili na naslanjač, kjer je sprejel več kratkih obiskov.
Tudi Vatikan je izdal uradno poročilo, v katerem pravi, da bolezen sama ne povzroča nohenih skrbi, pač pa srce, ki je zelo oslabelo in ki bi vsled velikih bolečin in pritiska lahko nenadoma omagalo. To, da papeža prevažajo na stoličku, ni nič čudnega. Tudi Pij IX. se ni mogel premakniti s stola več mesecev.
Nemčija v borbi za surovine
Obširna udeležba pri izkoriščanju Abesinije
»Slovenec« je že pred dvemi dnevi kratko poročal o ustanovitvi italijansko-nemške družbe za izkoriščanje abesinskih naravnih bogastev. Danes dodajamo temu poročilu nekaj zanimivih podrobnosti.
V »Giornale d'Italia« je napisal Virginio Gay-da, ki ga smatrajo za Mussolinijevega zunanjepolitičnega tolmača, daljši članek o ustanovitvi italijansko nemške družbe za izkoriščanje naravnih bogastev v Abesiniji. Družba se imenuje »Societa Anonima Mineraria Airica Orientale Italiana« (SAMAOI) ali Rudarska delniška družba italijanske vzhodne Afrike, in ima svoj sedež v Milanu. Kapitala ima na razpolago že 50 milijonov lir (100 milijonov din) z možnostjo, da ga takoj dobi še nadaljnjih 150 milijonov lir, če bi bilo treba.
Značilno na tej novo ustanovljeni družbi je, kot piše Gayda da podčrtava prijateljsko sodelovanje nemškega denarja in nemške tehnične znanosti pri delu, ki ga bo izvedla Italija, ki ima v družbi tudi večinski del kapitala (51 odstotkov). To da je čisto nova oblika mednarodnega gospodarskega sodelovanja, s katero je Italija zelo zadovoljna, ker ona je ohranila večino in torej vodstvo in se je obvezala, da odda Nemčiji eno četrtino proizvodnje te družbe. Italija ne odbija tujega sodelovanja v Abesiniji. toda treba je priti v Rim in tam dobiti dovoljenje in s tem priznati italijansko nadoblast nad Abesinijo. Nemčija je to storila in je bila tudi prva uslišana.
Nova družba ima namen gospodarsko preiskati predvsem pokrajino Vollega, nadalje pokrajino Harrar in kraje okrog oelikih jezer, kjer bo iskala pramog železno rudo, bakreno rudo in svinec. Vodstvo komisije, ki bo v kratkem odšla v Abesinijo in začela preiskovalna dela, bo prevzel nemški znanstvenik berlinski profesor Leo von der Miihlen. Da bi ne bilo nobene potrebne konkurence med obema udeležencema in morebitnimi drugimi, so bile meje, kje in za kakšne rude naj se udejstvuje
Dunajska vremenska napoved: Nobenih bistvenih sprememb.
Zagrebška vremenska napoved: Topleje in jasno.
Zcmunska vremenska napoved. Prevladovalo bo jasno vreme |x> vsej kraljevini, ponekod bo jutranja megla. V zapadnih krajih ni izključena delna pooblačitev. Ponoči bo hujša slana.
SAMAOI, določene. Tudi je bilo določeno, da se bo italijansko-nemška družba na primer pečala samo z izkoriščanjem omenjenih rud. medtem ko bo izkoriščanje zlatih, srebrnih in platinastih rudnikov prepuščeno novi družbi, ki se bo šele ustanovila, pri kateri bodo lahko zopet sodelovali Nemci.
V Nemčiji vlada velika zadovoljnost nad tem • kolonijalnim uspehom« generala Goringa, ker obstoja sedaj upanje, da bo nemška industrija lahko dobavljala potrebne sirovine iz abesin. področja.
em
Uspešna pogajanja Francija-Nemčija
Nemči;a bo smela sodelovali v francoskih kolonijah
Pariz, 22- januarja, b. Tukajšnji tisk pripisuje velik pomen razgovorom, ki jih je imel Irancoski poslanik v Berlinu François Poncet po svojem po-vratku iz Pariza z nemškim zunanjim ministrom von Neurathom. Na tej konferenci, ki je trajala tri ure, poroča dopisnik »Journala« iz Berlina, da «ta se oba državnika razgovarjala predvsem o Španskem problemu in o možnosti reSitve sedanje krize. Po tem razgovoru je postal diplomatski položaj nekoliko bolj jasen in ni dvoma, da se je enatno popravil. To dejstvo bo prišlo do izraza v nedeljo, ko bo v Lyonu govoril francoski ministrski predsednik Leon Blum o odnošajih med Francijo in Nemčijo, in pa 30. januarja, ko bo nemški državni kancler Hitler govoril v državnem zboru o istem predmetu. Brez dvoma je Nemčija že poučena v glavnih črtah Blumovega govora ter je Berlin zelo zadovoljen.
Med von Neurathom in Poncetom so se vodila pogaianja tudi glede sklenitve nove trgovinske pogodbe med Francijo in Nemčijo in drugih gospodarskih sporazumov, ki naj bi dali Nemčiji priliko, da se osvobodi sedanjega težkega gospodarskega in finančnega stanja. Francoski predlogi gredo v tej smeri, da se dovoli nemškim tehničnim strokovnjakom sodelovanje v gotovih francoskih kolonijalnih področjih.
Približno enako je izjavil sotrudnih »Journala« neki nemški osebnosti:
Če bi mogli spraviti v življenje vsaj četrtino predloženih načrtov, bi bil zagotovljen mir vsaj za dobo 25 let.
»Le Journal« trdi, da je treba konferenco med nemškim zunanjim ministrom von Neurathom ter francoskim poslanikom v Berlinu François Poncetom smatrati kot olajšanje sedanjega napetega političnega stanja V zvezi s temi informacijami je napisal Flandin v »Echo de Pariš« med drugim sledeče:
»Ni mi točno znana vsebina francoskih predlogov, toda upam, da so dovolj spretni, da bodo imeli uspeh. Bila bi velika zabloda, če bi se še naprej izvajal na Nemčijo pritisk, ki bi onemogočal normalen razvoj. Povsem jasno pa je tudi, da se ne more Nemčiji dovoliti vse ter ji dati prvenstvo in nadoblast т Evropi, zagotoviti pa se ji mora sodelovanje pri reševanju evropskih vprašanj. Če ne bo prišlo do tega splošnega sporazuma, bo sle4ila vojna kot neizogibna posledica, Nemčija je zahtevala enakopravnost in to obliko je treba smatrati kot glavni temelj za sporazum.«
Po daljnjih informacijah Havasa je bil včerajšnji razgovor med britanskim zunanjim ministrom Edenom in (rancoskim zunanjim ministrom Delbo-«om v Ženevi posvečen nadaljevanju lokarnskih pogajanj z Nemčijo. Dalje sta oba razpravljala tudi o gospodarskem sodelovanju Nemčije in Italije, kakor tudi o razširitvi angleško-italijanskega sredozemskega pakta na Francijo.
Berlin, 22. januarja, b. Francoska vlada je podaljšala Nemčiji za tri mesece najvažnejša polno-močja v Togu in Kamerunu.
Zopet bombe v Lisbom
Sovjefi bi radi revolucijo na Portugalskem
Lishona, 22. jan. b .V pretekli noči je eksplodiralo v Lisboni zopet nekaj bomb, ki so napravile velikansko materijalno škodo. Bombni atentat je bil izvršen na skladišče vojnega malerijala v Beirolasu, vendar pa se poroča, da tukaj ma-terijalna škoda ni velika. V vladnih krogih vlada zaradi novih atentatov veliko razburjenje, vendar pa se povdarja, da se vlada ne bo preplašila zaradi terorističnih dejanj. Ker so vsi komunistični voditelji na Portugalskem zaprti, ni dvoma, da vodijo teroristično akcijo inozemski elementi, ki so se vtihotapili na Portugalsko, kjer podtalno rova ri jo.
Eksplozije so bile zelo močne ter so napravile hudo paniko med prebivalstvom, ki je mislilo, da bo po ostrih vladnih ukrepih teror prenehal. Skoda, ki so jo napravile eksplozije bomb, je znatna, vendar pa ni bilo človeških žrlev. Število aretiranih osumljencev je naraslo na 56. — Kljub temu pa oblasti še vedno ne vedo, če imajo v rokah kakega krivca ali ne. Gre namreč po večini za ljudi, ki so se popolnoma slučajno nahajali v bližini eksplozije. Policijske oblasti smatrajo, da je število atentatorjev zelo majhno, ker bi sicer ne mogli pripravljati zločinov tako tajno in jih potem z uspehom izpeljati. Kdo so atentatorji. zaenkrat še nihče ne ve.
Ministrski svet stalno zaseda ter skupaj s predsednikom republike Carmono razpravlja o ukrepih, ki jih je treba storiti, da se preprečijo nadaljnji atentati. V parlamentu je bila sprejeta
Čemu vse to? Kaj iinajo tnkšnu grozodejstva opraviti z vojno, kaj s politiko, kaj z »demokracijo in svobodo«? Ne trdimo in nikoli nismo, da bodo katoličani imeli raj nu zemlji, ako zmagajo Francove vojske. Tudi ne trdimo, da socialno reforme, ki jih je levica predlagala vsaj delom« niso upravičene. Toda, če jo kdo imel kedaj v Španiji pravico i/vnjati socialne reforme, so to pravico prav gotovo izgubili komunistični krvniki, ker so pokazali, da jim je malo mar zn socialne reforme, ampak le za sovraštvo do Cerkve. Samo v možganih, ki so prepojeni od vprav satanskega sovraštva do vsake vere, sc morejo roditi grozodejstva, kot smo jih mimogrede nekaj našteli. V takšnih možganih ni prostora za »socialne reforme«, ker v njih ni ljubezni do bližnjega. Ni prostora za »svobodo« in »demokracijo«, ki predpostavi jata obe spoštovanje do človeškega življenja.
Naš namen ni. du bi koga branili ali zagovarjali. Radi verjamemo, da je mogoče, da so
dobri katoličani, ki so politični nasprotniki idej generala Franca. Toda kar mi hočemo pove-
duti, obtožiti in obsoditi, jc črno dejstvo pro-tibožja in protiverske borbo, ki daje izključno oznako žalostni državljanski vojni v Španiji. Drugih ozirov v njej ni treba iskati, ker jih tudi ni Imeli bomo oči odprte in se ne bomo dali zavajati od katerekoli propagande, naj prihaja po običajnih podtalnih kanalih ali f*t pošti kraljevine, propagandi, ki bi rada obesila nn okrvuvljeni od sovraštva do vere spačeni obraz rdeče strahovlade v Španiji nežno krinko boja za mvoiiodo in demokracijo«. Imeli bomo odprte oči, pravimo da nikomur ne bo omogočeno, da bi pod »špansko pretvezo« vlival strup v našo mladino in glodal na zdravih osnovah naše države in to iz gole razžaljenosti in srda, ker je država odklonila, da bi jo še naprej uničevali ljudje, ki se čutijo enega dulin s svetovnim boljševizmom.
tudi resolucija, v kateri poslanci najostreje obsojajo atentate ter pozdravljajo vlado in njene ukrepe proti tem zločinom.
Preiskava je ugotovila, da so peklenski stroji, ki so eksplodirali v raznih delih Lisbone v pretekli noči, tujega izvora. Ena bomba, ki je včeraj eksplodirala pred vojnim ministrstvom, je sovjetskega izvora ter se je moglo ugotoviti po eksplozivu, ki je specijalni sovjetski proizvod. Od 56 aretirancev je 14 inozemcev, večinoma Spancev, dalje J Francoz, 1 Anglež, in 1 Čeho-slovak. Ostali aretiranci so portugalski državljani, ki jim pa niso mogli dokazati, da bi imeli kakšno zvezo z atentatom. So pa to znani komunistični voditelji, ki bodo sedaj deportirani v portugalsko kolonije v A Tri ki.
London, 22. jan. b. Dogodki v Lisboni so povzročili tukaj veliko zanimanje, zlasti zaradi tega, ker so znane prisrčne zveze med Londonom in Lisbono in vloga, ki jo igra Portugalska za Veliko Britanijo na Pirenejskem polotoku. Po zanesljivih informacijah iz Lisbone gre brez dvoma za jKiskus nemirov, da bi se oslabil položaj Portugalske.
Boljševiki o pristaših
Radek je umazan - hinavski replil - strupen Trockijev gad
Moskva, 22. januarja.
Agencija TAS poroča: K predstoječi obravnavi proti liadeku in tovarišem pišejo »Izveetijac »To-variši Trockega so hoteli domovino izdati najhujšim sovražnikom socializma Radek je hinavski in umazan, plazeči se reptil, je strupen Trockijev gad, ki skriva za nasmejanim obrazom svoje strupeno zobe. On, ki se je skozi vse svoje politično življenje Ivoril proti Leninu, je bil sicer črsto tepen, toda kakor golazen, se je vedno držal mogočnega hrasta sovjetske države in je trenutno menial svojo barve, da bi mogel razpletati mrežo svojega proti-revolucionarnega delovanja «
Tudi »Pravda« silno obtožuje aretirance In piše, da se za vsakim, ki so ohdolženi, vleč« ogromna veriga samih zločinov, ki v svojem cinizmu in ostudnosti vse presegajo, kar spfoli more človeškn domišljija objeti. Prolelarsko sodišče bo njihovo podlo izdajstvo nad domovino [>o5leno plačalo.
V	Španiji
Zatišje na vseh frontah
Puri*. 22. jan. b. Po vesteh iz Burgosa ni nobenih podrobnosti o potoku operacij pred Malago. Nacionalisti sami j)oročajo, da nadaljujejo s prodiranjem ter da so na to bojišče prišle že močne okrepitve.
Šalamanea, 22. jan b. Včeraj ni bilo večjih borb niti pred Madridom, niti na jugu. Na jugu so nacionalisti ustavili svojo ofenzivo, da izpopolnijo svoje vrste ter pomaknejo središče dobav v ugodne kraje. Pred Madridom je položaj nespremenjen.
Včeraj sta zoj>et dva vladna bombnika bombardirala Ceuto. Med domačini je zavladalo proti rdečim četam zaradi tega bombardiranja veliko sovraštvo. Število ranjenih znaša nad 100. Nacionalisti so ujeli zopet Sest vladnih latlij ter jih odjie-ljali v svoje luke. Te ladje bodo oborožili ter jih uporabili kot pomožne križarke za kontrolo nad Gibraltarjem. Njihove prave vojne ladje pa bodo uporabili za neke druge naloge.
Salaraanc«, 22. januarja, b Po vesteh nacionalist čn« radio postaje se je belim posrečilo očistiti vse hribovje Ronda, kamor so se umaknili republikanski vojaki s položajev okrog Marbelle. Nacionalistom je padel v roke tudi večji vojni plen ter nekaj kamijonov. Nacionalni bombniki so napadli tudi municijsko skladišče pri mestu Val de Morialo. Bombe so zadele skladišče, ki je zletelo v zrak. Vsi napadi miličnikov, tako okrog Madrida, kakor tudi na bojišču pri Malagi, so bili odbiti.
Vsi civilisti Madrida morajo v 72 urah ven
Madrid. 22. januarja, b. Odbor za obrambo Madrida |e objavil proglas, da mora vse civilno
Prebivalstvo v 72 urab zapustiti špansko prestolico. mestu moraji. ostati samo oni, ki lahko pomagajo pri sami obrambi. Tisti, ki mesta ne bodo zapustili, bodo s silo odstranjeni. Odbor za obrambo je storil posebno stroge ukrepe za varstvo privatne imovine ter hoče zavarovati domove družin, ki so morale zapustili Madrid. Mesto bodo pred tatovi in razbojniki čuvali komunistični oddelki,
Včeraj je bila nad Madridom huda letalska bitka. Ko so hotela nacionalistična letala izvršiti bombardiranje, so se pravočasno dvignili republikanski lovci ter prisilili nasprotnika, da sprejme borbo. Vsled megle se sama borba od spodaj ni mogla videti. Dva nacionalna bombnika sta z velikim truščem treščila na periferiji mesta. Kljub preganjanju so nacionalistični piloti vrgli na Madrid nekaj bomb.
Na Somosieri in Siera Guadarami vlada mir. Republikanci tam utrjujejo zavzete postojanke in le tuintam naletijo na strojniški ogenj. Vreme se je včeraj nekoliko popravilo, vsled česar je republikansko letalstvo izvršilo nekaj oglednih poletov.
V	Ženevi pri ZN
! " Sporazum med Poljsko ' У. in Nemčijo o Gdansku
IKeneva. 22. jan. c. Tukaj se je razširila senzacionalna vest, da je bila med Poljsko in Nemčijo podpisana tajna pogodba. To pogodbo sta т Berlinu podpisala Bock in Neurath. S to tajno pogodbo se med Nemčijo in Poljsko neposredno rešuje vprašanje «danskega. Obe državi se obvezujeta, da bosta «dansko vprašanje sporazumno rešili, lire» Zveze narodov ali pa tudi proti Zvezi narodov. Zaradi te pogodbe je bil današnji sestanek med Beckom in Edenom zelo buren.
Predavanje o 20 letnici sovetshe revo uciie
Na prosvetnem večeru je sinoči predaval dr. Ivan Ahčin, glavni urednik Slovenca, v običajni dvorani, ki je bila polno zasedena po odlični publiki. G. predavatelj je razložil pogoje in vzroke, ki so privedli ruski narod tako daleč, da so ga mogli vkleniti v boljševiški jarem. Jasna in globlje motivirana razlaganja so vsebovala več svojevrstnih misli, ki so zadevala v bistvo in pokazala naravo raznega pojmovanja, ki je največkrat enostransko. Poslušalci so g. predavatelju izkazali na kraju svoje zadovoljstvo.
Radio-Maribor
Belgrad, 22. januarja, m. Poslanec JRZ Gaj-šek je obiskal danes poštnega ministra, pri katerem je interveniral za postavitev telefonskega kabla kakor tudi relejske radio postaje v Mariboru. Poštni minister je dejal, da se bo delo pri polaganju kabla začelo spomladi. Glede relejske postaje pa je dejal, da se stvar že pročuje in da se bo rešila brez ozira na bodočo pogodbo med poštnim ministrstvom in Radijsko družbo v Ljubljani.
Belgrad, 22. januarja, m. Za notarja je pre
stavljen v Mursko Soboto Janko Ponebšek, doslej v Logatcu; za notarja v Logatec pa Fran Golob, doslej v Murski Soboti.
Belgrad. 22. januaria. m. Minister za telesno vzgojo dr. Rogič je sprejel depulacijo iz Sv. Lovrenca na Pohorju. Deputacijo je vodil poslanec Gajšek. Prosila je dr. Rogiča za pokroviteljstvo nad proslavo 60 letnice obstoja gasilske čete in razvitje prapora. Minister je pokroviteljstvo sprejel.
Uredba o Kmetskih zbornicah
Belgrad, 22. jan. m. Uredbo o kmetijskih zbornicah, ki jo je na svoji včerajšnji seji sprejel gospodarsko finančni odbor ministrov, mora podpisati še ministrski svet in |>oeam«zni člani kralj, vlade, nakar bo objavljena v »Službenih Novinab« in bo dobila obvezno moč.
Uredba določa, da bo rok za prvo volitev v kmetijske zbornice določil kmetijski minister v sporazumu z niinistrekiai svetom v vsako banovinske zbornico posebej. Pristojni ban bo v roku meseca dni od dneva volitev sklical prvi sestanek izvoljenih članov kmetijske zbornice in bo odredil uradnega banovinskega upravnika, ki bo kot njegov komisar izvršil vse jiotrebne priprave za prvi sestanek kmetijske zbornice in bo vodil tudi prvo sejo, in to tako dolgo, dokler člani z večino glasov ne bodo izvolili začasnega predsedstva, začasnega izvršilnega odbora, v katerega bodo prišli jioleg začasnega predsednika in dveh podjiredsednikov še štirje člani kmetijske zbornice, kakor tudi začasni tajnik. S to izvolitvijo se zaključi prvi eesta-nek kmetijske zbornice. Prihodnji sestanek pa skliče začasni predsednik. Izvršilni odbor pa bo izdelal načrt zborničnih pravil, o katerih bo razpravljala potem kmetijska zbornica na svojem prihodnjem sestanku. Kakor hitro bo pristojna oblast pravila odobrila, bo začasni predsednik spet sklical sejo, na kateri se bo končnoveljavno konstituiralo predsedstvo. Za kritje stroškov za organizacijo in delo kmetijskih zbornic bodo bani akon-tirali zbornicam potrebna sredstva, ki jim jih bodo le-te pozneje vrnile.
V nadaljnjih poglavjih uredba o kmetijskih zbornicah določa, da te zbornice lahko ustanove svojo zvezo, niso pa to prisiljene storiti. Prve zbornične volitve bo razpisal kmetijski ryinister s soglasjem predsednika vlade za vsako banovino posebej. Člani zbornic eo posestniki njiv, gozdni posestniki in vsi tisti, ki morajo plačevati zemljiški davek. Kazen njih so pa tudi še prostovoljni pripadniki, to so zakupniki zemljišč, uživalci kmetijskih iii gozdnih posestev in vse tiste osebe, ki črpajo svoje dohodke od kmetijstva. Pravi pripadniki in prostovoljni pripadniki plačajo 5% doklade
zbornicam. To doklado odredi zbornični »vet.
Način volitev svetovalcev: Zbornični «vet je vrhovni organ zbornice. Vsak erez voli enega svetovalca, so pa tudi delegirani svetovalci. Zveze poljedelskih zadrug, ki imajo na področju ene banovine sto zadrug, dado enega delegata za zbornični svet. Tudi kmetijske družbe, ki imajo 50 podružnic z najmanj 10.(100 člani, dado prav tako po enega svetovalca v zbornico. 1'oklic-na društva agronomov, veterinarjev in gozdarjev in druga strokovna kmetijska društva dado po enega zastopnika v zbornični svet. Zbornični svet ima pravico imenovati do 10 svetovalcev s posvetovalnim glasom iz vrst izohraženstva in strokovnjakov. Volitve svetovalcev so po erezih takole: Najprej se ustanovi volilno telo po srezih tako, da pridejo tudi mesta v sresko volilno enoto; to volilno telo sestoji iz 50 oseb. Vsak občinski svet voli iz članov gospodarstvenikov toliko oseb, kolikor ustreza sorazmerju katastrskega dohodka dotične občine v primeri s celotnim katastrskim dohodkom sreza. Tako ustanovljeno volilno telo voli po enega svetovalca. Predsednik volilnega odbora za vsak srez je starešina sreskega sodišča ali sodnik.
Cilj kmetijskih zad r n g je zastopanje in zaščita koristi kmetijstva, proučevanje vseh vprašanj in vseh problemov, ki se tičejo kmetijstva, poročanje samoupravnim in državnim organom o napredovanju kmetijstva v njihovih področjih. Zbornice lahko ustanavljajo kmetijske ustanove. zavode, sadovnjake in prirejajo razstave za pospeševanje kmetijstva. Sodelovale bodo tudi z drugimi gospodarskimi zbornicami in imajo iste pravice, kakor le-te.
Izjava kmetijskega ministra
Kmetijski minister Svetozar Stankovič je dal za liste tole izjavo o uredbi o kmetijskih zbornicah:
V vmtl raznih del, ki jih je že začela sedanja kraljevska vlada za pospeševanje kmetijstva in okrepitev gospodarske moči kmetov, je treba vi-
Priprave za slovesen podpis
pakta z Bolgarijo
Belgrad. 22. januarja, m. Vse priprave za slovesen podpis pogodbe večnega prijateljstva med Jugoslavijo in Bolgarijo so končane. Pogodbo podpišeta vladna prâsednika in zunanja ministra obeh držav dr. Stojadinovič in Kjoeeivanov. Kjoseiva-nov prispe v nedeljo zjutraj. Na [potovanju v Belgrad ga spremlja njegov kabinetni šef dr. Milev. šef bolgarskega tiskovnega urada Balabanov in skupina uglednih bolgarskih česnikarjev. Skupno z njim pride v Belgrad tudi dr. Momčilo Jurišič, naš sofijski poslanik. Bolgarskemu predsedniku vlade prirede slovesen sprejem že na obmejni jx>-6taji v Caribrodu. Tu ga jutri zvečer po prihodu sofijskega brzovlaka pozdravi odjx>slanec dr. Stojadinovič« ter vse krajevne civilne in vojaške oblasti. Od tu nadaljuje pot v Belgrad. Slovesen epre-jem na belgrajski železniški postaji bo v nedeljo ob 9. dopoldne. Tu ga fiozdravi naša celokupna vlada z dr. Stojadinovičem in dr. Korošcem na čelu. Na
peronu bo stala tudi častna četa vojske z zastavo in vojaška godba, ki bo ob prihodu Kjoseivanova odigrala našo in bolgarsko himno. Po pozdravu se Kjoseivanov odpelje v hotel. Po kratkem oddihu se odpelje na dvor, kjer se vpiše v dvorsko knjigo, nakar bo slovesen podpis pakta. Po podpisu se Kjoseivanov v spremstvu dr. Stojadinoviča odpelje na Dedinje, kjer bo sprejet pri knezu Pavlu. V nedeljo zvečer priredi na čast Kjoseivanovu dr. Stojadinovič z gospo banket v Oardnem domu. Kjoseivanov ostane v Belgradu še v ponedeljek. Za časa njegovega bivanja bo v Belgradu več prireditev, ki jih pripravlja tiikajšnja Jugoslovansko-bol-garska liga. Belgrajski župan je jxizval prebivalstvo Belgrada, naj se v čim večjem številu udeleži sprejema Kjoseivanova na kolodvoru. Vsi državni uradi m javne ustanove bodo izobesili bolgarske in naše državne zastave.
Uredba o pobijanju
tihotapstva saharina
Belgrad, 22. jan. AA. Ministrski svet je na podlagi čl. 98 finančnega zakona in na predlog finančnega ministra izdal uredbo o pobijanju tihotapstva umetnih s I a d i I. Po tej uredbi je izdelovanje, predelovanje in promet jedil in pijač, ki se morejo sladiti z umetnimi sla-dili namesto s sladkorjem, pod nadzorstvvoin finančnega ministrstva. Prav tako sjiada v pristojnost finančnega ministrstva tudi nadzorstvo in promet umetnih sladil. v kolikor ga vrše osebe, ki nimajo dovoljenja. Prepovedan je uvoz umetnih sladil, uvoz jedil in pijače, oslajene z umetnimi sladili, izdelovanje, predelovanje in prodaja jedil in pijače v državi, če je oslajena z umetnimi sladili. in promet z umetnimi sladili v državi. Izvzeta so umetna sladila. ki jih uvažajo, predelujejo in prodajajo osebe, navedene v členu 4 zakona o prometu in kontroli nad umetnimi sladili.
Za umetna sladila se smatrajo vsi tisti kemični izdelki, katerih sladilna moč je večja od sladilne moči iste količine sladkorja. Umetna sladila in jedi in pijače, ki so z njimi oslajene, uvožena preko carinarne po osebah, ki nimajo dovoljenja, se bodo vrnila na podlagi te uredbe v tujino na uvoznikove stroške, če an to izjavi, drugače se bodo pa kemijsko uničila.
Nadzorstvo nad izdelovanjem, predelovanjem in prometom z jedili in pijačo, ki se lahko slade z umetnimi sladili, bo od časa do časa vršilo finančno ministrstvo po svojih organih in zaupnikih. Nadzorni organi so dolžni od časa do časa pregledati vse trgovine, ki se bavijo z izdelovanjem, predelovanjem in prodajo jedil in pijače, ki se lahko slade z umetnimi sladili. Po takšnem pregledu se napravi zapisnik.
Umetna sladila, ki se dobe pri osebah, ki niso omenjene v čl, 4 zakona o prometu in kontroli umetnih sladil, se smatrajo za blago inozemskega
Japonski generali
proti parlamentu
Tokin. 22. jan. c. Kriza vlade še ni razrešena. Ukaz o razpustu parlamenta še do večernih ur evropskega časa ni bil |iod|)isan. (iotovo Je, da so dvorni krogi prepričani, da se kriza ne sme prehitro razvozlati in zato se še ne ve, če se 1к> [>nr-Inment v ponedeljek še sestal
Vojni krogi še vsekakor vztrajajo, da mora hiti vladna politika odvisna samo od generalnega šlaba. To so vojaški krogi talitevali ie dalj Casa, vendar pa Iii bili s|ior s strankami poostrili ie poprej do skrajnosti, če bi bili gotovi, da ho mikado takoj pristal na njihove spremembe.
Borba med vojsko in strankami pa ni omejena »anio na parlament. Vedeti je папкеС treba, da se je opozicija proti prevelikim dajatvam za vojsko razvila tudi med strokovnim urudništvoin v niinistrstvah. ki dobro vidi od blizu, kako to škoduje vsemu državnemu razmahu.
Opozicija strank je prišla šele nekoliko kasneje. Obe glavni stranki v parlamentu sta le zastopnici starih kast, ki sta se na vodstvu države menjavali. Trenotno sta ti stranki sedaj hitro zagrabili |iriložnost proračunske debate in sta včeraj skupno napadli vlado in vojnega ministra generala Terušija.
Predsednik vlade llirota je bil dane« večkrat pri mikadu. Ukaz n razpustn parlamenta še ni bil podiiisan, vendar pa jc malo verjetno da hi se parlament mogel sestati sopet \ ponedeljek.
Tokio. 22. jun. c. Agencija Domei je zvečer objavila, da Se ni res, da bi bil parlament že raz-puščen. Do Jutri zvečer mora priti do kompromisa, če ne bo sklep o razpustu jiarlamenta podnisnn. Seja vlade pa se Se nI končala in tudi ni bil sprejet noben sklep v tej smeri.
porekla, ki se je uvozilo v Jugoslavijo na tihotapski način; kdor je tega kriv, se ima kaznovati po določbah te uredbe. Umetna sladila, ki se dobe pri lastniku, se imajo zapleniti kot tihotapsko blago.
Uredba odreja tudi dokaj stroge kazni. Tako se bodo kaznovali z denarno globo do 100.000 Din vsi tisti, ki hrez dovoljenja izdelujejo, predelujejo ali prodajajo jedila ali pijačo, oslajeno z umetnimi sladili; kdor brez dovoljenja kupuje ali prodaja umetna sladila. Ce se denarna globa ne bi mogla iztirjati, se ima izpremeniti v zaporno kazen ali pa v policijsko nadzorstvo.
Uredba ustanavlja tudi sklad za pobijanje tihotapstva umetnih sladil. Ta sklad se ustanovi pri finančnem ministrstvu, oddelku za carine. Sklad se ustanovi iz tehle sredstev: Od vloge 100.000 Din, ki se bo z odlokom načelnika carinskega oddelka izvzela iz sklada za pobijanje tihotapstva; od vlog sladkornih tovarn, ki znašajo I Din za vsakih 100 kg sladkorja, prodanega na tržišču kraljevine Jugoslavije in od kazni od glob, izterjanih po tej uredbi zaradi zaloteuja umetnih sladil ali jedi in pijače, ki je z njimi oslajena.
Gotovina sklada se hrani pri Državni hijx>-tekarni banki. Iz sklada se izplačujejo nagrade ovajalcem za odkritje in zaplenitev umetnih sladil in za jedi in pijačo, ki je z njimi oslajena, ter ee plačujejo zaupniki poravnavajo stroški za kemijsko proučevanje umetnib sladil in sladkih jedi in pijač ter vsi drugi gmotni izdatki.
Sklad upravlja uprava sklada, ki ji načeljuje načelnik carinskega oddelka kot predsednik. Nagrade ovajalcem določa uprava sklada za vsak konkreten primer takoj, najkasneje pa v treh dneh od dneva prijavljenega poročila. Nagrada se ima pihati med 100 in 300 Din za en kilogram umetnega zaplenjenega sladila.
Celje dobi
5 milijonsko posojilo
Danes je bila pod predsedstvom župana g. Mi-helčiča in v navzočnosti zastopnika bana dr. Zobca izredna seja mestnega sveta celjskega. Zupan je poročal, da je sklical sejo zaradi najetja posojila pri Hipotekami banki. Mestna občina celjska je dne 24. aprila lanskega leta pooblastila župana, da najame pri Hipotekami banki б milijonov posojila. Občin« je zaprosila za posojilo zato, da bi prihranila pri obrestni meri. Sedaj plačuje za svoje dolgove H—f)% ; pri Hipotekami meri pa je obrestna mera nižja. Župan je poročal, da so pogajanja med mestno občino in Hi|K)tekarno banko uspela. Po teh pogaja njih bo dobil posojilo, ki se bo obrestovalo od 1. aprila |к> 7%. Posojilo mora mestna občina vrniti v 15 letih.
Z« tem je fjoročal v istem smislu finančni rc ferent g. Prelog. Z« njim mestni svetnik dr. Ska berne, ki se je zahvalil g. županu, da se mu je posrečilo dohiti posojilo, nakar so glasovali za sprejetje posojila. Predlog je bil soglasno sprejel. Občina bo prihranila pri obrestni meri okoli 100 tisoč dinarjev n« leto.
deti v uredbi o kmetijskih zbornicah eno Irmed
najvažnejših, saj se z njo zadela vrzel, ki ee je znatno občutila v škodo kmetijstva in kmetov. Vsi gospodarski sloji v naši državi so namreč dobili
svoje zbornice kot svoje stanovsko zastopstvo, le kmetijstvo doslej ni imelo takšnega zastopstva. Zato so se koristi kineta pogosto zapostavljale, ker se drugi gosjxxlarski sloji, organizirani v svojih zbornicah, mogli močneje in hitreje v javnosti in pred državnimi in samoupravnimi oblastvi zagovarjati svoje interese in izrabiti vsak ugoden trenutek, da doeežejo napredek. Razumljivo je, da so v takšnem položaju interesi kmetijskega etanu, čeprav je najmnogoštevilnejši v državi, pogosto ostali v ozadju in da so ee ponekod morda celo zanemarjali. lJo ustanovitvi kmetijskih zbornic se to ne I »o več moglo dogajati, ker se bo zmerom slišal tudi glas kmetijstva in potreba po tem v obstrezajočem obsegu voditi račune. Že mnogo let ; so javnost in poljedelci, pa tudi druge gospodar-j ske ustanove zahtevale ustanovitev kmetijskih ; zbornic, sklicevaje ee na vrzel v našem kmetijskem življenju zaradi pomanjkanj« teh ustanov. Z njihovo ustanovitvijo se bo dosegla |x>trebna harmonija med raznimi interesi gospodarskih slojev.
Na koncu naj še f>oudarim, da imajo mnoge države že dolgo kmetijske zbornice. Pokazalo se je, da te države ne samo zastopajo koristi kmetijstva, temveč izvajajo tudi razne akcije za pospeševanje kmetijstva z ustanavljanjem in vzdrževanjem raznih ustanov prosvetnega in kulturnega značaja ter tako izpopolnjujejo delo in ustvarjanje države v tej smeri.
Domači odmevi
Izvirna poročita „Slovenskega Naroda"
Ker »Slovenski narod« na našo ugotovitev, da se je v po|K>lnem nasprotju s svojim oficielnim programom jugoslovenskega totalitarnega narodn i/i avtoritarne države v španski zadevi očitno brez vsakih pridržkov postavil na stran boljševiške pro-jiagande. ni mogel odgovoriti z nobenim stvarnim argumentom, se je zdaj lotil drugega sredstva, da vsaj deloma zabriše svoje pregoreče simpatije za rdečo internacionalo, ki vodi špansko državljansko vojsko. To so razni telegrami, ki naj zbujajo vtis. da so prišli iz Londona, Rima ali Pariza, v resnici so pa popolnoma izmišljeni, to je krallto-malo fabricirani v uredništvu >Slovenskega naroda« samega ali pa zajeti iz pristranskih virov levičarske inteniacionale in z mastnimi »Narodovimi« prikuhami čitatelju servirani kot sama zlata resnica. V tem oziru je iznajdljivi »Narodov« lorreador dosegel v Številki od 22. januarja pravi rekord na š|>anski politični areni; dobil je iz samega Rerlina od »verodostojne strani« informacije, o katerih vee ostali svet ničesar ne ve, namreč o tem, kaj so nemški škofje, ki so bili te dni v Rimu, svetemu očetu poročali v tajni avdienci. Ko so mu namreč razložili skrajno nevarne ukrepe in namene nemškega fašističnega režima proti katoliški cerkvi, so mu obenem razodeli, da je tako zvana boljševiškn nevarnost, ki jo poudarjata Berlin in Rim, v resnici samo bluff, ki naj prikrije naskok hitlerizma nn katoliško mladino. Pri tej priliki se j'e pokazalo, da je kardinal državni tajnik Pa-celli papeža vsa leta napačno informiral, kar je svetega očela globoko potrlo. Sveti oče. pravi »Narodove vir, 9e je sedaj prepričal, da komunistična nevarnost ni tako aktualna in resna, kakor jo je slikal njegov prvi minister, in je zato pričakovati, da bo katoliško časopisje sedaj dobilo navodilo, naj ne piše več o nevarnosti boljševi-zacije zapada; kardinal Pacelli pa bo najbrž moral odstopiti. Podobne informacije je papež, kakor dostavlja »Narodov« berlinski poročevalec, ki namiguje, da so mu jih dali nemški škofje sami, dobil tudi iz Bilbao-a, tako dn je upravičeno upanje, da bo Vatikan odslej zavzel v španski državljanski vojski drugo stališče, če ne bo naravnost svojih simpatij naklonil vladi rdečega sodruga Larga Caballera ...
Ne vemo. koliko bodo vodivni slovenski napredni krogi», ki jih »Narod« zastopa, svojemu najstaršemu žurnalu hvaležni, ker jih ima za to-Hke idiote, da mu bodo verjeli s toliko preproščino zmnšeno skrpucalo, kako nemški katoliški škofje zaupajo »Narodovim« prijateljem, kaj so svetemu očetu pod največjo tajnostjo poročali o položaju v Nemčiji; kar je navadne množice časti vcev »Naroda« po naši domovini, so preprosti dovolj, da mu utegnejo verjeti... Enako je z Narodovim« mastno tiskanim vodivnim telegramom od istega dne. v katerem obširno prinaša »nepristransko« poročilo delegacije svetovne dijaške zveze, ki je prepotovala Španijo in se »prepričala o dejanskem položaju«. Ti študenti so obiskali gg. Caballera. zunanjega ministra v Valenciji, del Vaja. ruskega generala Kleberja (madžarski židl) in generalnega tajnika Španske komunistične stranke José Diaza (kar je »Narodov« poročevalec previdno zamolčali), pri katerih so dobili gotovo najbolj objektivne informacije o španskem položaju .. Med mednarodnimi prostovoljci niso delegati svetovne dijaške zveze videli nobenega Rusa... Prepričali so se pa tudi. da rdečo špansko vlado jKidpirajo tudi -katoliški krogi« in da ta vlada ne pripravlja boljševizacije Španije... To je vse res. kar so namreč imenovani dostojanstveniki vnlen-cljeke vlade tem dijakom povedali in kar so ti dijaki vse verjeli ter angleškemu zunanjemu ministrstvu v obliki referata predložili. Kar pa ni res. oziroma je namenoma popolnoma izmišljeno, to je »Narodova^ uvertura k temu poročilu, v kateri je rečeno, da :>so v Svetovni mednarodni dijaški zvezi včlanjeni vsi dijaki sveta brez razlike verske in strankarske opredeljenosti in v kateri so včlanjeni zlasti tudi katoliški dijaki«. Zlasti tudi! Zelo spretno rečeno, toda »Narod« se je zlasti tudi v tem oziru debelo zlagal (kot običajno), zakaj »Svetovna mednarodna dijnškn zveza« je liberalna. svobodotniselska organizacija, dočim je vse katoliško dijaštvo sveta brez izjeme združeno v Pax Romnna«. Saj katoliško diiaki že a priori ne morejo sedeti v »Svetovni dijaški zvezi« (Rassemblement mondial des étudiants), v kateri so včlanjeni tndi vsi socialdemokratski dijaki (zastopnik Paul Parpais) in vsi komunistični akademiki svet» (zastopnik Gilles Martinet): če p« ima kdo samo katoliški krstni list, se «evedn ne more smatrati že kot zaveden katolik v duhu svete cerkve. 'Narod* vse to seveda dobro ve. toda njegova stara antikatoliSk« kri mu ne dn miru, da ne bi po znani paroli: .Namen posvečuje sredstva' po-tvarjal dejstva, kadar se mu zdi polrebn v korist mednarodnega framasonstva in z njim danes v bratskem objemu združenega kladiva in srp«...
Taksen tlak prihaja med naš narod in aa zastruplja dan za dnem s premišljeno lažjo. ^Slov, narod« v resnici zasluži, da i?« Koniinternn odlikuje z redom rdeče zvezde I. razreda r. lento.
Slovensko gasilstvo
Zadnji dogodki v Gasilski zajednici dravske banovine v pravi luči — Starešina g. Josip Turk,
odlikovan in razrešen
Kakor je »Slovenec« že poročal, je Gasilska zveza kialjevine Jugoelavije г odlokom z dne 10. novembra 1936 razrešila celokupno starešinstvo in osrednji odbor Gasilske zajedniee dravske banovine v Ljubljani. Hkrati je bilo imenovano novo starešinstvo z osrednjim odborom. Za sta-
rešinoje bil na novo imenovan prejšnji starešina gosp. Turk Josip. — Novi odbor je pri nistrativne posle od razrešenega oabora deloma
12. novembra 1936 v pisarni odbora. Pri prevzemu poslov se m našel noben inventarni seznam, dasi bi moral po predpieih obetojati. Posle prvega pod-starešine, kakor tudi posle blagajniškega značaja pa so razrešeni odborniki izročili nanovo imenovanemu starešini gosp. Turku. Gosp. Turk ni bil pripravljen, da bi delal z novim odborom gasilske zajedniee in je za 22. november 1936 celo sklical sestanek razrešenega osrednjega odbora v pisarniške prostore zajedniee v palači Gratike. Na tem sestanku naj bi se razrešeni člani dogovorili glede skupnega nastopa proti novemu odboru in proti razrešitvi. Ker je bil ta sestanek sklican protizakonito, ga je policijska uprava v Ljubljani pre-
Eovedala ter. je na sestanek došle člane, katerin je ilo 7, pozvala, naj se razidejo. Starešina gosp. Turk Josip je bil naprošen od nanovo imenovanega poslovodečega prvega podetarešine dr. Kodreta. naj izroči posle novoimenovanim funkcionarjem Gosp. Turk tega kljub ponovnemu pozivu ni hotel storiti. Pač pa sta etarešina Turk in bivši tajnik Prietovšek Stane vložila na Gasilsko zvezo v Belgradu, odnosno na ministrstvo za telesno vzgojo naroda pritožbo proti izvršeni razrešitvi osrednjega odbora in proti na novo imenovani upravi Gaeilske zajedniee v imenu Gasilske zajedniee. Nadalje je starešina Turk poslal pritožbo tudi na Gasilsko zvezo radi imenovanja po-6levodečega prvega podstarešine dr. Kodreta, češ, da zakon tega ne pozna. Pritožbo g. Turka je Gasilska zveza v Belgradu zavrnila z rešitvijo z dne 21. novembra 1936 s pozivom, da vse po6le, ki jih je prevzel od razrešenih funkcionarjev, izroči novoimenovanim pœlovalcem ter je odobrila vse ukrepe, katere je izvršil poslovodeči jjodstarešina. Obenem je izjavila svoje stališče in željo, da upravlja vse f>osle zajedniee dr. Kodre kot prvi jjodstare-šina, ki noei tudi polno odgovornost za poverjeno mu poslovanje Pri imenovanju dr. Kodreta za prvega podstarešino je zvezno starešinstvo hotelo zagotoviti-gasilski zajednici točno in ekspeditivno pœlovanje, ki je v današnjih časih izredno potrebno. Zvezno starešinstvo je pozvalo gosp. Turka, da vzame to na znanje, to tembolj, ker je bil on že v bivšem starešinstvu in «rednjem odboru dravske zajedniee gasilcev vsled zdravstvenega stanja itak delj časa oviran v izvrševanju evojih funkcij kot starešina zajedniee ter je dejansko prepustil izvrše-vnje poslov starešine zajednee prvemu podsitarešini Cererju Antonu.
Hkrati je zvezno starešinstvo zavzelo edino pravilno stališče, da se sprejemajo, rešujejo, podpisujejo in odpravljajo vsi posli zajedniee v njeni pisarni, ne pa izven nje. H koncu je zvezno stare-
šinstvo pripomnilo še to, da bi mu bilo jako neljubo, ako bi vsled morebitnega nevzdržljivega stanja v poslovanju dravske zajedniee gasilcev moralo ukreniti kaj drugega.
Kljub temu ptozivu starešinstva Gasilske zveze in (Sonovni f>rošnji sedanjega starešinstva Gaeilske zajedniee, starešina gosp. Turk ni hotel izročiti poslov.
Dne 16. decembra 1936 se je pričela po nadzornem odboru Gasilske zajedniee revizija o jxislo-vanju zajednic. Revizijo je vodil predsednik nadzornega odbora gosp. Kofiač Leopold z ostalimi člani nadzornega odbora. Nadzorni odbor je po pojasnilu sedanjega prvega fiodstarešine šel к starešini gosp. Turku ter ga pozval, naj izroči fxwle razrešenih funkcionarjev, da se bo mogla izvršiti revizija. Gosp. starešina Turk je to odklonil. Nato je nadzorni odbor moral nasilno odpreti pisalno mizo, v kateri so se nahajali spisi o poslovanju zajedniee, ker prejšnji poslovalci niso hoteli izročiti ključev te miznice. Predhodno je nadzorni odbor pozval navzočega razrešenega tajnika Staneta Pristovška, naj izroči ključe omenjene miznice. Goep. Pristovšek je to odklonil in izjavil, da se je povabilu nadzornega odbora odzval le kot zasebnik in da ne podpiše nobenega zapisnika.
Vsa dejstva so govorila torej za to, da se je izročitev poslov namenoma zavlačevala v nedogle-den čas, tako da bi zajednica ne prišla do rednega poslovanja. Blagajnikši робН se niso mogli vršiti, premoženjsko stanje je bilo popolnoma nejasno in nerazčiščeno. Radi zavlačevanja izročitve poslov ni bilo mogoče dobiti pravega pregleda o dosedanjem delu razrešene uprave. Vršiti se niso mogli tekoči posli, vsako delo je bilo ovirano, zlasti še za to, ker so z vsakim poslom vedno v posredni ali neposredni zvezi blagajniški posli. Izplačila podpor, rešitev prošenj za jxidpore in ostale tekoče zadeve so vsled tega zastajale.
O vseh teh zadevah in stanju je sedanje sfare-_ šinstvo po svoji dolžnosti poročalo Gasilski zvezi v Belgrad. Pœledica tega je bila, da je starešinstvo Gasilske zveze v Belgradu razrešilo 6edaniega starešino gosp. Turka njegovih funkcij z odločbo št. 4084 z dne 22. decembra 1936 ter obenem odredilo, da dr. Kodre takoj prevzame vse jiosle od gosp. Turka ter jih vodi dalje kot namestnik starešine. Istočasno pa je zvezino starešinstvo odlikovalo bivšega starešino gosp. Turka Josipa z zaslužnim križcem 2. stopnje. Ostala je le še pritožba gosp. Turka in Staneta Pristovška, katero sta oba vložila na upravo Gasilske zveze v Belgradu. Gasilska zveza je pritožbo obeh zavrnila z odločbo z dne 31. decembra 1936 pod št. 3734 z motivacijo, da predlagatelji pritožbe niso legitimirani predstavniki Gasilske zajedniee dravske banovine ter zato tudi niso mogli v njenem imenu predložili pritožbe.
O rešitvi te pritožbe je bil gosp. Turk obveščen po Gasilski zajednici v Ljubljani dne 8. januarja t. 1. in ponovno 20. januarja t. I. O nadalj-nem poteku te zadeve bomo še poročali.
Važna razsodba upravnega sodišča v Celju
Službodavci hišnega si uiabništva (služkinj, s lup itd.) so zavezani plačevali od njih zaslužkov l°/0no izredno davščino v banovinski
bednoslni sklad
Pravilnfk kr. baneke uprave ▼ Ljubljani od 23. marca 1935, odnosno od 10. marca 1936, ni povsem jasen glede vprašanja, da-li so zavezani službodavci hišnega služabništva 1%-ni izredni davščini v banovinski bednostni sklad od zaslužkov, ki jih le-to prejema.
Tudi praksa davčnih uprav je različna, vsled žesar se je slednjič obravnavalo to vprašanje pri upravnem sodišču v Celju, ki je vloženo princi-pielno tožbo zavrnilo in razsodilo, da so službodavci hišnega služabništva dolžni od njegovih zaslužkov plačevati izredno 1%-no davščino ▼ banovinski bednostni sklod.
Upravno sodišče je o tožbi glasom sodbe od 10. dec. 1936, A 178-7-36 razmotrivalo sledeče:
Pravilno in zadosti utemeljeno je naziranje kr. banske uprave v Ljubljani, da davčna zavezanost službodavcev po 3. odstavku § 1. pravilnika o izredni davščini delojemalcev in službodavcev od 23. marca 1935 ni vezana na pogoj, da delavci oz. uslužbenci od teh prejemkov plačujejo usluž-benski davek.
Ta pogoj in nadaljna omejitev davčne zavezanosti po višini uslužbenekega davka je očividno mišljena le za delojemalce, dočim je službodavec po 3. odst. cit. določbe dolžan prispevati v bednostni fond od vseh kosmatih prejemkov (zaslužkov in mezd) ne glede na uslužbenski davek.
Pa tudi če bi vsled nejasnega besedila cit. določbe se moglo smatrati, da so službodavci dolžni plačati 1%-no davščino od kosmatih mezd in zaslužkov le, če so le-ti zavezani uslužbenske-mu davku, tožitelj nima prav, ko trdi, da pri hišnem službaništvu ne gre za prejemke, ki so obdavčeni z uslužbenski m davkom. Čl. 95. zakona o neposrednih davkih v smislu § 16. novele k zakonu o neposrednih davkih od 18. febr. 1934 izrečno govori o davku na dohodek hišnega služabništva, ki znaša 50 din za vsako osebo na leto. Gre tu za davčni pavšal, ki ga pozna zakon o neposrednih davkih tudi pri pridobnini (§ 59., potujoči agenti in trgovski |>otniki plačajo na leto 1000 din davka). Davčni zavezanec je za uslužbenski davek po davčni karti formelno res službodavec, ker se davčna karta, ki služi za dokaz o plačane mdavku, glasi na njegovo ime in jo mora le-ta nabaviti; ker si pa plačani davek lahko nadomesti od uslužbenca (čl. 95., zadnji stavek), zadene službodavca dejansko le dolžnost, ki jo ima po odredbi čl. 99. zakona o nejwsrednih davkih glede pobiranja in odvajanja uslužbenskega davka.
Iz vsega navedenega izvira, da glede davčne zavezanosti službodavcev po § 1., odst. 3. pravilnika o izredni davščini delojemalcev in službodavcev od 23. marca 1935 tudi pri hišnem slu-žabništvu ni razloga za oprostitev, ker bi laka davčna prostost morala bili v pravilniku izrecno označena.
Glede odmere in pobiranja te davščine po davčni upravi v citiranem prmilniku res ni dovolj izčrpnih odredb. Vendar jo iz zgoraj navedene davčne zavezanosti službodavca in § 2. cit. pravilnika treba sklepati, da mora tudi v slučaju, ko službodavec ne odteguje izredne davščine nameščencem in delavcem v smislu 1. odstavka § 1., ie-ta svojo davščino odvajati pristojni davčni upravi, ki nadzira pravilnost odvajanja. Če pa ie davčna uprava pristojna nadzirati pravilnost od-
vajanja te davščine, sme v slučaju, ?e davčni zavezanec sam ne stori svoje dolžnosti, davščino predpisati in izterjati po predpisih, ki veljajo za državne davščine. (Glej § 4. uredbe glede proračuna izrednih izdatkov in dohodkov »Bednost-nega sklada« dravske banovine za leto 1935-36 od 23. marca 1935 in § 94. pravilnika o banovinskih davščinah za dravsko banovino od 23. 3. 1935.
Tožba je tedaj neosnovana.
S to sodbo upravnega sodišča je torej zadeva razčiščena in je rezultat vsaj ta, da se bo odslej vsaj pri vseh davčnih upravah enako postopalo. Sodba sama pa priznava, da je besedilo pravilnika nejasno ter da v njem glede odmere in pobiranja te davščine po davčni upravi ni dovolj izčrpnih odredb.
To s sodbo priznano dejstvo in pa, ker povzroča po naših informacijah evidenca in izterjanje te izredne davščine vsaj večjim davčnim upravam zlasti v mestih mnogo dela, ki ni v nobenem razmerju z doseženim efektom, bi bilo želeti — če banovinske finance res ne morejo pogrešati te izredne davščine od prejemkov hišnega služabništva— da se način njenega pobiranja poenostavi.
Prav kakor si mora službodavec ob začetku leta nabaviti za vsako osebo hišnega služabništva davčno karto v smislu čl. 95. zakona o neposrednih davkih, in za njo plačati kot uslužbenski davek fiksni znesek 50 din, bi bilo mogoče, da se tudi banovinska davščina fiksira z določenim zneskom in v obliki banovinske davčne znamke (markice) nalepi in primerno uniči na omenjeni davčni karti.
Na ta način bi odpadla vsa zamudna evidenca pri davčnih upravah, banovina bi prejemala svojo davščino brez velikih stroškov, nadziranje hi pa vršila finančna kontrola brez zamude časa sporedno s kontrolo davčnih kart.
Potrebno se nam zdi opozoriti kr. bansko upravo, da se pri obravnavanju banovinskega proračuna za leto 1937-38 zaradi poenostavljenja v interesu stvari ozira na ta predlog.
O vodnih centralah
Predavanje prof. dr. inž. Kréla.
Ljubljana, 22. januarja.
Društvo praktičnih tehnikov je zadnja leta razvilo prav živahno delo za čim boljšo izobrazbo svo;ih članov. V društvu so včlanjeni po večini gradbeni, strojni in elektrotehnični praktični tehniki. Snoči je društvo priredilo javno predavanje, ki ga je imel profesor ljubljanske tehnike inž. dr. Krâl. Poslušalci so zelo pazljivo sledili zanimivim izvajanjem prof. dr Krala, ki ga je pred predavanjem pozdravil predsednik g. Mihelčič. Prof. dr. Kral je govoril o gradnji vodnih central, naglašal je pomen tehničnih naprav, pri katerih so potrebni tako gradbenni kakor tudi strojni in pa elektrotehnični tehniki. Opisal je gradbo strojne elektrarne, zlasti pa, kako se grade rovi in prekopi za vodo, potrebno za pogon central, do turbin. V glavnih potezah je opisal tipično obliko in funkcijo modernih vodnih motoriev. Za svoja zanimiva izvajanja je prof. dr. Kràl žel veKko odobravanja.
Problem naše univerze t
Rudarski institut tehniške fakultete
Med instituti ljubljanske tehniške fakultete je eden najvažnejših rudarski institut. Je to edini institut v naši državi in celo na Balkanu, ki vzgaja naraščaj, ki odkriva naša rudarska bogastva. Toda vsak čas obstoja nevarnoet, da izgubimo v Ljubljani ta institut.
Naša univerza nima lastnih poslopij. Tehnika je nastanjena v poslopju, ki je privatna last; rudarski institut pa v hiši, ki jo je zgradilo socialno ministrstvo za dečji dom.
Razumljivo je, da hiša, ki ni večja kot kaka ljudska šola na deželi, nikakor ne more zadoščati potrebam študija, ki zahteva velikih laboratorijev, kjer se praktično preizkušajo naprave za ventilacijo v rudnikih, vrtalni stroji itd.
Kljub temu, da rudarskega oddelka naše tehnike niti zdaleka ne moremo primerjati s samostojnimi visokimi šolami za rudarstvo v Čehoelo-vaški, Avstriji, Franciji in drugod, se moramo boriti še zato, kar že imamo. Koncem tega leta namreč poteče pogodba s socialnim ministrom in našemu rudarskemu institutu grozi deložacija.
Slovenski študentje pa hočemo, da ostane rudarski institut v Ljubljani, kjer imamo v bližini najmodernejši rudnik v državi, hočemo, da ostane rudareki institut v Ljubljani, ker nam je le tako omogočen študij rudarstva, saj je znano, da velika večina slovenskih študentov ne bi zmogla stroškov za študij v Belgradu ali Sarajevu.
Zato zahtevamo, da nam zgradi država v Ljubljani rudarski institut, ki bo popolnoma odgovarjal zahtevam modernega rudarstva, ki bo vzgajal res sposoben naraščaj, ki bo lahko nadomestil vse tuje inženirje po naših rudnikih. Zahtevamo dalje, da nam država ustanovi tudi institut za fužinar-stvo, da se bomo lahko specializirali za inženirje fužinarje na naši domači tehniki.
Akademska akcija za izpopolnitev univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani priredi 26. t. m. ob 20 zvečer v Trgovskem domu, javno zborovanje, na katerem se boste lahko pobliže seznanili s problemi naše tehnike.
Akademska akciia za iznopolnttev univerze kralja Aleksandra!, v Ljubljani.
— Pri zaprtjn motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Joscf grenčicec.

Kmečka zveza za Litijo
Na pobudo litijskega župana Lebingerja in posestnika Savska iz Ponovič, so bila predložena pravila Kmečke zveze kr banski upravi, ki jih je potrdila. Na ustanovni občni zbor na ponoviškem gradu je prišlo najmanj 300 kmetov. Vodil ga je litijski župan Lebinger, ki je v kratkih besedah orisal težak gospodarski položaj našega kmeta, posebno kmeta zasavske doline, ki je imel lansko leto silno slabo letino Nato je predsednik osrednjega odbora kmečke zveze Brodar Janez temeljito obrazložil cilje in namene kmečke zveze. Predaval je nato okrajni kmetijski referent gœp. šušteršič o kmetijskem gospodarstvu. Za predsednika litijske podružnice Kmečke zveze je bil izvoljen kmet Edvard Savšek iz Ponovič Njegov namestnik je poeestnika sin Kimovec Ludovik iz Zgornjega llo-tiča, tajnik upravnik banovinske žrebčame in vele-posestva ing. Ivan Hvastja, blagajnik pa jx>sestnik gosp Pavel Svetec iz Litije, absolvent kmetijske šole na Grmu. ki je jxxledoval znano Svetčevo posestvo v Liliji, kamor se je 6edaj stalno naselil. Dalje je bil izvoljen za posamezne kmečke vasi litijske občine po en odbornik, tako da šteje odbor 15 članov. — II koncu ie še spregovoril upravitelj ing. Hvastja, ki je poudaril, da je danes prvič, ko so se vrata jjonoviškega gradu odprla našim kmetom, ki naj ematrajo Ponoviče kot središče kmečkega stanovanskega gibanja za našo okolico, kjer prejme vsak kmet vsikdar potrebna pojasnila, navodila itd., katera rabijo nujno pri svojem težkem gospodarstvu.
kjer pelje pot na St. Jur pod Kumom. Vzlic podvojeni pazljivosti naših orožnikov, mu niso mogli do živega, dokler ni prišlo orožnikom na uho, dn se je neznanec iz Sklendrovca preselil v samotno vas Jazme pod Kumom k nekemu malemu posestniku, kjer je (>ouiagal pri gosjiodarstvu. Močna orožniška patrulja se je napotila v Jazme pod Kumom, kjer so pri tistem kmetu tudi takoj dobili neznanca, ki pa je holel, videč orožnike, zbežali v kumske hribe. Orožniki pa so bili urnejši tor so mu bog preprečili in ga takoj zvezali ter odpeljali proti Zagorju. Medpotom pa se je neznanec, v katerem so spoznali nevarnega zločinca Jožeta Dinica iz Ponovič pri Litiji, ki je ravnokar odsedel 6 letno robijsko kazen, vlegel ne tla in ni hotel naprej. Morali so najeti voz, na katerega »o naložili roparja ter ga odpeljali v Zagorje, kjer je roparski napad brez oklevanja priznal. Odpravili so ga v zapore litijskega sodišča, ki vodi preiskavo, nakar bo prejel za svoj roparski zločin zasluženo plačilo.
Roparski napadalec prijet
5. januarja popoldne se je vračala gostilničarka Julka Kesnik iz Litije, kjer je bila po opravkih, v St. Lambertu. Nad Mošenikom se ji je pridrugil neznanec, ki se ji je sumljivo vsiljeval za spremljevalca. nudeč, da ji bo nosil zavoj blaga. Resni-kova je oboje odklonila, vsiljivec pa ni popustil. Šel je naprej z njo in ko sta prišla v samotni kraj v gozdu, je neznanec naenkrat stopil pred Resni-kovo z odprtim nožem ter ji zaklical: denar ali smrt. Resnikova sprva tega ni vzela za res, mislila si je, da se le šali. Ko pa je videla neznančeve grozeče kretnje, je hotela zbožati. Neznanec pa je bil urnejši. Dohiteh je bežečo ženo, jo podrl na tla, ji za dal z nožem nevarno rano pri čeljusti ter ji odvzel poleg zavoja blaga tudi ročno torbico, v kateri je imela še okrog 400 din gotovine. Po ropu je neznanec zbežal v gozd. Šele proti večeru so za ta predrzni roparski napad zvedeli zagorski orožniki, ki so takoj pričeli zasledovati nevarnega zločinca. Po opisu sodeč, so orožniki kmalu dognali, da se tak moški nanaja v sklendrovskem grabnu,
Ljubljanski vodovod etehtriliciran
Zaradi mile zime in mokrega poletja se ie preteklo leto v Ljubljani
porabilo precej manj vode
Povprečno mnenje ljubljanskih prebivalcev je, da prihaja voda za Ljubljano z Save. Ljubljanski sprehajalec gre do Ježic, Kleč in Gamelj 1er si tam ogleduje vodovodne naprave v Klečah. Prepričan je, da lam črpajo vodo iz Save. V resnici pa je v vodi ljubljanskega vodovoda le redka kapljica, ki pronikne skozi gosto plast ilovice v studence, iz katerih črpa ljubljanski vodovod vodo. Ljubljančani smo bili že pod avstro-ogrsko nadvlado na dobrem, da pijemo zdiavo vodo, s katero so se mogli pobahati le še prebivalci Solnograda in pa Sarajeva. Na vsem drugem ozemlju velike avstro-ogrske monarhije ni bilo mesta, ki bi pilo tako dobro vodo Voda, ki jo pijemo Ljubljančani, je naravna in ljubljanski upravi mestnega vodovoda ni potreba niti vode filtrirati, ker jo filtrira že pesek ljubljanske okolice sam, ni je pa treba tudi mešati s kakšnim* kemikalijami. Voda, ki jo Ljubljančani uživamo, je popolnoma naravna. Dogodi se sicer včasih, da Ljubljančani dobimo iz vodnih petelinov belo vodo. Belo barvo pa povzroča v vodi le suhi zrak, ki je včasih v vodnjakih v Klečah zaprt in mora z vodo odtekati po vodovodnih ceveh. Tudi ako je voda mastna, še vedno ni zdravju škodljiva. V Ljubljani ima voda kemično najboljše sestavine in pa še manjše število bakterij kakor kjerkoli drug;e. Vodo dobivamo Ljubljančani prav za prav iz Kamnika in iz okolice.
Kadar dežuje v Ljubljani in v ljubljanski okolici, se vse to v ljubljanskem vodovodu ne pozna. Kadar pa dežuje v Kamniških planinah, v Kamniku, v Skaručni in tam okoli, notem naraste vodnjak v Klečah, toda šele čez 10 do 12 dni. Tako počasi namreč pronica voda izpod Kamniških planin na Ljubljansko polje.
Zmotno je mišljenje, da črpa vodovod v Klečah vodo iz Save. Resnica je ta, da je struga Save na široki plasti proda. Pod to plastjo ie debela plast ilovice, ki ne propušča nobene vode, pod ilovico pa teče krepak curek deževnice izpod Kamniških ^planin. To je podzemski tok vod, ki nimajo s sabo nobene komunikacije in ki jih je zajel mestni vodovod v Klečah. Ko ie bil pred desetletji mestni vodovod napravljen, so namah usahnili studenci v Studencu pri Vevčah ter jih je morala mestna občina takoj nadomestiti z napeljavo vodovoda v to bližnjo vas
L. 1936 je bilo v znamenju manjše porabe vode. Čeprav se je mestna občina razširila, vendar je
bilo vreme, to se pravi mila zima v prvem tro-mesečju 1. 1936 in pa mokra pomlad, tako ugodno, da je uporaba vode znatno padla. Z inkorporacijo občin je mestni vodovod pridobil le malo, ker so že poprej imele vse hiše v inkorporiranih občinah svoje vodovode.
L. 1936 je mestni vodovod oddal 5,147 000 kub metrov vode, I .1935 pa 5,642.000 kub. metrov. Po-
raba vode je padla zaradi suhe zime, mokrega poletja in zaradi vlažne jeseni Res je, da so lani vrtnarji, lastniki malih vrtov in pa tudi cestni delavci mnogo manj škropili vrtove kakor predlanskim. Lani je padla uporaba vode za 264.000 kub. metrov manj, kar pomeni, padec za 4.85%.
Nivo talne vode že zlepa ni bil tako visok kakor lani dne 2. februarja 1936, ko je znašal 17 cm nad normalo. Črta padanja vode pa je v grafičnih tabelah premočrtno padala tja do 11. oktobra, nakar se je pričela zopet nižati tja do jesenskih mesecev ter je dosegla 11. oktobra višino 3.65 pod normalo, nato se je pričela zopet dvigati. Nobena tabela ne more tako točno in značilno slediti vremenu kakor tabela o stanju mestnega vodovoda, ki reagira na sleherno vremensko spremembo.
Uporaba vode.
Lani je znašala uporaba vode povprečno 14.100 m" na dan. Na prebivalca je prišlo 200 1, to je 12 1 manj, kakor predlanskim. Največ je Ljubljana porabila vode dne 17. avgusta, ko je bilo porabljene 20.340 m' (L. 1935 je bilo porabljene največ dne 2. julija, namreč 21 476 m", ali 290 I na prebivalca.) Minimalna uporaba pa je bila dne 13. aprila 1936, ko je ljubljanski vodovod oddal l0.664ms, I. 1935 pa je bila minimalna uporaba 1. novembra 1935, ko je odal vodovod 10.876 m1.
Močno se je razširilo tudi vodovodno omrežje. Napajalne litoželezne cevi in razdelilne vlečene cevi so se razširile za 5345 m. Mestni vodovod je mnogo polagal cevi v priključenih občinah, zlasti pa na Ježici in Zgornji Šiški. Na novo je bilo montiranih 37 hidranlov, 20 vodnih zapiralnikov in 2 javna vodnjaka, to je na glavnh trgih v Šiški in na Viču. Na novo je bilo lani priključenih 190 hiš z 2983 izlivki, na neinkorporirani Ježici 5 hiš s 17 izlivki, v St Vidu 3 hše z 18 izlivki, skupno 198 hiš s 3018 izlivki.
Glavnih napajalnih cevi je sedaj v Ljubljani 136.863 m, razdelilnih cevi 16.284 m, dalje je 835 hidrantov, 21 javnih vodnjakov in 619 zapiralnikov. Ljubljana ima sedaj 4921 hiš priključenih na vodovod, na Ježici je priključenih 270 hišo, v Št. Vidu 227 in v Rudniku 3; skupno ima mestni vodovod priključenih 5221 hiš.
Elektrifikacija vodovoda.
Najbolj važen dogodek v lanskem letu je bila elektrifikacija vodovoda. Postavljen je bil motor, ki ima 310 konjskih sil in ki mora dnevno dvignili 18.000 m3 vode la je popolnoma nadomestil dosedanja parna itroja. Vodovodni motor ima neposreden tok visoke napetosti. Poleg tega sta Se v rezervi dva parna motorja, ki bi v primeru potrebe stopila v delo Napajalni vodnjak je bil lani po-
opl
globljcn za 2 m.
Kaj pravite?
V Londonu je padla te dni oelika beseda: demokracija je zdravilo proti komunizmu. Maši dve glasili JNS, te zelo »demokratične« stranke, sta ta izrek ponatisnili z debelimi črkami, tako kakor bi ga Eden govoril tudi o njihovem imenu, češ, da je demokracija tudi program »Jutra« in >Slov. Narodac. Spomnilo me je to na basen o volku, ki se je hotel prikrasti med ovce ter se oblekel v ovčje krzno, toda žrelo in pa rep sta mu te visela izpod kožuha. Tudi demokratičnega volka naše JNS je kai lahko spoznati. Se pred dvema letoma je prvak JNS govoril o potrebi »avtokratične demokracije«, kar pa smo tedaj razumeli tako, kakor da govori o mrzlem ognju ali vročem ledu. In drug veljak JNS se je na Gorenjskem silno "jezil, ker celo d tnje-govemt okraju nima več pristašev, kakor nekaj desetin, vse drugo ljudstvo pa je zaradi te >pre-snete< demokracije proti njemu. In tretji veljak se je izražal, da mora imeti >svoj< okraj »čisti, to se pravi, da mora iztrebiti iz okraja vse, ki ne volijo njega.
Takih vzorcev >demokracije< vemo za ljudi iz *Jutrovega< tabora celo dolgo vrsto in zato priporočamo gospodom od JNS, naj ne govore preveč o demokraciji, ker so v tem primeru podobni otrokom, ki se igrajo z zveplenkami ali s kakšno drugo, za nje nevarno reč jo!
Ko ledar
Sohota, 23. januarja: Zaroka Marije Device; Rajuiund Penjaforški.
Osebne cesti
—	U banovinskc službe. Zvaničniki(ce) II. skupine: Faganelj Milena in Gor jan Anton pri okr. načelstvu v Ljubljani; Malovič-Unterluganer Jadviga pri okr. načelstvu v Novem mestu; Šmid Milka pri okr. načelstvu v Slovenjgradcu, in Škri-njar Ivan pri okr. načelstvu v Ptuju so napredovali za zvaničnike(ce) I. skupine. — Služitelj II. skup. pri banski upravi v Ljubljani, Potočnik Stefan, je napredoval za služitelja 1. skupine.
—	li policijske službe. Policijski stražniki III. razreda: Fečur Franc, Križman Alojzij in Leveč Andrej pri upravi policije v Ljubljani ter Flakus Josip pri predstojništvu mestne policije v Mariboru so napredovali za policijske stražnike II. razreda. — Policijski stražnik II. razreda Karbun Lovro pri predstojništvu mestne policije v Mariboru je napredoval za polic, stražnika I. razreda.
— Pri ljudeh višje starosti, ki trpe na nerednem čiščenju, nudi pogosto naravna »Franz-Josefova« grenka voda, zaužita skozi osem dni dnevno po 3—4 kozarce zaželieno odprtje in s tem trajno polaj-šanje Zahtevajte povsod »Franz-Joseiovo<-vodo.
O rt. ree 8 hr ЈМ74Л».
—	Proslava dubrovniškega učenjaka. Dne
februarja bo preteklo 150 let, kar je umrl slavni duhrovniški učenjak jezuit Rudjer Boškovič. Dubrovničani bodo 150 letnico smrti svojega slavnega rojaka nad vse slovesno proslavili. Boškovič se je rodil v Dubrovniku 18. januarja 1711, umrl ie pa 13. februarja 1787 v samostanu Brevi pri Milanu, kjer je bil tudi pokopan.
—	Ojačitev vrhniškega vodovoda se bo v kratkem začela. Doeedanje zajetje studencev vrhniškega vodovoda je preslabotno in je zato tehnični odele lek banske uprave izdelal načrt, po katerem naj bi se zajel na novo znani studenec »Lintvern« in speljal tz dosedanjega vodovodnega omrežja. Nova vodovodna proga, ki jo bo treba graditi, bo vodila od zajetja lintverna približno 1 km daleč do najbližjega iiralnega že obstoječega vodovoda. Ker so gradbena dela že oddana in so pravkar prispele potrebne naročene cevi, bodo koncem januarja začeli že z izkopavanjem jarkov. Ker vsa dela ne bodo preveč obsežna, je upravičeno upanje, da bo vrhniški vodovod oiačen že do poletja.
—	Za razširjenje kuhinje in pralnice v bolnišnici v Ljubljani. Gosp. ban dr. Marko Natlačen je te dni potrdil idejni načrt in splošen proračun za razširjenje centralne kuhinje in pralnice v obči državni bolnišnici v Ljubljani. Ta načrt je bil sedaj poslan ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje v odobritev. Ko bodo vsi pristojni čini-telji potrdili načrte, bo mogoče vsa potrebna dela razpisati. Upajmo, da se bo zgodilo to kmalu, tako, da bo tudi 1o tako pereče vprašanje naše največje bolnišnice kmalu rešeno.
—	Romunski državljani, rojeni leta 1916. ki «talno bivajo v dravski banovini, se pozivljejo. da se zaradi rekrutacije javijo od 1. do 5. febr. 1937 pri kr. romunskem poslaništvu v Belgradu in prinesejo s seboj: 1. potrdilo o državljanstvu ali potni list; 2. krstni ali rojstni list; 3. šolsko spričevalo.
—	Dopisnica, ki je potovala 20 let. Suhotiški trgovec Tadelburg, ki je pred vojno živel v Vukovarju, je odšel leta 1915 na rusko fronto, Za njim je bila istega leta poslana iz Linca dopisnica, ki ga pa ni dosegla. Sedaj po več kakor 20 letih je dobil Tadelburg v Subotico to dopisnico. Zanimivo je, da je dopisnica čisto lepa in ima samo dva poštna žiga, enega od 17. januarja 1915, drugega pa od 17. decembra 1996.
—	Siboniško pristanišče bodo preuredili. Pomorski stavbeni oddelek v Sibeniku izdeluje načrte za preureditev Sibeniške obale. Del morja, ki je globoko 5 do 15 m, bodo zasuli, da dobe dovolj prostora za izkladanje blaga in za skladišča.
—	Zaplenjen saharin. Policija v Čakovcu je zvedela, da je na poti v Zagreh avtomobil z večjo količino saharinn. V vasi Ne del išče, odkoder peljeta cesti proti Mariboru in Zagrebu so policisti ustavili avtomobil in v njem našli večjo količino saharina, last Petra Kropca in Alojzija Zorčiča iz Maribora. Tihotapca sta bila oborožena s pištolo in dvema lovskima nožema, pa ju .je policija izne-nadila, tako da nista mogla mislili niti na obrambo niti na beg. Oba tihotapca so odvedli v zapore okrajnega sodišča v Cakovcu, kjer bosta ostala, dokler finančna oblast ne izreče kazni. Kropeč in Zorčič sta znana tihotapca in sama priznavata, da sta bila lela 1934 v Zagrebu kaznovana zaradi tihotapslva igralnih kart na 100.000 din globe.
—	Si sekiro razsekala нгоја soseda. V vasi Boletičih, okraj Teslič v Bosni, sta brata Babič Mitar in Uajko s sekiro razsekala svoja soseda Stanka Rnliča in Bogdana Markoviča. Slednja dva sta bila na slavi nekega svojega prijatelja. Ko sta se vračala domov, »ta v šali začela z nogami in rokami udurjati po hišnih vratih bratov Babič. Naenkrat pridrvila oba brata iz hiše in začneta 8 sekiro udarjati po svojih sosedih, tako da sta ju dobesedno razsekala. Nato sta se prijavila sodišču. 2a~ovarj3ti se, da «t* mislila, da hočeta soseda
▼dreti v hišo.
—	Vremenska napoved. Evropa: Val umerjenega hladnega »raka s pretežno vedrim vremenom
vlada v vzhodni polovici Evrope. Nad zahodno in severno iahodno Evropo je topli val z oblačnim in deževnim vremenom. — Jugoslavija: Vedro prevladuje po vsej kraljevini. Jutranje tneçle na severni polovici države. Temperatura se je znižala. Najnižja je zabeležena v Preval jah —10 C, najvišja pa v Mostarju + 13C. — Napoved za danes: Vedro po vsej kraljevini. V dolinah rek jutranje megle. Nekoliko oblačno v zahodnih krajih države. Ponoči mraz.
—	Vsa društva, združenja, drnlhe in izletne pisarne, ki nameravajo prirediti poučna potovanja, ekskurzije in izlete v tu- ali inozemstvu, dobe najugodneje, najboljše odprte izletne avtobuse, za vsako poljubno število potnikov, direktno pri avto-podjetju j. Gorican, Tržič.
—	Slomškovo Prosvetno društvo v Zagrebu
priredi v nedeljo, dne 24. t. m. jx> večernicah v društvenih prostorih Nikoličeva ulica 10/1. svoj enajsti prosvetni večer s predavanjem: O astronomskih pojavih. Vabljeni!
—	Prepovedan tisk. »Službene novine« št. 13 objavljajo, da je z odlokom notranjega ministrstva prepovedano uvažati v našo državo in razširjati v njej Koledar »Vidov dan za 1937. leto«, ki je izšel v založbi »Slobodne reči« v Pittsburgu. — Državno pravdništvo v Zagrebu pa je prepovedalo prodajati in razširjati letak z naslovom »Izjava dr. Vladka Mačeka, opča amnestija i pomilovanje«, in letaka »Slovenskim kmetom — temeljni sili slovenskega naroda z datumom Novo leto 1937 in s podpisom dr. Vladko Maček«. Oba leiaka sta bila tiskana v tiskarni »Orafil.-a« v Zagrebu.
—	Trije ranjenci i deiele. 35-letni posestnik David Koželj je šel predsnočnjim v spremstvu dveh moških domov na Vrhe pri Litiji. Oba moška pa sta ga med potjo napadla ter ga z nožem obdelala tako zelo, da je dobil Koželj hude poškodbe na glavi, po telesu in na nogah. — 69-letni kajžar Anton Belcijan iz Dolskega pri Ljubljani je predsnočnjim pokladal živini. Pri tem delu .je padel z lestve in si zlomil desno nogo. — V Notranjih goricah je vtaknila desno roko v «trojček za rezanje slanine 6-letna zidarjeva hči Miroslava Založnikova. Strojček ji je odrezal kazalec.
—	PRI RAZPOKAN1 KOŽI ozeblinah, Hšaiih in izpuščajih čudovito deluje »OBLAKOVO KA MILIČNO MAZILO«.
—	Vid vaših oči si obvarujete le z optično čistimi brušenimi stekli, katere si nabavite prt strokovnjaku F r. P. Zajcu izprašanemu optiku, Stari trg 9, Ljubljana.
Mengeš
Sestanek koroških boreev v Mengšu. — V nedeljo, dne 24. t. m. ob 6 zvečer bo v gostilni pri Levcu sestanek vseh bivših koroških boreev in prostovoljcev, ki so se udeležili bojev za osvolio-ditev slovenske Koroške. Sestanka se udeleže de-legatje od glavnega odbora Legije iz Ljubljane, ki bodo na sestanku poročali o vseh vprašanjih, ki zadevajo koroške borce.
Ljubljana
V sobot«, dne 28. januarja
Gledališče
Drama: Sobota. 23. januarja: >Dez in vihar«. Izven. Cene od 20 Din navzdol. Nedelja, 24. jan. ob 15: »Korajža velja«. Izven. Cene od 20 Din navzdol. Ob 20: »Atentat«. Izven. Cene od 20 Din navzdol.
Opera: Sobota, 23. januarja: »Vesela vdova«. Izven. Cene od 30 Din navzdol. Nedelja, 24. jan. ob 15 »Traviata«. Izven. Cene od 30 Din navzdol. Ob 20: »Navihanka«. Izven.
Predavanja
Dvorana Delavske zbornice: V torek. 26. januarja ob 8 zvečer predava v okrilju Prirodoslov-nega društva gosp. dr. Robert Neubauer, primarij zdravilišča na Golniku, o temi »Veledela medicine«. Vstopnina 2, 4 in 6 Din.
Predavalnica mineraloškega instituta na univerzi: Pedagoško društvo v Ljubljani priredi v j>o-nedeljek, dne 25. januarja ob 18 v predavalnici mineraloškega instituta ljubljanske univerze javno predavanje prof. Cernej Anice o temi »Pedagogika in psihologija«.
Predavalnica 8t. 77 na univerzi (I. nadsfr. levo): Filozofsko društvo v Ljubljani bo drevi ob 18 imelo razgovor o svojem zadnjem predavanju (De-terminizera in lizikalna slika sveta).
Prireditve in zabave
Narodni dom: Čeekoslovenska Obec v Ljubljani bo vprizorila jutri ob 16 lutkovno pravljično igro: »Zlati cvet«.
Prosvetni dom v Trnovem (Karunova ul. 14): Prosvetno društvo Trnovo ponovi v nedeljo, dne
24.	jan. ob 8 zvečer ljudsko igro: »Trije kralji«.
Sestanki
Društvena dvorana pri Sv. Petru: Ženski odsek Šentpeterske prosvete bo imel v ponedeljek,
25.	t. m ob pol osmih zvečer svoj redni sestanek. Predaval bo g. župnik Alojzij Košmerlj.
Filozofska seminarna univerza: Filozofsko društvo v Ljubljani bo imelo v soboto, dne 30. januarja ob 18 v filozofskem seminarju na univerzi svoj II. redni občni zbor. Morebitne predloge je treba predložiti društvenemu odboru najkasneje tri dni pred občnim zborom.
Hotel Štrukelj: Pokojninski zaklad za zdravniške vdove in »trote bo imel svoj občni zbor v nedeljo, dne 31. januarja popoldne ob 14. — Zveza blagajniških zdravnikov bo imela svoj občni zbor v nedeljo, dne 31. januarja popoldne ob 15 istotam.
Salon gostilne »pri Nacetn«: Šahovski klub »Sentpeter« v Ljubljani ima v ponedeljek, 25 t m. ob 20 svoj III. redni občni zbor. Vabila so razposlana. kdor pa bi vabila ne dobil, naj to blagohotno oprosti in pride točno.
Rokodelski oder
Rokodelski dom. Komenskega ulica 12: V nedeljo, 24. t. m. oh pol osmih zvečer vesela igra s petjem: »Utopljenca«. Predprodaja vstopnic jutri dopoldne od 10—12 v Rokodelskem domu.
Cerkveni vestnik
Cerkev sv. Družine v Mostah: V nedeljo ob 9 dopoldne med dnhovnijsko mašo in pridigo biserna poroka zakonskih Martina in Ane Satler.
Kino
Kino Kodeljevo igra danes in hitri dvojni spored: »ORNA SOBA« (Boris Karloff) in ^NOČ NA DONAVI« (Wolfgang Liebeneiner, Leo Slezak).
Kino Vič predvaja drevi ob pol 9 veselo Mil-mekerjevo filmsko opereto: »Dijak prosjak«.
Lekarne
Nočno službo	imajo lekarne: mr. T,-listek,
it es I jeva c. 1; mr.	Bahovec, Kougresni trg 12 in mr. Komotar, VMS.
1 Maša za tariste in izletnike bo iutri v kapeli Vzajemne zavarovalnice ob pol sedmih.
I Dr. Peter Zenkl mestni občini. Ob odhodu Iz Ljubljane je dr. Peter Zenkl tu zapustil tudi krasne s[tomin^ Mestnemu županu je izročil dragocen album z umetniškimi reprodukcijami znanega češkega slikarja Jaroslav Šetelika. Ta album, ki je j» obliki sličen najbolj debelemu atlantu, ima krasen tisk v češčini, francoščini in nemščini ter obsega celo vrsto barvanih reprodukcij Šetelinovih slikarij. Dalje je dr. Zenkl izročil mestnemu županu tudi več knjig o finančnem gospodarstvu, o statistikah in socialnem delu češkoslovaških mest, kakor Prage, Brna, Olomuca, o delu občin na Mo-ravskem in v šleziji itd. Obenem je dr. Zenkl izročil mestnemu županu znesek 1000 din za meâtne reveže. Dr. Zenkl, ki je napravil s svojimi predavanji in nastopi v Ljubljani najboljši vtis, je torej zapustil s svojimi darili prijeten in drag spomin Ljubljančanom.
1 Novo vodstvo Mestnega pogrebnega zavoda. Za novega vodjo Mestnega pogrebnega zavoda je bil te dni imenovan inšpektor Stane Žilič, bivši upravnik Delavskega doma, ki je bil že poprej dodeljen fiogrebnemu zavodu. Dosedanji vodja pogrebnega zavoda inšpektor Ciril Tavčar pa je premeščen v urad mestne elektrarne. Novi vodja pogrebnega zavoda je že do sedaj reorganiziral knjigovodstvo v lem zavodu in celotno upravo.
I Železniškim upokojencem! Umrl je gosp. Ferdinand Svent, vlakovodja v pokoju. Pogreb bo danes ob 4 jx>poldne iz Karlovške ceste št. 24 k Sv. Križu. Železniški upokojenci se vljudno vabijo, da se pogreba udeleže. — Društvo železniških upokojencev v Ljubljani.
1 Krajevni odbor JRZ za šentjakobski okraj sporoča svojemu članstvu, da je umrl član odbora g. Ferdinand Svent. Pogreb bo danes ob 4 popoldne iz hiše žalosti Karlovska c. št 24. — Članstvo se naproša, da se pogreba v čimvečjem številu udeleži.
1 Lažnjivo poročanje. Časopisje, ki ni naklonjeno mestni občinski upravi, je te dni poročalo, da mestni župan nič ne skrbi za čiščenje ulic in za odvažanje snega. Sedanji sneg res ni tak, da bi se ga ljudje bali in morda bi bilo celo bolje, da bi ga nekaj na ulicah ostalo, da ljudje ne bi trpeli zaradi poledice, ki se na obiščenih tleh raje pojavlja Te trditve sovražnega časopisja pa so od konca do kraja izmišljene, ker sedanja občinska uprava pri še tako majhnem snegu da ulice takoj očistiti, o čemer se more prepričati sleherni, ki vidi na delu cestarje in odvažalce snega. Res pa je, da je o snegu nastala pod režimom liberalcev pri-slovica: »Bog ga je dal, Bog ga bo vzel!« Tudi prejšnje občinske uprave'niso dale Čistiti snega, ako pa je padlo samo 1 cm. Enako so neresnična poročila o neki demontaži socialne politike na mestnem magistratu. Še nobena občinska uprava ni toliko skrbela za brezposelne kakor sedanja. Do sedaj so skoraj vsi družinski očetje, ki so brezposelni, dobili delo, v kratkem bodo dobili delo tudi brezposelni sanici. M=sto potuhe onim ljudem z legitimacijami Narodne strokovne zveze dobivajo torej resnični brezposelni delo, kar je vsekakor boljše od prejšnje prakse.
1 Velikodušen dar. G. A. Ebenspanger, vele-trgovec v Ljubljani, je daroval za zimsko pomožno akcijo mesta Ljubljane 500 din. Za lep dar iskrena hvala. Da bi našel še mnogo j>osnemovalcev!
1 Lovci — opozieionalei! Družabni večer s predavanjem se bo vršil v četrtek, 28. t. m., ob 8 zvečer v restavraciji glavni kolodvor, (pl.)
1 Karlovska cesta in prolil ceste. V četrtek, 21. t. m. je peljal voznik gosp. Putricha po Karlov sk i cesti drva v tako imenovanem »kasonu«. Ko pripelje z vozom vštric Zvonarske ulice, zdrči na-enkrai s sredine ceste težko naloženi voz po zle-denelem nepravilnem profilu (cesta visi najmanj 1 meter od hodnika), se zaleti v obceetni jarek ter trešči z vso silo na hodnik in v hišo ob hodniku. K sreči ni bilo na hodniku ljudi ter je nastala le materialna škoda. Kakšna velikanska nesreča bi se pa lahko pripetila, če bi v tem trenutku bilo polno šolskih olrok na hodniku. Skrajni čas je že, da ee nesrečni profil Karlovške ceste spravi v red, naj bo cesta državna ali mestna. Ali naj regulacijo Karlovške ceste šele resna nesreča spravi z mrtve točke?
1 Pomota. V našo včera jšn jo notico o lepi novi vili, ki jo grade sedaj na Mirju, se nam je pripetila neljuba pomota, kateri vzrok je pač netočna informacija, ki jo je dobil naš poročevalec na licu mesta. Vilo gradi ga. Pestotnikova, znana poslo-vodldnja »Nove založbe« in ne ga. Pestotnikova. soproga bivšega prosvetnega šefa. Zamenjava teh dveh gospa je bila zaradi enakosti rodbinskega imena umevna. Odklanjamo j>a pouk »Slovenskega naroda«, ki tudi ni nezmotljiv in se mu dostikrat pripetijo še hujše pomote, večkrat celo take, ki so storjene z namenom, kar se pri nas ne more zgoditi.
1 Poledeneli hodniki in mladina. Ker je v
Ljubljani za šolsko mladino premalo drsališč, oz. sploh nobenega, si pomaga ta, odkar je padel sneg, s tem da si napravlja na poledenelih hodnikih drse, po katerih potem ljudje po noči — padajo! Seveda: Mladina se hoče razgibati, in ker nima vsak denarja za Ilirijo, ribnik pod Tivolijem je bil pa pod prejšnjim rotovškim režimom »moderniziran«^ ob enem pa tudi kasiran, mesto da bi se bil uporabljal še kot drsališče po zimi, si daje mladina v tem času duška, kjer pač more, čeprav je tako drsanje jx> mestu — malomestno in nevarno.
I Smuka po Golovca Strma pobočja na raznih točkah Golovca se zdaj kakor nalašč uporabljajo po mladih smučarjih obojega spola — za razne »ture«. Ampak vsak šport ima svojo dobro in slabo stran! Greš takole lepega popoldne fx> Hradeckega cesti proti Stepanji vasi. morda še nekoliko zatopljen v misli, pa ti naenkrat pridrvi s hriba dol mimo tebe — na cestol — smučar, ki te — k sreči! — ni podrl! Ali pa ti prileti lik pred avtobusom, avtom ali vozom na cesto, mesto da bi se ob robu ceste ustavili Potem se pa še kdo čudi, če se pripeti kaka težka ali celo smrtna nezgoda I
1 Vlom na Viču. V noči na včeraj so neznani tatovi vlomili v garažo tvrdke Vinoeet na Viču. Odnesli so več sodarskega orodia in 10 kokoši. Policija je okoliščine vloma preiskala, vendar zaenkrat še nima nobene točne sledi za vlomilci.
Ptuj
Racija. Ptujska policija skupno z orožni-stvoni je te dni izvršila v Ptuju obširno racijo. Po-lovlli so 26 samih mladih ljudi, ki so po Ptuju j K) večini nasilno beračili in denar zapili. Na policijski stražnici so jim temeljito izprašali vest in jih potem odpravili po odgonu v njihove domovinske občine. Med aretirancl sta tudi dva mlajša moška, ki ju zasledujejo oblasti zaradi raznih de-liktov. Ta dva so izročili okrajnemu sodišču. Pri obedu v javni kuhinji so izsledili tudi 18 letnega Perša Franca, ki je, kakor se je izkazalo, pobegnil iz ljubljanske pobojjševalnice.
V ponedeljek gostovanje mariborskega gledališča. Topot uprizore Laveryjevo učinkovito dramo o duševnih in duhovnih borbah jezuitov v nekem ameriškem samostanu »Prva legija«. Režiser je Peter Malec.
Maribor
m 200 ljudi čaka na telefon. Na notico, ki je bila pred nekaj dnevi objavljena na naslov telefonskih interesentov v Mariboru in okolici, je bilo razmeroma malo odziva. Znano nam je, da čaka v Mariboru in bližnji okolici gotovo nad 200 tvrdik in zasebnikov na ugodno priložnost za nabavo telefonske napeljave. Vsi, ki se zanimajo za novo napeljavo, naj se brez odloga prijavijo pismeno ali na tel. 27-85, da se vpišejo v seznam, ki ee bo predložil merodajnim uradom. To velja posebno za one interesente, ki še niso vložili prošnje za napeljavo telefona.
m Davčne zadeve. Davčna uprava za mesto Maribor opozarja, da je treba do 31. januarja vložiti sledeče davčne prijave: Prijavo za odmero pridobnine in posebnega davčnega dodatka k pri-dobnini za davčno leto 1937, prijavo za odmero splošnega davka na poslovni promet in davka na lukeuz pavšalistov, prijavo za definitivno odmero splošnega davka na poslovni promet knjigašev, ki so ga plačevali v letu 1936 po četrtletnih prijavah, prijavo za definitivno odmero skupnega davka na poelovni promet in luksuz knjigašev, ki eo ga lani plačevali z mesečnimi prijavami ter prijavo za odmero rentnine. — Dne 31. januarja poteče tudi rok za plačilo točilne takse za I. polletje 1937 ter dopolnilne prenosne takse za I. četrtletje, odnosno za celo leto 1937 za zavezance z letnim predpisom 500 Din in pa za nabavo davčnih kart za hišno služabništvo.
m Smrt kosi. V Peklu 12, je umrla ▼ starosti 74 let, zasebnica Marija Spelec. — V bolnišnici je pokosila smrt soprogo železniškega uradnika Marijo Wolfzettl, staro 53 let. Svetila jima rečna luč!
m Mojstrska Izpitna predavanfa. V Mariboru
se začne v kratkem nov tečaj mojstrskih izpitnih predavanj. V tečaj se sprejemajo samostojni mojstri in pomočniki rokodelskih strok. Trajal bo okoli 40 ur ter se bodo vršila predavanja ob večerih, tako da ne zamudijo udeleženci ničesar. Predavanja so brezplačna. Prihodnje dni se začne v Mariboru tudi tečaj za obrtno knjigovodstvo. Oba tečaja priredi mariborska poslovalnica obrtno pospeševalnega urada na okrajnem glavarstvu. — Kdor se pravočasno prijavi, bo o pričetku pismeno obveščen.
m Društvo »Prijatelj prirode« razpuščeno. —
Oblast je včeraj razpustila podružnico »Društva prijatelj prirode« т Mariboru, ki je imela svoj« poslovne lokale na Ruški ceeti 70. Društvo spada med marksistične organizacije. Včeraj je mariborska policija zapečatila poslovne prostore društva ter zaplenila njegove knjige.
m Ljudski oder pripravlja za predpustni čas zabavno veseloigro »Dva para se ženita«. Premiera bo v kratkem v dvorani na Aleksandrovi 6.
m Posestna izprememba. Nataia Benčina in Miloš Benčina sta prodala hišo v Tattenbachovi žt. 26. Kurtu in Berti Halbârth za 576.160 Din.
m Na pomladanskem velesejmu v Leipzig, Prago in na Dunaj bo vozil Putnlkov avtokar iz Maribora. Potovanje bo trajalo 8 dni, vozna cena pa znaia 1000 Din za osebo. Odhod iz Maribora je dne 28. februarja.
m V Dravo se ie zasankal. Včeraj ee ie sankal na Pristanu Ijudskošolski učenec Leopold Valand. pa ga je prehud zalet zanesel po strmem bregu na obrežni led na Dravi in po njem v reko. Fant •• je v zadnjem trenutku prijel ta led ter obupne > kričal na pomoč. Nesrečo je opazil šofer Alojz' Uranjek, ki mu je pomolil z ledu veslo ter ga za- / vlekel na obrežje.
m Vlomilsko tolpo ima}o. Policiji se je posrečilo pojasniti tri vlome, ki so bili zadnje čase izvršeni v skladišče na Slomškovem trgu, v gostilno v Taborski ulici in v stanovanje v Vrbanovi ulici. Aretirani so bili v rvezi s temi vlomi Ivan Štajngel in njegova mati. dalje Ivan Fink in Ivan Vauda. Dejanje so deloma priznali in tudi nekaj blaga ee je našlo pri njih.
Maritorsto ulednllife
Sobota, 23. januarja ob Î0: «Ukročena trmoglavka«.
Globoko znižane cene. Zadnjič. Nedelja, 24. januarja ob 16: «Ple» т Savojai' Znižane eene. — Ob 20: «Kadar ee utrga oblak-. Znižane ecne.
Ponedeljek, %. januarja. Gostovanje т Ptnjn. Torek, 26, januarja ob U0: «Baron Trenk«. Gostovanje Borisu Arhipova,
Celje
e 0 Španiji bo predaval v ponedeljek na prosvetnem večeru KPD poznavalec španskih razmer, ki je sam že potoval po Španiji, g, urednik Mirko Javornik iz Ljubljane.
e Kulturna prireditev prvega reda obeta biti akademija za jubilej 30-letnice Katoliškega prosvetnega društva v Celju. Pri njej nastopijo pevei, fantje in dekleta s simboličnimi vajami, orkester, in nazadnje se jiokaže slika iz Prešernove klasične l>esnitve sKrst pri Savici«. Podrobni program bo še objavljen. Vstopnice za to prireditev se že dobe v Slomškovi tiskovni zadrugi. .Segajte j>o njih.
c -J- Tiskarnar Anton Rode. Včeraj dopioldne je umrl po dolgi in mučni bolezni v 48. letu starosti g. Anton Kode, solastnik znane eeljske tiskarne Brata Rode-Martinčič. Pogreb bo jutri, v nedeljo ob 5 jiofioldne iz hiše žalosti, Jenkova 26. na okoliško pokopališče. Naj počiva v miru, težko prizadetim svojcem izrekamo iskreno sožalje.
_c Vsi rezervni oficirji ii Celja, ki so zaprosili za železniške legitimacije, naj jih čimprej dvignejo pri vojaškem oddelku mestnega poglavarstva.
e Tiskovna napaka. V včerajšnji osmrtnici za Г>ок. g. Jelenom Martinom se je pri telefonskem prenosu vrinila neljuba pomota. Med žalujočimi rodbinami mora biti pravilno Kropič in ne Krotič.
c Nad 2000 kosil v enem mesecu. Na praznik narodnega Zedinjenja, dne 1. decembra 1936. je bila otvorjena javna kuhinja Vincencijeve konference v Celju. Kako j>otrebna je bila za Celje ta socialna ustanova, je videti z velikega vsakodnevnega obiska. Meseca decembra je bilo razdeljenih skupaj 2091 kosil, meseca januarja bo ta številka |K> vseh znakih sodeč visoko poskočila, ker obišče, kuhinjo dnevno nad 100 oseb. Kuhinjo vsem Celjanom najtopleje priporočamo v podpiranje in se istočasno vsem trgovcem, pekom, mesarjev in drugim blagim srcem, ki so omogočili ustanovitev kuhinje najtopleje zahvaljujemo z iskreno prošnjo, da bi ostali kuhinji naklonjeni tudi v bodoče.
c Kino Metropol. Danes oh 18.15 20.30 uri Schubert in tri mladenke«. Ob 16. uri matineja »Rendez vous« (Tajna služba),
Kamnik
Odbor Prntituherkulozne lige v Kamniku ima
v nedeljo, 24. t. m. ob pol 4 pop. v dvornni društva »Kamnik« svoj redni letni občni zbor.
Nesreča pri delu. Lap J., hlapec pri mesarju in pos. Pogoršku I. je na korporac. žagi v Stahovici razkladal hlode. Nesreča je hotela, da mu je hlod padel ua noge in ga hudo poškodoval, iako da so ga morali prepeljati t. avlom v ljubljansko bolnišnico.
Gospodarstvo
hranilnica leta 1936
Iz mesečnega izkaza Poštne hranilnice za de-eember posnemamo, da je število računov v decembru naraslo za 92 na 26.283, skupno v celem letu 1086 pa za 844. Rajvoj skupnega števila in posameznih podružnic na koncu zadnjih let kaže naslednja tabela:
Leto
1931
1932
1933
1934 1085 1936
Belgrad Zagreb Ljubljana vsa drž.
4.768 5.300 5.895 6.290 6.643 7.137
6.012 6.579 7.100 7.380 7.594 7.754
5.688 5.952 6.221 6.410 6.736 6.788
20.400 21.888 23.384 24.471 25.439 26.283
1934	1935	1936
406.7	520.7	665.8
357.6	326.8	377.9
184.1	196.4	210.8
138.3	119.9	161.1
53.1	43.3	51.0
1.139.9	1.189.4	1.466.6
I* te tabele je razvidno, da je število računov tudi lani znatno naraslo v vsej državi, prirastek znaša 844, dočim je znašal leta 1985 968. Drugo važno dejstvo, ki ga vidimo v tej tabelL je število računov v Belgradu je sedaj večje kot pri ljubljanski podružnici. To se je zgodilo meseca aprila lani, ko Je Belgrad po številu računov presegel Ljubljano, dočim so bile že prej naložbe Belgrada višje kot naložbe Ljubljane, to pa iz umljivih razlogov, ker so belgiajski računi osrednjih državnih oblastev In denarnih ustanov. K temu bi bilo še pripomniti, da je čekovni promet na področju nekdanje kraljevine Srbije najmlajšega datuma v naši državi saj je bilo poslovanje v tem oziru uvedeno šele ■ 1. januarjem 1923.
Pri ostalih dveh podružnicah (Sarajevo in Skoplje) je lani naraslo število računov v Sarajevu za 50 na 3.198, v Skoplju pa za 44 na 1.367.
Za presojo položaja na našem denarnem trgu je važna naslednja tabela, ki kaže razdelitev čekovnih vlog v zadnjih letih po posameznih zavodih (v mili j. din):
Belgrad
Zagreb
Ljubljana
Sarajevo
Skoplje
Skupno
Dvig vlog na čekovnih računih je znaten v teku leta 1936, je bil bi pa še večji, če ne bi lastniki naložb na teh računih del teh naložb porabiti za vpis blagajni državnih bonov.
Za ljubljansko podružnico navajamo še na-alednje podatke o gibanju števila računov I. 1936
Zaposlenost še narašča
Po podatkih Osrednjega urada za zavarovanje delavcev т Zagrebu je znašalo število zavarovancev v vsej državi novembra lani 656.962, kar pomeni r primeri z oktobrom 1936 povečanje za 10.662 članov, v primeri z novembrom 1935 pa kar 57.307 članov in je e tem zapoelenoet v naši državi dosegla rekordno višino, saj je presegla doelej zabeleženo najvišjo zaposlenost, ki je bila v septembru 1930 e 654.966.
Po industrijskih skupinah izkazuje največji drlj od novembra 1935 na november 1936 gradbena delavnost ln eicer visoke stavbe, potem železnice m ceste, nadalje tudi tekstilna stroka. — Zmanjšanje zaposlenosti je zabeleženo pri gozdno-žagarski industriji ter pri nameščencih denarnih in zavarovalnih zavodov. Med poeemeznimi uradi je največji prirastek т Belgradu, Ljubljani, Zagrebu, Sarajevu, Splitu m Nišu.
Povprečna dnevna zavarovana mezda se je zmanjšala od 22.14 Din v oktobru na 22.04 Din v novembru, je pa še vedno za 0.47 Din višja kot novembra 1935. Skupna zavarovana mezda je narasla od oktobra na november od 357.73 na 362.02 mtnj-i novembra 1935 pa je znašala 323.33 milj.
Napredek dalmatinskega zadružništva
Po podatkih splitske Zadružne zveze ter splitske Zadružne matice se je njih članstvo v zadnjih letih gibalo naslednje:
	Zveza	Matica	skupno
1928	203	35	238
1929	191	68	259
1930	167	82	24»
1931	164	101	265
1932	177	116	293
1933	186	130	316
1934	199	140	339
1935	214	154	368
1936	231	174	405
Pri tem seveda niso upoštevane zadruge, ki eo včlanjene pri drugih zvezah iz Dalmacije. Je pa poudariti dejstvo, da se je število članic obeh zvez povečalo od leta 1928., torej v 9 letih za 167 na 405, posebno pri Zadružni matici.
in gibanju čekovnih secu):
vlog (vedno za zadnji v me-
	računi	vloge
	v milij. din	
december 1W35	6.736	196.4
januar 1936	6.734	188.4
februar	6.737	167.6
marec	6.752	177.3
april	6.761	166.7
maj	6.779	174.7
junij	6.793	172.1
julij	6.797	163.3
avgust	6.769	177.9
september	6.761	161.8
oktober	6.761	161.8
oktober	6.762	171.5
november	6.772	210.6
december	6.788	210.8
Bilanea poštne hranilnice za leto 1936
Cisti dobiček znaša več ko 59 milijonov din. Leta 1936. je bilo dobrih 400.000 hranilcev s stanjem vlog blizu ene milijarde din. Hranilne vloge so lani zrasle za več ko 130 milijonov din. Promet po hranilnih računih je lani znašal več ko 1350 milijonov din. Povprečno je na eno hranilno knjižico prišlo konec leta 1936. okoli 2360 din.
Konec, leta 1936. je bilo 26.283 čekovnih računov s stanjem vlog blizu 1.5 milijarde din. Čekovnega prometa je bilo lani za 6 milijard din več kakor leta 1935. Od tega prometa se je 53.47% izvršilo z virmanom brez uporabe efektivnega denarja. Skupno število manipulacij v hranilnem in čekovnem prometu je znašalo leta 1936. več ko 18.5 milijonov kosov, to je, v primeri z 1. 1935. je naraslo za več ko poldrugi milijon manipulacij.
Skupni promet Poštne hranilnice po čekovnih, hranilnih in vseh drugih računih je znašal več. ko 255 milijard din in je zrasel v primeri s prometom leta 1935. za več ko 16 milijard din.
V primeri z bilanco Poštne hranilnice za leto 1936. znaša čisti dobiček 59,170.279.38 din, to je za 2.3 milijona din več kakor leta 1935. Rezervni fond znaša z letošnjo dotacijo iz čistega dobička v višini 17.7 milijona din, 72.6 milijona din. Celotni rezervni fondi Poštne hranilnice znašajo 130.4 milijona din in so v primeri s prejšnjim letom zrasli za več ko 24 milijonov din.
Iz zgorjnhi podatkov se vidi, da promet Poštne hranilnice neprestano raste in da se je v prejšnjem letu zuatno povečal.
Svetovna trgovina L 1936
Čeprav smo komaj v tretji desetini meseca januarja, imamo že na razpolago podatke o zunanji trgovini več držav za vse lansko leto. Ker so podatki značilni za razvoj svetovne trgovine in obsegajo najvažnejše stetovno-trgovinske države, jih v naslednjem navajamo (v milij. dotične valute):
1935 uvoz 1936
1995 izvo 1936
Anglija	756	849	425.9	440.007
Francija	20.974	25.398	15.496	15.454
Nemčija	4.159	4.218	4.270	4.769
Švica	1.283	1.266	795	882
Ceškosl.	6.739	7.904	7.418	8.014
Poljska	881	1.003	925	1.026
		*		
Revija »Bilanca« r Zagrebu razpisuje natečaj za skico prve strani revije, za kar plača 500 Din. Zadnji dan za pošiljatev skic je 10. lebruar.
Naša trgovina s Švico v decembru 1936 Zadnji mesec, ko je bila še v veljavi klirinška pogodba med našo državo in Švico, je bil december 1936. Tedaj je znašal švicarski izvoz k nam 939.592 švicarskih frankov (decembra 1935 472.486 fr.), dočim je Švica uvozila iz naše države za 1,372.979 fr. (decembra 1935 1,237.996 fr.). Največ smo v Švico uvažali perutnine 0.67 milj., lesa 0.17, žita 0.17 in konj ter goveje živine 0.13 milj., nasprotno pa je Švica izvažala k nam zlasti tekstilne stroje 0.165. ите 015. bombožno prejo 0.1 milj fr. itd.
Naša trgovina s Češkoslovaško. V letu 1936 je znašal uvoz na Češkoslovaško 346.9 milij. kron, izvoz iz Češkoslovaške k nam pa 429.76 milij. Kč, tako da je bila trgovina za Češkoslovaško aktivna.
Promet Gdanska in Gdinje. Objavili smo že podatke o prometu Gdinje v preteklem letu. Sedaj so na razpolago tudi podatki za Gdansk in je s tem omogočena primerjava. Promet Gdnje je lani v primeri s 1935 narastel od 7,472.443 na 7,742.945 ton, promet Gdanska pa od 5,102.778 na 5,628.158 ton. Narastel je enakomerno izvoz in uvoz Gdanska, dočim beleži Gdinja zlasti dvig uvoza.
Promet v sueškem prekopu. Lani se je promet skozi sueški prekop zmanjšal, skozi prekop je vozilo leta 1935 5992 ladij s 32.811.0C0 tonami netto, lani pa samo 5877 ladij 8 32.379.000 tonami. To zmanjšanje prometa je pripisovati ponehanju italijanskih vojnih transportov.
Kulturni obzornik
Jugoslovanski zgodovinski časopis
(»Jugoslovenski istoriski časopis.«)
Reprezentativno glasilo vseh naših zgodovinarjev v državi nadaljuje svoje veliko delo z drugim letnikom in pred kratkim so izšle skupno prve štiri številke, ki obsegajo skoraj 500 strani. Pod ravnateljstvom St. Stanojeviča urejuie časopis Viktor Novak s »ouredniki: Mirkom Kosom za Ljubljano, Ferdom Šišičem za Zagreb in z Vladimirjem Corovičem za Beograd. Že zunanja oblika, razporeditev in preglednost tiska, vsebinski pregled na začetku in indeks imen na kraju vidno kažejo, koliko truda in pažnje so posvetili temu časopisu so-trudniki Jugoslovanskega zgodovinskega društva, ki je lastnik in izdajatelj tega li.ska. Ogromnega pomena ne samo v strokovnem, temveč tudi v splošnem kulturnem pogledu pa je vsebinska vrednost in bogastvo razprav, ocen in zapiskov, ki se živo dotikajo tudi vseh sodbnih vprašanj in zadev, v kolikor so povezane z zgodovino v najbolj širokem njenem pojmovanju ter imajo znanstveno vrednost.
Na čelu novih zvezkov je razprava P. Skoka: Južni Slovani in turški narodi. Anton si je določil, da bo preiskal in označil kulturni vpUv turških narodov na Slovane in to na temelju jezikovnega raziskovanja odnosnih ùelov v našem leksikonu. Zdaj je objavil prve izsledke svojih študij, kjer je dognal za več besed iz naše duhovne in osnovne kulture, da so avarskega pokolenja. Takšne besede so "župan«, »ban«, »beležiti«, »knjiga«, — izraz, ki je z vzhoda po turškem posredovanju prišel v slovanske ter ogro — finske jezike — ter
»klobuk«. V dragem delu postavlja Skok svojo novo zamisel o postanku imena »Obri«. — F e r d o ŠiSič nadaljuje Hrvatsko historiografijo od XVI. do XX. stoletja, in sicer obsega ta del XVIII. in prvo polovico XIX. stoletja. — V slovenskem jeziku je objavil Francè Stelè temeljito in aktualno delo o Spomeniškem varstvu v Jugoslaviji, s čimer je že prej začeto razpravo končal. Stelè opozarja tn pokazuje, kako neobhoden je pri nas zadovoljiv spomeniški zakon, ter temeljito opira svojo zahtevo na dejanski položaj. Saj so spomeniki naše države v mnogem oziru še nezavarovani in vendar izpričujejo duhovni obraz narodne preteklosti. Pisec je dal zgodovinski pregled varstva spomenikov ined Jugoslovani in pokazal, da so Slovenci, Hrvati in posebej Srbi prinesli v skupno državo bogato tradiejo glede tega varstva. Od ze-dinjenja do danes pa se stanie ni bistveno spremenilo, pribija avtor in stvar tudi dokazuje. Drugi del sedanje razprave se nanaša na spomeniško upravo v Jugoslaviji, in kolikor jo je redne, je organizirana po sodbnih načelih in polstoletnih skušnjah. Temu sledijo predpisi o varstvu spomenikov v Jugosaviij, njih pregled in načela ter več tekstov. Patem jasno in z znanjem »črtava Stelč najbolj nujne naloge našega spomeniškega varstva s posebnim ozirom na svojevrstnost posameznih pokrajin, saj »praksa kaže, da je v spomeniškem varstvu toliko posebnih metod, kolikor je posameznih slučajev«. Zaključuje s pripravami za spomeniški zakon v Jugoslaviji. Stelètov memento ie vreden še svoje posebne besede in poudarka.
Med drobnimi prispevki je najprej slovenski donos Fr. Grivca: O virih Rtnroslo-venskega Žitja Metodičja med drugim pa H e n -ryk Batowski piše Iz poljsko-srbskih odnosov za časa prvega upora.
Največ strani obsegajo kritike in ocene (240), ki pa nudijo obilo vsakovrstnega gradiva v knjigah in znanstvenih delih, v kolikor se lahko
Italija kupuje pšenieo. Iz Londona poročajo, da je Italija doslej kupila 55 milij. bušljev pšenice (1 bušel ima 27.2 kg), pričakuje se pa, da bo kupila še 31—33 milij. bušljev, ker si hoče poleg zagotovitve kritja tekočih potreb, stvoriti tudi železno rezervo 9—11 milij. bušljev. Poročajo, da tudi britanska vlada preiskuje inoinoftti večjih vskladiščenj pšenice v primernih angleških pristaniščih, po«ehno v Liverpoolu.
Borza
Dne 22. januarja 19W7.
Denar
V zasebnem kliringu je ostal angleški funt v Zagrebu neizpremenjen na 237.26—238.86. v Belgradu pa je beležil 238.50 blago.
Avstrijski šiling je v Ljubljani malo popustil na 8.01—8.11, v Zagrebu pa se je nekoliko učvrstil na 7.98-8.08, v Belgradu pa na 7.9713—8.0713,
Grški boni so beležili v Zagrebu 31.90—32.60, v Belgradu 32.15-32.85.
Italijanske lire so nudili v zasebnem kliringu v Zagrebu po 245, v Belgradu po 2.47.
Nemški čeki so nadalje popustili т Ljubljani na 12.61—12.84, v Zagrebu na 12.57—12.77, nato beležili za konec januarja 12.45—12.65, za sredo februarja 12.4150—12.6150. za konec februarja 12.4350—12.6350 za sredo marca 12.50—12.70. V Belgradu so beležil 12.5492-12.74.92.
Ljnhljana. — Tečaji s p r i m o m.
Amsterdam 100 h gold.....2381.65—2896.25
Berlin 100 mark...... 1747.08—1760.91
Bruselj 100 belg ...... 73Ć2.2CV- 737.26
Curih 100 frankov.....996.45—1008.52
London 1 funt.......212.96— 215.01
Newyork 100 dolarjev .... 4SI4.65—4354.82
Pariz 100 frankov......202.74— 204.18
Praga 100 kron.......151.78— 152.83
Trst 100 lir.......227.94— 231.03
Promel na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 3,618.642 din.
Curih: Belgrad 10, Pariz 20.36, London 21.4075, Newyork 136.75, Bruselj 73.50, Milan 22.95, Amsterdam 289, Berlin 175.-10, Dunaj 78.60 (81.30), Stockholm 110.40, Oslo 107.60, Kopenhagen 96.55, Praga 15.23. Varšava 82.30, Budimpešta 85.75, Atene 3.90, Carigrad 3.45, Bukarešta 3.25, Helsingfors 9.44, Buenos-Aires 1.3225.
Vrednostni papirji
Ljubljana: 7% investicijsko posojilo 86—87, ararji 51—52, vojna škoda promptua 380 -381, be-gluške obveznice 71—73, 8% Blerovo posojilo 87 do 88, 1% Blerovo poeojilo 77.50—78.50, 1% posojilo DU B 92— 93, Trboveljska 235 den.
Zagreb. Državni papirji: 7n'„ investicijsko posojilo 86 den., agrarii 51.75- 52.50.. vojna škoda promptna 380.50-381.50 (380, 381), begluške obvez. 68 den. (sred. kom.), dalm. agrarji 68 bi., 8% Blerovo posojilo 87.50 den., 7% Blerovo posojilo 78—78.50 (78, 78.25), 7% slab. |)osojilo 85-85.50. Delnice: Narodna banka 7425 den., Priv. agrarna banka 193 194. Trboveljska 225—250, Nar. šum. 25 bi., Gutmann 50 bl„ Ôsj. livarna 175—190, Osj. sladk. tov. 160 -162 (158, 160), Dubrovačka 270 do 300 (300). Jadr. plov. 360 den.
Belgrad. Državni papirji: 79» investicijsko posojilo 86 den., agrarji 51—5150, vojna škoda prom. 380 -381 (380.50, 380). 2. (380.50. 380), begi. obveznice 71.25—71.50 (71.25), 8% Blerovo posojilo f*. bi., 7% Blerovo posojilo 77.50—78., 7% posojilo DHB 92 den.
2itni trg
Na žitnem trgu vlada že dalj časa mrtvilo. Pšenico kupuje v majhnih količinah le Prizad. nadalje pa poročajo tz Belgrada, da se kupuje koruza v zadnjem času v večjih količinah in sicer za Avstrijo, ki da plača v devizah. Tudi cene so ostale neizpremenjene ter so naslednje: pšenica bč. 164—165, okolica Somborja 170, bosanska 168, in prekmurska, kjer je malo blaga 185. Nadalje stane koruza sušena 83, času primerno suha 72, moka ničla po postaji in kakovosti 265—270.
Novi Sad. Koruza bč., srem. nova 76- 78, ban nova 73—75. — Fižol. bč.. srem., beli brez vreč 225—235. Vse ostalo neizpremenjeno. Tendenca mirna. Promel srednji.
Sombor. Pšenica, bč. okolica Sombor 163—165, gornjo bč. 165 - 168, srem. 163—168, slav. 166—168. južno ban. 159 161. gornjo ban. 161—163, bč. ladia Begej 168 170. bč.. ban. potiska šlep. 168—170 Ječmen: bč.. srem. 63—64 kg 127.50—130. «poml in bar. neizpremenjenn. Koruza: hč.. .srem., nova 75—77, bč., srem.. nova sušena 85- -88. Moka: bč. og ogg 247—262, št. 2 277.50—242.50, št. 5 207.50 do 222.30, št. 6 192.50—207.50, št. 7 152.50- 162.50. š-t. 8 107.50—112.50. Otrobi: bč 91-93 srem. 92 do 94. Vse ostalo neizpremenjeno Tendcnca mirna. Promet 33. vag.
Živina
Ptujski sejmi.
Konjski in goveji sejem v torek, 19 t. m je bil kljub hudi zimi dobro založen, kupčiia je bila srednja. Prignali so 37 volov, 282 krav. 5 bikov, 21 juncev, 53 telle, 4 teleta in 102 konja, «kupaj 561 glav živine. Cene goveji živini so neznatno po-
prištevajo zgodovinski stroki. — S t. S t a n o j e -v i ć kritično pretresa disertacijo Papstbriefe an serbisehe Fiirsten im Mittelalter, Sretnski Karlovci 1933, s katero je Dragomir Maritch dosegel doktorat r Švici, M. K o s pa M. Lascarica Actes serbes de Vatopédi. Več stvari ima natisnjenih N. Ž u p a n i č. Prva je kritika v enciklopedskem zvezku Mvdenische Kultur, in ga je napisal G. Karo. potem r enakem zvezku lllyrici. napisal M. Fluss, dočim Ivan S i m o n i č ocenjuje znanstvene razprave Nika Županiča ki jih ie objavil »Etnolog«. To so: Prazgodovinske topilnice železa na hribu Kučarju na Belokranjskem, Arheološko pismo iz Belokranjskega ter Der Name Grk (Grieche) in der Bedeulung ?Riese« bei dn Belokranjci in Jugoslawicn. F t-y n j o B a š je vzel v pretres delo Rude Jurčeca .Krek«, nadalje korespondenco Janeza Nepomuka Primca 1808—15 od Franceta Kidriča Osterreichs Bevôlkerungspolitik unter Maria Theresia od Schiinemanna Konrada med oddelkom Ustanove pa je podal obsežno študijo o Pokrajinskem muzeju v Mariboru. B. S a r I a ocenjuje delo Reinholda Rana — Tutov Titianus, 1er Arnolda Schoberja Die Riimerzeit in Osterreich an den Bau- und KunstdenkmSlern dargestellt. Vlad. R. P e t k o v i č je posvetil večjo besedo prvemu zvezku Steletovega dela Monumenta ar-tis slovenicae, .1. S. pa Belokranjici dr. Franka VuruSka. Franjo BaS je dal celoten pregled Časopisa za zgodovino in narodopisje od 1926. do 1935. leta, zbrano z ozirom na posamezne panoge, dočim daje pregled Etnologa po posameznih knjigah od I. do IX. (1927—36) N Županič, urednik njegov. V. N. omenja Županičevo mišljenje »Na problemu tumačenja imena koroške prestonice Celovca«, vprašanje, ki ga je reševal tudi prof. Skok. Rajko Ložar je sestavil po panogah pregled razprav v Glasniku Muzejskega društva za Slovenijo od 1919---35 (I ĆVI). 0 kroniki slovenskih mest poroča V. N., a M. J Dimić ugotavlja, da je
skočile in so bile naslednje: voli 2.50 do 4.40 Din, krave 2—3^0. biki 3.50- 4. junci 3—3 50, telice 2.50—4, teleta 5.50 Din za kg žive teže; kome so prodajali po kakovosti od 400—6.800 Din. žre-beta pa od 1000—-2.3000 Din komad. Cene konjem so se znatno zvišale.
Svinjski sejem v Ptuju. V sredo. 20. t. m. ie bil zaradi hude zime slabo založen in tudi kupči)a je bila slaba. Prignali so 80 Sčetinarjev, prodali pa 22 komadov. Cene svinjam so se zopet dvignile in •o bile naslednje: priutarji 6—6.50 Din, mastne svinje 7.50—8 Din, plemenske svinje 5.75 do 6 Din ва kg žive teže: mrtve teže 9—10 Din.
Jugoslovanska knjigarna v LJubljani
Nave pridige:
Bares, Im Lichte der Kwigkeit. AusgewShlk Hirtenworte, Predigten, Ansprachen und Briete. 221 str., nevez. 37 din. Berghoff. Thristus nnser Leben- and Vorbild. Zyklus und Faslonpredigten fOr utisere Zeit. 198 str., nevez. 37 din. Berghoff, Hinkehr. Vortriige fiir Einkehrtage. Standesvor-trâge fftr Frauen, MSnner und Jungmttnner. 191 str„ nevez. 42 din. Berghoff, Der ganze Christ Predigten fUr aile Sonn- und Fesltoge des Jahres im Anschluss an die Evnngelien. 247 str., nevez. 42 din. Brôgger. la Jesu (ïelste. 158 str., nevoz. 30 din. Deimel, Das Reieh tiottes. 124 str., vez. 47 din. Donders, Christus Botsehaft. Predigtge-danken. 399 str., vez. 85 din. F.ngel, I m Umhrurh der Zeit Kurzpredigten fiir die Sonn- und Keier-tage des Kirchenjahres. 336 str., vez. 84 din. Oross. Innerlirher Katholifismns. EIn Zyklus reli-giflser Vortrâge. 222 str, vez. 42 din. Oross, Tiefkatholisehes Leben. Ein Zyklus euelmristi-scher Vortrâge. 160 str., vez. 39 din. Keller. Lan-date Dominam. Festtagspredigten. 224 str., nevez. 39 din. Toth, Die Katholiselio Khe und Kamilic 236 str., vez. 63 din.
O namiznem tenisu
Zopet stojimo pred svetovnim prvenstvom v namiznem tenisu, ki bo v kratkem v Budenu.,Zato bi bilo umestno, da se javnost nekoliko pobli-že seznani s to Športno panogo, zlasti v tem pogledu, če je namizni tenis sploh smatrati za šport ali n«.
Od več strani, osobito še od aktivnih športnikov, ki vidijo samo svojo panogo in ki namiznega tenisa ne poznajo drugače kakor neke vrste igračkanje, smo slišali in ie slišimo razne ugovore proti tej igri, češ da je to le nekaka »igrica«, ki nima s športom nič skupnega. Takoj je treba poudariti, da so ti nasprotniki namiznega tenisa r popolni zmoti. Sicer jim tega ne smemo iteti preveč v zlo, ker oni, ki to trdijo, ie niso videli naših mojstrov v borbi.
Če gledamo dva slaba igralca, dobimo nehote vtis, da je namizni tenis samo igračkanje, ki naj služi predvsem za preganjanje dolgega časa. Stojita tik ob mizi ter nabijata pri tem žogo sem ter tja ne da bi se najmanj trudila. O kakem skakanju za žogo pri slabih igralcih ni govora. Toda po takih začetnikih ne smemo presojati te Športne panoge. Pogledati moramo dobre igralce in potem smemo iele izreči svojo sodbo v tei igri. Kaor je imel količkaj prilike opazovati naše mojstre, ta se je moral prepričati o visoki vrednosti tega športa. In to v vsakem pogledu. Namizni tenis ne zahteva samo dela muskulnture na rokah, amp^f trpijo pri tem zlasti noge. Z bliskovito naglico mori reagirati soigralec na vsako akcijo svojega nasprotnika, žogo mora prestreK v vsaki viSini. ln ravno v tem tiči vsa umetnost; kajti žoga je enkrat daleč za mizo, potem zopet pri mreži, drugič zopet vjsoko nad mizo in končno skoraj pri tleh. Da jo more igralec prestreči in jo dati tudi pravo smer. mora hitro delati, mora biti gibčen, to pa more doseči edino tedaj, če je vsa muskulatura predelana in vsak trenutek pripravljena. Iz tega torej sledi, da deluje tudi hrbtna in trebušna muskulatura; kajli igralec se mora pripogibati, dalje hitro vzravnali, mora biti izredno hiter zlasti v pred-od- in zaklonih. Namiznega tenisa si brez telesne delavnosti sploh ne moremo misliti.
Brez prisotnosti duha ne bi nič dosegli pri tem športu. Toliko koncentracije, pazljivosti in prisotnosti duha zlepa ne zahteva kaka Športna panoga. Samo trenutek nepazljivohti in žoga je 1 Izgubljena. Res je sicer da pri tej športni panogi ni v nevarnosti naše življenje, če igramo tja v en dan, toda žoga je izgubljena. Koncentracija je ravno ono pri namiznem tenisu, brez katere ne bomo nikdar dosegli kakih uspehov. To je bistvo te igre. kajti žoga Šviga s tako bliskovito naglico sem ter tja, da je neobhodno potrebna hitra odločitev, kar pa je zopet v zvezi z največjo koncentracijo in z največjim naporom volje in moči.
Športi, ali bolje tekmovalni športi zahtevajo dosti vaje. In v Se večji meri je potreben trening pri namiznem tenisu. Samo i treningom dosežemo ono koncentracijo, ki je potrebna pri tej Športni igri in samo s treningom moremo dati telesu ono sposobnost, ki jo zahteva namizni lenis. Kdor dvomi, da je namizni tenis iport. ta te igre ne pozna. Zato naj pride enkrat pogledat naše mojstre in prepričal se bo o tem.
F r. 11 e S i i v svoji Gražyni zasledi! doslej nepoznano vez. med Ilirci >n Poljaki, ter izdelal kronologijo Gajevih potovanj na Dunaj in v Prago 1-1837. V, N poroča tudi o časopisu »Stvarni pregled« (v ur.), glasilu Društva za žive jezike m književnosti na belgrajskem vseučilišču, kjer je leta 1935. objavil Stanko Škerlj razpravo o Gol-donijevi tragikomediji La Dalmatina, ter o Vest-niku hrvatskega arheološkega društva, kjer jc Josip Klemene objavil dvoje spisov, enega o numizmatskih najdbah v Ličkem Ribniku, drugega o Rimskem grobišču т Maksitniru pri Zagrebu.
V rubriki Izkopavanje omenja B. Saria referat o predavanju prof. Sv. Brodarja o novih pa-leolitskih postajah r Dravski banovini (Jutro) ter pri tem opozaria na Prirodoslovne razprave, kjer je Dakovec pisal o Dolarjevi jami pri Logatcu. Ivan Simonič pa poroča o Srečku Brodnrju in njegovi razpravi- Nova paleollteka postaja v Njivicah pri Radečah.
Za 75 letnico Matije Murka mu je lep članek posvetil Dragoljub Pavlovič. V. N. spet v zvezi s Stelètovo razpravo opozarja na barbarstvo, ki se javlja v uničevanju zgodovinskih spomenikov
Iz množine snovi smo izčrpali pregled o tem, kar so Sovenci doprinesli v zgod časopisov, oziroma kar so drugi poročali o njihovem delu. Vidimo, da je to delo plodno in bogato in da je Jug. zgod časopis ogromen kamen v stavbi naSe kulture. ki nas dostojno predstavlja tudi pred svetom.
—e.
Širite katoliško časopisje!
Kakšna je Malaga
Sotnčni raj Španije
Španski nacionalisti eo zadnje dni začeli veliko ofenzivo proti Malagi, veliki španski luki na južnovzhodnem obrežju Španije. Rdeče čete eo sedaj nastopile zoper bele na tem bojišču z močno protiofenzivo, veled česar moramo tukaj pričakovati velikih bojev. Bele čete so v enem samem zagonu zasedle velik del te obale in se sedaj boji razvijajo prav blizu Malage. To msto ima čudovito lepo lego ter so jo pesniki že večkrat opevali. Venec gora oklepa veliko pomorsko pristanišče v polkrogu. Preden je izbruhnila španska državljanska vojska je mesto štelo 200.000 prebivalcev. Malaga je bilo med glavnimi trgovinskimi središči Španije. Ti kraji okoli Malage so po naravi nepopisno bogati.
Na hribčkih rastejo in lepo uspevajo subtro-pične rastline, tukaj uspeva sladkorni trs in bombaž, pomaranče in citrone, banane in granatna jabolka. Zlasti pa slovi močno vino, katero je znano in sloveče skoraj po vsem svetu. Tudi industrija je tukaj razvita, zlasti veliko je tukaj sladkornih čistilnic, topilnic in predilnic. Lepoti in bogastvu te pokrajine pa se pridružuje tudi silno zdravo podnebje, ki je nenavadno milo. Zaradi tega je Malaga že od nekdaj priljubljeno zdravilišče. Ze Arabci so v svojem slikovitem jeziku to okolico imenovali »zemeljski raj«.
Malaga je dobila evoje ime najbrže že od starih eFničanov, kateri so v zavarovanem zalivu Malage že pred tisočletji lovili ribe na veliko ter jih solili in potem izvažali. Pozneje je Malaga prišla pod rimsko in gotsko oblast. Kulturno pa se je najbolj razvila pod vlado Arabcev. Ko pa so Spanci arabske Mavre nazadnje pregnali e španskega polotoka, je tudi aMlaga izgubila evoj te-
danji velikanski pomen ter je postala navadno obmorsko mesto. Toda tudi pozneje ee je njena usoda menjavala. Leta 1810 so jo zažgali francoski zavojevalci. Toda kmalu si je opomogla ter je nova zrastla do današnje veličine. Toda njeno prebivalstvo je ostalo nemiren element, kateri ee je v vseh državljanskih vojskah vneto udeleževal bojev na eni ali na drugi strani.
Ko se je začela sedanja državljanska vojska, je Malaga ostala v rokah rdečih, kateri tukaj vladajo od slovitega 17. julija 1936 pa do danes. Lansko jesen so oddelki Francove armade prišli že prav blizu Malage. Toda maloštevilni oddelki se niso mogli dolgo ustavljati protinapadom rdečih čet, katere so rdeči vrgli pred Malago, da eo jo rešili. Sedaj so beli z novimi močmi pridrli tik pred Malago, katero hočejo za vsako ceno vzeti, ker potrebujejo njene lepe Inke. Toda ne samo zaradi tega, ker hočejo na vsak način vzeti to luko, ki bo potem njihovo važno oporišče v Sredozemskem morju, Malaga je belim potrebna tudi zato, da se rdeče sile odrinejo bolj vstran od Se-vile, Cadiza in maroške obale.
Če se belim posreči vzeti Malago, bodo obvladovali sredozemsko obalo Španije, kar bo velikanskega pomena za nje, ker bodo ahko ogrožali rdečim dovoz po morju v Valencijo in Barcelono. V bojih, ki se bodo sedaj razvijali okoli Malage pa je želeti, da bi ne bili poškodovani veliki kulturni spomeniki, kateri stoje v aMlagi. Zlasti pa velja to za slovečo katedralo, ki je zgrajena iz belega apnenca. Sezidali so jo v 16. stoletju na mestu muslimanske mošeje, ki je poprej stala na njenem mestu, a 60 jo Španci podrli, ko so pregnali Mavre.
Klavci velike pariške klavnice »La Vilette« eo stopili v stavko, zaradi česar Parižanom primanjkuje mesa. Pogled na dvorišče klavnice, kjer se zbirajo stavkujoči mesarji.
Tiskarna v vodmaku
lz Celovca poročajo: Celovško policijsko ravnateljstvo je izdalo eledeče poročilo:
Pri Sv. Petru v Celovcu, kakih pet kilome-<ov od središča mesta etoji majhna lesena koča ki je last brezposelnega pomožnega delavca Fel-nerja. kateri 6lanuje tukaj s svojo družino. Ljudje težko žive. Kakih 50 metrov okoli koče je nekaj njive in vrta, kar je poleg koče edino premoženje revnega delavca.
Dasi je bila ta revščina in zanemarjenost daleč vidna, je bil pa vodnjak na tem zemljišču v zelo dobrem stanju. Voda v tem vodnjaku je bila kakih 10 metrov globoko. Iz te globočine so jo v vedru s pomočjo kolesa vlačili na dan. Kadarkoli je policija iskala skrivališča komunistične protizakonite delavnosti, vsekdar je prišla do tega vodnjaka, do katerega so vodile sledi. Toda nikdar ni
Sovjetska zvezda v cerkvi. V cerkvi v Villafranca, kamor eo šele pred kratkim prišli beli, eo tamošnjo cerkev morali vsaj za silo popraviti, preden eo mogli v njej maševati. Rdeči so notranjost cerkve uničili, nato pa eo na gole stene povsod naslikali sovjetsko zvezdo. Ko so cerkev za silo pospravili in etene e pregrinjali zagrnili, eo mogli v njej šele opravljati elužbo božjo.
mogla odkriti njegove skrivnosti. Na delavčevem zemljišču je policija že večkrat dala kopati, vendar vedno brez uspeha. Vendar 6e je policiji zlasti vodnjak zdel sumljiv, ker je pod vrhnjim robom imel lepo izdelan betonski spodnji rob. Sedaj se je policija lotila tega vodnjaka. Vodnjak je bil na spodaj vedno širji, kar je sum še povečalo. Detektiv je etopil na rob ter se počasi spustil v vodnjak. Takoj je opazil, da je znotraj pritrjena lestev, katera je vodila v mokro in temno glo-bočino. Detektiv je sedaj plezal po tej lestvi. Ko je prišel 2 metra in 80 centimetrov globoko, je v vodnjakovi eteni zagledal veliko luknjo.
Luknja je bila kakih 30 centimetrov široka ter je docela zadoščala, da se je skozi njo lahko splazil odrasel moški. Detektiv je brž zlezel skozi luknjo ter je takoj nato že stal v podzemskem hodniku, ki je vodil v podzemsko shrambo, ki je bila 3 metre dolga, 1.80 metra široka ter 2 metra visoka. Pod, etene in etrop v tej sobi — vse je bilo etrokovnjaško betonirano. Soba je bila opremljena tudi za stanovanje. Pred vhodom v sobo je na hodniku stala pripravljena napolnena strojna puška, ki je bila tako postavljena, da je lahko obvladala ves hodnik. Zraven strojne puške je ležal še rezervni pas s patroni. V zabojih so našli še eno strojno puško, ki je bila sicer razložena, vendar docela rabna. Zraven je bilo v zaboju še polno streliva. Pripravljenih je bilo zunaj zaboja še pet pištol ter ena puška repetirka. Tudi za to orožje je bilo dovolj streliva. Kakor je videti, je bilo v tej podzemski trdnjavi vse pripravljeno za obrambo.
Poleg tega orožja pa so našli v podzemski sobi še tiskarski stroj, ki je tehtal 10 stotov, dalje dva stota tiskarskih črk in materijala, več stavka, pripravljenega za tisk in druge tiskarske pripomočke. V tej podzemski tiskarni eo komunisti 4 leta tiskali svojo propagandno tiskovino, katero eo izdajali pod naslovom »Koroški boljševik«. Ker eo bili organizatorji tega podzemskega podjetja preiprečani, da policija nikdar ne bo našla njihovega skrivališča, eo bili zaradi tega nenavadno predrzni ter eo ee v zadnji številki svoje lista iz policije odkrito norčevali.
Med tem ko eo orožje in strelivo lahko opravili i-z podzemske trdnjave, je bilo pa mnogo težje spraviti na dan težki tiskarski stroj. Moral je priti na pomoč oddelek pionirjev, ki so morali razstreliti nekaj zabetoniranega hodnika, preden so 6 škripci mogli težki stroj potegniti iz vodjaka. Doslej eo aretirali zaradi tega odkritja 12 ljudi, med njimi nekatere prav iz notranjega mesta.
25 milijonov avtomobilov
Dne 18. t. m. so v sloviti Fordovi delavnici avtomobilov v ameriškem mestu Détroit praznovali velik jubilej. Tega dne je namreč Fordova tovarna avtomobilov izdelala 25,000.000 avtomobil. Ob tej slovesni priliki je avtomobilski magnat daroval 25 milijonov dolarjev za dobrodelne namene svojih delavcev. Delavci _ pa bodo na dvorišču glavnega tovarniškega poslopja napravili spomenik v epomin najstarejšemu avtomobilskemu tipu, kar jih je Ford začel izdelovati.
Velikansko telefonsko centralo za 600.000 funtov šterlingov so zgradili Angleži v Birmingham«. Dne 21. t. m. so jo slovesno odprli. Navadno deluje v njej 300 telefonistk. Na sliki vidimo veliko
stikalno dvorano.
Boj z „mrtvim možem
a
V Abesiniji zopet teče kri
Listi poročajo iz Italije, da je dopisnik llo-renškega lista »Nazione« Mario Bassi iz Abesinije poslal svojemu listu takole poročilo o sedanjem vojaškem položaju v Abesiniji:
V	južni Abesiniji so Italijani začeli celo vrsto vojaških nastopov zoper Abesince. V gorovju med pokrajinama Sidamo in Bale so se zadnje čase začele zbirati oborožene čete nekdanje abesinske armade. Te sovražne čete stoje nekako v črti med abesinskimi jezri ter dolino Uebi Sebeli. Te abesinske čete vodi znani abesineki poveljnik ras Desta.
Kakor eo Italijani dognali, eo uporniki razdeljeni v dve koloni. Vzhodno od jezera Maraga-rita stoji glavni del abesinske vojske pod poveljstvom rasa Desta in dedžasmana Gabre Mariama. Druga kolona pa stoji okoli Bale pod poveljstvom dedžasmana Merita. Ras Desta bi utegnil imeli oko i sebe kakih 10.000 mož, Merit pa kakih 3500 rednih vojakov, poleg tega pa še nekaj tisočev mož, katere so nabrali v tamkajšnji okolici. Vsega skupaj imajo vstaši nekaj nad 15.000 mož. Morda se bo rasu Desta posrečilo izogniti se obkolitvi z begom.
Italijansko vodstvo je prevzel osebno sam maršal Graziani. Zato je te dni odšel iz Adis Abebe v Sidamo. Guverner dežele Sidamo je že dobil potrebna mu ojačenja, da bo sedaj lahko nastopil zoper vstaše. V Hararju je general Nasi odšel s svojim štabom proii Arusi. Ob reki Uebe Sebeli stoji libijska divizija.
V	nadaljnjem poročilu pravi italijanski list, da se bodo operacije v srednji in južni Abesiniji izvršile s pomočjo najmodernejših bojnih sredstev ter s pomočjo močnih letalskih sil. kakor zatrjujejo uradni vojaški italijanski krogi, bo posledica teh vojaških operacij ta, da bo Abesinija končnoveljavno zasedena ter da bo e tem dejanjem vse abesinsko cesarstvo končno združeno z italijanskim imperijem.
Rae Desta, nekdanji cesarski poveljnik, dobiva vedno več moči od tolp, ki se zbirajo okoli njega. Razbojniške tolpe, ki eo se doslej nemirno klatile okoli, kakor tudi taki Abesinci, ki so se enkrat že udali Italijanom, se sedaj zopet zbirajo pri tem rasu. To so nepomirljivi sovražniki Italije, kateri so sedaj vnovič zgrabili za orožje. Zato ne smejo pričakovati nikake milosti več. Sedaj se bo bil
Velike povodnji v Ameriki
Iz Newyorka poročajo, da je v državah srednjega zahoda nastala velika povodenj. Cenijo, da je doslej najmanj 20.000 ljudi brez strehe. Samo v državi Indiana je moralo 5000 ljudi bežati iz svojih bivališč. Seboj siromaki niso mogli vzeti najmanjše potrebščine. Delo Rdečega križa je silno težavno. Mnogo ljudi je treba reševati, kar pa je težko, ker eo skoraj vse ceste pod vodo. Nekateri kraji so docela odrezani od okolice. Iz nekaterih manjših krajev že nekaj dni ni nobenega glasu. Vse brzojavne in telefonske zveze so pretrgane. Povodnji so sedaj mnogo hujše kakor so bile v letu največje katastrofe, namreč leta 1913.
Velika zima in viharji
Med tem ko s Severnega morja poročajo, da eo tamkaj te dni divjali velikanski viharji, zaradi katerih se je ponesrečilo več ladij, pa poročajo iz Slezije, da je tamkaj pritisnila huda zima. V noči na četrtek je mraz narastel na 20 stopinj. Višje v gorah pa je bilo eeveda še več mraza.
V	hudih viharjih na Severnem morju se je te dni potopila manjša nemška vojna ladja, tako imenovani bojni čoln. Z ladjo vred je utonila tudi vsa posadka 25 mož.
boj na življenje in smrt do popolnega iztrebljenja.
To je napovedal tudi maršal Graziani sam, ko se je poslavljal iz Adis Abebe. Preden je odšel iz Adis Abebe, je zbral okoli sebe k slavnostni seji v nekdanji cesarski palači vse podjarmljene abesinske plemenske kneze, katerim je dejal:
Rasa Desta imejte sedaj za mrtvega moža! Sam j hotel tako usodo in sam si je izrekel smrtno obsodbo!
■OCKI*
»Zakaj pa sami godete, ali doma nimate radia?«
Mlad odvetnik: »Hural Imenitno! Pa imam svojo prvo pravdo! Krojač me toži za obleko...«
Vojvoda in vojvodina Kentska sta sedaj dobila že svojo drugo hčerko.
Za bolnike s srčno boleznijo.
Telečji jezik.
Telečji jezik zaleže tudi za dve osebi. Najprej ga kuhaš v slani vodi do 2 uri. Ko je jezik lepo mehak, mu elečeš kožo in ga pustiš v juhi, kamor daš že prej 1 korenček, peteršilj in opraženo če-kIP" reden daš na mizo. vzameš jezik iz juhe in obdaš z omako: raztopljeno ali sveže presno maslo m malo juhe.
âadô.
Mešaš 100 gramov sladkorja. 2 jajca, 2 rumenjaka, malo limonove lupine, da se péni, priliješ četrt litra vina in vtepeš na ognju, da se strdi.
Za oslabele.
Riževe rezine.
Kuhaš 45 minut 50 gramov poparjenega riža. v četrt litru mleka, dodaš 25 gramov presnega masla in malo soli. V to ubiješ 2 jajca in dobro premešaš. Potem vse to etrešeš na desko ki je namazana z maslom in razvaljaš 1 cm na debelo. Ko se ehladi, narežeš pravokotne rezine, ki jih opečeš v vroči masti.
Jajca s paradižniki.
Tri žlice paradižnikove mezge daš na razbe ljeno presno maslo in dobro premešaš. Ko ie lepo tekoče, daš mezgo na posajena jajca (ki jih že
□ opražiš na presnem maslu in daš na vroč Inik).
Krik koroških staršev
Šolska vzgoja naj bo dostojna I
Trde so naše roke, žulji jib krasijo, razorani »o naši obrazi od dela. skrbi, od vedno hujšega mučeništva. Vsak, ki vidi te roke, te izčrpane obraze, te upognjene postave, tu gnev, ki mrko zre iz otopelih in izmučenih naših oči, si misli, to so trpini, brez smeha na ustih, brez čuta, z oka-menelim srcem. Toda kdor nas pozna, ta ve, da se za našimi jeklenimi potezami skrivajo mehka srca, mehka in vse predobrohotna. ki znajo le potrpežljivo trpeti in ponižno prositi, ki si pa ne upajo zahtevati svoje lasti, svoje ukradene sreče. Takšna je naša miroljubnost in lojalnost, da se ji čudijo trezno misleči Nemci in je ne morejo razumeti. Ni čuda, da se je ugledna nemška osebnost pred kratkim izrazila: »Das sloveniscbe Karaten gleicht heute einem Pulverfass, um das der nationale I/iberalismus unvorsichtig mil dem Feuer spielL Aber kein Slovene bringt es zustande, nur einen Funken in den Sprengstoff zu werlen.t IJpali smo, da bo te nevarne igre v pravični, na krščanskih temeljih zgrajeni državi konec. Navajeni smo sicer razočaranj, toda to zadnje naše razočaranje je hujše od stoterih prejšnjih, ker pač prihaja pod krinko krščanstva.
Kdo vlada danes na Koroškem? — Mar stanovi? — Mar deželni glavar ali deželni zbor? — Nel Na Koroškem ukazujejo danes usurpatorji, ki so še pred nekaj leti nosili kljukasti križ na jopiču, ki so se takoj prelevili, ko so čutili veti drug veter ter se zatekli v taborišče Ueimatbunda in Stid marke.
Ti dve liberalno-nacionalnl organizaciji danes v resnici vladata nad Koroško, vsaj nad slovensko manjšino. Heimatbund je tisti, ki je v zadnjih oktobrskih volitvah v kmetijsko zbornico dobesedno »k u p i U svojim privržencem volilno pravioo, da bo v prihodnje neovirano in" res po mili volji lahko mešetaril tudi na gospodarskem polju.
Nazadnje so si pa tt gospodje kakor Pilat umili svoje roke, češ, zakaj tudi vi niste kupili volilne pravice svojim volilcem. Ti krogi torej^ danes na Koroškem nadaljujejo zapuščino preživelega se koroškega liberalizma, kar je na izrazit način dokazal tudi nam koroškim Slovencem očitno naklonjeni Veiter v svoji knjigi.
Povsod, po najbolj oddaljenih vaseh se pojavljajo Heimatbundovi apostoli. Najvestneje pa izvršuje ta »apostolat« Siidmarkino učiteljstvo.
Njen cilj je: vzgojiti si versko mlačno, moralno propadlo razuzdano mladino. Naša ljudska šola, vzdrževana od krvavih žuljev naših rok naj torej danes izključno služi demoralizaciji naših otrok.
Ze se tu pa tam kažejo ined našo šolsko mladino sadovi ubitega čuta sramežljivosti in dostojnosti.
Trbovlje
Dopisniku »Delavske politike« iz Trbovelj. K rlančiču »Podpora samo za naše ljudi<- pojasnjujem, da sem gospej Oorškovi iz Glažute res napisal, da imam podporo samo za naše ljudi. Te podpore so pa tiste, katere izprosim jaz ali drugi naši gospodje od dobrih naših ljudi. To kar izprosimo jaz in drugi" od posameznikov, mislim, djt smemo tudi po svoji volji deliti in dati", komurkoli hočemo in nam socialisti ne bodo prav nič narekovali. Gospej Gorškovi sem pa nekaj prej dal podporo v živežu. To je bilo takrat, kakor mi je ona izjavila, ko so ji socialisti ukinili postrežniško podporo v njeni bolezni pri bratovski skladnici. Proti meni se je takrat jezila na gosp. Šuštarja, ki ga je čakala tudi za razgovor pri del lavnici. v kateri sem zaposlen, in tožila, kaj eo ji socialisti hudega naredili. Ona ni mene prosila za nobeno podporo, pač pa sem se je usmilil in ji dal podporo, zakar imam izkaznico za dokaz. Torej, kdo je za sedem mesecev bolno gospo Goršek več storil? Dopisnik »Delavske politike« in drugi gg. socialisti pa imajo polna usta le takrat, kadar jaz ali drugi kaj za ljudi storimo. Vsi pa se motijo, če mislijo, da nam bodo kaj diktirali. Kar je našega in z našimi prošnjami od privatnikov pridobljenega, bomo delili po svoji uvidevnosti, kar lahko store tudi socialisti.
Podpore, ki pa so dodeljene za Trbovlje iz javnih korporacij, bomo pa mi in socialisti delili vsem občanom, ki so pomoči potrebni, jaz in vsi naši delamo tako, pazili pa bomo. če to res delajo socialisti in to prav povsod. Dopisnik ».Delavske politike* pa ima seveda dovolj časa, da popra-šuje, kaj jaz govorim in komu pišem, da ima za list kaj poročati. Če bi se on za delavske koristi toliko brigal, kakor zame, bi bilo delavstvo v vseh stvareh gotovo na boljšem, kakor je. Od socialnega čuta pa me ne bo odvrnil, delal bom za delavstvo, kolikor je v moji moči, pa če mu je lo prav ali ne — Križnik Filip.
Jesenice
Kino Krekov dom: danes zvečer nb V) krasen Kini Tiran«.
Litija
V Litiji se • živahno gibljemo. V soboto zvečer ob 7 bo občni zbor JRZ Lilija v salonu restavracije Fr. Cerarja — pri mostu. Poleg predsednikovega poročila bo govoril o aktualnih jx>litičnib in gosfiodarskih vprašanjih g. dr Kamušič, župan Lebinger pa bo podal poročilo o gospodarstvu litijske občine z ozirom na novi proračun. — V nedeljo, 24. jan. ob 11 pa bo v istih prostorih velik delavski shod ZZD, na katerem poroča delegat iz Ljubljane, g. Jože Perniše.k, o perečih delavskih vprašanjih ter osobito za razmere predilniškega delavstva, katero je pri nas premalo zaščiteno. — Popoldne pa bo občni zbor litijskega gasilnega društva. — Prav bi bilo, da bi se tega občnega zbora v večjem številu udeležili tudi litijski in graški posestniki, zaradi katerih je prav za prav to jiotrebno gasilsko društvo ustanovljeno. Sklepalo se bo ludi o gradilvi lastnega društvenega doma.
Vuhred
Pokopali smo gospodično Antonijo Koren, bivšo kuharico v Pahernikovi hiši. Rajna je bila velika dobrolnica tukajšnje župnijske cerkve. Novi zvonovi, za katere je rajna darovala precejšnjo vsoto denarja, so kot mrliču njej prvikrat vsi štirje skupno zapeli. Rojena je bila rajna pri Sv. Jakobu v Slovenskih goricah leta 1850. Dočakala je torej visoko starost 78 let. Službovala je pri odličnih rodbinah v Mariboru, zadnjih 18 let pa v Vuhredu v Pahernikovi hiši. Pri njenem pogrebu se je zbralo veliko župljanov iz hvaležnosti do velike cerkvene dobrotnice. Prišel je k pogrebu ludi ribniški g. župan Vrhnjak Alojzij. Pred krsto v cerkvi se ie ће raini dobrotnici zadnjikrat zahvalil domači župnik g. Leber Ivan zn vse dobrote, ki jih je izkazala cerkvi in drugim dobrini namenom. Stavil jo jc za lep zgled člslega in pobožnega življenja.
Učitelji! To je torej uspeh Vaših plesnih
vaj. ki ste jih uvedli v naših šolah, to je uspeh neumuih kvant, ki jih pojete г našimi otroci, t« i je sad vaše laži vzgoje! >Kdor pohujša enega teh i malih, bi mu bilo bolje, če bi inu obesili mlinski 1 kamen na vrat in ga vrgli v morje!«
Že oktobra smo O[iomnili vso slovensko jav-! nost na le žalostne šolske razmere na Koroškem, s tem, da smo jiokazali kakšno pesem goji utra-kvistična šola. IJpali smo. da bomo s tem nekaterim gospodom učiteljem in gospôdom v deželnem šolskem svetu vzbudili vest, zlasti nekemu Justu, ki se je v spodnjem delu slovenske Koroške krčevito trudil vse |>oletje. da bi ubil otrokom v glavo nekaj onih kvant, ki jih je bržkone še rešil izza svojih zakrokanih dijaških let.
Isti gospo Just je letos za božič priredil otroško božično igro.
Ker je bila to prva nemška prireditev v tem kraju, in ker je nas starše zanimalo, kako bodo nastopili naši malčki, smo si jo ogledali Toda nikdar še nisem slišal na odru toliko kletvic, videl toliko surove robatosti kot ob tej priliki. Zdelo se mi je, kakor da bi bil zašel med opite drvarje. To naj bi bila božična igra in obenem še otroška prireditev! Mislim, da so Napioleonovi ali Wallen-steinovi vojaki imeli več pedagoškega čuta v sebi kot ga je pokaza, pedagoško »izšolani« režiser te igre in mladinski vzgojitelj g. Just.
Pritožbe o podobnih prireditvah ntrakvisti-čnega učiteljstva prihajajo iz vseh delov slovenske Koroške. Zato mi koroški Slovenci zremo z upravičenim strahom v bližnjo bodočnost, za katero je predvidevana v naši državi dosledna reforma mladinske vzgoje. Od aprila naprej naj bi bila le še takozvana »avstr. državna mladina« in edini njeni vzgojitelji, tudi izven šole, naj bi bili učitelji. Naša društva, ki so bila doslej edina trdna verska opora mladini v njenih najnevarnejših razvojnih letih, naj bi bila torej razpu-ščena. Na njih mestu pa naj razvija Heimatbun-dovo učiteljstvo svoj liberalno-nacionalni program.
Mi koroški starši se tolažimo samo še s tem, da bo mera postala polagoma polna in da bodo prej ali slej spregledali naši odlični vodilni moije v državi kot je naš pravični kancler in naš vrli novi deželni glavar, ter na ta ali oni način zvedeli za dejstva, ki se dogajajo za njihovim hrbtom. Na pravičnost teh torej apeliramo in ne na' oni posredovalni aparat, ki je, kar predobro vemo iz dolgoletnih izkušenj, od zadnjega pometača do prvega tajnika ali dvornega svetnika udinjanee kor. Heimatbunda. Zato vse naše dosedanje prošnje niso našle uspeha, ker so bile vsakikrat pravočasno ponarejene ali pa so romale v koš, še preden so došle na cilj.
za zgled varčnosti in zvestobe v službi. Obenem se je pa zahvalil tudi Pahernikovi družini, ki je * rajno v njeni bolezni izredno lejx> ravnala in tako direktno in indirektno pripomogla, da je rajna postala velika dobrotnlca cerkve. Ime rajne bo ostalo z bronastimi črkami zapisano na velikem zvonu. Krasen nov gotični plašč, ki se je prvikrat rabil pri posvetitvi zvonov, bo pričal o njeni do-brotljivosti. Njeno truplo pa počiva ob vznožju po-kopališčnega križa, čigar kip je tudi rajna nabavila pri kiparju Sojču v Mariboru. Njeno ime bo ostalo pa tudi v trajnem spominu tukajšnjih žnj>-l.janov. Naj v miru počiva! — V bolnišnici v Sli>-venjgradcu pa leži bolan Franc Sgerm. tukajšnji lesni trgovec, ki je tudi bil velik dobrotni!, zvonov. Želimo mu skorajšnjega okrevanja.
Radio
Programi Radio L}abl)onai
Sobota, M. januarja: M Kar hren preetanka se
plošče vrtijo, г njih |ia napevi v.iseii donijo — 12,4.r> Vreme, poročila — lî Cas, spored, obvestila — M.1S Kar lirez prestanka se plošč« vrtijo, z njih pa napevi veseli donijo - 14 Vreme — IR Za dolopuet (igra Ra dijaki orkester) — 18.40 Pogovori e poslušalci — 10 Cas, vrome, poročila, »porod, obvestila — 1S.30 Nac. ura: — 10.5*1 Pregled sporeda — JO O zunanji politiki le. urednik dr. Alojzij Kiihnrl — 20.30 Od Laškega čoz. •lurklošter in Planino do Svetih gor. — Besedilo zbral in uredil Dešnjan. Sodelujejo člani radijske igralske družine, kvartet -Hmtadra^ in Akademski pevski kvintet, vodi N. Kuret — 22 Cas. vreme poročil«, нро red — 32.15 Zvoki v oddih (Radijski orkester).
Drugi programit
Sobota. 2». januarja. Belgrad: ».50 Grinakeca koncert. — Zagreb: 20 Tamburice. - 20.SO Petje. — 21 Pester večer. — Trst—Milan: 17.15 Plesna glasba. — 20.40 Citraški koncert. — 32 Klavir. — Him - tiari: 21 Puecinijova opera «Tnrandot . — Praga: 19.35 Coški kaharot. -- Varšava: 21 Italijanska z.abavna glasba. — Hamburg: 20.1(1 Felixova opereto Nesmrtno hrepene njo«. — Vratislava: 30.10 Ziehrerjev konoort. - Mn-nakovo: 30.10 Henbergorjevn operet* lOperni ples-.. — Beromvnster: 21.25 Simfonični koncert.
Naše dijašivo
Папег ob 1 zveter in jutri ob ГЛ dopoldne ретакп vaja /,a akademsko svet., mašo pri oo. frančiškanih v uedoljo ob lil. Vabljeni vsi pevci in pevke, ki žele sodelovati.
Uradna vremensha poročila
Zvetc za tujski promet r Sloveniji. Ljubljana. Tujsko prometne 7Ve;e v Mariboru. Jugoslovanske Zimsko športne zveze i» Slovenskega planinskega društva z dne 22. januarja 15.17.
rtarometer se Je dvignil, temperatura je padla, v nižinah lahna mogli«*, v višinah jasno In sonce.
Hohinjshn llis/riea. danes: -i!» C, 15 cm нгепјп.
Dom na Kntnnl. danes: -HoC, јв«.по, 75 etn »reža.
, Pokljuka, včeraj: —4» C, jasno, 15 om pršiča nn 25 em podlagi, mala in srednja skakalnica uporabna.
kranjska gora danes: —lo O. jasno. 15 em pršiča. sankaliSče nporabno. drsališče uporabno, ledu 10 fm.
Krjavčeva kota. danes: — ion C, jasno. 15 cm pršiča nn 40 em podlagi.
Tlateie-Planlca. danes: 7« C, lS-,% om pršiča, mala in srednja skakalnica uporabljiva, drHnllšče odlično.
Zelenica, včeraj: —5« C, јанпо, 30 em pršiča nn podlagi.	.	___
Velika Planina, danet: -*»C, 1» mm nnhega
snegn
Ko/ee, danes: -2» C, jnnno. 10 cm pršiča nn .10 em podlagi, proti Siji itd., srnnka odlična. — V nedeljo začne enotedenski tečaj z.a 40(| Din.
Dom nn Krvavcu, danes: -To C. .m cm snegn.
Logarska dolina, danes: 15 ein pršiča na podlagi.
M asirska kota. dane»: —4» C. 15 em pršičn n» !Nl em podlagi.
Klopni vrh. dane«: — 7» C. 2S em pršiča.
Pesek danes: -lOoC, pršlč em.
Senjorjev dom. danes: 75 em snega, pršič nn podlngt.
Peca danes: -9» 0. 11« em sne**. prSlč n* ped
linlka kofa. danes: .In г. Д cm snega
Rimski vrelec, danes: —12" O, !» em sn>ga
v boj za naše časopisje
Spori
Pravita nogometne igre
(Nadaljevanje.)
Pravilo S.
Zogo, ki je prešla vzdolžno črto, vrača v igro poljubni igralec tiste stranke, ki se žoge tik pred prestopom vzdolžne črte ni dotaknila.
Met je izvršiti z mesta, kjer je žoga prestopila vzdolžno črto. Igralec, ki žogo vrača, mora stati z obema nogama na vzdolžni črti ali izven igrišča, z licem obrnjen proti igrišču.
Žogo mora vreči z obema rokama preko glave v poljubno smer. V primeru prestopka tega določila, meče žogo druga stranka. Z metanjem žoge iz auta ni mogoče direktno doseči gola.
Igralec, ki je vrgel žogo, se je ne sme preje dotakniti, dokler se je ni dotaknil katerikoli drugi igralec.
PODROBNA RAZLAGA PRAVILA 5.
Auti
Čtm je žoga v celoti prešla vzdolžno črto. je izven igre. (Aut.)
Metanje žoge is auta:
Zogo vrača r igro igralec tiste etranke, ki se žoge tik pred prestopom vzdolžne črte ni dotaknila.
5. Igralec, ki vrže žogo, sme i njo igrati šele tedaj, ko se jo je dotaknil katerikoli drugi igralec. Prestopek je kazniv z indirektnim prostim udarcem.
6 Zoga je v igri, čim je izvršen met. to ee pravi, čim je za,pastila roki metalca Čim ie met izvršen, sme igralec «topiti na igrišče.
7. Z metanjem žoge iz auta ni mogoče direktno doseči gola. Če je žoga vržena v lastna vrata, jc odredili udarec s kola. če pa v nasprotnikova vrata, udarec z vrat.
S Pri metanju žoge iz auta ne velja pravilo offside.
Pravilni met.
1.	Met je izvršiti z mesta, kjer je žoga prešla vzdolžno črto. To mesto pokaže stranski sodnik.
2.	Metalec žoge mora stati z obema nogama na vzdolžni črti ali izven igrišča. Dovoljeno pa mu je, da se vzpne na prste, toda v trenutku, ko vrže žogo, nogi ne smeta zapustiti tal.
3.	Igralec, ki vrača žogo na igrišče, mora biti ?. licem obrnjen proti igriSč-u. Ni pa • tem rečeno, da mora stati pravokotno na vzdolžno črto.
4.	Zogo mora vreči t obema rokama preko glave. Ni dopustno dvigniti žoge uim do višine obraza ali višje kot je glava, pa ne preko glave. Metati žogo samo z eno roko in ji t drugo dajati smer ali pa jo earno «pustiti iz rok ni pravilno.
izstop Ilirije iz table tenis zveze
Ljubljana, 21. jamtiarja-
Naš državni prvak ▼ table tenisu ne priznava več iveze ia bo т bodoče mimo njega gojil table tenis.
Znano je. da «e SK Ilirija že dalje čas» n« strinja 7. načinom, kako sedanje vodstvo Jugoslo-venske tableteniške zveze v Zagrebu pojmuje svoje naloge in delo za napredek in prestiž tablete-niškega športa.
Ena izmed posledic nezdravih razmer je ta, da je le neznatno število (okrog 20) tableleniških klubov včlanjenih v zvezi, dočim goji ogromna večina klubov (vsaj 100) ta šport Izven zveze. Od članstva v sedanji zvezi klubi namreč nimajo absolutno nobenih koristi, nasprotno imajo često opraviti s šikanami in s formalnimi admistrativnimi posli in morajo poleg tega še plačevati članarino in globe.
Zvezna uprava izkorišča sedanji položaj našega tableteniškega športa. Dela brez kontrole in po intencijah enega samega protežiranega kluba, ker je premalo splošnega zanimanja za to panogo — nadzorne instance, ki bi se zanimala za delovanje manjših zvez. Apelov posameznih klubov se ne upošteva, do skupnih akcij pa iz raznih razlogov ne pride. Od približno 20 zveznih klubov životari večina samo na papirju in se izve za nje edinole na skupščinah: njih sekcije pa vodijo dostikrat mlajši neodgovorni ljudje, ki še ne pojmujejo splošnih športnih vprašanj ali it zanje n« zanimajo.
Ilirija se hoče na eni 9trani izogniti neprili-kam, ki izvirajo iz zveznega članstva in ovirajo delovanje tenis sekcije, na drugi strani pa noče nositi soodgovornosti za propadanje panoge, ki je neizogibno spričo takega postopanja zveznega vodstva, katero zaradi lorsiranja enega lokalnih klubov uničuie aktivnost vseh ostalih. Iz teh razlogov se je uprava SK Ilirije na svoji seji dne 19. t. m. odločila, da izstopi iz JTTZ in da bo v bodoče gojila ta šport, kakor ogromna večina tabieteniških klubov v državi, izven zveze.
Neposredni povod za to odločitev upravnega odbora je nepojmljivo postopanje rveze pri pripravah za udeležbo naše reprezentance na letošnjem svetovnem prvenstvu v Badenu. JTTZ je odgodila državno prvenstvo, ki bi bilo —- pravočasno izvedeno — edina prava in reelna prilika za pripravo in za kvalifikacijo naših reprezentantov. Namesto, da bi se moštvo smotreno pripravljalo najmanj mesec dni poprej, je JTTZ dobra dva tedna pred pričetkom svetovnega prvenstva poklicala na »izbirno« tekmovanje v Zagreb tekmovalce (ki so bili skoraj brez izjeme slabo pripravljeni), da bi jih -.študirala« in po igri — ne po rezultatih! — torej po čisto subjektivnem kriteriju postavila r moštvo. JTTZ tudi ni sklicala glavne skupščine, ki bi se morala po pravilih vršiti v oktobru, in ki bi bila izredno važna tudi zaradi priprav za Baden. Posebno obsojanje zasluži postopanje zveze proti našemu prvaku Weissbacherju. ki je bil že naprej. pred izbirnim tekmovanjem izločen iz reprezentance. daai je eden prvih, kvečjemu drugi single igrač v državi in bi postal ob smotreni pripravi tudi izvrsten moštveni igrač.
Predno se je upravni odbor odločil za ta ko-rak. je Ilirija zaman poskušala doseči izboljšanje prilik in pripraviti zvezo do tega, da bi boljše izpolnjevala svoje naloge. V zvezi s tem [C klub n»-
Ncpravilni mei.
Navodila za sodnika:
Prestopke pri metanju žoge iz auts je kaznovati s tern. da se odredi metanje žoge drugi stranki, če je met izvršen pravilno in je žoga prešla vzdolžno črto, bodisi po tleh ali т zraku ter zapusti igrišče je odrediti:
Pri prestopu nasprotne jwečne črte. udarec z vrat: pri prestopu lastne prečne črte, udarec s kota.
Pri prestopu vzdolžne črte pa i« odrediti; metanje žoge drugi stranki.
Če je met izvršen sicer pravilno, pa žoga Se ni prestopila meje igrišča, temveč padla na tla izven igrišča, je met ponoviti. — Katero moštvo fe upravičeno do meta žoge и auta in iz katereg» mesta je met izvršiti, določa stranski sodnik. V primeru spora ali nepravilne določitve, izreče končno odločitev sodnik.
V primeru, da je igTalec pri metnniu *oge ir atrta padel x žogo na igrišče, je met nepravilen, če pa igralec pade po pravilno izvršenem metu. torej brez žoge. ni lega smatrati м prestopek, t
davno naslovil na ministrstvo za telesno vzgojo utemeljeno rlogo, ki pa baje ni dospela na svoj na si o v.
Naša sekcija se ne namerava vrniti v rvezo ; vse dotlej, dokler se način delovanja v JTTZ te-j meljito ne izpremeni. Pri tem pa SK Ilirija nika-1 kor n« bo razpustila tableteniške sekcije, nego bo nasprotno svojo aktivnost še povečala ne oziraje se na zvezo v prepričanju, da bo na ta način bolj koristila razvoju jugoslovanskega tableteniškega športa.
športni klub Ilirija, »»»♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦«♦»t««»♦«♦«♦».
Danes ob 20. uri bo v dvorani Delavske zbornice zaključni venček plesnih vaj SK Grafika— SK Svoboda. — Vabljeni vsi plesalci in plesalke.
Razpis medhlubske skakalne tekme v Celju
4mučnrsk! klub Celje priredi v nedeljo, dne : JI. Inniiarja t. 1. na svoji skakalnici v Liscnh uri Colju, katera dovoljuje siioko do 42 m, me.lkluhsko ! skakalno tekmo тл prvenstvo Celja.
Start ob pol 15. Pravioo slnrta Ima vsak tek I movaleo JZSZ, ki »e izkaže r. verificirano légitima eljn. Tekmuje se i>o pravilih ,IZSZ. Prijavnimi lil Tlin. Prijave je poslati na naslov sroap. R. Paidaseh, Celje, ■ do Л0. t. m. Naknadne prijave na dan tekme т T.iseah r reHtnvraoilj Petriček, naiiar s* Trši irehanje startnih j številk.
Nagrade: Najboljši tekmovalec prejme krasen 1 steklen pokal, častno diplomo in naslov Prvak Celju t smuških skokih rn lelo lî«17-, drug! in tretji di lilonio orlr. kolajne in praktična darila. Tekinoviil.-e, ki doseže najdaljši чкпк. prejme darilo. Najboljši lek movnlee. Smučarskega kitibn Celje, prejme darlln.
Razglasitev rer.nltatov in rnz.ilelltcv daril не \ r»i iki tekmi v salonu rentnvraojje Pelrlček v T.lse.flh.
V slnčajn neugodnih snežnih minier s,, toknin pre loži na poznejši <*as.	Smučarski klub Celle.
Svetovno prvenstvo v umetnem drsanju na />v-najlt. Mednarodna drsalna zver,a je povorlja letošnje svetovno prvenstvo v umetnem drsanju 7.a gospode Avstriji, ki Izvede tekmovanje oh priliki zimsko športnega tedna. V okvirju tega tedna se vrši tudi mednarodno tekmovanje v umetnem drsanju т.п dume in pare, kakor tudi »ellk Internacionalen turnir v ho kojn nn ledn. Za te prireditve vlndo po celem svetu ogromno /.anlmanje. Г>* omogoči oh te.| priliki eeuen obisk Dunaja, prireja Putnik Maribor Irodnevni i? let r najiidohnejšlm. Inksnznim ln kurjenim iTtokn rom. Odhod Iz .Maribora je predviden dne IS. le hrnarja ob fi Izpred hoteta Orel-, povrntek r Maribor pa dne 16. februarja, ob elren 23 Cena vožnje * vlzo mnm vred je le 240 Din дп osebo. Ciniprelšn !•• prijave je nasloviti nn HPutnik', Maribor. Meksandrovn cesti št. .1'.. telefon 21 22. kjer se zamorejo dobiti tndl ..stali Infor iie. Sedeži v artokarn «e nmnerlr.-ini :.-r bodi. .I.MielWnll PO prljnvnh
SK GRAFIKA
Jutri ob 14. uri naj bodo na igrišču Z.SK lier me« igralci, ki м igrali prošlo nedeljo. Potrato Kolarič sigurno.
SK Rek« (Smučarska sekcija). V nedelio trenui nn Veliki planini. Odhod danes zvečer nb 1 Zhl r» I išče oh is nn glavnem kolodvoru. Vsi in toč Vzemite vsaj po eno odejo • seboj. - Načelnik.
Z hI
lie-
,-wn Mnšte. Pozivajo se člani, da se signrn« n.ie lože občnega zbora, ki bo v nedelje, dne 21. januarja 1037 ob ii dopoldne т gostilni go«p. Balea. Pridite loAnu.
* K IN O *
22-21 UNION
VTIIt Forsto»» naJnoveUa ln najlepia umetnina
Burgtheater
Warner Krauss, Bortenie Raky, Olga Cehova, Willy Elcbberger, Hans Maser
Matineja ob 1415	Cene Din 3-50 In 580
Mala popularna SHIrley Temple
Šangha! New-York Pariz
ШШШ9
Premiera zabavne operete, polne bnmorja ln glaebe
Cardoš
Irene Zllachy, Maks Hansen, Tlbor Halmay
Matineja ob 14 15	Cene Din 3-50 ln BBO
Komična opera - bombe smeba s kraliem eœeba
Fra Diavolo ?n Ш1»ег7ет°Н1п1т|вш
ИКШВЗ
Na|»eč)a pomorska puetolovSčlna v Slagerfllmu
Révolta no brodu Dountu
(Уе1еШш v nenickein Jeziku; Cbarles Langhton. Clark Gable, Francbot Tone Zaradi ogromne dolžine so vrii prodna» ob delavnikih ob 16. 1S-30 ln 21-1S
Prodna»« » ostalih kinih ob 16. 1915 In 2115 ari
MALI OGLASI
V malib oglasih velja vsaka beseda Din i'—; ženi-tovanjskt og'asi Din 2'—. Najmanjši znesek za mali oglas Din ti»- —. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročila — Pri oglasih reklamnega značaja se ra-čuna enokolonska. 3 mm visoka petitna vrstica po Din 2'5Q. Za pismene odgovor* glede malib oglasov treba priložiti znamko.
Lepe godbe a'at are v deveta vat — pa ie ti ti kupi <pompnrdon in 6.1*«.
Oramotonske ploSCe
Slovensko petle. Harmonika, plesni ln fllnipki Slarern aimo no Din SB'
Vzamemo v račun lurti eiate p oSčel
Nov črn pianino naprodaj
proti takojšnjemu plačilu. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 1112. (g)
Harmoniko
novo, petvrstno, izvrsten Lubasov Izdelek, prodam za 2800 Din. V račun vzamem že rabljeno, dobro ohranjeno močno moško kolo. ftlbal Jožef, mizarstvo, Jesenice, Gorenjsko.
Sobo oddamo
novoporočencema oziroma gospodoma a1l gospodičnama. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1102.
Soba
za pisarno aH obrt se odda v visokem pritličju hi-
Se Jegllčeva cesta 5 — za 1. februar.	(s)
Lepo sobo
s kuhinjo aH brez., prazno sobo oddam takoj. Suha-dobnik, Pred Škofijo št. 3.
Službodobe
Postrežnica
poštena, snažna, se sprejme za ves dan. Celovška cesta 14.	(b)

Gostilna
na prometni točki se odda na račun poštenemu, kavcijo zmožnemu zakonskemu paru. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Poštenje« št. 1081. (n)
Na vsa zimska oblačila
dajemo 15—2.0% popusta Pri Preskerju, Sv. Petra cesta 14.	(1)
Suha /\ drva
kolobarje, la trboveljski
premoč?
brez prahu nudi
I- Pogačnik
Bohoričeva 5 Telefon 20-59
Volna, svila, Lombaž
stalno v bogati Izberi v vseh vrstah — za strojno pletenje ln ročna dela po znižanih cenah pri tvrdkl Kari Prelog, Ljubljana -21dovska ul. in Stari trg.
Posestva
Enodružinska hiša
novozldana, tik ceste, trl-četrt orala zemljišča, naprodaj za 11.000 Din. — Pekre 115, p. Llmbuš. (p)
I
Vajenci
il
Ce hočei mojttT biti, tačni te mlad učiti Na ttara leti boli vetel
oglasom našim hvalo pel
Enodružinska hiša
zaradi odhoda naprodaj. Pobrežje, Medvedova ulica 4, Maribor.	(p)
I
Automotor
Bencinski motor
I
5 HP — naprodaj. 2up-nlšče Cerknica.	(t)
Vajenca
sprejmem v trgovino z mešanim blagom. - Jožef Langeršek, Marenberg (v
tfânoianja
Stanovanje štirih sob
sončno, v I. nadstropju, brez kopalnice, se odda s 1. majem. Pojasnita daje pisarna dr. Frlana, Miklošičeva 4.	(č)
Moderno pohištvo
v veliki Izberi po najnižjih cenah, tudi na knjižice Mestne hranilnice. -Andlovlc, Komenskega ulica 34.	(š)
II
ZivôIi
il
Živali m ètva'ice ti delajo vete'ic če ni maj jih, oglati te, ml tpolnimo ti ielje.
Foxterier
mlad, bel, se Je zatekel. Odda se proti nagradi. Prešernova ulica 22-1 — vrata 3, Maribor. (j)
Meteor pade z neba
15.
Na sledu.
»Petelina moramo dobiti živega ali mrtvega!« je odločno rekel Tinček. »Natančno štirje smo — pojdimo vsak na svojo stran: jaz proti vzhodu, ti, Profesor, proti zahodu, ti, Debeluhar, proti severu, in ti, Dolgin, proti jugu!«
Dečki so bili zadovoljni. Krepko so si segli v roke, kakor da se poslavljajo za zmerom, in nato odšli vsak svojo pot. Nepridiprava Škorpijon in Gorila pa sta oprezovala izza debla bližnjega drevesa in se jim škodoželjno režala ...
Profesor, ki je krenil proti zahodu, je kmalu prišel do neke jame, pokrite s trhlimi deskami. Hitro se je sklonil in pokukal vanjo. Petelina pa v jami kakopak ni bilo...
Debeluhar, ki je krenil proti severu, je po kratkem iskanju zagledal nekje kanal, skozi katerega se je izlivala deževnica. Stokajoč je položil svoje debelo telo na tla in pogledal v kanal. Petelina tudi todi ni bilo ...
Več sreče je imel Tinček, ki je krenil proti vzhodu. Splezal je na vrh brzojavnega droga in zdajci zakričal na ves glas:
:>Joj, kaj vidim, kaj vidim! Profesor, Debeluhar, Dolgin — vrnite se k
Bog ve, kaj je videl tako čudovitega, da je bil ves prevzet?
Barclay:
25
Rožni venec
Roman.
Jana seje bila namenila pozneje še nekoliko sprehoditi; ta hip je pa udobno ležala v svojem naslanjaču, srkala kavo in mirno počivala.
Misli so ji ljubeče romale h Garthu Daltnainu in morda je ta občutja v njeni duši zbujala l>aš mesečina. Zdelo se je, da se ji oglaša od povsod njegov lepi bariton:
Culiloin našim luč prižgi, ljubezen v srca naša vlij, v telesni bedi nas krepčaj, v slabosti vsaki moč nam daj.
Ljubimčeve oči so jo gledale iz nasičeno temnega neba. Zaprla je trepalnice, da bi bolje videla. Danes se teh oči ni bala, zakaj iz njih je govorila zgolj ljubezen. Nobeden pogled je ni karal. Ah, ali se je zmotila v svoji bojazni pred bodočnostjo? Odkod ji je danes srce lako polno zaupanja vanj in vase, da ni prostora 7.a nobeno drugo misel? Tako ji je, da bi v tem trenutku rada šla z njim v svetlo mesečino in mu dovolila, da ji sme gledali v lice, kolikor bi se mu zljubiio. Namesto da bi odvrnila obraz od njega, bi mu rekla: »Le glej me, Garth, saj sem tvoja. Zaradi lebe bi želela sicer, da bi bile moje poteze lepše, loda če imaš rad obraz, kakršen je, dragi, čemu bi ga pred tabo skrivala?«
Kaj je povzročilo, da se je tako spremenila? Ali je to uspeli Derrickovih zdravniških nasvetov? Ali sodi
prav zdaj, ko si Gartha želi, iu jo krivo ravnala prej, ko ga je po tolikih dušnih mukah odbila? Ali naj blodi še dalje po svetu, ali pa naj se vrne naravnost v London ter poprosi Gartha k sebi, da se mu izpove? Potem naj odloči on, kaj bo z njo!
Jana niti za hip ni dvomila, da jo Garth še vedno ljubi. Že ob sami misli, da bi ga prosila k sebi in mu povedala resnico, se ji je zdel tako blizu, da mu je bilo treba stegniti samo roko in bi bila njegova.
»Toliko mi je danes jasno,« je umovala Jana, »če me še potrebuje — še mara — se nočem več upirati, moram k njemu.« Odprla je oči in se zagledala v sfingo. V malo sekundah so ji preblisnile skozi možgane vse misli, ki so bile takrat v Shenstonu zanjo tako odločilne. Nalo je spet zaprla oči, sklenila roke čez prsi in rekla tiho predse: »Tvegati hočem.« In srce se ji je veselo vznemirilo.
Pred gostilno se je pojavila tedaj skupina Angležev. Prišli so bili šele prejšnji večer. Jana se je komajda ozrla po njih; videla je samo, da je v družbi neka dama z mladim dekletom, očitno hčerko, dvoje mladih moških in starejši vojaški gospod. Družba je zbudila Jano iz njenih sanjarij, zakaj sedli so prav blizu nje ter govorili lako glasno, kakor bi ne bilo nikogar drugega blizu. Dvoje, troje tujcev je vstalo in si poiskalo mirnejših kotičkov. Tudi ,nna bi rada storila tako, če hi ne sedela tako udobno v svojem naslanjaču; zato je ostala.
Gospod z videzom vojaka je držal v roki pismo in časnik. Družba je govorila o novicah 7. Angleškegn,
»Ubogi človek 1 Kakšna nesreča!« je rekla dama.
»Dejala bi, da bi bil raje takoj mrtev,« je vzkliknila hči. »Vsaj zase to vem <

b
Potrtega srca javljamo tužno vest, da je naš predobri soprog, skrbni oče, brat, stric, zet in svak, gospod
Anton Rode
solastnik tiskarne Brata Rode & Martinčič
danes, dne 22. januarja 1937, ob pol desetih dopoldne, v 48. letu starosti, po daljši, mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb blagega pokojnika se bo vršil v nedeljo, dne 24. januarja ob treh popoldne iz hiše žalosti, Jenkova ulica št. 26, na okoliško pokopajišče.
Sv. maša zadušnica se bo brala v ponedeljek, dne 25. januarja ob pol sedmih zjutraj v farni cerkvi v Celju.
Blagega pokojnika priporočamo v trajen spomin in molitev.
Celje, dne 22. januarja 1937.
Marica Rode roj. Nerad, soproga, Majda, Marica, Janezek, Tonček, otroci, in ostalo sorodstvo.

+
Naznanjamo prežalostno vest, da je naš nad vse marljivi in skrbni dolgoletni družabnik, gospod
Anton Rode
solastnik tiskarne Brata Rode & Martinčič
danes, dne 22. januarja 1937, ob četrt na deset dopoldne, po daljši mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v 48. letu starosti, za večno zatisnil svoje trudne oči.
Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo, dne 24. januarja ob treh popoldne iz hiše žalosti, Celje, Jenkova ulica št. 26, na okoliško pokopališče v Celju.
Blagega pokojnika priporočamo v trajen spomin.
Celje, dne 22. janaurja 1937.
Tiskarna Brata Rode & Martinčič v Celju
Zapustil nas je za vedno naš ljubljeni soprog, oče, gospod
Mihael Kostanjšek
tajnik Okrajne hranilnice v Slovenskih Konjicah, rezervni kapetan v pokoju i. t. d.
Nepozabnega pokojnika položimo k večnemu počitku v soboto, dne 23. januarja 1937 na šentpetrsko pokopališče v Grabnu. Maša zadušnica za blago-pokojnika se bo brala v župni cerkvi v Slovenskih Konjicah dne 25. januarja 1937 ob osmih zjutraj.
Lori Kostanjšek, žena, sin Mihec
in ostalo sorodstvo.
»O ne,« se je oglasil eden obeh mlajših moških. »Vedno radi živimo, pa naj bodo zunanje okolnosti take ali drugačne.«
»Toda biti slep,« se je zgrozilo dekle. »Popolnoma slep vse svoje žive dni — strašno!«
»Ali se je z lastno puško?« je vprašala mati. »In kako to, da je bil še sedaj spomladi na lovu?«
Jana se je jezno nasmehnila. Zanjo je bilo življenje najkrasnejši božji dar in ga je spoštovala tudi pri najmanjšem črviču. Zato ji tudi nesreče na lovih, kadar je čula o njih, niso segle tako do srca ko drugim ljudem. Skoro se ji je zdela zaslužena kazen, ako je doletela nezgoda človeka, ki je za kratek čas stre-gel po življenju nedolžnim živalim. Preveliko sočutje se ji zato ni zdelo primerno in tega tudi ni skrivala.
Ko je Jana tako premišljevala, si je stari gospod spet nataknil očala, pogledal v pismo ter dejal: »Lov je res pri kraju — šlo je samo za kunce.«
»Ali je streljal sam?« je vprašalo dekle.
»Ne,« je odvrnil gospod, »in prav zaradi tega je stvar še bolj žalostna. Nikoli ni bil lovec, ker je cenil življenje v taki ali drugačni obliki. Kakor mi pišejo, je samo pridno slikal. Po naključju je naletel na nekaj fantov, ki so streljali kunce, in videl, da so pri tem z živalmi surovo ravnali. Zapletel se je z njimi v prepir in takrat se je zgodila nesreča. Enemu izmed fantov se je sprožila puška in naboj je zadel slikarja. Se dobro, da ga jo samo posnelo, tako da je obraz ostal nepoškodovan, toda mrežnica na očeh je uničena in videl ne bo nikoli več.«
»Strahovita nesreča!«
»Ali ima še mater?« je vprnšnl nekdo.
III4
I I • иЈ
«501 z
Oj
a B 5 QQQ O
issfi
а B s ^ .»as«
jf a"Š И
— ® " ti
a c a £ n « « »
n n n ^
01 » » Q
> * > 3
O"» J o O
•J o £ s
a 1
£ 5 S
j « и "> « a.
Ц 5 « Л
- >u a
S1«
o 0 a
a o »-a S
li o o
o -m -ml O. i!
41 EU1 -JNrvl
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Ceč
Izdajateli: Ivan Rakovec
Urednik: Viktor Cenčič