ANNALES 2/'92 MEDNARODNI STANDARDI ZA OBLIKO TEKOČE PUBLIKACIJE IN PRISPEVKA V NJEJ prejeto: 1991-01-15 UDK 05:001 MEDNARODNI STANDARDI ZA OBLIKO TEKOČE PUBLIKACIJE IN PRISPEVKA V NJEJ dipl.inž. Alenka Šauperl Zorko Matična služba, Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper IZVLEČEK Opisan je del skupine standardov za dokumentacijo, namenjenih oblikovanju tekočih publikacij in prispe­ vkov v njih zaradi olajševanja prenosa informacij po svetu. Priporočeni so format tekoče publikacije, položaj naslova in drugih pomembnih podatkov, oblika in vse­ bina kazal ter struktura prispevkov v publikaciji. UVOD Tekoče publikacije so dela, ki izhajajo večkrat ali celo brez namena prenehanja neomejeno dolgo. Izhajajo v rednih ali nerednih časovnih intervalih. V njih izhajajo krajša dela, vesti, poročila in drugo. Med tekoče publi­ kacije štejemo tudi časopise in revije. Skupina standardov o dokumentaciji pomeni pravza­ prav standardiziranje nosilcev - virov informacij (publi­ kacije idr.) z namenom, da bi knjižničarjem in informa­ cijskim strokovnjakom olajšali delo pri posredovanju informacij iz njih. Velikokrat se namreč zgodi, da je naslov nejasen, da so podatki o založbi in izdajatelju tako skriti med reklamami, da jih težko najdemo. To pomeni veliko oviro pri citiranju in iskanju gradiva v knjižnici na zahtevo bralcev. Upoštevanje standardov urednikov ne ovira, knjižničarjem, informatorjem in bralcem pa omo­ goča veliko udobnejše komuniciranje. Standardizirana struktura prispevka v publikaciji pri­ pomore k boljšemu organiziranju naših lastnih misli in omogoča bralcu boljše razumevanje našega dela. 'Lene­ mu bralcu' pa omogoča, da prebere od našega dela le tisto, kar pri svojem delu nujno potrebuje. Jugoslovanska standardizacija je na tem področju v primerjavi z drugimi strokami precej popolna. Če naj se naše delo širi v Evropo, moramo sprejeti evropska merila kakovosti. Ena skupina kakovostnih meril - oblikovna - je določena v mednarodnih ISO standardih. Druga sku­ pina meril vsebinske kakovosti je etično vprašanje stroke in se tiče vesti vsakega posameznika. Sele dovolj visoka merila obeh skupin, skupaj s prevodi v enega svetovnih jezikov, omogočajo vključevanje naše stroke in znanosti v Evropo in svet. PREGLED DOSEDANJIH OBJAV Podlaga za pričujoči prispevek je podobno delo Dub­ ravke Kritovac v strokovni reviji Informatologia Yugosla- vica iz leta 1978. Čeprav je njen prispevekže precej star, še ni zastarel. Večina standardov je bila takrat že objav­ ljenih. Pri delu sem upoštevala tudi novejše, ki so izšli po letu 1978 in predhodne dopolnjujejo. Vsi standardi so med seboj usklajeni tako, da je en predmet obravnavan le enkrat. Uredništva strokovnih revij imajo običajno načela, po katerih urejajo revije. Od avtorjev zahtevaj o, da ta načela upoštevajo, čeprav niso vedno javno znana. Navodila avtorjem, ki izidejo v vsaki številki so vsekakor za sode­ lavce veliko olajšanje. Tako lahko vsi, tudi novinci vedo, v kakšnem primeru imajo možnost, da bo uredništvo prispevek sprejelo. Navodila avtorjem bi morala vsebo­ vati razen opisa stroke, za katero revija objavlja tudi predpisano strukturo članka in podatke, ki se ob članku navajajo (opis avtorja: akademski naslovi, utemeljitev avtoritete). Običajno je to tudi dejansko stanje. Veliko­ krat pa so navodila tako pomanjkljiva, da nikomur ne pomagajo. Tudi razvoj strokovnih in znanstvenih revij je stroka, ki bi morala zanimati predvsem sofinancerja velikega števila takih revij - sekretariat za raziskovano dejavnost in tehnologijo. Vsaki dve leti organizira Institut informa­ cijskih znanosti iz Zagreba jugoslovansko strokovno pos­ vetovanje na to temo. Kaže, da zaradi računalništva strokovna periodika ne bo izumrla. Ravno nasprotno: zaradi razvoja namiznega založništva se pojavlja vedno več publikacij, ki ne upoštevajo niti standardov niti usta­ ljenih navad. Čeprav je mogoče, da prinašajo izredno zanimivo informacijo, jo nestandardna oblika publikaci­ je naredi široki javnosti nedostopno. OBLIKA SERIJSKE PUBLIKACIJE Naslovna stran Naslovna stran prispevka vsebuje naslov in podnaslov (če avtorželi) prispevka, ime in priimek avtorja, avtorjeve nazive in akademske naslove, če je to potrebno ali če avtorželi. V rokopisu je to posebna stran. Standard priporoča, naj bo naslov natisnjenega član­ ka opremljen tudi z datumom prispetja članka v uredniš­ tvo in vrstilcem UDK - ali z drugo široko uporabljeno mednarodno klasifikacijo. Datum 20. november 1990 napišemo v eni od treh oblik: 19901120 1990-11-20 1990 11 20. Izvleček Druga stran rokopisa vsebuje samo izvleček (abstract, sažetak). Standard priporoča prevod izvlečka v tuj jezik (zaradi vključevanja v mednarodne informacijske siste­ me). V natisnjenem članku je položaj izvlečka med naslo­ vom, imenom in priimkom avtorja ter glavnim besedi­ lom. Pred začetkom besedila izvlečka navedemo bibliog­ rafski opis članka: priimek in kratico imena avtorja, naslov prispevka, naslov revije, letnik, leto in številko zvezka revije ter strani, na katerih je članek natisnjen. Če 379 ANNALES 2/'92 MEDNARODNI STANDARDI ZA OBLIKO TEKOČE PUBLIKACIJE IN PRISPEVKA V NJEJ ima revija pagino vivo, to ni nujno potrebno. Izvlečka v obeh jezikih sta postavljena skupaj. Izvleček naj bo natisnjen na površini 64X95 cm. Vsebina izvlečka Z izvlečkom omogočimo bralcu, da se hitro seznani s temo in poglavitnimi dognanji v delu. Tako se lahko odloči, da bo prebral celotni članek. Če je članek za njegovo delo bolj obrobnega pomena, naj bi mu bil dovolj informativen, da mu ne bi bilo potrebno brati vsega dela. Da bi dosegli ta namen, v izvlečku na kratko opišemo namen, metode dela, rezultate in zaključke. Namen: navedemo, zakaj smo delo opravili ali napi­ sali dokument. Na že objavljeno gradivo se sklicujemo le, če je to glavni motiv dela. Metode: na kratko opišemo metode in tehnike dela - le kolikor je potrebno za razumevanje. Nove tehnike opišemo le kjer se razlikujejo od že znanih. Če v delu ne opisujemo eksperimentalnega ali praktičnega dela, opi­ šemo vire informacij. Rezultate in zaključke lahko zdru­ žimo. Navedemo le poglavitne rezultate in zaključke. Novosti in ugotovitve predstavimo kar se da informativ­ no. Slog Izvleček je en sam odstavek. Začnemo ga s stavkom, ki vsebuje glavno sporočilo dela. Stavki naj bodo popolni in ne predolgi. Pišemo v tretji osebi, le izjemoma uporabimo glagole v neosebni obliki. Uporabljamo pravilni strokovni jezik in se izogi­ bamo slabše znanim kraticam. Ohraniti moramo osnov­ no informacijo in poudarke iz glavnega besedila. V izvle­ čku ne sme biti ničesar, česar glavno besedilo ne vsebuje. Obseg Izvlečki iz znanstvenih besedil smejo vsebovati 500 besed, strokovnih 250, beležke in krajša sporočila 100, za pisma uredniku je dovolj en stavek. Besedilo - glavno besedilo prispevka Splošna navodila Opombe Opombam se, če je le mogoče, izogibamo. Če za bibliografske reference uporabimo številke, potem mo­ ramo za opombe uporabiti druge simoble. Simbol zapi­ šemo takoj za besedo ali stavkom, na katerega se opom­ ba nanaša in ga moramo razrešiti na isti strani pod črto pod besedilom. Če citiramo kako delo, lahko to naredi­ mo z arabsko številko v oklepaju, pred piko na koncu stavka, v katerem je citat. Številke si sledijo od prvega citata v delu, s številko 1, do zadnjega, zaporedno. Številke so razrešene v zadnjem poglavju glavnega bese­ dila: Literatura ali Viri. Bibliografski podatki Bibliografski opis napišemo tako, kot je navedeno v primerih, navedenih v tem poglavju. (Naveden je le najkrajši bibliografski opis, torej obvezni elementi.) Le na isti strani (ali dvojni strani) smemo uporabiti kratice: ibid. = ibidem=v istem delu id.=idem = isti avtor inf. = infra=spodaj loc.cit. = loco citato=na citiranem mestu op.cit.=opere citato=v citiranem delu sup. =supra=zgoraj Opis zaključene publikacije kot celote - knjige: avtor, naslov, izd., kraj, založba, leto Tolstoj N., Klepec M., Kovač T.: Trilogija o proboju vojnih beguncev Iz leta 1945. Vetrlnje - Teharje - Rog. Maribor, Založba za alternativno teorijo, 1990 Če navajamo določen del iz zaključene publikacije, zgornjemu opisu dodamo še številke strani, od koder smo navedbo prevzeli. Opis prispevka v zaključeni pub­ likaciji - npr. prispevka v zborniku: avtor prispevka, naslov prispevka, v: avtor knjige, naslov knjige, izdaja, leto izida, strani od-do Šiškovič R.: Priročno - geografski oris in rast prebivalstva. v: Kraški rob in Bržanija. Koper, 1990, s.9-18 Opis tekoče publikacije - revije kot celote: naslov periodike, kraj izdaje Kronika, Ljubljana Opis dela tekoče publikacije - posamezne številke revije: naslov periodike, kraj izdaje, številka letnika, leto izida, številka zvezka Kronika, Ljubljana, 36(1988šl-2 Opis prispevka v tekoči publikaciji - članka v reviji: avtor članka, naslov članka, naslov revije, letnik, leto, številka, strani od-do Golob F. Likovna upodobitev poštne postaje v Šentož- boltu. Kronika 36(1988š1-2, s.23-29 Tabele in ilustracije Tabele in ilustracije naj bodo čim bližje mestu v besedilu, kjer so omenjene. Biti morajo zaporedno ošte­ vilčene in opremljene z informativnim naslovom, tako da so informativne tudi, če so iztrgane iz konteksta. Simboli, merske enote in kratice Uporabljamo samo standardne simbole in uzakonje­ ne merske enote. Kratice smemo uporabljati, vendar jih moramo, ko se prvič pojavijo, v oklepaju razrešiti. Članek v več delih Vse dele članka moramo označiti tako, da je jasno razvidno, da gre za članek v več delih. To označimo pod naslovom (razen pri prvem delu) in na koncu (razen pri zadnjem). Pod naslovom napišemo: čnadaljevanječ, na koncu pa: čse nadaljuječ oziroma čkonecč. Položaj prispevka v reviji Celoten članek naj bo natisnjen na zaporednih stra­ neh, ne pa razpršen po publikaciji. ANNALES 2/'92 MEDNARODNI STANDARDI ZA OBLIKO TEKOČE PUBLIKACIJE IN PRISPEVKA V NJEJ Poglavja v prispevku (struktura članka) Priporočajo, naj si poglavja v članku sledijo takole: 1 Uvod 2 Pregled dosedanjih objav 3 Materiali in metode (Dokazni postopek) 4 Rezultati 5 Komentar (Sklepi) * 6 Povzetek (Summary) - če je delo daljše, vsebino povzamemo na največ dveh straneh 7 Zahvala - če avtor želi 8 Priloge - če je potrebno 9 Viri (Literatura, Bibliografija) Od stroke do stroke se poimenovanje poglavij neko­ liko razlikuje, vendar vsebina ostaja enaka. Poglavja lahko členimo v podpoglavja: 1 3.1 3.10.1 3.10.11.1 2 3.2 3.10.2 3.10.11.2 3 — 3.3.. 4 5. 3.10.11 — . OBLIKA REVIJE Naslov Popolni naslov naj bo kratek in jasen. Izraža naj vsebino revije. Četo ni mogoče, lahko podnaslov pojasni kakšne vrste prispevke in katere stroke revija objavlja. Povsod se mora pojavljati v enaki obliki: na platnici, naslovnici, nad kazalom vsebine, nad kumulativnimi in letnimi kazali, na hrbtu revije. V drugih primerih se naslov lahko pojavlja v skrajšani obliki. Naslov se sme spremeniti z začetkom novega letnika. Stari naslov naj spremlja novega vsaj eno leto. Oblika posameznega zvezka Oblika in naslovi Vsi zvezki naj imajo isti format, A4 ali A5. V vsakem zvezku naj se na platnici, naslovnici in v glavi strani s kazalom zvrstijo ti podatki: naslov letnik številka zvezka ISSN datum izida V vsakem zvezku naj se na istem mestu, ki ga ured­ ništvo samo izbere, zvrstijo še drugi podatki, kot npr. izdajatelj,založnik, naročnina, cena zvezka, pogostost izhajanja. Naslov na hrbtu vsakega zvezka teče tako, da je podatke mogoče prebrati, če revija leži z naslovnico navzgor. Vsebovati mora: naslov, številko zvezka, števil­ ke strani v zvezku in datum izida. Pagina viva (runn title, živa pagina, sprotni naslov) mora na vsaki stani revije na istem mestu prinašati te podatke: okrajšan naslov revije, datum, letnik in številko zvezka, številko strani, naslov članka, ime prvega (ali edinega) avtorja. Oblika prispevkov in tisk naj bosta enotna skozi ves letnik. Priporočajo, da se tisk izvlečka, kazala, opomb in literature (bibliografije) razlikuje od tiska glavnega besedila. Za obliko in velikost črk se oziramo na čitljivost. Ne priporočajo pa, da bi bile črke manjše od 2,5 mm. Označevanje zvezkov in strani Zvezke številčimo z arabskimi številkami od 1 naprej. Vsak letnik začne s številko 1. Dodatki (suplementi) se številčijo posebej (npr. št.2, dodatek k št.1). Jasno mora biti označeno, da gre za dodatek. Če imamo letna ali kumulativna kazala ločena, mora biti to na platnici in naslovnici jasno označeno. Številčenje strani teče skozi ves letnik,ne začne se z vsakim zvezkom posebej. Čeprav nekatere strani nimajo natisnjene številke (npr. prva stran članka v reviji), morajo biti štete. Strani z reklamami pa v štetje ne vključujemo - paginiramo jih posebej ali sploh ne. Letna in kumula­ tivna kazala, ki izidejo v posebnem zvezku, imajo svojo paginacijo, ki jo še s posebnim simbolom ločimo od redne paginacije letnika. Kazalo Kazalo vsebuje vsak zvezek na prvi strani, takoj za naslovnico. Lahko je tudi na prvi ali četrti strani ovitka. Če na eni strani ovitka ni dovolj prostora za vse kazalo, se navedbe nadaljujejo takole: če se začne na četrti strani, je nadaljevanje na tretji, če se začne na prvi, pa se nadaljuje na drugi. Vsebuje podatke v naslednjem vrstnem redu: imena avtorjev, popolni naslov in podnas­ lov prispevka, številka prve in po možnosti tudi zadnje strani prispevka. Če gre za prispevek v več delih, je treba za naslovom to označiti ([se nadaljuje], [nadaljevanje], [konec]). Kazalo naj bo na samostojni strani in naj ima v glavi popolne podatke o naslovu, da se pri reprodukciji same­ ga kazala ne izgubi informativna vrednost. Naslov pri­ spevka v kazalu naj bo v jeziku, v katerem je napisan članek. Če je celotno kazalo prevedeno v drug jezik, naj bosta obe kazali ločeni ali pa naj prevod sledi original­ nemu naslovu. Letnik Vsak letnik (volume) bi moral imeti letno in kumula­ tivno kazalo, ki naj izhaja vedno v istem zvezku ali ob istem času. Številčenje letnikov naj bo zaporedno in z arabskimi, ne z rimskimi številkami. Letna in kumulativna kazala (index) Priporočajo naslednja letna in kumulativna kazala: po strokah, avtorjih, osebah in korporacijah, geografskih pojmih (krajih), kraticah, citatih, podjetjih, ki so reklami­ rala, naslovih prispevkov. 381 ANNALES 2/'92 MEDNARODNI STANDARDI ZA OBLIKO TEKOČE PUBLIKACIJE IN PRISPEVKA V NJEJ Izidejo lahko kot samostojen zvezek. Če so vključena v enega od zvezkov, vseeno ohranijo samostojno pagi- nacijo. Zelo jasno mora biti povdarjeno, da gre za letna ali kumulativna kazala - to naj bo označeno ob številki zvezka ali suplementa. Naslov letnega kazala mora vsebnovati polni naslov revije, številko letnika, obdobje, ki ga kazalo zajema. V naslovu kumulativnega kazala pa naj bodo še številke letnikov, ki jih zajema. SKLEP Standardiziranje oblike publikacije in prispevkov v njih je namenjeno predvsem poenostavljanju, pospeše­ vanju pretoka informacij v svetu stroke. Ne glede nato, ali uredništvo upošteva mednarodne standarde ali se drži svojih načel, pa mora biti dosledno. Oblikovna kakovost ne more nadomestiti vsebinske, visoka oblikovna in vsebinska kakovost pa pomenita priznanje revije med domačimi strokovnjaki in v tujini. Čeprav se za knjižni­ čarje in informacijske strokovnjake le malokdo zmeni, je njihov položaj posrednikov v informacijskem krogu zelo pomemben, tako za avtorje kot za urednike in bralce. Standardizirana oblika publikacije omogoča informator­ jem posredovanje popolne informacije tudi v primeru, ko ne razumejo jezika ali ne poznajo dobro teme, ki jo publikacija obravnava. Bralcem pa omogoča enostavno fotokopiranje člankov ali shranjevanje separatov, katerih informativna vrednost ni okrnjena. VIRI Citirani viri Bibliotekarski leksikon. Beograd, Nolit, 1984, s.173 Kritovac D. Oprema naših znanstvenih i stručnih pe­ riodičnih publikacija. Informatologia Yugoslavia 10(1978)1 -4, s.91 -112 13. savjetovanje o znanstvenim i stručnim publikacija­ ma: Razvoj znanstvenih časopisa u Jugoslaviji do godi- ne 2000. Institut informacijskih znanosti Zagreb, Pula, 20.do 22.11.1989 ISO 8 -1977 Documentation. Presentation of periodi­ cals ISO 2014 -1976 Writing of calendar dates in all-nu­ meric form ISO 214 -1976 Documentation. Abstracts for publica­ tions and documentation ISO 215 - 1986 Documentation. Presentation of con­ tributions to periodicals and other serials ISO 690 -1987 Documentation. Bibliographic referen­ ces. Content, form and structure ISO 2145 -1978 Documentation. Numbering of divi­ sions and subdivisions in written documents ISO 7275-1985 Documentation. Presentation of title informa- tion of series ISO 4-1984 Documentation. Rules for the abbre­ viation of title words and titles of publications ISO 6357 - 1985 Documentation. Spine titles on books and other publications ISO 18-1981 Documentation. Contents list of pe­ riodicals ISO 999 -1975 Documentation. Index of a publication Uporabljeni viri - ISO 832 - 1975 Documentation. Bibliographic refe­ rences. Abbreviations of typical words - ISO/R 30 -1956 Documentation. Bibliographical strip - ISO 3297 -1986 Documentation. International stan­ dard serial numbering (ISSN) - ISO 5122 - 1979 Documentation. Abstract sheets in serial publications - ISO 5966 -1982 Documentation. Presentation of sci­ entific and technical reports - ISO 6716-1983 Graphic technology. Text - books and periodi- cals. Sizes of untrimmed sheets and tri­ mmed pages - ISO 7l44 -1986 Documentation. Presentation of theses and similar documents - UNESCO SC/76/WS/79 - Guide for Preparation of Scientific Papers for Publica­ tion 68(08)29, Paris, UNESCO SC(MD)5 - Cremmins E.T.: The Art of Abstracting. - Philadel­ phia, ISI Press, 1982 - JUS Z.A4.060 -1981 Dokumentacija. Register publi­ kacije -JUS Z.A4.025 -1968 Dokumentacija. Kratka vsebina periodičnih publikacij in drugih dokumentov -JUS Z.A4-023 -1981 Dokumentacija. Knjižnične na­ vedbe. Bistveni in dopolnilni elementi -JUSZ.A4.021 -1981 Dokumentacija. Oblikovanje člankov v periodičnih publikacijah -JUS Z.A4.020 -1981 Dokumentacija. Oblikovanje periodičnih publikacij - JUS A.D0.010 -1977 Dokumentacija. Oštevilčenje poglavij in razdelitev v pisanih dokumentih. -JUS A.C3.005 -1981 Dokumentacija. Prikazi za pub­ likacije in dokumentacijo - JUS A.C2.200 -1981 Dokumentacija. Mednarodni kodeks za skrajševanje naslovov periodičnih publikacij 382 ANNALES 2/'92 MEDNARODNI STANDARD! ZA OBLIKOTEKOCE PUBLIKACIJE IN PRISPEVKA V NJEJ International Standards Applied to the Form of a Current Publication and of the Included Articles In order to make the global information transfer easier, the author describes some documentation stan­ dards applied to the lay-out of current publications and of the included articles. Among the recommended standards there are the size of the current publication, the position of the title and of other important information, the form and con­ tents of indexes and of tables of contents, as well as the structure of the included articles. Alenka Sauperl Zorko