NAŠLOV—ADDRESS: "Glasilo K. S. K. Jednote 6117 St. Clair Are. CLEVELAND, OHIO Telephone: HEnderson LETOS obhaja naia Jednota tO letnico poslovanja mladinskega oddelka Km^ko .< Katoliška Jednota je prva t* najstarejšo slovenska bratska pod porna organizacija t Ameriki Posluje že 43. leto GESLO K. 8. K. J. JE: "Vse za vero, dom hi narod r Entered ss Second Class Matter Dooember 12th, lt» at the Pest Offles at Cleveland, 3hto, Under the Act of Aacnst Kth. IMS. Asa •fta« tar Mafltng at Special Bate of Pi •state Pn irlded tar In Bad Uen 11«. A Bt Of Oct* fter trC 1»17. trtbirtwl en May ttnd. 1MB NO. 15 — ŠTEV. 15 CLEVELAND, O., 14. APRILA (APRIL), 1936 • LETO (VOLUME) XXIL S5.L7I Rev. John j. Oman postal kanonik ljubljanske stolne cerkve Na Belo nedeljo, dne 19. a- nekak naslednik bivšega oglej- SLOVENSKIH NASELBIN —Glavni stan slovenske zadruge v Bridgeport, O., je daroval $300 za poplavljence, verižne trgovine pa niso ničesar prispevale. Med rojaki, ki so bili tam prizadeti radi povodnji je tudi poznani Anton Peternel v Martins Ferry, Ohio. —V Bellaire, O., so sledeči naši rojaki prizadeti radi poplave: Ant. Vehar, Jack Zaje, Štefan Rupčič, Mile Trošel, C. Uselič in John Pavlinič. —V Conemaughu, Pa., sta direktno radi povodnji prizadeta rojaka Frank Zalar, trgovec na Central Ave., in Jos. Vivoda, gostilničar na Washington St. Obema je voda zalila vse do stropa v pritličju Oba imata veliko izgubo radi te poplave. —V Tacoma, Wash., je preminul Jos. Papeš, star 63 let in doma iz Žužemberka. Zapušča ženo in dve hčeri, v mestu Butte, Mont., pa brata Valentina. —V Manistique, Mich., je umrl Štefan Ivanič, star 64 let in doma iz Dragatuša v Beli Krajini. Umrl je na posledicah zmrznjenih udov. Zapušča ženo in dva sinova. —V Rock Springs, Wyo., je umrl Peter Berčič, star 56 let in doma od Sv. Duha pri Škof j i Loki. V Ameriki je bil 26 let in tu zapušča ženo, dva sinova in pet hčera. —V North Chicagu je dne 2. aprila umrl Blaž Mahnič, star 56 let in doma iz Senožeč na Notranjskem, zdaj pod Italijo. Tu zapušča ženo, tri sinove, tri hčere in brata. —Mt. Olive, 111., V bolnišnici v Litchfieldu je 5. aprila po težki operaciji umrl Joe Ferjančič, star okrog 50 le* in doma iz Šemlakov pri Vipavi. Kot kovač po poklicu je skoro 25 let delal v kovač-nici pri premogovniku Panami, živel pa je na farmi pri Washvillu, kjer zapušča ženo, sina in hčer, v Springfieldu pa dve omoženi hčeri in drugo v Nokomisu. —V Lincolnu, N. H., se je pri delu v gozdu težko ponesrečil Frank Knaus iz Starega kota pri Gabru. Padlo drevo ga je udarilo po glavi in mu razbilo gornjo čeljust ter mu povzročilo veliko rano nad desnim očesom. Nahaja se v bolnišnici v Manchestru, N. H. —V Aronu, Pa., je 2. aprila ubilo v premogorovu rojaka Frank Konca. Pokojni je bil rojen leta 1870 v vasi Bič, fa-ra Veliki Gaber. V Aronu zapušča žalujočo soprogo, 6 sinov in 3 hčere. Z njim je delal v rovu, ko se je pripetila nesreča, tudi njegov sin, kateremu je zlomilo nogo in se sedaj nahaja v bolnišnici v Gainsburgu, Pa. —V Pierce, W. Va. sta se dne 4. aprila pri delu v premogovniku skupaj ponesrečila Joe Slogar in njegov sin. Očeta je na mestu ubilo, sin se pa nahaja v bolnišnici v Elkensu. —V Breezy Hill, Kans., si je končal življenje rojak Anton J ere, star 57 let in doma iz Brezja pri Brežicah, " £ . prila dopoldne ob 10. uri se bo vršila v cerkvi sv. Lovrenca v Clevelandu, O., redke ali posebne vrste slovesnost, ko bo župnik te fare Rev. John J. Oman po elevelandskemu škofu Most Rev. Joh. Schrembsu instaliran za častnega kanonika ljubljanske stolne cerkve o-ziroma ljubljanskega .stolnega kapitlja. Po slovesni sv. maši in usto-ličenju se vrši g. kanoniku v počast banket v Slov. Narodnem Domu na E. 80. cesti. V zgodovini ameriških Slovencev je to prvi slučaj, da je kak tukajšnji slovenski duhovnik zavzemal tako častno mesto. Gotovo to čast je šentlov-renški župnik Rt. Rev. Oman, bivši duhovni vodja naše K. S. K. J., in brat našega vrhovnega zdravnika Dr. M. F. Omana po- j vsem zaslužil. Dne 3. aprila je prevzvišeni elevelandski škof J. Schrembs obvestil Rt. Rev. Omana s sledečim pismom, katerega je prejel iz Ljubljane: Pieč. g Janezu Omanu, župniku pri sv. Lovrencu Cleveland, Ohio: Zadnje mesece minulega leta sem bival v Združenih državah Amerike, da bi obiskal ondotne Slovence in jim, kolikor mogoče prinesel nekaj duhovne tolažbe. Za to moje potovanje imate Vi največje zasluge. Spremljali ste me z veliko skrbnostjo in požrtvovalno prijaznostjo *na potu v Združene države ameriške in po Združenih državah od ene do druge slovenske župnije, če sem ob priliki mojega obiska mogel za versko življenje dragih mi sorojakov kaj dobrega storiti, je p v veliki meri Vaša zasluga. V zahvalo in v trajen spomin za Vaš ljubeznivi trud Vas v smislu kanona 406 parag. 2 s privoljenjem Vašega ordinarija. prevzvišenega gospoda ' škofa Jožefa Schrembsa, imenujem častnega kanonika Ljubljan-] skega stolnega kapitlja s pravico uporabljati vse častne znake in obleke, ki so v IV. poglavju kapitelsjkih statutov našteti. Škofijski ordinariat v Ljubljani, dne 12. marca 1936. Škof Gregorij Rozman, m. p. Častni kanonik in to stolnega kapitlja je najvišja čast, ki jo more škof kakemu duhovniku podeliti. Ž njo odlikuje le kake prominentne duhovnike svoje ali kake druge škofije. V domači škofiji so to navadno le kaki starejši, zaslužni dekani dolgoletni profesorji, vojni župniki itd. Njih število je omejeno. — Po cerkvenih postavah ne sme presegati tretjine števila pravih kanonikov, ki jih ima kot svoj vrhovni svet pri svoji stolni cerkvi. To so namreč stolni kanoniki, škofovi svetovalci v vseh zadevah škofije in njegov častni dvor. Ljubljanski stolni kapitelj zavzema še posebno častno mesto ki ga mnogi drugi stolni ka- skega patrijarhalnega kapitlja. Ko je bil oglejski patrijarhat in ž njim njegov kapitelj zatrt, so kapiteljske časti prešle na videmski in goriški nadškofijski kapitelj. Od goriškega pa so prešle na ljubljanskega, ko je bila goriška nadškofija za nekaj let, to je od 1788—1806, prenešena v Ljubljano. Od takrat nosijo ljubljanski kanoniki posebne insignije, do katerih stolni kanoniki navadnih škofij niso upravičeni. častna zunanja znamenja ljubljanskih kanonikov so:— TRI NAŠE KEGLJAŠKE TEKME PO VRSTI Rt. Rev. John J. Oman Rdeče obrobljen talar, z rdečimi gumbi in rdeč pas. Rdeči biret, duhovniško pokrivalo. Rdeč podvratnik. Rdeč pla-šček, ki ga nosijo nad rokelom. Zlat prstan. Pectoral ali zlat križ na zlati verižici. To je njih posebnost. Ko v svoji popolni gala uniformi nastopijo, jih ljudstvo marsikje zamenja s škofom. Do vseh teh insig-nij so upravičeni ne samo pravi, ampak tudi častni kanoniki. Le, da smejo eni kot drugi samo v dotični škofiji ž njimi nastopati. Izven škofije le z.dovoljenjem dotičnega škofa. Rt. Rev. Omanu naše iskrene čestitke. Sobrat L. Bandi ponesrečil Tajnik društva sv. Pavla št. 239 KSKJ. in tudi član društva sv. Janeza Krstnika št. 37 JSKJ., sobrat Lovrenc Bandi, je danes teden, 7. t. m. med delom v Charity bolnišnici padel tako nesrečno iz višine 8 čevljev, da si je pri tem zdrobil kosti na obeh stopalih; vzelo mu bo več mesecev da zopet okreva. Sobrat Bandi se nahaja v Charity bolnišnici; jako ljubo mu bo, če ga člani obeh društev obiščejo. ■-o Veliko naročilo Lorain, O. — Tukajšnja livarna železnih cevi (National Tube Co.) je dobila od Columbia plinove družbe v Detroi-tu veliko naročilo 22 palčnih cevi, za napeljavo plina iz države Indiana. Te cevi bodo tvorile razdaljo 100 milj in bodo veljale poldrugi milijon dolarjev. Vodstvo livarne zatrjuje, da bo za dovršitev tega naročila vzelo najmanj tri Naši Jednotarji in Jednota-rice, ki so vneti za kegljanje, bodo koncem vsakega prihodnjih treh tednov zelo zaposleni in agilni; kar tri redne letne kegljaške tekme KSKJ. so napovedane. Prihodnjo soboto, dne 18. in v nedeljo, dne 19. aprila se vrši v Pittsburghu, Pa. tretja kegljaška tekma Booster klubov v za pad ni Pennsy Ivani ji; kegljalo se bo z manjšimi kroglami (duck pins) na Law-renceville kegljišču, 53. in Butler cesta. Po zaključku te tekme, v nedeljo zvečer se vrši za kegljavce prost banket v Slov. Domu, kjer bodo razdeljene nagrade zmagovalcem. Prijatelji kegljanja v Chicagu in okolici se bodo spoprijeli dne 25. in 26. aprila na Arbanasovem kegljišču, 1659 Blue Island Ave., Chicago povodom IX. kegl jaške tekme. IMos bo na tem kegljišču grmelo in padalo, kakor le kaj! Nad 70 skupin po 5 kegljavcev je že prijavljenih; samo društvo sv. Štefana št. 1 se bo postavilo z 20 skupinami ali ■ teami1 V tej tekmi bodo letos prvič nastopili mladi kegljavci, stari do 16 let. Sobrat Milton Koren, član društva sv. Štefana št. 1 jc nastavljen za uradnega poročevalca te tekme; izid kegljanja bo pravočasno priob-čen v Our Page. Ne samo Pittsburžani in Chikažani, ampak tudi Cleve-landčani bodo v svoji drugi letni tekmi podirali keglje in sicer dne 2. in 3. maja na St. Clair Eddy kegljišču, 12300 St. Clair Ave. Letošnja tekma bo za mnogo prekosila lansko, kajti pričakuje se okrog 10 domačih teamov in več iz-vanjskih. Iz daljnega Forest City, Pa., pride posebna skupina, tako tudi iz Brooklyna, N. Y„ Pittsburgha, Pa., in o-kolice, Chicago, Waukegana in Jolieta. Zadnji dan keglj nja se vrši vsem našim športnikom v počast plesna zabai v Slov. Domu na Holmes Ave. Prijatelji kegljanja! Pridite gledat te tekme, četudi ne kegljate. Videli boste kaka zavest in športni duh vlada med našimi Jednotarji. -o- DAR K. S. K. JEDNOTE ZA POPLAVLJENCE mesece, za kar bo stalno zapo-pitelji nimajo. On je namreč slenih več sto delavcev. Vsled sklepa glavnega odbora naše. Jednote se je iz stroškovnega sklada določilo znesek $1,500.00 (tisoč petsto) v pomoč onim našim članom, ki so bili prizadeti v zadnji povodnji v državi Penna. Dosedaj se je v ta namen nabralo že $2,030.25. Imena novih darovalcev in svote priobčimo v prihodnji izdaji. Iskrena hvala vsem darovalcem! -o- Poskus televizije New York, N. Y. — Iz urada Ameriške radio korporaci-je se poroča, da se bo letos, dne 29. junija delalo prve poskuse s televizijo na večjo razdaljo; tozadevni poskusi se bodo vršili iz New Yorka. K 74-letnici staroste ameriških slovenskih duhovnikov V Ameriki imamo okrog 130 staro domovino in niso mislili slovenskih duhovnikov, ki delu-! stalno ostati v Ameriki. Mnogo jejo v slovenskih, mešanih in jih je bilo zaposlenih tudi v jek-tudi čisto drugih farah. Trije larnah in topilnicah v Pueblo, izmed teh zavzemajo častna me- nekaj tudi na kmetijah. S temi £ta monsignorjev, dalje imamo je pater Zupan začel ustanav-rekaj dekanov in baš šele pred Ijati posebno župnijo s cerkvijo kratkim imenovanega enega in šolo; seveda je bilo težko, ker častnega kanonika. so bili novi naseljenci zelo siro- častno mesto staroste naše mašni. Vendar so se počasi ču---st. duhovščine zavzema Rev. tili domače tudi v daljni Ame-Ciril Zupan, O. S. B., ustanov- riki. nik in vesčasni župnik slovenske "Leta 1921 je v njihov okraj cerkve Marije Pomagaj v Pueb- v Pueblo vdrla povodenj, voda lo, Colo., ki bo prihodnji petek, jo stala okoli cerkve osemnajst dne 17. aprila obhajal svojo šti- čevljev visoko, župnija je biLa riin-edemdeset-letnico. hudo prizadeta. Domenili so se, dr. si na višjem kraju zagotove varnejšo bodočnost. Sredi naselbine so kupili v ta namen zemljišče, miljo stran pa lep, z j uievjem zasajen vrt, na kiterem :o postavili šolsko poslopje. Tja ' 30 poklicali sestre benediktince, ki vodijo danes tam osem-ržlzredno šalo in poučujejo otro-| ke tudi v slovenskem jeziku. — ; Okoli štirideset slovenskih de-| klet iz te župnije, rojenih v A-meriki, se je ie posvetilo redov-j,niškemu poklicu; največ jih je I vstopilo k ber.ediktinkam. Tako :e je počasi v Coloradu ustano-■ vila samostojna benediktinska opatija svetega Križa s sedežem PISNO SLOVENSKEGA VOJAKA V ABESINUI Bovc, marca 1936—'Iz abe-sinske fronte se je pred kratkim oglasil domač fant s pismom, katero, kot se zdi, ni bilo cenzurirano in pravi med drugim: "Blagor Vam, ki ne veste, kaj je trpljenje. Kar smatrate Vi za muko, tam daleč doma, je napram našemu trpljenju blaženost. Nahajam se v pni liniji, kjer preživljam groze, kakoršnih Vi niti sanjati ne morete: Ko vdari granata med nas, j)leše po zraku zemlja, mešana z deli človeških teles. Kriki ranjenih in pobesnelih vojakov spravijo vse ob pamet; pomoči in rešitve pa ni od nikoder. Kolikokrat sem želel, da bi vdarilo tudi vame, da bi' bilo že konec tega pekla. Hrane dobimo toliko, da komaj gazimo. Žeja je še hujša, vode nič, sonce pa žge neusmiljeno na nas. Drugih tropičnih nadlog vam niti ne omenjam, ker tako nimate pojma o njih. Prosim, pišite mi, kdaj bo konec tega gorja, mi ne vemo popolnoma nič. Saj tudi vol ne *ve, zakaj ga peljejo v klavnico. Dolgo sem molčal o teh mukah, a zdaj mi je vseeno, tu d Rev. Cyril Zupan, 0£.B. V letošnjem koledarju znane družbe sv. Mohorja v stari do- če me ustrelijo, ker pišem. / Canon City, deset milj od Pu- kar ne -menL prosim jm etlo, kjer žive redovniki skoro vreh priseljenih narodnosti, slo-|nami na vrgt0( da naj si vsak vanskih, francoskih, angleških, pomaga. da se iZOgne tukaj-iiskih in italijanskih staršev.—|s movini, je našemu starosti Rev, posvečujejo se vzgoji po svojih Father Cirilu Zupanu priobčen zavodih, oskrbujejo pa tudi žup- besedo, če *se zgodi čudež, da nastopen življenjepis z gornjo r.ije in hodijo na misijone. ! ne podležem Sll«o ♦ n- -i * • I K°je bil leta 1899 p' Ciril Zu~ 0h' nikoli več ne bom videl Pater Ciril Zupan se je ro- pan v Evropi >so se mu pridru_ , ke zemlie,» dil 17. aprila 1862 pri Orehar- žili brat> sedanji benediktinski |' ' _o-_ ju v Srakovljah župnija Pred- p. Peter jn dve sestn- CiriIa in Judorska na8elbina v Pale. oslje na Gorenjskem. Ko je bil Ljudmila, ki sta vstopili k be-i gtini 19 let star, je po posredovanju nediktinkam." sedanjega železomašnika, Msgr. samQ kakor neumorne- j London, Anglija. — Na le- Toma Zupana 1. 1881 odšel v mu delavCu v vinogradu Gospo- tošnji Passover Judovski pra- Ameriko in vstopil v samostan dovem veljajo za ta dan naše sta se zadnjo ne- Bog daj velečastitemu gospoduj Father Zupanu še teh šest mesecev dočakati! In še več! Tja do najvišje meje človeškega življenja ! * -o- Bogata beraČica / New York, 7. aprila. — V veži neke.stare hiše na Broom St. so našli včeraj 60 letno Mrs. Agnes Dunbar mrtvo. Stara ženica je zadnja leta živela od miloščine ko je prosjačila po hišah; nosila je vedno slabo in zakrpano obleko. Ko so na policijski postaji preiskali njene žepe, so našli bančno knjižico pokoj-nice z naloženo svoto $9,200. deljo zadušila s plinom v ku«-hinji svojega stanovanja. Našli so ju ležati v objemu na žimnici na tleh, na mizi je pa bilo pismo, v katerem sta sporočila sorodnikom in prijateljem, da odhajata prostovoljno v smrt, ker nista mogla preboleti izgube njune 8-letne hčerke Emice, ki je umrla lani. Pokojni Podboršek, po domače Zotlarjev, je bil doma iz Domžal in je bil dober družabnik ter izborna moč pri dramskih predstavah. -o Bodite ponosni, da imate tako veliko število Jednotinih bratov in sester, Id vam radi nudijo svojo pomoč. DRUŠTVENA NAZNANILA Druitvo mt. Štefana, it, 1, Chicago, tU. Znano vam je, cenjeni so-bratje in sosestre, kakšna nesreča se je zgodila v vzhodnih državah. Velika povodenj se je razlila in napravila strašno škodo, s katero je prizadetih veliko ljudi. Med prizadetimi je tudi mnogo slovenskih rojakov in tem je naša dolžnost, da prihitimo na pomoč ter jim tako olajšamo težavno stanje. Med njimi je tudi veliko članov in članic ki spadajo pod okrilje KSKJ., kakor spadamo tudi mi. S tem, da so oni naši rojaki, naši so-bratje, sosestre, nas veže dvakrat dolžnost, da jim priskočimo na pomoč. Pomislimo samo to, kako hudo bi bilo nam, če bi bili tako hudo prizadeti, kot so oni. Zato tudi upam, -da se bodo darežljivi rojaki odzvali in jim po svo- skoro vsi člani dobro vedeli za čas |n kraj. Da bo pa pade-va v redu, opominjam ie one, ki niste z nami vred pristopili k mizi Gospodovi, da za gotovo izvršite svojo versko dolžnost. Dalje smo se dogovorili, da bomo enkrat letos v maju obhajali 40 letnico društva. Cas je že kratek, zato bi vas prosil vse sobrate in sestre, da se vsi, če le mogoče udeležite prihodnje seje, da bomo kaj dobrega ukrenili zaradi proslave našega društva; tako bo še nekaj drugih točk na dnevnem redu. Naša Jed nota je naša dobra mati do svojih otrok, da je malo takih v Ameriki; zato je naša sveta dolžnost, da smo ji tudi mi dobri s tem, da kaj dobrega zanjo storimo. Baš k 40 letnici obstanka našega društva imamo sedaj lepo priliko, ker je lazpisana jubilejna kampanja mladinskega oddelka. — Pojdimo torej vsi na delo, da jih močeh pomagali. V tem ^ ^ mogoče se obračam tucn aoi____., ..______ 1 n Hma Vf » upanju vas, cenjeni sobratje in sosestre, da tudi vi po svojih močeh pomagate. Svoje prispevke, kolikor kateri more, naj prinese skupno s svojim asesmentom na dom tajnika, ali na društveno sejo in tam bom vse darove vpisal ter i-mena darovalcev skupno z darovi poslal na glavni Jednotin urad. Imena darovalcev in svote bodo potem priobčene v Glasilu. Krščanska dolžnost nas veže in dolžnost bratstva, da priskočimo na pomoč prizadetim rojakom in sobratom. Bratski pozdrav, John Prah, tajnik, 1806 W. 23rd St., Chicago, 111. (novih članov za mladinski oddelek in jih izročimo Jed noti v dar. Tega daru bo gc tovo zelo vesela. Amerika je res čudna dežela, kar se tiče vremena. Tam na vzhodu imate povodenj, na jugozapadu prašne viharje, a tukaj v državi Washington i-mamo pa še sneg in mraz namesto zelenja. S sobratskim pozdravom, John Chacata, tajnik. Društvo sr. Štefana, št. 1, Chicago, lil. Vabilo na veselico Pomlad je tukaj! — Pomlad, težko pričakovana in zaželjena doba naše ameriške mladine, da bo zopet lahko začela gojiti priljubljeno žo-gometno (baseball) igro. Prijatelji tega športa me že povprašujejo, kdaj bomo zopet začeli zbijati, metati in loviti žoge in se skušali kateri jo bo ujel ali naredil "home run." Seveda, pred vsem je treba za take športnike naj-prvo kupiti žoge in one kre-pelce (bats). V ta namen bo Športni klub našega društva priredil plesno veselico dne 18. aprila v šolski dreruni sv. Štefana na W. Cermak Rd. in S. Lincoln St.; to bo na soboto zvečer. Igrala bo dobro znana John Kočevarjeva godba (Johnny and His Merrymakers). Začetek zabave bo ob 8. uri. Vstopnina 25c v predprodaji, pri vratih 35c. Torej tem potom uljudno vabimo vse, da se udeležite te zabave in s tem pomagate naši mladini do športa. Pričakuje se vse člane društva sv. Štefana št. 1 KSKJ. Pokažite s tem naši mladini, da ste ji naklonjeni in se zanimate za njen napredek. Ali ne mislite, dragi mi očetje in matere, da bi bilo lepo, ako pridete tudi vi in se ta večer skupaj zabavate z vašimi sinovi in hčerami. To vabilo naj velja tudi našim pijonirjem športa; pridite za gotovo! K sklepu vabimo še vsa cenjena krajevna Jed not in a društva iz Chicaga in okolice, da nas obiščejo ta večer in se z nami zabavajo. Za-dobro postrežbo bo vse najboljše preskrbljeno. Z bratskim pozdravom, za Športni klub: John Terselich, Sr. Druitvo Jezus Dobri Pastir, it. 32, Enumclaw, Wash. Pri naši zadnji redni mesečni seji je bilo sklenjeno, da bomo imeli skupno sv. obhajilo dne 29. marca. Ker pa nisem imel časa na razpolago, da bi bil to v Glasilu nazna Društvo sv. Jožefa, št. 41, Pittsburgh, Pa. Vabilo na banket s plesom Cenjenemu občinstvu se naznanja, dU naše društvo priredi banket s plesom dne 23. aprila ob osmi uri zvečer v Slovenskem Domu na 57. cesti. Vsakdo naj porabi vstopnico od dne 19. marca, ker takrat nismo mogli godovanja našega društvenega patrona prirediti, ker ni bilo v mestu elektrike zaradi povodnji; celo mesto je bilo isti večer v temi. Zdaj mislim, da smo sigurni, da bomo imeli boljše dneve in tudi vsak plesaželjni se bo ta večer dobro zabaval. Uljudno vabim vse naše člane in prijatelje tega društva, da se v velikem številu u-deležite tega banketa, ker bo vsega v obilici, za kar bo skrbel pripravljalni odbor. Za pripravljalni odbor: L. Heinricher, tajnik. ljo v Slov. Kar. Domu! Jack Zagar, predsednik, Joseph J. Klun, tajnik, Joaaph Zagar, blagajnik. Na naši zadnji četrtletni seji dne 4. aprila je bila v resnici lepa udeležba, da je bilo veselje pogledati v dvorano. Torej zakaj bi ne hodili dragi mi sobratje na vsako redno sejo v tako velikem številu, da bi delali čast in korist društvu! Nadzorniki so poročali, da so' pri pregledovanju knjig našli vse v lepem redu, dalje da društvo napreduje in da člani zaostali dolg plačujejo. Toda še je nekaj takih sebratov, ne dosti, za katere je društvo založilo/ pa še niso svoje obveznosti ali dolžnost izvršili; zato jih prosim, da bi poravnali svoj dolg in a-sesment pred 25. v mesecu, kajti takrat jaz asesment odpoš-Ijem na glavni urad. Ako redno plačujete, gre vam zato kredit, čast in priznanje.' Trdno jpam, da boste še v bodoče v redu plačevali svoje društvene piispevke. Dalje se vam sporoča glede Glasila; nekateri trdijo, da ga *ie prejemajo. Vsaka izmed teh je dolžnost, da to naznani cenjeno občinstvo iz Wauke-jnaj ste takoj zglasijo pri naši gana in North Chicaga, da bi nas obiskali ta večer. Članice, pripeljite tudi svoje može seboj, dekleta pa svoje fante, fantje pa 4 svoja dekleta. Tudi vdovci in vdove so vabljeni; to vabilo velja za take, da se ne bodo potem izgovarjale ali izgovarjali, da niso bili povabljeni. Jamčim vam, da se niste še na nobeni zabavi tako dobro imeli in kratkočasili, kakor se boste na tej naši. ' »■■ Ob enem tudi naznanjam članicam našega društva sklep zadnje seje, da mora vsaka en tiket kupiti, kajti ta prireditev je namenjena za društveno blagajno. Torej na veselo svidenje na Belo nedeljo! Pridite točno, ker se bo ob času pričelo ker. bo 16 lepih točk na programu. S pozdravojn, Frances Terček, taj niča. športni voditeljici sestri Antoniji Tanko na 1161 E. 60 St. Cas ža prijavo je do 17. aprila. Vsaka je dobro došla! Pozdrav! Marg Hochevar, tajnica. Druitvo Marije Pomoč Kristjanov, it. 165, West A lli$, Wisconsin Društvo sv. Barbare, odsj. 128 Etna, Pa. Ovime poživljam sve naše Članice, da dodeju na sjedni-cu aprila 19. u Hrvatsku dvo- biralo za poplavi j ence kakor skrbi, ie vnaprej vam zago- ste gotovo že v Glasilu o tem čitale. Ob enem tudi naznanjam, da bo šla naša predsednica na deželo za par mesece v* zato ste torej prošene, da za gotovo pridete na prihodnjo se jo, da se boste od nje poslovile. K sklepu vas še opominjam, da plačujete svoj asesment redno, in če vam ni mogoče zdaj plačati, pa mi pišite, ali pridite na sejo, da boste vlo- meni, oziroma tajniku društva, ranu- Na 0V°J »Jednici ima-kajti ako premenite naslov, paidemo Par *,avni stvari za ri" tega meni ne naznanite, je to'^JJ^J* samo vaša krivda. Glasilo se redno pešilja vsakemu. Tako je tudi vaša dolžnost, da Glasilo natančno preberete. Dobro bi tudi bilo, če bi se hoteli od- povedati par številk Glasila ako jih pri družini več prejemate; dva bi lahko popolnoma zadostovala; s tem se prihrani Jed-noti nekaj stroškov. Po tri, štiri ali pet in še več Glasil v eno družino je kar preveč po moji sodbi. Na zadnji seji je bilo tudi prečitano pismo iz glavnega u-rada za pomoč našim sobratom v Penna., ki so bili te dni vsled povodnji hudo prizadeti. Naše društvo je v ta namen darovalo iz svoje blagajne $5.00 poleg tega se je še med člani nabray S sestrinskim pozdravom, ležno sprejet; potem bom celo VABILO NA PROSLAVO 35 LETNICE društva sv. Jožefa, št. 57, Brooklyn, N. Y. Tem potom naznanjamo vsemu članstvu našega društva in cenj. občinstvu v Greater New Yorku ter okolici, da bo naše društvo obhajalo 35 letnico obstanka v soboto, dne 18. in v nedeljo, dne 19. aprila t. 1. v Slovenskem Domu na 253 Irving Ave., Brooklyn. V soboto bo začetek zabave ob 8. uri zvečer; vstopnina je 40 centov; na tej zabavi bo i-gral obče znani Jerry's Star Light orkester, in med tem bodo tudi navzoči Adolph in Otto Radio's Premier Comic in Bili Claire pojoči pismonoša; tako bo ti večer tudi kegljanje za lepe dobitke. V nedeljo, ob 4. uri pop. pa priredi naše društvo igro "Užitkarji" v treh dejanjih; tako nastopi tudi pevsko društvo Domovina in Slovan , in Tamburaški klub. Vstopnina je 40 centov, po igri sledi prosta zabava. Zatorej najvljudneje vabimo vsa domača in sosedna društva, da se te naše proslave gotovo udeležite ;tako vabimo tudi vsakega posameznika, pred vsem pa vse člane in članice našega društva. Za lačne in žejne bo fina postrežba in vsega na razpolago. Dobra pijača, izvrsten prigrizek in najboljša zabava, za kar bo skrbel lo $14.00, torej je vsega skupaj $19.00. Med darovalci sta se izkazala s primerno svoto brat Jos. Kobe in Pavel Kapš, ki imata več prijateljev v Penn-sylvaniji; vsem tem pošiljata lepe* pozdrave. (Opomba u-redništva: Natančen seznam vseh darovalcev bo priobčen v izkazu iz glavnega Jednotinega urada). In kateri še niso v ta namen nič darovali, naj izročijo ali pcšljejo svoto društvenemu tajniku, ali pa to storite na orihodnji seji. Vsak cent bo dobrodošel! Ime vsakega darovalca bo priobčeno v našem Glasilu. In zaradi igre "Užitkarji," sem bil zadnji teden pri vaji. Res, prav dobro se učijo; so-brat Pishkur tako uči igralce, da je revež že postal hripav. Igralci so imeli za okrepčilo med vajo na neki mizi preste in vodo; pri tej priliki mi je Frances Sajnič rekla, da jo že zobje bolijo od prest. — Le korajžo igralci in igralke, bo pa zato z boljšem postreženo prihodnjo nedeljo na igri. Le pridno se učite! S sobratskim pozdravom: Joseph J. Klun, društveni poročevalec. ni račun; s toga razloga treba, da nefaljeno SVE dodete na ovu sjednicu. Nadalje umovljavam članice, da se pobrine za svoju du-govinu, ako moguče nešto u-plačivati ili. barem svoje mje-sečne asesmente platiti; pošto je zaključeno na društvenoj sjednici, da sve moraju platiti asesment, da se ne smije platiti iz društvene blagajne, jer imade dosta toga, šta smo izgubile. Ja vas još jedilom molim, polazite na sjednice, interesi-rajte se za društvo, prištedite Zopet se je raznesel glas pri našem društvu, da bomo začele težko delati v sedanji veliki jubilejni kampanji mladinskega oddelka, ki traja od 1. aprila do konca tekočega leta. Drage mi sosestre! Stopite takoj na delo! Vsaka naj pridobi za društvo enega novega Člana ali Članico za ta oddelek, pa bomo kvoto dosegle in za veliko prekosile. Saj smo bile še v vsaki kampanji pridne ter agilne, torej upam, da bomo tudi zdaj. — Mesečni asesment za otroke je zelo nizek, samo 15 ali 30c, posmrtnina pa znaša do $450 ali $1000, kar vam ne nudi 110- beiia insurance kompanija. — ^^^^ Tudi pri otrocih smrt ne deia | »edaj zadostuje samo nekaj po- tavljam, da bo vse prav urejeno in da boste vse zadovoljne na dan naše desetletnice. Sosesterski pozdrav vsem skupaj: Theresa Mihelich. -o- POZIV NA KONFEKEN-CIJU ZA POMOČ GLADN1MA U HRVATSKIM KRAJ EV IMA! žile prošnjo, kajti brez tega jSvim hrvatskim organizacija- nta u Chicagu i okolici.—Svim prijatelj ima od suše nastrada-log hrratskoga naroda. se ne more asesmenta za vas plačati. Torej na svidenje prihodnjo nedeljo in v polnem številu! S sosestrskim pozdavom, Anna Klun, tajnica. K 10 LETNICI NAŠEGA DRUŠTVA Društvo sv. A tie, št. 208, Butte, Mont. Draga bračo i sestre! Vi ste sigurno čuli o užas-noj gladi i nevolji, koja je pogodila naše ljude, žene i dječicu po hrvatskim krajevi-ma, osobito u Dalmaciji, Liki, Primorju, Bosni i Hercegovini. Dječica naših hrvatskih Ne bom opisovala cele zgo- obitelji prisiljena su da se ra-dovine našega društva, ker bi «taju sa svojim roditelj ima i vzelo preveč prostora; naj za nobene izjeme. Na zadnji seji je bilo prečitano vabilo društva Sestre Slovenije, št. 9 na domačo zabavo, vršečo se dne 2. maja v Labor dvorani. Sklenjeno je bilo, da se te prireditve u-deležimo; pridite tudi one, ki niste bile navzoče na tej seji. Dalje smo dobile vabilo pevskega društva "Zvon," ki bo vprizorilo neko lepo igro dne 3. maja v S. S. Turn dvorani. Ker imamo ravno ta dan s: jo, gremo potem skupno po seji gledat to igro; torej 1 pridite, da nas bo večje število. Na zadnji seji smo imele tudi kolekto za nesrečne p plavi j ence v Penna. Nekaj članic je že gotove vsote v ta glavitnih točk. si par centi na mjesec, i pla- aamen darovalo; ako hoče še tite svoje pristojbine, time če-katera druga kaj v to svrho te društvu mnogo pomoči, a j darovati, naj pride , k meni in sebi korist učiniti. |mi izroči prispevek, ki bo hva- Barbara Perkovich, tajnica. Društvo sv. Valentina, št. 145, Beaver Falls, Pa. Dragi mi sobratje in sestre našega društva: — S tem vam naznanjam sklep zadnje seje, da se vrši prihod na redna mesečna seja dne 19. aprila (na Belo nedeljo) v navadnem prostoru v New Brightonu v cerkveni dvorani; začetek iste bo točno ob dveh popoldne. Datum seje je bil za ta mesec prestavljen zaradi velikonočnega praznika. Na sejo dne 19. aprila ste vsi člani in članice vljudno vabljeni. Znano vam je, da namerava naše društvo obhajati svoj srebrni jubilej ali 25 letnico obstanka dne 14. julija ti. Zaradi tega moramo že zdaj skrbeti s predpripravami, ne pa zad- svoto odposlala na glavni u rad Jednote; vaše ime bo objavljeno v Glasilu, kakor ste ie čitale tam več imen darovalcev. Želim in vabim članice našega .društva, da se za gotovo udeležite naše veselice 7 vašimi družinami in prijatelji ; pridite vse, da nas bo enkrat veliko število skupaj! — Vem, da boste vsi zadovoljni z igro, ki se vrši zvečer; katere pa hočete igrati na karte, pa pridite popoldne 19. aprila ob dveh v Labor dvorano. S sosestrskim pozdravom, Marg Petrich, tajnica. da bježe u druge krajeve, da padnu na milost i nemilost ne- poznatih ljudi. Toj našoj u- Dne 14. marca t. 1., je prete- bogoj sirotinji nužna je brza klo deset let kar je bilo naše pomoč. društvo ustanovljeno s 15*čla-l Naš hrvatski narod diljem nicami. Za prvo poslovno leto Sjedinjenih Država počeo se so bile na ustanovni seji izvo- odazivati pozivu naše nastra-Ijene sledeče uradnice: There- dale brače. Največa naša or-sa Mihelich( podpisana), Mari- ganizacija, Hrvatska Bratska ja Orazen, tajnica; Mary Pre- Zajednica opredjelila jc $5,- lesnik, blagajničarka. Jaz sem bila izvoljena za predsednico petkrat po vrsti, za kar se lepo zahvalim. Dosti truda in dela smo imele da smo mogle pripraviti diu-štvo do višje stopinje. Polagoma smo pridobivale nove članice tako, da smo že v par letih prekoračile število 100 članic. Danes šteje naše društvo 156 članic odraslega oddelka in 62 000 iz svoje blagajne i pozvala sve svoje odsjeke i ostale hrvatske organizacije, da pri-skoče u pomoč našim nastra-dalima. Hrvatski narod u Chicagu treba se priključiti ovoj hu-manitarnoj akciji. Mnogi od-sjeci Hrvatske Bratske Zajed-nice i druge organizacije su \eč darovali iz svojih blagajna, a mnogi če to drage volje učiniti. Ali sve to nije onoli- otrok, torej skupaj 218. Iskre- ko koHko treba . ge mQ no želim, da bi že letos dospele jže Da w na-a pomo(; do števila 200 v odraslem od- bila obilatija prestavnici čika- delku. Le tako naprej! Vsakalškjh Hrvatske Bratske se naj zaveda svoje dolžnosti, Zajednice oponomocili su ni-da rada agitira za društvo. sajjže potpisani odbor, da sazove gre to za dobro in koristno jednu veliku konferencu od stvar. S tem dajemo našim po- pre.stavnika svih hrvatskih or-tomcem ali mladini lep izgled. iganizacija na kojoj bi se zada se zavedamo po naukih na- jednički dogovorili, kako i na ših ljubih staršev. koji način da učinimo što vise Kot skromen spomin naše 10 jza našu nastradalu sirotinju. letnice smo priredile na večer Na tom sastanku mi čemo iz-11 marca malo zabave. Vsaki raditi plan za održavanje za-članica je nekaj darovala v ta bava, *koncerata i drugih afe-namen. Mize so bile obložene i i a, na koje bi pozvali sveukup-z dobrimi jedili in okrašene s S ni naš narod pa da svi zajed-svežimi cvetlicami; za okrep-inički pomognemo onima koji-čilo ali žejo je bil pa sodček ma je danas pomoč nužna. Pozor člani društva sv. Jožefa, št. 169! Cleveland, O. Vabilo na sejo Vsi člani in članice ste vab-nje dni. Pobrigati se moramo 1 j eni; da se gotovo udeležite tudi, da bi društvo malo bolj naše mesečne seje jutri večer napredovalo, da ne bomo o-j dne 16. aprila. Na dnevnem stali vedno pri enem in istem redu bo več važnih točk; pred ječmenovca na razpolago in pa Noetova kapljica. Mi pozivamo vašu organizacij u da izabere dva delegata i Za stoloravnateljico tega ve- da ih pošalje na konferenci ju, čera so določile mene kot prvo k°Ja če se održati u petak 24. predsednico vsled česar sem morala imeti tudi govor, bolj skromen. Tega si nisem priča aprila u 7 :30 na večer u Brat-skoj dvorani, 1802 South Racine Ave. Ako u slučaju va- Društvo sv. Ane, št. 127, Waukegan, lil. Vabilo na veselico Naše društvo priredi prihodnjo nedeljo (na Belo) dne 19. aprila zvečer ob 7:30 veselico v šolski dvorani. Vstopnina znaša 35c. Veste kaj bo na tej prireditvi? "Amateur Show." Pa ne mislite, da se bo kazalo Društvo sv. Marije Magdale kake slike, ampak samo žive osebe bodo nastopale in po- številu članstva. Kakor imajo razne organizacije svoje kampanje, tako se vrši tudi pri naši K. S. K. Jednoti od 1. apriia do 31. decembra velika jubilejna kampanja mladinskega oddelka. Zato vas ponovno prosim, potrudite se v tej kampanji, da dosežemo predpisano nam kvoto. V ta namen moramo rabiti več dobre volje in več korajže kakor pa lansko leto v podpredsedniški kampanji. Pridite visi na prihodnjo sejo, da se tudi o tem kaj več pomenimo!' Z bratskim pozdravom, Peter Starasinich, tajnik. i vsem glede praznovanja dru-druge|štvene 15 letnice in nabave nove zastave. Po seji bomo imeli družabno zabavo z razvedrilom. Prijazno so vabljene na to zabavo tudi članice društva sv. Helene št. 193 ker tudi isti večer zborujejo. Predsednik. kovala, zato tudi nisem bila pri- sa organizacija neče imati sje-pravljena za kak govor. Prosim Idnicc do tog vreme»a. molimo nil, je torej tozadevno nazna-,1 odbor. Torej na veselo svidf-Bilo izostalo. Ali vseeno so nje prihodnjo soboto in uede- kazale, kako znajo zapeti ali Društvo Marije Pomagaj, it. 184, Brooklyn, N. Y. Tem potom se naznanja vsem članicam našega društva, da naša redna in četrtletna seja, ki bi se morala vršiti v nedeljo 12. aprila (Velikonočna nedelja), se bo vršila prihodnjo nedeljo, dne 19. aprila v Slovenskem Narodnem Domu na 253 Irving Ave. Pričetek točno ob treh popoldne. Dolžnost vsake članice igrati na kak instrument. Tu- zastopano na drugi letni keg-di iz Ljubljane pridejo dve 1 jaški tekmi, vršeči se dne 2. operni pevki. To sem vam sa- in 3. maja v Clevelandu, za-mo v naglici omenila, vsega to apeliram na vse one člani-pa ne smem. jce našega društva, katere za- Zato prav uljudno vabim nima ta šport (kegljanje), da ne, št. 162, Cleveland, O. Pozor kegljačice! Da bo naše društvo častno je, da se za gotovo udeleži te seje ker imamo več važnih točk na dnevnem redu v korist društva. Na tej seji bo- ste čule finančno poročilo prvih treh mesecev 1. 1936; tako se bo tudi na tej seji po vas, da mi oprostite ker nisem mogoče storila vsega, kar ste si morda mislile in želele. Navzočih je bilo 85 članicc, res lepo število. Že pozno v noč smo se podale vsaka na svoj dom s polnim zadovoljstvom; iskreno želim, da bi ostale še v bodoče vesele in zdrave. Ker je postni čas neprimeren za večje slavnosti, zato smo sklenile to «lavnost obhajati enkrat letos v mesecu juliju, ko bomo praznovale tudi god naše društvene patrone sv. Ane. Določeno je bilo, da vsaka članica plača 50 centov izrednega a-sesmenta v ta namen, namreč za pokritje stroškov. Povabljeno bo tudi društvo sv. Jane-z Krstnika št. 14 KSKJ, da bomo' skupno obhajali godovni dan društev in našo 10 letnico. Upam in želim, da ste vse članice zadovoljne s tem, kar imamo na programu. Pri tej priliki že danes prosim vse članice, naj vsaka plača ta posebni prispevk 50c pri tajnici našega društva prej ko mogoče, da bo potem odbor lahko vse uredil in pripravil za to veselico ali slavnost v mesecu juliju. Vse to bo imel posebni odbor v o- vas da se dogovorite sa vašom bračom odbornicima i da iz-medju sebe izaberete delegate i da ih pošaljete na ovaj sa-stanak. Vrijeme je kratko i zato treba aktovati odlučno i brzo. Pomozimo našoj nastradaloj brači! Za odbor: llija Gugič, Mato J. Brzovič, Charles Kučan. -o- Zvezna vlada zgradi poslopje na elevelandski razstavi Washington, D. C., 9. aprila. Vsled prizadevanja senatorja Bulkleya je zvezna vlada določila znesek $275,000 za nakup prostora in g rad bo svojega poslopja na razstavi v Clevelandu, O., ki se ima vršiti letošnje poletje v spomin 100 letnice inkorporacije tega mesta. Nova jugoslovanska princesa Belgrad, Jugoslavija, 7. aprila. — Princesa Olga, soproga princ-regenta Pavla je danes povila hčerko, katero bodo krstili za Marino, v pučast vojvodinji Kentski. PREČ. KANONIKU RT. REV. r. J. OMANU Cleveland, (Newburg), O.— da čim večja služba, tem več-Hvala Bogu! Naša želja injja skrb in odgovornost. Zato prošnja pri vsemogočnem Bo-'naj bi bila naša dolžnost, da gu se je izpolnila. Kar smo dolgo prosili, da bi se Bog milostno ozrl na nas in že na se gospoda kanonika spominjamo v molitvi; vsak član In članica naj opravi kratko mo- zemlji povišal svojega služab-Hitvico k Bogu, da ohrani na nika in našega župnika Rev. I šefa ljubega g. župnika še dol-Omana v njegovi službi, smojgo let v zdravju in zadovolj-dosegli. Dne 3. aprila smo z- nosti v svojem zvišenem du-vedeli veselo novico, da je bil hovniškem stanu. Rev. Oman po ljubljanskem j Vi pa, prečastiti g. kanonik nadškofu dr. Rožmanu imeno- in naš društveni sobrat, sprej- van za pastnega kanonika ljubljanskega stolnega kapit-Ija. To imenovanje je bilo u-radno izdano dne 12. marca 1936^ Naravno, da je zavladalo vsled tega veliko veselje med nami, Vašimi farani; tako pa gotovo tudi med člani in članicami naše K. S. K. Jednote, saj tega vrlega gospoda veliko naših članov in članic osebno pozna, ker je bil že večkrat mite od nas vseh, posebno še od Vaših sobratov, članov dr. sv. Lovrenca št. 63 KSKJ, naše najlepše in vdanostne čestitke. Bog, v čigar visoki službi ste, naj Vas obilno blagoslavlja. Naj bodo vse Vaše besede v čast božjo, vse Vaše misli, Vaša dejanja in Vaše stopinje — nam v korist in našim dušam v zveličanje. — Božja roka naj Vas spremlja po vseh Vaših potih! Kadar pa pride čas Vaše ločitve iz delegat na naših konvencijah,!tega sveta, naj Vas dobrot!jivi tako je bil Rev. Oman tudi žc!Bog v nebesih obdari še z več-duhovni vodja KSKJednote. jjimi častmi, kot ste jih bili Dalje pozna Rev. Omana veli-j deležni na zemlji in z obilnim ko slovenskih naselbin, katere j\ečnim plačilom. Vse to Vam je na svojem misijonskem po-, želim jaz, vse to Vam želimo tovanju obiskal. Z eno bese- vsi katoliški Slovenci v Ame-do: Vsi smo veseli Vašega riki, posebno pa še člani na-izrednega in častnega poviša- še K. S. K. Jednote. nja. Zavedamo se pa tudi,' Jacob Resnik. ;X SOLNCE VPLIVA NA ČLOVEKA Gotovo je solnce najbolj viden izraz človekove odvisnosti od stvarstva. Solnčni vzhod in zahod nam prav za prav razdeljuje naš delovni dan. Kakor se rastlina točno ravna po, solncu in se ves dan dneva obrača proti solncu, tako solnce tudi živalim in človeku nekako določa, kdaj mora bdeti ter delati in kdaj spati. Četudi se ponekod na zemeljski obli včasih dogaja, da ljudje solnca del j časa na vidijo, vendar ta vpliv solnca še vedno ostane. Na drugi strani pa je tudi res, da umetna razsvetljava trajno ne more spreminjati človekovega življenja in delovanja, ali pa ga celo nadomeščati. Nekoč je nekaj preveč vnetih A-meričanov mislilo, da bodo nadomestili solnce z umetno svetlobo. Kokošnjak so ponoči razsvetlili, da bi kokoši mislile, da je dan in da bi bolj nesle jajca. Res so kokoši nekaj časa nesle kakor neumne. Kmalu pa so morali Američani v svoje veliko razočaranje priznati, da so začele živali naglo pešati in da so tudi jajca postajala vedno siabejša. Učenjaki pravijo, da ni res, da bi spanec bil posledica u-trujenosti, ki nastane po delu ali kaki drugi človekovi zaposlitvi, marveč je res to, da zaspanost prav za prav sledi iz dogodkov v dogajanju sredi božjega stvarstva. Seveda je v tem razmerju več razlik, vsled česar lahko govorimo o ljudeh, ki delajo zgodaj zjutraj in o drugih, ki delajo zvečer. Pri ljudeh, ki delajo zjutraj, pade njihova delovna sila proti 6. zvečer, medtem ko pri ljudeh, ki delajo zvečer, okrog 10. do polnoči doseže njihova sila svoj višek. Letni časi, ki so pod vplivom solnca, močno vplivajo na človeka. Pa tudi tukaj so razlike pri posameznih ljudeh. Nekateri ljudje imajo rajši vroče poletno solnce, drligi zopet bolj ljubijo zimsko solnce. Prav za prav se ljudje razlikujejo v tem da so eni bolj topli, drugi bolj mrzli, eni potrebujejo oddiha na letoviščih, drugi pa oddiha — recimo — v zimovališčih. Splošno pa človeško življenje poteka v telesnem in duhovnem oziru nekako tako kakor se o-krog nas sučejo meseci. Znano je, da otroci spomladi najbolj rastejo. Tedaj so tudi bolj bledi in utrujeni videti kakor pa sicer. Tudi telo odraslega človeka je nekako povezano s temi spremembami v naravi. To vidimo na primer po tem, da v nekaterih letnih časih raj- ši jemo ene vrste jedi, v drugih pa rajši druge jedi. To povezanost človekovega telesa z letnim časom lahko zasledujemo do najmanjših delov človeškega telesa. Znanstveniki so v teku letnih časov preiskali moč mišičevja pri dečkih in deklicah. Pri tem so ugotovili, da je to mišičevje najmanj krepko za delo od januarja do marca, da je najbolj krepko in delovno od aprila do junija, da pa pod vplivom poletne vročine meseca junija ta delovnost znatno upade. Človek od marca do srede avgusta najbolj raste, medtem ko cd septembra do konca novembra ni opaziti posebne spremembe. Ravno narobe pa je pri debelenju. Od julija do januarja postaja človek vedno težji, zlasti pa med avgustom in novembrom. Od februarja pa do junija pa se kar nič ne zredi. Kajpada na vse te vplive vesolj stva, zlasti pa na solnčne vplive, zopet močno vplivajo številni drugi življenjski pogoji človekovi, na primer: socialne razmere, zemljepisne okoliščine in podnebje. Vendar pa lahko z mirno dušo trdimo, da ie po vsem tem vpliv letnega časa na človeško življenje čisto jasno viden. Poljedelstvo in bodoče tovarne Vporabljanje poljedelskih pridelkov za industrijske svr-he se šele sedaj razvija, ali vsebuje največjo rešitev za bodoče poljedelstvo. Mnogo let znanstvenega preiskovanja stoji za tem, ali je bilo treba suhih let gospodarske krize, da je važnost rabe poljedelskih pridelkov kot sirovin za industrijske svrhe prišla v o-spredje. Ko inozemske dežele postajajo čimdalje bolj samo - vzdržujoče, si je morala ta dežela prizadevati, da razširi domače tržišče. Eden izmed načinov, da se to doseže, je pridelovanje na ameriški zemlji onih poljedelskih surovin, ki jih je treba sedaj uva žati. Drugi način je, da se najdejo nove rabe za ameriške pridelke v domačih tovarniških industrijah. Soy fižol, ki se je vpeljal v to deželo iz Kitajske pred kakimi sto leti, nam nudi najpopolnejši primer. Sadil se je večinoma na Jugu v omejenih količinah in se je ta kitajski fižolrabil za krmo prašičev. Leta 1935 pa je več kot pet in pol milijona akrov bilo posejanih s soy fižolom v 27 dr-; žavah, ne glede na površine, kjer je bil posejan skupaj z drugimi pridelki za krmo. To je bilo za tretino več posejana površine kot v prejšnjem le* tu. Preko 12 milijonov galon soy-bean olja, pridelanega v Ameriki, se je vporabilo V industriji. Skoraj polovica te količine se je vporabila za izdelovanje barvil. Ostalo je šlo v izdelovanje mila, linole-ja, črnil, jestvin in drugih industrijskih produktov, vštev-ši avtomobile. Ornamentalne kljuke na vratih, ročaji in še drugi deli avtomobila so danes izdelani iz zmletih soy fižolov. Kemiki so iznašli kakih tristo mogočih uporab za soy fižol. Kazejin (casein) je postranski produkt mlekarstva in se mnogo vporablja v riji, zlasti v produkciji nekaterih vrst papirja. To je tudi primer, kaj se more doseči z raznimi poljedelskimi pridelki, ki se sedaj uvažajo. Po federalnem uradu za mlekarsko industrijo se je leta 1920 uvozilo dve tretini kazeina za potrebe ameriške industrije. Leta 1929 se je uvozila le polovica potrebne surovine. Leta 1934 pa se je ves kazejin, razen štiri od sto, pridelal od domačih producen-tov, ki so s pomočjo kemikov in inženirjev našli, da morejo ameriški mlekarji doseči i-sto, kar so poprej dosegali v Argentini. Tovarne tukaj kupujejo devet desetink vsega tung olja, ki ga Kitajska prideluje, navzlic dejstvu, da je ameriško rafinirano olje boljše kvalitete. Potreba dežele za to olje bo zahtevala vporabljanje e-nega milijona ali več akrov in južni farmarji, ki se potegujejo za ta trg imajo danes 250 tisoč akrov posajenih s tung drevesi. Ameriška tekstilna industrija uvaža vsako leto na stotine milijonov funtov škroba, dočim so nedavno farmarji v Mississippi dokazali, da južni sladki krompir daje veliko boljši škrob, tako da more farmer pridelati $40 na a-ker samega škroba. Farm Chemurgic Council trdi, da 50 milijonov akrov poljedelskih pridelkov za industrijske svrhe more biti obde-lovanih tekom prihodnjih desetih let, ako le hočemo. Ista organizacija ceni, da osem milijonov novih akrov more služiti za produkcijo lesne kaše za papirno industrijo, in to na podlagi eksperimentov s hitro rastočo južno jelko. Že v državi Georgiji se gradi papirnica za $4,000,000, da izkoristi ta južni lesni produkt.- Raba bombaža kot utrjajočega materij ala v gradnji cest bo kon-sumirala pridelek 3 milijonov akrov. Nadomestovanje lane-nega olja, ki se sedaj uvaža, bo nudilo ameriškemu farmer-ju priliko za vporabo 3,500,-000 novih akrov zemlje. To so le nekateri pridelki, ki se sedaj preiskujejo za industri-jalno rabo, ali gibanje raste čimdalje bolj ;n je šele v povojih. Morda najvažnejši pridelek za industrijalno rabo, kar je že pokazal velik uspeh, je bombaž. Vsled kemične pre-membe bombaža v celulozo se je možnost rabe bombaža po-stoterila. Bombaževo seme, ki nekdaj ni bilo za nobeno rabo, ima danes vrednost 200 milijonov dolarjev ob bombaževem pridelku 1500 milijonov do- NESRECA PRI POGREBU Gorica, Italija, 5. marca. — Pri Sv. Ivanu pri Gorici se je pripetila velika nesreča. Pokopavali so Franceta Curgaja, ki je v svoji posebnosti hotel, da morajo obenem ž njim položiti v grob še tri granate, ki larjev. Dandanes se bombaž jih je imel še izza časov svetovne vojne in ki še niso bile izpraznjene. Ko so krsto polagali v grob, je najprej eksplodirala ena granata, ki je s silno detonacijo raznesla ves grob in napravila velikanska vdrtino v zemljo. Eksplozija je bila tako silna, da je 16 nagrobnih kamnov dvignila iz zemlje in poškodovala celo pokopališče. Takoj vporablja za stotino industri-jalnih svrh. Znanstvena preiskava je dodala po $10 vrednosti za vsako balo bombaža in kemičarji še vedno pomno-žujejo mogočnost rabe te poljedelske surovine. -o- RAZNE KRATKE VESTI — Tekom 24 ur je spravila nato je pa eksplodirala še dru-pljučnica v grob v Baltimore, Md., živečega George W. Switz- erja, starega 78 let in njegovo 72 letno ženo. Prvi je umrl dne 23. marca, njegova soproga pp dne 24. marca. Oba sta ravno devet dni pred. smrtjo obhajala ga granata. Ta je raztrgala vdovo pokojnika in grobarja, šest pogrebcev pa je bilo težko ranjenih. Standard čas v Ameriki je bil vpeljan dne 13. marca leta 1884. •33. lctnico zakonskega življenja, f* — Na železniški postaji Tul- ;; trnango, Mehika, je dne 23. mar- ;; ca eksplodiral tovorni vagon z';| dinamitom, vsled česar je bilo';; 20 o^eb ubitih in številno ranje nih. — V kongresni zbornici se je podaljšalo FHA administracij-sko postavo Še za dobo enega leta, do 1. aprila 1937. Ta po3ta va dovoljuje vladno posojilo privatnim lastnikom hiš za popravo istih. — S prvim majem t. 1. bodo smele razne ameriške banke pogojevati do 45 % vrednosti delnic in bondov zanesljivih korpo-racij, tako je te dni določil federalni rezervni upravni odbor. — 461etni premogar Walter Wojhak v Adeni, O., se je vračal z dela domov. Pri tem mu je postalo slabo in je padel na obraz v neko mlakužo s samo šsst palci vode ter utonil. — Največje zavarovalninska diužba v Avstriji, Phoenix bo morala prenehati s poslovanjem ker je v njenem rezervnem skladu za 50 milijonov dolarjev deficita; denar so višji uradniki te družbe zašpekulirali. — Italijanska princesa Maria Jose se je dne 26. marca vkrcala r.a parnik Cesarea, ki je namenjen proti Iztočni Afriki a!i Abesiniji. Princesa je šla oblečena kakor bolničarka Rdečega križa, ker si hoče ogledati italijanske vojaške lazarete in bolnišnice. — Zakonodajna zbornica države Ohio je določila $500,000 državne podpore za prizadete cpplavljence. Ravno isti dan je senatna zbornica z 18 proti 10 glasovi zavrgla Boyd-Hun-terjevo predlogo o brezposelnem zavarovanju. — Ko si je dne 26. marca hotela neka družba izletnikov v aeroplanu ogledati znameniti ognjenik Popocatepetl v Mehiki, je pri tem aeroplan odpovedal in treščil na pobočje ognjenika z vsemi 14 izletniki. Nesreča se je pripetila blizu mesteca Amecameca. Med ponesrečenci, ki so vsi zgoreli, je bilo osem Nemcev, en Oger, en Avstrijec (Dunajčan), en Američan in trije Mehikanci. Med Nemci so bili trije plemiči in sicer — princ Adolf Schaumburg-Lippe in njegova žena ter baron von Stieber. — V Nemčiji se je dosedaj pri določevanju človeškega plemena rabilo označbo "aryan." Glede tega pa sedaj uradni poljedelski list "Landpcst" poroča, da se bo to ime opustilo, ker ga ljudstvo ne razume; rabilo se bo namesto njega "čistokrvni Nemec." — Odkar je bila NRA postava razveljavljena, je število o-trok po raznih tovarnah in delavnicah zelo naraslo. Tako se je v 102 mestih naše Unije izdalo drugo polovico minulega leta 12,000 dovoljenj za delo otrokom, starim izpod 16 let, med tem ko je znašalo skupno število za celo leto prej samo 7000. PASI JON Velikonočni misterij v sedmih skrivnostih in s tremi p. edpodobam i spisal KSAVER MEŠKO ti I H 11 1**1 | H 111 llH4-l-fllll MUH HHI1111 1U11M**? PILAT: Ne zagovarjaš se? Ko vendar slišiš, kaj ti zoper tebe pričajo."* Kako si naj tvoj mclk razlagam? Potrjuješ z njim svojo krivdo? Ali se. ti obtožbe ne zde odgovora vredne? Odgovori! JEZUS (molči). PILAT: čuden človek! Vidi, da mu življenje na nitki visi, pa se ne zagovarja! ANA: Kako se tudi naj? Vsa dežela lahko priča, da vsepovsod ljudstvo razburja s svojimi prismojenimi nauki in prekucu-škimi besedami, začenši od Galileje gori sem dol do Jeruzalema. PILAT (naglo, pozorno) : Uči tudi v Galileji? KAJFA: Saj je Galilejec. PILAT: Kaj ga pa tedaj postavljate -pred moj sodni stol? Sodno oblast v Galileji ima vendar kralj Herod. K njemu pojdite! Je zdaj ob praznikih tu v Jeruzalemu. KAJFA: Dobro, tudi to storimo, ker našim zakonom moramo priboriti spoštovanje. DUHOVNIKI: Moramo! — Hočemo! PILAT: Zakonom spoštovanje! Dobro in potrebno! -A najvišji zakon je: Pravičnost! ANA: Prav to hočemo. Po naši pravici je zaslužil smrt. . PILAT: človek bi sodil, da je le ena pravica povsod na svetu. A se zdi, da ni. KAJFA: Ne bomo se prerekali — čas hiti. K Herodu! — Blagoslov in čast ti, prejasni gospod. PILAT: Blagoslov tudi vam, presvetli očetje ljudstva. Odhajajo. Ljudstvo z njimi. PILAT (zre zamišljen za njimi; čez čas stotniku): Kakšno ljudstvo! Trdovratno do smrti! raj; zato ima tisti, ki me je .tebi izročil, večji greh. PILAT: Torej kralj si? JEZUS: Tako je ,kralj sem. Jaz sem za to rojen in sem za to prišel na svet, da spri-čam resnico. Vsak, kdor je iz resnice, posluša moj glas. PILAT (v dvomih, nekako otožno): Kaj je resnica? SLUŽABNIK (naglo vstopi): Gospod, sel od tvoje pre-jasne žene. PILAT: Naj počaka! SLUŽABNIK: Pravi, da i-ma nujno sporočilo. In da prejasna gospa prosi, da bi brez odloga prebral. PILAT: Naj vstopi! SLUŽABNIK (se pokloni, gre, se takoj vrne s slom). SEL (se pokloni ,poda droben zavitek): Od prejasne go- STOTNIK (naglo prihaja z ulice): Gospod, zdi se, da se že vračajo. Vsa truma. PILAT: Menda res. Kaj je le Hercd ukrenil? Kajfa, duhovniki, četa z Jezusom, ogrnjenim z dolgim belim plaščem, ljudstvo. KAJFA: Prejasni gospod, privedli smo zločinca nazaj k tebi. PILAT: Kako to? Ga Herod ni sodil in obsodil? KAJFA: Ni ga. Hudode- ?r,e. Skrajno nujno, lec mu ni maral nič odgovo-i PILAT (odvije, bere, se riti. Na vsa vprašanja in vse vidno vznemiri): Pojdi, izro-prigovarjanje je trdovratno & moji ženi pozdrave. Reci molčal. Pa ga je kralj pro- j j j, da jo zahvaljujem za nje-glasil za norca in mu dal ob-no ljubeznivo sporočilo in se leči nošnjo norcev: bel plašč.ravnal po njenih besedah. PILAT: Tudi on ni mogel|Pojdita! (Služabnik in sel se obsoditi nedolžnega človeka.1 poklonita, odhajata). Spoštujem za to Heroda. —i Boljši ie. kot sem dosedaj o P"-AT (vznemirjen, vstali je mmislil. ne» stoPa v ospredje lope, po- KAJFA: Zato ga obsodi ti! odvije spet pismo, bere KLICI: Križaj ga! Križaj «sam zase>: Prokla Pilatu ga| zdrav! Slišim, da so stareši- PILAT: Imate mar Rimlja- ne judovskega ljudstva pri-na za manj pravičnega, kakor'vedli Pred te neke*a Poroka je Jud? Kaj je storil? Do- iz Xazareta in zahtevaio nje-kazov želim. govo smrt. Prosim te, ne imej KAJFA: Povedali smo ti!nie opraviti s tem pravičnim, že: ako bi ta ne bil hudode- zakaJ veliko sem trPela v sa" lec, bi ti ga mi ne b:li izro- »Jah danes zaradl n-»e»a- — čili ' (Preneha, opazuje Jezusa). S KLICI: Križaj ! Križaj'tem pravičnim, piše Prokla. gaj Saj nedolžen je. Obraz, oči PILAT: Privedli ste mi te-^pričujejo to. — A kaj je? ga človeka, češ, da ljudstvo Kdo J'e? Ako bl bl1 v resnici hujska. In glejte, vpričo vas^den nadzemskih? Neraz-sem ga izprašal, pa nisem na.jJasniivc uganke! — In to trše! nikake smrtne krivde naidovratno ljudstvo ne bo od-njem v teh rečeh, za katere nehalo! Kako najdem izhod ga tožite. Pa tudi Herod ne. iz te slePe ul,ce? (R^mislja). Zakaj poslal sem vas z njim!Rešilna misel! Morda me pa k njemu, in glejte, nič mu ni; bogovi vendar ne kanijo um-storil takega, kar se storičiti — ako so? (Potrka s kla-smrti vrednemu. A da' vam divcem po bronasti plošči. — po volji storim, ga bom *asli-1Služabnik vstopi). Pojdi,^ po šal še enkrat samega. Mor-P^i spodaj med ljudstvom Vedno le: "Naša postava—na- da mi med štirimi kaj stotnika Petronija. Naj ta- ša pravica — naš Bog!" Nisem še videl ljudstva tako zakrknjenega, tako v svojo domnevo zaljubljenega. STOTNIK: Svojega Boga naj bi se držali. To bi bilo hvale vredno. A zdi se mi, kolikor jih poznam, da z imenom tega Boga krijejo marsikak svoj greh. » PILAT: Neprijetni ljudje! Bojim se, da ne bodo odstopili od tega, kar so si v glavo vtep-li. A da sem se jih vsaj za sedaj odkrižal! (Razmišlja). Misliš, Petronij, da je ta mož res kaj zagrešil? STOTNIK: Ne zdi se mi zločinec. Prej globok mislec in modrec. PILAT: A tudi takih svet navadno ne ljubi. STOTNIK: Tega vsaj ne, to so jasno pokazali. Najbrž je s svojimi nauki učenikom ljudstva na poti. Pa se ga hočejo iznebiti. PILAT: Čisto moj<* prepričanje. (Se prime za glavo). Kako soparno jutro! V sobah zrak kar duši. In vsa noč je bila tako čudno težeča in vznemirljiva skoraj nič spal nisem. O-stal bom kar tu spodaj, malo hladneje bo. — Petronij, je prišlo že kaj uradnih poročil? STOTNIK: Prišlo, gospod. PILAT: Prinesi jih! STOTNIK: Takoj, gospod. — (Odhaja v palačo). PILAT (stopa k mizi sredi lope, sede razmišljen). STOTNIK (se vrne z dopisi): Tu, gospod. PILAT: Hvala. Ostani v bližini, če bi te potreboval. PILAT (razmotriva zvitke, bere). prizna.—Stotnik, skušaj ljud-M Pride! loP». si ogleduje pi-ni mogoče zlepa, razženite ga!?mo in sPet Jezusa). s silo. (Stotnik pozdravi, odhaja). Tudi vi, presvetli očetje, odstopite, prosim. (Vsi se umaknejo). PILAT (sam z Jezusom): Stopi bliže! (Jezus gre pokorno z njim do mize v lopi. Pilat sede na sodni stol ob steni lope). Zdaj sva sama. Jaz te ne sovražim, kakor te tvoji Nasprotno: dobro . . , , „ ^ . cen ogleduh. Zato mi povej po1 STOTNIK (s služabnikom; služabnik se pokloni in se takoj odstrani): Klical si me, gospod. Tukaj sem. % PILAT: Povej, Petronf], poznaš kakega prav razvpitega zločinca, ki ga imamo zdaj v ječi? STOTNIK: Jih je več. E-den najhujših bi bil Baraba. Večkraten morilec in politi-Bil je v naši službi, a si dal hkrati plače- tožitelji. ti hočem. '"J1 ti kralj Judov? , od judovgkih stare_ JEZUS: Praviš to sam od|.. sebe, ali so ti to drugi povedali? PILAT (nevoljen): Sem PILAT: Izvrstno! Odpo-mar jaz Jud? Tvoj narod in slanci ljudstva so me prišli veliki duhovniki so te meni iz-j je pred dnevi prosit, naj jim ročili. Kaj si storil? In kaj za praznike izpustim kakega sin. Zato povsod in pri vseh osovražen. si govoril o tem svojem mišljenem kraljestvu? JEZUS: Moje kraljestvo ni od tega sveta. Ako bi bilo moje kraljestvo od tega sveta, bi se moji služabniki bojevali, da bi ne bil Judom izročen. Tako pa moje kraljestvo ni od tod. PILAT (vznemirjen, sam na- jetnika kakor vsako leto doslej. Modro so odločili to v Rimu: naj bi si ljudstvo domišljalo, da ima vendar še nekaj pravic. Dal jim bom na •zbero, naj volijo med Bara-bom in tem jetnikom tamle. Baraba menda vendar ne bodo zahtevali. STOTNIK: Na glavi bi mo- zase): O kakšnem kraljestvu ral stati svet, ako bi ga. Saj govoriš? Ali morda vendar je ta tamle vendar nedolžen. ni samo bajka tisto naših pe snikov, da bogovi na svet prihajajo? (Opazuje Jezusa). Kaj naj storim z njim? — V kake zanke me zapletate, o bogovi — ako res ste? (Jezusu) :. Razloži mi vse natančneje. Odkod si? Kdo si? Kakšno je tvoje kraljestvo? JEZUS (molči). PILAT: Ne odgovoriš? In si vendar slišal, česa vse te duhovniki dolžijo in tožijo. Pa na vse molčiš? Nič ne od- Čez čas se zasliši iz daljave govoriš? Ali ne veš, da imam šum človeških glasov. PILAT (privzdigne glavo, pozorno posluša; vstane, stopi v espredje; pozorno gleda po uli-;i, zakliče): Petronij! oblast križati te in oblast o-prostiti te? JEZUS (slovesno): Nobene oblasti bi ne imel do mene. ako bi ti ne bilo dano od zgo- Treba ga je samo pogledati. A sovražijo ga. In kogar ti zagrizenci sovražijo — gorje mu! PILAT: Pokliči duhovnike. In daj takoj privesti Baraba. STOTNIK (na ulico; se vrne z duhovniki, ki ostanejo na ulici; stotnik v palačo). KRIKI (iz ozadja): Križaj ga! Križaj ga! PILAT: Izprašal sem tega moža pred vami, izprašal ga samega, a ne najdem krivde na njem. KAJFA (zagrizeno): Gospod, še ponovim: ako bi ta ne bil hudodelec, bi ti ga ne )ili izročili. (Dalje prihodnjič) "GLASILO K. S. K. JEDNOTE* nsv CLEVELAND. OHIO 10.84 .81JC ,$3 J» OFFICIAL ORGAN AND PUBLISHED BY GUIAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION of the U. 8. A In tbe lateral of tbe Order CUT St Cta* A CLEVELAND. OHIO iia For member* Yearly. For iMJtHiMmlwra-- Foreign Oountrlea- Terme ol Soteeription: ..$ 8% ..$1.80 .81.00 88 Našim kampanjskim načelnikom ? uvaževanje Da bo delovanje načelnikom ali "boosterjem" v sedanji naši jubilejni kampanji mladinskega oddelka olajšano in omogočeno, bi bilo istim pred vsem svetovati, da naj prečita j o Jednotina pravila mladinskega oddelka. Slovensko besedilo istih se nahaja na strani 84-90, angleško pa na strani 191-199. Prva točka teh pravil se glasi, da se v ta oddelek sprejema vse otroke belega plemena in 'rimo katoliške vere v starosti do 16. leta. Na ta način se zavaruje lahko tudi otroke nečlanov in tudi otroke tujerodcev in sicer takoj od dneva ga etnologa in arheologa in častnega doktorja štirih evropskih univerz, skromnega meniha o. W. Schmidta: "Der Ursprung der Gottesidee," — (Izvor ideje o Bogu), ki je izšlo v šestih debelih zvezkih, katerih samo zadnji obsega 600 strani. Slovenski filozof, jezuit p. dr. Šanc, bogoslovni profesor v Sarajevu, pisatelj velike hrvatske knjige "Stvo-ritelj svijeta," je napisal o njej v reviji "Život" 22 strani obsegajoč referat, iz katerega posnemamo pričujoče misli. P. dr. Schmidt si je stavil nalogo, da reši dve ogromni vprašanji, namreč: Kakšen je izvor najstarejše vere? in kaj je obsegala ta prvotna vera? Ali je vera res samo rezultat človeškega razvoja iz najpri- gospodarja vsega stvarstva; da je duhovno bitje, ki ga ni mogoče naslikati, ni vidljivo, dasi ima včasih sijoč lik; da je prebivališče tega bitja — nebo; da je večno, brez začetka in konca; da je povsod pričujoče (neki rodovi, ne vsi!); da je vsevedno, vsemogočno, neizmerno dobroti j ivo in neizmerno močno, zato molitve, žrtve. . .; da je popolnoma sveto; da je temelj in čuvar moralnega reda; da določa večno usodo; da vzdržuje moralni red; da hoče spoštovanje, ki naj se izraža v molitvi, z žrtvijo ali ceremonijal-nim kultom. Veliko govori g. pisatelj o načinu teh molitev in žrtev, ki so bile prvotno primicialnega značaja, ter o ceremonijah, ki so bile vrhu- mitivnejših početkov, kakor si nec kulta. Na podlagi tega jo zamišlja moderni evoluci-onizem, ali pa je obstojala že v začetku zgodovine človeškega rodu? Če so pa že prvi ljudje verovali, je vprašanje ali so si vero sami izmislili ali vsebinskega razbora pride pisatelj do trditve: "Ugotovili smo, da je obstojala v najstarejšem času — do katerega moremo priti v zgodovini človeškega rodu, živa vera, ki je vplivala na vsakega človeka ko tudi za splošno življenje vseh ljudi, vseh človeških institucij in tudi sami človeški naravi. Pred vsem je smatrati komunizem za sovražnika krščanstva, sploh vsake vrste religije ali vere. 2e v svojem početku je bil komunizem na Ruskem sistematično, hladnokrvno in brezobzirno sredstvo za zatiranje vere, to pa menda s povsem nepravilnega stališča, da je ruska pravoslavna cerkev v tesni zvezi s carjem. Komunizem trdi, da je vsaka vera protisocialna sila; kapitalistična naprava in sovražnica revolucije, katero je treba docela iztrebiti in uničiti; saj je vendar veliki učitelj komunizma Marx rekel, da je vsaka vera strup ali opij za ljudstvo. Prav teh besed se je držal tudi oče ruskega komunizma, Lenin, ker je dal ta rek z velikimi črkami napisati na pročelje kremlinske palače v Moskvi. Eden izmed Leninovih pristašev je zatrjeval, da je vsak kompromis med ruskim pro- so jo sprejeli od kje in to od koga? In če so verovali, bi in na katero je reagiral vsak rad vedel, v kaj so verovali, človek z vsemi svojimi .močmi (gramom in vero — nemogoč, otrokovega rojstva do določene starosti. Naj bo pri tem še kako so priznavali Boga v mo- in sosobnostmi svoje duše; z Zopet nekdo drugi je pa ver-omenjeno, da dobi članica KSKJ. za porod $20.00 podpore iz ralnem življenju in kako so ga razumom (spoznanje), z voljo(nikom grozil sledeče: "Mi smo centralnega bolniškega oddelka, ako spada v istega. $15.00 častili ter kaj so pričakovali j (nravnost) in čuvstvom (kul- hu" še morda tuintam omeni, toda s porogljivim nasmehom in zasramovanjem istega, kakor prilika nanese; saj so ga vendar v Marxovem katekizmu učili, da je samo en greh na svetu, namreč privatna lastnina? To je korenina vsega zla in bede med ljudmi. Kdor ne spolnuje božjih zapovedi, ta ni grešnik, pač pa oni, ki ima še kaj privatnega premoženja in oni, ki ne odobrava naukov komunizma. Nova morala donaša na Ruskem tudi novo pojmovanje o zločinu in pravici; sovjetska sodnija je namreč mnenja, da vse zlo povzročajo okoliščine (kapitalistične), torej se ne sme dolžiti kakega posameznika, ali istega delati odgovornim, če se je kaj pregrešil. Družba je vsega kriva in odgovorna za kako hudodelstvo. Vsled tega se kakega zločinca ne obsodi več kot na 10 let v kako "hišo odrešenja." Beseda "ječa" je na Ruskem nepoznana. V taki hiši obsojenec ne dela kake pokore, ampak nadaljuje ondi svojo višjo izobrazbo v komunizmu. — čednem redu po njihovem poslu. Društva bodo navedena po svojem karakterju, kot podporna, prosvetna, politična itd. Vse to bo vzporejeno po državah in mestih, imenik poedincev pa tudi posebej za vse Združene države. Narodni Adresar ima svrho pokazati v obliki adresarja vse to, kar smo vsled skupnega ali individualnega prizadevanja ustvarili in kar imamo v tej deželi. Lokalni poverjenci Aorodnega Adresarja bodo vršili to ogromno in potrebno nalogo v svojih dotičnih naselbinah. — Ko bo vse nabrano in urejeno, se bo tiskalo v obliki knjige, ki jo vsak more dobiti. Važnost in vrednost tega podjetja so uvideli in odobrili zastopniki naših centralnih organizacij in uredniki naših Časopisov, kar je tudi povsem razumljivo. Veliko število naših organizacij nikoli ne prihaja v javnost, dasi je njihovo delovanje in obstanek del naših kolektivnih naporov. — Nedvomna resnica je, da v mnogih naših kolonijah niti Smrtna obsodba se izvrši sa-|naši najbolj aktivni društveni mo nad onimi, ki so sovražni-! delavci ne znajo, kake vse or- dobi mati, ostalih $5.00 se pa porabi za pristop in plačevanje od njega na tem in na onem asesmentov za otroka. Pri naši Jednoti imamo dva zavarovalninska razreda mladinskega oddelka, razred A in B. V prvega se plačuje 15c mesečnega asesmenta in so starši otroka upravičeni do po-smrtnine od $20.00 do $450.00, to je po starosti otroka. V razredu B znaša mesečni asesment 30c; posmrtnina pa znaša od $25.00 do $1000.00. Skoro neverjetno, toda resnično je dejstvo, da plačuje KSKJ. tako visoko posmrtnino za tako malo asesmenta. Pri gotovih insurance kompanijah bi morali za tako posmrtnino plačevati štiri- ali petkrat toliko asesmenta na mesec. Celo svetu? Na vsa ta vprašanja odgovarja p. Schmidt v svojem velikem znanstvenem delu, ki bo ostalo svetel vzor za vse poznejše dobe. Ogromni prvi zvezek je p. Schmidt posvetil samo določitvi metode, s katero bi mogel na najbolj točen in znanstven način priti do dna svo- tom). Odgovor na vprašanje: Kaj je izvor najstarejše skupne vere? skuša dobiti na podlagi iz virov o tem v raznih pra-kulturah, iz potrebnega značaja njih vsebine ter iz kavzalnega in finalnega mišljenja te vere. Vsi viri, kolikor primorani, da se borimo z vsa- ki komunizma, ali nad tako- ganizacije obstojajo v njihovi ko vero!" zvanimi političnimi grešniki, naselbini, kje pa da bi znali za Do leta 1929 je bila na Rus- v ož;em tolmačenju pome-jnjihovo adreso. Gotovo je v kem verska propaganda še do- ni komunizem odpravo vse pri- njihovem interesu, da se to v« kaj dovoljena, toda od tedaj jvatne lastnine, odpravo dobič- in da je to zapisano nekje, naprej je pa strogo prepove- kontrolo nad produkci- j kjer vsakdo, ki ga zanima, mo- dana, sedaj je ondi dovoljena J° ter delitev premoženja, da re to doznati. samo protiverska in ateistič- «a lastuje samo proletarska Z ozirom na poedince, pa na (brezbožna) propaganda. država. To določa zakon o smo še na slabšem. Brez pre-Ruska država je uradno ^'socializaciji ozemlja, industri- tiravanja se more trditi, da jih govori o tem, pričajo, da ma ateistična. To je izrazit ^ obrti- transportacije, ban- je med nami več kot 20,000 imajo vero iz neposrednega del programa druge "pjatlet- k,rstva- stanovanjskih hiš, re- trgovcev, obrtnikov in profesi- ji zapleteni problematiki. —iUčenja Boga samega. V do-ke," da se na Ruskem tudi u- »tavrantov. hotelov, živeža, ob- onalcev. Ali nihče ne ve, ko-posmrtnino se plačuje pri nas ako je otrok že šest mesecev i Važno je, kako priti do naj- kaz tega navaja vse vere po niči vsako vero. lek' itd* . Tak ekonomski pro- liko jih je in kje se nahajajo, zavarovan, ako pa umrje preje, tudi če takoj prvi dan po pri-1starejših verovanj, do istinite j posameznih prakultov (pigmej-j Protiverska propaganda s?'gram jcdr° Vsega komumz- Radl te^a Je to Podjetje tu- prakulture prvotnega človeka. sfca, indijanska, algonkin itd.) To je zgodovinsko - kritični j7 teh virov sledi, da ni niti temelj dela, metoda, .po kateri analizira in zbira ogromno gradivo sedanjih kultur vsega sveta pa tudi izumrlih rodov ter iz njih skuša priti do naj- stopu, se izplača polovico posmrtnine. Posmrtnina razreda A je sledeča: Za starost 1 leta: $20.00; 2 leti: $34.00; 3 leta: $40.00; 4 leta: $48.00 ; 5 let: $58.00 ; 6 let: $140.00; 7 let: $168.00; 8 let: $200.00 ; 9 let: $240.00; 10 let: $300.00; 11 let: $380.00; 12 let: $450.00; 13 let: $450.00; 14 let: $450.00; 15 let: $450.00; 16 let: 450.00. Posmrtnina razreda B: Starost 1 leto: $25.00; 2 leti: $50.00 ; 3 leta: $75.00; 4 leta: $100.00 ; 5 let: $150.00; 6 let: starejših osnov. Najprej raz $200.00 ; 7 let: $300.00; 8 let: $400.00; 9 let: $500.00; 10 let: bere verovanja Indijancev Se-*600.00; 11 let: $700.00; 12 let: $800.00; 13 let: $900.00; 14 verne Amerike, od Tihega do let: $1000.00; 15 let: $1000.00; 16 let: $1000.00. Atlantskega oceana, potem In- Celoletni asesment za otroka zavarovanega v razredu A dijancev Ognjene Zemlje. To znaša torej samo in umre v starosti ment $21.60, posmrtnina pa $450.00, ali več^ kot dvajsetkrat |rejših rodov južne in severne toliko. Azije ter zapaad. Avstralije. Celoletni asesment za otroka v razredu B znaša $3.60; v V petem kulturo ostalih naro-14 letih bi na primer znašal ves asesment $50.40, posmrtnina dov Amerike, Azije in Avstra-pa $1000.00, ali skoro dvajsetkrat toliko. To je računano po Hje. Za ta prikaz razvoja sve-gotovih letih zavarovanja. Ako pristopi otrok v starosti 13. letih in umrje čez eno leto, se vseeno izplača celo zavarovalnino dotične starosti; torej znaša ista v razredu A za $1.80 skupnega asesmenta $450.00, v razredu B pa za $3.60, znesek $1000.00; torej v prvem slučaju 250-krat več kot vplačanega, v drugem slučaju pa 217-krat toliko. Še nekaj zelo koristnega in važnega imamo pri našem |Najprej pri enem narodu, po-|moglo biti samo notranje do- vrši potom časopisja, v šoli, po radio, v gledališčih; z eno ene prakulture, ki bi si vero besedo: na vsak mogoči način, pripisovala sebi, temveč da jojcelo igralne karte se v ta namen vporablja. Ako pogleda- je sprejela od drugod, končno od Boga. Iz vsebine teh religij izhaja, da nauk o afek-tivni dobroti tega Bitja in nje- munisti celo pošto izrabljajo, ma. di velikega pomena iz prak- Dasiravno je komunizem za tičnih in sentimentalnih raz-Rusijo v ekonomskih ozirih logov. koristen, navzlic temu, da on ! Podjetje Narodnega Adre-di ne poznajo pravice, mora Sarja bo zahtevalo aktivne in mo danes kako postno'znamkoivs,ed te koristi ubogo ljud-' inteligentne poverjence po na-iz Rusije, bomo videli, da ko- stvo dostl hude*a prestati in selbinah, razumevanje s stra- o tem molčati. ni organizacij in poedincev, gove nravne pravičnosti nehamo da se smeši in zasmehu-i ^ Rusiji se ni poprej nik- katerih imena naj pridejo v more biti plod človeške misli. je Boga v nebesih in na zem- "ar načina socializacije pro- Adresar, kakor tudi njihovo Začetek stvarstva in konec so ijj. stovoljno sprejemalo pri širo-' dobro voljo, da pomagajo k gledali v Bogu (kavzalni in fi-j Vsak verski poduk ali kate-lkib ljudskih masah, kar se pač jizvedenju te velike ideje. Ta $1.80. Ako pristopi otrok kmalu po rojstvu | je vsebina 2. zvezka. V tret- nalni dokaz): Bog dobro pla- kizem v ruskih šolah je stro-jvrši dandanes in to vsled stra- njihova pomoč bo v podobi i 12 let, bi znašal ves njegov vplačan ases-ljem prikazuje kulture najsta £uje jn hudo kaznuje. !g0 prepovedan; namesto tega hu Pred izgnanstvom v Sibiri-1 malenkostnega denarnega pri- »je/i_i: j i 4. j— i..i «« yse je dokaz, da si člo- Se mladini utepa v glavo Dar- J° smrtno kaznijo onih, ki spevka za uvrstitev, ki se jim vek vere ni izmislil, temveč da winovo teorijo o evoluciji. Šo- b* nasprotovali. Sociali- povrne, ko kupijo primerek do- jo ima od Boga. lanje in izobrazba na ta na- z»cijo se širi s silo in to vec-(vršenega dela. Pričakuje se, Ne dolgo po začetku stvar- čin, sta glavna pospeševalca krat na Prav nečloveški na- da bo to delo knjiga, obsega-jenja je moralo človeka ne-, komunizma. Tako se mora že čin. Vse to je v srcu ruske- joča več kot tisoč strani, tovnih verstev je uporabljal j kaj silnega doleteti, kar muj0trok učiti, da umeva način ljudstva povzročilo preži-! To delo nima nikake politič-ogromno kritično literaturo v,je postalo najbolj notranji do- razrednega boja. da bo tudi ranje vsake temeljite vredno- ne niti kake druge prikrite vseh jezikih. Povsod pa je žitek, ki je izpolnilo in pretre- deloval proti onim, ki so ver- človeka in sploh človeške- tendence in bi bilo želeti, da vpošteval primerjalno metodo slo vse njegovo bitje, ter dalo t nj jn na ta način postal spo- Sa življenja. ( so v njem zapihane vse nase da je mogel najti to, kar je njegovi veri polno zaokrože-1 soben vojak revolucije. Na Komunizem ne more služitijtsrganizacije in ustanove, pa vsem skupno in najstarejše.— nost, enoto. To "nekaj" ni Ruskem sta izobrazba in po-,za odpravo zla kapitalistične- naj si bodo vzajemno še tako litika tako tesno skupaj zve-;mu sistemu; to zdravilo je še nasprotne. Le tako bomo mo- mladinskem oddelku, namreč rezervo teh članov ko prestopijo Item med narodi med seboj in v odrasli oddelek. Ista se izplača tajniku društva kamor tak končno pri najrazličnejših kul-član prestopi ko doseže starost 16 let po sledeči tabelici: ; turah. Sinteze so postajale na ta način vse večje ter nam je končno v zaključni sintezi mogel — kar najtočnejc je sploh mogoče — odgovoriti na stavljena vprašanja. Starost Razred Razred ob pristopu A B 1 leto ............... .............. $10.41 $25.11 2 leti ................ ............... 10.50 22.69 3 leta ................ ............... 9.73 19.96 4 leta ................ ............... 8.52 17.35 5 let ................. .............. 6.95 14.30 6 let ................. ............... 5.32 11.55 7 let ................. .............. 4.46 8.97 8 let ................. .............. 3.62 6.99 9 let ................. .............. 2.79 5.33 10 let ................. .............. 1.99 3.84 11 let ................. .............. 1.30 2.45 12 let ................. ...............78 1.20 Tajnikom(cam) društev, osobito pa kampanjskim načelnikom svetujemo, da naj si tabelice v tem članku izrežejo, da jih bodo lahko rabili pri svojem delovanju ali pridobivanju novih članov. Pred vsem pojasnite staršem kako nizek je naš asesment in kako velika je posmrtnina.zavarovancev. -o O veri najstarejših Člo- človek razvil iz opice. Prav veških rodov in nje izvoru Vedno bolj se zopet širi med mladino materialistično pojmovanje življenja ter se nekritično prevzema že zdavnej ovržena in nikdar ne trdno dokazana Darwinova teorija o razvoju človeka iz živalskih vrst. Sicer Darvin sam tega ni trdil, toda njegovi učenci so njegov pozitiven nauk pripeljali ad absurdum, ter stoji danes celo v naših srednjeveških učnih knjigah, da se je tako se tudi vera v Boga smatra kot zgodovinski zaključek primitivnih verovanj, ter se zanikuje božji izvor vere in sploh vere v Boga pri prvotnih narodih, ki da v svoji pr-votnosti sploh niso poznali nravnega reda ter ne religioznega čuvstva. Prvotni človek je bil kot žival ter si je šele na višji kulturni stopnji razvoja izmislil Boga in vero. Ob tej priliki bi rad opozoril na monumentalno delo svetovnega učenjaka, priznaue- Na prvo vprašanje: Kakšna je bila ta najstarejša vera? — odgovarja s tem znanstvenim rezultatom: Ni res, da so najstarejši jiarodi oboževali naravo, duše pokojnih ter čarobne sile. Tako so si zamišljali prareligijo človeškega rodu razni opisani sistemi, ki jih je o. Schmidt podvrgel kritiki. — Zgodovinska resnica kaže baš nasprotno: animizem, naturi-zem, manizem in magizem so plod kasnejšega razvoja, ko se je že začela dekadenca. S popolno sigurnostjo lahko trdi pisatelj, da najstarejša taka skupna vera ni vsebovala personifikacije narave, ki je ni mogel najti niti pri skupini najstarejše prakulture. Ta prareligija je bila prosta vera lažnih in protiverskih prvin. Kaj so verovali ti najstarejši ljudje? Pisatelj o tem govori zelo obširno, kar pa morem sintetizirati zelo na kratko. V glavpem, da je najvišje Bitje eno; da je imelo več imen, kar priča, da so ga imeli iu smatrali za lastnika in živet je v človekiu temveč neka silna oseba. To pa je moralo biti samo Najvišje Bitje, Stvarnik neba in zemlje človeka. Ta prvi človek je bival skupaj s svojim Bogom, ki mu je razodel vso svojo do broto. To je preprečil šele prvi greh. Spomin pa je o-stal ter ustvaril nov mit o Bogu. Tako je p. Schmidt v izrazito znanstveni knjigi, z najvišjimi metodami ter z ogromnim materialom podal nov versko - zgodovinski dokaz o Božjem bivanju ter dokazal, da vera ni delo človeka, ki bi si jo izmislil šele v cvojem razvoju, temveč delo Boga, ki jo je dal že prvemu človeku. "S." -o- O ruskem komunizmu zani, kakor v nobeni drugi dr- slabše kot bolezen, tako isti gli dobiti točen pogled v na-žavi na svetu. |tudi nc bo spravil socialnc in I še življenje. Radi tega se pri- Uspeh tega načina izobraz- ekonomske mašinerije v pravi I poroča vsem našim organiza-1,1 be se opira na strogo pojmo- tir> ker ondi ne dela človek |cijam, ustanovam, podružni- vanje komunizma v družinah,1 zase' amPak samo za državo, cam centralnih organizacij, pred vsem pa na otroke, kajti1 Povedal sem že. da je ko- kakor tudi samostojnim dru-na Ruskem se ne smatra no-jmun,zem pred vsem veIika štvom in Poedincem, da pravil-bene družine za posamezno e- grožnja za krščanstvo, nevar- no pojmijo pomen tega pod-konomsko edinico, tem manj nost za osebno svobodo vsake- j jetja in da ga tako s svoje Spisal Peter Hoekstra, Ph. D. Komunizem se večkrat opisuje in smatra za navaden e-konomski sistem, toda vedno kot nasprotnika kapitalizma; tako naziranje o komunizmu bi bilo samo v ožjem pomenu besede. Vendar je isti vse kaj drugega, ker ima svoje posebno filozofično pojmovanje. — Komunizem je nekaj povsem materialističnega in- protikr-ščanskega, ker hoče svoje načelo uvesti v ekonomsko življenje vsakega posameznika, ta- pa še kot kako duševno silo v življenju otroka. Zakonski stan je v Rusiji kakor kaka navadna igra, raz ga posameznega človeka in strani omogočijo s tem, da da-velika zapreka krščanske civi- jo potrebne podatke in poma-lizacije. Z eno besedo: komu- gajo, da se to delo izvrši ta-nizem je eksplozivna sila, ki ko, da doseže oni uspeh, ki ga poroka je ondi povsem iahka "amerava ves sv<* sPraviti .Vsak naš delavec želi. kremplje svojega terorizma in Posamezna društva in u.sta- stvar. Na Ruskem je beseda prešestvovanje že povsem izginila iz zakonika. Da bi bil kdo ponosen na svojo družino ali celo zanjo odgovoren, tega na Ruskem ni več; ondi se smatra in šteje vsakega otroka za last države, dokler ne doseže 18. leta. Ruski komunizem je prestal že dobo 18 let. V tem času se je eno celo generacijo ruske mladine vzgojilo po njegovih načelih, zaradi tega se je vsak "novi človek" oklenil komunističnih idej, zaeno je pa tudi izgubil vso vero v Boga in ves strah do Boga; torej je v srcu vsakega mladega ruskega Komunista zamrla vsaka misel na Boga, ker tako država zahteva. Zdaj, ko je zavrgel vero v Boga, čemu naj bi živel po starih določbah morale ali pa ^ravnosti? Cemu naj bi ga misel na greh mučila? O "gre- nasilja. aar (156 Fifth Ave. New York, N. Y. ), tako da tudi Vaša organizacija odnosno Vaše ime bo uvedeno v ta naš prvi vse- nove dobijo pismeno obvestilo 0 od izdajatelja; poedince pa bo Adresar našega javnega obiskal lokalni poverjenec Ad-življenja jresarja. Za slučaj, da ne do-_ Lite takega obvestila ali da V teh prihodnjih mesecih Vas P°verJenec izpusti, .se obr-bo nekih tisoč ljudi osebno ob-1n,te"a.}dr*; iskalo vse naše trgovce, obrtnike in profesionalce v vseh naših naselbinah od Atlantika do Pacifika. Cilj njihovega obiska je nabiranje podatkov občl adre«ar v Ameriki. za sestavo NARODNEGA AD- ,van Mladinco. RESARJA našega javnega 7 0 življenja v Ameriki. NAJVEČJI SADOVNJAK NA V tem Adresarju bodo uvr- SVETU ščena vsa naša društva in u- _ stanove brez ozira na njihovo v Kubanu na Ruskem pri-politično, ekonomsko ali drugo pravljajo že od leta 1930 naj-smer in naziranje, kakor tudi večji sadovnjak sveta na pro-imena upraviteljev teh organi-, štoru 550 hektarjev. Samo ja-zacij. Razen tega bodo v Ad- blan bo 160,000. Pravijo da lesarju navedeni vsi naši trgovci, obrtniki in profesionalci vseh vrst, razvrščeni po abe- bodo leta 1937 dobili 20,000 ton jabclk in hrušk, drugo leto pa že 30,000 toil. QLA6IL0 K.,e. K. jpi>Ne>Tfit APRtj 14TH. 1996 mmnmrnm LIL mm v MMMI JEDROTA «mmmmmmmmm Ustanovljena » Jolietu, Ill, dne 1 aprila, 18&4. Inkorporiraae t Jolietu, drtafl Tiling da« 12. januarja, 1898. GLAVNI URAD: 1004 N. CHICAGO ST., JOUST. ILL. Telefon v glavnem uradu: Jollet 21048; stanovanja gL tajnika: 8448 Solventnost: akUvnega oddelka 117.84%; mladinskega oddelka 273.51% Od ustanovitve do 29. febr. 1938 znala skupna «T»ti^ana podpora $6,830812 GLAVNI ODBORNIKI: Glavni predsednik: FRANK OPEKA, 403—10th St., North Chicago, m. Prvi podpredsednik: JOHN GWC, 817 Kast O St, Puetoio, Drugi podpredsednik: MATH PAVLAKOVICH, 4789 Hatfleld St, Plttsb'gh, Pa Tretji podpredsednik: JOSEPH IJSKSAN, 196—22nd St., N.W, Barberton. O Četrti podpredsednik: GEORGE NEMANICH, SR., Bok 701, ^"pfrt", m*nn Glavni tajnik: JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St. Jollet, m. Pomožni tajnik: STEVE O. VERTIN, 1004 N. Chicago, St, Joliet HI. Glavni blagajnik: LOUIS ŽELEZNIKAR, 1004 N. Chicago St, Jollet, HI. Duhovni vodja: REV. JOHN PLEVNIK, 810 N. Chicago St., Joliet, I1L Vrhovni sdravnik: DR. M. P. OMAN. 8411 St Clair Ave, Cleveland. O. NADZORNI ODBOR Predsednik: GEORGE J. BRINCE. 718 Jones St., Eveleth. irinn I. nadzornica; LOUISE LIKOVICH, 9627 Swing Ave, So. Chicago. HI. n. nadzornik: FRANK LOKAR, 4517 Coleridge St, Pittsburgh, Pa. in. nadsornlk: FRANK FRANCICH. 8911 W. National Ave, Milwaukee. Wis IV. nadsornlca: MARY HOCHEVAR. 21941 Miller Ave, Cleveland. O. FINANČNI ODBOR FRANK GOSPODARICH. 212 Bcott St, Joliet, HI. ' MARTIN 8HUKLE. 811 Avenue A. Eveleth, Minn. RUDOLPH G. RUDMAN, 400 Burlington Rd, Wilkinsburg, Pa. POROTNI ODBOR JOHN DEČMAN. Box 529, Forest City, Pa. AGNES GORI8EK. 5336 Butler St, Pittsburgh, Pa. JOSEPH RUSS. 1101 E. 8th St. Pueblo, Colo . GEORGE PANCHUR, R. F. D. 4. Chardon, Ohio. WILLIAM P. KOMPARE, 9206 Commercial Ave, So. Chicago. 111. UREDNIK IN UPRAVNIK GLASILA IVAN ZUPAN, 6117 St. Clair Ave., Cleveland. O. Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote, naj se pot'ljsjo na glavnega tajnika JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St., Jollet HI., dopise druitvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na GLASILO K S. K JEDNOTE, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. SPOMIN NA POTOVANJE V SLOVENIJI Piše Mrs. Antonia Komin, Johnstown, Pa. Na prvi slovenski postaji Bilo je v ponedeljek zjutraj zgodaj, ko je naš vlak pridrdral na slovensko ozemlje in se je i-mel ustaviti na prvi slovenski postaji, na Jesenicah. Potniki so vsi navdušeni in veseli, oblečeni v praznični obleki. Eni se umivajo, drugi češejo, drugi pa vsi radostni gledajo skozi okno, ker bodo kmalu doma, na cilju. Kako čudni občutki! Ko se vstavi vlak, naenkrat zaslišim s perona: "Klobase hrenovke!" — No, zdaj smo pa res doma, sem si mislila, ker se tukaj ponuja "lunch" v slovenskem jeziku. Jaz sem bila nepopisno vesela, ker sem prvič tukaj ču-la samo slovensko govorico. V beli Ljubljani Od Jesenic do Ljubljane se nismo dolgo vozili, toda ta vožnja se mi je dozdevala kot ves teden; komaj sem že nervozna čakala, da se vlak ustavi. No, zdaj smo pa v beli Ljubljani, prestolici lepe Slovenije! Na peronu je bila velika množica ljudi, ki so pričakovali svoje drage Amerikance. Vsak je gledal za svojega. Med temi sem tudi jaz opazila neko meni že iz Amerike poznato ženo, ki je rekla mojemu stricu: "Tone, vidiš jo, tamle je!" To je bil moj stric, katerega že nisem videla zadnjih 23 let. Kako se je mož postaral! Pred leti je bil še tako čvrst in mlad! Nekaj časa nisva mogla nič govoriti, kar molčala sva i nse gledala. Potem smo bili vsi ameriški izletniki lepo sprejeti in slikani. Vsi smo bili tako veseli, da smO kar sem in tja kot v sanjah hodili. Zatem smo se vsi podali v znani hotel Miklič, kjer ^so nam postregli z okusnim gu-ljažem. Sedeli smo na vrtu v senci kostanjevih dreves in veselo kramljali med seboj. Po okrepčilu se poslovim od mojih sopotnikov, nakar se s stricem napotiva proti mestu, me vpraša: "Gospodična, ali i-mate trajno?" Zunaj je bilo precej vroče, toda to čudno vprašanje mi je pa vročino še povečalo. Kaj hočem? Na slovenski zemlji, ali doma se nahajam, pa teh ijudi ne zastopim. Izgubila sem res vso korajžo, ker sem mislila, da bom s svojo precej dobro slovenščino iz A-merike, doma v Sloveniji lahko izhajala. Pa mi je pri tem padlo na misel, da menda pomeni beseda "trajna," — permanent wave. In bila je to resnica! — Lase so mi v onem slovenskem "beauty parlorju" lepo uredili. Ko se je vrnil stric, mi je velel, naj grem ž njim še v Rožno dolino obiskat še njegovo hčer Ivanko, }ci se uči tukaj šivanja. In res, dobila sva jo pri delu. Stric me predstavi in omeni: — "Ivanka, tukaj sem pripeljal to gospo, ki bi si rada naročila novo obleko." Prijazna sestrična Ivanka je šla takoj klicat gospodinjo ali mojsterco. Jaz se pri tem nisem mogla več vzdržati smeha, tako tudi stric ne. Obe sva bili veseli, ker sva se to pot prvič v življenju videli in spoznali. Tu so nama postregli z okusnim okrepčilom in vincem iz dqlenjskih goric. Razgovar-jali smo se toliko časa, da bi bila kmalu borovniški vlak zamudila, pa vendar nama ni ušel že v zadnjem trenotku. Doma Nismo se dolgo vozili, ko zagledam velikanski kamenit most vodeč čez. dolino, o katerem sem že dosti čula. No, zdaj smo pa doma, saj to je naš znani borovniški most! Ko se vlak ustavi na kolodvoru, sem bila neznansko vesela, ker zdaj je pa res konec tako dolgega potovanja i z Amerike in tudi mi ne bo več treba prtljage prekladati. Zatem je k vagonu pritekel — da mi pomaga s prtljago — velik, krepak in prijazen fant. To je bil moj bratranec Ivan. Ko je odšla moja teta iz Amerike v stari kraj, ca. Ni bilo dolgo zatem, ko strie ustavi voz, rekoč: "Zdaj smo pa doma!" Kako čedna hiša ip čista! Na eknih so me pozdravljali bahati viseči rdeči nageljni, simbol slovenskih narodnih rož. Takoj sem si mislila, da sta pri tej hiši dober gospodar in skrbna gospodinja- Torej tukaj je bil rojen moj blagopokojni oče. Tukaj se je igral kot otrok. Od tukaj je vzel slovo od svojih staršev pred odhodom v Ameriko. Zatopljena v te misli, sem tudi jaz občutila spoštovanje in ljubezen do te hiše in spoznala, čemu naši ameriški rojaki vedno radi mislijo na svoje rojstne vasi in hiše. Te hiše vabijo družine od roda do roda, od generacije do generacije, zato so tako čislane; vse drugače kot pa pri nekaterih družinah v Ame-riki, ki živijo en mesec tukaj, drugi mesec pa tam. Nato pride teta, ki me iskreno pozdravi. Draga mi teta, ki je že toliko let nisem videla, je še vedno tako prijazna. Dobro se je še spominjam od svoje mladosti. Nato me pozdravi še sestrična Francka. Takoj sem u-videla, da bova postali dobri prijateljici. Zelo sem bila vesela dospevša nadom strica in te- deli, da sam bila počitka potrebna. i Jako x zanimanjem sem potem poslušala strica, ki je trdil, da je bil vso noč v velikem strahu in skrbeh. Cemu? Ce bi me priiel kdo klicat, ker sem jaz sedaj prevzela spalno sobo mojih sestričen v prvem nadstropju. Jaz sem temu u-govarjala, da bi nikogar ne slišala, ker sem trdno spala. Pa čemu bi me kdo klical, ker me tu nihče ne pozna? Potem mi je stric pojasnil, da v starem kraju hodijo zaljubljeni fantje vasovat k svojim dekletom in rabijo pri tem loj-terce. A, takol Zdaj sem pa doumela, čemu je bil moj stric tako v skrbeh. Res, kaj bi bila jaz počela ono noč, če bi morda res kak vasovalec naslonil lojterco k oknu in me pričel klicati? Drugega bi ne bila mislila, kot da je to kak ponočni ropar. Pri tem mi je prišla na misel ona pesem zaljubljencev: Ko podnevi sreča ga, ga nič ne vidi, ne pozna; saj treba vedet ni ljudem, kar znano tihim je nočem. . . Po tako dolgem počitku sem se počutila kot nova oseba in se hitro pripravim, da si ogle- toliko molkih v celi Jugosla- koči skozi Dayton,.. ima nar viji, kolikor jih je bilo v tej men končati vsako mogočnost te; saj sta bila oba že tudi v A- dam malo okrog sebe, kako se meri ki, torej se bomo lahko dobro razumeli osobito še radi tega, ker je stric še prav dobro angleško govoril. Ko smo bili v hiši, je teta hitro prinesla južino na mizo. Pri tej priliki zagledam v kotu hiše nekaj takega, kar še nisem nikdar videla. Tam v kotu je stala neka, iz zelenih lončenih plošč zgrajena stvar, podobna mi bo dopadlo tukaj v Brezovici,, moji rojstni vasi. Ko grem malo okrog, zdelo se mi je vse prijazno. Vas leži v povodnji. Grand Coulee jez v reki Columbia v Washingto-nu služi ob enem za irigacijo, razvoj električne sile in za kontrolo povodnji. Ali vzlic ogromnim stroškom za zgradnjo teh prepre-čilnih sredstev proti zdiva j oči naravi je treba potrositi še mnogo več denarja za kontrolo povodnji. Nat'l Resource Committee, ki gleda naprej v bodočnost z resno skrbjo, naznanja, da vse, kar se je storilo tu pa tam, ni še daleč zadosti in da dežela sploh nima nikakega resničnega načrta za kontrolo povodnji ob večini rek v tej deželi, ki pretijo povoden j. Velika nevarnost za življenje in lastnino najde se v glavni strugi reke Ohio, ene izmed naj divjih rek vse deže-Rastoče reke in drveči lede- le in poglavitnega povzroče-niki so v kakih tucat držav po- vatelja povodnji ob svojih ne-vzročili strašno škodo in pri- številnih pritokih. Isto velja nesli mnogo gorja stotisoči- za reko Connecticut in Merri-r.am ljudi. Približno 200 lju- mac v New England, kjer je di je utonilo, predno je viso- tudi divjala nenavadna povo-ko vodovje odteklo. Le v vz denj. Reka Ohio začenja od hodnih pokrajinah se škoda mesta Pittsburgh naprej, ko na življenju in lastnini cenike reki Monongahela in Alle-na več kot $500,000,000. Pitts- Igheny zlivata v eno mogočno burgh, veliko industrijalno sre-j»eko; obe ti reki predstavlja- dišče v Pennsylvaniji, ki je>a stalno nevarnost, kjer ni procesiji. Tekom kongresa sem ostala v Ljubljani v nekem hotelu. Sobe sem našla zelo čiste in tudi dobra postrežba je bila, samo v enem oziru ne. — Mila ali žajfe ni nikjer, kadar bi se človek rad kopal. To se je tudi mnogim drugim pripetilo, ne samo meni. Seveda, ker je kopel j brez mila težavna ali skoro nemogoča, ti *ie kaže drugega, kakor da se zopet opraviš in stopiš v bližnjo štacuno po kos mila, potem pa greš zopet nazaj v banjo. Drugič sem bila v tem oziru bolj previdna. (Dalje sledi) -o—- Povodnji in njih prepre-čenje in omejevanje bilo nekoliko dni malone one- "»kake kontrole povodnji. Is-sposobljeno vsled velike po- totako je zgodovinska reka vodnji, šteje svojo škodo na Potomac stalno nevarna za £l,T nin-T vilZJrU skoraj isti znesek. Deroča re-;glavno mesto.Washington. Le-0bdam 2 V1SOkimi hri" ka Ohio, ki je poplavila tri košnje katastrofe so oživele 77 k I države, je spravila ob streho zanimanje za kontrolo povod-mnogo tisoč ljudi in je prisi- nji v širokem obsegu, zlasti za zaprtje mnogih tovarn, preprečevanje povodnji vsled most bolezni in kug je temeljitih vzrokov: erozije pr-povzročila mobilizacijo vseh sti. In predlaga se, da se ob-" zdravstvenih in sanitarnih širne površine manj bi. Ko so mi pravili, da teh hribih sekajo les in daleč ga je treba voziti na ža-go, se mi je zdelo* celo never- 1 a jetno. Sklenila sem pač ob tej priliki, da se moram en vrednih kaki ledenici ali "iceboxi" v ka-1 krat podati na vrh bližnjega j y prizadetih pokraji-l poljedelskih zemljišč umak- ki ameriški mesnici. Vprašala hriba, predno grem nazaj v! ^ nejo iz obdelovanja in povr- sem teto, kaj je to? Ali imajo v Ameriko. Neposredno vprašanje, u- neJ° k prejšnji rabi kot paše; Sloveniji tako čudne ledenice vi Vaščani so tako uljudni in stvarjeno po p0vodnji, je se- nadalje govori"se o ustvarja- hiši? Nato se mi prične teta siP«Jazni, da sem se takoj u-stricem vred glasno smejati; I'domačila, kakor bi tukaj vse veda rehabilitacija onih po-|nju mogočnega zaščitnega pa- krajin, kjer je povodenj po- su gozdov j a, od severa do ju-^ko-|nehala jj.vumnv, ' ~ trebnega prebivalstva kateri sem že tolikokrat čula,;rf J m°J_e 'žem in stanom. Vojska 250,-Kodah obdelovanja zemlje. povedala sta mi, da je to hišna sv°j« življenje preživela, 'eskrbovanje p0_ ga skozi vso sredino dežele, o peč. Torej to je tista peč, 0 rodnikoy P.a ™ kohkotrebnega prebivalstva z žive- gradnji teras in o boljših me- da se lahko na nji počiva in celo ako Pa ne' m» Je f* Z? 000 WPA delavcev je bila nuj- spi, česar bi se na kaki ameri- ?a me Pe8t°val *?t. deteta!j n0 odposlana v središče po-ški peči ne moglo storiti. Ta- V pogovoru z domačini, se mi, pokrajin da p0_ ko j prvi dan, odkar sem v sta-,Je vsakd<> cud1.1; t1a J° la*° 1Tlagaj0 lokalne oblasti v delu , ... fmo po borovniškem dialektu . ... . D , rem kraju, sem se ze nekaj na-' F .. . rehabilitacije. Ameriški Rde- . . , tolcem. Vpraševali so me, ce ...,., učila, potem sem pa tudi rado- . .... . , . , či kriz je apeliral za pomožni ameriški Slovenci tako do- ' , A , .... „ Hitlerjevo raketiratvo (John L. Spivak v "New Masses'") vedno opazovala, kako se v ta- iVSl ki peči kuha s pomočjo burkelj.!^1"0, ?voj sUrokrajski, ^ potrebna davno vrnil iz Nemčije sem- ^ „.,_, "_______,„ :Jdia,!fkt- ^veliko večja svota, da se pride kaj v Varšavo, na Poljskem. sklad treh milijonov Kot časniški poročevalec za dolar- neki inozemski list sem se ne- Po južini sem se namenila itijyo!" sem jim zatrjevala "Mi P«^ ^ im trebam žr_|Mudil sem se v večjih mestih obiskat staro mamo, ki so me ze j se vedno pravimo pisek mla- povodnji. Nemčije in osobito pri tuje- komaj pričakovali. Revica si Idi kokoši, med tem ko jo Do- _ je bila pri padcu zlomila kost v lenjci nazivajo "picek.' kajti na vlak za Brezovico je ga je še pestovala. Res, kako bilo treba čakati še par ur. Jaz'sem ga bila vesela! jo krenem v bližnji "Beauty| pred kolodvorom je stal voz parlor" (iste imajo tudi že v s konji, da smo naložili moje ku- Ljubljani), da mi umijejo lase, kar je bilo treba vsled dolge vožnje; stric je pa rekel, da se kmalu vrne pome. Ko stopim v ono brivnico, me uslužbenec (fant) pozdravi, rekoč: "Dober dain, gospodična (pa sem poročena!) "Klanjam rc!" Jaz nisem vedela, kaj bi mu na zadnji pozdrav odgovorila. Ali se mu moram morda tudi jaz globoko prikloniti? Potem mu razložim kaj sem hotela, nakar me pelje v stran sko sebico in pokliče neko dekle. Tudi isti sem razložila, kaj ho- fre in se s stricem odpeljali proti domu. Pri tej vožnji se mi je zelo čudno dozdevalo, kajti v Ameriki skoraj ne poznajo več kočij, odkar so avtomobili v ra bi. Kasneje sem se pa tudi vož nje v tem vozu privadila in bila hvaležna, ker me je tolikokrat peljal in mnogo korakov prihranil. Na potu proti domu smo srečali mojo teto Ano, sestro moje matere, ki je pri pogledu rame takoj pričela ihteti in se od veselja jokati. Tudi meni je bilo nekako čudno pri srcu, da čem. Ko sem se vsedla na stol, mi je kanila solza veselja na lir nogi radi tega mora biti kar v postelji. Res, komaj sem čakala, da jih vidim! In res, dospevša v njih sobo, sem našla drago staro mater ležečo v postelji. Ni mi mogoče opisati njih veselja pri tem sestanku. Torej čez 29 let sem prišla zopet nazaj v hišo, kjer sem bila rojena in kjer sem preživela prvo leto na tem svetu! Jaz sem si predstavljala staro mater kot staro ženico. Znala sem, da štejejo že 75 let, toda so še povsem čvrsti za to visoko starost. Nekaj časa nisva mogli spregovoriti ; ko so se me pa do dobra nagledali, so me pričeli izpraše-vati o tem in onem. Tako je trajal najin pogovor precej časa ali tako dolgo, da sem pričela vpričo stare mame na stolu kimati; bila sem namreč zelo utrujena od dolge vožnje. Zatem sem se poslovila od stare matere ter šla na stričev dom, da se malo odpočijem; spala sem trdno in sladko vso noč in še nekaj čez. Ko se zbudim, zasli-šim zunaj pred hišo kričanje o-trok, ki so se igrali. Bila sem Še vsa v spancu in v sanjah. — Zares čudno, da tukaj v Borovnici ponoči solnce sije; kajti bilo je vse svetlo zunaj. Ko pogledam na uro, je bilo že 10. dopoldne; torej sem dolgo časa počivala in oblečena kar v vrhnji obleki kakor sem se utrujena vlegla. Nato sem si malo uravnala obleko ter se podala doli v hišo k drugim. Domači so mi nato rekli, kako trdno da sem spala in da me niso hoteli buditi in Popoldne sva šli s teto v Za- Nemčije in osobito pri To rešilno delo je sicer zdra-jrodcih poizvedoval, kako se vo in plemenito, ali strokov- jim godi pod sedanjim reži-njaki in znanstveniki, ki opa- mom Adolf Hitlerja Govo- bočevo. Meni se je zdelo ze- zujejo vsakoletne škode bili- ril sem z Angieži, Francozi, lo daleč, ko sva čez hribe in jonov dolarjev, bolj poudar Avstrici in Cehi. Moj zadnji • 1 l • „ 1 n kil rt nrlnimim 7Q. jajo* potrebo, da se nekaj sto-|intervju je bil z glavnim žari za preprečenje in omejeva. stopnikom neke velike ameri nje povodnji v bodočnosti. Oni ške korporacije v Berlinu. Pojasnilo vseh teh je bilo slič-no. Najbolj sem pa hvaležen doline hodili. O, tam v Zabo-čevem pa je bilo kaj moje žlahte! Škoro v vsaki hiši! V tej vasi se mi je tudi zelo uvidevajo, da eden izmed glav dopadlo, ker so tako prijazni njh vzrokov povodnji in praš-1 j udje; obljubila sem jim še nih viharjev je erozija prsti, onemu Američanu za precej Ceni se, da voda in veter od- obširne podatke o Hitlerje-našata vsako leto kakih 30001 vem raketirstvu, kar hočem milijonov ton vrhnje prsti v.kolikor mogoče tukaj pojas-tej leželi. Vsled tega prst ne'niti. more pridržavati več deževni- Mr. N. N. me je v svojo ce in, ko nastane suša, vetro- privatno pisarno zaklenil revi odnašajo razrahljeno prst polupustnih visokih planjav. Nekoliko načinov za kontrolo povodnji je bilo že uve- priti. V petek, dne 28. junija sem se zopet podala v Ljubljano, kjer se je imel vršiti velik Ev-haristični kongres. Na kolodvoru v Ljubljani zagledam nekaj naših sopotnikov Američanov. Ta zopetni sestanek z njimi me je zelo razveselil; ko smo se pogovarjali, sem si predstavljala, da sem zopet v Ameriki. Hitro je potekal čas da je bilo treba iti gledat veličastno procesijo, ki se je vi koč: "Zdaj sva sama, in menda lahko vse govoriva?" "Cemu ne, ali imate morda tukaj kak skrit diktafon?" deno v prakso z velikim uspe- sem ga vprašal hom. Na primer, Norrisov jez Tennessee Valley avtori- Vse kaj drugega! Nazi j i imajo za inozemce vpeljan po tete shranja povodenjsko vo- sebni špijonski sistem, kajti la v stadijon. Da, tega ne dovje reke Clinch, ki zalaga v urade diplomatov, časnikar- vso državo. Boulder Dam, ki jev, veletrgovin in bank so naje takorekoč dogotovljen, bo peljani nove vrste telefonski shranjal vodovje deroče reke;aparati; takoj ko privzdig- pozabim kmalu. Meni so se najbolj dopadle žene in dekleta v krasnih narodnih nošah. Drugi dan so že na vsezgo-daj prihajali ljudje v mesto na kongres; eni izmed teh so bili zelo utrujeni, ker so ho- Colorado in se to vodovje bo vporabljalo za irigacijo, »vodovode, razvoj električne sile in kontrolo povodnji. Skoraj dogotovljen je tudi program Mississippi, in kako dobro je načrt uspel v najbogatejši dolini na svetu, se je pokazalo dili več ur do mesta. Cez noč za kontrolo povodnji reke jih je mnogo kar pod milim nebom ali na prostem prečulo ali spalo, drugi so pa molili v cerkvah tudi celo noč; zopet drugi so vso noč hodili po mestu; vsak je bil dobre volje. Isti večer je bila krasna procesija mož in fantov s številnimi godbami; vsi so nosili goreče sveče v rokah. Bilo jih je na tisoče in tisoče; v resnici, krasen prizor. Jaz sem nete slušalko, se pokaže lučka v uradu tajne policije da lahko pogovor posluša. Ta sistem je zdaj tako izboljšan, da se vsak pogovor sam re-kordira na Victrola plošči, seveda na policijski postaji. In še več! Poleg tega imajo na-ziji v takih telefonskih apa- ravno letos, ko smo imeli naj- ratih na skriven način vdelan večje povodnji v zadnjem de- diktafon, ki vedno posluje, setletju, kajti ogromna reka Vsak korak, ali vsak šepet v Mississippi je lepo ostala sre- taki pisarni se takoj lahko di svojih bregov in mirno od- sliši tudi na policijski posta-tekala svoje ogromno vodovje ji. Take telefone imajo tudi nazijski policaj prisluškoval pogovor kakega poslanika ali konzula, bi vsled tega lahko nastal pravcati škandal." "Vse to bi nič ne pomagalo. Konzuli večkrat najdejo kako skrivno telefonsko žico v steni urada; tudi ako isto prestriiejo, bo napeta kmalu nova. Celo v stanovanjih diplomatov imajo naziji napeljan svoj skriven špijonski sistem. Drugega jim ne kaže, kakor lepo molčati." Hitler ima sedaj nastavljeno celo armado špijonov ali tajnih agentov tudi iz nižjih slojev. Ti so bili pred leti še cestni postopači, danes pa lastujejo lepe avte in krasne hiše. Z redno plačo bi si kaj takega ne mogli privoščiti. To so pravcati raketi r-ji, ki izsiljujejo od ljudstva denar za svojega "Fuehrerja" Hitlerja, pa tudi zase. Predstavljajte si kakega trgovca na Nemškem, pa naj si bo že domačin (Nemec), Američan, Anglež, Francoz ali Žid. Nazijski uradnik pride k trgovcu in zahteva gotov prispevek od njegovega dobička; zato mu obljubi vso protekcijo od strani nazijev. Kdor se temu jpira ali brani, mu agent napoveduje slabe posledice. Dalje nazijska vlada trgovcem vsiljuje posebne vrste delavce ali u-službence (špijone), dasiravno isti niso trgovcem po volji. Za gotovo svoto se trgovcu jamči vso zaščito, da ne bo imel nobenih sitnosti od strani vladnih organov; ako se pa trgovec temu ustavlja, mu Hitlerjev raketir grozi z bojkotom. Ni čuda, da mera mnogo trgovcev na Nem-•kem delati samo za Hitlerjeve spijone in je že marsikak tako prizadetih bankrotiral. Ti kolektorji izsiljujejo denar tudi za višje vladne uradnike, katerega si potem delijo na več načinov. Hitler je bil še pred leti, ali pred nastopom svoje diktature v povsem skromnih denarnih razmerah, nedavno je pa podaril načelniku generalnega štaba krasno vilo, vredno pol milijona mark. Tako je Hitler v ob- zslo darežljiv napram onim, ki delujejo zanj. Hitler zatrjuje, da je naredil dosti profi-ta z izdajo svoje brošure "Mein Kampf" (Moj boj). Tako je Hitler tudi lastnik nekega večjega dnevnika. Dasiravno je cene oglasov v tem listu zelo povišal, so se zadnji čas ti oglasi za 15 krat povečali. Trgovci so indi-rektno primorani oglaševati v Hitlerjevem listu, da na ta način zadobijo v javnosti več ugleda in kredita. Kdor pa v tem iistu ne oglašuje, mora pa plačevati posebni raketirski davek Hitlerjevim agentom. Ker država kupuje in nabavlja tudi šolske knjige in za javne knjižnice, gre nedvomno tudi pri tem marsikak "komišen" v Hitter-ev žep. Tudi pri javnih projektih, gradnjah poslopij in cest imajo nazijski voditelji vse to v oskrbi, ali jih pa sami izvršujejo. Seveda mora kontraktor svojo pogedbo pošteno "mazati" z denarjem za Hitlerja. Vse to raketirstvo pa ni mogoče v javnosti razkrinkati iz vzroka, ker so vsi nemški listi pod nazjjsko kontrolo. Svoječasno mi je neki diplomat podal o načinu in poslovanju sedanje nemške vlade* sledeče sodbo: "To ni nikaka vlada, pač pa skupina raketirjev, ki i-iri vso državo v svojih kremp-jih. Ubogo in zapeljano nemško ljudstvo!" Ne jutri, pač pa danes se odloči za pristop v našo Jednoto! Jutri bo morda že prepozno! Vsi člani vaš« družin« ki morali biti zavarovani pri naši Jed noti. v zaliv. Konservacijski sistem v državi Ohio, ki vključuje sistem vodo shranjujočih re- v poslopjih konzulatov držav." Kako je vendar to mogoče?" rne klicati k večerji, ker so ve- si prej predstavljala, da ui servoarjev ob reki Miami, te- sem vprašal Mr. N. N. "Ako bi raznih Srečen in vesel je oni, kdor i misli, da bo vedno lahko šival ,brez podpornega društva; toda sreča j« opotočna. - GLASEK. 3. K. jgftKOlg. APto l4*t, 1*88. Mlinar je imel tedaj tudi se-jso posedli pri kozarcu vina, ta-demnajstletnega Stajerčevega ko-le: OČETOVA KRIVDA Povest. Spisal F—t. i'rtniiiiiiiiiiiimniiiiniiiiniiiniiiitiii^g O M4 Revo je spekel vsak njegov dar v Javorju mladi Mlinar. Vzel skril doma v seno, listnico, nož i je siroti k sebi in skrbel za n ju in mošnjo pa je utaknil v luk- kot za svoja. bolj ko žareče oglje, in skoro lažje bi bila prenašala njegovo jezo kot dobroto. Kadar je Mičica oblekla nov predpasnik ali novo krilce, donesla ga ji je bila potovka Jera od "neke dobre mame," mlade Mlinarice. Neko dopoldne stopi v hišo sodnijski sluga. Mičica se tako prestraši tujega, nenavadno oblečenega moža, da plane k materi, se ji boječe zavije v predpasnik in z jokom in solzami prosi: "O, mame ne, naše mame ne!" Možu, ki je donašal ljudem že leta in leta večinoma le žalostne novice, ter mu je v tej težavni službi kolikor toliko otrpnilo srce, zaigra solza v očesu, poboža ljubkega otroka in mu pove, da mami ne stori nič, prav nič žalega. In da ste jo videli, ljubko Mičico, kako srečna je stekla k možu! "Na srečo, mož, na!" in plosknila mu je z malo ročico po dlani. "Gostilničar Premetovec vas toži; čez osem dni, to je v torek, ob osmih zjutraj, imate dan," pravi služabnik pravice. "Z vašim možem imata nekaj računa," še dostavi in odhaja svojo pot. "O, Marija, pomagaj, pa toliko!" vzdihne žena, ko pregleda listino, katero ji je bil donesel sluga. "Osemsto goldinarjev! Kje naj jih iščem, kje dobim?" Ali ni tarnala dolgo. Človek, katerega zadeva udarec nesreče drug za drugim postane polagoma top in neob čuten; tudi štajerko so potrli ti udarci. Zopet in zopet se ji je porajala v duši misel in želja, da bi umrla. Kako mirno in tiho bi se dalo spavati tam na pokopališču! Tam bi ne bilo ne skrbi, ne žalosti, ne sramote, ne uboštva.! Pa ne, ne sme u-mreti, kdo naj skrbi potem za njana dva ljuba otroka? Ne, živeti mora in če ima iti od hiše do hiše, ta dva ne smeta stradati, ne smeta biti zapuščena. Pride usodepolni torek. Pravica pripozna gostilničarju terjatev in čez nekaj tednov se je prodajalo. Ostala ji je le še prazna hiša, kaj pa sedaj? Napoti se domu tožit svojo revščino, in res je dobivala delj časa pomoč od svojih domačih. Pa kmalu so zagrebli njeno najboljšo zagovornico, mater; njen brat se je oženil, prevzel gospodarstvo in oče je šel v kot. Odslej pa je pomoč pešala in pešala in naposled izostala popolnoma. Štajerka je dninarila po hišah za par krajcarjev, a še tega zaslužka ni bilo vsak dan, kdo pa vzame rad delavko z dvema otrokoma? Ljudem se je sicer smilila, a vendar so se je ogibali, zakaj njen mož je zaprt, je morilec. Da, tak je svet! Nedolžni trpi zaradi kri-vičneža, ker je bil tesneje vezan ž njim. Kako rada bi bila dala duška tej strašni bolečini, kako bi zaklicala vsemu svetu, da po nedoljnem trpi, a zapirala je to bol v svojo dušo, in žalost jo je trla na duhu in telesu. Da, tudi na telesu! Sedemindvajsetletna žena je bila podobna petdesetletni star- VIII. Preskočimo v povesti dobo dvanajstih let. Janezek je postal krepak Janez, ljubka Mičica pa čvrsto dekle. A v Javorju nista več. V prekrasni Rožni dolini, tam pod Rožico in Golico, se dviga ponosno kmet-sko poslopje, katero se ti od daleč zdi podobno gradu. V tej hiši z obsežno kmetijo, tako obsežno kot so štiri navadne skupaj, ki sega sem od Karavank pa skoro do tihe Drave, gospodinji naša zanka, nekdanja šta-jerčeva Mičica. Prava gospodinja je sicer stara priletna vdova, a njena desna roka je brhka Micika. Da bi jo videli, kako se suče po kuhinji. Posoda se sveti, kot da je danes prišla iz kleparjevih rok, in kuhinjska miza je bela, kot da jo je danes zapadel nov, sveži sneg. In v veži in hiši je najlepša snaga doma. "če ves dan snažim, čedim in pomivam, ne bi imela tako čisto, kot imaš ti," ji je pravila zadnjič soseda. Tudi zunaj se vidi, pred hišo, j da vlada tu spretna in skrbna ženska roka. Nikjer nobene pajčevine, nikjer smeti in; zavrženih odpadkov. Zato jo ima pa tudi stara vdova rada, morda skoro tako rada kot svojega edinega sina Roka. Prvi hlapec in naj pridne jši je bil na tej kmetiji — štajer-čev Janez, sedaj štiriindvajset-letni mladenič. Pri Mlinarju je bil v dobri šoli in sedaj mnogokrat kar po svoje gospodari in vse prav pogodi, tako da ga stara vdova rada vpraša tu in tm za svet in mu mnogokrat prepusti, da ukrene po svoji previdnosti. Z mladim šetinom, triindvajsetletnim Rokom, sta najboljša prijatelja, ' da se v njunem občevanju ne more ločiti, kdo je gospodar, kdo hlapec. Nekako sklenjena stvar je, da prevzame Janez čez leto in dan, ko Rok nastopi gospodarstvo, ob Dravi ležeča zemljišča v obsegu navadne kmetije v najem. Pogoji so že določeni in ugodni in Janezu se odpira najlepša bodočnost. Kaj pa šele Miciki.! Gospodinja jo je bila prete-čeno nedeljo povabila v svojo sobo na kavo in ji stregla, kot da je ona dekla, ne gospodinja. Navedla je govorico na svojega Roka in pravila Miciki, kako dcber sin ji je in kako pošten, kot da Micika ne pozna njegovih vrlin. Govorila ji je o tem, da Rok kmalu prevzame gospodarstvo in da si bo moral iskati mlade gospodinje, pa da bi bila mati najsrečnejša, ako bi dobil Rok tako skrbno, varčno in pridno ženo kot je ona, Micika. Govorila in halila jo je, kako jo ceni zaradi njene poštenosti, pridnosti in snage, teda njenemu sinu pač ne bo treba gledati, da pripelje bogato neesto na dem, in da so pridne roke in pošteno srce najboljša nevestina dota. Četudi ji gospodinja naravnost ni povedala, da misli njo in da bi ji bila ona najljubša sinaha, vendar je .Micika iz njenega govora lahko posnela kam merijo te besede. Sreča je obetala obema Šta- Janeza s seboj. "Krepkega sina imaš; ta ti odleže že za celega hlapca/ je rekel koroški znanec. Prav praviš, krepak je in priden je tudi, a sin moj ni. — Imam še dovolj svojih otrok, ki mi pomagajo pri delu. Te-ga-le Janeza sem le tako nekako za svojega vzel; sirota je brez očeta in matere. St* ? iv ko toliko odraste, da si bo mogel sam služiti Jcruha, poide služit," odgovori Mlinar. "A, ni tvoj? Kruha bi si pa sam že lahko služil, kaj meniš?" No, gotovo. Trden je in močan, kot jih je malo pri teh letih, delaven tudi, pošten tudi. Ko bi mu mogel dobiti dobrega gospodarja, takoj mu ga bi dal v službo, vsakemu pa ne." Daj ga na Koroško, jaz vem za dobro službo. Delati bo p«ič moral, a tudi jesti mu ne Lc manjkalo; pri Šetinu se nihče ni stradal doslej, in kot sc kaže, tudi poslej ne bo. Fant, ali greš na Koroško?" Janez je zvesto poslušal, kaj se menita moža o njem. Kar besedica mu ni ušla in najraje bi bil objel neznanega mo/a, ki mu ponuja službo v kraju, kjer ga nihče ne pozna. Takoj sklene, da gre proč z Javorja, diileč proč. Mlinarjeva ljubezen in skrb sta rr^u pač nekoliko omilila spomine in misli na pretekle dni,-na očeta, ki je zaprt v ječi, a kolikokrat je moral čuti kako besedo od sosedov in so-sedinj, ki se je tikala njega i'i očeta njegovega. In še ni tega tri tedne, kar mu je pravi! blebetavi vaški pastir o francoski bukvi in o umoru rajnega Mlinarja in tako čudno na PIGMEJCI "Vesel dan obhajamo danes v svoji rojstni hiši. Srčno rada sva prihitela s sestro .veselit se z vami. Bridka smrt je iztrgala pred leti skrbnemu ospodar j u, tv o j e m u očetu, ok, gospodarstvo iz roke. Jokali in žalovali smo tedaj, in tvoja mati je tarnala, kaj bo, kaj bo?#, . . Pa Bog je čul nad milo rodno hišo. Blagoslov Njegov je bil nad njo. Danes stopiš ti, Rok, na mesto očetovo in postaneš gospodar. Slabo pa gospodari oni, ki gospodari brez Boga, in zastonj se ukvarja njegova roka, če On ne blagoslovi njenega truda! In še nekaj! Dobro se godi na zemlji le onim otrokom, ki ljubijo in spoštujejo svoje stariše. Rok, Bog ti je ohranil mater. Skrbela je zate, skrbela za gospodarstvo, ko si bil še nedoleten deček. " Ljubi jo, spoštuj jo! Solza se ti je zalesketala v o-česu, ne sramuj se je, razumem jo. Vem, da si bil vedno dober sin, bodi še naprej in srečen bodeš in ljudje te bodo spoštovali. Vesel bodem tega jaz. vesela bode teta in srečna bode mati. Tudi neka druga dolžnost te veže sedaj. Mati se je postarala in star človek želi počitka. Poiskati si bodeš moral gospodinjo^ ki ti bode podpirala če ne treh, vsaj dva Šetinova vogla; mati je držala vse štiri dosti časa. Izberi si pošteno domače dekle; ne glej na obraz, ne na bogastvo, ampak, na pošteno srce, pridtie roke in modro glavo. Poslušaj materin svet in ne bodeš slabo zadel. Če ne poprej, vsaj čez dve leti se migaval z besedo, kako dobvr! snidemo'na ženitovanje. Bog je mladi Mlinar, ki tako strašno hudodelstvo povračuje z dobroto. "Kaj ne, oče, da bom smel iti?" se obrne Janez proseče k Mlinarju. Izza otroških let sem mu je rekel "oče," kot domači otroci. "Delal bom, priden bom, ubogal bom; vse bom storil, kar poreko," obljubuje Korošcu. — "Kar z vami naj grem!" "Kakšni ljudje pa so ondi?" poizveduje Mlinar. "Ali meniš da bodem spravljal fanta v nepošteno hišo in med slabe ljudi? Pri Šetinu so dobri in pošteni ljudje. Gospodar je lansko leto umrl in sedaj gospodari za nedoletne-ga sina njegova mati — vdova. Hiša je trdna in kmetija največja daleč na okoli. Sin Rok je še mlad, menda ima kakih šestnajst let, a priden dečko, in vse kaže, da bode nekdaj dober gospodar, kot je bil njegov oče. Janez, za malega hlapca pojdeš, pa bo, kajneda?" "Rad, rad, če me le oče puste!" odgovori Janez. "Pa bodi tako," de Mlinar; "piši mi s Koroškega, kdaj naj pride in kakšno plačilo mu bodo dali; sam ga potem pripeljem gori. Ti, Janez, pa menim, da ne bodeš delal Kranjcem sramote." Cez nekaj tednov je došlo pismo s Koroškega. Janez je bil vesel, da še nikoli tako, in težko, težko je pričakoval določenega kresnega dne; tedaj namreč ga popelje njegov red-nik v novo službo. Pač ga je poslavljajočega se od matere Mlinarice, od sestre Micike in ostale družine nekaj tiščalo v grlu, proti volji mu je zdrknilo par solz po licih, a vendarle je šel rad. Čez dve leti za njim je prišla sestra Micika. * » * Dan po vnebovzetju Mariji- živi mladega gospodarja!" Kupice so zazvenele. Med stričevim govorom je bila slučajno navzočna tudi Micika, Etnologi se zelo zanimajo za Pigmejce in jih pridno raziskujejo. Mislijo namreč, da je ta narod še na najnižji1 stopnji kulture. Pigmejci prebivajo v afriških pragozdovih oto Kongu, na polotoku Malaka, v Avstraliji in na nekaterih otokih. V Urundi v Afriki sta dve vrsti Pigmejcev. V gozdu so bolj majhne rasti in se še nič niso navzeli navad od sosednih narodov Bantu, ki imajo že višjo omiko. Pa tudi oni na ravnini so zelo samosvoji, vendar se pa na njih že bolj pozna vpliv sosedov; tako na primer so od njih prevzeli češče-nje prednikov, mnogoženstvo in nekatere druge navade. Oboji skupaj se imenujejo Batva. Batva se pečajo največ z lončarstvom in -— tatvino; v tej umetnosti prek ose tudi najbolj spretne mojstre višjih krogov. O njih se govori, da se vtihotapijo v slabo razsvetljeno kočo in iz temnega kota jedo skupaj z domačimi iz istega lonca, pa jih nihče ne opazi. Sosedje mislijo, da znajo delati dež. Sploh so prepričani o Pigmejcih, da imajo nadčloveške zmožnosti. V sultanovi prestolnici jih i-majo že od nekdaj radi in tam si sme Pigmejec dovoliti marsikaj, s čimer bi si kdo drugi zaigral življenje. Tako na primer sme kralja ali glavarja o-zmerjati z najbolj surovimi besedami. Batva nosijo kralja v nosilnici; ker so tako gibčni in spretni, drže nosilnico tudi po zelo hrapavih in strmih potih lepo mirno in vodoravno, ne da bi jo kaj tresli. Izvršujejo tudi ostre razsodbe; naj bo kazen še tako huda, oni jo izvrše, ker se jim kaznjenec prav nič ne smili. mož na drugo stran, stegne roke, da bi ujel otroka; toda o-trok pade v vodo in mož je ko-maj rešil kožuh. "Sreča," je vzkliknil, "da sem se hitro pripravil, če ne bi voda odnesla še kožuh." Nato se je hotel maščevati nad reko, ker mu je odnesla otroka. Zakuril je velik ogenj, razbelil v njem debel kamen in ga zavalil v vodo. Voda je zašumela, mož pa je zakričal nad njo: "Voda, počakaj, ne šumi prehitro, da pride mati in sorodniki in se tako maščevanje pravilno izvrši!" — Doma je pripovedoval: "Voda mi je vzela otroka, jaz pa njej kožuh; sreča, da sem tak trden junak!" Nek drug Pigmejec je zelo cbogatel in imel velike shrambe pridelkov. Zelo ga je bolelo, ker je med ubogimi brati on sam tako bogat j zato ukaže ženi, naj vse zaloge požge; nato odide na lov. Žena pa med tem znosi vse pridelke k staršem in zažge shrambe. Mož pride u-trujen z lova in bi rad jedel. "Vse je ogenj uničil." — Pa si merda vsaj kak zoglenel fižol-ček rešila?" Bila je vojska in nekateri Batva so morali bežati. Kar zaslišijo: "Sovražnik se približuje!" Kaj sedaj? Namažejo se z rdečo kredo in se delajo kot da bi bili mrtvi; eden se vleže ob cesti, drugi za grm, tretji v brazdo in že se približa sovražnik. "Glej, glej, kako so Batva lepo tetovirani," pripomni eden izmed njih. "Kako bi se šele čudil, če bi nas videl prej, ko še nismo bili namazani s kredo," pristavi navidez mrtvi Batva. "Aha, ta pa ni mrtev!" zakličejo sovražniki in ga pobijejo. Oni, ki je bil za grmom skrit je zaklical: "Preklicani osel, ali ti nisem pravil, da jc boš enkrat skupil zaradi svojega dolgega gobca!" Na tak in podoben način so se vsi izdali.—"Tuji Svet." Da so Batva na dvoru tako ,. . . , . . .. priljubljeni, je že stara navada, ki je ravno tedaj postavila na ^ praded v|adarske ^^ jerčevima otrokoma lepo prihodnost in ta sreča se jima je nem so praznovali pri Šetinu ki. Naporno delo, skrb in ža- brala tudi z obrazov. Toda: —|lepo domačo slovesnost. Ob-lost so jo položile čez štiri leta kako sta prišla na Koroško, to hajali so Rokov god in ker je po onem strašnem dnevu, ko vprašaš, radovedni bralec. Bilo bil rojstni dan njegov tudi na so ji bili odpeljali moža v za-;je tako-le: por, na mrtvaški oder. Kako j Mlinar se je seznanil pri vo-težko je umirala! "Moja otro-jjakih z nekim poštenim koro-ka, moja otroka," je vzdihova-i škim mladeničem iz Rožne doli- lovca sta prišla pozdravit mla-la zopet in zopet. jne, s katerim sta skupno služi-,dega, novega gospodarja. dan godu, obenem polnoletnost njegovo. Stric, lesni trgovec v Beljaku, in teta iz Ce- de so dobri ljudje na svetu, najboljši med njimi pa je bil la cesarja. Po dolgih letih staj In stric, živahen, zgovorert se sešla v Ljubljani na semnju mož izpregovori po kosilu, ko mizo kavo. Kri ji je šinila v sel iz svoje vasi, da bi na željo lice, stopila je k oknu in gle- naroda ^^ kraIjevski pre_ dala po cesti, da bi je ne iz-|gtol, 80 ga med potjo preganjali njegovi sovražniki. Da bi se jih rešil, se je on in z njim en , ,. .. Batva z opico skril v neko vot- ono nedeljo popoldne v gore- ^ Sovražniki dala nesrečna rdečica. Spomnila se je besed Rokove matere, ki jih je bila govorila nji sobi. Pa kaj šele spomnila, saj je premišljevala te besede od tedaj sleherni dan od jutra do večera. Ce je govorila mati tudi Roku o tej za devi, ji ni bilo znano, pač fla se ji je zdelo, da tudi Rok misli tako kot mati. Steče v kuhinjo, da bi bila vsaj nekaj časa sama s svojimi srečnimi mislimi. Da bi njo revno siroto, — tako je rekel mladi Mlinar, ko jo je bil pripeljal na Koroško, in za tako so jo Šetinovi tudi imeli — doletela taka sreča, ko bi si vendar vsaka premožna deklica štela v največjo čast, če bi mogla postati mlada Šetinka! O, hvaležna mu hoče biti za to srečo do zadnjega dihljaja, vedno — vedno! (Dalje prihodnjič) Ne jutri, ampak danes »e odločite za pristop ▼ našo Jed- noto. NIKAR BITI SU2NJ1 NEPREBAVNOSTI Trinerjcvo Grenko Vino vas reši tega "Zahvaliti se Vam moram za Tri-nerjevo grenko vino. Skozi leto dni sem trpel radi neprebavnosti — karkoli sem použil, Je ustvarilo plin v mojem Selodcu. Pred tremi tedni sem opazil vaš oglas, kupU steklenico ln od prve čajne žličke, ki sem ga použil, Je moja želodčna sitnost prešla. Bilo Je kot oprostitev kaznjencu. MoJa čreva sedaj delujejo redno kot ura ln sedaj Jem s slastjo. Va3 zvesti, Wallave A. Combs." Ako trpite vsled neprebavnosti. slabega apetita, zaprtnice, plinov, glavobola, nervoznosti, nemirnega spanja, preveUke utrujenosti, kupite si Tri-nerjevo grenko vino; jemljite ga redno po eno čajno žličko pred obedova-□jem. V vseh lekarnah. TRINER'S ELIXIR OF BITTER WINE Jofceph Triner Company, Chicago. so ga zasledili in so nameravali pred votlino naložiti velik kup dračja, da bi ga zakurili in tako kralja zadušili. Batva pa ga je spretno rešil po skrivni poti iz votline. Od tega časa so Batva vedno pri dvornem spremstvu. Pa tudi na opico niso pozabili. V hribih ujamejo mlado, jo dajo posebej za to določenim služabnikom, da jo oskrbujejo in rede; ko se postara, jo spet spuste v gozd. Pigmejci, ki žive v gozdu, se pečajo z lovom. Ker živijo med opicami, mislijo njihovi sosedje, da so opičjega rodu; v tem se strinjajo z evropskimi učenjaki, ki trdijo, Ha smo se ljudje razvili iz opice. Zaradi njihove preprostosti se norčujejo iz njih in si marsikaj smešnega pripovedujejo. Nekoč je šel mož s svojo ženo na potovanje. Prišla sta do reke in žena je rekla možu: "Pojdi najprej ti čez, in ko boš na oni strani, ti vržem otroka v kožuhu čez vodo." Ko pride ŽELITE POSTATI AMERIŠKI DRŽAVLJAN? | Tedaj naročite najno-U vejšo knjigo, ki ima vse f podrobne podatke za dr-y žavljanstvo in ki se dobi 1 samo pri I Ameriška Domovina n 6117 St. Clair Ave. SEDAJ JE ČAS da se priglasite za letošnje glavno potovanje v stari kraj. — na novem orjaškem brzoparniku NORM AN DIE 17. JUNIJA 1936 S paniki tega izleta potuje tudi g. Leo Zakrajšek prav do Ljubljane ln on bo skrbel za čim več je udobnosti svojih sopotnikov na potu. Izleti no starem kraju. Za one izletnike, ki si bodo hoteli ogledati najlepše dele naše zemlje, kakor: Bled, vintgar. Bohinj. Kamniško Bistrico. Logarsko »Savinjsko« dolino itd., se bodo priredili skupi Izleti. Tu se nudi najlepša prilik za našo amerikansko mladino. Ako torej hočete potovati udobno in hitro ter v veseli družbi svojih rojakov, je v vašem interesu, da se prijavite na spodaj navedeni naslov. Cene za pošiljanje denarja. 7.a S 2.«5 100 D;n 7.a I t.ll !<>» > ir Vi* s.: 5 200 Din Za 1H.OO 200 l ir 7.u 11.78 SOO Pin 7.« 26.7S 3«ft Ur 7.a 2*.SO 1 ,"00 Din 7.a 44 00 SOO I.ir 47.00 2.000 D>n 03.00 4,000 Din Za «7.*0 10i 174.00 2.0 Cleveland. Ohio Cena samo 20f ■ j Pošiljam« tudi v dolarjih. ni Vsa pisma in druge pošiljke na- iidovite na: li LEO ZAKRAJŠEK Cnrril Travel Swvk*. Inc. aMC^SMl 302 E. 72nd St. New York. N. V. VAŽNO ZA VSAKOGA KADAR pošiljate denar v stari kraj; KADAR ste namenjeni v stari kraj; KADAR želite koga iz starega kraja; se obrnite na nas. KARTE prodajamo za vse boljše par-nike po najnižji ceni in seveda tudi za vse izlete. Potniki so z našim posredovanjem vedno zadovoljni. Denarne pošiljke izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem koran V JUGOSLAVIJO V ITALIJO Za $ 1*0 Din Za «.18 100 Din Za V.SO 800 Din fa 11-78 600 Din Sa 18.80 1.000 Din Sa 47.00 t.000 Dia Za « ».88 100 Lir Za 18.18 >00 Lir Za 44.40 800 Lir Za 88.S0 1.000 Lir Za 178.00 S.000 Lir Za S88.00 8,000 Lir Navedene cene so podvržene premem -bi. kakor je kurz. Pošiljamo tudi denar brzojavno in izvršujemo Izplačila v dolarjih. V vašem lastnem interesu Je, da pišete nami, predn* se drugje poelu-žite, za cene in pojasnila. Slovenic Publishing Co. (Glas Narodar-Travel Bureau) 216 West 18th St New York, N. Y. HITRA DIREKTNA VOŽNJA Po lepi in prijetni južni progi na alovečih parnikih Italijanske oarobrodne družbe Poskusite se enkrat peljati po tej zanimivi progi. Morje je v obče mirno; vožnja privlačna tekoni celega leta. tako tudi ekonomska. Vprašajte za pojasnila vašega potniškega agenta in se prepričajte. Izborna kuhinja, kjer se vam servira dosti vina. Potujte na teh modemih parnikih. ki spadajo v vrsto najhitrejših in najlepših na celem svetu. Lahko dospete z brzovlakom iz Genove ali Trsta naravnost v vaš rojstni kraj. NARAVNOST V JUGOSLAVIJO VULCANIA. svetovno najhitrejši motorni parnik 2. maja—6. junija—11. julija PREKO GENOVE — 15 UR V JUGOSLAVIJO CONTE DI SAVOIA REX edini gyro-stabiliziran . najhitrejši parnik na plavajoči brod južni črti 25. aprila—23. maja—13. junija D. maja,—29. maja—27 junija Obrnite se na kateregakoli našega pooblaščenega agenta ali na 1000 Chester Ave., Cleveland. Ohio. ITALIAN LINE m V SPOMIN DRUGE OBLETNICE SMRTI . MOJE LJUBLJENE IN DRAGE SOPROGE Mary Hochevar ki je v Gospodu zaspala dne 10. aprila 1934. Kaj je življenje človeka? Polno žalosti, prevar— — Nam usoda rane seka, da boli nas, — ni ji mar! Pa telesne bolečine čas ozdravi in celi; srčna bol, le ta ne mine, vedno traja in skeli. Ljuba žena, sploh ne vidiš: Solzne moje so oči; dolgočasje v pustem domu; zame več veselja ni! Saj ne mine nikdar dneva jaz da nisem v duhu tam. kjer počiva Tvoje truplo, kjer Tvoj dom je zdaj hladan Žalujoči: Križ Tvoj grobni poljubili bomo, ki nam govori: S Tabo bomo spet zdužili. enkrat se nad zvezdami! Frank Hochevar, soprog; Henry, sin. Chisholm, Minnesota, 10. aprila 1936. CEP In Line With the Kay Jay Boosters. Action and More Action Means Success! "The Spirit of a*Rt(fuOencited KSKJ" t i i n ' ■ ' int.. ' * 'i ii .1 . n i, — , 1_ March On KSKJ KSKJ'S March To Progress! Fall In! The Membership Drive Is On! PITT On)er CHICAGOWILL BID FOR PHI LAURELS READY FOR THIRD DUCKPIN TOURNEY 70 Quints to Hotvlin Mi divest Women Take Interest in Ninth Meet WHERE MIDWEST PIN HONORS WILL BE DECIDED Chicago, 111.—With the ninth annual midwest KSKJ pin tourney less thaa two weeks away, and with more than 70 teams from nine cities expected to vie with each other for bowling supremacy, interest in the forthcoming bowling classic is iap-idly mounting to fever pitch here, where the tournament j will get under way April 25; and čontinue through April 26.1 Since several tourney records of the past are expected to totter during the 1936 event, including the highest team total of 2930 pins established in Waukegan in 1932, bowlers from the Windy City are vigor- KLB LEAP YEAR DANCE A NOVELTY Visitors Note Chicago, 111.—Out of town members who will attend the Ninth Midwest K. S. K. J. Bowling Tournament, to be held in Chicago, III. April 25 and 26th, may make arrangements for lodging by communicating with Mr. Edward A. Šinkovec, 2021 West 22nd Place, Chicago, III. chairman of the Housing Committee. Milwaukee, Wis.—'The date for the KLB social, April 19, is drawing near, and the affair promises to be novel in every rcspect, guaranteeing all an evening of genuine entertainment. The program, billed as the Leap Year dance, giving the young ladies a chance to invite the.jnen.^is bppked for^jthe South Side Turn Hall, featuring the Moze Trio, which promises a list of novelty" dances to be played in the inimitable style of the triplets. Since the last report of this social, many knights have been hoping for an invitation; so ladies, get busy rnd invite them. The admission is 25 cents. Bring your friends and come early, so we can all have a marvelous, rolicking good time. Hospitality, Congeniality to Rule at Pittsburgh AMATEUR DILL TO FEATURE ST. ANNE'S PROGRAM SUNDAY ously priming themselves for the opposition. The more expert players are acting as "teachers" for their less adept brothers, which fact caused one observer to remark that "soon we will have a kindergarten for embryo students of bowling." Despite the fact that Chicago will pin its hope to cop the coveted five-man team event this year on two powerful teams composed of seasoned men, even the least experienced local team entered in the classic has a chance to come out on top. For in every sporting contest a surprising mastery of the game at the crucial moment by the most inexperienced contestant may prove more potent than the skill of the accomplished artist. Besides the five-man team event there will also be individual match games, doubles, events for men and women past 40, and a division for the youngsters. Five of the nine cities represented already claim victories in one or more of the various events of former meets,1 and in the forthcoming tournament threaten to eclipse their past records. The men may dominate the tourney, but it is also the worn-en who will share the spotlight. Team entries for women have surpassed those of former years, proving that the wives this year will not sit back while the husbands play. So keen is their interest in the meet that several j There is to be a "Major impressive marks for individual j Bowes," master of ceremonies, games have been made during j and a full evening's entertain-the "trial" games. It is not too ment is assured; $25 in prizes light to predict that when the [will be given away to the win-bowling event is over and notners, for which the audience Pittsburgh, Pa.—The time is fast approaching when the pins will be toppling over at the duckpin tournament in Pittsburgh. Such preparation and such enthusiasm as is seen among the Pitt Boosters would encourage everyone to become f member of this group, who surely have the spirit of KSKJ at heart. It is our hope that each and every one of you will have the opportunity of bowl-jng in this tournament. You will enjoy every minute of your stay in Pittsburgh, and the balls rolling down the alleys will sound like music to your ears. The members of Society No. 50 have responded 100 per cent and have entered about fifteen teams in the tournament. St. Joseph's Society, No. 41, is being represented by about four teams; Mother of Seven Sorrows Society, No. 81, Waukegan, 111.—Final prep- the various committees or at arations are in full swing for the St. Anne's Society, No/127, amateur show which is to be given Sunday, April 19, in the school auditorium. This is the first entertainment of its kind to be given by this society or any other local church organization. The performance is to begin at 7:30 p. m. The committee in charge, Mrs. Frank Novak, Mrs. Joe Palbecki, Mrs. Anton Miks and the Misses Mary and Jennie Cepon, announces it has a complete list of acts, including songs by quartets, solos and duets, musical selections on piano, accordion and guitar, tap dances, comedy skits by both Slovenian and English groups, monologues and many others. The Actors' Guild is also presenting a duologue and a one-act skit, under the direction of Miss Marie Grom, as its contribution to the show, is the door. A good number of tickets have already been sold, so that a capacity crowd is expected. Steelton Society to Hold Stag Party Sunday Steelton, Pa.—The St. Aloy-sius' Lodge, No. 42, will hold a "Stag Party" in the lodge hall on Sunday, April 19. The party gets under way at 6 p. m. The committee is working hard to make this event a success. The advance sale of tickets is pointing to a large turnout of a few husbands come home empty-handed, their wives will smile victoriously. Milton Koren. will be the judge Every member is obliged to buy a ticket for this event, and these may be purchased from will have about five teams; Canonsburg reports 100 per cent entry, as does also Am-bridge, and a number of others whom I can't think of at the present time. The bowling alleys were crowded to capacity this past week — everybody getting ready for the tournament; The committee is doing its utmost to make this the best bowling tournament of them all. The program is being compiled in such a way that not one moment will be wasted—but each one filled with more merriment than the next. Young and old alike will enjoy this sport. There will be souvenirs for every individual who attends this tournament, so that even if you are not a winner of one of the prizes you will have a remembrance of the tourna ment to carry home with you. Bowling is more or less a game of luck, although some still think it is ability to deliver the bowling ball properly. But whatever it is, each one of you has an equal chance to win one cf the beautiful prizes. The flood disaster in Pittsburgh has cleared up completely and you will hardly find a trace of the damage. Pittsburgh is really being rebuilt, and those of you who have been here before will note a great change in this so-called Smoky City! The trip to Pittsburgh will really be a beautiful one—what with the mountains and the scenery that you will behold as you travel. • The supreme officers and the members of the athletic board are cordially invited to attend this tournament. We are ready to meet and greet you—don't delay—get ready for your trip DROP JUVENILE EVENT; DONATE TO FLOOD FUND HOST CITY READY FOR VISITORS; ANNOUNCE TOURNEY, SOCIAL PURS Pittsburgh, Pa.—Every de- schedule the team?. Last min- tail and consideration has been arranged for the greatest duck-pin tournament to be held here April 18 and 19. All units preparing the program report that their end is coming well into shape, and that all is in readiness for the opening squad to toe the foul line. The bowling event proper is ute entries make it very incon-vcnient for all. The social to be held Saturday night is ready to receive the guests. Let it be known that, due to the size of the hall, the affair is intended as an entertainment for the bowlers only. The admission is 25 cents. The music to be furnished by to be up-to-date in every con-j the Habich brothers promises venience. The handling of to be the best. A light lunch teams and posting of scores premises to be run in the up-to-the-minute fashion. In order to facilitate this action, all teams and bowlers are asked to send their entries in by Friday at the latest. This will enable the officials to know just how to .J. J. NAMED CANON Pittsburgh, Pa.—The Western Pennsylvania KSKJ Association of Booster Clubs has, dispensed with the juvenile bowling tourney as an added feature to the national duckpin tournament to be held here April 18 and 19. The sum allotted for the prizes for this venture has been turned into the Supreme Office for flood relief. It is the duty of every KSKJ member in the Pittsburgh and Johnstown area to notify the resident supreme officers $Matt Pavlakovich, F. J. Lokar, Mrs. Agnes Gorishek and R. G. Rudman) if they find any KSKJ families or members in dire need of assistance in the recent disaster. F. J. Sumic. DOES IT? Your society should play a part in making your community a better place to live in! MOVIES TO RECORD EASTERN PINMEET Installation to Take Place April 19 Cleveland, O. — The Rev. John J. Oman, pastor of St. Lawrence's Church, has received notice from the Chancery Office that the high dignity of honorary canon of St. Nicholas' Cathedral, Ljubljana. Jugoslavia, has been conferred on him by the Most Rev. Gregory Rozman, D. D., Archbishop of Ljubljana. The Archbishop was a recent visitor to this country and was the guest of Father Oman while in Cleve land. So delighted v>as Dr. Rozman with the courtesy of his host that he wrote to the Most Rev. Joseph Schrembs, D. D., Bishop of Cleveland, of his desire to honor the Cleveland pastor. The Bishop immediately gave his assent. Last week the formal appointment to the Cathedral Chapter arrived at tho Chancery Office, j * In most European countries 'the Cathedrals have chapters composed of canons, both ac-'tive and honorary. Many other 'churches have been granted and refreshments will be served. Visitors who plan to spend Saturday night here are requested to notify John Golobic, 5730 Butler St., at the earliest possible time. Visitors and bowlers who will arrive Saturday afternoon are asked to report at the Lawrence Recreation Alleys, 5300 Butler St. Those coming Saturday night are to report at the Slovenian Eagles' Heme, 5130 Carnegie St. Sunday before 10 a. m. visitors are to report at the Slovenian Auditorium, 57th St., ind after 10 a. m. at the Lawrence Alleys. Those with reservations for the banquet are to report at St. Mary's Hall. TKe Western Pennsylvania Associaticn of KSKJ Booster Clubs urges you to make the necessary plans to attend the tourney in every detail convenient to those in charge, in order to assure the best of accommodations in all respects. All is ready; now it is up to every member to make this tournament a success! The responsibility now lies in the hands of KSKJ boosters! Let your good-will and enthusiasm, congeniality and spirit have a free hand! Be the best sport and champ booster yourself.-F. J. Sumic. Cleveland, O.—A picture of (this distinction by the Holy See. the eastern KSKJ bowling .The custom is practically un-tournament billed for local al-'known in the United States, To Sponsor Benefit For Joliet Church members. The tickets are selling at 75 cents apiece. If you; now and you will agree that don't have your ticket yet, see a member of the committee. Come one, come all. Committee. JOLIET BOOSTERS SET BENEFIT BILL Joliet, 111.—Plans for a social affair for the benefit of the Joliet KSKJ Booster Club and the club's baseball team will be discussed at the meeting April 27. All boosters are invited to attend. Suggestions wijl. be in order. A special invitation is extended the baseball players. the best hospitality-and service was accorded you fey the western Pennsylvania boosters. Frances Lokar. Cleveland, O.—Mr. and Mrs. Rudolph Champa are now parents of twins, and the new arrivals are members of the KSKJ. Mrs. Champa, formerly Josephine Zalar, is a member of Mary Magdalene Society. -o- The Page Must Top! The Page Must Lead! Our Fafe i« Xoar Page! leys May 2 and 3 will add to the record files of the meet predicted as one of the outstanding KSKJ promotions in eastern circles. Several hundred feet of movies will be takerr while pin-cra'shers mow the maples down, according to an announcement made by Stan Zupan, secretary of the Ohio KSKJ Booster Club. Movies will also be taken at the social function booked for the two halls on Holmes Ave. Anton Grdina Sr., who has toured the states with a variety of films, and an expert cameraman, has consented to film the event. "KSKJ smile is worthwhile," says the secretary, "and it's about time someone pictured it so others can see it." The pictures,, it is planned, will be given to the Athletic Board to be shown in other part* oi the world. though there is a relic of it in the honorary canons of St. Louis' Cathedral, New Orleans. The privileges of canons differ in various cathedrals. They are set forth very carefully in the Bull of Erection of the Chapter. The honorary canons of the Ljubljana Cathedral, of which Father Oman now becomes a member, wear a black cassock with purple piping and purple buttons. They also have use of Rppreciated. the rochet and a red mozzetta and a red biretta together with a gemmed ring. Their Roman collar is attached to a purple rabat. The Rev. Fr. Oman is a former supreme spiritual director of the KSKJ. The Bishop will install Father Oman as an honorary canon in St. Lawrence's Church Sunday, April 19, at solemn Mass at 10 a. m. Joliet, 111.—The Blessed Virgin Mary Sodality of St. Joseph's Parish will sponsor a card party for the benefit of the church Thursday night. April 23, in Slovenia Hall, 808 N. Chicago St. Games, to begin promptly at 8 p. m., may be enjoyed fcr the small admission fee of 25 cents. A variety of beautiful prizes, including hand-embroidered pieces, will be offered. The committee in charge invites everyone and assures all a very pleasant evening. You sodality members and KSKJers, help make this party a huge success! Your assistance and co-operation is greatly needed and will be as greaWf AT HOME Cleveland, O.—The newly-weds, Mr. and Mrs. Anton Per-me, who were married in St. Mary's Church six weeks ago, are now at home at 15314 Ct>it Rd. Mrs. Perme is the former Miss Elizabeth Werhnjak. Mr. Perme is a member of St. Joseph's, No. 169. MIDWEST TOURNEY PRIMED; SEE MEET AS KSK J RECORD-BREAKER Chicago, 111.—The greatest KSKJ bowling tourney ever staged is the prediction for the two-day meet billed for April 25 and 26 on local alleys by the Midwest KSKJ Bowling Association. This from the point of number of entries promised from the various cities which are sending teams. See Entry Record The tourney, the ninth annual pinfest in the Midwest, will have more than 70 teams entered, at present breaks the former entry record by 12, according to the report issued by headquarters. An added and feature attraction will be the event for the juniors, boys and girls, not more than 16 years of age. The entry fee for the juniors is $2.50 per team, with bowling 50 cents per bowler. Prizes will be awarded. Four junior teams to date have filed entry, and more are expected. Joliet, Wau-kegan, South Chicago, Milwaukee, Sheboygan and other parts, take heed! Will your juniors be represented? April 15 Deadline All entries must be in the hands of the secretary by April 15. No entries postmarked after that date will be considered unless arrangements are made with the secretary. It is necessary that captains of teams and secretaries of societies comply with the mailing request as the schedule, which will be a big one this year, must be made and sent to the print- ers at an early date. An early compilation of the schedule will also allow time to notify captains of bowling time, prevent conflicting dates, and permit a smooth running card. All entries are to be mailed to Frank P. Kosmach, secretary, 1804 W. Cermak Rd. Do it now! Frank P. Kosmach, Sec'y. CLUBS PLEDGE AID IN JUVENILE DRIVE Flash: -The following message was received by the KSKJ Home Office from Frank Erzen, campaign manager, Society No. 169: "I am glad to report that the campaign is going on wonderfully. We need more application blanks. Please send 150 Class A and 100 Class B applications as soon as possiMe. "We're doing our best end we'll go over the lop." From all appearances this society is really determined to march on. Let us hear from the rest of the boosters! YOUNG MEN TO REPRESENT NO. 79 AT MIDWEST MEET Waukegan, 111.—St. Mary's Society, No. 79, is again sending what is believed to be the youngest and most active Kay Jay squad in the Midwest to the annual tourney in Chicago. This squad, called the St. Mary's Boosters, captained by James Hladnik, averages slightly over 18 years of age and already entered in their second KSKJ pin classic. The boys are: Joe Repp, 17; Frank Petric, 17; Slim Grom, 17; James Hladnik, captain, 18. and John Cankar, 24. These boys, except Grom. bowled in Milwaukee last year, meeting without much success, although winning one of the good-fellowship prizes. The youths have been bowling quite regularly of late and have registered astonishing figures. Jim Hladnik, Slim Grom and Frank Petric have been producing 600 series quite frequently. At the last meeting James Hladnik, captain of the squad, posted a 713 slam on games of 178, 279 and 256, while Grom and Petric broke through for series of 623 and 590, respectively, on the Waukegan Recreation Alleys. Joe Repp and John Cankar have also been posting fairly high scores. These are amazing scores for such young bowlers, and this squad, with a few breaks, may even walk off with the first place prize in the coming tourney. Being the youngest pin outfit last year, and again believed to have retained the honor, the young lads are eagerly awaiting the arrival of the tourney. Many encouraging letters have been received from various societies of the KSKJ relative to the Golden Booster Campaign which is now in progress, the first of which was received from the KSKJ Associated Booster Clubs of Western Pennsylvania and published in the Feb. 4 issue of the Glasilo. The following is a copy of a resolution recently adopted by the Ohio KSKJ Booster Club: Resolution | To Mr. Joseph Zalar, Supreme Secretary KSKJ, I Joliet, Illinois. Brother: WHEREAS, the KSKJ has I initiated the KSKJ Golden Booster Membership Campaign to augment its juvenile membership list, and WHEREAS, the success of the campaign depends on the co-operation of all KSKJ Boosters; THEREFORE, we, members I of the KSKJ and Ohio KSKJ Booster Club hereby pledge that the Ohio KSKJ Booster Club will do all in its power to encourage activity and co-operation in the campaign among the individual societies. Joe Gornik, Temporary Chairman. Stanley P. Zupan, Secretary. My congratulations and best wishes to the Ohio KSKJ Booster Club and all other KSKJ members for your success in this new juvenile campaign. Joseph Zalar, Supreme Secretary. DEADLINE NOTICE The regular Our Page dead line Is 8 a. m. Friday. PIONEER DIES La Salle, 111.—Slovenians of La Salle and St. Roch's Parish were shocked to hear of the death of Mr. Anton Jeruc, 63, a prominent member of St. Roch's parish for the past 30 years. Mr. Jeruc passed away Tuesday, March 24th, at the family home, 1020 Fourth Street. Mr. Jeruc was taken ill with a pulmonary hemorrhage on last Thursday and on Tuesday afternoon experienced a second hemorrhage which resulted in his death. Born in Jugoslavia, January 10th, 1873, the deceased came to La Salle to make his home 30 years ago. Surviving are the widow, Mrs. Louise Jeruc, and three children, Anton, Jr., Anna and Louise, all at home. Funeral rites were held on Saturday morning, March 28, from the residence on Fourth Street, to St. Roch's Catholic Church where a requiem Mass was solemnized at 9 A. M. by the Rev. Father Leo Novitske, 'pastor of St. Roch's. Burial was made in St. Vincent's Cemetery. - , -0—- The Page Must Top! The Page Must Lead! Our Page is Your Page I WOW-WOW Pittsburgh, Pa.—"Wow-wow 1" Frank Fay would ejaculate in just such a manner if he saw what was coming in the form of an avalanche of KSKJ pep and enthusiasm that is in baiting for the national KSKJ duckpin tournament. (Note: We, the Bowling Bugs with the Duckpin Skeeter of Am-bridge have ex-officio named the eastern duckpin meet a national get-together, as it is the only duckpin wash in the I^SKJ swim.) Entries are pouring in and the unexpected, and the most unlooked for treats await us all. Last Sunday No. 50 held a bowling pow-wow. There's a powerful five priming themselves for a big explosion, for three more powerful fives have developed. The noise coming from Cleveland states that the Lake City duck-baggers are set to capitulate on every cover. They art a real threat, as they were ir last year's melee, missing th< field by a dozen. Thank heavens Lausche stepped over th« foul line once too often, or our facps would have been pink oi pinkish. There is a scrap promised ir the ladies' division as three powerful quints are in the making. We hear of Mary Golobic'? No. 50 team, Eleanor Tomec's No. 81 combination and Anne Krulac's No. 15 and No. 214 snipers. One of these three arc out to keep the bacon at home, unless the Washington and Beaver county girls chime in The unexpected always hap pens. We, the Btlgs, don't intend tc scare the wits of all you double entries, but we are going tc shoot the works. Remembei that Bug No. 1 hit that 588 mark in the recent Ambridgc match and Bug No. 2 topped the 450 mark in the last sever league nights. Everybody knows that everybody else is going to make tha' social Saturday night. The Eaglgs' home is going KSKJ foi that night. It is really the nigh that will be the well-met-fellow night. That sort of stuff maker us all feel our KSKJ brother hood. Pitt Bowling Bugs. La Salle Bošterets Invade Joliet, Return Victorious La Salle, 111.—On Sunday, April 5, the La Salle St. Ann Boosters, representing St. Ann's Society, No. 139, trafeled to Joliet to match their strength with the Moderne Fur Shoppe, another KSKJ bowling team. The result was that the La Salle boosters went home with a victory, as they were on the long end of a 2002 to 1891 count. Miss FFances Jancer was high for the Joliet girls with a 439 series. High single game, 184, was tallied by Frances Jancer and Ann Ramuta was a close second with a 180. After the games the girls were guests of the Joliet Boost ers, including the booster club president and his friends, at the Rivals Club Hall. A general social time was enjoyed, followed by refreshments. Entertainers were John Churnovich of Joliet and John Foley of La Salle. The La Salle girls who made the trip express their thanks and deep gratitude to Miss Josephine Ramuta and the rest of the Joliet people who made their short stay. in Joliet a pleasant one. The La Salle boosters expect to reciprocate Sunday, April 19, when the Joliet boosters ladies' team and the Ramuta Brothers' bowlnig ten in will appear in a twin bill in La Salle at the K, C. Bowl- RESPONSE TO DUCKPIN TOURNEY STAMPS BILL AS BANNER EVENT Canonsburg, Pa.—With a record number of teams entered, the annual duckpin tournament which will be held in Pittsburgh over the week-end and sponsored by the Associated Booster Clubs of West-em Pennsylvania promises to be one of the outstanding events of the year. The response of the various lodges is CANONSBURG TO SEND SIX QUINTS TO DUCKPIN MEET Busload of Jays to Travel to Cleveland Canonsburg, Pa. — Canonsburg will invade the city of Pittsburgh for the coming duckpin tournament this weekend with four boys' teams and two girls' teams, with possibly a third. Interest in the meet is high and the Gunners expect to give other teams in the tourney a good run for high honors. With all the attention now centered on the duckpin tourney, the Canonsburg Boosters will immediately turn to the Cleveland tournament, which is to be held in May. With a. bus already contracted and filled, it is almost a certainty that a second will be hired. The boosters are expecting to raise sufficient funds to pay for the bowling fees and provide the transportation for club members. Those outside the booster club wishing to attend the ten-pin meet will be charged $3 a round trip, the bus leaving early Saturday morning and returning late Sunday night. Those wishing to go will please get in touch with John Bevec at once. The fare must be paid immediately. Definite arrangements will be announced later. KSKJ members of western Pennsylvania are invited to attend the big dance Sunday, April 26, in the basement of Podboy's Hall. The quarterly meeting of the Western Pennsylvania Associated Booster Clubs will also be held there that Sunday afternoon., Lodges not already associated with the association are invited to attend this meet. John Bevec. very encouraging to the committee. Sections already represented are: Aliquippa, Canonsburg, Ambridge, Beaver Falls, Rankin, Etna, Millvale, Pittsburgh and Braddock. Rivalry will be the keenest ever witnessed in any meet sponsored by KSKJ. Prizes for the affair are very valuable as well as very useful. The athletic committee of the organization has kept the entry fees as low as possible. No better proof of this can be found than the fact that for the small sum of 85 cents one can bowl three lines of duckpins, receive a souvenir, and a ticket to the banquet which will close the affair. The tournament which is to open Saturday afternoon with as many singles and doubles to be run off as is possible will open its social activities on Saturday night with a bowlers' get-together at the Eagles' Hall. So those that pull in early will have a full day of activities to attend. As many KSKJ members as is possible should attend this meet and witness the aggresJ sive spirit that is prevailing among the members of the various lodges. Show your real KSKJ sportsmanship by attending this meet. John Bevec. KSKJ MARCHES ON SPECIAL NOTICE Cleveland, O.—If there are any of our members that would like to go in for bowling, a sport which is very popular in the KSKJ and is good exercise for the body, there is still time up to April 17 to get on a team by getting in touch with our sports manager, Mrs. Antonia Tanko, *at 1161 E. 60th St. April 17 is the deadline date: M. Hochevar, Sec'y. • Mary Magdalene, No. 162. —-o- ONE REASON WHY "There are many good reasons for joining, One has just entered my head, If a man doesn't join when he's living, How the heck can he join when he's dead." ing Alleys, Second and Gooding Streets. The boys will appear against local Slovenian bowlers, and the girls against St. Ann Boosters. The La Salle people who made the trip to Joliet were the Misses Frances Jancer, Josephine Horzen, Ann Okleson, Theresa Woodshank and John Foley. Miss J. Gresser was picked up in Morris. Frances Jancer. to SEE 50 TEAMS IN EASTERN PIN TOURNEY Midwest Champions Bowl in Cleveland Cleveland, O.—Witl^he entry list nearing the 50-mark, plans for the eastern KSKJ bowling tournament to be held here May 2 and 3 are complete. Bowlers, men and women, are reminded that the entry deadline is April 17. The deadline will be strictly observed in To a futurity! The beats of progress are resounding! MARCH ON with the vast army of boosters on their way to victory! Take up your knapsack, fill it with juvenile applications, throw it over your shoulder and fall in line! Find recruits for our juvenile brigade! Take them under your wing and offer them the safety and permanence of the KSKJ! Since ttyat memorable date, April 2, 1894, which marked the birth of the KSKJ, its steady development has been closely watched and nurtured, and has been sifted down to these principles—Safety and Permanence! Our lives would be useless without either, for they secure our status and instill contentment. A firm foothold saves the mountain climber from a sickening plunge to destruction, and so in our struggles up the steep peaks of life the KSKJ provides a lifetime protection, social security, brightens the path for posterity, and affords a mutual dependence. It is well for us to be proud of the KSKJ, knowing that it was through co-operation and the firm faith of a mere handful of conscientious workers that this dream for future protection was realized. After reaching out into the various states of the Union, experiencing many hardships and bitter disappointments, another laurel was added to the glory of the KSKJ—the inception of the juvenile department. And this marked another step for Ohio Booster meeting April 20, 7:30 p. m.. Glasilo office. all cases, except in cases where arrangements were made with bowling chairman, Anthony Grdina. All entries and fees are to be forwarded to Chairman Grdina, 1053 E. 62d St., Cleveland, O. In addition to being the eastern bowling classic, the meet has taken on national flavor. More recently the tourney has developed an attraction, that of having on its entry list champions of the Midwest pinfests. The St. Michaels of South Chi- Visiting Bowlers Visitors to the Eastern KSKJ bowling meet to be held in Cleveland desirous of making housing arrangements are asked to write to Dr. James W. Mally, 6411 St. Clair Ave., Cleveland, O. cago, present titleholders of the midwest ribbon, and the Misses Mary and Pauline Treven of Waukegan, 111., many time champs of the same circuit, will be in action in the Cleveland meet. Visitors and bowlers from all parts will meet in the Lake City, and from the reports of the Ohio Booster Club committee, the tourney will be a real KSKJ event. Frank Ramuta, all-events champ, of Joliet is expected to defend his title. The Ohioans also anticipate the visit of Supreme Secretary Zalar and his Joliet Boosters. As it is planned to publish the schedule, teams, doubles and individuals are kindly asked to file their entries early, so that the necessary accommodations can be made.— - - - — the KSKJ in its progressive march to success. Let us turn back the pages of our KSKJ memory book to 20 years ago when the juvenile department was established and compare the figures of yesterday with those of today. In 1916 our juvenile membership totaled 1,859, a large figure considering its existence of only six months. In December, 1935, this membership had grown to the amazing figure of 11,563—a remarkable increase. During the past 20 years, over $90,000 has been paid in mortuary benefits. Time and space will not permit a detailed account of the numerous occasions wherein beneficiaries expressed gratitude for the benefits paid to them by the KSKJ. Its assets, which now exceed $157,000, have increased regardless of the depression and indicate its present financial strength. It is the sincere desire of the KSKJ to increase the rosters of the juvenile departments in every subordinate branch of the Union, because it is the verve, the loyalty and the infectious spirit of the juveniles which is so very much needed, and upon which it so much depends. With such a record as the KSKJ has established, why should it be difficult for anyone to recruit juveniles during this Golden Booster Campaign? Supreme Office Correspondents, Vida and Mary. AMBRIDGE WILL MARK 12TH JUBILEE Ambridge, Pa.—At this time 12 years ago a small group of ten Slovenians, representing five families, namely: Kerzans, Grosdecks, Svegels, Vercheks and Zakrajseks, gathered to form the Good Shepherd Society of Ambridge. With the aid of Organizer Charles Grosdeck, this meeting laid the seed for the present society, and the Ambridge Kay Jay Booster Club. The first board was composed of Louis Verchek, president; John Kerzan Sr., vice president; Charles Grosdeck, secretary; Peter Svegel Sr., treasurer. A $25,000 TEACHER A university professor will undertake to make a success of every man who will agree to do exactly what • the professor, who is a psychologist, tells him. This teacher tells his pupils that there is nothing mysterious about his teaching, but that it is simply the application of the lawq of common sense. The fault does not lie, he says, in not knowing what to do. The fault lies in not doing what we know we should do; and the moment we do the things we know we should do, success arrives on express schedules. THE AMATEUR POET The call of Spring is in the air, The songs of birds are everywhere; Having an hour or two to spare. My thoughts in poetry Til declare. Now. let me see, what shall I write? Ah! now I have it—"love at sight" Of handsome Jim, who met one night Sweet Rose Marie in bright moonlight. "Her lips were red as cherries sweet. Her cheeks as pink as sugar beef ; To kiss her lips would be a treat. She wore size nine upon her feet." By heck I'm having quite a time To write sound sense and make it rhyme; My critics say 'twould be a crime For Rose to wear shoes less than nine. , It's not easy, not one bit. Spring's for the poet but I'm not It; If I keep on I'll get a fit, $q while I'm good I guess m quit. Frances Jancer. These same members are still active in the society, but passed the executive branch to their sons and daughters, as we note the present board: Joseph Kerzan, president; Edward Rosen-berger, vice president; Peter Svegel Jr., secretary; Mark Svegel, treasurer, and Carolyn Kerzan, recording secretary. To fittingly mark this event, the society is sponsoring a dance April 25 in the Slovenian Home, a sort of a reminder of the old days. A versatile orchestra will cater to the wishes of the old folks and young moderns, too. All members and their friends are urged to attend and revel with the old friends and new associates. Members are reminded that they will be assessed 25 cents penalty if they are not in attendance at this social. Needless to say, KSKJ societies in this vicinity and local Slovenians are invited. General admission is 15 cents. The April meeting has been changed to April 15, in place of April 19, in order to allow members to participate in the eastern tournament at Pittsburgh. Important items will be discussed, such as final details for the anniversary dance, entry into the Cleveland tourney and aid for the booster athletics. About the last item, athletics, are sponsored by the booster club, but when they need assistance the society should heed their plea; in the end, the club's social and athletic activities have brought Ambridge Kay Jays to the fore, locally and in the vicinity, and were conducive to activity among local members. Let's keep this lively aspect by assisting the booster club in its athletic ventures. Do not forget the meeting: Wednesday, April 15, at 7:30 p. m., and anniversary dance on April 25. Reporter.