5leym J335.__
izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah In praznikih, ob 5 zjutraj.
Uredništvo: Ulica Sv. Frančiška Asiškega št. 20, I. nadstr. — Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu lista. Nefrankirana pisma ce ne
sprejemajo in rokopisi se ne vračajo, izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsorcij lista .Edinost". — Tisk tiskarne .Edinosti", vpisane zadruge s omejenim poroštvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška Asiškega št. 20. Telefon uredništva In uprave štev. 11-57.
Naročnina znaša: Za celo leto.......K 24.—
Za pol leta .....................• 12.—
za tri mesece....................• 6-—
za nedeljsko izdajo za ceio leto.......5.20
za pol leta.............•/•• • 2.60
V Trstu, v petek, 1. decembra 191€.
Letaik XU.
Pasamezne številke .Edinosti- se pr*d«j«jo p« i vinarjev, zastarele številke p« 19 vinarjev.
Oglasi se računajo na milimetre v iirok«sll ene koS»nfc
Cene: Oglasi trgovcev In o rtnikov.....mm po 10 vin-
Osmrtnice, zahvale, poslanice, ogiasi deiiaruih zavodov ...............mm po 20 vin.
Oglasi v tekstu lista do pet vrst........K 20.—
vsaka nadaljna vrsia . ........... » —
Mali ogiasi po -t vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev.
Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti". Naročnina in reklarcacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno lo upravi .Edinosti* — Plača in toži se v Trstu.
Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Asiikeg« št 29. — PoJtnrtranilničm račun H. Sil.£53
DUNAJ, 30. (Kor.) Z res vladarskimi najvišjim dvomim mojstrom — med vsa
častmi, ob razvitju vsega sijaja, ki ga do^ loča dvorni obrednik za prežalostno priliko, in ob najspoštljivejši udeležbi vladarske hiše, kakor je ni bilo, kar se spominjajo ljudje, ter zveznih in prijateljskih držav in narodov monarhije se je danes vršil pogreb pokojnega Veličanstva Franca Jožefa I. v grobnico njegovih prade-dov.
Splošno spoštovanje, ki ga je užival pokojni vladar v vsem civiliziranem svetu, v sedaj nad dveletnih bojih, kakor jih svetovna zgodovina ni doživela, sijajno izkušeno zvezno razmerje monarhije z mogočno nemško državo. Turško in Bolgarsko, globoka ljubezen in vdanost narodov obsežne države umrlega vladarja, ki se je v vojni izkazala tako sijajno, kot nikdar prej, vse to je pri pogrebnih svečanostih stopilo tako očividno na dan, da se pogrebne svečanosti niso razvile samo v počastitev, primerno veličini in pomenu pokojnegi vladarja, temveč obenem tudi v poklonitev, ki je v svoji impozantni veličini in svoji iskrenosti pričala, kako blagodejno in popolnoma je pokojni cesar in kralj izvrševal visoko poslanstvo, kateremu je več kot dve človeški dobi posvečal vso svojo modrost in moč.
Kakor tam zunaj junaške čete avstro-ogrske v zvezi s svojimi zvestimi zavezniki, navdane z najplemenitejšim domoljubjem in edinstveno navdušenostjo, ne branijo samo meja staroslavne domovine, temveč so daleč preko teh meja ponesle slavo in sijaj habsburškega prapora, tako so se tudi narodi obeh držav monarhije, vse narodnosti in stanovi monarhije v navdušeni domovinski ljubavi zgrinjal okoli prestola poljubljenega vladarja, složen narod bratov, ena- edina velika rodbina narodov, ki je danes prespoštovane-ga pokojnega očeta države po svojih iz-loijenili zastopnikih spremila na njegovi zadnji poti. In kakor je iz tisočerih topovskih žrel na širokih bojnih frontah ob času pogreba Franca Franca Jožefa I. za grmel častni pozdrav, kakor se ni nikdar izkazal nobenemu vladarju, tako niso samo iz src tisočev, ki so se neposredno udeležili pogrebne svečanosti, stotisočev, ki so bili priče tega pogreba, kakor ga še ni bilo, temveč tudi iz src milijonov zvestih podanikov, ki so na glas zvonov, ki so zvonili v vseh mestih obsežne države ob času pogreba, opravljali tiho pobož-nost v božjih hišah, vrele vroče molitve za dušni blagor umrlega vladarja in za izpolnitev njegove želje, da bi ta starodavna država pod mladostnim cesarjem in kraljem na prestolu Habsburžanov po zmagoslavno končanem boju doživela sijajno dobo miru in povzdige ter ne-slutenega razvoja.
Vreme, ki je bilo zadnje dni medlo in hladno, se je v dopoldanskih urah razjasnilo. in ko se je približala ura pogreba, je posijalo solnce nad mestom. Cesarsko vreme, ki je pri tolikerih slavnostnih vožnjah pokojnega cesarja povečevalo zunanji sijaj, mu je ostalo zvesto tudi na njegovi zadnji vožnji.
Kmalu po eni popoldne so se z mestno duhovščino na čelu, začeli oskrbovanci dunajskih oskrbovališč, člani pobožnih u-stanov in redov pomikati od avguštinske dvorne cerkve proti notranjemu dvornemu trgu.
V dvorni kapeli je dvorni in grajski župnik dr. Seydl prvikrat blagoslovil Najvišje truplo ob veliki duhovniški asistenci, nakar so dvorni komorni sluge in telesni lakaji dvignili krsto in jo. na čelu jim dvorni in grajski župnik, dvorni kapelani in sluge iz dvorne kapele, prenesli na mrtvaški voz, ki je ostal na Švicarskem dvorišču.
Prvi najvišji dvorni mojster knez Mon-tenuovo s palico, trije najvišji dvorni šar-ži, kapitani telesnih straž, ogrski dvorni maršal, dvorjaniki, generalna pobočnika, oba knežja komornika in krilni pobočniki so sledili krsti, ob kateri je stopalo osem pažev z gorečimi voščenimi bakljami. ter arsijerski, ogrski in trabantski gardistL Po ponovni blagoslovitvi na mrtvaški voz vzdignjene krste se je ob zvonenju zvonov vseh cerkva začel izprevod pomikati. Dva dvorna konjarja s svetiljkama, ška-dron konjice in en dvorni predjahač na konju so tvorili čelo izprevoda. Sledili so nato dvoujjrežni dvorni voz z dvornimi komornimi slugami, dvorni komisar na konju, dva dvorna svečanostna voza s krilnimi pobočniki, dvouprežen dvorni svečanostni voz s knežjimi komorniki, šesterouprežen dvorni svečanostni voz z generalnima pobočnikoma, dva dvorna konjarja s svetiljkama, nato šesteroupre-žni dvorni svečanostni vozovi z dvorja-niki, kapitani telesnih straž, in ogrskim dvornim maršalom, nadalje šesterouprežen dvorni svečanostni voz z najvišjim komornikom in najvišjim dvomim maršalom, dvorni svečanostni voz s prvim
kim teh dvornih voz po dva dvorna konjarja s svetiljkama. — Oddelek pehotne stotnije telesne straže, oddelek konjiškega škadrona telesne straže peš in po en oc delek obeh trabantskih telesnih straž poc vodstvom enega častnika so korakali pred črno prevlečenim mrtvaškim vozom s krsto, v katerega je bilo upreženih o-sem vrancev. Na obeh straneh so sprem Ijali mrtvaški voz štirje telesni lakaji gorečimi voščenimi bakljami. štirje paži dva gardna šarža in štirje arsijerski in ogrski gardisti, po en častnik, en straž mojster in osem gardistov obeh trabant skih telesnih straž ter konjiškega Škadrona in pehotne stotnije telesne straže. Na desni strani je jahal najvišji hlevar.
Mrtvaškemu vozu je sledila brigada arsijerske telesne straže, brigada ogrske telesne straže na konju, stotnija pehote in škadron konjice.
V trenutku, ko je mrtvaški voz dospe skozi Švicarska vrata na notranji dvomi trg, ki je bil ravno tako kot zunanji dvor ni trg poln ljudstva, je dvoma straža iz kazala počast pokojnemu Najvišjemu voj nemu Gospodu. Zadnjikrat se je v žalno tenčico zavita zastava poklonila prec vladarjem.
Med spomenikoma princa Evgena in nadvojvode Karla, katerih spomin ni bi nikdar bolj živ kot v teh usodepolnih Jneh, je izprevod v očigled spomenika ve like cesarice Marije Terezije, pramatere vladarske hiše habsburško-ioreriske, kre nil proti Ringu. Visoko so plapolali pla meni na žalnih obeliskih ob črno prevle :enih zunanjih dvornih vratih. Za voja škirn špalirjem se je gnetla stotisočera množica. Težke čme zastave se vijejo s palač ob Ringu in žrtveniški plamen plapolajo iz kandelabrov pred dvorne opero. Gosto zasedena so vsa okna ol sem potu. Na skrajni strani vozišča na Ringu, od spomenika Marije Terezije do novega vojnega ministrstva, so se po-razmestili neaktivni generali in službe prosto častništvo dunajske garnizije in so izkazali mrtvemu Najvišjemu vojnemu Gospodu zadnjo počast
Med Gothejevim in Schilierjevim spome nikom, mimo krasne dvorne opere, ki jo je cesar Franc Jožef posvetil umetnosti se je pomikal izprevod po Opernringu, za čigar palačami umetniški dom in zgradba glasbenega društva tudi pričata o skrbi pokojnega vladarja za umetnost, na Schwarzenbergov trg, kjer bronasti spomenik slavnega vojskovodje spominja na zdavnaj minula junaštva, vojak v železu pa na junaštva v zadnjih slavnih bojih Mimo mestnega parka, muzeja za umetne obrte, mimo novega vojnega ministrstva, znaka pomlajene obrambne sile Avstro-Ogrske, v kateri živi dalje duh Radetzke-ga, čigar spomenik je našel tu dostojno mesto, dočim novi poslopji trgovinske in obrtne zbornice in poštne hranilnice predočujete vse ono, kar je pokojni cesar storil tekom svojega dolgega, blagovite-ga vladanja za trgovino, promet in gospodarsko povzdigo svoje države, čez Aspernski trg z Uranijo, kjer se na stolpu vije žalna zastava, znakom znanosti, ki jih je ravno tako pospeševal pokojni vladar, se je pomikal izprevod, nakar je zavil na nabrežje, ki nosi ime vladarja in kjer predočujejo ponosne palače procvit trgovine in industrije, ki jim je bil mogoč tekom dolge mirne dobe vlade cesarja Franca Jožefa pod njegovo mogočno zaščito, dočim pa donavski prekop, ob katerem vodi nabrežje, s svojimi novimi napravami spominja na veliko, pod Francem Jožefom storjeno delo regulacije Donave in mogočnega pospeševanja plovbe.
Prebivalstvo zre v nemi žalosti, razo-glavo mimo njega se pomikajoči izprevod. Globoka ginjenost se zrcali v obrazih tisočev. Veliko se iih joče.
V tem, ko se je izprevod razvijal, so se člani Najvišje cesarske rodbine, k pogrebnim svečanostim došli člani sorodnih in prijateljskih vladarskih rodbin, posebni odposlanci, diplomatski zbor, tajni svetniki, ministri, dame reda zvezdnatega križa, dvorni uradniki, uradniki centralnih mest, generaliteta in službe prosto častništvo, kolikor se ni porazmestilo na Ringu, predsedništvo in člani obeh zbornic državnega zbora in ogrskega državnega zbora, predsedništvi mestnih zasto-pov državnih glavnih in prestolnih mest Dunaja in Budimpešte, ter odposlanstev zbrali pred cerkvijo sv. Štefana in v cerkvi. kjer se je prvikrat vršila pogrebna svečanost za vladarjem iz vladarske hiše habsburško-lorenske.
Nekoliko pred 3 sta dospela Veličanstvo cesar Karel in cesarica Žita s svojim dvorjanstvom pred glavni vhod častitlji-ve stolnice. Tla so črno pogrnjena, mogočni stebri so do pol višine zaviti v črno in okrašeni z grbi cesarske hiše. Oratoriji so črno prevlečeni, klopi ravno tako* ol-
tarji pregrnjent s črnimi prtovi, na kate-1 zastopnik kediva, Ibrahim Hilmi. Za njimi
rih se nahaja grb pokojnega Veličanstva. Na sporočilo, da se izprevod približuje so Najvišja in visoka gospoda odšli h kle čalnikom in na prostore v presbiteriju, ki so bili določeni zanje, nakar je kardina knezonadškof dr. Piffl v spremstvu asi stirajočih škofov in prelatov, stolnega ka-pitelja in duhovščine šel sprejemat Naj višjega mrliča k glavnemu vhodu. Krsto so dvignili z mrtvaškega voza in jo postavili na oder v presbiteriju. Pred krsto je stopala duhovščina, ob krsti paži in častniške telesne straže, za krsto pa prvi najvišji dvorni mojster s palico, osta dvorni šarži in dvorjaniki, ogrski dvomi maršal, generalna in krilni pobočniki ter knežji komorniki.
Kardinal knezonadškof dr. Piffl je pri stopil nato h krsti in jo blagoslovil. Vsa obsežna cerkev, napolnjena do zadnjega prostorčka, je sledila blagoslavljam u globoki ginjenosti in pobožnostL Dvajse minut po 3 je bil obred končan. Ob pre tresljivih zvokih »Ubere«, ki so jo pe pevci dvornega glasbenega zbora, so vnovič dvignili krsto komorni sluge in telesni lakaji in jo ob enakem spremstvu kot v cerkev, zopet ponesli na mrtvaški voz.
Izprevod se je nato zopet začet pomi kati. Neposredno za mrtvaškim vozom sta stopala sedaj Nj. c. m kr. apostolsko Veličanstvo cesar in Nj. Veličanstvo ce sarica, inozemska Najvišja in visoka gospoda, nadvojvode, tuje visoke gospe in nadvojvod inje, nizozemski posebni odposlanci in nizozemska častniška odposlan stva, spremstva Najvišje in visoke gospode in odposlanstva domačih polkov katerih imejitelj je bil Najvišji pokoj'nik Arsijerski gardisti in ogrska telesna stra ža na konju, stotnija pehote in škadron konjice so zaključili izprevod, ki se je skozi špalir odposlanstva armade na bo ;'išeu pomikal po Kartnerici, Kupfer schmiedovki preko Novega trga h kapu inski cerkvi. Krsto, ki jo je sprejela duhovščina, so ponesli v cerkev in jo položili na oder. — Najvišja in visoka gospoda ter vsi oni, ki so spremili Najvišjega pokojnika na tem zadnjem delu poti, so se porazmestili popolnoma črno prevlečeni cerkvi na prostorih, ki so bili določeni zanje.
Duhovščina je ponovno blagoslovila krsto, zopet so pevci dvornega glasbenega zbora zapeli »libero«, potem so pa dvignili krsto in ob pogrebnih molitvah m v spremstvu bakelj so jo ponesli grobnico. Pred krsto so stopali očetje kapucini. S solzami v očeh, premagovani po veliki boli, so člani Najvišje cesarske hiše in ostati navzoči spremljali z očmi krsto, kateri so Nj. Veličanstvo cesar Karel, prvi najvišji dvorni mojster s palico in oba knežja komornika sledili v grobnico. Tu so postavili krsto na tla, da jo pozneje, cakor je želel pokojni vladar, polože za stalno med krsti Nj. Veličanstva pok. cesarice Elizabete in pok. prestolonaslednika Rudolfa.
Po končanem blagoslovu in pogrebnih molitvah je prvi najvišji dvomi mojster izročil ključ krste gvardijanu oo kapuci-nov in priporočil krsto njegovemu varstvu, nakar se je vladar s spremstvom vmil v cerkev. Nato so Naivišja in visoka gospoda zapustili cerkev.
Večerni mrak je legal na mesto, ko so bile končane pogrebne svečanosti. Kdor jim je bil priča, se bo vse svoje življenje spominjal te manifestacije ljubezni m spoštovanja vladarja, čigar pozemski ostanki so bili danes v grobnici njegovih pradedov položeni k večnemu počitku. Cesarska grobnica pa bo odslej kraj, kamor bodo romali domačini in tujci, da bodo v Gospodu počivajočemu vladarju izkazovali tudi še v daljnih Časih svojo ljubezen m
spoštovanje. , . ,	...... .
DUNAJ, 30. (Kor.) Čeprav je bil zalm izprevod pri današnji pogrebni svečanosti po razvoju velikega žalnega ceremo-nijela že samoposebi zelo učinkujoč, vendar se je vtis na potu iz cerkve sv. Ste-ana h kapucinski grobnici še povečal vsled častnega spremstva* ki so je izkazali pokojnemu vladarju Najvišji ki veliki vladarji. Neposredno za mrliškim vozom sta korakala cesar Karel in cesarica Žita in med njima prestolonaslednik nadvojvoda Karel Franc Jožef, ki je v oratoriju sv. Štefana prisostvoval tudi blagoslovitvi, v beli obleki z žalnim znakom, tesno držeč se cesarskih roditeljev. Neposredno nato so sledili: bavarski, saški, bolgarski kralj, nemški pretolonaslednik, infant Ferdinand španski, princ Valdemar danski, >troci kralja Bolgarov prestolonaslednik ioris, princ Cirii in princezinji Evdoksija in Nadežda, saški prestolonaslednik, bavarski in saški princi, vojvoda Filip Al-reht virtemberški, vetiki vojvode Ba-denske in Sachsen Weimaria in ostali semkaj doštv nemški zvezni knezi, kakor tudi
so šli vsi nadvojvode. Nato so sledili: bavarska kraljica, princesa Matilda saška, vojvodinji VViirttemberg in Parma, grofica Trani, sestre pokojne cesarice, nad-vo/vodinje, dalje hčerke pokojnega cesarja Gizela in Marija Valerija, vnukinja cesarja kneginja Elizabeta Windischgraetz, grofica Štefanija Lonyay, soproga pokojnega prestolonaslednika, dalje otroci pokojnega prestolonaslednika nadvojvode Franca Ferdinanda, bavarske in saške princezinje, člani rodbin Braganza in Bourbon, Liechtenstein, Hohenlohe, med njimi avstrijski veleposlanik v Berlinu, knežja dvojica RadzivH, knežja dvojica Czertoryski in vojvoda Viktor Ratiborski. Za visokimi knezi so šla inozemska posebna odposlanstva in oficirske deputacije. Razven najožjih rodbinskih članov so položili inozemski knezi in posebna odposlanstva na krsto cesarja krasne vence, katerih število je z darovanimi venci iz cele monarhije narastlo do takega števila, da bi imel le najmanjši del prostora v dvomi grajski kapeli. Venci bodo tekom naslednjih dni p<^joženi v grobnico ob krsti cesarja. Kljub ogromnim množicam, ki so spremljale vladarja na njegovi zadnji poti, se ni dogodila nobena nezgoda. Zadržanje občinstva je bilo nadvse hvalevredno.
AvstrljsKo uradno poročilo.
DUNAJ, 30. (Kor.) Uradno se objavlja: 30. novembra 1916.
Vzhodno bojišče. — Mackense-nova armada: Uspešno prodirajoča donavska armada je, odkar le prekoračila veletok, ujela 43 romunskih oficirjev in 3421 mož in uplenila dva težka in 36 poljskih topov. 7 malih topov in 7 strojnih pušk. — Fronta nadvojvode Jožefa: ćete generala Falkenhayna so zavzele včeraj Pitesti in Campolung. V Cainpolungu je bilo ujetih 17 oficirjev in 1200 tnož in uplenjenih 7 topov in veliko število vofriega orodja. Med dolino Uza in Tatarskim prelazom nadaljujejo Rusi v svrho razbremenitve močno ogroženih romunskih zaveznikov določene napade z veliko zastavitvijo moštva. Armade generala Arza in Kovessa so se skoro na vsej fronti noč in dan srdito borile z vedno nanovo naska-kujočim sovražnikom. Na mnogih točkah so se vršili boji moža proti možu. Ruski naval se je razbil. Manjši krajevni uspeh ne morejo čisto nič izpremeniti na tem, da so bile velike žrtve sovražnika tudi včeraj zaman. Boj se nadaljuje. — Fronta princa Leopolda Bav.: Nič važnega.
Italijansko bojišče. — Vzhodno Gorice in na kraški planoti je bil topovski boj včasih zelo živahen.
Jugovzhodno bojišče. — V Albaniji neizpremenjeno.
DUNAJ, 30. (Kor.) Iz vojnega poročevalskega stana se poroča z dne 30. t. m. zvečer:
V Romuniji se razvijajo operacije po načrtu. — Bitka v Karpatih se nadaljuje. Rusi naskakujejo vedno iznova naše črte. izgube sovražnika, ki ne prodre nikjer, so izredno velike. Ob Zloti Lipi so turške čete odbile sovražen napad. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer. fml.
Nenriko uradno poročilo.
BEROLIN, 30. (Kor.) Veliki glavni stan, 30. novembra 1916.
Zapadno bojišče. — Armada vojvode Albrehta Virtemberškega: V kolenu pri Ypernu so po močni topovski pripravi napadli sovražni oddelki v širini 3 (m naše postojanke. Bili so odbiti po ognju, na posameznih točkah v bojih moža proti možu. — Fronta prestolonaslednika ^uprehta: Ob meglenem vremenu se je opovskl ooj med Serre in Ancro kakor ud! v frontnem delu med gozdom St. -Merre Vaast povečal.
Vzhodno bojišče. — Fronta princa Leopolda Bav.: Večje bojne akcije se niso vršile. — Fronta nadvojvode Jožefa: V Gozdnih Karpatih in v mejnih gorovjih ob Moldavi so Rusi nadaljevali svoje napade, ne da bi dosegli važnejše rzultate. j*usi imajo težke izgube in so se morali zadovoljiti z malimi krajevnimi uspehi. V zapadni Romuniji smo potisnili sovražne zadnje oddelke nazaj. Razven Pitestija j e bil zavzet včeraj tudi Campolung in od. i »rta s tem pot preko Torzburškega prelaza Tamka) so ujeli Bavarci 17 oficirjev in 200 mož in uplenili 7 topov in mnogo materijala. Kirasirski pešpolk »Kraljice« in sicer eskadron ritmojstra Borcka je pri Ciola Nesti ujel sovražno kolono s 17 oficirji in 1200 možmi in uplenil pri tem 10 topov In tri puške. — Mackensenova armada: Donavska armada v bojih napreduje. Pri napadih na Romune so se odliko-
vali pod vodstvom majorja Aschauerfa šlezvlk-holštajnski, biickenburški in bavarski rezervni lovci. Odkar je prekoračila Donavo, je ujela ta armada 43 oficirjev in 3421 mož, uplenila 2 težka in 36 poljskih topov, 7 malih topov in 7 strojnih pušk ia 32 raunlcljskih voz. — Macedonska fronta: Severozapadno Bliolja se je izjalovil sovražen napad. Srbi so bili z zapadnih pobočij razvalinske gore pri Grunlštu. katere vrh je bil v zadnjih dneh ponovno brezuspešno napaden, zopet pregnani.
BEROLIN, 30. (Kor.) Veliki glavni stan, 30. novembra 1916., zvečer. Deloma živahen ogenj severno in južno Soinine. Turške čete so ob Zloti Lipi zavrnile močne ruske napade. Na Romunskem položaj neizpremenjeno ugoden. Sovražni delni napadi severozapadno Bltolja so se izjalovili.
Prvi generalni kvartirmojsters pl. Ludendorff.
Bolgarsko uradno poročilo.
SOFIJA, 29. (Kor.) Macedonska fronta: Napad sovražnika proti bitoljskim višinam je bil odbit po zapornem ognju. V kolenu Cerne relativno mir. V ozemlju vasi Gru-nište se je izjalovilo šest napadov sovražnika. V ozemlju Moglenice na obeh straneh Vardarja in na fronti Belašice planine topovski ogenj. Ob Strumi obojestransko živahno streljanje. Ob Tahin-skem jezeru smo razpršili z ognjem močili poizvedovalne oddelke. Sovražno letalo je vrglo na Radulovo dve bombi, ki ste ranili dve ženski in dva otroka. — Romunska fronta: Na Vlaškem se nadaljuje prodiranje. Pri Giurgiu smo ujeli 2 oficirja in 200 mož. Ob Donavi, med Tutrakanom in Črnovodo pehotni ogenj. Pri Silistriji topovski boj y presledkih. V Dobrudži slab topovski ogenj in boji med patruljami.
SOFIJA, 30. (Kor.) Macedonska fronta: V ozemlju Bito.'ja in v kolenu Cerne slab topovski ogenj in delovanje patrulj. V ozemlju Gruništa smo odbili napad sovražnika s protinapadom. V ozemlju Mo-glenice In v dolini Vardarja slab topovski ogenj. Ob Belašici planini patruljni boji in slabo topovsko delovanje. Ob Strumi topovski ogenj. — Romunska fronta: Na Vlaškem se nadaljuje prodiranje na cesti Giurgiu—Bukarešt. Naše čete so prizadejale sovražniku z bajonetnim napadon: krvav poraz. Sovražnik je imel težke izgube. Uplenili Smo dva topova 21 cm kalibra. Ob Donavi med Tutrakanom in Ćrnovodo topovski boj. V Dobrudži slabo topovsko delovanje in boji med pred-stražaml. _
PRESELITEV ROMUNSKE VLADE.
BERN, 30. (Kor.) Glasom francoskih vesti se je romunska vlada preselila v Jassy, kamor so ji sledili inozemski poslaniki.	_
Turško uradno poročilo.
CARIGRAD, 29. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Kavkaška fronta: Na desnem krilu je bil napad poldrugega bataljona sovražnih čet odbit. Sicer le praske na vseh ostalih delih fronte. — Na drugih frontah nobenega važnega dogodka.	_
Položaj na Grškem,
LONDON. 29. (Kor.) »Morning Post« poroča iz Aten z dne 27. t. m.: Poset, ki so ga napravili včeraj jx>slaniki aliirancev ministru za vnanje zadeve, se tiče armade v Epiru, ker se v severnem Epiru pojavljajo grške in albanske čete. Domneva se, da je ta organizacija delo grških oficirjev. Minister je izjavil, da pri tem gibanju ni udeležen noben grški oficir. Nato so poslaniki zaprosili, da lahko pokažejo -fotografije oficirjev v noši četaških poveljnikov. Italijanska vlada je prosila za odstranitev vseh teh oficirjev. Naznanila je grški vladi, da bi v nasprotnem slučaju sama ukrenila j>otrebiie porake, da varuje svoje čete. Grška vlada je sklenila, da umakne svoje čete.
AMSTERDAM, 29. (Kor.) »Times« poročajo iz Aten, da kritični položaj še vedno traja. Kronski svet se je dozdevno odgodil v nadi, da bo glede izročitve topov mogoč kak kompromis s Fournetom. Toda zdi se, da ta ne misli odnehati.
ournet je v Hermesovi ulici posetil več i rgovin Venizelistov in videl sam rdeče triže, s katerimi so bile zaznamovane tekom noči. Ako bi se grožnje proti Veni-zelistom izvedle le deloma, ne da bi bile ukrenjene poprej potrebne odredbe, p>o-em bi pomenilo to slabost, ako ne propad Venizelistov.
SOFIJA, 29. (Kot.) Poslaniki Bolgarske, Avstroogrske In Nemčije v Atenah so prispeli v Sofijo, odkoder bosta zastopnika Avstrije in Nemčije z osobjem vred nadaljevala potovanje na Dunaj oz. v Berlin,
Š*ran H.
.tuiNOM" štev. jao.
\ irstu, ane decemnra >916.
Demisija vojnega ministra.
ATENE, 30. (Reuter. — Kor.) Vojni minister je iz zdravstvenih ozirov podal ostavko. General Hezzopulos, sedaj na Krfu, bo stopil na njegovo mesto.
Nemški državni zbor.
BERLIN, 30. (Kor.) Zbornica je pričela danes specijalno debato o zakonu glede službene obveznosti.
BEROLIN, 30. (Kor.) Državni zbor je proti glasovom socijalno-demokratične delovne skupnosti sprejel temdjne določbe zakona o službeni obveznosti, po katerem je sleherni Nemec od 17. do dovršenega 60. leta obvezan v izvrševanje domovinske pomožne službe tekom vojne.
Razne politične ves te.
O zedinjenju čeških poslancev objavlja socijalnodemokratski poslanec Tuzar,
član predsedništva Češke zveze v bmski »Rovnosti« članek, v katerem predvsem ugotavlja, da so češke politične stranke sklenile, da bodo v narodnih stvareh vodile skupno politiko, katere cilj je vzdrža-nje naroda, zagotovitev njegove bodočnosti, njegovih pravic. Nadalje poudarja, da »bomo izvajali svojo politiko na tleh avstrijske države« in da ie »minil čas, ko je bilo mogoče, da smo si dovoljevali do-ina in na ijunaju luksus kopice strank.« Nadalje se bavi s krizo v socijalistični internacijonali, katere pa sedaj noče konkretno reševati, in zaključuje: »Ne bilo bi pametno, če bi se podcenjeval pomen združenja čeških političnih strank. Pome-njalo bi pa, da se stvar precenjuje, ko bi se mislilo, da sedaj v češkem domačem življenju nastopijo hipoma idealne razmere in da mora politika naroda dosegati same uspehe. Nasprotno smo si v svesti, da bo uspešno skupno delovanje zahtevalo veliko potrpljenja in veliko žrtev od vseh soudeležencev. Le ob absolutni lojalnosti, posebno vodilnih mož, ki stoje na čelu, se bo mogoče izogniti vsem klečem. In kar se tiče uspehov: mogoče je, da jih dolgo ne bo, mogoče je, da bodo zasedaj samo negativne naravi, da se namreč marsikaj prepreči, kar bi se drugače moglo zgoditi. Tu je skromna previdnost potrebna. Ne bilo pa bi dobro, če bi se podcenjevalo novo združenje češkega tabora in se primerjalo s podobnimi poizkusi v prejšnjem zasedanju državnega zbora. Zaradi soudeležbe naše (socijalnodemokratske) stranke ima Češka zveza sedaj popolnoma drugo, širjo podlago. V glavnem pa resni čas s svojimi težkimi vprašanji skrbi za potrebno vezilo nove narodne edinosti. Le-to vezilo bo trdnejše kot pa prejšnje geslo. Llic po narodni slogi.« — Izvajanja poslanca Tuzarja veljajo prav tako kot za češke tudi za naše razmere. Želeti je le, da se tudi pri nas Slovencih čim prej udej-stvi misel narodnega edinstva in da potem v najkrajšem času pride do trdne zveze med vsemi avstrijskimi slovanskimi in drugimi nenemškimi narodi, da se jim tako zavarujejo pravice, ki jim jih zagotavlja državni osnovni zakon, čigar strogo izvajanje more biti edini temelj, na katerem se more zgraditi nova bodočnost Avstrije.
Madžar o Čehih. Madžarski socijolog dr. Oskar Jaszi je napisal o znani knjigi »Češki narod«, ki jo je izdal poslanec dr. Tobolka s sopomočjo drugih čeških politikov in učenjakov-strokovnjakov tako-ie: »Iz teh krepko in strokovnjaški pisanih razprav se izteka za nas mnogostranska, plodovita in originalna kultura bogato nadarjenega naroda, s katerim se seznanjamo in s katerim bi morali ostati v stalnih stikih. To bi bilo za nas prijetna in koristna stvar. Ta knjiga je v meni ojačila vtisk, ki sem ga dobil na svojih potovanjih po raznih pokrajinah monarhije in o katerem sem pogostoma govoril z mnogoterimi odličnimi avstrijskimi in ogrskimi kulturnimi
delavci____Po vojni bo zelo potrebno,
da postane monarhija velika kulturna liga naprednp misleče inteligence vseh narodov in plemen. Prirejali naj bi se kongresi, izdajale knjige. Po skupnem znanstvenem delovanju in drugih sredstvih naj bi se spoznavali med seboj, spoštovali in go-
j;li solidarnost____ Veliko avstrijskih,
ogrskih, čeških in hrvatskih kulturnih delavcev je spoznalo, da -bi samo tak program medsebojnega sodelovanja in solidarnih prizadevanj omogočil preporod monarhije. V taki kulturni ligi bi za nas Madžare vsekakor bilo plemenitejše m koristnejše delo, kot pa da povišujemo disharmonijo protičeškega kurza.« — Lepe besede, lepe misli. Toda koliko Madžarov pa govori in misli tako?
Podpisujte peto volno posojilo.
P O D L I S T E K.
Njegov čas.
Roman. Iz angleškega.
Čudila se je, da ji je dal vse svoje cvetlice, da pa ni plesal žnjo, pa tudi ne z nobeno drugo. Sedel je čisto tiho. Ko so pa prinesli košek najlepših temnordečih vrtnic ter je Sergej Grekov pograbil cel Šop in stopil proti Tamari, da bi jo zaprosil za ples, jo je nenadoma naprosil knez, da naj bi plesala žnjim, ter je vstal, da bi pričela. Položila je roko na njegove lehti in začutila, da se je stresel in pritegnil sapo. Ko pa ga je vprašala, Če ga boli kaj, se je posmejal in dejal, da mu ni nič in da morata plesati. Pa sta zaplesala. Mrzličen nemir in bojazen sta navdajala Tainaro. Za božjo voljo, kaj se je neki vendar zgodilo?
Ko sta se po plesu zopet vsedia, se je Tamara opogumila in vprašala;
Domače w@gfi.
Žalne Svečanosti v Trstu. Ves Trst je bil včeraj na dan pogreba Njeg. Veličanstva cesarja in kralja Franca Jožefa pod globokim vtisom žalosti za ljubljenim vsestransko spoštovanim vladarjem, čegar skoro 70 let trajajočemu vladanju se ima zahvaliti Trst za procvit do današnje veličine. V vseh cerkvah mesta so se vršile danes ob veliki udeležbi prebivalstva slovesne službe božje, ki se jih je udeležila tudi šolska mladina vseh tržaških šol. Ob 10 dopoldne je daroval v stolni cerkvi sv. Justa stolni prošt dr. Petronio pontifikal-no črno mašo, ki so ji prisostvovali: namestnik baron Fries-Skene, kontreadmiral baron Koudelka, dvor. svet. baron Gianz, vladni komisar mesta Trsta dvor. svet. pj. Krekich-Strassoldo, načelniki vojaških in civilnih oblasti s številnimi višjimi uradniki in oficirji, konzuli zveznih in nevtralnih držav odposl. številnih patrijo-tičnih društev, odposlanstva vseh šol, deških zavetišč in tržaških skavtov in veliko število vernikov. Obširni prostori staročestitljive cerkve, ki je bila popolnoma v črnini, so bili natlačeno polni. Opoldne se je vršila v Politeama Rosetti od političnega patrijotičnega društva As-sociazione politica adriatica prirejena žalna manifestacija in spominska slavnost za pokojnim vladarjem, pri kateri je bila izražena globoka žalost prebivalstva in njegova zvestoba in vdanost do Avstrije in habsburške dinastije. Udeležniki skupščine so šli nato skozi glavne dele mesta in so defilirali pred namestništvom, pomorskim poveljstvom in mestno hišo. Med pogrebom pokojnega vladarja so od 2—4 popoldne zvonili vsi zvonovi v mestu, tudi vse trgovine so bile zaprte. Kakor v Trstu, so se vršile tudi v ostalih delih dežele včeraj v navzočnosti civilnih in vojaških oblasti in šol in ob veliki udeležbi vseh prebivalskih krogov žalne službe božje.
Izraz sožalja organizacije oskrbnic vojnih sirot. V sredo, 29. novembra, se je vršila seja organizacije oskrbnic vojnih sirot za Trsit pod predsedništvom eksce-lence gospe baronice Lucy Fries-Skene-jeve, ki je otvorila sejo z naslednjim nagovorom: Cenjene gospe in gospodje! Preden preidemo na dnevni red, čutim srčno potrebo, da izrazim čustva bridke boli, ki nas vse navdaja v teh težkih dneh. Naš v Gospodu počivajoči vroče ljubljeni cesar je bil vsem svojim narodom ljubeč, skrben gospod, otrokom pa prav posebno neskončno dober oče in pokrovitelj. Po-novnokrat je pokojnik izrazil željo, da naj bi se javna dobrodelnost v prvi vrsti bavila z naraščajočo mladino, z otrokom. Tako je tudi naloga, ki ji v okviru naše organizacije posvečamo svoje skromne moči, prav v duhu pokojnega Najvišjega gospoda. Skrb za vojniške sirote mu je bila prava srčna želja. Dragega spomina na nepozabnega cesarja torej ne moremo počastiti bolje, kot če danes v tem bolestnem času žalosti obnovimo zaobljubo, da delo, ki smo ga pričeli, vztrajno nadaljujemo in se ne damo motiti po težavah, ki se samo po sebi umevno stavijo na pot tako veliko zasnovani akciji, v prid plemenitemu in patrijotičnemu namenu, v duhu našega pokojnega, iskreno ljubljenega cesarja!
Žalna manifestacija »Slov. trgovske šole«. Včeraj, na dan pogreba našega bla-gopokojnega cesarja Frana Josipa I., so se vsi učenci in učenke »Slovenske trgovske šole« v Trstu ob 8 zjutraj udeležili pod vodstvom g. ravnatelja m vsega učiteljskega zbora žalne šolske maše v cerkvi sv. Antona novega. Po sv. maši so se učenci in učenke zbrali v žalno opremljeni šolski telovadnici. Na čelu dvorane je bila izpostavljena slika blagopokojnega cesarja Frana Josipa L, obdana s cvetjem in črnimi draperiiami. Pred zbranim učiteljstvcan in dijaštvom je šolski ravnatelj g. Ulčakar v pomembnih, jedrnatih besedah podal pregled o vzvišeni m vzorni osebi preminulega monarha, o njega dolgi vladarski dobi, o njega zaslugah za vedno večji procvit monarhije v političnem in kulturnem pogledu ter o njegovi očetovski ljubezni do vseh narodov velike Avstrije. K sklepu je g. ravnatelj toplo priporočal dijaštvu, naj ohrani v.svojem srcu svež in hvaležen spomin na vleikega vladarja Frana Josipa I., ter pozval prisotne, naj zakličejo velikemu cesarju in knezu miru trikratni »Slava!« čemur se je učiteljstvo in di-jaštvo navdušeno odzvalo.
Smrtna kosa. Umrla je v visoki starosti 88 let gospa Mariia Grom, mati gospoda Antona Groma in tašča gospe Maše Gromove, naše vrle delavke na narodnem polju. Užaloščeni rodbini naše sožalje.
—	Knez, povejte mi, kaj se je zgodilo;
prepričana sem, da grof Variškin ni v resnici bolan.
—	Nisem hotel, da bi bil plesal z vami mazurko, — je bilo vse, kar je odgovoril Gricko.
—	in kako ste preprečil to? — je vprašala Tainara in je pobiedela vse do ustnic.
—	Kaj je vam to mar? Ali se bojite za
Borisa?
Pogledal jo je, in njegov izraz v licu jo je pretresel v dno srca. Videla je, da zelo trpi, toda vzlic temu je odsevala divja zmagodobitnost iz njegovih oči. Vse njeno bitje je bilo razvneto; ljubezen, skrb in tudi ogorčenost so se borile v njenem srcu, in končno je rekla:
—	Bojim se, toda ne za grofa Variškina, temveč zaradi onega, kar ste morda storil vi.
Posmejal se je skoraj tako vesek), kot običajno, in odgovoril:
—	Hvala lepa, gospoda; toda svoia dejanja ze lahko zagovarjam sam.
V Tamari ie zopet preobvladala jeza
Pogreb veletržca Antona Vouka, ki se je vršil včeraj popoldne iz pokojnikovega dvorca v Barkovljah, ie bila velika manifestacija čustev, ki so jih gojili do pokojnika tisti, ki so ga poznali z vsemi njegovimi svojstvi, ki so ga dičila. Pred dvorcem in na obali se je zbrala za današnje razmere ogromna množica žalevalcev, ki so čakali, da se razvrste v izprevod. Zastopani so bili res vsi sloji prebivalstva iz Barkovelj in mesta, bila so zastopana društva, ki jim je bil pokofnik dobrotnik in podpornik (naj omenimo tu, da je dva dni pred smrtjo izročil 100 K za božićnico naših šol), a tudi pripadnikov druge narodnosti iz trgovskega stanu je bilo nepričakovano veliko, kar priča, kako cenjen je bil pokojnik kot trgovec tudi pri njih. Kondukt je vodil veleč. g. župnik barko-vljanski Kjuder ob asistenci veleč. g. župnika romanskega Jurizze in veleč. g. kapelana. V voz s krsto sta bila uprežena dva para konj, poseben voz pa je vozil vence, s katerimi je bil kar zakrit. Po cerkvenih obredih v barkovljanski cerkvi je domači ad hoc sestavljeni mešani pevski zbor pretresljivo pel ob spremljevanju or-gelj »Miserere« v slovenskem jeziku. Dru-gorodcem se je videlo na obrazih, kako presenečeni so bili ^o blagoglasnosti petja. Pred cerkvijo so žalni gostje poseli v nedogledno vrsto kočij, da spremijo visoko čislanega pokojnika na njegovi zadnji poti — na pokopališče pri Sv. Ani. Mrak je legal na zemljo, ko so pokladali zem-ske ostanke Antona Vouka k večnemu počitku. Slovo je bilo težko in vsem se je izražala na licih in v očesu globoka, resnična žalost. A v to velepesem pijetete do milega pokojnika se je zamolklo od daleč tam s kraške planote vmešaval grom topov, ta oznanjevalec velikega umiranja. Iz kamena bi moral biti, komur ne bi tak prizor — rekli bi: kombinirana tragika — pretresel duše. — Neopisna je žalost rodbine, zlasti gospe soproge, posebno še, ker je nesreča prišla tako iznenada, tako nepričakovano. Ali — kolikor je to sploh možno — v tolažbo naj jej bo ta splošna ganljiva manifestacija spoštovanja in simpatij, ki si jih je nepozabni jim pokojnik pridobil s svojim blagim srcem, svojo do-brotnostjo in delavnostjo, svojim poštenjem — kot trgovec in kot človek. Anton Vouk naj uživa večni mir!
Nakupovanje volne. C. kr. naimestni-štveni v Trstu razglaša: Prihodnje nakupovanje volne se bo vršilo potom naku-povalca V. armadnega poveljništva dne 2. in 3. decembra 1916 od 8 dp 12 dopoldne in od 2Y» do 6 popoldne v skladiščih špe-dicijske delniške družbe »Adriatica« Sy-los. Oddati se mora vsa volna, ki jo imajo trgovci v svojih zalogah. Plačevalo se bo v okvirju najvišje določenih cen. Pri tej priliki je možno oddati tudi volno, ki je še zasebna lastnina. — Schneider 1. r.
Dobrodelna prireditev v korist vojnlš-kih sirot. Učenci c. kr. trgovske akademije v Trstu prirede 9. decembra t. 1. ob 8 zvečer v dvorani občinskega gledališča dobrodelen večer v korist vojniških sirot. Ekscelenca baronica Lucija Fries - Skene je prevzela pokroviteljstvo te prireditve.
Razpis natečaja. Izpraznjena je ena pre-benda ustanove za plemenite gospe pokne-žene grofije Goriško-Gradiščanske in se s tem razpisuje z opazko, da imajo prosilke predložiti svoje prošnje v šestih tednih pri podpisanem deželnem odboru (Dunaj I. Parlament). V ta namen naj dokažejo: 1. da imajo najmanj 18 let; 2. da so uboge; 3. vrsto svojega plemenitaštva m ali spadajo med plemenite rodbine poknežene grofovine; 4. lepo vedenje; 5. stan in premoženje svojih starišev in zasluge le-teh za državo; 6. število sester, ali katera izmed njih, ali pa prosilka sama že uživa kako prebendo ali drugačno podporo, j Prošnje, ki so bile predložene deželnemu odboru na podlagi natečaja z dne 3. septembra 1916 št. 5418/16, veljajo tudi za pričujoči natečaj. — Od goriškega deželnega odbora na Dunaju. — Deželni glavar: Dr. Faidutti.
Poziv goriškim beguncem. Da se bo mogel sestaviti natančen seznam vseh Go-ričanov sedaj bivajočih v različnih krajih države, se pozivljejo vsi Goričani, naj blagovolč nemudoma naznaniti svode sedanje bivališče (natančni naslov) ter navesti tudi ime in priimek vsakega posameznega rodbinskega člana in naslov zadnjega bivališča v Gorici. Vsaka poznejša sprememba bivališča naj se istotako naznani kakor hitro mogoče temu magistratu. Mestni magistrat Goriški, sedaj v Trstu. C. kr. vladni komisar.
Podpisi na V. vojno posojilo. 5. izkaz: Pastificio Triestino K 100.000, N. N. kron 70.000, F. Fenderl &. Co. tovarna mila 25.000, N. N. 20.000; Julij Schmukler,
Fric SchnabI, Hugon Joung, Julij Jolles, Ludvik Pollack, Olga Ganzoni-Guebhardt po K 10.000; Lucijan in Terezina Riee K 6.000; Fani Joung, Ignac Joung, Olivier Rossi, N. N., H. Polacco, .Anton D'Ago-stinis, H. Massopust, Ignac Notarangelo, Societa anonima general edi trasporti in lig. po K 5000; Jos. Stritof, Gustav Wei-ger, Piazza & Mann, M. Pinzan, A. Broc-chi & Figlio, N. N. po 3.000; Viktorija D' Agostinis 2.700; Just Cossutta, Justina del Todosco, Rudolf Steidler, Alojz Co^ solo pok. Ant., Ferdinand Lordschneider, Marij Nalaboticli po 2.000; A. de K., Anton Abram, Jos. Pizzul-Cignola, Roman Rorsine, Sucessori Pietro Tavolato, V. Janach & Co., N. N., N. N., Atilig Vascot-to, N. N., N. N., N.N., dr. Joahina Corbat-to, Egon Clemente po 1000; N. N. 700, N. N. 300, Jakob Luzzatto 200; Viljem Bruni, Tomaž Konder po 100 K;OieIija Bor-toli, šolska učenka K 50.
S S s*
Podpisi, izkazani od c. kr. avstr. vojaškega vdovskega in sirotinskega sklada: Josipina Zavadlal K 100; Periklej Spiro-pulo K 100; Herminija Tellini K 50; Societa generale di protezione fra servi K 1000, Gvidon Helmpacher K 200; Galilej Jero-niti K 1000; Josip Grgič K 200; Angela Comel K 500; Marija Sossich K 50; Marija Scoria K 50; Eleonora Brandolin K 100.
MALI OCŠE.ASI.
Postrežnlca
za domaČa dela se išče. Naslov r ul. G lileo Galilei 9, IV. n. (F)
7flkl!n vsake vrste kupuje Jakob Margon Via lUlUjL Solitario št. 21-	75«
Klinillom baklje vsake viste na drobno in de-liupujltlll belo. Zaloga žaluje v J. Stebel. Vi« Torrente 36.	752
KlimifDVtl k®1® po i-50' barvane po —.80, HUpUJCIll rabljeno obleko 2.—, novo sukno po 4.50. bombaž po 6.—, volnena pokrivala, pletenine in volno po K 7.--. Nacson, ulica Geppa štev. 16.-	767
Mnrmolmfri T zab°jekit P° kg je naprodaj 11U1IIIC1IIUU večja množina. Mlekarska zveza ulica Valdirivo 29
766
Izobražena
gospa, srednje starosti, lepe zunanjosti, dobre družine išče >lu±be v pisarni, kot vzgojiteljica ali hišna gospodinja.
rfektno hrvatsko, nemško, fran-
Govori in piie pei
cosko in špansko. Frija/.ne p »mene ponudbe pod „Izobražena Hrvatica- na lnser. odd Edinosti, Kateri pove tudi nailov.	(G)
EfttAAMffC Anton Jerkič posluie zopet v tvojem rUlUgriU ateljeju v Trstu. >ia deUo Poste
štev. 10.

Seno In slamo (Consor/.io dei vetturali)
po dobri ceni. Ulica S. Maurizio št. 13.	704
DAROVI.
Darovi, došll ces. komisarju. Ludovik Pollack v počastitev spomina Njegovega Veličanstva pokojnega cesarja Franca Jožefa I. K 50 za Rdeči križ. K 50 v korist božični akciji za vojniške sirote, K 50 v korist božični akciji za ostale sirote in posebni akciji za igrače, K 50 v korist u-bežnice. Henrik Pregel m soproga K 20 v korist božični akciji za vojniške sirote in K 20 v korist božični akciji za ostale sirote in posebni akciji za igrače. Dr. Matija Pretner v počastitev spomina pok. Antona Vouka K 20 za vdove in sirote padlih Tržačanov. Vodstvo italijanske mestne šole na Vrdeli K 30, nabranih med učitelji in učenci v počastitev spomina Njegovega Veličanstva pokojnega cesarja Franca Jožefa in sicer polovico za Rdeči križ in polovico za vdove in sirote padlih vojakov. Učiteljsko osobje mestnega otroškega vrtca n^ Greti v počastitev spomina Njegovega Veličanstva pokojnega cesarja Franca Jožefa I. K 6 za vdove in sirote in K 6 za Rdeči križ.
ČEŠKO - BUDJEV1ŠKA RESTAVRACIJA (Bosakova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ul!ci delle Poste štev. 14. vhod v Uiici Giorgio Galatti, zraven glavne pošte, Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi. -
lia debelo sama za preprodajah.
Nogavice, sukanec, ;>ipe, milo, gumijeve podpet-nike, razni gumbi, denarnice, mazilo za čevlje, električne svetiljke, baterije, pisemski papir ko-
Eirni svinčniki, zaponke, prstani rdečega rema za brado, ilice, razna rezila, robat, i
križa, mreiice
drugo prodaj fctev. 19.
J6
ZDRAVNIK
M. Dr. Knrol Pernitič
stanuje v Trstu, ul. Giulia 76 III. n. (zraven
Dreherjeve pivovarne) in ordinira v ulici Carintia 39, I. od 3 do 4 pop. za n«ftran|ev nervozne in otroik« bolezni (blizu cerkve sv. Antona novega.)
Riunione Adriatica di Sicurtd v Trstu
(Lastna palača) ustanovljena leta 1338. Zavarovanja proti škodi, povzročeni po ognju
streli in eksplozijah. Zavarovanja steklenih jdošČ proti razbitju. Zavarovanja proti tatvini z vlomom. Zavarovanja pošiljatev na morju in po suhem. Življenjska zavarovanja v najrazličnejši kombi, načitah.
Delniška glavnica in rezerve dne 31. decembra 1915 K 199,625.992-40
Stanje zavarovalne glavnice na življenje (31 12
1915 i K. 546,405.849 — Odkar obstoja družba, je bilo v v eh branšah ii
plačano na škodah K 872.453 443*85. Zastopstva v vseh deželnih glavnih mestih in važ~ nejSlh krajih Avstro-Ogrske monarhije.
l9K9BUaB3aaBBM2IH&BaHHEMMIIHBaBaBBMaBBBMHBBHHHaBIIB
it
99
UMIH" VaHsli
g	Via Sta diea 10 — TRST — Via Sta d on 10
■ Ravnatelj lastnik KARL MAUKICE.	Pri Hupfeldkiavirju Ig. HOSENBLATT. S
m	SSgf* Danes in dnevno ^
I Velika umetniška predstava, s
m Preseneti]«'/ soored.	Presenetlj v sno-ed.
8 Zadetek ob SV, zvečer.	Vstopnina s I. prostor K 2"—, II. prostor KI.- a
BB!3H9BBBKKBSXBB5BBSSBBB74B93IBESBB3}SS3BCBBEBSBBBBBBBBBSiQS£S^fcXBI tSSBB VISBRB
sočutje. Sedela }e mirno in zrela predse. Razburjenje je zahtevalo svojo pravico. Po inazurki je komaj vedela, kaj je dejaJ in kaj je odgovorila. Nato se je razpo-vrstila poioneza, potem so pa Sli k večerji. Tu so se zopet sešli stari dobri znamci, m Gricko je bil navidezno zopet stari Gricko. Pil je veliko, končno si je nalil ko-zaiček konjaka in ga zmešal s šampanjcem. Razgovarjal se je sijajneje kot ke-daj in je zabaval vso družbo, ki se kar ni mogla prenehati smejati. Večinoma je ogovarjal Tatjano Sebanovo, ki je sedela ob njegovi levi strani. Tamara je bila kot da je okamenela. Tako je prešla noč. Bilo je že štiri zjutraj. Družba se je zopet razkropila po galerijah, da bi od tamkaj gledala odhod kraljevske dvojice. Ko je Tamara tako ob stebričju sionela poleg kneza, je hipoma zagledala, kako mu curlja kri izza rokava na rokavico. Knez je tudi sam opaztf to, se hitro umeknil z jeznim vzklikom in se izgubil med množico. Odtlej je bil ples pust in prazen za Tamara
(Dalje.)
JlirstrUsik'
Podružnica c. kr. priv,
1© kri
I

za (rgovino in oš»rt. THST, Plaza itiaria Teresa 2	DUNAJ, Vil. ZoSSergasss 2.
Od 20. novembra do 16. decembra 1916 sprejema podpisovanja za
Peto avstrijsko vojno posojilo
obstoječe iz
a)	40 letnega 51/i°/Q amort. država, posojila, davka prostega, po K 92.50% z odbitkom 0.50 bonifikacije, torej a K 92.-% netto.
b)	Davka prostih 5%% državnih zakladnic, vrnljivih dne 1. junija 1922 po K 96.50 z odbitkom 0.50 bonifikacije, torej a K 96.—% netto.
Podružnica tega zavoda sprejema podpisovanja in z ozlrom na eminentno domoljubni namen tega posojila daje vsa mogoča olajšanja in na željo razna pojasnila.

Danes dan prodale
i
Podružnice
A^efs-Avsfriiike banke v Trstu
Trst, Via Cassa d i risparmio 15.	Dunaj, e. Sirauchgasse 1.
sprejema podpisovanja si
obstoječe iz dveh vr.^t in sicer:
I.	40 letnega 5%% amort. državnega posojila po K 92.50a/. z odbitkom 7,% bonifikacije, torej k K 92— netto.
II.	Davka prostih 57,7, državnih zakladnic, vrnljivih dne 1. junija 1922 po K 96-507o z odbitkom 7,70 bonifikacije, torej a K 96 —70 netto.
Sprejemajo se podpisovanja z vsem mogočim olajšanjem in dajejo natančneje informacije v uradnih urah.