—7——f mmuk VENEC. tfclidLab JU, .ni*« j jdpimuia tubpttP .»jižeig sa ■■>< »4 .'.»»jate* ooiŠ t',it t,viiv iJsoaL«-'. , ■ , ,, H1, Političen list za slovenski narod. r* polti prejemal velja: Za oelo leto predpisan 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr T rimlnlatraeljl prejemati, velja: Za oelo leto 12 gld., za pol leta S gld., za četrt leto t gld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom posiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto Posamezne številke veljajo 7 kr. a I ha ■! i. T ročnino in oznanila (inserate) prejema upravniitvo in ekspedicija t „Katol. Tiskarni" Vodnikove ulice št. 2. Rokopisi s« ne vračajo, nefrankovana pisma se oe sprejemajo. VrednlStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja Tiak dan, izvzemsi nedelje in praznike, ob *',6. uri popoludne. Htev. O. V Ljubljani, v četrtek 12. januvarija 1893. Letnik XXI. 33 Bog brez pravice. Na Dunaja zboruje državnozborski odsek za novi kazenski zakonik. Dne 9. t. m. sta bili na dnevnem redu poglavji, govoreči o hudodelstvih in prestopkih zaradi motenja vere in zaradi z a-k o n a. — Vladni predlog glede kazni pri motenju vere je bil ojstrejši nego dosedanji; glasil se je: Eedorjavno sramoti Boga alispodko-puje vero v Boga; kaznuje se z ječo največ do treh let. Vsak človek naj je katoličan, Žid ali mohame-dan, ki stoji na pozitivnem, verskem stališču, ter je prepričan, da je človek odvisen od Boga kot svojega absolutnega gospodarja, bo brezpogojno pritrdil takemu postavnemu določila. Le kedor stoji na ateistični brezbožni podlagi, on se bo upiral takemu zakonitemu določila. In takih je bilo v tem odseku — večina. — Poročevalec P i ninski je predlagal, naj se črtajo besede „ali spodkopuje vero v Boga", češ da bi bila tudi strogo vednostna dela, govori in predavanja, ki morejo razrušiti vero v Boga, obsežena v tem določilu, kar bi bilo seveda v nasprotju z državnimi zakoni, ki zagotavljajo popolno svobodo vede in nauka. Po mnenji tega moža so torej n e-d o t a k 1 j i v i državni temeljni zakoni, kateri so vendar po zakonitem potu lahko spremene vsaki dan, rušiti se pa smejo brez skrbi večno veljavni zakoni Boga in Stvarnika. V jednakem smisla sta govorila Staročeh (!) in žid dr. Zucker in nemški liberalec dr. Kopp, ki bi bil rad še bolj omejil kazen. — Justični minister grof Schdnborn je odločno zagovarjal vladne predloge, zatrjujoč, da vera v osebnega Boga je pre-važna socijalna podlaga, ki potrebuje vsestranskega varstva. Vlada je zato mnenja, da se morajo strogo kaznovati dejanja, s katerimi se spodkopuje vera v Boga. Dr. Š o r n in dr. P a 11 a i sta krepko branila vladni predlog ter povdarjala da treba strogih zakonitih določil prot ateistični propagandi, ki se vedno bolj razširja tudi po Avstriji. V kljub temu pa je bil vladni predlog odklonjen z 9 glasovi proti 4. Gledd zakona dokazoval je Levicki, da ni sod-nijski zasledovati ljudi zaradi prešeštva, to da bi bilo nemoralno, ker bi pospeševalo le ovaduštvo pri sodiščih in zapletalo ljudi v mnogoštevilne tožbe. To mu sicer ni obveljalo, pač pa je odsek z večino glasov sklenil, da poBkusa prešeštva ni Bodnijsko zasledovati. Take razprave, pripravljajoče predloge za naš državni zbor, so v mnogem oziru značilne. Ako obvelja v odseku sklenjeni predlog tudi v državnem zboru, tedaj bi se tudi v prihodnje brez kazni smela spodkopavati vera v Boga. Brez kazni se torej smejo rušiti temelji, na katerih trdno sloni človeška družba. — V takih razmerah ni več nič čudnega na svetu, čudna tudi ni — panamska afera 1 — Moderne države imajo popolnoma ateistične postave. To razpravo naj si pa blagovoljno zapomnijo tudi oni, ki trd4. da vera s politiko ni v nobeni zvezi, da imajo torej n. pr. katoliki ali celo duhovniki prosto roko v politiki, da smejo v tem oziru postopati tudi v nasprotju s svojimi škofi. Volitev n. pr. pravijo je strogo politična stvar, v tem ima torej katolik popoluo prosto roko. In vendar bodo v tem slučaju od ljudstva izvoljeni poslanci v tem odločevali, ali se sme vera v Boga spodkopavati ali ne. Strogo — politična stvar ali »posvetna politika" je v tem slučaju strogo verska stvar. LISTEK Gozdarjev sin. (Povest iz domačega življenja. — Spisal F. S. F.) (Dalje.) V teh burnih časih je pa potrebovala država mnogo vojakov, hrabrih sinov, da rešijo vladarja in zmorejo silne nemirneže. Ali kdo bi šel drage volje, tebi nič meni nič, na vojsko zoper hudokrvne La-hotie? Kmetje so pripisovali svoja posestva sinovom ter jih drago odkupovali, da jim ,ni bilo treba nositi vojaške suknje. Mnogo jih je pa moralo pustiti domačo vas ter iti mirit upornike. Toda nekateri so se pa poskrili po gozdih in planjnah, da jih gosposka ni z lepa dobila. Med zadnjimi je bil tudi Gozdarjev Janez, ki jo je, kakor smo čuli, potegnil eelo iz dežele. Toda gosposka se ni šalila ž njimi. Lovili so neprenehoma, in vsi zaloteni .Sitarji" so morali po kratkih vojaških vajah naravnost na Laško. Ce pa katerega niso mogli vjeti, trpela je zato cela hiša. Poslali ao namreč v take hiše »sekacijon", pravo kugo za kmeta. Enaka je zadela Gozdarjeve. Na večkratno za-htevanje, da se ima sin Janez oglasiti pri gosposki zaradi vojaščine, odgovoril je Gozdar, da ga ni dom&, in da tudi sam ne v4, kod se klati in potika. Le toliko so zvedeli beriči, da je skoro gotovo ce!6 na Štajerskem. Nekega jutra potrka na Gozdarjeva vrata nekdo prav močno. Ko Gozdar odprč, stopi predenj precej prileten korporal, navihanih brk, ter mu, režoč se, pravi: „No, ker se vam je sin izgubil, sem pa štiri druge pripeljal." In pokazal je na svoje tovariše. Gozdar je precej vedel, kam pes taco moli. Nejevoljen je bil. Toda pokazati si ni upal, da mu prišleci niso po volji. Predobro je poznal take gdste že od drugod. Vojaki vstopijo. Korporal prebere Klemenu postave, koliko mesa iu kakoŠne jedi se morajo zvesto dajati cesarskim možem, in da ti ostanejo toliko časa pri hiši, da se sin vrne in se oglasi pri gosposki. Vse očetovo izgovarjanje, da ne vč zdnj, da ni on kriv tega, ne pomaga ničesar. Vojaki se vgnez-dijo pri Gozdarju ter se ne menijo za materine tožbe, niti za očetove hude poglede. Surovo zahtevajo dnevne brane, naj dobš, kjer hočejo. Bili so to rogovilasti možje, hudih obrazov, pa kaj smolnih prstov. Vse je moralo biti pod ključem. Pa še to ni dostikrat muogo izdalo. Zvohali so ključe, ali pa s ponarejenimi odpirali ter kradli mesnino in sploh vse, kar jim je prišlo povoljnega pod roke. Ko so pa jedenkrat pri Gozdarju pospravili in pojedli, ste-gali so svoje prste tudi po posestva drugih Dose-Ijanov, tako, da so bili pri vseh silno na slabem slovesu. Poleg tega so bili pa še silno izbirčni. Kruh jim ni bil nikoli dosti bel, meso vedno pretrdo ali premehko, čeprav so sosedinje trdile, da ne zn4 nobena kuhati bolje od Gozdarke. Ta razprava nam pa tudi kaže, kakšne elemente združuje pri sedaujih razpravah grof Taaffe za državnozborsko večino. Ateisti in verni kristijani naj se združijo v tej večini!! — S tega stališča zdeti se nam morajo taka pogajanja naravnost smešna in milovati moramo državo, v kateri so temeljni pojmi tako zmedeni, da je kaj tacega sploh mogoče. Ako se zvari kaka večina v sedanjih razmerah, gotovo je, da bo v kvar krščanstvu iu sploh pozitivni veri. Krščanski poslanci, tudi slovenski, naj tega nikari ne prezr6! Liga -f- 22 Kje se ponareja? S Pri morja, dne 6. januvarija. (Konec.) Zopet: »Z a j e d n o ga poživljamo, da ponatisne vse naše odstavke v celoti!" (103.) Da, »Edinost*, to bi bilo v resnici najbolje, kajti še le potem bi Slovenci spoznali »Edinost" v pravi podobi. Lepa misel! Ker si pa T i to misel sprožila, in ker velja v tem sebičnem svetu pravilo »do nt des", oziroma »da ut dem", »daj da ti dam", — ponatisni najprej Ti vse naše članke proti Sebi, da bodo Tvoji čitatelji spoznali, kako Ti falzifikuješ Kristusov nauk na kvar narodnosti slovenski. Nekaj naivnega »Edinost" pise (103): .Mi nalagamo .... našemu nasprotniku, da nam priobči rešitev te naloge: O cerkvi, o narodnosti, v čem se vjemati, v čem se raz-ločujeti. Mi našemu nasprotniku dajemo č a s a do 15. januvarija 1893, kajti mi nismo otroci." j,Edino8t" se je že potožila, da jej ne odgovarjamo na to, kar bi ona hotela. To se Za vso to skrb in postrežbo pa ni nobeden premaknil najmanjše stvarice. Ne da bi bil kdo preklal polence, ali prekidal sneg ter malo postregel ubogi Mini, ki je imela dela čez glavo veliko. Nekoč je tožila sosedi: »Bog nam pomagaj in Mati sedem žalostij! Ob vse nas bodo dejali ti požeruhi. Nobena reč jim ne izdš, nič. Moka mi pohaja, zabelje ni več v deži, prihranjen denar sva izmetala za meso, — kar uič več nam ni živeti. Ce se ne spravijo ti pritepenci. morava priti na beraško palico." In res se je hudo godilo Gozdarjevim. Oče Klemen je odločno povedal vojakom, da jih ne more dalje rediti. Naj torej zapusti hišo, ker bi sam rad videl, da se sin povrne, pa si ne more pomagati. Trdosrčni vojaki se mu porogljivo nasmejajo ter se ne menijo za njegove besede. Prihodnje jutro so pa tirali kravo iz hleva ter jo gnali prodajat. Sosed Brence je stal pri oknu ter gledal trdo-srčne vojake, ki so natepali ubogo žival, ker ni hotela po zimi od doma. Stisnil je pest ter natihoma žugal: »To niste cesarski služabniki, ampak vražje duše ste! Kar podavil bi vas, kakor zelenega pajka, in uič bi 8e ne pregrešil." Hudobni, nikdar mirujoči jeziki klepetavih bab-nic so pa celo hoteli stvar tako imeti, da je Klemen sam kriv nesreče in pa njegova Mina, ker sta sina premalo trdo imela ter mu marsikaj dovolila, kar bi ne bilo treba. (Dalje sledi.) /m rm razume! Tako bomo delali tudi nadalje. Sedaj mi pa »Edinost* kar naravnost nalaga »domala naloge" ter mi določuje d a i. To pač od liberalnega lista li lepo. »Edinost" bi morala vendar tudi meni kaj svobode privoščiti. »Edinost" pravi, da narodnostno vprašanje mi ni — jasno! Subjektivno mnenje! Tudi sam izpo-vedam: Da, pojem .Edinosti" o narodnosti mi je zelo — temen, ker nima razlogov ! »Edinost" za-meuja smoter in sredstvo. Ta je glaven razlog, da se ne vjemamo glede narodnosti, eerkve itd. Pravite, da boste omenjena vprašanja Vi razpravljali. Mi se bomo opirali na katekizem, — a Vi ua .Slovanski Svet" To vimo že naprej. „Slovanski Svet" se je začel izlivati v vse slovenske liberalne liste. Zaveza je že jasna! »Edinost" piše: »Da, da, za Vas potrebuje to vprašanje (slov. cerk. vpraš.) za-r e sn e g a š t u d i j a; i drogi so tovpra-šanje imeli že davno rešeno pred šefa o j ('0 je, da je narodnost neodvisna od vere, kaj ne?) in niso potrebovali še le znanih »kijevskih listov" in »dunajskih odlomkov" in tudi ne avtoritete prof. Jagiča (kaj ta ve nasproti »Edinost"-nemu osobju?)." Da, da, Vi ne potrebujete toliko »kijevskih listov, — tembolj pa moskovskih ste potrebovali, sicer bi ne bili mogli priti do takih nazorov o narodnosti in cerkvi, kakor jih imate! Sedaj pa še par tolstih: 1. Cujte! Leon XIII. je na strani »Edinosti- in nasproti ljubljanskemu škofu. Piše namreč .Edinost" doslovno (105): »In ti ljudje (1 a t i n i z a t o r j i) so zasnovali stranko na Slovenskem, so prosili letos blagoslova za prvi slov. katol. shod od tistega papeža Leona XIII., kateri je priobčil eneikliko »Grande mnnus", torej od papeža, ki je umel pomen organizacije cerkve, organizacije »cirilo-metodejske cerkve". Znano pa je, da je za blagoslov prosil ljubljanski škof. Torej papež Leon XIII. je proti ljubljanskemu škofu, proti udeležencem slov. katoliškega shoda, mej njimi 400 duhovnikov. Tako bega »Edinost" ljudstvo. »Edinost"! Kako pa je mogel papež poslati blagoslov »latinizatorjem", katere po Tvoji lastni izjavi v „G r a n d e m u n u s" graja? Laž ima kratke noge. »Mentita est iniqui-tas sibi !" 2, To pa ^e še debelejši: Po »Edinosti" so vsiškofje ilirske metropolije slepo sredstvo v rokah »podlih 1 a t i n i z a t o r-jev"!!! »Edinost" piše od besede do besede: »Tako daleč se je morala podlost naših la t i n i z a t o r j e v ali sedanjih ligašev razkriti in ovaditi, da sami pripoznavajo, da (sledeče besede so debelo tiskane) niso poznali stvari, katero so pobijali in zaradi katere so bili prouzročili celo skupen pastirski list na Slovenskem (105)." Tako skuša »Edinost" spraviti obrekovaje škofe ilirske provincije ob čast, ob spoštovanje. Skuša jih spraviti v ime sovražnikov Slovencev, v ime »lati-nizatorjev", ki nasprotujejo naredbam papeževim! — »Udaril bom pastirja in — ovce se bodo razpršile." To je taktika slovenskega liberalnega časopisja, v katerega obrambo so se v najnovejšem času vzdignili i hajduci t »kolcem in konopcem". — Le naprej! Na naši strani ni strahu! Liga + 1. Politični preg-ied. V Ljubljani, 12. januvarija. Nova večina, to je stvar, s katero se pečajo vsi avstrijski politiki. Pogajanja se ne vrše kaj gladko. Težave dela, kakor se govori, grof Hohen-wart. Predlagal je več sprememb vladnega programa, da bi tako vanj spravil vse konservativne zahteve. Tako premenjen program pa seveda ne ugaja levičarjem, ki bi že t»ko najrajše videli, da bi Hohen-wartovega kluba ne bilo v novi večini. Ali Poljaki podpirajo grofa Hohenvvarta in vitez Jaworski nikakor ne prikriva, da bi Poljaki novi večini ne pristopili, ako v njej ne bode grofia Hohenwarta s svojimi somišljeniki. Vladni listi opominjajo vse stranka k prijenljivoeti, posebnp pa levičarja in Hohenwartov klub, ker drugače se nova pečina ne bode dala doseči. Kolikor se sedaj v6, je jedino Javrorski se izjavil odločno za vladai program ia obljubil vladi pristop v novo večino. Hohenwart ja pa le obetal, da bode prigovarjal njegov klub, da se pridruži novi večini. On menda čnti, da bode zad«l v klubu na upor in torej neče nič gotovega obliubiti. Vladni program tako malo ugaja konservativcem, da mnogi nikakor ne morejo v novo večino vstopiti, če se ne predela. Ugodni premembi vladnega programa tte bi pa gotovo upirala levica, ker se jej sedanji program zdi premalo liberalen. Tudi za moravske Čehe, Ilusine in Co-roninijev klub je odprta nova večina in vladni listi že vabijo te frakcije, da pristopijo novi večini. Ooronmijev klub bode najbrž tudi pristopil, morda tudi Rusini. Za moravske in šleške Čehe pa ne verjamemo Dali bi Mladočebom priložnost za agitacije proti sebi, ako bi vstopili v tako večino, od katere Čehi nemajo dosti pričakovati. Moravski in šleški Cehi pač tudi ne morejo privoliti, da bi se Nemcem zagotovile vse dosedaijje postojanke. V teh dveh deželah, posebno še v Šleziji še ui izvršena narodna jednakopravnost in narodni zastopniki si morajo prizadevati, da pridobe Slovanom pravice, ki jim gredo. Mladočehi in protisemitje pa morajo služiti za strašilo, s katerim hoče vlada druge stranke, posebno pa levičarje pridobiti za novo večino. Vladni listi namreč pišejo, da dela le za Mladočehe in protisemite, kdor se upira novi večini. To svarilo bi gotovo kaj izdalo, ako bi le kdo verjeti mogel, da bi grof Taaffe začel z Mladočehi in s protisemiti pogajanja. Posebno poslednjih se levičarji grozno boj6. Z Mladočehi bi pa utegnili biti še dobri pri-jatelji, vsaj so že sedaj Mladočehi levičarje večkrat podpirali v državnem zboru. Razlika mej njimi ni tako velika, oboji so liberalci. Narodno jednakopravnost bi radi levičarji preprečili s pomočjo sedanjih pogajanj o novi večini. Zato pa zahtevajo, da se pustč povsod Nemcem vse dosedanje pozicije; Pričakovali so, da jih bodo v tem oziru podpirali tudi Poljaki, ali kakor kaže, so se zmotili. Glasilo poljskega kluba piše, da je pač želeti, da se ustavijo narodni boji, ali to se ne sme tako zgoditi, da bi se v bodoče v vsaki novi češki šoli na Moravskem in v Šleziji ali pa v vsakem novem imenovanju kacega slovenskega uradnika že moglo videti kako rašenje dogovorov. Pri svojem napredovanju čutijo narodi nove potrebe, in na te potrebe se ne ozirati, bi se reklo, pretirati ustavo. Sedaj liberalci vedo, da Poljaki jim nikakor ne bodo ponudili roke v zatiranje drnzih avstrijskih Slovanov. Panamski škandal je torej omajal francosko vlado in pa Floqueta spravil s stola zborničnega predsednika. Vlada je največ zaradi tega dala ostavko, ker se vedno določneje govori, da Frejcinet ni čist pri tej stvari. Loubet in Bourdeau sta se pa naveličala ministrovanja v tem težavnem času. Lou-betu je stališče tudi zaradi tega težavno, ker je on kot bivši ministerski predsednik nekoliko oviral, da se panamska zadeva ni takoj s prvega odločneje doganjala in tako dobilo vseh dokazov proti kom-promitiraneem. Vsled vladnega obotavljanja so mnogi krivei dobili čas, da so uničili vsa dokazila proti njim. Pri volitvi novega zborničnega predsednika je bilo veliko razburjenje, ker je pri prvi volitvi kandidoval tudi Floquet. V zbornici je mej vo-litvijo bilo veliko krika, zabavljanja in nekateri gospodje bi si bili celo v lase skočili, da jih neso drugi pomirili. Tako bode pa vsled tega le nekaj dvobojev. Nedavno se je mislilo še, da je Frejcinet nenadomestljiv, ali danes se pa že govori, da se na njegovo mesto pokliče kak general. Pred malo časa bi se republikanci še z rokami in nogami branili generala, ali sedaj so pa že zadovoljni ž njim, videč, da je mej civilisti težko najti sposobnih in poštenih mož. Pred apelnim sodiščem se je začela obravnava proti upravnim svetnikom pri panamski družbi zaradi goljufije in poneverjenja. Obravnava ni posebno zanimiva, ker pri njej politične stvari ne pridejo na vrsto, kajti podkupljeni poslanci pridejo pred porotno sodišče. Že prvi dan je pokazal, da se je pri vsem panamskem podjetiu postopalo |ako neprevidno in labkomišljeno. Zanašalo se je vse na slavno ime starega Lessepsa in pa na kak srečen slučaj. Delalo se je z velikanskimi reklamami. Dnevne novice. v Ljubljani, 18. januvarija. (Papeiev jubilej.) Odbor .Katoliške družbe" se je včeraj posvetoval, kako bi se dostojno proslavil bližajoči se jubilej sv. očeta. Sprožila se je misel, naj bi se poleg cerkvene slovesnosti osnovalo romanje v Rim, ali naj bi se uprav v spomin te slovesnosti osnovalo katoliško učiteljsko semenišče. Posvetovanje se bo nadaljevalo v nedeljo ob 7. uri zvečer. Želeti je, da bi se po vseh krajih vršila taka posvetovanja. (Naznanilo.) Vzajemno podporno društvo v Ljubljani, registrovana zadruga z omejenim jamstvom, vredilo je svojo pisarno že toliko, da zamore v njej redno poslovati. Od danes za naprej pošiljajo naj se vsa društvo tikajoča se pisma naravnost v pisarno ravnateljstva, kongresni trg številka 17, novo uršulinsko poslopje. Kakor že sedanje prijave dokazujejo, nadejati se je velike ude ležbe in zato prosijo se vsi, kateri hočejo it društvu pristopiti, da se pismeno ali ustno v uradni pisarni precej oglasijo, ker drugače bi se koncem meseca nakopičilo preveč dela. Načelnik: S. Pogačar. Vodja pisarne: Prosenc. (Tiskovna pomota.) V včerajšnji dnevni novici »Cesarjev dar" je tiskovna pomota, ter je brati ne »3000", ampak „300" gld. za pogorelce v Dolenji vasi v novomeškem okraju. (Osred&ja komisija za ohranjanje zgodovinskih spomenikov) V zadnji seji poročal je ministerijalni svetnik dr. L i n d o dopisu stolnega prošta čast. g. Orožna v Mariboru o obnovitvi starega go-tiškega svetilnika pri stolni cerkvi v Mariboru in 0 popravi nagrobnega spomenika Marko baronu Eggu v tej cerkvi. (Srednje šole na Kranjskem) obiskovalo je pri-četkom šolskega leta 1892/93, in sicer v Ljubljani državno gimnazija 681, a spodnjo gimnazijo 393 dijakov; kočevsko gimnazijo 107 in novomeško 212 dijakov, vkupno torej 1393; ljubljansko velike realko je pohajalo 373 učeneev. (Poroka.) Prihodnji ponedeljek se bode poročil g. Moric Neuberger, doktor vsega zdravilstva v Luža, z gospico Fran jo Pečetovo v Starem Trgu pri Ložu. (Konknrz) je proglašen na imenje Fr. S k r-b i n c a, posestnika, žitnega trgovca in mokarja v Dragomlji kamn. okraja. Konkurznim komisarjem imenovan je okr. sodnik g. Jul. Polec in upravnikom imovine g. dr. Te m ni k ar; rok je dne 19. januvarija ob 9. uri dopoludne v Kamniku. (Zmrznenca so našli.) 50letni čevljar Andrej Vebar iz Bevk je dne 7. t. m. ob polu petih zvečer popolnoma pijan šel domu. Drugi dan so ga našli na okrajni cesti vsega otrpnenega. Ljudje so ga odnesli v Korčetov hlev, kjer so ga zakopali v gnoj in pustili Ko je žandarmerija zvedela, Sla je na lice mesta, dala izkopati zmrznenca, ki je še slabo sopel, in prenesti v Korčetovo hišo, kjer so ga zavili v mokro rjuho in drgnili po telesu in mu dajali kave. Poklicali so zdravnika dr. Msrolta. Posrečilo se pa vendar ni, zmrznenca pripraviti k zavesti in zdravnik se je izjavil, da ni nobenega upanja, da bi ostal pri življenju, (Zdravje) v mestni občini ljubljanski. Od 1. do 7. dne januvarija jih je bilo rojenih 18, mrtvorojeni 3 in umrlo 29, mej poslednjimi 7 tujcev in 11 v zavodih. Umrl je 1 za grižo, 2 za dušljivim kašljem, 4 za jetiko, 5 za vnetjem sopilnih organov, 1 za mrtoudom, 4 za starostno oslabelostjo in 1 se je sam umoril. Ostalih 11 jih je umrlo za raznimi boleznimi. Sest jih je zbolelo za oslovskim kašljem, 3 ta noricami in 2 >a hripo. (Zmrznil) je v noči od sobote do nedelje 8. t. m. na poti mej Sinjo Gorico in Blatno Brezovico nek črevljar is Bevk. Živel je v nezavednosti še do nedelje zvečer. (Naša stara velika pratika (Biaznikova), ki ima na čelu podobo sv. Jožefa, katero je nepozabni oče Bleiweis tako dolgo vrejeval, vrgla se je na liberalno stran. Kako to? vprašate. V »pogovoru pod lipo", kjer se kratko omenjajo »ižne domače in tuje dogodbe, ne najdeš niti besedice o slovenskem katoliškem shodu, ki se je tako slovesno vršil v Ljubljani. Pač hinavsko zdihuj«*, da imamo na Krani-skera domače razprtije, ki nam le škodujejo, in da, žal, še ne kaže, da bi bil kmalu konec domačim prepirom. Tega seveda pratikin modrijan neče umeti in puvedati, da bi bil hitro konec prepira, ko bi se naše domače zadeve obravnavale po načelih kato- liške vere, katera so se poudarjala na katoliškem shodu, ne pa po puhlih liberalnih frazah in po glavi brezvernih časnikarjev. Predobro se pozna roka, ki zdaj piše in vrejuje pratiko. Svetovati sicer zna, kako pregnati živini uši (glej pratiko 1893), toda svetovati našim liberalnim pustolovcem in časnikarjem, naj molčijo in nikari ne bujskajo naroda zoper katoliško cerkev, t. j. zoper škofe in duhovnike, to seveda presega daleč modrost in srč-nost pratikarjevo. Izdajateljem pratike pa svetujemo : Ce ne morete boljšega berila pridevati pra-tiki, opustite rajše še to in- objavljajte samo sejme. O blagi, pokojni Poklukar, kje si?! Liga + 19. (Udanostne izjave liberalcem — trn v peti.) Iz Horjul* se nam poroča: .Slovenski Nar." silno bodejo zaupnice občin prevzv. knezoškofu ljubljanskemu. Zato pa išče po svojih pomočnikih kar le more, da bi kak polenček vrgel na škofa in vse tiste, ki si upajo javno pokazati svoje spoštovanje in udanost do svojega višjega pastirja. Kaj pa da .Narodu" do resnice ni toliko — to vemo že davno — in, da pravo trdimo, hočemo takoj dokazati. .Slov. Narod" ima dopis iz Trhuiške okolice dne 4. t. m., ki se seveda ni skoval v Horjula, ampak tam v kovačuici ob Ljubljanici, kjer ima par liberalnih kričačev veliko besedo. Ne odgovarjamo .Narodovemu" dopisniku radi tega, češ, da nas boli, ako nas .Slov. Narod" napade, ravno nasprotno, to nam je spričevalo poštenega ravnanja, ampak radi onih, ki vse verjamejo .Narodu". Kolikor stavkov je v imenovanem dopisu, toliko je skoro laži! Dopisnik pravi, da je udanostno izjavo horjulsko pisala nežna roka, torej ženska! Da to ni res, prepriča se lahko dopisnik na licu mesta s primerjanjem pisave. Sicer bi pa vrhniškemu dopisniku in somišljenikom svetovali, naj pred vsem pomed6 doma in naj nikar svojih žensk ne silijo v politiko, predlagajoč jim resolucije, naperjene zoper katoliški shod, potem naj še le hodijo v Horjul kaj takega prav>t, kar seveda mi že davno vemo. — Ramo tako z občinskimi odborniki lahko spričamo, da ni tako, kakor je .Narodov" dopisnik obrnil glede obnaše našega starega župana. Kot župan bi se že moral bolj prepričati, ali je ženska pisava ali ne, in. povedali bodemo takoj, da je bil to le županov prazen izgovor. Župan je' večkrat rekel, da izjave ne podpiše, torej čemu njemu, takemu možaku, tak izmišljen izgovor? Župan je rekel pri seji, da izjave zato ne pošljimo, ker bi se ž njo zamerili posvetni gosposki in bi nam taka izjava škodovala. Kdo je županu vdihnil to misel v glavo, že vemo dobro. Naj svet tedaj ve, s kakimi vzroki begajo liberalci može zoper izjave! Taki, ki v cerkev ne hodijo, ali pa če pridejo, vedno z glavo prikimavajo ali odkimavajo k temu, kar pridigar govori, taki nas ne bodo učili, kaj in komu je treba verovati. Ravno tako ni resnično, da bi kdo lovil Bog kako odbornike za podpis. Eden občinskih svetovalcev je župana večkrat spodbadai, da pri seji izjavo spravi na dnevni red, a ni hotel, z znanim izgovorom, in ko je videl, da drugače ne gre, sklical je sejo na tak dan, ko je vedel, da bode nekaj odbornikov po opravkih zadržanih, k seji priti. In radi tega se je izjava prej podpisa-vala in iz nobenega drugega vzroka ne. Seveda je tudi laž, da ni bilo občinskega pečata na izjavi. In je več je takih zavijanj. Toda mislimo, da je dovolj označena pisava dopisnika .Slov. Naroda" in studiti se mora vsakemu pošteniaku tako obiranje poštenih slovenskih mož od strani .Narodovih" težakov, in zato vračamo konec njegovega dopisa: .Tak pomen imajo dopisi liberalnega časnikarstva zoper izjave do Prevzvišenega." (Velike polit, •btine naj skladaj« denar ta šolske stavbe?) Iz učiteljskih krogov se nam piše: Z ozirom na razglas c. kr. dežel. šol. sveta, kateri določuje, kdo naj plačuje na Kranjskem stroške za šolske stavbe dovolite, mi, da napišem par vrstic. .Učit. Tov." od 1. t. m. omenja s kratkimi vrsticami, da se je v prvem letošnjem društvenem večeru temu razglasu pritrjevalo. Pri tem bi imel jaz svoje pomisleke. Ali ni že pred 20 leti sem ter tje po deželi nekaj tacega bilo ? Baš jaz sem služboval v takem kraju, kjer je morala šol. občina skladati nič mau| kot za tri šole pri davkih; to ie bil grom in upor da se še zmirom dobro pomni v onem kraji. Ali ni tudi sedaj tacega cr.čakovati? Po novem bode morala šolska obiiua, ki že ima leoo šolsko poslopie in je za to skladaa pri davkih že več let, zopet plačati za sosedno šolsko občino, katera prvi doslej bora ni pripomogla, ali, kako? Da pa ne reče kdo ,samo kritikujem, povem, kako bi se v tej zadevi najboljše ravnale in za ljudstvo najmanj občutljivo izvrševalo. Male šolske občine so ubožne, ne moreio same postavljati dragih stavb, velike po-litičue občine se branijo po pravici rekoč, mi ne bomo nikoli otrok v šolo tja pošiljali, imamo šolo doma, zakaj bomo plačevali. Nedvomno bi bilo najbolje, da se napravi pri okrajnem glavarstvu posoben fond za stroške šolske stavbe; za ta fond uaj bi pobirale vse davkarije celega glavarstva nekaj doklade za žolske stavbe. Ta fond bi se potem porabljal za šolske stavbe, naj si bode kjerkoli; in sicer naj bi nosil polovico stroškov, a drugo polovico šolska občina sama, tu bi se vršilo in plačevalo vse mirnim potem. Moja želja je tudi, da še kdo drugi svoje misli o tem pove in stavi kake dobre nasvete. (Iz Celovca) dne 10. t. m.: Na koroškem .parteitagu" izvoljeni .generalštab" je imel minolo nedeljo prvo sejo v dvorani trgovinske in obrtni j ske zborniee. Malo, recimo čudno se nam zdi, v kakšni zvezi sta .parteitagov geoeral-štab" in trgoviusko-obrtnijska zbornica!! Posvetovanja so ostala tajna!! — Že dne 13. decembra pr. I. posvetoval se je odbor .bauernbunda", kako mu je postopati zoper .slovensko - klerikalne agitacije", a i ona posvetovanja so ostala tajna!! Ker tedaj javno nasilstvo ni dovedlo naših nasprotnikov do njih smotra nasproti Slovencem, hočejo nas sedaj uničiti s skritimi napadi z raznimi tajnimi zvijačami! No, Slovenci starodavnega Korotana prestali smo že marsikaj; mnoga orodja — malo častna! — so se rabila, da bi bila nas strla ! Upamo, da nas bodo i najnovejše zvijačne epletke našle pripravljene, da nas i ta sila ne bode strla! V to pomozi Bog! — Pri posvetovanju „generalštaba" v nedeljo prišlo je do hujšega razpora med nemškimi nacijo-nalci in liberalci. A kakor poročajo .Fr. Stimmen", združili so se konečno vsi zopet .v znamenju jedi-nosti". Pač odveč, da se to še posebno poudarja! Kedarkoli je šlo zoper Slovence, nemški uacijonalci in liberalci še nikoli (!) niso bili nesložni! — Tukajšnji g. dež. predsednik Schmidt - Zabičrow je v soboto odpotoval na Dunaj. rj. (S Koroškega) dne 10. januvarija: Kako zelo se naši ultra-Nemci brigajo za slovensko gibanje, pričajo celovške .Freie Stimmen", ki so začele tudi naznanjati shode naših Ciril • Metodovih podrožnic. Da pri tem po svoji stari navadi udrihajo s trdimi nemškimi cepci čez .transkarawankische Hetzer", zlasti pa čet .den aus Tomanien verscbriebenen Klagenfurter Hermagoras Bruder", je samo ob sebi umevno. — Zloglasna .Bauernzeitung", klepetavo glasilo še bolj zloglasnega koroškega .bauernbunda", ki skrbi za vse prej, nego za blagor kmetijskega stanu, naznanja, da hoče vsakomur, kdor listu pridobi pet novih naročnikov, list brezplačno dostavljati! Tako delajo nasprotniki, saj imajo denar in moč na svoji strani ter trosijo po slabih teh listih seme brezverskega nemčurskega laži-liberalizma med naše ljudstvo! Da bi pač Slovenei odločno zavračali vse take časnike in segali marljivo po dobrih domačih knjigah in časnikih! Ob .parteitagu" očitalo se je slovensko - katoliški stranki, da .Mir" brezplačno razširja med ljudstvom. No, sedaj vemo vsai, kje v istini tako delajo in želeli bi, da si gospodje Luggin et consortes to enkrat sa vselej — zapomnijo. (Kje je radodaraest?) Z Goriškega se nam piše: Hude so polemike in dolgočasne, kaj ne, gosp. vrednik! Pa če tudi take, so vendar tu pa tam potrebne, da ne verjame svet vsega, kar trobijo po časopisih samooblastni in v sebe zaljubljeni liberalni vredniki. »Qoi taeet, consentire videtur" — no, mi ne bomo molčali! Prva številka letošnje .Soče" piše v članku: .Radodarni doneski" doslovno te besede: .Neimenovan dobrotnik poslal nam je 50 gld. z besedami : Sprejmite priloženo svoto . . . namesto onih, ki so se v zakristiji zavezali, da vam nič ne dajo". Lep poklon za goriško duhovščino, kaj ne? Prvič ne zaslužimo več stauov-sketra imena, drugič ne podpiramo nič narodnih zavodov ! Pa dosti tega. oglejmo si, ali je goriška duhovščina res tako nenarodna! V Gorici imamo dvojne narodne zavode. Prvi narodni zavodi so .Slogiui". Ali res duhovščiua n č ne daje za .Slo-gine" namene? Pros m drate .Sočine" čitatelje. poglejte zapisnik lanskih radodarnih doneskov za .Slogo" ! Ali ni polovice skoraj zložila soriška duhovščina. Zal, da nemam vseh številk .Nove Soče" več pri rokah, s .ttenUami bi dokazal, kako se je duhovščina v zakristiji zavezala, da nič ne dii za take namene. Drug zavod je slovensko Alojzijevišče, zavod, v katerem dobivajo nadarjeni in vzgledni dečki slovenskih starišev brano in stanovanje brez-plačuo. V tem zavodu so dečki, ki obiskujejo še le ljudsko šolo, dokler niso sprejeti v malo semenišče. V oskrbovanje imajo sestre križanke, v poučevanje doma še posebnega učitelja. Namen zavoda je, ohraniti take dečke pridne in nepokvarjene, da bi, ne okusivši strupa zapeljivosti, bili enkrat ali dobri dušni pastirji, ali sicer pošteni državljani. Zavod nekako skrbi, da bi Slovencem na Goriškem zagotovili narodno in pošteno inteligenco, katere bi kmalu ne bilo, če bi šlo tako dalje. Ker redki so stariši, ki bi si upali pri nas dati sina v šolo radi uboštva. Ali ni torej .Alojzijevišče" tako naroden zavod, kot so .Slogiui" zavodi? In kdo vzdržuje ta zavod? Edino brezdomovinska goriška duhovščina. Samo v miuolem letu zložila je naša duhovščina za .Alojzijevišče (po odštetih 150 gld., katere je daroval deželni zbor) 1646 gld. (recimo: tisoč šest sto šest in štirideset goldinarjev), ko je zraven tega vedno še izdatno podpirala .Slogine" zavode, največji brez-domovinec dr. Mahnič pa je odstopil zavodu svoje lastno stanovanje brezplačno. Tako se naša duhovščina v zakristiji zavezuje svoje žepe. In .Soča", kaj pravi o .Alojzijevišču" ? Niti ne omenja ga ne. Taka je liberalna pravico- in resnicoljubnost! Liga + 24. (Iz Gorice) se nam piše: Goriška gimnazija štela je začetkom šolskega leta 427, realka pa 258 dijakov. — Padel je na ledu 14 letni dijak Bruns-chini iz Ronk dne 7. januvarija in si nogo zlomil. Drsalci pozor! (Svarilo.) Hudobna ženska, najbrž Kočevariea, je v preteklem letu hodila po mnogih krajih dežele, prosila semtertja milodarov in aleparila duhovnike zlasti s tem, da je daleč od tam nastavljene maš-nike obrekovala. Skoro gotovo je bila tudi na Štajerskem, ker znan mi je vsaj jeden slučaj, da je strašno obrekovala nekega gospoda iz Štajerskega. Naj se ne verjame, kar je ta peklensko - zlobna ženska govorila, in če se še kje prikaže, naj se skrbi, da pride pod ključ. Anton Peterlin, župnik. (Shod nemško-nacijonalnih visokoioleev v Celovcn) r soboto dne 7. t. m. se je po poročilu celovških listov obnesel precej — piškavo! Dasi so bobnali na vse pretege, naj se narodni Celovčani .polnoštevilno" zberejo in počasne dijake s svojo navzočnostjo, dasi so se vsem celovškim .prvakom" pošiljala posebna vabila, zbralo se je jedva poln .ducat" gostov in občudovalcev mladih borileev za znani .furor teutonieus". Zato je bila menda tudi vsa .Stimmung" precej — poparjena in ves napor brez pravega pomena. Besedičila sta neki cand. jur. F. Okorn o .težnjah narodnega dijaštva" in Benedikt? o .dijaških odnošajih na avstrijskih visokih šolah". Okorn je po svoje besedičil zoper — Slovane in Žide ter okreal nemško .Bierbankpolitik". Rekel je, da dijaki odločno in nepogojno stoje na strani Schonererjevi. — Koliko piva itd. se je ta večer izpilo, iu je-li drugo jutro bilo v Celovca videti več .pustih" glav, nego drugikrat, o tem žal manjkajo natančnejša poročila! (Kaj veljajo bolezni.) Leta 1891 imel je drž. zaklad troškov za infekcijske bolezni 160.534 gld. 91 kr., in si'ier na Kranjskem 5863 gld. 75 kr. Cerkveni letopis. Novi kraljevograški škof. Ko se je preselil v večnost nepozabljivi kraljevograški škof prem. g. Hais, želelo je verno ljudstvo in duhovščina njemu vrednega naslednika. Tacega so dobili v osebi preč. g. kanonika Edvarda Brjnjeha, kojega j* za škofa te dni imenovalo Njegovo Veličanstvo naš cesar in kralj. Edvard Brjnjcb se je rodil dne 4 maj. I. 1846 v Vl&senicah (okraj Piljtram). V šolo je hodil v Henr. Gradcu, Kutni Gori in Jičinu, kjer je tudi dovrš 1 srednje šole. Sprejet ie bil v bogoslovno semenišče v Kraljevem Gradou iu posvečen I. 1868 v duhovna Niegova prva služba je bila v Žlunicah v Jičiuskem okraju, kjer ie prebil osem let. Da9i ravno je imel ondi veliko opravka, je vendar pisal svoje povesti za priprosto ljudstvo. L. 1876 je bil premeščen v Kraljev Gradec, in po napravljenih izpitih je postal 1. 1877 profesor duh. pastirstva na ondotnem semenišču. Kot profesorja so vsi bogoslovci spoštovali in ljubili. Rekli so o njem: .Ako postaue kateri bogoslovec prav goreč m natančen duhovnik, i« po milosti Božu — zasluga profesorja Bryi>ycha. Ou je imel Cela uaša src*."- Brjojeb je bil vedno jako delaven na leei, v spovedniei, kot predsednik društva katoliških rokodelskih pomočnikov, in kot pisatelj. Njegov« povesti, brošurice „Slova pravdy", koledar „Meč", so m* ljudstvu silno prikupile v veliko jfzo mnogoštevilnih i protestantov, kojih krive nazore iu nauke le v njih dobre pobijal in zavračal. Ako ravno bi želeli, da bi sedanji škof prem. g. Edvard Brynych med nami v Pragi ostal, smo vendar veseli, da si je Bog njega izvolil za višje-pastirsko službo, in zato mu kličemo iz polnega srea : „Ad multos annos!" Kanonik Kisser f- v nedeljo 8. t. m. je umrl na Dunaju starosta dunajskega metropol, kapiteljna, kanonik dr. Josip Kisser, upokojeni vseučiliščni profesor, nadškofijski konzistorijalni svetovalec, vitez reda železne krone 8. reda, star 80 let. Društva. (Odbor ndrodne čitalnice ljubljanske) se usoja naznanjati čč. p. n. društvenikom čitaluiškim, da priredi društvo v letošnjem predpustu dve plesni zabavi, in sicer: ▼ sredo 18. januvarija: plesni venček; v sredo, 1. februarja: Vodnikov ples. Oba plesa se bosta vršila v redutni dvorani. Pristop imajo k obema plesoma poleg društvenikov tudi povabljeni in vpeljani gostie. Za Vodnikov ples se bodo razpošiljala še posebna vabila. Pri obeh plesih »vira godba c. in kr. domačega pešpolka baron Kuhn št. 17. Začetek obema plesoma ob 8. uri zvečer. K prav mDOgobrojni udeležbi vabi najprijaznejše odbor. (Podružnica sv. Cirila in Metoda v Ilirski Bistrici) razpošilja nastopno vabilo na veselico, katera se priredi v prid družbe sv. Cirila in Metoda dne 15. prosinca 1893 v prostorih Je-lovšekove gostilne v II. Bistrici. Vspored: 1. Vecfpc slovenskih pesmij, 2. žive podobe, 3. čaloigra: „Pe-polna žena", 4 žive popobe, 5. šaloigra: .Sam ne kaj hoče", 6. žive podobe. Prvo točko, kakor tudi med posameznimi točkami, svira tukaišna godba. Začetek ob 7. nri zvefer. Vstopnina ?a posamezne osebe 50 kr., z rodbino 80 kr. Preplač la se hvaležno sprejmo! K obilni udeležbi vabi odbor. (Občni zbor ormoške ženske podružnice sv. Cirila in Metoda.) Vabilo k občnemu zboru ormoške ženske podružnice družbe sv. Cirila iu Metoda ki bode v nedelio dne 5. svečana 1893 ob 4. uri nopoludue v gostilni g. Fr. Gomzija v Ormožu. Dnevui r-d. 1. Poročilo vodstva, 2 volitev nafelništvH. 3 volitev podružn'čn>h za-.-topnikov za vel ko skupSčinn. 4 sprejem novih udov in vplačevanje društvenine 5 predlogi". Po občnem zboru vrš 1» se bode tombola na družbino korist in prosta zabava z deklamaciio in petiem. Telegrami. Dunaj, 11. januvarija. Danes popoldne so se podpisale pogodbe mej vlado in Roth-schildovo skupino o valutnih operacijah. Beligr&d, 12. januvarija. Članom akademije je voljen z 10 glasovi Garašanin. Milan Obrenovič in knez eernogorski dobila sta po tri glase. Garašanin je bil že poprej odklonil morebitno izvolitev, češ da nima potrebne sposobnosti za akademika. Madrid, 11. januvarija. Ladija „Mira-mar" Malage še ni zapustila. Cesarica Elizabeta pride ineognito v Aranjuez, kjer se snide s španjsko kraljico Kristino. Berolin, 12. januvarija. V vojaški komisiji je izjavil Oaprivi, da ni niti mej vladarji niti mej vladami nobenih sovražnostij. Mej Francijo in Rusijo je pa jako verojetno neka vojaška pogodba. Glavni udarec nasprotnikov trodržavne zveze bi vsekako veljal Nemčiji kot najmočnejši trozvezni vlasti. Kakor skušnje učč, bode Nemčija morala preiti v ofenzivo, zato pa ne zadoščajo sedanja vojaška sredstva. Diktatura na Francoskem ni izključena. Pričakovati je, da se obnovi trodržavna zveza, ko jej čas poteče, ali gotovo to ni. Umrli »o: 9. januvarija. Antoniia čamernik, delavka, 33 let, Vrtne ulioe 8, jetika. — Antonija Norberta Zmasser, usmiljena sestra, 33 let, Kravja dolina 11, jetika. Tu J« I. 10. januvarija. Pri Maliču : Pollitzer, tovarnar; Kraus, inženžr; Erlieb, Pischer, Horowitz in Elsner, trgovci, z Dunaja. — Solmder-burg, trgovee s Saškega. — Schuman, trgovec, iz Celovca. — Kopfstein, trgovee, iz Budimpešte. Pri SJot»i»: Kaiser, trgovee ; Wriessnig, ravnatelj; Plosch, 'zavarovalnini nadzornik, z Dunaja. — Fohn, trgovee, iz Gorice. — Neuroth, trgovec, ii Žatea. — Trobuhovie. zasebnik, iz Srbije. — Denmberger s soprogo iz 'ržiča. — Cvhner iz Gradca, — Baroninja Sartorio z rodbino ; de Varda, nadpo-ročnik; Vendramin, stotnik, iz Trsta. — Berlic, župnik, iz Boh. Bele. — Križaj, župnik, iz Prema. — Handler iz Beljaka. Pri Južnem knlorivoru: Ivan in Marija Legat iz Lesec. — Wieserdienst iz Judenburga. — Schaffer, uradnikova hči, iz Kanfanara. 3-60 »neg Srndnia temperatura —6'6' za 4'0' pod normalom Odbor društva „Pravnik" vabi uljudno vse gospode člane katera bode dn£ 26. januvarija 1893 ob 8. uri zvečer v Ljubljani v klubni sobi hotela „Slon". 3Dsa.®v»,i red s 1. Nagovor načelnika. 2. Poročilo tajnika. 3. Posebno poročilo tajnika o stanju terminologič-nega dela. 4. Poročilo blagajnika. 5. Poročilo preglednikov računa. 6. Volitev načelnika in 10 odbornikov. 7. Volitev 2 preglednikov računa. (37 1) 8. Posamezni nasveti. Dr. Papež, načelnik. Dr. Krisper, __tajnik. Na prodaj sta krepka in dobra za vožnjo. Tudi komata sta na prodaj. —Več se izve pri upravništvu „Slovenca". 22 2-2 O c3 d H C U u z • T-i t . . X 1 < 72 co * H G o v Ul u- (D > a o -P O cd k J, M M Ad štev. 23 397. 35 3-1 Razpis službe vratarja pri mestni klavnici. Pri mestni klavnici pepolniti je začasno službo z letno plačo 300 gld., prostim stanovanjem in slnibinsko obleko. Kdor bod« prosil za to službo, dokaž', da ni star lisd 35 let, da je trdnega zdravia in glede vedenia na dobrem glasu razun tega pa da znsi dobro pisati iu računati. Tako opremljeue prošn e le vladati do 31. januvarija 1^93. 1. tri podpisanem magistratu. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, due 10. januvarija 1893. CEBELNO - VOŠČENE | SVEČE ■j ■ '< \ t v ' . ' prodaja in razpošilja PAVEL SEEMANN v Ljubljani. Dunajska borza. januvarija. Papirna renta 5%, 16% davka .' . . . 98 gld Srebrna renta 5%, 16% davka .... 97 . Zlata renta 4%, davka prosta.....116 „ Papirna renta 5%, davka prosta .... 100 . akcije avstro-ogerske banke. • 600 gld. . . 997 „ Kred tne akcije. 160 gld........316 „ London. 10 funtov stri. ...........120 . Napoleondor (20 fr.) ...... . 3 . Cesarski cekini ... r' Nemških mark 100............50 „ 30 kr. 90 . 60 „ 55 „ 90 ! 55 59'/, 67 20 „ Dni U. janavarija. Ogerska zlata renta 4%.......114 gld- 30 kr. Ogerska papirna renta 5%......100 „ 75 „ 4* državne srečke 1. 1854., 250 gld. . .144 „ — „ 5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . . 162 „ 76 . Državne srečke 1. 1864.. 100 gld.....183 „ 25 „ Zastavna pisma avsrr. osr. zem. kred.benke 4% 97 „ — „ I Zastavna pisma .... 4'i-fc 100 „ 40 . Kri-dhn* srečke. lOo gld. . . 190 - „ St. Genois sre.-k«. 40 *ld 67 „ 60 „ Ljubljanske srečke, 20 gld.......25 gld. 25 kr. Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . . 18 „ 75 , Rudolfove srečke, 10 gld.......25 . — „ Salmove srečke, 40 gld........66 . 50 '„ Windischgraezove srečke, 20 gld. .... 65 . — .■> Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . . 151 . 25 . Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v. 2828 . — . Akcije južne železnice. 200 gld. sr. 92 „ 25 I Papirni rubelj .... 1 n 21\', Laških lir 100.........- „ — „ T iui Mopoill" Zanesljiva informaoija o stalno 1J1M> jiUl/I^UI • obrestnih in dividendnih papirjih, važnih dogodkih na gospodarskem in tinančnem polju, odločilnih pojavih na dunajski borzi. Svčti pismeni in ustni brezplačno. Celotna naročnina a poštno poiiljatvijo vred gtd. 2 60. Menjarnična delniška družba „91 G B C U Wollzei1e it. 10 Dunaj, MiriabiKtrstritie 74 B. aUT Veatnl na ■ ve ti za dosego kolikor mo6 visokega obrestovanja pri najpopolnejši varnosti pf nnložcnih glavnic, "^B Izdajatelj in odgovorni vrednik : Dr. Ivan Jane* t. Tisi „K»10.:»V.. Tmut«"