-t fw '' Poštnina plačana T gotovi«!- L., V., št. 17 ^ 96 «T Ljubljana 27. aprila 1931 Cena 2 Dir Upravništvo: Ljubljana, Mlj^ nlica 5. — Telefon st 3122, 31i3, 3124, 3125, 3126. t ' . , Tn^pratni oddelek: Ljubljana, Selen-bukova '! - TeL 3192 in 2492. Podružnica Maribor: AJek^ndr^a cesta št. 13- — Telefon st 24oo. Podružnica Celje: Kocenova ulica gt ^ __ Telefon st. 190. Podnvžnic? Jesenice: pri kolodvor« Podeča' N^vo Ljubljanska cesta št 42. podružnica Trbovlje: T hisi dr. Batno- partnerja. Ponedeljska izdaja Ponedeljska izdaja »Jutra« izhaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča so posebej in velja po pošti preje-mana 4 Din, po raznašalcih dostavljena 5 Din mesečno. Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon št 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. To-lefon št 2440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova ul 3. Telefon št 190 Rokopisi ee ne vračajo. — Oglasi p« tarifu. TUDI CANKOV NI USPEL Vse stranke so odklonile sodelovanje z Demokratičeskim Sgovorom - Mandat bo dobil sedaj najbrže Ljapčev, lahko pa tudi Malinov Sofija, 26. aprila, p. Kakor je bilo pričakovati, tudi Cankov ni imel sreče pri sestavi vlade. Njegova misija se je . izbila na odporu demokratov, pa tudi ostalih strank, ki nimajo zaupanja v (Jankova, Malinov mu je takoj odgovoril, da demokrati nočejo sodelovati z Demokratičeskim Sgovorom ne glede na to, ali bi sestavil vlado Cankov, Lapčev ali kdo drugi. Cankov je nato vztrajal na tem, da odobri ta odgovor Malinova še izvršni odbor demokratske * Tanke. Malinov je -ej zahtevi ustregel \akor je bilo pričakovati, je izvršni odbor brez pridržka odobril Malinov , Uovor Cankovu. Ker so tudi radikali ■m liberalci odklonili sodelovanje pod vodstvom Dem ok r a t i č e s k e ga Sgovora, ■ Cankov po dolgotrajnem posvetu z L apčevim zvečer vrnil kralju mandat. V političnih krogih z napetostjo pričakujejo, komu bo sedaj poverjena sestava vlade. Za najbolj verjetno smatrajo, da bo dobil neomejen mandat Ljapčev, ne izključujejo pa tudi množnosti, da bo po vsem tem, ponovno poverjen mandat Malinovu, ki bi skušal v tem primeru sestaviti vlado demokratov, liberalcev, radikalov in dveh manjših skupin, ki pripadata Demokratičeskemu Sgovoru, a sta v opoziciji proti Ljapčevu. Makedonstvujušči na delu Sofija, 26. aprila, č. Danes je svetnik Grujcv posetil Ljapčeva v času, ko je bil pri njem znani vodja makendonstvujuščih Draiunov. Makedonstvujušči so napeli vse sile.^da bi Demokratičeski Sgovor ne izgu* bil oblasti. Tudi vodja radikalov Kos tur* kov ki jc osebni prijatelj Mahnova, noče sodelovati z Demokratičeskim Sgovorom. Ugled Malinova je zelo narastel, ker :e v poslednjih sedmih letih uspešno kritiziral kot opozicijonalec delo vlade. Sedanja kriza že utruja politične kroge in list »Zora« piše, da želi krona, da bi prišlo do koalicijske vlade. Ljapčeva so na dvoru vprašali, zakaj jc odbil Malinova, razen toga pa so zahtevali od njega, naj pove, kdo bi mpgel postati šef vlade, ker krona ne more izvršiti izbire, dokler se ne označi osebnost. Ker je to Ahilova peta v Demokratičeskem Sgovoru, Ljapčev ni mo* gel navesti primerne osebnosti. Pri demo* kratih je stvar drugačna, ker je bil njihov šef Malinov že večkrat ministrski predsed* i nik. Malinov je izjavil, da ni presenečen nad | neuspchpm, ker je vedel za sklepe Demo* kratičeskega Sgovora že prej, finančni mi* nister Molov pa je izjavil, da pogajanja ni* so propadla zaradi razdelitve resorov, tem« več zaradi programatičnih razlik. Francoski načrt za gospodarsko sodelovanje vseh evropskih držav Oficijelni francoski krogi se popolnoma strinjajo z izvajanji dr. Bene-ša o avstrijsko-nemški carinski uniji Pariz, 26. aprila, d. »Petit Parisien« objavlja zanimive informacije o francoskem načrtu evropskega sodelovanja, ki je bil izdelan v namenih, da onemogoči avstrijsko-nemški načrt carinske unije. Pred vsem ugotavlja list, da je francosko oficijelno stališče popolnoma v skladu z naziranjem, ki ga je češkoslovaški zunanji minister izrazil v svojem znanem ekspozeju. Francoski načrt upošteva štiri probleme: agrarno krizo, finančno krizo, položaj Avstrije in ureditev industrijske produkcije. Za rešitev vseh teh problemov ni potrebna samo udeležba vseh evropskih držav, zlasti Nemčije, Francije, Anglije in Italije, temveč zahteva na eni strani dvojni sistem kontin-gentiranja kmetijskih presežkov ter ustva- ritev preferenčnih carin, na drugi strani pa celo vrsto ukrepov, ki bi zagotovili industrijskim državam ne samo ureditev, temveč tudi razdelitev produkcije. K temu se pridružujejo še važna vprašanja izvenev-ropskih držav, ki producirajo žito in ki se morajo istotako upoštevati v načrtu. Tem državam je treba dopovedati, da bo likvidacija žitnih presežkov v državah Srednje in Vzhodne Evrope ojačila njihovo kupno moč, kar bo v prid tudi industriji izvenevropskih držav. Iz tega vzroka se predvideva sistem izjem pri klavzuli o največjih ugodnostih, ki naj bi omogočili agrarnim državam, katere ne nakupujejo žita na trgih Srednje in vzhodne Evrope, absolutno konkurenčno svobodo. Borba za agrarne carine v Nemčiji Kmetijski minister vztraja na povišanju agrarnih carin, dočim se ostali člani vlade boje, da bi to povzročilo še večjo draginjo Berlin, 26. aprila, d. Tudi na včerajšnji drugi seji državne vlade po velikonočnih praznikih, na kateri se je poleg agrarnih vprašani razpravljalo tudi o trgovinskih pogajanjih z Madžarsko, ni prišlo do sporazuma glede zahtev ministra za kmetijstvo Schileja glede povišanja agrarnih carin. Nasprotstva so razmeroma še zelo ve ;ka, zlasti glede na zahtevo po povišanju carine na surovo maslo od 50 na 80 mark. Na drugi strani, zlasti Pri centralni zvezi nemških konzumnih društev, se sedaj pojavlja zahteva po znižanju carine na pšenico in rž, ker so zaloge v Nemčiji postale že zelo pičle in ker bi nri sedanjih carinah uvoz iz inozemstva pomenil po-draženje žita in že itak povišanih sen kruha. Glede na socialno - politična vprašanja jc pričakovati po nekaterih vesteh n 2 manj kakor 12 zasilnih odredb ki naj hi prinesle odločilne ukrepe glede ustanov socialnega zavarovanja. Angleška industrija proti ruskemu dumpingu London, 26. aprila. AA. Na včerajšnji seji zveze angleških trgovinskih zbornic vo razpravljali o korakih za zaščito angle* ike industrije proti ruski konkurenci. Spre* jeta je bila resolucija, ki naroča izvršil* nemu svetu, naj v najkrajšem času prouči vprašanja vpliva izvoza ruskih industrij* skih izdelkov na angleško izvozno trgovi* no. Resolucija ugotavlja, da Rusija sporedno t razvojem petletnega industrijskega na* črta izvaža čim dalje večje množine indu* strijskih proizvodov, katerih cene ne od* govarjajo resničnim produkcijskim stro* škom. računanim na pravilni trgovski pod* lagi. Resolucija poziva trgovske kroge in vlado, naj skupno ali ločeno nastopijo proti sovjetskemu trgovinskemu sistemu, ki predstavlja povsem nekaj novega in res* no ograža celotni sedanji trgovinski sestav sveta. Konzervativni poslanec v \Vestderbyju pri Liverpoolu je izjavil, da bo sovjetski tm o vinski način močno škodil interesom trgovine in industrije drugih narodov, ki sc morajo že itak boriti s težko gospoda'* sko krizo. Carinska vojna med Francijo in Brazilijo? Rio de Janeiro. 26. aprila. AA. Francija odpovedala modus vivendi, ki g?, je it-1929 sklenila za trgovski promet med -aziliio in Francijo. Ta modus vivendi ]e f J povedala zaradi povišanja brazilskih ca-r nskih tarif, zaradi katerih ie francoski uvoz znatno padel. Obnova trgovinskih pogajanj med ČSR in Madžarsko Praga, 26. aprila, d. Sekcijski šef dok* tor Friedmann, vodja češkoslovaške trgo* vinske delegacije, bo v prihodnjih dneh odpotoval v Budimpešto, kjer se bo po* gajal o obnovi trgovinskih pogajanj med Madžarsko in Češkoslovaško. Včeraj se je vršila v zunanjem ministrstvu konferenca, na kateri so bile določene smernice za razgovore v Budimpešti. Uvoz ječmena v Italijo Rim, 26. aprila. AA. Vlada je dovolila carine prost uvoz 2000 stotov ječmena. ki j ji lodo vsako leto tipor-ibi!: za setev.. Španski kralj se bo nastanil v Belgiji Bruselj. 26. aprila. AA. »Nation Belge« poroča, da se bo španski kralj nastanil v dvorcu Deve blizu Namurja v Belgiji. Ta dvorec je last španske rodbine Fernand Ninez. Izprememba nemške ustave Berlin, 26. aprila. AA. Časopisi poročajo, da pripravlja kancelar Briining osnutek za izpremembo nemške ustave. Predložil ga bo zbornici jeseni. Menijo, da temelji izprememba ustave na predlogih, ki iih je začrtal svojčas bivši kancelar in sedanji predsednik nemške državne banke Luther. Po njegovem načrtu bo zvišana starost volilcev od 20 na 25 let. Vlada namerava omejiti volilni vpliv ekstremnih strank, ki imajo med mladino mnogo pristašev. Državni uradniki ne smejo biti člani Hitlerjeve stranke Berlin. 26. aprila, d. Prusvo disciplinarno sodišče je izreplo včeraj v zadnji instanci 'tzsodbo, ki je držav«.; - političnega pomena. Poslanec in vladni inšpektor f-asse :e bil zaradi soie'ovania v nared-tn - socialistični stranki kazensko odru-scen iz službe brez pokojnine. Sodišče je podrobno obravnavalo vprašanje. ali st-e-mi narodna socialistična stranka Po nasilnem prevratu. Prišlo je do prepričanja, da Hitlerjeva prisega v procesu proti minskim oncirjem državne brambe pred so-discern v Leipzigu ni noben dokaz za legalna stremljenja te stranke zaradi česar ne more i iti državni uradnik njen član. Beg mozemcev z Madeire Lizbona, 26. aprila. AA. Ang'eški turisti so s parmkom »Armadale« zapustili oto-k Madeiro. Po njihovem odhodu so proglasili hotelsko ozemlje v Funchalu za nevtralno, da preprečijo beg prestrašenih inozemskih turistov.. Revolucionarji izjavljajo, da se bodo uprli izkrcanju vladnih čet. Na otoku je dovolj živil za šest mesecev. Na otoku primanjkuje dena^-* in vlada velika brezposelnost Lizbona, 26. aprila. AA. Vlada demantira vesti o krvavih spopadih v Oportu. Neresnične so tudi vesti o vpoklicu dveh letnikov rezervistov. Po vsej držav] vlada vzoren red, > Občni zbor Avale Beograd. 26. aprila, d. D?.ties se ie vršila redna letna skupščina novmske agencije Avala d. d. Skupščini ie predsedoval ban g. Velja Popovič. Poročila uoravnega in nadzorstvenega odbora so b ia f oglasno sprejeta, nakar so bili pri volitvah ponovno izvoljeni v upravni in nadzorni odbor vsi izžrebani dosedanji cdbo n.ki. Praški poslanik g. dr. Kramer !e oodal ostavko na položaj upravnega svetnika ter je bi na njegovo mesto izvoljen v odbor predsednik konzorcija »Jutra« z. AJoIf Rib-nikar. Albert Thomas v Zagrebu Zagreb, 26. aprila, č. Danes je generalni direktor mednarodnega urada dela Albert Thomas, ki je sinoči dospel v Zagreb, imel v Zbornici za TOI konferenco z zastopniki našega gospodarstva. Zbornični tajnik mu je na kratko poročal o socialni zakonodaji v Jugoslaviji ter izročil Albertu Thomasu o t.em tiskano poročilo. Albert Thomas je v svojem govoru poudarjal, da je bil že leta 1924. v Zagrebu in da opaža znaten napredek v vseh panogah, kar je znamenje ublažitve gospodarske krize. Mednarodni urad za delo je že svoječasno poudaril, da se ne more v vseh državah uporabljati isto kopito za rešitev socialnih razmer, ker so v vsaki državi drugačne gospodarske razmere. Albert Thomas upa, da se bo mednarodnemu uradu dela posrečilo poravnati nasprotstva med delodajalci in delavci ter najti najboljšo obliko za sporazum v korist celote. Ob 2. popoldne je bil odličnemu gostu prirejen v Gradskem podrumu banket, nakar se je Albert Thomas odpeljal na Zagrebško goro, kjer si je ogledal zdravilišče Brestovac. Donos trošarine in taks Beograd, 26. aprila, r. Finančno ministr* stvo je izdalo pregled donosa državnih trošarin in taks v marcu in v preteklem proračunskem letu, ki je bilo zaključeno z marcem. Zaradi gospodarske depresije in zmanjšanja konsuma je tudi v marcu kakor v zadnjih mesecih donos državnih trošarin zaostal za lanskim donosom za 11.5 milijonov Din; znašal je 76.4 milijona Din. V proračunskem letu 1930*31 je bilo fiobranih na državnih trošarinah 872.4 mis lijona Din, to je za 55.5 milijona Din manj nego v letu 1929*30; nasproti prora* čunu pa znaša primanjkljaj lc 30.6 milijo* na Din. Na taksah jc bilo v marcu pobranih 102.6 milijona Din, to je za 104.2 milijona manj kakor lani, ko je bil v tem mesecu donos izredno velik. Skupni donos taks v proračunskem letu pa znaša 1227.3 mili* jona Din in zaostaja le za 53.2 milijona Din za donosom v 1. 1929*30: nasproti proraču* nu pa znaša primanjkljaj komaj 17.9 mili* jona Din, Priznanje Židov ministrskemu predsedniku in zunanjemu ministru Beograd, 26. aprila. 5. V dvorani židovskega doma je bil dopoldne na svečan način proglašen sklep, da se predsednik vlade general živkovič in zunanji minister dr. Marinkovič vpišeta v zlato knjigo židovskega narodnega fonda v znak priznanja za simpatije in moralno podporo, ki sta jo nudila Židom pri uresničevanju njihovega ideala za vzpostavitev nacionalne domovine v Palestini. Zborovanje je otvoril predsednik organizacije vrhovni rabin dr. David Alkalaj, ki je obširno utemeljeval svoj predlog, katerega so zborovalci sprejeli s splošnim odobravanjem. Zborovanje hrvatskih seljakov Varaždin. 26. aprila, č. Danes se je v Novem Marofu vršila skupščina »e'Jakov, na kateri ie govoril Kario Kovačeve. N?. Vel. kralju, predsedniku viads m banu Pc-roviču so bile poslane pozdravne brzojavke. Na zborovanju je bih sp-ejeta resolucija, ki odobrava delo v'ade za ohranitev državnega in narodnega edinstva ter naproša vlado, naj vztraja na poti. ki jo 'e začrtal vrhovni čuvar pravice Ni Ve!, kralj ter dela dalje za gospodarsko in prosvetno novzdigo kmetskega narodi. Subotica, 26. aprila, č. Danes je imel dr. Tibor Santo velik shod v Topoli, na kateri so Madžari izrazili svojo lojalnost Nj. Vel. kralju, sedanji vladi in jugoslovenski državi, Zaključek beograjske agrarne konference V mnogih vprašanjih je bil dosežen sporazum, o ostalih pa se bo razpravljalo na prihodnjem sestanku Beograd. 26. aprila, č. Danes je bila po dva in poldnevnem posvetovanju zaključena konferenca stalnega kormteia agrarnih držav za gospodarsko sodelovanje. Po zaključitvi konference je biia popoldne izdana službena objava, ki vsebuje v glavnem govor predsednika konference v Beogradu, načelnika v ministrstvu trgovine in industrije Milivoia Pilje. Na konferenci v Beogradu so bila rešena mnogi vprašanja, ki interesiraio agrarne dižave. Izmenjana so bila razna mnenja, čeprav v nekaterih vprašanjih še ni došlo do defuiitivnega so- glasja. Ne sme se pa izgubiti iz vida, da: se bodo sestanki stalnega odbora agrarnih držav za gospodarsko sodelovanje vrši;! permanentno, zaradi česar ie pričakovati, da se bodo agrarne države zedmiie za enotno stališče. Brez dvoma j-3 pomembno, da se je na beograjski konferenci, ki je bila danes ob 1. popoldne zaključena, ponovno povdarjala potreba preferenciala za kmetijske proizvode agrarnih držav. Snoči je minister za kmetijstvo in trgo 'ino Ju-raj Demetrovič priredil udeležencem konference banket. Elektrifikacija savske banovine Včerajšnja konferenca v Zagrebu se je izrekla proti favoriziranju tujega kapitala Zagreb, 26. aprila, č. Danes se je vršila seja Zveze električnih central savske banovine, na kateri je bila sprejeta resolucija, ki pravi, da bi podelitev generalne koncesije za električno centralo za vso banovino ne odgovarjala stvarni potrebi. Po mnenju Zveze bi bilo škodljivo iz nacionalnih in gospodarskih razlogov, ako bi se podelil monopol tujemu kapitalu in tako eliminiral od nadaljnjega izvajanja elektrifikacije komu- Pogajanja za pomorski sporazum Angleški odgovor na francoske predloge London, 26. aprila, d. Angleška vlada je včeraj izročila francoskemu in italijanskemu poslaniku svoj odgovor na zadnje francoske predloge pri pomorskih pogajanjih med Italijo in Francijo. Vsebina angleškega odgovora se za enkrat še čuva v tajnosti, domneva pa se, da odklanja francoske zelje ,po katerih naj bi se nadomestne ladje za zastarele vojne ladje pričele graditi že pred letom 1936, ko poteče londonska pomorska pogodba. Kakor se trdi, se v angleškem odgovoru povdarja stališče vlade, da bi tako nadomestilo starih ladij pomenilo efektivno ojačenje francoske mornarice, ki ne more ostati brez dalekosežnega vpliva na gradbene program« ostalih pomorskih držav. Venizelos poseti London in Pariz Atene, 26. aprila, g. Ministrski predsednik Venizelos bo prve dni julija potoval v Anglijo, kjer bo v Notinghamu prisostvoval otvoritvi Byrovega muzeja. Kakor znano je Byrov umrl za svobodo Grčije. Venizelos bo imel pri tej priliki v Londonu razgovore z vodilnimi angleškimi politiki. Iz Londona bo potoval grški premijer v Francijo, kjer bo ostal delj časa. Ob nastopu novega nemškega poslanika na Dunaju Dunaj, 26. aprila n. Avstrijski zvezni predsednik g. Miklas je včeraj sprejel v nastopni avdijenci novega nemškega poslanika dr. Rieda. Pri tej priliki sta izmenjala tudi politično pomembne govore. Poslanik Ried ie naglašal, da se raduje, ker r.rihaja na svoje službeno mesto v tako važnem času. Upa da bosta Avstrija in Nemčija z resno voljo delali na to. da zrušita carinske meje. in da se oba naroda kar najbolj zbližata. V istem smislu je govoril tudi predsednik Miklas, ki je izrazil prepričanje, da nič ne more ovirati poglobitve medsebojnih zvez med obema deloma nemškega naroda. Diplomatski konflikt med Grčijo in Anglijo zaradi izginulega turista Atene. 26. aprila, g. Med Grčijo in An-gliio ie prišlo do čudnega diplomatskega spora. Angleški turist Co\vhan je nedavno v okolici Delfija brez sledu izginil. Vsa poizvedovanja so ostala brezuspešna. Angleški generalni konzul v Atenah je sam odšel v Delti, da bi prosil lokalna oblastva. naj vodijo še intenzivnejša poizvedovanja. Tamošnij komisar je odrekel konzulu natančnejša pojasnila in med obema ie prišio do hudega spora. Pritožba angleškega generalnega konzula pri crški vlad! ie imela ta uspeh, da ie bilo prebivalstvo v okolici Delfija s posebnimi razglasi t pozvano. naj pomasii nri niizvedovaniih za izginulim turistom, ker se ie zadeva razvila v afero narodne časti Grčije. Prepoved prvomajskih proslav v Monakovem Berlin, 26. aprila, s. Policijsko ravnateljstvo v Munchenu '"e napravilo največ škode v občini Rodeano Basso. Med nevihto so švigale številne strele, ki so zahtevale tudi človeške žrtve. Med drugimi je udarila strela v hišo kmeta Losola, švignila v hišo kier ie bilo zbranih pet članov rodbine. Ena oseba ie bila ubita, druga pa smrtno nevarno poškodovana. Strela je šla dalje v hlev, kier Je ubila dve kravi. V hišo kmeta Mizzutiia je udarila strela in jo zažgala V ostaPh severoitalijanskih provincah ie diviala huda nevihta. Izpred fašističnega tribunala Rim. 26. aprila, g. Pred' fašističnim izrednim tribunalom za zaščito države se ie moralo te dni zagovarjati 10 mladih komunistov iz moderske province zaradi prevratnega delovanja. Izmed obtožencev ie bilo osem komunistov obsojenih na zaporne kazni do šest let, ostala dva pa sta bila oproščena. Rimska ulica demonstrira Pariz, 26. aprila. AA. Havas poroča iz Rima. da so študentje rimske univerze skušali demonstrirati pred poslaništvima Belgije in Francije, kar pa je policiia preprečila. Policija straži belgijsko, francosko in jugoslovensko poslaništvo, čeprav Jugoslavija ni prav nič vpletena v afero profesorja Moulina. Skupina študentov ie demonstrirala zoper francoskega poslanika, ko se je v avtomobilu peljal mimo nje. Moža polila z vrelo vodo Zagreb. 26. aprila.'n. Na Maksimirski cesti št. 9 se je pripetila včeraj popoldne nenavadna nesreča. Tam stanuje godbenik Mato Gorok. Okrog 14. ure ie bilo slišati iz njegovega stanovanja -obupno klicanje. Ko so sosedje vdrli v sobo, so našli Goroka povsem nagega ter z groznimi opeklinami po vsem životu. Prepeljali so ga takoj v bolnico, kjer e najprvo izpovedal. da ga je žena v spanju polila z vrelo vodo. Pozneje je to izpoved preklical in rekel, da se ie to zsrodilo po nerodnosti. Obupen čin mlade služkinje Zagreb. 26. aprila, n. Včeraj je skočila v Maksimirsko jezero v samomorilnem na. menu 191etna služkinja Petra Tomažič. Sprehajalci v bližini so jo še pravočasno opazUi in izvlekli iz vode ter io prepeljali v bolnico. Pri zaslišanju ie izpovedala, da je šla zjutraj na trg po meso. Gospodinja z mesom ni bila zadovoljna ter je služkinjo ozmerjala in tako pretepla, da je bila vsa krvava. Zahtevala ie, naj ne;e meso nazaj. Služkinja ie odšla, toda ne nazaj k mesarju, marveč v Maksimirsko jezero. Policija je uvedla postopanje proti gospodinji. Dom beograjskega ženskega društva Beograd. 26. aprila, d. \ navzočnosti Nj. Vel. kraljice je bil danes popoMne ra Dediniu svečano otvorjen Ce/n leog.oi-skega ženskega društva, ki ie bit zgrajen izključno s prostovoljni,!.! prSpeviri Na'-več j'e prispevala Nj. Vei. kraljica m s;ccr 100.000 Din. Polstoletnica požrtvovalnega dela za ljubljansko trgovstvo Slovesna proslava 50 letnice ljubljanskega Gremija trgovcev Ljubljana, 26. aprila. V razkošni dvorani novega Trgovskega aorna so se danes dopoldne ob 11. zbrali predstavniki oblastev in gospodarskih organizacij, da skupno s številno prisotnimi ljubljanskimi trgovci proslavijo zlati jubilej ljubljanskega Gremija trgovcev. Slavnostno zborovanje je otvoril gremi-jalni načelnik g. Ivan Gregorc, ki je pozdravil zastopnika kr. banske uprave načelnika g. dr. Mama, zastopnika mestne občine obč. svetnika g. Petra šterka, predsednika Zbornice za TOI g. Ivana Jelačina, predsednika Zveze trgovskih gremijev g. Josipa Kavčiča, predsednika Trgovskega društva Merkurja zborničnega glavnega tajnika dr. Frana Windischerja, predsednika Društva industrijcev in veletrgovcev p. Ivana Samca in podpredsednika g. Staneta Vidmarja, predsednika Društva denarnih zavodov g. dr. Slokarja, predstavnika Zveze industrijcev g. Zorana Hribarja, predsednika Trg. dobrodelnega društva * Pomoč« g. K. A. Kregarja, predsednika Društva trgovskih potnikov g. I. Kreka, predsednika Zveze gostilniških zadrug g. Kavčiča in predstavnika Zveze obrtnih zadrug g. Pristova. Nato je predsednik g. Gregorc prečital ivdanostno brzojavko Nj. Vel. kralju, ki so jo zborovalci poslušali stoje. Poslani so bili tudi brzojavni pozdravi predsedniku vlade generalu Petru živkoviču in trgovinskemu ministru g. Juriju Demetroviču. V svojem govoru se je načelnik g. Gregorc nato spomnil idealizma in požrtvoval- nosti onih mož, ki so si stekli v organizaciji trajnih zaslug in ki so pustili neizbrisne sledove stanovskega dela. V teh 50 letih obstoja gremija je trgovstvo v gospodarskem. kulturnem in socialnem oziru mnogo napredovalo. Ta praznik mora dati pobudo za novo delo za obrambo stanovskih koristi in za zdrav razvoj narodnega gospodarstva. iz katerega naj vzklije sreča naroda in države. Na koncu svojega govora je še pozdravil prisotne bivše načelnike gremija gg. Lillega, Samca, Jelačina in Stupico, ki so si pridobili velikih zaslug. V imenu bana je nato izrazil čestitke gremii ju načelnik dr. Marn, Dotaknil se je na koncu svojega govora tudi vprašanja sestave trgovskega odseka Zbornice za TOI, ki datira še iz dobe najhujših strankarskih bojev ter je izrazil željo večine organiziranega slovenskega trgovstva, naj bi se ta zadeva čim prej uredila tako. da bo ustvarjena podlaga za složno delo vsega slovenskega trgovstva. Govorili so še predsednik Zveze gostilni-čarskih zadrug g. I. Kavčič in podpredsednik Društva industrijcev in veletrgovcev g. Stane Vidmar, nakar je izrazil svoje čestitke predsednik »Merkurja« zbornični glavni tajnik dr. Fran Windischer, ki je poudarjal stremljenje trgovskih organizacij, da se povzdigne veljavnost našega trgovca in v imenu ljubljanske občine pa občinski svetnik g. Peter šterk. V daljšem govoru je orisal uspešno delo gremija predsednik Zbornice za TOI g. Ivan Jela-čin, ki je izrazil željo, da se voditelji gre- Požig iz maščevanja Hudobna roka je zažgala posestniku Pleskoviču na Bregu gospodarsko poslopje Breg pri Litiji, 26. aprila. Posestnika in mlinarja na Bregu pri Litiji, Simončiča Jožeta, po domače Plesko-viča, je zadela huda nesreča. Sredi noči je domače nenadno prebudilo močno prasketanje. Ker se je skozi okna videla svetloba, so takoj vedeli, da gori. Gorelo je domače gospodarsko poslopje. Preplašeni domači so hitro vstali in začeli klicati sosede k reševanju. Kmalu so prihiteli vaščani, ki so skušali udušiti ogenj. V akcijo je stopila tudi domača gasilska četa, ki je črpala vodo iz bližnjega potoka, ki goni Pleskovičev mlin. Za domačimi so prihiteli tudi šmarski gasilci, ki jih je alarmiral sredi noči domačin, ki je šel z Litije preko Dobrave domov, pa je opazil na Bregu svit požara. žal, tudi združena akcija ni mogla zaustaviti plamenov. Ogenj je že zajel vse poslopje. V kratkem času je bilo uničeno gospodarsko poslopje, v katerem je bila velika zaloga slame, kar je ogenj le krepilo. -Ziudo je prizadet tudi zaradi tega Pleskovič, ker mu je ogenj uničil s poslopjem vse kmetijske stroje, med njimi jih je bilo nekaj tudi last domače podružnice Kmetijske družbe: Uničeni so: čistilnica, mlatilnica, sla-moreznica, sejalnik in drugo; tudi koleselj je ves ožgan. Požrtvovalni brežanski in šmarski gasilci, ki so bili kljub zelo neugodni uri hitro na mestu požara, so vršili svoj naporni posel z največjo vnemo. Njim gre glavna zasluga, da se niso ognjeni jeziki preselili še na ostala poslopja Simončičeve domačije. Litijski orožniki z narednikom g. Reber-nikom na čelu vneto iščejo krivca, ki je pod-netil požar. Ljudski glas namreč trdi, da je le zlobna roka kriva požara na Bregu, kar je tem verjetnejše, ker je ogenj nastal tako pozno ponoči. Ljudje sumijo dejanja nekega moža, ki je pred- več leti ukradel Simončiču kravo iz hleva. Zaradi te tatvine in še drugih grehov so ga zaprli. Baje je prišel možak zdaj iz zaporov. Okoličani celo trdijo, da so sumljivca opazovali, ko se je potikal v okolici. Deset let ženskega človekoljubnega dela Kolo jugoslovenskih sester v Ljubljani je včeraj lepo proslavilo svojo 10 letnico Ljubljana, 26. aprila. Požrtvovalne Kolašice so praznovale včeraj in danes velik praznik plodonos* nega dela desetih let, na katero lahko zro 5 polnim zadoščenjem in zadovoljstvom. Gjtovo ceni vsa naša javnost plemenita stremljenja našega ženstva in sc zaveda neprecenljivih zaslug njihovega pokreta r.a kariiativnem in kulturnem polju, zato b: bilo tudi odveč ob tej priliki še pose bej naglašati kakšno mesto zavzema Ko» 1) jugoslovenskih sester v našem i f vnem živi jenju. Koncert proslavo jubileja je Kolo jugosloven* skih sester priredilo sinoči v »Unionu« lepo uspel koncert s pestrim sporedom. Prireditev ie bila še dokaj dobro obiska« n.i v primer z drugimi koncerti v letos* n;i sezoni, vendar je zaslužila še mnogo več pozornosti širšega občinstva. Koncerta so se udeležili odlični pred* stavniki oblastev tako gg. ban dr. Drago Marušič. podban dr. P:rkmajer, div. ge« nera! g Iiič. župan g. dr. Puc s soprogo, ga Sernečeva, predscdirca Kola, dvorni dama ga Pranja Tavčarjeva, obč. svetnU; g. Likuzar in drugi. Med ostalim občin' stvom jc pa bilo tudi mnogo zastopnic ženskih organizacij. Spored je bil izredno pester in izvedba povsem odlična. Najprej je nastopil moški zbor »Grafike« in odpel pod vodstvom pevovodje prof. Grobminga Adamičeve »Završke fante«, Premrlov »Moj mu blagoslov« in Mirkovo »Katrico« z veliko uglajenostjo in tciplim izrazom. Zbor je žel mnogo zasluženega priznanja. Go. Pavlo Lovšetovo je občinstvo spre* jclo z velikim navdušenjem. Najprej je zapela arijo iz opere »Vesele žene vin cl* sorske« in si jc s svojim lepim in čistim glasom takoj osvojila vse poslušalce: za prlcškc narodne, ki jih je priredil Štri* tof po zapiskih Stanka Vraza, j0 je pa občinstvo nagradilo z naravnost gromo* vitim aplavzom. Prejela je tudi dva kras* na šopka rož. Od teh je poklonila svoje* mu klavirskemu spremUjevalcu g. Lipov* šku belo rožo. G. Lipovšek je delil s pevko splošno priznanje, kar je tudi po pravici zaslužil. Ker aplavza ni bilo ne konca nc kraja, se je morala priljubi i e* na pevka vrniti na oder. Zapela je še temperamentno narodno kolo. .Slovenski vokalni kvintet je dovršeno zapel dr. Schvabovo »Oj dekle, kaj s' tak' žalostno, novo Prelovčevo »O, da je roža moje srce!« in narodno »V nedeljo zjutraj vstala bom«. Harmonija in homo* genost kvinteta je vzorna. Kvintet se* stavliajo gg.: Stibernik, Jug, brata Pe* tfovčiča in Šulc. Pevci so morali dodati Je dve pesmi. Vi rtu o z na gosli g. Mirko Honerlein je zaigral ob klavirskem spremljanju g. Li* povška 3 nelahke komade in se izkazal za velikega umetnika. Dvospevi ge. Pipe Ark o v c«Ta vča r j e v c in tenorista g. Gostiča so pa žal izostali, ker je bil g. Gostič zadržan v gledališču. Naposled sta še nastopila ženski in mešani zbor »Ljubljanskega Zvona« pod vodstvom g. Prelovca. Ženski zbor je za* pel Prelovčevo skladbo »Tako mi je, dragi, da bridko bi plakala,« mešani pa Gerbičev »Pomladni klic« in Pušev »Ven* ček dolenjskih nap itn ic«. Sloves »Ljub* Ijanskega Zvona« jc znan, zato ni po* trebno naglašati njegovih vrlin. Med vse* mi so napitnice učinkovale naravnost mo* gočno in je prišla v njih vsa sila zbora do polne veljave. Slavnostno zborovanje se je vršilo ob 11. v veliki dvorani Kazi* ne. Dvorana je bila skoro popolnoma za* scclcna. Na zborovanje so prihitele šte* vilne Kolašice z vseh strani države, naj* več pa od številnih podružnic iz dravske banovine. Zborovanje je otvorila častna predsed* niča dvorna dama ga. Pranja Tavčarjeva. Predlagala je najprej, da odpošljejo kra* ljevskemu domu pozdravno brzojavko z zagotovilom vdanosti. Brzojavka je bila sprejeta z velikim odobravanjem. Predsednica je v svojem uvodnem go* voru najprej pozdravila prisotnega za* stopnika g. dr. Pirkmajerja, potem za* stopnika mestne občine občinskega svet* nika g. Likozarja in številne delegatke podružnic, ženskih društev in sester iz Beograda, Zagreba in drugod. Iz dravske banovine so bile zastopane Kolašice med drugim iz Zagorja, Kočevja, Rog. Slatine, Škofje Loke, Ptuja, Celja, Prevalja, Mur* ske Sobote, Rakeka in od drugod. Zasto' pana so bila tudi druga ženska društva, tako »Atena« z go. Kroftovo, Klub Pri* mork z go. Mašo Gromovo, revija »Žen* ski svet« z go. Mi.lk" Katelančevo, Sploš* no žensko društvo z go. Minko Govekar« je'-o. Ga. predsednica je v svojem govoru v glavnem orisala postanek Koila, njegov namen in plemenito delo. polno borb pa tudi uspehov. Kolo je bilo ustanovljeno pred 10 leti na cvetno nedeljo. Srbske sestre so povabile svoje severne sestre, da pristopijo v njih krog in naše pleme* nite žene so se takoj odzvale. Da je dru* štvo zelo potrebno, se je izkazalo takoj ob njegovi ustanovitvi. Še preden so bila potrjena pravila, so iskali pomoč Kola bedni in nesrečni. Da je društvo na pravi poti, je pokazalo teh 10 let dela. Takoj ob začetku se je ustanovilo 49 podružnic, od katerih se je pa, žal, po enem letu mija tudi v bodoče zavedajo svojih velikih dolžnosti. V imenu Društva bančnih zavodov je čestital gremiju njegov predsednik dr. Slo-kar, nakar je povzel besedo predsednik Zveze trgovskih gremijev g. Josip Kavčič, ki je orisal velik organizatoričen napredek slovenskega trgovstva v okviru gremijev, mod katerimi zavzema ljubljanski gremij najodličnejše mesto. Ko se je po vojni pričelo to delo, si ni nihče msilil, da bo ljubljansko trgovstvo dobilo po 12 letih tako lep dom za svoje organizacije, čestitkam, ki jih je izrazil v imenu društva »Merkur« je dostavil, da morajo vodniki organizacij imeti tudi v težkih časih dobro voljo in veselje za delo. Skrb mora navdajati nas vse za našo trgovsko mladino, vnemati jo moramo za strokovno dov.ršenje ter brižno sodelovanje v stanovskih organizacijah. Tudi v kupčijskem stanu ho treba v tem in onem pogledu z miselnostjo na drugo pot. Gnečo imamo, pa še narašča število obratov in se dopolnjuje razčlenjenost. Neugodnejša so pridobitni izgledi in težav-nejše postaja vprašanje gospodarske osamosvojitve. Treba bo poskrbeti za tisto, kar prinese vzpodbudo v čvrsti dobi in po-mirjenje za vpehana leta. Naj nam bo dana sreča, volja in spcsc-bnost, da najdemo pravo pot v nelahkih časih. Potem, ko sta izrazila čestitke še gosn. Kregar v imenu Trgovskega dobrodelnega društva »Pomoč« in g. Pristou v imenu Zveze trgovskih gremijev, je načelnik g. Gregorc zaključil uspelo slavje. nekaj razšlo, zato so pa one, ki so osta* le, tem bolj agilne. Kolašice za svoje de* lo ne iščejo hvale in priznanja, vsaka si šteje v ponos, da jc članica tega društva. H koncu se je govornica še spomnila pokojnih sester, ki so dale Kolu vse svo* je sile na razpolago za lopo in dobro. Omenila jc go. Levičnikovo in g. Rakov* ca, dobrotnikov društva. Prisotni so po* častili spomin umrlih stoje s »Slava!«. Izpregovoril je podban dr. Pirkmajer in naglasil 10 let marljivega dela Kola na karitativnem polju, s čimer je društvo dokazalo svojo življenjsko moč. Za ka» ritativno, socijalno delovanje društva je govornik izrekel Kolu v imenu banovine priznanje in zahvalo. V imenu mesta je govoril občinski svo* tovalec g. Likozar. Zaklical je dobrodo* šlico beograjskim in zagrebškim sestram v Ljubljani, društvu pa čestital k njego* v emu jubileju uspehov. Podpredsednica Kola srbskih sester ga. Prodanovičeva iz Beograda je dejala, da prinaša sestrske pozdrave od vseh srb* skih sester beli Ljubljani. S toplimi, pra« vimi sestrskimi besedami jc ganila vse prisotne. Govorila jc o junaški srbski žc* ni in naglašala je, da je sveta dolžnost vsake jugoslovenske žene, da dela za svetovni mir, za pravice vseh in vsako* gar. V imenu sestrskih društev savske ba* novinc je govorila zastopnica zagrebške* ga Koh ga. Kovačieeva. čestitala je dru« štvu k njegovemu jubileju in mu želela, da bi dočakalo z vsemi sedanjimi delav* kam i društveno 25 Ictnico. Govorile so še ga. Tonka 1 linterlech« nerjeva,. ki je s svojimi temperamentnimi besedami razgrela vse zborovalke, ga. Maša Gromova v imenu Kluba Primork, ki jc izražala vedno solidarnost Primork in Kolašic, Milka Martclanlčcva v imenu revije »Ženskega sveta«, v imenu »Ate* ne« ga. Kroftova, gdč. Manica Komanova, v imenu Splošnega ženskega društva je Kolo naposled pozdravila podpredsednica ga. Minka Govekar jeva. H koncu je tajnica Kola še prečitala splošen pregled društvenega delovanja, nakar je prečitala pozdravne brzojavke. Z zborovanja je bila poslana pozdrav« na brzojavka predsedniku ČSR dr. Ma« sarvku, nakar je bilo zaključeno z za* ključnim govorom predsednice. Občni zbor Ob 15. se je vršil v istem prostoru 11. redni občni zbor Kola, ki je bil prav dobro obiskan. Po otvoritvenih besedah predsednice so podale odbornice svoja letna poročila o delovanju centrale, nato pa še 20 delegatk poročila podružnic. Društvo šteje skupno 7950 članic, 180 ustanovnic po 100 Din, 6 pokroviteljic po 200 Din, 1 pokroviteljico po 300 Din, 1 po 400 Din in 1 po 1000 Din. Poverjeništev je letos 35 s 6500 članicami, število članic v Ljubljani znaša 1450. Prva vsakoletna akcija je prireditev materinskega dne kot cvetličnega dneva. V minulem letu se je nabralo 9490 Din. Ta vsota se je razdelila med 80 mater in onemoglih stark. ^Minulo leto je prvič letovala slabotna deca v društvenem Dečjem doma v Kraljeviči, in sicer 2 koloniji po 4 tedne. Obe koloniji sta šteli z nadzorstvom vred 209 oseb. Dečji dom v Kraljeviči je kupilo društvo v preteklem letu za 350.000 Din. Obstoji iz dveh poslopij z 20 sobami. Tik doma je kopališče. Del kupnine je krilo Kolo iz zbirke slovenske žene ob priliki 60 letnice ge. Tavčarjeve, ostala je še neporavnana vsota 190.000 Din. Na pomoč je priskočila tudi ljubljanska mestna občina, ki je solastnik doma. Septembra je odbor sklenil, da prevzame dom v popolno last. Za odplačilo dolga in za adaptacijo doma je prirejena efektna loterija s 30.000 srečkami po 5 Din. žrebanje bo oktobra. Za božičnico je društvo nabralo 25.000 Din in mnogo blaga, za kar se ob tej priliki darovalcem prisrčno zahvaljuje. Obda-■»■■■(»■■■(•■■■■■(■•■■■■»•••»(■■■■■■iii Pri astmi in bolezni srca, prs in pljuč, škrofulozi in rahitisu, povečanju ščitne žle* ze in postanku golše, je uravnava de^va« n ja črevesja z uporabo naravne »Fnnz Jo* šefove« grcnčice velike važnosti. Kliniki svetovnega slovesa so opažali pri jetičnih, da v začetku bolezni pora ia joče se zapeke ponehavajo s pomočjo »Franz Josefove« vode, ne da bi se pojavile driske, ki se jih vsak dan bolnik boji. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogeri* jah in špecerijskih trgovinah. rovanih je bilo ISO otrok in dijakov z obleko, 62 otrok z obutvijo, 40 družin je pa prejelo denarno podporo po 50 Din in 6 dijakov po 100 Din. Kolo pa deli podpore tudi od seje do seje v denarju, blagu, obleki, kurivu in živilih. Stalno podpira 4 dijake in 3 družine z denarno podporo. Prodaja oljk je letos dobro uspela; čisti dobiček je 11.036 Din; ta vsota je namenjena .počitniški koloniji in popravi doma na Kraljeviči. Število podružnic je naraslo za 5. Blagajniško poročilo izkazuje 25.315 Din dohodkov in IS.343 Din izdatkov. V novi odbor so bile soglasno izvoljene: dvorna dama Franja Tavčarjeva, Ferdinanda Majaronova, Erna Sc-hottova, Anica Likozarjeva, Jožica Likozarjeva, Tilka Zbašnikova. Minka Gašperlinova, Marija Pogačnikova, Ruža šantlova, Vika Kraigherjeva, Ana Počkarjeva, Ivanka Prelee-va, Jakobina žitkova, Uršula Rozmanova, Jožefa Hrašovčeva, Filipina Koslerjeva, Nuška Krivičeva. Helena Pajničeva, Marija Babnikova, Maša Gromova, Ana Ileši-čeva. Mila Turkova," Mieika Aadrejkova, Milka Bahovčeva, Marija Pirkmajerjeva, Angela Agnolova, Minka Bajtova, M:ci Adlešičeva, Kunstljeva, Fleretova in soproga div. generala g. Ilica. Občni zbor Obrtniškega društva Ljubljana, 26. aprila. V soboto zvečer so v restavraciji »Zve* zda« zborovali ljubljanski obrtniki, ki so če ka^^te, vzemite Kresivol Ta vas naglo in sigurno ozdravi. napolnili veliko vrtno dvorano restavra« cije. Po nagovoru in poročilu načelnika g. Josipa Rebeka je prečital tajnik g. Lombar daljše poročilo, namesto odsot« nega blagajnika je pa načelnik prečital blagajniško poročilo. ki izkazuje 17.953 Din dohodkov in 14.866 Din izdatkov ter ob koncu leta 1930 3087 Din skupnega premoženja. Poročilo so pregledniki ra* čunov odobrili in občni zbor je blagajni« ku izrekel absolutorij. Nato je bila do* sedanja letna članarina zvišana od 12 na 24 Din. Po dolgotrajni debati jc med splošnim navdušenjem b:l soglasno izvoljen na« slednji odbor: predsednik g. Rebek. pod* Predsednik g. Pičman. v razsodišče g. Franchetti, in odborniki g«. Iglic, Urbas. Br.celj, Rozman. Šimenc, Krapež, Kregar, Rožič. Vidmar in Pavčič. Za namestnike pa Mihelčič, Pogačnik. Mežnaršič. S?ksi« da, Hubad. Lojk. in za preglednika Oto* repec in Šifrcr. Načelnik se je ponujene časti dolgo branil, slednjič se je pa vdal prigovarjanju g. restavra terja Krapeža, ki rr.u društvo mora biti sploh hvaležno, da sc je občni zbor končal tako složno. Zabavno in velepoueno predavanje v „Soci" Ljubljana, 26. aprila. Na sinočnjem večeru »Soče«, ki je bil predzadnji v letošnji sezoni, jc nastopil pri izredno odlični udeležbi članstva priznani »čarovnik« g. Bogdan Zupan. Predavatelj, ki jc po poklicu finančni uradnik, 6e bavi žc nad 12 let s hipnotičnimi, sugestivnimi in telepatskimi eksperimenti in jc na tem res zanimivem in nad vse zabavnem večeru imel prav poučno predavanje, pojasnjujoč • trike »čarovnikov« a la Svcngali, Rctta et consortcs. Sam jc med splošno pozornostjo in nape* tostjo izvršil več eksperimentov iz telepa* tije in sugestije, ki so sc mu izboru o po* srečili, kar je dalo njegovemu nadaljnjemu predavanju prav resno obeležje. Pojasnil jc na poljuden način bistvo raznih poja* vov in seznanil poslušalce z raznimi triki. Telepatiia nima ničesar skupnega s čita* njem misli. Dosedaj sc še ni posrečilo, da bi kak človek čital celo zamisel drugega, rzvzcmši par fenomenalnih pojavov, s katc* rimi so se slednjič bavili znanstveniki. Ta* ki izjemni pojavi so sc doznali le na lju* deh, ki sc s tako imenovanimi okultnimi vedami niso nikdar bavili. Scnzacijonalne nadnaravne zmožnosti raznih telepatov pa so se pri natančni znanstveni preiskavi iz* kazale kot trik in goljufija. Telepatija ali čitanje misli, kakor se navadno neupravi* čeno imenujejo ti eksperimenti, bi se mo« rala pravilno imenovati »čitanje potom mi* šic«. V tem pa lahko doseže uspehe vsak človek, seveda eden večje, drugi manjše. Veliko bolj frapantni so poskusi brez kon* t ".k t a. Pri teh eksperimentih pride mnogo bolj v poštev impulz, t.oda tudi ideomo* torični igibi medija so tu še mnogo bolj važni kakor pri eksperimentih s kontak* tom. Ker stoji medij nekaj korakov odda« ljen od eksperimentatorja, igra tu največjo važnost izvežbanost slednjega, ki zazna še tako fine refleksne gibe medijevega telesi, tak.o: korakanje, smer pogleda in slednjič obnašanje publike, pri čemer mu pride na pomoč logično sklepanje. Najdejo sc med nastopajočimi »umetniki« seveda tudi taki, ki se poslužujejo pri eksperimentih pomo* či nekoga iz publike, ki mu služi z raznimi znaki. Mnogi eksperimentatorji hočejo doseči večji efekt in predvajajo eksperimente, ki sc zde lajiku nadnaravni in čudežni. 'I oda ravno ti eksperimenti so izvedeni s pomoč* jo jako enostavnih trikov. V Ljubljani na velesejmu jc večina že videla predstave medijev, ki ugibajo n. pr. imena. Na odru sedi dama z zavezanimi očmi, ki pove na vprašanje svojega tovariša kretajočega se med publiko ime posameznika ali pa ugane predmet, ki ga drži dotični v roki. Zveza med medijem in publiko ni nikdar nsihic* na ampak le fizična, mehanična Partner medija daje hitre morze-eve znake s po* močjo hoje, naglasa v govorjenju i "Sploh gotovih besed. V tem dajanju znakov so nekateri izvežbani do neverjetne virtuoz* nosti. S par koraki sporoči na podlagi morzeie* vih znakov celo abcccdo. Znameniti tele* pat Humboldt, ki je vzbujal po vsem svetu strmenjc in občudovanje na ta način, da je dosegel prenos misli na svoj medij brez vprašanj, brez korakov in brez zice je skoro dosegel, da so ga kot prenasalca mi* sli priznali razni učenjaki. Pokopala ga je šele komisija zdravnikov, ki jc ugotovila, da ie daial Humboldt svojemu tankoslusne* mu mediju mprzejcve znake s šumom sape skozi nos... Pri sugestivnih poskusih velja v prvi vrsti trdna vol i a in v drugi vrsti prodirljiv in oster, koncentriran pogled. Pri odrskih eksperimentih pa ne igra nič manjšo vlogo samozavesten, siguren nastop in slednjič reuome eksperimentatorja. Energija, trdna volia. zmožnost koncentracije misli se da priučiti in izpopolniti z vztrajnostjo. Za sugestijo ni vsakdo dovzeten v enaki meri. To" ie odvisno od značaja in sicer je dog« pano. da so koleriki in sangvinikj v snlos* nem bolj nagnjeni k temu. kakor pa melan* holiki in flegmatiki. - to Pa le v splos* nem. Če izhaja sugestija od druge oseoe, gov,orimo o. tuji sugestiji, nasprotno pa označujemo primer, v katerem ie ista za* vest izdaiatelj in prejemalec sugestije, kot avtosugestijo. Avtosugestiia lahko voliva na zdravje v koristnem ali na v škodljivem* pravcu. Zla* sti pri histerik'V hinohondrih. živčno bob rtih m druaih. Fna najznačilnejših sivestii je fiksna ideia. Vpliv take avtosucestiie pa se lahko izpodbije t>o tuji sugestijr poskus sugestije na živčno bolnem človeku je nevaren in si ga sme dovoliti samo zdravnik. . " Poseben je poiav sui*estiie v množini. BiH so in hndn liudie k^er^ nocf0T, ima sugestivno moč na cele množice. Brez po« misleka podležejo cclc gruče čudovitemu vplivu posameznika. Poglejmo razne prero* ke, kakor so bili Budha, Mohamed in dru« gi. Eden tipičnih pojavov sugestije v mno« žici v naši dobi je Zeileis. Zmožnost dobre trdiic volje, koncentracije pogleda in mi« sli pa večkrat mnogo koristi. Ako hočemo koga o čem prepričati, ga ostro fiksiramo, ker s tem zmanjšamo njegovo kritično zmožnost, medtem pa mu vsilimo svoje prepričanje. Vsak naj krepi svojo voljo. Nauk: Z močno, lastno vpljo in energijo, z uporabo nepremagljivega: »Hočem!« — bo vsakdo dosegel svoj smoter. S pomočjo tu* je sugestije pa si bo skušal pomagati le slabič. Hipnozo pa, kolikor nc gre za nene« varen eksperiment, izvajan od strokovnja« k \ prepustimo le zdravnikom in znanstve* ni kom! Drobne'novice. Oimljenje prohibicije na Finskem HelsiiiRfors, 26. aprila. AA. Finski parlament je spieiei zakonski načrt, k- dovoljuje večji odstotek alkohola v pivu. V državi se je pojavilo močno sibanjc za odpravo prohibiciiskejca zakona. Preosnova angleškega zavarovanja proti brezposelnosti London, 26. aprila. Angleški strokovni svet bo predložil komisiji za preiskavo vzrokov brezposelnosti predloge o reformi zavarovanca proti brezposelnosti, katerih glavni namen je razširjenje plačevanja prispevkov za zavarovanje na vsa imetja. Doslej so te prispevke plačevali samo podjetniki in delavci, po novi reformi pa naj bi se pobirali kot nekak dohodninski davek. Stanje prebivalstva na Češkem Praga, 26. aprila. Po definitivnih rezul« tatih ljudskega štetja na Češkoslovaškem je na Češkem 7,109.221 prebivalcev, od tega 4.714.719 Čehov in Slovakov, ki so od zadnjega štetja porasli za 331.903, to je za 7%, Nemcev pa 2,273.138, to je za 99.899 več kakor zadnjič ali za 4.00%. Objave Srednješolska organizacija »Žar« na dra žavni klasični gimnaziji v Ljubljani priredi 4. maja ob 20. v opernem gledališču Fon* vizinovo komedijo »Miljenček«. Dijaki kla« sične gimnazije so se že večkrat postavili s svojimi dramskimi prireditvami in prepri* čani smo, da letošnja predstava nikakor ne bo zaostajala za prejšnjimi, zlasti še, ker režira stvar g. Bratko Kreft, ki bo vpletel v komedijo svoje domislice in jo bo s tem znatno poživil. Posebno se nam zdi potreb* no omeniti režijo v smislu konstruktivnega realizma, katerega sledove smo imeli prili* ko zapaziti že pri »Mercadetu« v režiji dr. Gavelle. Gotovo bo ljubljansko občinstvo tudi to pot vedelo ceniti kulturno vrednost dijaških prireditev in bo to tudi v polni meri dokazalo s tem, da bo napolnilo ope* ro. II. predavanje univ. prof. Lapšina bo dre* vi ob 20. v pevski dvorani Glasbene Ma* ticc. Predaval bo o ruskem komponistu Mu* sorgskcm, katerega 50. obletnico smrti smo pravkar proslavili v operi. Predavanje bo tolmačcno tudi v slovenščini. Izvajalo se bo pa nekaj pesmi in par klavirskih komadov. Sodelujeta ga. Cirila Medvedova in pianist Lipovšek. Vstop je prost. III. simfonični koncert letošnje sezone bo v" petek, 1. maja ob 20. v unionski dvo* rani. Prvo točko koncertnega sporeda tvo* ri novo orkestralno delo Slavka Osterca: »Suita za orkester«. Ostcrčeva suita ima pet stavkov, napisana je bila lani. I. stavek je koračnica v trodelni obliki, II. stavek je tranqudllo v mali formi ronda, III. stavek je nekak scherzo, v katerem prevladuje pet« četrtinski takt, ki pa se menjava z raznimi drugimi takti, zato je ritmično zelo razgi* ban pa tudi kompliciran, IV. stavek religio* so je napisan samo za godala z violin*solo, V. stavek pa je presto deloma plesnega značaja v raznih ritmičnih kombinaciiah. Suita se bo v celoti v petek prvič javno izvajala. Le IV. stavek religioso je bil lani izvajan pod taktirko dirigenta Škerjanca v radio*koncertu orkestralnega društva Glas« bene Matice. Ostale točke sporeda so sim* fonična pesnitev »Stjenka Razin«, kar dir1* gira kapelnik Štritof. V II delu pa nastopi tudi zbor Glasbene Matice pod vodstvom ravnatelja Poliča in zapoje Adamičeve tri narodne legende za ženski zbor in Krčke kantato »Skušnjava v puščavi«. Obe deli se prvič javno izvajata v Ljubljani. — Vstop« niče v Matični knjigarni. PO VELIKI TRAGEDIJI V HOČAH Tudi žena Katarina je odnesla skrivnost s seboj v večnost — Globoko sočustvovanje z nesrečno družino — Pokop vseh petih žrtev v skupni grob Maribor. 26. aprila. Velika družinska tragedija v Hočah, k\ sc jc odigrala v noči od petka na soboto in ic globoko pretresla vse mesto, bo ostala za vedno pokrita s kopreno ninosti. Davi ob 4. je bila namreč odrešena trpljenja tudi edina še živa priča pretresljiva priča Gačnikova žena Katarina. Od sobote zjutraj je ležala v mariborski splošni bolnici neprestano v globoki nezavesti in se ni niti za trenutek zavedla. Zdravniki so sicer pokušali vse da bi jo ohranili pri življenju. čeprav ni bilo nobene nade. da se m to posreči. Njene poškodbe na glavi so bile tako strašne, da bi tudi v primeru okrevanja zapustile usodne posledice. Lobanja ie bila od močnega udarca s kladivom vsa razbita in možgani silno okrvavljeni. Le Gačnikova - »proga bi mogla pojasniti, ali ie stra- j ' otni načrt zasnoval in izvedel njen mož na lastno pest, ali pa je bila prostovoljna smrt med obema zakoncema do-»vorjena. S smrtjo Gačnikove sopro-ie končan sedaj zadnji prizor strašne i;oške tragedije, ki je zahtevala skupaj pet človeških žrtev. Maribor in okolica sta bila še danes v ;s dan pod težkim vtisom hoške žalo-;_rre. »Jutro« je bilo kljub močno pozvani nakladi že zgodaj mahoma raz-p- Jano. Povsod so se razgovarjali o n s »dnem Gačnikovem koraku ter o kili. ki so spravili svoječasno pre-t- /nega moža v obup. ";iAor smo že včeraj poročali, je mrtvaški avtomobil mariborskega pogrebnega zavoda že v soboto popoldne prepeljal truplu gostilničarja Gačtnka ter njegovih otročičev, Ivana, Karla in Rudolfa v mrtvašnico na pokopališču v Radvanju. Ves dan so romale velike množice ljudstva iz mesta in okolice v Radvanje, želeč videti nesrečne žrtve. Štiri preproste lesene krste so ležale tamkaj, tri bele in ena črna, vse zaprte, na odru krsta z gostilničarjem Gačni-korn, na levi strani na tleh krsta 6letne-ga sinčka Ivana in Sletnega Karla, na desni pa krsta 121etnega sinčka Rudolfa, ki je obiskoval drugi razred realne gimnazije in je bil eden najboljših učencev. Truplo Gačnikove žene je bilo da-neS popoldne obducirano in bo v ponedeljek dopoldne prepeljano v Radvanje, nakar bodo ob 5. popoldne položene nesrečne žrtve v skupen grob, izkopan ob levi strani poti, ki vodi skozi pokopališče. Kakor pripovedujejo vsi, so bili Gač-nikovi otročiči izredno srčkani in živahni. Neizmerna je bila očetova ljubezen do njih. Ljudje v Hočah, ki so videli njihove razbite glavice, so glasno jokali. Zlasti otrok, ki so se usodnega dne popoldne še igrali z njimi, kar ni bilo mogoče potolažiti. Sočutje z nesrečnimi žrtvami je splošno. Vsa znamenja kažejo, da se je Gačnik že v petek dopoldne odločil, da izvrši svoje strašno dejanje. Ob 10. dopoldne je odšel iz Hoč, poslovivši se od žene z besedami: »Daj mi še enkrat roko in poljub, ker grem in morda ne pridem več nazaj«. Nato je posetil svojo sestro Rozo, poročeno Pinterjevo, v Radvanju št. 4. Bil je tedaj prav veselo razpoložen. Ko pa ga je sestra vprašala, ali se bo 1. maja res moral izseliti iz gostilne v Hočah, je resignirano odgovoril: »Bom že našel kaj drugega, ako pa ne, bom našel tako gostilno, kjer bom ostal za večno«. Nato je vstal ter se poslovil od sestre z besedami: »Meni se mudi, moram takoj domov v Hoče!« Od sestre je šel obiskat brata svoje žene, Ludovika Mandla, ki pa je bil tedaj na delu v gozdu. Težke misli, ki so mu rodile po glavi, so ga povedle potem še v več gostilen v Radvanju, nakar se je vrnil zopet v Hoče. Bilo je to Gač-nikovo zadnje slovo od svoje rodne grude v Radvanju, od svojih tamošnjih sorodnikov, prijateljev in znancev. Prišedši domov v Hoče je bil Gačnik še precej dobre volje in vsaj na zunaj ni kazal nobenih znakov potrtosti. Kaj se je zgodilo potem v noči na soboto, je obširno poročalo že nedeljsko »Jutro«. V zadnjem času se je Gačnik v svojem obupu precej vdal alkoholu in ker je bil razen tega bolehen, je vse to še bolj vplivalo na njegovo duševno razpoloženje. Le tako si je mogoče razlagati njegov obup nad življenjem in omajanje vere, da bi mogel biti še dalje skrbnik svoje ljubljene družine. nah zaznamuje račun »Planinskega vest-nika« horendno vsoto 22.441 Din, čeprav je število naročnikov sramotno nizko, naročnina pa neznatna. Posebna pažnja se je posvečala pomnožitvi knjižnice, ki jo pa uporabljajo le sila redki člani, čeprav je v njej na razpolago tudi polno najzanimivejših revij iz vse Evrope. Letos je društvo priredilo tudi tri predavanja. Odbornik g. dr. Tičar je pa imel za vse gospodarje koč obvezno šolo o reševanju, združeno z demonstracijami v posameznih panogah reševanja. Nadalje je imel g. dr. Tičar na Jesenicah tečaj za vodnike in mu je pri tem pomagal g. Kve-der. Problemi našega društva in naših * razmer so prešli preko meje društvenega območja, tako da so jih traktirali zastopniki našega društva toliko pri Zvezi planinskih društev Jugoslavije, kolikor tudi pri Asocijaciji slovanskih turističnih društev. Novembra 1930 je bil v Beogradu redni kongres Zveze planinskih društev Jugoslavije, kjer sta SPD zastopala gg. Hrovatin in dr. Senjor. Sklenjeno je bilo, da se Zveza preseli za tekoče leto v Ljubljano in da je izvoljen za predsednika dr. Fran Tominšek, za tajnika pa g. Makso Hrovatin. Kongresa Asocijacije slovanskih turističnih društev v Pragi so se udeležili gg. Hrovatin, dr. Oblak, dr. Senjor in inšpektor Wester. Tudi v minulem letu je dobilo Osrednje društvo skupno za 62.605 Din podpor, od tega 60.000 Din od banske uprave. O tajniškem poročilu se je razvila prav živahna debata, kjer je g. dr. Mrak opozarjal, naj se ukinjenje reciprocitete točno izvaja. G- Vilko Mazi je pa opozoril, da naši turisti na češkoslovaškem nimajo -popusta na železnici, ki ga imajo celo Madžari, nakar je g. Hrovatin poročal o brezuspešnih intervencijah pri tujih društvih, kakor tudi pri nas zaradi znižane vožnje. Za overovatelje zapisnika je predsednik imenoval g. Kandušarja in Lazarja, nato je pa podal knjigovodja g. Josip Cesar blagajniško poročilo, ki izkazuje za minulo leto skoraj 34.000 Din prebitka in nad 2,300.000 Din premoženja, proračun za 1931 pa po 1,540.000 Din dohodkov in izdatkov. Po poročilu preglednika ravnatelja g. Ferlinca je občni zbor dal odboru in blagajniku absolutorij. Predsednik pa je otvoril o proračunu debato, ki so se je udeležili gg. dr. Mrak, Pučnik, Lazar, Hrovatin, Vilko Mazi, Lorger, dr. Vovk in Miiller. Razprava je tekla o prispevkih podružnic, ki naj bi se zvišali, o potrebi paviljona pri Savici, ki bo gotovo rentabilen, o intervencijah za polovično vožnjo, o fondu za letopis in zemljevide, o danih podporah in posojilih itd., nakar je bil proračun sprejet. Občni zbor je nato poslal vdanost-ni brzojav kralju in zahvalo ter pozdrave ministru za gozdove in rudnike, ministru prometa in ministru za trgovino. Pri samostojnih predlogih je povzel besedo predsednik dr. Fran Tominšek in v obširnem govoru utemeljeval predlog odbora, naj občni zbor izvoli za častnega člana prezaslužnega g. prof. Ferda Seidla, kar so zborovalci sprejeli z burnimi ovaci-jami. Trboveljska podružnica je prosila za Ljubljana. 26. aprila. Taborsko sokolsko društvo nas je danes prijetno iznenadilo z mladinsko akademijo, že i>red začetkom prireditve, od 15. ure naprej se je pričela polniti obširna dvorana sokolskega doma na Taboru z mladino ;n starši ter zastopniki raznih ljubljanskih i,n okoliških sokolskih društev. Prišel je tudi br. žnpni starešina dr. Pipenbacher, savezni načelnik br. Bajželj, savezna na-čelniea s. Skalarjeva. župni načelnik br. Vrhovec, pa tudi mnogo starejšega članstva smo opazili z br. Josipom Turkom na čelu. Bansko upravo je zastopal prosvetni načelnik g. dr. Ix>nčar z referentom br. Ribičičem. Dvorana in obe galeriji ter lože pa so bile polne samega sokolskega drobiža. Vzpored je obsegal dva dela: javni nastop oddelkov dece in pa čajanko s pogostitvijo vseh sodelujočih in vseh gledalcev. Sodeloval je tudi oddelek našega požrtvovalnega sokolskega orkestra, ki je za uvod zasviral sokolsko koračnico in izpolnjeval vse premore s pridnim sviranjem. Najprej je prikorakalo 12 deklic pod vodstvom s. čenčurjeve in so prav lepo izvedle precej težke vaje na gredeh. Viharno odobravanje je poplačalo lepo izvajanje in trud vaditeljice. Sledile so skupinske vaje moške dece s palicami, ki so bile prav strumno izvedene po 16 dečkih. Prav prisrčna je bila naslednja točka, S deklic s punčkami, ki so se napol igrale, napol pa so vežbale s svojimi igračkami. Sledil je godbeni komad, nakar pa je zapel oddelek moške dn ženske dece »Kovača«. Sredi dečjega kroga so postavili nakovalo, trije fantiči-kovači so ob spremljevanju dečjaga zbora lepo v taktu tolkli po železu. Pevci so obenem izvajali tudi telovadne Medved ju je napadel Stari trs, 26. aprila. Dne 23. t. m. je šel posestnik Petrič Ivan iz Dan pri Starem trgu < svojim '5!etivm sinem v gozd napravljat drva. Ko sta dospela v £■:;zd. sta opazila, da se jima b.iža večji medved. Oba sta obetala, ker ie mt d-ved proti svojemu običaju začtl kazati nekako agresivnost. V istem trenutku je že naskočil Petričevega sina, nakar je Pe-r.č z drvarsko sek.ro z vso o-lo udaril no zveri. ki jp za trenutek odskcčila, a se je ponovno pognala proti Petrču, ki e uuio ponovno udaril zver in jc zadel nu glavo, da se je zgrudila na tla. Mrtvega medveda sta odne-Ia v Dare, odtam pa v Stari trg Lovskemu cirust«u, ki mu ie medveda odstuoP.o na njegovo razpolago. Občinstvo tukajšnje ok;'ce je z velikim zanimanjem hodilo gledat ubitega medveda, ki je v teli krajih iedek pojav. Člani ljubljanske župe tekmujejo na orodju Ljubljana, 26. aprila. Načelstvo župe Ljubljana je razpisalo orodne tekme naraščajskih in članskih oddelkov za april. Nasraščajske tekme so se vršile preteklo nedeljo, danes pa se je zbralo članstvo, moško in žensko, da premeri svoje moči na orodju. Tekmovalo se je v treh oddelkih, višjem, srednjem in nižjem pri članih, članice pa so i.mele tekmovati le v višjem in nižjem oddelku. Udeležba je bila po ljubljanskih društvih zadovoljiva, tudi nekaj jačjili podeželskih, društev je poslalo svoje vrste, vendar pa smo pogrešali iz nekaterih drugih društev vrste, -ni načelnik br. Dojze Vrhovec, .pri članicah pa s. Adela Mužinova. Ker nastaja sedaj doba javnih nastopov, se bodo vršile tekme v lahki atletiki za društva in čete jeseni. Upamo, da bo tedaj smatralo vsako društvo ljubljanske župe za svojo dolžnost, da pošlje najmanj vrsto tekmovalcev na junaški mejdan v Ljubljano. Na svidenje torej jeseni! Zdravo! Mariborska nedelja Maribor, 26. aprila. Nad mestom se je zbudila danes izredno prijetna in topla prijazna pomladna nedelja, ki je zvabila ljubitelje probujajoče se prirode v velikih množicah v solnčno jasno okolico. Zlasti Sv. Urban je imel danes ogromno posetnikov. Cele množice so romale razen tega v Radvanje, zavito v črnino, kjer je ležala v zaprtih rakvah Gačnikova družina. Mestne gostilne in kavarne so bile do večera skoro prazne, zato pa je periferija in najožja okolica prav dobro tržila. Pevski zbor Glasbene Matice je priredil v soboto zvečer v Grajski kleti čajanko pevkam in pevcem, ki so se udeležili turneje po Južni Srbiji, pa tudi drugim članom. Zbralo se je pri dolgem omizju ogromno število članstva in prijateljev. Ob zvokih društvenega jazz-banda se je mladina tudi zasukala in je večer potekel v najlepšem razpoloženju. Tombola Pomladka Rdečega križa, ki se je vršila danes popoldne na trgu Svobode, je privabila na tisoče iskalcev sreče. Dasi nedeljska kronika ne beleži večjih nezgod in je imela reševalna postaja do večera prav nenavaden mir, se je na glavnem kolodvoru pripetila težja nezgoda. Med premikanjem železniških voz je padel z vagona 27 letni I. Pavlič. Priletel je z glavo na tirnice tako nesrečno, da si je pretresel možgane. Prepeljati so ga morali v splošno bolnico. Policijska kronika izkazuje osem aretacij, od 14 vloženih prijav se tičejo 6 kalilcev nočnega miru, 4 prometnih grešnikov in 4 drugih nerodnežev. dela SPD Zanimiva poročila na občnem zboru Ljubljana, 26. aprila. Kmalu po 9. dopoldne je otvoril pred-inik SPD dr. Tominšek v Mestnem do-n občni zbor. h kateremu je od 4315 članov Osrednjega društva m od 6717 članov -7 podružnic nakapalo do 10. ure 68 udeležencev. Po takem je torej imel dopisnik v Slovenskem Narodu« prav, ko je zahteval, naj ne bodo občni zbori ob nedeljah, ko turisti gredo ni izlete. Predsednik je pozdravil zborovalce, zastopnika dravinjske j:>odružnice g. Janka Miillerja iz Konjic in zastopnika trboveljske podružnice g. Flegarja ter ugotovil, da se je kot izkušen vremenski prerok to pot zmotil, ko je računal na slabo vreme in sklical občni zbor za nedeljo. Potem je pa podal besedo tajni ku g. dr. Viktorju Vovku, ki je pre-čital zeio obširno tajniško poročilo. Posnemamo, da so v centralnem odboru Fedaj zastopniki mlade in stare generacije, k'>r je regeneracija potrebna slehernemu organizmu. Na sejah širšega osrednjega o ibora so bil sprejeti: hišni red za pla-n.nska zavetišča SPD. red za gorske vodnike. pravilnik SPD za gorske vodnike s pristojbinami vodnikov in nosačev, organizacijski statut reševalnih odsekov in re-.valriih postaj, namreč centralnega reševalnega odseka, krajevnega reševalnega "ilseka, reševalnih postaj in reševalnih t "k.špedicij. Zanimanje za društvo je znatno narastlo, članstvo je pa padlo, ker so mnogi izstopili zaradi izgube ugodnosti polovičnih voženj. Tako šteje letos društvo 2S1 članov manj, podružnice pa 253 članov manj kakor lani in ima vse SPD sedaj J 1.032 članov. Preteklo leto je bilo leto stavbenih del jr adaptacij ter oprem naših planinskih domov. In le na kratko bodi omenjeno, da so se napravila večja dela v Aleksandrovem iomu (skupno ležišče v podstrešju), ledeni ca v Aljaževem domu, omet in po-slikanje sob v hotelu Zlatorog«, naprava stene na Orožnovi koči, pleskanje in naprava skupnega ležišča v podstrešju Triglavskega doma. Največja je bila pa predelava Staničeve koče, ki je stala nad 65.000 Din. nabavilo se je pa tudi mnogo inventarja in napravilo manjših popravil. Splošni obisk koč je bil letos manjši nego prejšnja leta in so radi tega finančni rezultati prav znatno slabši, čemur so krive razne okolnosti. prav posebno pa izredno slabo vreme v mesecih glavne sezone, slabe železniške zveze, zlasti od Jesenic dalje, ukinjenje polovičnih voženj, pa tudi splošna gospodarska kriza. Tako so padli udprl u nokazal perilo, obleko, čevlje, to-; :e potrebščine. Ne. vsako stvar je pri-svoje ne baš čiste roke. jo dvakrat \ pretipa! in pretresel, tako da smo naposled poln avto razmetane prtlja-V drugem ročnem kovčegu ie bilo ne-iestvin. Cenili to? Od kod je to? nazadnje še pisalni stroj! Zelo sumljivo! sta se carinik in ob-komisar pomenkovala med seboj. Pa -'■Jni:č sta skomignila z rameni. Že sem '•''tel zopet vstopiti, ko mj da z roko znak, : še počakam. Obrnil ie v avtu sedeže, Pretipal streho, pogledal pod motor, če n I— nianio kaj skritega. Nazadnje pa še telesna Preiskvava. Vse žene obrniti! Listnica, de-I,;-r. papirji... stoj! Kai pa to? Nedolžen bencinski vžigalnik je zbu-d . grozen sum. Uradujoči carinik je s čud. 1|!> gestikulacijo priklical s hriba glavnega carinika in pričel se ie nov vojni pbsvet. Razstavili so vžigalnik, ga kresali, ogledovali. Eksplodiral ni, vendar pa so se obotavlja!; vrniti mi ga. Morda jim je res ugajal. Rad sem jim ga pustil, samo da je bilo teli sitnosti in ceremonij konec. Po skoro dveurnem pristanku sva naposled lahko nadaljevala pot v Skadar, ali kakor se albansko uradno imenuje: on k odra. Od meje d0 mesta je 12 km. Mislila sva, da bova v par minutah tam. Toda trajalo je skoro celo uro. preden sva se prerila preko skalovja, kamenja in razmetanih ostankov starih tonov, drobilnih stroiev in druge take ropotije, ki spornima na strahote minule svetovne vojne. Pozna se. da je bila cesta nekoč urejena po vseh pravilih. Toda od te ceste je ostalo samo re-brisce, po katerem je avto odskakoval. kakor bosopetnik na trnju. šele tik pred Skadrom, ki se vije kakor dolga kača nizkih turških kolib ob obali jezera, se je cesta nekoliko izboljšala. Tu je namreč velika tovarna cementa, ki najbrže sama vzdržuje svojo pot. Dolg, ozek, precej zanemarjen železni most vodi čez ozek zaliv in v mestu smo. Sprva nisva vedela, kod naj kreneva, da prideva na glavno ulico. Kamor se ozreš, povsod sami »dučani«, vsa cesta zastavljena z najrazličnejšim blagom, sredi ceste ti opravlja obrtnik svoje delo, skratka, zašla sva v pravi orijentalski »vašar«. Z muko sva se prerinila z avtomobilom skozi gosto množico in prišla končno na lepo, široko cesto, ki vodi skozi novejši del mesta do kolodvora. Voziva do konca, da bi se orijentirala in našla primerno prenočišče. Prvi so bili berači, ki so naravnost obkolili naš avto, ko sva se ustavila p^ed hotelom »Shkoder«. Je to še dokaj čedna stavba z veliko dvorano, ki je obenem kavarna, restavracija in hotelska dvorana. Celo nekaj biljardu podobnega je bilo videti. Ko sva si zasigurala prenočišče, sva se najprvo okrepčala. Nisva se malo začudila, ko so nama prinesli pristno mona-kovsko pivo v steklenicah, čudno, da Albanci od tako daleč uvažajo pivo, ko imajo jugoslovenske pivovarne flfred nosom. Cena je seveda prav sol jen a, V naši valuti stane steklenica okrog 32 Din. Naše dinarje imajo Albanci prav radi, toda no morejo se ločiti od starih srebrnih avstrijskih kron. Za 100 Din ti dajo 32 avstrijskih srebrnih kron. Pritoževali pa so se, da jc ■tega denarja vedno manj, ker ga zamenjujejo za novo papirnato albansko liro. Trgovci so se s to valutno reformo že nekoliko sprijaznili, toda priprosbi narod skriva srebro in zlato in ga ne da rad iz rok. Po slabih izkušnjah na meji sva hotela takoj popoldne vse urediti, da drugi dan ob startanju za Prago ne bi bilo sitnosti. Prvo je bilo treba poskrbeti, kdo bo zjutraj potrdil dan dn uro odhoda. Merodajen bi bil Avtoklub, a toga v Skadru seveda ni. Zato smo se morali obrniti na policijo. Tam so se najprvo zanimali za naše potne liste. Ker se mi je dozdevalo, da Jugoslo-veuov niso nič kaj veseli, sva uredila stvar gočili jezikih s prošnjo na oblasti, naj gredo dirkačem na roko. Potrditi je bilo treba listino na vsakih 200 km, in sicer točen čas prihoda in odhoda. Ker se le nismo mogli sporazumeti .s prevnetim birokratom, smo končno telefonirali na policijo. Tam so bili toliko prijazni, da so tega »murigana« pozvali, naj se pripelje z nami vred na policijo. Tu so mu naročili, naj ob 7. zjutraj potrdi startno listino, toda potne liste sva morala izročiti žandarju, ki je imel nalog, da nama jih izroči šele na startu. Tako sva po dolgih štirih urah naposled spravila stvar v rod. Zadovoljna sva sc vrnila v hotel. Tešila naju jc zavest, da na startu ne bo več sitnosti, ker bi bila sicer izgubila, kakor se je danes pokazalo, cele, tako dragocene štiri ure ali morda še več. Čeprav sva bila oba že prav lačna, sva ob pogledu na umazanijo izgubila ves ape-tit. Stregel nama je sicer sam g. »ober«, toda že pogled na njegov smoking, ki je bil gotovo še izza predvojne dobe, njegovo, nekoč belo. na vratu razpeto srajco in predpasnik, kakršnega ne vidi človek zlepa v kaki klavnici, ni bilo govora o dobrem teku. Zato sva posegla po svoji »železni rezervi«, dobrem dubrovniškem narezku in ga zalila z monakovskem pivom. Po kratkem ogledu mesta, kjer srečaš na vsakem drugem koraku policaja ali italijanskega vojaka, sva šla zgodaj spat in se pripravila za dolgo in naporno pot .(Nadaljevanje 4. maja), " Mična akademija mladine Sokola L Velik in lep dokaz sokolske vzgoje * Papiga povzročila ločitev zakona Izdajalska papiga milijonarjeve žene — Papiga razvnela tudi ostro borbo med odvetniki — Smrt papige spravila zakonca Newyorški milijonar Louis Morell se je lani besno zaljubi! v plesalko Štelo Fran« ois, ki jo je srečal v nekem kopališču. Na* posled se je tudi poročil z njo, ker mu je obljubila, da bo končala dosedanje razmer« je s plesalcem Robertom Brovningom, svojim tovarišem na odru. Srečni milijonar je Brovvningu celo do« volil obiskovati svojo ženo. A Stcla je od deda podedovala 80 let staro papigo Koko, izredno zgovorno ptico, ki je taKoj brez« hibno ponovila vsako besedo. Ko je ne« koč Morell stopil h kletki in se pričel /a« bavati s papigo, je slednja nenadno za« vpila: — Moj Robert! Se enkrat mc po« ljubi, Robert! — Seveda je moralo pome« niti to ime samo Browninga. Morell se je skesa! svoje zaupljivosti in naročil detektivu, naj opazuje njegovo že« no. Kmalu je zvedel, da zahaja Štela slej ko prej k plesalcu na stanovanje. Zahte« val je na temelju teh podatkov ločitev. Morcllov zagovornik je trdil, da ima papiga kratek spomin in je torej morala šele pred kratkim slišati usodni stavek. Plesalkin odvetnik je nasprotno zatrjeval, da imajo papige jako dober spomin, in izvirajo ome« njene besede iz starih časov, ko še ni sre« čala Štela bogataša. Sodniki so priznali, da je pri papigi verjetnejše ponavljanje pred kratkim slišanih besed in so ločili zakon. Ko pa je srečal Morell po dveletni ločitvi in zopet v nekem kopališču svojo nekdanjo ženo. se je takoj zopet zaljubil in jo skie« nil drugič poročiti. Upa, da bo zdaj nemo« teno užival svojo srečo, ker je med tem mirno končal izdajalski Koko svoje dolgo življenje. Največja bolnica na svetu Irapozantna stavba nove bolnice v Los Angelesu. Ogromno poslopje je veljalo okrog €70 milijonov dinarjev in je v njem prostora za 3500 bolnikov. Stavbo so zidali celih pet let. Nebotičnike prestavljajo V Ameriki so pričeli prestavljati nebotičnike. Nekje v Pensilvaniji je ovirala deset« nadstropna hiša gradnjo novega poslopja, pa so jo kratko malo prestavili. Vse zadevno delo je opravilo 18 mož in je stalo okrog 250.000 dolarjev. Neusmiljeni strugar Zanimiva sličica iz današnje Rusije Vsi sovjetski uradi, tovarne itd. morajo trpeti redne »napade lahke konjenice« komunističnih omladincev, ki naznanijo oblasti nerednosti in pogreške. Tudi založba s Zemlja in fabrika« je dobila ta obisk in uredništvo mesečnika »30 dni« je počastil s svojo stalno navzočnostjo 20 letni Ser-gej Gurov, sVugar moskovske strojne tovarne > Rdeča zastava«. Ko stalni nadzornik (»vidviženec«) je zapustil svojo delavnico, dobil v uredništvu sobo, strojepisko, rdeče črnilo, barvne svinčnike in pričel pravo strahovlado. Zabeležil je vsak novi rokopis v ogromno knjigo, ga opremil s pečatom in tekočo številko in od vsakega sotrudnika zahteval po dve fotografski sliki in pismen odgovor na 18 točk vprašalne pole (pokolje-nje, revolucijske zasluge ,ali je komunist? in si.) Od kraja se je hotel lotiti strugar celo pesmi, a se je premislil, ko je zvedel, da jih pregleduje sam Demjan Bedni, komunistična avtoriteta na tem področju. Zato pa se temeljito zanima za prozo, in so mu kmalu morali dodeliti še drugo gospodično, da bi utegnila pretipkati njegove obsežne ocene. Pisal je noč in dan in zavrnil vse »ne-umljivo pa sedanjosti nesozvočno«. Avtor piše: »svinčeno zeleno morje je valovalo pod hribi«. Gurov je zavrnil povest, ker ni Vsevolod Ivanov: Modri Omar Človeško življenje je kakor klet; kadar je na ulici toplo, je znotraj hladno, kadar je zunaj hladno, je znotraj toplo. Toda za modrega in hrabrega Omarja življenje ni moglo biti kakor klet, zakaj mimo svoje modrosti je imel tako goste in tako kodraste lase, da je bila njegova glava tudi pri natančnejšem opazovanju podobna ostruganim, pretkanim zavojem od hrastovine. Taka glava v marsikaterem pogledu krasi življenje in zgodilo se je, da je najprej v Batum, potem pa gori po Čorohu, prav do Omarjeve rojstne hiše. ki je stala ob zlivu Čoroha in Adžaris« ("hali, prišla legenda o Omarjev i hrabro« sti in o tem, da se Omar (ki je končal svoje vojevanje, ker so se vobče končale vse vojne) vrača v domovino. Po tej le« gendi je bilo Omarju tiste dni, ko so beli napadali Tjandžo, poverjeno povelj« stvo nad odredom, ki je branil smodniš« nico. Smodnišnico so obdajali leseni sked* nji, ki jih je postavila carska vlada, ki bi bila pač lahko vedela, da bo nekoč vstaja, da bodo obstreljevali smodnišnico, da se bodo skednji vneli in da med vstajo za podiranje teh skednjev pač ne bo ča« sa. Zgodilo se je tako, kakor so mislili pametni ljudje: skednji so se vneli, ogro« men plamen jih je obiel in smodnišnici je grozila eksplozija. Tedaj je Omarjev odred s svojimi telesi pokril streho smod« nišnice, zakaj samo streha jc bila zunaj, vse drugo je bilo pod zemljo. Odred se je zadušil v dimu, plamen je ožgal njih obleke, smodnišnica pa je ostala nedotak« njena. Komandir Omar pa ni bil samo hraber, bil je tudi moder: zmerom je izpolnjeval predpise in stalno nosil pri sebi stekleni'« čico, polno vode; pokril si je usta in lice s sukneno krpo, namočeno v vodi in ta« ko odnesel celo glavo. Za tako hrabrost in modrost ga je republika odlikovala z vsemi redi, ki si jih je dotlej mogla umi« šteti, in ga postavila na čelo celega polka. In evo. Omar Ragim Mikajil ogly, ju« nak in modrijan, se je vrnil v domovino. Iiodil je po Batumu, pa mu je bil pre te« sen. Z avtobusom se je pri,pel(jaJ pred rojstno hišo, ki je stala ob zlivu Čoroha in Adžaris« Chali. Hiša je bila stara po« drtrja od umazanega kamna, imela je pro« staške oknice in noben knez ni krasil nje« nih umazanih in luknjičastih sten. Mula je že zdavnaj pozabila na gospodarja in po« slušala le gospodinjo — Omarjevo ženo, ostarelo Rababo. Gospodinja je nasproti muli uporabljala besede nedostojne laska« vosti. Omar pa se je med vojno navadil na druge besede in vzkliknil: »Ali naj mar tu gnijem ko prazen pa« tron?« Planil je iz hiše, skočil na konja in od« jahal v gore lovit bandite, ki so ovirali delo oblasti. Toda dobrih sto njemu po« dobnih. hrabrih Omarjev, ki so se bili pred njim vrnili v domovino, je že zdav« naj polovilo vse bandite, postalo jim je dolg čas, pa so sami odšli med razbojni« ke. In spet je prišlo sto novih Omarjev, polovili so odmetniške OmaTje, šli sami med odmetnike in baš pred prihodom mo« drega Omarja se je poslednji Omar«od« metnik sam javil v ugrozvsk, rekoč: »Uklenite me, dolg čas mi je.« — in plakal je dolgo on in vsi, ki so stali okoli njega. A modri junak Omar Ragim Mikajil ogly je vendarle ujel nekega konjskega tatu. Res je, ta konjski tat je bil prav za prav tihotapec, ki se je že pet let kes al svojih zločinov in zastonj iskal poštenega dela, toda ugrozysk je Omarju navzlic temu iz« rekel dolgo zahvalo. Z mislijo na to za« nvalo in na svojo hrabrost je živel Omar ves teden. Toda, — ponovno še enkrat (kdo tudi ne bi ponovil dobrega strela), .<— Omar ni bil samo hraber, bil je tudi moder: mahoma je spoznal — sovražnik je zvit, sooražnik utegne spati z njim v isti postelji. Ali bi bilo mar nemogoče, da bi ga bila žena varala in da ga še zdaj vara? Omar se je tesno prepasal, pregledal orožje, šel k Čorohu in ukazal: »Omar Ragim, danes ne boš spal!« »Slušam, komandir!« Nasmehnil se je, zadovoljen s svojo po« služnostjo. »Omar Ragim, pazi na sovraga in izda« jalca!« »Silušam, komandir. Pazil bom!« In tekel je v hišo, da izvrši svoja po« velia. Žena Rababa je ko prej pekla ko» lačke. izredka pražila jagnjetino, ob solne« nem zahodu pa jc legla spat io vso noč mirno smrčala, med tem ko je potrpežljivi Omar do jutra zaman stražil. Toda Omar« jeva duša je bila gibljiva ko dim (bil je moder!), — pripeljal je domov dve ljubici: Zarvart, ki so ji oči stale tako vsaksebi, da je laho istočasno videla vaš obraz in vaš tilnik, pa vendar ni ničesar opazila, in Agabanv, ki je imela oči postavljene tako vkup, kakor da lica vobče ne bi bilo, ampak eno samo ostro oko, s katerim ne vidi le v vašo dušo, temveč tudi misli, ki jih niti mislili niste. Omarja se je polastil nemir! Ko je zjutraj prinesel čašo do ust, mu je mahoma šinila v glavo misel, da je širokooka Zarvart utegnila pozabiti na njegove ukaze in se valja na preprogi s kakim ušivim Kurdom, velikooka Agaba« ny pa da je mogoče našla nežno dušo v najnesramnejšem človeku. Sovražnik se smeje Omarjevemu porazu! Vse zvijače so bile zaman! Omar je upadel, leseni kodri so mu viseli na dolgi nos in slabo je spal. Čoroh je tekel naglo in s šumom prevra« čal kamenje. Vsa v ognjih se je noč ta ne« smrtna črna bivolica, skrivala pred nje« govimi očmi, — nihče ji ne more zapo« vedovati! Ljubici sta ga ubogali, toda spomin na vojno je po vsej priliki zmagal v njunih srcih. BiH sta ženski in porazi so ju utru« jali. Ko je nekoč prišel k Čorohu človek z gladko počesanimi lasmi (katere si je umaval vsake dva dni med tem ko je lase • u«olovnyj rozysk — kriminalni urad j v SSSR. drugih moških zmival le dež in so žene zmerom blagoslavljale deževno poletje, za* kaj od iskanja in brskanja po laseh pc« šajo oči prav tako kakor od vezenja z b>« seri), — tedaj so vse ženske umirale za-« radi Velike Lepote, med njimi seveda tu* di širokooka Zarvart (Abagany je tiste dni ravno bolel trebuh). Omar je zalotil nezvesto Zarvart z gladko počesanim člo» vekom za hišo, na travi, ki ji jo je bil Omar prejšnji dan pripeljal z gor za živi* no in za ljubezen! Ne da bi kaj skrivala, sta ljubavnika objemala drug drugega in od žara teh objemov so i znova zacvetelc pokošene in ovenelc cvetlice ter sladko zadihale med drugo skromno travo. »Aha!« je zakričal Omar in zgrabil kind-žal. Poblcdel je in tudi ona dva sta po« bledela. Toda Omar je bil moder, vzel je samo seno in Zarvart je pustil pri miru, le njenega ljubavnika je z vilami sunil v bok. pa vendar ne tako močno, da bi ta umrl. Od tedaj so ljudje strahoma gledate Omarja in govorili med seboj, da mnogim ni razumljiva njegova modrost in da je seme vojne kakor mak: prižgeš vžigalico, pa vstane rdeča Moskva! Širokooka Zar» vart se je zbala ljudi, zapustila je dra* gega in se vrnila k Omarju. Padla je k njegovim nogam in ga prosila, naj poto« laži svoje srce ter ne postane bandit in konjski tat ampak kvečjemu tihotapec, zakaj tihotapec ima zmerom dovolj časa za kesansje. Omar jo je pritisnil na svoje orsd (postalo mu jc že dolg čas in nikjer uspehov in s tem prihrankov za zdravili« seč. Razen glavnega zdraviliškega poslop'.T spadajo k zdravilišču tudi tri vile: »S.» vinja«, »Stein« in »Rodi«. Zaenkrat pa upravlja OIZD samo prvo v:lo, dočim ima drugi dve vili TPD po dogovoru s prejšnjimi lastniki v najemu do ]f>34. Po definkivnem prevzemu še teh objektov bo potreba še nekaj novih popravil. 10.000 porok na leto v Pragi čeprav ne kaže število porok v češkoslovaški prestolnici nobene stalnosti, vendar se od leta do leta veča in znaša letn<» povprečno 10.000. Na vsikih 1000 praških prebivalcev odpade tako prilično 12 novo-poročenih parov. Največje veselje do zakonskega stanu kažejo moški med 24. in 30. letom, ženske med 18. in 22. letom pa tridesetletne. Najstarejšega ženina po vojni so imeli 1. 1929. — štel je 83 let: najmlajšega so imeli istotako tega leta in mu je bilo 18 let. Najmlajše neveste (s 15 leti) in najstarejše o ang'c« skih oddajnih postajah. V pragozd bodo postavili mikrofon, ki bo v zvezi s posta ^ v Nairobiju. Ta po.sta.ia bo mogočni klic kralja živali potem s pomočjo kratkih v.i. lov poslala oddajnim postajam na Angic škem, ki ga bodo s svoje strani razšir po vsem svetu. Humor Dober zaslužek. Med umetnjakarji v kavarni: »Je biff* danes ka j posebnega?« vpraša nekdo si i* karja čopiča. Ta odkima, potlej pa se po« pravi: >Pač, pač. Danes sem v eni sekun« di zaslužil sto dinarjev«. — »Beži no, kako pa si to naredil?« — »Filmski direktor jc bil tu. Stopit. sem k njemu, da bi ga navr« tal. češ. da sem trenutno v zadregi. Vpra« šal me je. koliko potrebujem. Žc sem ho« tel reči sto, pa sem se bliskoma premislit in rekel dve sto dinarjev«. LUKEC IX KLJUKBC Na Telebanovem je ondan Kljukec pravil strmečim vaščanom, da jo napravil ž". kaj več kot oni, ki so leteli na severni tečaj. konec sveta sem jo mahnil!« je zatrdil. >Kaj pa si tam našel?« ;Zid! Dokaz to, da sem tolikšen žoln-1j zabil vanj.« »Kaj pa potlej?« »Potlej? Vrnil sem se!« »Viš,« ugovarja Lukee, jaz sem šel še dlje od tebe?« »Pa dokaži, če moreš!« reče Kljukec. »Ja,z sem stopil še na drugo stran zida. In čavelj. ki si ga ti zabil, sem zakoval. Če ne verjameš, pa pojdi gledat. črni športnik zidal zdraviliški dom. Prihajali so gosti iz vseh držav in dežela, med njimi pri> padniki visoke aristokracije, učenjaki in umetniki, da, celo stari cesar Franc Jožef je bil večkrat gost v Laškem, kjer je bila zanj zgrajena posebna kabina, obstoječa iz salončka z malim bazenom, obloženim z italijanskim marmorjem. Nadalje so se zdravih tu i člani angleške, nemške in gr» ške kraljevske hiše kakor tudi kitajski prestolonaslednik, ki je v Laškem res na> šel izgubljeno zdravje. Bivša cesarska kabina je danes označena s številko 5 in je dostopna, kakor splošno vse kopališče vsakemu gostu. Na svetu je vendar vse tako minljivo... Pred leti sta preiskala toplo vodo v La» škem sloviti vodja kemiono«medieinskega instituta na univerzi v Zagrebu prof. dr. Bubanovič in mineralog prof. dr. Tučan. Dognala sta. da vsebuje vodi odvzeti pe» sek radioaktivne snovi enake uranovim sestavinam termalnega kopališča svetov* nega slovesa Jachimova ČSR. Te znanstvene preiskave so bile preizkušene in potr« jene tudi od prve univerzitetne medicin« ske klinike v Berlinu. Zaradi radioaktiv« nosti vode. ugodne temperature in klime laških toplic učinkuje kopanje na zdrav« ljenje revmatičnih obolenj, obolenj dihal« nih in prsnih organov, živcev, ženskih bo» lezni, srca in drugih organov, zlasti pa preprečuje poapnenitev žil. Radio«termalno kopališče Laško jc lan« sko pomlad kupil OUZD od prejšnjih lastnikov (Terma. Ijeeitlištno d. d. v Za« grebu) za 3.300.000 Din in takoi pričel s popravilom nekaterih notranjih prostorov. Večjih popravil takrat spričo bližnje se« zone ni mogel pod vzeti. Letos pa se je pričelo z obsežnimi in prav temeljitimi popravili, tako da bo kopališče že ob pri--četku sezone popolnoma preurejeno in prenovljeno. V ta namen je bil od SL ZOR izposlovan kredit 700.000 Din, ki bo upo* rabljen za zidarska, pečarska. kleparska, vodovodno»instalacijska, slikarska, steklar« ska, krovska. tesarska in parketarska de la. V glavnem bo preurejen ves bazen, ki bo oplošL-en z emajliranimi ploščicami. Noben dosedanji omet ni držal kaj dol« go, ker so vsako slikarijo uničile tsple pa« re. Načrt in popise del za prenovo v splo« šnem je napravil arh. Franc Tomaž-ič iz Ljubljane. Dela v bazenu bo uredila ljub« ljanska tvrdka »Materijal d. d.« Precej« šen križ je bil s parketarskimi deli v glav« ni dvorani, ki doslej ni bila podkletena in zaradi tega dokaj vlažna. Sedaj bodo tla dvorane izolirana ter ccmentirana in na to podlgo šele bodo položene parketnfc deščice. Tla dvorane se bodo zaradi ne« varnosti poplav od strani Savinje dvignila za pol metra. Parket bo položen tudi v vseh restavracijskih prostorih in v vseh sobah I. in II. nadstropja. Parketarska de« la izvršuje tvrdka Ivan Šiška iz Ljublja« ne. Tesarska dela v ostrešju bo izvršila tvrdka Iv. Zakotnik iz Zg. Šiške, krovska pa Friderik Posinek iz Laškega. V bazenu bodo preurejena okna. Želez« ni okviri bodo odstranjeni in nadomešče« ni iz trdega hrastovega lesa s šipami v ce« lem. Enako bodo stavljene šipe tudi v obočna okna na terasi, ki se bodo pa po« leti seveda lahko odstranile. Steklarska de« la izvršuje tvrdka Strupi, slikarska Holo svinec zelen, temveč vedno siv. Avtor piše: Orkester je tulil kakor podivjani bik. — Gurov je vrgel povest v koš: orkester šteje več ljudi, pomeni kolektiv. Kako naj bo ta sličen enemu biku? »Delavci v Ba-kuju so postopali po ulicah«, je zapisal tretji pisatelj. Tudi to ni bilo prav. Baku je petrolejsko središče, kjer nihče ne postopa brez posla! Strugar je celo poklical avtorja na odgovor in ga poučil, da ne sme zasmehovati proletarcev. Obupani sotrudniki z urednikom V. Re-gininom na čelu so se obrnili, kakor poroča »Pravda«, na prosvetno oblast z milo prošnjo, naj jih reši hudega »lahkega konjenika.« Popolna prenovitev kopališča v Laškem Izmed mnogih naših letovišč, ki streme za tem, da nudijo gostu vso mogočo udob« nost in mu povrnejo zdravje, velja pred« vsem omeniti čudežne tople vrelce v La« Škem, ki slovijo že od davnih časov. Takoj po dograditvi južne železnice so za» slovele toplice v Laškem po širnem svetu. Sprva je bil lastnik dunajski inženjer Leo> pold Rodi, nakar je drugi lastnik uni v. profesor dr. von. Stein z Dunaja 1857 do« bar iz Celja. Pri vodovodnih napeljavah bo prišla v poštev ureditev izpiakovalnih stranišč in umivalnikov na hodnikih, ki bodo poglobljeni v zid, kar izvršuje tvrd« ka Josip Sipek iz Laškega. Zdraviliški park, ki je bil že zdaj dokaj negovan bo letos še lepše preurejen. Precej truda je bilo tudi z zdraviliško ekonomijo, v katero je bilo treba vtakniti dokaj denarja, a bo zato v bodoče imela več Kakor znano, je v sedanji francoski vladi tudi zastopnik črnega plemena v osebi državnega podtajnika Diagnea. Na sliki vidimo njegovega sina. ki se je udeležil znane nogometne tekme Pariz-Berlin. Nov Metuzalem Egipčan Abdulah Mohamed, ki ima kljub svojim 130 letom še vedno kar 20 zakonskih žen. Američanka miss Ruth Nicholsova je izjavila, da hoče otvoriti letošnjo sezono velikih prekooceanskih poletov. Letela bo iz Harbour Gracea v Pariz in sicer brez vsakega spremstva. Obračun Ilirije z Gradjanskim Po lepi in skrajno napeti igri je Ilirija v prijateljski igri zasluženo odpravila „purgar-- „ z 2j0 — PSeifer in Košak postavljata rezultat, toda zmaga je zasluga vsega moštva Lahki in težki atleti v Mariboru Ljubljana, 26. aprila. Gostovanja zagrebških moštev so v Liubljani zelo redka in zato tudi vedno atrakcija. Prav posebno med vsemi pa >vleče« Gradjanski, ki ]e bil za ljubljanska moštva vselej trd oreh in je posebno na lastnem igrišču žel vedno "zelo visoke zmage. Vse zmage ljubljanskih moštev — in teh je zelo malo — pomenijo neizbrisen madež na zmagoslavnem pohodu zagrebškega nogometa pred ljubljanskim. Srečanja med Ljubljano in Zagrebom so razen tega večinoma omejena0 na oficijelni minimum in tako je po ciolgem presledku zaradi letošnjega pre-©kreta v državnem prvenstvenem tekmovanju letos zopet več potrebe za medse-Ijoine sestanke na zelenem polju. Ilirija ie šia kot prva za poskušnjo po kostanj v Zagreb in je morala z 1:4 zopet kloniti. Držala se je sicer dobro, toda rezultata n bilo. Danes se je Gradjanski revanžiral z> prijateljski obisk Ilirije in nastopil na r j enem igrišču. Topot je moral Gradjan-? odložiti orožje in tako bo pač nogometne prijatelje obeh taborov po pravici bolj kot doslej mučilo vprašanje, kak-, : bodo izidi, ko bo šlo zares. Danes je , za prestiž in v tem oziru stopata Ili-i in Gradjanski v prvenstveni boj ena- Za tekmo je vladalo razumljivo tudi I širšim športnim občinstvom mnogo i-imanja. Do pričetka glavne igre, to je :jateljškega srečanja med »purgerji« in Ilirijo, se je zbralo na igrišču Ilirije do 1200 oseb, : ir je spričo zgodnje in nejasne sezone in nega pomladanskega dneva prav lepo evilo. Publika je glasno spremljala živa-■ n potek, vendar je treba naglasiti, da ji-kjer ni prekoračila mej dostojnosti na-p.,im gostom, kar se je posebno rado go-; .< nri gostovanju zagrebških enajstoric. Precejšnja zasluga za to gre tudi discipliniranosti gostov, ki v prenovljeni postavi n majo več nekaterih znanih in često pre-giasnih starih »kanonov«. Maloštevilni zagrebški navijači danes niso mogli priti na račun. %ija: Gradjanski (Zagreb) 2:0 (1:0) S četrturno ramudo sta moštvi nastopili pred sodnikom g. Schnellerjem v naslednjih postavah: Orn(ljanski: Mihelčič, Bivec, Vidrih, Me-klč. Hiigl, Gajer, Stankovič, Staroveški, Dukovič, Velimirovič, Kokotovič. Ilirija: IMalič, Strehovec, Berglez, Un-terreiter, Dekleva, Pogačnik (Belak), Pfei-fer, Oman, Košak, žitnik, Doberlet. Moštvo Gradjanskega, ki se je prvič pokazalo v Ljubljani, odkar je preživelo po-polen notranji preustroj, v nobenem oz'ru ni opravičilo slovesa, k; ga uživa doma kot trenutno najmočnejša enajstorica daleč pred državnim prvakom Concordijo. Pomanjkanje Rajkoviča •— ki boluje zaradi težje blezure na nogi -— vsekakor ni moglo toliko vplivati na formo vsega moštva. Edino, kar nam je mogel Gradjanski danes pokazati, je bila hitrost, s katero so vsi njeni deli ravnali v. žogo. Napad ima odlične tekače in požrtvovalne pomagače zadnjih vrst; kom-binatorno ni bil videti in tudi streljal je malo in slabo. Najboljši se je zdel še Kokotovič na levem krilu, ki pa ni bil dovolj izrabljen. Trio je preveč okleval in izpustil še ono, kar bi se bilo dalo morda realizirati. Krilska vrsta je bila z izjemo srednjega krilca — rezerve — dovolj na mestu .vendar spričo prevelike zaposlenosti v defenzivi ni mogla dovolj koristiti J padu. Največ dobrih lastnosti Gradjanskega je mogla danes demonstrirati ožja obrambna trojica, kjer se je posebno odlikoval stari rutiner in dolgoletni čuvar modrega svetišča, internacijonalec in naš cžji rojak Mihelčič. Njegove parade v posebno kočljivih situacijah so'morale zadi-viti vsakogar. Pohvalno je treba omeniti, da je moštvo igralo fair in disciplinirano, kar je tudi zexo olajšalo posel sodniku. Ilirija, ki je za to preizkušnjo z bodočim tekmecem v državnem prvenstvenem tekmovanju postavila zopet nekoliko spremenjeno moštvo, je danes briljirala na vsej črti. n: mogel najti oči, ki bi bile tako široko narazen) in je mračno zmajal z glavo. Po* tem jc odšel v Batum, legel na morski breg, še zmerom majal z glavo in sam z.-.se govoril: »Ali sem mar zato ležal, ter s svojim telesom čuval smodnik, da se zde j debelogruda dekleta tujega mi raz* reda valjajo vzdolž ob morju in pokriva* \ ) s svojim gnusnim, čeprav očarljivim ii c som prelepi obrežni prod?« Nobenega is. za ni mogel najti in ponoči se je vr* ji ! k šumečemu zlivu Čoroha in Adžaris* < hali, nastlal po svoji veži travo, ki jo jv bil nekoč nakosil za prekrasno Zarvart k: je mula šc ni utegnila pojesti, pri* ^ vžigalice in ravno mislil na to, kako tedaj, ko od njegove hiše ne bo osta* drugega kakor gole, poogienele stene, idarle našel zase ukaz, ko je pristopila ■ njemu velikooka Agabanv, ga prijela za roko in dejala: "Prekrasni in modri Omar, starci nam Pravijo: če bo Omar odšel med bandite, re bo nobena vojska mogla odoleti nje* govi hrabrosti in nihče ga ne bo mogel ujeti...« »!c že mogoče,« je dejal Omar in si pogladil lesene kodre. »'Potem bo prevzvišena sovjetska oblast prijela nas, njegovo ženo in njegovi lju* hV. in sedeli bomo v temnici, dokler se Orna rju ne bo zljubilo umreti ali dokler ga ne bodo ujeli. Starci bi radi gledali, kako solnce zahaja za gore in dolg čas hi jim bilo, gledati ta zahod skozi rešet* ko. Tako pravijo: žena naj bo pri Omarju, ona ve za njegove ukaze celo tedaj, ko on spi. Pri njej naj živita tudi širokooka Zar* vnrt in velikooka Agabanv, ki naj mu bo* itn trjnici in svetovalki ljubezni. Vojniku Hvaliti kogarkoli izmed enajstorice pred drugimi, bi ne bilo pravično. Moštvo je po dolgem zopet preveval pravi duh skupnosti, borbenosti in požrtvovalnosti, ki je tudi upravičeno žel zasluženo zmago. Vsi njeni deli so se od pričetka do konca potrudili, da bi dvignili renome, ki so ga že tolikokrat zaigrali na tekmah proti zagrebškim moštvom in nedavno tudi proti današnjemu nasprotniku samemu. Napadalna vrsta je morda z izjemama Dober-leta na krilu in Omana v desni zveži dosegla višek svoje delavnosti. Prav posebno je ugajal Pfeifer na desnem krilu, ki je znal spretno uhajati nasprotnemu krilcu in pošiljati triu vedno nove lepe žoge. Košak in žitnik sta pridno streljala in le odličnim lastnostim Mihelčiča se mora Gradjanski zahvaliti, da ni beležil večjega poraza. Oman je bil požrtvovalen kot vedno, vendar se zdi, da mu je bil tempo igre prehud. V krilski vrsti je prekosil samega sebe Dekleva, ki je pokazal skupno z obema pomagačema na desni in levi posebno uspešno igro z glavo. V ožji obrambi je ugajal boljši in mirnejši Strehovec, vendar tudi Berglezu ni mogel nasprotnikov napad do živega. Malič v vratih ni imel toliko posla kot njegov vis-a-vis; vse, kar je bilo treba opraviti, je uredil v najlepšem redu. Igra, ki je bila skrajno napeta, je tekla ves čas izredno živahno, in je nudila gledalcu res sliko dveh enakovrednih in za boj do konca odločenih nasprotnikov. Elan je bil vsekakor na strani Ilirije večji, kar gre najbrž v precejšnji meri na račun Pfeiferja, ki je že v 30. sekundi zabil vodilni gol za svoje barve. Gradjanski je proti koncu zelo forsiral častni gol; pri tem je mestoma že poskušal igrati ostro, kar pa je znal spretno preprečiti sodnik. Potek igre: I. prične in napade. Mihelčič za silo reši, toda Pfeifer je na mestu in pošlje v mrežo. 1:0 za I. Kmalu nato sledi drugi napad I., ki pa ga pošlje Pfeifer preko prečke. V 4. minuti je zopet nevarno za G., toda zopet pošlje Pfeifer v oblake. V 6. min. je G. v napadu; Staroveški strelja, toda Malič ujame. Tempo je oster. V 10. min. strelja G. prosti strel, ki pa konča v outu. Igra se po sredini polja in ogorčeno za vsak korak. Doberlet ima več dobrih pozicij, toda ne more spraviti z noge. V 25. min. reši Malič kočljivo situacijo. Pogačnik je blezi-ra.n; namesto njega pride po par minutah Belak. Malič posreduje še enkrat in zopet se suče žoga po sredini. Igra je izravnana. V 37. min. strelja žitnik nevarno, toda Mihelčič je mojster. Takoj nato zopet Košak, toda Mihelčič je zopet na mestu. Po odmoru nastopi I. zopet s Pogačnikom. že v 1. min. mora Pogačnik zaradi udarca z Mekičem zopet zapustiti igrišče. Belak prevzame njegovo mesto. Takoj nato ima Košak priliko; strel gre Mihelčiču v roke. V 4. min. je Oman v lepi situaciji; Mihelčič ne dovoli. Nato sledita dva kota proti G., ki pa nimata uspeha. V 10. min. strelja Gajer nevarno iz 40 m daljave, toda Malič drži. 2 min. kasneje izvede G. krasen napad, ki pa konča v rokah Maliča. Prosti strel na drugi strani v 13. min. drži Mihelčič. Takoj nato je G. zopet v napadu, toda Strehovec čisti. Oman nima pregleda in oddaja brez smisla. V 14. min. Mihelčič komaj ujame oddano žogo lastnega igralca. V 19. min. dobi Košak lep predložek Pfeiferja ter ga iz 20 m daljave pošlje neubranljivo v levi kot. 2:0 za I. Takoj nato sledita dve zelo nevarni poziciji za G., toda belo-zeleni streljajo nervozno in netočno. V 28. min. je nevarna situacija za I.; Malič komaj reši v kot, ki pa ne prinese spremembe. Moštvi delata še vedno z vsemi silami, toda nobena stran ne more prav do gola. G. izvojuje še 2. kot proti I., ki pa ga odpravi Strehovec. Proti koncu pošilja I. žogo preko črte in očividno omalovažuje še vedno ogorčene akcije G. Par nepotrebnih fou-lov in — konec. Tekmo je sodil g. Schneller v splošnem prav dobro. Prezrl je sicer nekaj rok — hote ali nehote —, kar pa bi v ostalem po nepotrebnem razburjalo kri in morda rodilo še hujše posledice. Kakor smo rekli, je deloma tudi zasluga obeh moštev, da je g. Schnel- ler lahko vršil svoj posel v obojestransko zadovoljstvo. Ostale tekme v Ljubljani: Prvenstvena tekma I. razreda: Svoboda : Grafika 5:1 (3:1) Kot predtekma prijateljske tekme Gradjanski : Ilirija se je vršila prvorazredna prvenstvena tekma med Svobodo in Grafiko, ki je prinesla Svobodi razmeroma zelo visoko zmago. Doseženi uspeh ne odgovarja popolnoma poteku igre in Grafika bi bila z odločnejšim napadom, posebno pa z boljšimi strelci, lahko dosegla morda mnogo lepši rezultat. Tekma se je vršila prav prijateljsko in sodnik g. Pevalek ni imel težke naloge. Dopoldne je rezerva Grafike slavila visoko zmago nad rezervo Svobode s 6:1. Omeniti je treba, da je Svoboda po odmoru igrala samo z 9 igralci.. Prvenstveni tekmi IL razreda: Jadran : Korotan 3:2, Slovan : Natakar 6:1. Prijateljska tekma na igrišču Primorja: SK Trbovlje : Primorje rezerva 2:1 (0:1). Nogomet v Mariboru SK Železničar : SK Rapid 2 : 1 (2 : 1). Maribor, 26. aprila. Na Rapidovem igrišču se ie popoldne odigrala prijateljska tekma med SK Železničarjem in SK Ra-pidom. Oba nasprotnika sta se pr: tekmi pomerila nenavadno resno in ostro za kar je dajalo pobudo moštvo Železničarja. S silnim startom in hitro igro so Železničarji potegnili za seboj tudi nekoliko hladnejše Rapidovce, ki so morali v prvem polčasu napeti vse sile. da so obdržali igro odprto. V drugem polčasu je bil Rapid sicei v premoči, pred golom pa je imel očividno smolo. Zmaga Železničarja odgovarja poteku igre. Gole so zabili za Železničarje v 2b minuti, Pezdiček (11 metr.) in v .37. min. Efterl. za Rapida pa Hoffstatter v 29. ni^n. Sodil jc jako dobro dr. Planinšek. V predtekmi je mladina Železničarja porazila mladino ISSK Maribora z 2:0 (1:0). Sodil je dobro g. Vesnaver. Ostale nogometne tekme Celje: Hermes (Ljubljana):SK Atletik 3:3; SK Celje rez.: SK Atletik rez. 4:2. Hrušč na igrišču in slab sodnik. Beograd : Soko: Skopski Spprtklub 4:1 (2:0). Druga kvalifikacijska tekma za sode* lovanje v drž. prvenstvu, ki jc prinesla po* novno zmago Sokola. Oba kluba 6ta dala zelo slabo igro in občinstvo je bilo razoča* rano. P.osct jc bil zelo velik.' Zagreb: Viktorija :Sparta 6:0 (3:0); Željezničar:Sokol 6:1 (3:1). Frvenstveni tek* mit Subotica: Sašk (Sarajevo):Sand 2:1 (0:0). Finalna tekma za savezni pokal. Ker je ostala prva tekma neodločena, so Sara* jevčani zmagovalca. Tekmo jc sodil Novo* eadčan. Č a k o v e c : Concordia (Zagreb) :Čako* vački SK 4:2 (3:1). Dunaj: Admira:Wacker 7:2 (1:0). Ra* pid:\VAC 4:3 (2:2); Haljah:Gersthof 2:0: Donau:Libertas 1:0; Vor\varts:Weisse Elf 3:1; Moravia:Altmannsdorf 4:1. Praga: Bohemians:Nachod 6:0; Sparta: Meteor VIII 7:1; Kladno:Tcplitzcr FC 5:2. Lahka atletika Propagandni staletni tek skozi Maribor Maribor, 26. aprila. Dopoldne se je vršil na 1750 metrov dolgi progi propagandni stafetni tek skozi Maribor. Na startu so bila moštva Sokola, hK Železničarja, SK Rapida in SK Maratona, dočim ISSK Maribor in SK Svobooa nista nastopila. Stafetna tekma je vzbuiila veliko zanimanje. Po vseh ulicah po katerih je vodila proga, ie napravilo občinstvo špalir na cilju, na Trgu Svobode, pa je bilo več tisoč gledalcev Organizacija ie bila izvrstna Rezultati so bili nas ednji: 1. SK Rapid (Guttmaver. Mesarec. Mon-derer, Hofer. Miihleisen. Jeg>ič. Barlovič 4 : 18.5. 2. Sokol (Rak, Venuti. Kramer. Gala, Ar-ko, Ambrožič, Starešin) 4 : 33. 3. SK Železničar 4 : 35. 4. SK Maraton 4 : 41. celo boji rivalinj navdahnejo ljubezen in zato naj vojnik leži na preprogah, dokler ne pride njegov čas.« »Vaši starci so neumni in ne razume* jo novega človeka,« je dejaJ modri Omar. »Toda zdaj je zima in dolg čas mi je iti vt gore ter med zimo postati odmetnik. Naj prideta moji tajnici k meni- in mol* čečna Rababa naj jima na čast pristavi samovar in speče jagnjetino.« Tajnici sta napolnili njegov dom s sme* hom in s prgiščem nasvetov. Tudi Omar* jeva žena je postala inikavnejša, da, celo koketna, in že prvi dan ni Omarja kar nič več mikalo, da bi šel v Batum, ležal tam na plaži in razmišljal o smo dni šn i* cah. Spoznal je, kako važni so za ženske pomen ki o ljubezenskih izkušnjah, in nje* ,t.rudni sen je trajal sedemnajst ur. Zbudil se je ganjen in hkratu nemiren. »Kako je to mogoče?« je vzkliknil, ter se zbai lastne ganjenosti in miru, ki ga je bil prevzel. »Kako morejo tako na* zadnjaški nasveti starcev zadovoljiti du* šo novega človeka?« Da bi osramotil starce, je obdaril taj* niči in ju odslovil _ s tem je dokazal, da imata ljubezen in uteho naprodaj, — nato pa zgrabil za delo. Dva tedna je obrezaval bambus, delal Lz njega lepe ča* šice, podobne patronom, in te čašice po* barval z morskim peskom in vsakojakimi barvami. Krpal je čevlje, — in vsi so se divili naglici in dovršenosti njegovega de* la. Izdeloval je pasove, okrašene s sre* hrom, — tri tedne se ni dotaknil žene in ni vabil tajnic na grešno ležišče. Ko je prejel denar, se je z njim odpravil do* mov da bi tninici sromotno zapodil od hiše. Denar je ko svila šuštel v njegovih širokih hlačah in v njegovi duši. Spotoma pa je prišel mimo trgovine, sr* ce mu je zaigralo in kakor vsi oblastneži je nakupil ženi parfumov bivše firme Brokar, tajnicama pa debele copate od turkestanske volne (za zimo); vsem trem je nato kupil še po en rožnat klobuk z vijoličastim cvetjem in žoltimi trakovi; dalje jim je nakupil nogavic in za vse tri skupaj (zmanjkalo mu je namreč denarja) par lakastih čeveljčkov. Za ostalo pa vina in prekajeno klobaso. Zvečer je bil hrabri Omar pijan, pel je vojaške pesmi, tajnici in žena so ga sprem* Ljale, ušivi starci pa so se v svojih koli* bah pomilovalno in hkratu ponosno sme« jali. »Tako torej?« je kričal . Omar. »Dokler sta na svetu moč im denar, lahko človek tako*le pade? Toda med padanjem mo* ra misliti in verovati, da bo spet vstal! Evo, danes pijem, jutri pa bom spet de* lal in ko bom spet zasilužil, bom na vsak način odpustil svoiji tajnici z njuno sra« moto. Ali ni tako?« I žena i tajnici vse tri so mu pritrje* vale, da ima prav, da je moder, velik in hraber! ^ . . Ti se čudiš, popotnik, gostemu dimu, ki se vali iz tega dimnika, med tem ko so vse hiše vzdolž Adžaris*Chali brez dima To je dom modrega in hrabrega Omarja Ragima Mikajil ogiyja. Spoštovan človek je! Tri tela že sedi in dela s kratkimi presledki, tri leta se že pripravlja, da bi odšel in si poiskal novo srečo, in tri leta si ne more najti pripravnega povelja, za* kaj človeško življenje ie kakor klet: ka* dar je na ulici, toplo, ie znotraj hladno, kadar je zunaj hladno, jc znotraj toplo. Težka atletika Tekmovanje za prvenstvo Dravske banovine v rokoborbi V veliki dvorani Narodnega doma se je vršilo tekmovanje za prvenstvo Dravske banovine v rokoborbi, ki ga je priredil agilni SK železničar. Nastopilo je 23 atletov, ki so v ostri borbi merili svoje moči. Pri nekaterih se je zelo opazilo pomanjkanje treninga, dočim so ostali pokazali, da so že v prav dobri formi. Zlasti državni prvak Metzner (Zagreb), Abulnar in Stare (Ljubljana), Fišer in Pircher (Maribor) so predvedli prav vitežke borbe in je bilo tekmovanje lepa otvoritev nastopov naših težkoatletov. Tekmovanje se je vršilo v 6 kategorijah. Posamezni rezultati so bili naslednji: Lobnik (ž) : časar (ž) v 20. min. zmaga po točkah Lobnik; Gerščak (ž) : Be-denik (ž) v 7. min. zmaga Gerščak; Gobec (ž) : Mejavšek (ž) v 7. min. zmaga Gobec; Abulnar (Ilirija) : Lobnik (ž) v 3. min. zmaga Abulnar; Kampič (ž) : Metzner (Croatia) v 12. min. Kampič diskvalificiran; Spanner (ž) : Božičevič (Croatia) v 6. min. zmaga Božičevič; Flie-ger (ž) : Pircher (ž) v 2. min. zmaga Pircher; Gorjanc (II) : Rakovec (ž) v 7. min. zmaga Gorjanc; Gerščak (ž) : Knešaurek (II) v 4. min. zmaga Gerščak; Mejavšek (ž) : Bedenik <ž) v 3. min. zmaga Mejavšek; Gerščak (ž) : Gobec (II) v 1. min. zmaga Gobec; Lobner (ž) : Kampič (ž) v 8. ..min. Lobner odstopi; Metzner (Croatia) : Abulnar (II) v 4. min. zmaga Metzner; Flieger (ž) : Spanner (ž) v 8. min. zmaga Spanner; Božičevič (Croatia) : Fišer (ž) v 15. min. zmaga Fišer; Zupan (II) : Rakovec (ž) v 8. min. zmaga Zupan; Pircher (ž) : Gorjanc (II) v 6. min. zmaga Pircher; Stare (II) : Gerščak (ž) v 1. min. zmaga Stare; Mejavšek (ž) : Gerščak (Z) v 16. min. zmaga Gerščak; Abulnar (II) : Kampič (ž) v 6. min. zmaga Abulnar; Gorjanc (II) : Zupan (II) v 8. min. zmaga Zupan. Končni placement: Bantam kategorija: 1. Lobnik (žel.), 2. Časar (žel.). Perolahka kategorija: 1. Gobec (Ž), 2. Gerščak (Ž), 3. Mejavšek (ž). Lahka kategorija: 1. Metzner (Croatia), 2. Abulnar (II.), 3. Kampič (ž). Welter kategorija: 1. Fišer (ž), 2. Božičevič (Croatia), 3. Spanner (Z). Srednja kategorija: 1. Pircher (ž), 2. Zupan (II.), 3. Gorjanc (II.). Poltežka kategorija: 1. Stare (II.), 2. Gerščak (ž), 3. Knešaurek (IL). Moštvo SK železničarja si je z 32 točkami priborilo naslov prvaka Dravske banovine v rokoborbi 1931. Na drugem mestu se je placirala ljubljanska Ilirija s 13 točkami, na tretjem mestu pa Croatia (Zagreb) z 8 točkami. Organizacija prireditve, ki je bila v rokah neumornega tajnika SK žel. g. Fišer-ja, je bila vzorna in se je tekmovanje zaključilo brez vsakih incidentov. Kot sodniki so fungirali gg. Kos Anton, Ceh (Ilirija) in Katolinič (Croatia). Kastner & Ohler (Gradec) : SK železničar 7:3. Boks-sekcija SK železničarja je včeraj gostovala v Gradcu in je absolvirala proti tamkajšnjemu SK Kastner & ohler revan-žno borbo, železničarji, ki so nastopili brez Kampiča in Medveda, so bili poraženi z istim rezultatom kakor v Mariboru. Rezultati so bili naslednji: Gobec (ž) : Winkelbauer (G), Gobec v 1. rundi odstopil; Dvoršak (ž) je bil poražen od Neuholda (G) po točkah (20:19, 20:18, 19:20); Drozg (ž) je zgubil proti Frisingeru (G) po točkah (19:20, 20:20, 19:20); Mišer (ž) in Konig (G) sta boksala neodločeno; štrukelj (ž) je porazil He-ritseha (G) po točkah (20:16, 20:17, 20:14) Otvoritev bazenskega prvenstva v ljubljanskem podsavezu. Včeraj se je vršila v Celju prva prvenstvena tekma v nazem med družinama SK Celja in SK Ilirije :z Ljubljane. Domačinke so morale kion:ti z 0 : 10 (0 : 6). ASK Primorje (plavalna sekcija). Danes običajni plavalni trening v kopališču Slon. Udeležba obvezna za vse. — Tajnik. Ljubljanski plivački podsavez. (Službeno.) Seja upravnega odbora bo danes v ponedeljek ob 18. v posebni sobi restavracije Emone. Zaradi važnosti udeležba vseh odbornikov strogo obvezna. — Tajnik. TVhiirni del rubrike urejuje artotchnič&i oddelek Vacuum Oil Companr. d. L Novi davki na bencin v Avstriji S L majem stopi v Avstriji v veljavo novi zakon o davkih na bencin. Po novih predpisih znaša davek na bencin po spe* cifični teži med 70 in 80 para, a davek na bcncol okrog 95 par. Nameravano prisilno primešanje špirita k bencinu še ni določe* no, vendar ima finančni minister pravico, da uvede to prisilno mešanje in sicer do 25 odist od teže pogonskega sredstva. V tem primeru mora biti špirit domačega iz* vora (99.5 stopinj) in ne sme stati več, ka* kor pa enaka količina bcncina ali bencola. Z novim zakonom so uvedeni tudi novi davki na motorna vozila. Tako se bo v četrtletnih obrokih pilačalo po ciMndraži za avtomobile do 800 ccm okrog 810 Din na leto, do 1500 ccm okrog 1620 Din, do 2200 ccm okrog 2030 Din, do 3100 ccm okrog 3080 Din in nad 3100 ccm okrog 4700 Din. Tovorni avtomobili, taksametri in a v* tobusi ne plačajo nobene takse. Nov zakon je ukinil pobiranje vseh taks na raznih mitnicah in mostarine. Priče pri nezgodah Dunajski strokov, časopis »Motor-Sport« pripoveduje v članku pod gornjim naslovom o vrednosti izpovedb raznih prič pri neki nezgodi motociklista. čeprav je primer, kar se tiče različnih mnenj pri pričah, res skoro neverjeten, je v toliko poučen, ker se take stvari pri avtomobilskih nesrečah pogosto dogode in ker se lastniki motornih vozil mnogokrat kaznujejo na podlagi takih pričevanj. Zato smo tudi v naši rubriki nekolikokrat spregovorili o važnosti ravnanja pri vseh nesrečah, ki se zgode na cesti'in o tem, kako se mora paziti na vse podrobnosti, kadar se napravi situacijski načrt, ker se mnogokrat iz teh podrobnosti da posneti, kako je vozač vozil, in se da tudi s precejšnjo verjetnostjo ugotoviti, s katero hitrostjo je vozil. Potem bo tudi lažje ublažiti težo onih izjav tkzv. očividcev, ki so prepričani, da je vse res tako, kakor so izpovedali. Primer je naslednji: motociklist je povozil na cesti velemesta ženo, ki je pri padcu dobila precej hude poškodbe na nogah in na glavi in pretres možganov. Motociklist je trdil, da je dal v oddaljenosti 20 m od mesta nezgode signale, nakar jo je mož , ki je spremljal ponesrečeno, z naglimi koraki ubral na levo stran ceste. Po-nesrečenka je najprej zastala, potem se je bržkone odločila slediti svojemu možu in je tekla po cesti naprej. Motociklist je sedaj mislil, da bo lahko vozil mimo nje, vendar, ko se je že čisto približal, je ponesre-čenka stekla par korakov nazaj in dospela tako naravnost pred kolo njegovega motornega kolesa. Motociklist je nadalje trdil, da je njegova hitrost bila normalna in da je motorno kolo ustavil nekoliko metrov po mestu nesreče. Ta izjava je verjetna, kajti zelo pogosto se zgodi, da pešec v takih momentih zgubi glavo in tako toaleti na motorno vozilo. Ponesrečena je na vsak način ravnala nesmotreno. Vprašanje je seveda, če je vozač moral s tako nesmotre-nostjo povožene ženske računati. Prišlo je do razprave. Javilo se je kar devet prič in te so tako-le izpovedale: Prva priča z gotovostjo trdi, da je motociklist vozil najmanj s hitrostjo 60 km in da ni dal signala. On je edini kriv, ker ni vozil okrog ponesrečene. Druga priča: motociklist je dajal signale in priča je to slišala. Po njenem mnenju vozač ni mogel preprečiti, da ne bi žene povozil. Vsekakor je moral voziti z veliko hitrostjo, ker je svoje kolo ustavil šele po kakih 70 do SO m od mesta nesreče. K besedi, se oglasi tretja priča: zakonca sta že prekoračila polovico ceste, ko je za- čel vozač trobiti. Vozil pa je zelo hitro, če-trrk priča: ponesrečena žena je sama kriva. Ona je kakor brez uma letala po cesti sem ter tja, da vozač ni več vedel, kam bi se izognil. Peta priča: nesreče same ni videla. Opazila pa je vozača nekoliko 100 m pred mestom nesreče. Tedaj je vozil zelo hitro in je gotovo kriv nesreče. šesta priča zopet pravi: Kriva je ponesrečena. Vozač je dal pravočasno signale iu kakih 10 m pred njo je tudi stopal. Vozilo samo je ustavil kakih 10 m od mesta nesreče. Kot sedma priča je bila zaslišana ženska, ki je sedela na socius-sedežu motorja. V glavnem je izpovedala isto, kakor Vozač sam. Na vrsto pride osma priča: vozač je dal pravočasno signale, krivico nosi edino povožena ženska, ki je direktno naletela na motorno kolo. Vozač je vozilo ustavil kakih 15 metrov po mestu nezgode. Slednjič deveta priča: Kriv je vozač. Vozil je mnogo prehitro in je zgubil prisotnost duha in oblast nad vozilom. Trobil ni. Motorno kolo je ustavil šele po kakih 40 m. Take izpovedbe prič so seveda zadevo, ki je dovolj enostavna, zmedle. Vsaka priča je bila seveda prepričana, da je govorila resnico in je to tudi s prisego potrdila. Na ravnost ogorčena je bila, če je druga priča govorila drugače. Ta primer je sicer redek, vendar tipičen. Navadno tudi stvar za vozača izpade slabo. Sodnik, ki nima izkustva v tehniki vožnje, mora vsaki priči vsaj nekaj verjeti in si ne more pri najboljši volji stvoriti popolnoma jasne slike. Ker mora upoštevati izpovedbe prič, ki navadno govore za krivdo vozača, mora izreči obsodbo. Zato je vedno potrebno, da na eni strani vozač takoj po nezgodi zabeleži vse podrobnosti, ki so povzročile nezgodo in da napravi situacijski načrt, o katerem smo v naši rubriki že govorili. Danes žal publika še ni vsa uvidela opravičenosti motornih vozil in ni posebno naklonjena avtomobilistom in motociklistom. Drugo pa je, posebno kar se presojevanja hitrosti tiče, dokazano, da je za laika zelo težko ugotoviti tudi le približno točno, s kako hitrostjo je vozilo do-tično motorno vozilo. In tako nastajajo obsodbe, ki mnogokrat onemogočajo ugotovitev niaterijalne resnice. Prva bencinska pumpa v Nemčiji. Pr* va bencinska pumpa v Nemčiji je bila po» stavljena v aprilu 1934 v Hamburgu. Te* daj so ta dogodek svečano proslavili in so se te proslave udeležili oficijelni krogi in številni novinarji. Od takrat do danes pa se je število bencinskih pump tako pove* čalo, da se ob tej obletnici čudimo, kako je bilo mogoče postaviti v teh par letih toliko črpalk. Nov mali avtomobil. Kakor smo v naši zadnji avtomobilski rubriki poročali, so nemški tvorničarji avtomobilov prinesli na tržišče nekoliko novih tipov malih avtomobilov. Sedaj poročajo z Dunaja, da bodo tudi tam konstruirali nov mali avtomobil, ki naj bi bil kljub nizki ceni dobro vozilo. Avto bo imel motor 3/18 k. s. in bo stal okrog 29.000 Din. Grand Prix Nemčije. Dirka avtomobilov za veliko nagrado Nemčije se bo vršila na Niirburg-Ringu 19. julija. Do sedaj so prijavili udeležbo tudi znani vozači: Francoz Chiron, Italijani Arcangeli, Borzachini in Nuvolari in najboljši švicarski vozač Stu-ber. Kobilice v Bolgariji Sofija, 26. aprila. AA. »Zname« poroča, da so se pojavile velike množine kobilic v Rodopskih planinah ter uničile velike komplekse mladih gozdov. Kakor poroča-' jo iz Plovdiva, so se pojavile kobilice tudi v plovdivskem okiožju, kjer so uničile pomladno setev. ŽENA V SODOBNEM SVETU Še o ženi in duhovnosti V »Jutru« od 20. aprila t. 1. je izšel v rubriki »Žena v sodobnem svetu« članek »Žena in duhovnost«, ki je značilen za da* našnjo gonjo proti ubogemu človeškemu umu. Ta krutost se ma§5uje nad človekom samim, kajti mnogo nevzdržnega je r njem. Že stil članka je tako terko umljiv, ka* kor da bi bile vse oitateljice in vsi citate! j i — tudi te ima ta rubrika — sami Hegli. Tudi je pretirana trditev, da je današnja »duhovna kriza« največja, kar jih pozna zgodovina, kajti na pr. »duhovna kriza« ob zatonu antike, pa tudi »kriza« ob zlo« mu srednjeveškega sveta sta bili najmanj tako veliki, kakor je današnja. Kaj je duhovnost, v članku ni povedano. Duhovnost namreč ni nič drugega kakor skupno ime za religijo, filozofijo, umetnost in znanost, v katerih se izraža duh. V vseh teh duhovnih panogah pa trenutno sploh m nobene krize, temveč najživahnejši. naj = bujnejši, mnogo obetajoči razvoj. Preživet lo propada in rodi se novo. Kriza .ie samo v onem človeku, najsi bo mož ali žena, ki išče opore v teh prenavljajočih se si* •temih, ki mu dandanes ne morejo dati n'č trdnega. Zato mora iskati vsak človek trdno točko le v samem sebi in v svoji a v* tonommi osebnosti, h kateri spada tudi um. Ta bo, kakor dosedaj še vedno. ure= dil tudi najnovejši prodor iracionalnosti ▼ duhovni svet. Kajti človek, tudi žena, je ▼ prvi vrsti umsko bitje. Ker niso vsi mo* Ski izključno racionalno, vse ženske pa ira= ctonalno usmerjene, zato jc naziv »zločin* sko*umski svet moža« povsem zgrešen. Pač pa je res, da se dandanes emancipirajo »mase« proti varuštvu »višjih slojev« in da se emancipira žena. toda ne proti mo» šflši. temveč proti družbeni kurateli, ker te kuratele ni izvajal samo mož, temveč vsa ndkdaj vodilna družba. Za evropski kulturni razvoj ni postala usodna »naraščajoča izločitev duha iz živ* l.ienja in življenja iz duha«, temveč neena« ka porazdelitev prilik in gmotnih sredstev, ki so potrebna za udeležbo na duhovnem življenju. Nastaja pa nov družbeni red. ki bo poleg mnogega drugega uredil tudi to. Vse govorjenje spornega članka o božji postavi, ki je pra«sfera ženske biti, o nji nasprotni človeški postavi, ki je od moža, o pra-apočetkih, pra=»postavi življenja sa* mega, o pred* in pod*zavestni življenjski postavi, ki stoji zavestvenemu duhu so* vražno nasproti, o najglobljem smislu živ* lienja, ki je možu tuj. o pra*nevarnosti za državno*meščanski red moža itd. itd., vse to je nevzdržna, vsakemu izkustvu na* sprotna špekulacija in metafizična megla. Nimam prostora, da bi to dokazal za vsa* ko točko posebej, zato naj zadostuje kri* tika stavka: »Kajti ločitev duha od živ* Ijenja. ta prazločin moža, ki se zanj po* korava v vsakem mitu in vsaki religiji, se je v evropski kulturi do skrajnosti razvila in jo privedla v zločinsko praznoto.« O »ločitvi duha od življenja« sem že govoril zgoraj. Dalje pa v nobeni religiji in nobe* nem mitu ni to njihova vsebina in kjer je govor o neki pokori, je to simbol za čisto druge stvari, kakor za to, da ima človek pamet. In končno nima nobenega smisla govoriti o kakem prazloeinu moža. ker mož prav tako ni kriv za to, da je mož, kakor ne žena, da je žena. Sicer pa: Kadar in kjer je žena zadosti energično zahteva* la svobodo, jo ji je dosedaj mož še vedno dal. ali na si jo je vzela sama. Najboljši v članku je konec, vendar pa bi se tudi ta dal mnogo jasneje stilizirati. Nekako tako*le: Ko se je modema žena začela emanci* pirati, je videla svoj cilj edinole v tem, da postane kar najbolj podobna možu. Ko I je to v precejšnji meri dosegla, je uvide* < la, da je sedaj še bolj nesrečna, kakor je j bila pred emancipacijo. Vendar pa jekonč* no našla rešilno spoznanje: da namreč pra* vi cilj ženske emancipacije ni v njenem izenačenju z možem, temveč v tem, da po* leg lastnosti, ki so obema spoloma skup* ne, razvije svoje specifične ženske lastno* sti v prav toliki meri, kakor mož svoje. Res svobodni in avtonomni mož more trajno ljubiti le res svobodno in avtonom* no ženo in obratno. Oba skupaj sta šele polni človek, zato potrebujeta drug druge* ga, zato pa je tudi vsaka sovražnost mo* ža proti ženi prav tako neumestna, kakor sovražnost žene proti možu (te poslednja je v kritiziranem članku precej). Pravi cilj razvoja pa niti pri ženi niti pri možu re more biti naperjen proti umu, temveč stremljenje obeh mora iti za tem. da vsak človek harmonično razvije vse svoje du* ševne fin tudi telesne) sile. Bodoči človek ne sme biti brezčutni racionalist, še manj pa čustev in gonov poln bebec. Um je nekaj tako velikega, da mu ne morejo do živega nobena sredstva, pa naj so vzeta od uma samega. Dr. M. R=č. Smoter ženske vzgoje Vsa ženska vzgoja, ki nt pred vsem in princip-ijelno tudi vzgoja človeka, vodi v zmoto, kajti zamorjena človečnost je ob* enem zamorjena ženskost Naše najbolj žensko hrepenenje stremi za tem, da se nas ceni pred vsem kot človeka. Kajti kaj pomeni biti »žena«, nego svojevrstno iz* obličenje čiste človečnosti! Najprej si člo* vek — potem šele žena ali mož. In vsa ne* sreča enostranske nadvlade spola je v tem, da vzgoja te resnice ni priznala oziroma spoznala marveč postavila posebne norme za moža in posebne za ženo. Na ta način se ustvarjajo izmaličena bitja, ki ne bodo nikoli dospela do tega, da bi poznala svoje najgloblje bitnosti. Ženskost se nikakor ne izčrpa in ne iz* živi samo v materinstvu. Ni vsaki ženi da* no, niti potrebno, da bi bila mati, kakor ni vsakemu možu potrebno, da bi bil oče. Gotovo so ženske narave, ki se izžive sa* mo v materinstvu, in za mnogo žen pome* ni duševni manko, če se zopet ne najdejo v svojih otrokih. Toda je mnogo žen, ki ustvarjajo večnostne vrednote tudi na dru* gačen način. In to je važno za življenje. Vsi vzgojni vplivi morajo stremeti za tem, da v vsakem posamezniku vzbude najbolj pozitivne klice njegove najgloblje bitnosti, da jih tudi sam spozna in za* vestno oblikuje. Samo taka vzgoja more ustvarjati resničen napredek človeštva, večnostne vrednote. Zato je naloga vzgo* je, da odstrani vse ovire, ki jih stavi tra* dicija in konvencijonalnost zlasti razvoju deklic ter naj se posluži vseh možnosti in sredstev, ki vodijo k cilju. Opusti naj vsak enostranski poudarek spola in naj obliku* je pred vsem človeka. Samo na ta način bomo nekoč spoznali pravo idejo moškosti in ženskosti. Vse, kar danes smatramo za ženskost, je samo fikcija, ker je relativno, posebno še, če iz fizične svojevrstnosti sklepamo na duševnost. Pravilno vzgojena ženska bo nedvomno tudi bolje uveljavila bitnost svojega spola, ker ni bila že takoj spočet* ka njena vzgoja omejena po raznih pred* sodkih in fikcijah. Vzgoja je bila in vedno bo družabna funkcija in ker je družba pri* tegnila ženo k vzajemnim nalogam življe* nja, tako da se delokrog obeh spolov ved* no bolj krije, je treba prilagoditi smoter ženske vzgoje skupnim smotrom. Docentinja za ribolov. Komisarka državnega izpitnega oddeika za ribolov in hidro. biologijo pilil. dr. \VaItraude Fisclierjeva je bila imenovana po sklepu tehnične visoke šole v Pragi za privatno docentinio za ribolov m hidrobiologijo na imenovani visoki šoli. Nova mednarodna organizacija po* klicno zaposlenih žensk je bila ustanovlje* na v Ženevi na pobudo neke ameriške skupine pod vedstvom Miss Phillipsove iz Newyorka. V poštev prihajajo žene, ki so samostojno ali pa kot nastavljenke zapo* slene v industriji in trgovini. Namen or* ganizacije je doseči prijateljske stike med ženami teh poklicev v vseh državah, skup* no delovanje za skupne interese in po* vzdiga njihovega dela za splošno s t. Pruk* tiona naJoga pa je ustanavljanje infor* I macijskih središč, da se olajša medseboj* i na izmenjava izkustev in potovanje po* edinih članov in zvez, dalje pospeševanje trgovinskih zvez in izmenjava trgovinskih informacij ter podpiranje žena in deklet, ki so v inozemstvu v studijske svrhe ali pa da si poiščejo službe. Priključijo se lahko vse nacijonalne zveze s pretežno poklicno zaposlenimi ženami, krajevne zveze in klubi. Predsednica je Miss Ph:l* lips, Ne\vyork. Sedež zveze še ni določen, prihodnje zasedanje bo še letos. Nemška arhitektka pozvana v Rusijo. Dunajska arhitektka ga. Grete SchUtte -Lihotzky, ki je bila zadnja leta nastavljena v Frankfurtu, je pozvana v Moskvo. Zaslovela je predvsem kot specialistka za moderno opremo kuhinje in z ureditvijo stanovanja za poklicne žene. Poverjena ji bodo na novem mestu velika nova dela. Državljanska pripadnost žene pred Društvom narodov. Svet Društva narodov je na predlog zastopnikov treh južnoame* riškth držav sklenil vzeti vprašanje dr* žavne pripadnosti žene ponovno na dnev* ni red zasedanja DN. Glavni tajnik bo predložil Svetu poročilo o tem vprašanju in to na podlagi izjav naslednjih organi« zacij, ki so se najintenzivneje pečale s tem vprašanjem: Mednarodne ženske zve* ze, Svetovne zveze za žensko volilno pra* vico, Mednarodne ženske lige za mir in svobodo, Medameriškega ženskega odbo« ra, Internacijonale za žensko enakoprav* nost. Mednarodne ženske zveze za posp?« Sevanje mednarodne složnosti. Panazijat* skega ženskega kongresa. Mednarodne zveze akademičark in Svetovne zveze žen* ske krščanske mladine. Po možnosti bosti povabljeni po dve članici omenjenih zvez, da tvorijo komite, čigar predlogi bodo priloženi poročilu. Dosedaj je bilo vpra* šanije ženske državne pripadnosti tesno zvezano z drugimi vprašanji mednarodne* ga prava, posebno na konferenci v Haa* gu. Ta način pa bo zelo olajšal obravna* vanje tega problema. Ali ste že naročeni na -ŽIVLJENJI? IN SVET"? MALI OGLASI 4 t t Natakarico T»«*t r»iis5vO i ?. n r j e b « v t * e b gostilniških poslih, Vinljive zunanjosti. iK-ao in zdravo sprejmem ▼ stalno službo. Z**'užek d-iHer. Pismene ponudbe t^a podružnico »Jutra« v Mariboru pod šifro »Natakarica. 1. maj«. 16591 -1 Trg. sotrudnik mlajši, z ina-njem nemške-Sfj jer/ka, dob; nameščence t modni in manufakturni trgtrTtni takoj aH kasneje. Ponudbe s sliko in pr^pi-»iro snričeva! na tvr i ko T. Mastek, Maribor. 16579-1 Kovaškega pomočnika m'.fi mor. sprejmem. — ria.-a po ' fl.>^<»rorn. S«-taio'. Ivan l'rh. km -prejme takoj Fran* Korošec ml.. Goni'a Radgona. 16392-1 SUtifeisie Lesni strokovnjak mest« manipulanta a!: • kiadiščrika. romidbe pod čitro »T>oher strokovnjak« »* oglasni oddelek Jutra. 16712-2 Uradnica ■ devetletno prakso t le«-fcnihistnijj, energična in s^3io»tojna prevzeroalka lesa, delavskih evidenc, '.a-varovanja in dr., korespori-denika-strojepiska, bi rada premenila službo v kako ■»ečje podjetje. — Ponudbe }>ro«i pod značko »Polnovredna uradniku« na o;], oddelek »Jutra«. 16634-2 Krojaški pomočnik išče službo blizu Ljubljano Ponudbe na ojrlas. oddelek sjutra« pod »Krojaški«. 16913? Učno mesto * vs-o oskrbo pri zobozdravniku ali zobotehniku izven Ljubljana iščem za deklico Ponudbe s pogoji na ogl. oddelek »Jutra« pod Šifro »Lep poklic«. 16640-2 Izurjena šivilja išče službo, ali pa gre na dom. Cctij. ponudbe pod ».Samostojna 22« na oelas.. oddelek »Jutra«, 1&398-2 Izurjena krojačica išče takojšnje namestile. Cenjene ponudbe na oglas, oddelek ».Jutra« pod šifro »Izurjena«. 16926-2 rK Camernikova šoferska šola Ljubljana, Dunajska e. 56 (Jugo • Anto) telefon 2236. Prva oblast, koncesijonirana Pros.pekt 15 zastonj — pi Site ponj! 351 IX Majhno zemljišče kupim bl"zu Ljubljane — Dravi je. Jtožif.e ali Ježiea. Ponudbe na oglas, oddelek *Ja*.ra< pod »Zemljišče«. 16873- petnihi Za Gorenjsko sprejme večja tvrdka ma-nufakturne stroke več potnikov '/.a obisk privatnih strank. Pismene po nudbe ua oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dobri pogoji«. ' 16499-5 Potnika za Slovenijo, ki govori nemško in slovensko, sprejme specijalna tvornica. Ponudbe na Zagreb I. pošt. pretiuae 227. 16734-5 Amaterska dela (razvijanje to kopiranje) in fotso-materijaJ je najcenejši pri foto Jožko Šmac, Wol-f«va 12, podružnica Bled. Prazno sobo se.parirano, oddam s t. majem. Xas!ov v oglasnem oddelkn »Jutra«. 16331-23 Magnet encilinderski, skoraj nov, pocemi prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 16797-10 Opremljen kabinet oddam na Bleiwe:sovl ce-. sti št. 5 lil, desno. 16S30-23 Prazno sobo odda m eni osebi v vili »Roziaia«-, Bežigrad št. 15 16875-23 Lepo, solnčno sobo oddam v Trnovem. Naslov v ojrkanem oddelku Jutra. 16872-23 Sobo s pošobnim vhodom iščem za takoj. Ponudbe z ua-vedbo eeoe na naslov, ki ga pove oglasni oddelek »Jutra«. 1<;&50£3 Sobo in kuhinjo event. samo sobo iščeta za 1. maj zakonca brez otrok. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 10421-21 Valjčni mlin skoraj nov, opremljen z najmodernejšimi stroji oddam radi prezaposlitve t najem. Ponudbe pod šifro »Mlin« na oglasni oddelek ejutra«. 16502-17 Telefon 2059 Premog suha drva Pogačnik, BcboriSeva it. 5 Najboljša reklama la zraven nese še lop dohodek, je na vsak način lepa fotografija Vašega kraja — vasi, trga, mesta, letovišča, Vaše trgovine, gostilne, restavracije, obrti ,trafike itd. — Pišite še dane« za prospekte in cenik na tvor-nioo fotografskih razglednic te slik: Lojze Šmuc, Ljubljana YH, Aleeevčeva ulica 26. 96 at]QEEQQHO!]fEEIDII]l PARKETNE DEŠČICE hrastove in bukove TRSTJE ZA STROPE -r—J Travniki se oddajo v najem. — Vprašati: Zagrad 31, pošta Celje. 17013-20 Tesarski mojster Josip Kregar, Ljubljana, Kodeljevo št. 18, se priporoča p. n. občinstvu za vsa tesarska dela in sicer: ostrešje razne razpetine, različne lesene stTope, Trt-•ne utiee, čebelnjake, lesene ali heraklitne stanovanjske hišice, po naročilu. — Vsa v to stroko spadajoča dela po najnižji ceni. Izvršitev solidna in točna. 16507-30 Stanovanje sobe in knhinje s pritiklinami oddam za 1. maj v Ljnbljani. Naslov v oarlas. oddelku »Jutra«. 16804-21 Stanovanje 3—" sob in pritiklin oddam z junijem. Nasloiv v oglasnem oddelku »Jutra«. 16828-21 (Posestni G i f če hočete imeti Vaše vrtove in dvorišča suha in gladka, jih posipajte z dolomitnim peskom, ki Vam ga dostavi na dom Katarina Vodnik, gostilna pri »Mojstru«, Podutik 25, Ljubljana VII, ali pa ga lahko naročite pri tvrdki »Jeklo«, trgovina z želez-nino, Stari trg štev. 11. BAKULA (leseno pletivo) za strope in stene, dobavlja Jos. R. PUH, Ljubljana Gradaška ulica 22. Telefon 2513 112 jBj.E B B B BIČ BiBIBIBIB Mizarsko delo v svoji zgradbi v Beograda, žorža Klemansoa br. 4, bi odstopil tvrdki iz Slovenije. Obrat zahteva izdelavo 288 komadov oken in 426 komadov vrat. Za zaznam in pogoje obrnite se na Mesa rovi ca Knez Mihajlova br. 18. — Korespondenca v nemščini. 5936 Zahvala Šteparice SPREJME tovarna čevljev »BOSTON« d. d. v Beogradu. — Zaslužek akorden. Javiti se pismeno na gornji naslov. 5937 ■■■■^■■■■■■■■■■■■i Vsem in vsakemu posamezniku, ki so nam ob prebridki izgubi našega nepozabnega moža, oziroma sina in brata TILNA LEVCA, notarja v Cerknici z besedami in dejanji izkazali svoje iskreno sočutje, se tem potom najlepše zahvaljujemo. Enako prisrčna zahvala velja tudi vsem, ki so blagopokojnemu v njegovi težki in mukepolni bolezni požrtvovalno pomagali, zlasti gg. zdravnikoma dr. Turšiču in dr. Pušenjaku v Cerknici in g. primariju dr. Rajšpu v celjski bolnici. Prav posebno se tudi zahvaljujemo vsem, ki so nam z darili cvetja, s spremstvom pokojnega na njegovi poslednji poti, ali kakorkoli drugače izkazali sožalje v naši težki boli. Kozje-Celje-Cerkniea, dne 25. aprila 1931. Lina Leveč, roj. Druškovič, Anton Leveč, Marta Leveč >V.'<■■■, t •.. i .S?'. t- • Motvoz Grosuplje domač slovenski izdelek Tovarna motvoza in vrvarna Grosuplje pri Ljubljani. 156 Zahtevajte vzorce in cenike brezplačno, Kreditni zavod za trgovino in industrijo LJIJBLJAjKA, Prešernova ulica štev. 50 (v lastnem poslopju) Obrestovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic ter nakazila v tu- in inozemstvo safe - deposita itd. itd. itd. Brzojavke: Kredit, Ljubljana. — Telefon št 2040, 2457. 2548. Interurban 2706, 2806. DELNIŠKA DRUŽBA PIVOVARNE >UNI0N<, LJUBLJANA PIVOVARNA IN SLADARNA Tovarna za špirit in kvas v Ljubljani I poštni predaj 45. priporoča svoje izborne izdelke, in sicer: svetlo in črno pivo v sodih in steklenicah pekovski kvas, čisti rafinirani in denaturirani špirit. Podružna pivovarna v Mariboru TELEFON: Ljubljana 2310 in 2311--Maribor 2023. BRZOJAVI: Pivovarna Union Ljubljana — Maribor. Urejuje Davorin Eavljen. Izdaja za konzorcij »Jutrac Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot liskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. Vsi v; Ljubljani.