Natisov 15.000« (ajerc" izhaja vsaki {ek, datiran z dnevom J nje nedelje. 'OSllm<'in'n3 vel)a za Av' ijo za celo leto [rone, za pol in četrt Vrazmcrno; za Ogr-■ K 50 vin. za celo |j za Nemčijo stane Jtlo leto 5 kron, za itiko pa 6 kron; migo inozemstvo se Iti naročnino z ozi-visokost poSt-K. Naročnino je pla-Baprej. Posamezne r;seprodajajopo6v. Inišlvo in uprav- •slpd tpjra 1 jf0 se nahajala v I, gledališko poslopje štev. 3. i€ Dopis: dobrcdošl' !r. se spieicnajc zasicii,. »h rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil iinseratov) je za celo strar K SO. z» »/, s" rani K 40. za >/, strani K 20, za V. strani K 10, za >/ie strani K 5, za »/„ strani K 250, za •/«» strani KI. — Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža. IStev. 17. V Ptuju t nedeljo dne 27. aprila 1913. XIY. letnik. RIN Dje- fe, Ije L3PS apo ijr , taške etne stvari prave ega, ka lotevanji selana, ige ▼ • od BO da I rez ko lalkanske zmešnjave. utari padel. — Črnogorci se zoperstavljajo ji cele Evrope. — Avstro-Ogrska se pripravna odločne korake. — Napad na avstrijskega Seja. — Mir s Turčijo zagotovljen. — Notranji spori balkanske zveze. Kakor strela iz jasnega neba zadela je no-vso javnost:Skntari je padel! Ju-a posadka, ki se je borila več kot pol leta ovo hrabrostjo, odkorakala je z orožjem in i častmi iz svojega skalnatega gnezda in [ta je prijezdil v mesto ... In vse to se i, proti volji cele Evrope, kije (at za vselej izjavila, da S k atari ne e pod nobenim pogojem črno-8 k i, marveč da ostane Albaniji. a pcslala je svoje velikanske parnike pred \psko-albanske pristana. .izvršil« j« blokado, ala od Srbije, da odpokliče svojo pomoč, Črnogorci pa so bo požvižgali na vse evro-fcke želje ter zahteve in so zavzeli Skntari. 5 tem je položaj zopet izredno p o-tren in vse lepe nade o miru zamorejo et po vodi splavati . . . Kaj bode zdaj ? Ve-asti so izjavile, da Skntari ostane ban i j i. Temu se bode morala Črnogora vsakim pogojeni podvreči, ako ne z lepo Z grdo. Morda bode kralj Nikita sam tako hten, da odstopi od svoje trmoglavosti. Ako našle bodejo morda velevlasti sredstva, da 1 shladijo glavo. Ako se pa zopet izkaže, da edinost velevlasti le navidezna in da ima ,ja še vedno svojo hinavsko vlogo, potem de Avstrija na lastno pest na-pila. S svojo otročjo miroljubnostjo so diplomati dovolj denarja in vpliva zapravili. je skrajni čas, svetu dokazati, daje strija velevlast in da je njena za-raembnejša nego špekulantovstvo bal-ikih desparadov... Resni dogodki o reje priti, našli bodejo Avstrijo ;?a bolj pripravljeno nego avstrijske diplo- Skutari padel! Cetinje, 23 aprila (iz uradnega črnogorskega vira): Črnogorski vojaki so danes zmagovito Skutari zavzeli. C a 11 a r o , 23. Iz Cetinja se poroča, d a je trdnjava Skutari po vročem boju in junaškem odporu posadke padla. Črnogorci so že v mesto prišli. Večji del mesta je od kanonskih krogelj razsut, Kralj hoče s svojimi sinovi še danes v mesto prijahati. Turški zapovednik Essad-paša je baje uvidel, da je nadaljni odpor brez koristi, ker so Črnogorci in Srbi že Taraboš zasedli. Bil je skoraj dvadnevni boj, katerega je srbska artiljerija odločila. Govori se, da se je Taraboš ponoči presenečil in zavzel. Veliki del mesta leživrazvalinah. Krvavo žrtve na obeh straneh so velike. _ ______. . Skut?>:'. .......------- Mesto Skutari (Srbi pravijo Skadar, Albanci pa Skodra) je samo ob sebi umazano turško gnezdo, ki šteje okoli 20.000 prebivalcev. Svoj čas je bilo mesto rezidenca kralja Gentius ilirskega, potem je prišlo pod turško, srbsko ter benečansko oblast. Leta 1479 so Turki Skutari za stalno zavzeli. Najbolj značilen je 500 m visoki Taraboš, ki se dviga čez Skutari in tvori naravno skalnato trdnjavo, v kateri so seveda pozneje šance iz-sekali. Kdor ima Taraboš v roki, temu spada tudi ves Skutari. Turki so utrdili Skutari s forti in zemeljskimi utrdbami. Severno je precej visoko ležeča citadela, ki leži med rekoma Bojana in Kiri. Zahodno je omenjeni Taraboš. Južao so stale na griču Mala Brdica turške baterije, ki jih je Drina ločila od utrdb pri Vukatinu. Potem so prišle utrdbe na malem in velikem Bardanjolu. Turška posadka je štela baje okoli 25000 mož. Črnogorci pa so imeli tu in pri Bardanjolu 20.000 mož, pred Taborošom pa 7000 mož. K temu je prišlo še okroglo 20 do 30.000 Srbov. Nekaj jih je sicer pred zavzetjem odšlo, a mnogo se jih je naprej borilo in tudi srbski kanoni so tam ostali. Skutari bil je od začetka vojne od ostale Turčije odtrgan. Vkljub temu so junaški boritelji vse napade odbili in edino lakota jih je premagala. Več kot 6 mesecev je trajalo obleganje. V prvi polovici balkanske vejne niso dosegli Črnogorci pri Skutariju nobenih uspehov. Pogumni zapovednik Hassan Rizza celo sklenjenega premirja ni hotel priznati in je boj nadaljeval. Med 6. in 9. februarjem so Črnogorci in jim na pomoč došli Srbi združili vse moči in napravili 'gene-ralšturm.< Napadalci so imeli 6000 mrtvih, a dosegli niso nobenega uspeha. Te velikanske izgube so Črnogoro tako opešale, da je morala za vedno večjo srbsko pomoč prositi. Srbija poslala je več kot eno divizijo vojaštva s težko artiljerijo in to na grških barkah čez So- loniki v St. Giovanni di Medua. Istotako se ie zadnje težke kanone črnogorske pred Skutari poslalo. Črnogorci in Srbi so potem proti mednaiodnemu pravu mesto in zlasti avstrijska poslopja v Skutariju bombardirali. Kralj Nikita je pač mislil, da bode s tem nečloveškim nastopom prebivalstvo prestrašil in tako dosegel, da se trdnjave uda. Pa ni bilo tako I Srbi so pripeljali potem nove težke kanone. Posadki pa je pričelo polagoma primanjkovati živila iu streliva in tako je moralo priti do padca trdnjave. Junaštvo te posadke seveda s padcem ni osramočeno. Beda v Skutariju je bila velikanska. Ravno mestni okraji, v katerih stanujejo kristjani, so od srbskih kano-nov polagoma razdjani. Mnogo ljudi je. od lakote umrlo. Travo in iz konopelj napravljeni kruh so ljudje jedli. Stolp katoliške cerkve je razrušen; zadelo ga je več srbskih granat. Tudi veliko žen in otrok je bilo ubitih. Zgodili so se grozni slučaji; tako so Srbi ustrelili na eni in isti dan neko ženo ter njenih 5 otrok. Od lakote izmučeni prebivalci so zapustili po dnevu mesto in so v okolici živila iskali; Črnogorci pa so jih postre-lili. Povsod po cestah so nedolžni otroci za kruh prosili. Vsi ti dogodki so prava sramota za laži-krščanstvo balkansk i h Slovanov . . . Od padlega Skadra. „»*-*Jva,ttua.r.o, 23. Trdnjava Skutajri ni bila premagana po generalšturmu, marveč turška posadka se je sama u d a 1 a. Vsled grozne lakote prisiljen je turški zapovednik Essad-paša krvavo igro vstavil. Po dvodnevnem obstreljevanju se je med turškim in črnogorskim poveljstvom dosegel sporazum. Turška posadka ni vjeta, marveč je z orožjem in pod vojaškimi častmi, ki so jih Črnogorci hrabrim boriteljem izkazali, iz trdnjave odkorakala. Potem so Črnogorci mesto zasedli. Kralj Nikita je s svojimi sinovi v mesto prijezdil. Črnogorci se pripravljajo baje na nove boje z drugim nasprotnikom, ker popravljajo razstreljene utrdbe in vlačijo vanje živila ter strelivo. Poskušeni umor avstrijskega c. in kr. vojaškega atašeja v Cetinju. C a 11 a r o , 22. aprila. Avstrijski c. in kr. i ataše Hubka v Getinju peljal se je s svojim automobilom proti Cattaru, da bi tam uradne telegrame oddal. Na strmi poti pa so Črnogorci skopali globok jarek. Ako bi ne bil šofer previden, padel bi auto v jarek in naš ataše bi bil umorjen. Ko se je ataše zopet proti Cetinju vračal, vstavili so ga črnogorski soldati; vkljnb temu da so ga poznali kot zastopnika Avstrije, zaprli so ga tri ure in ga šela potem Od solnčne strani Ijenja, od srečnega družinskega življenja, od lega dela se nas odrine mnogokrat po ne-lem slučaju, vsled prehlajenja, nalezljenja, jenja, opekline na senčnato stran življenja, se seznanimo z bolečinami, nezmožnostjo lo, znižanim zaslužkom in bedo. V kolikor tu za nezgode, kakor opekline, stisnjenja, ijenje, izpuhe, bule, revmatične ali neural-bolečine, se nesreči lahko opremo, ako io Fellerjev zeliščni fluid z zn. „Elzafluid'', ki, kakor vemo iz izkušnje, odpravi bolečine, hladi in olajšava. Pri vseh boleznih kože, tudi pri pegah, solnčir.i, rezki koži, šapah na glavi, potenju se izkaže kot važno domače sredstvo, vpliva čistilno in prepreči pri ranah vnetje. Naše čitatelje bode gotovo tudi pismo baronice Geramb v kopelji Buzias pri Temesvarju zanimalo. Ta dama piše: „V časopisih naj bi se objavilo, kako izborno vpliva Fellerjev „Elza-fluid." Imela sem toliko bolezni, giht in slabost oči, utrujenost, bolečine v glavi in hrbtu in odkar rabim sElzafluid", sem popolnoma zdrava." Naši čitatelji naj bi imeli Fellerjev fluid z zn. BElzafluid" vedno pri hiši; saj stane po-izknsni tncat le o kron franko. Kot milo odvajajoče, obenem prebavo urejajoče sredstvo, ki pomaga vedno, preiskusili smo Fellerjeve odvajalne Rabarbara-krogljice z zn. aElza-krogljice" in priporočamo tudi od teh 6 škatljic za 4'— krone franko. Oboje se dobi le pri apotekarju E. V. Feller, Stubica, Elsaplatz št. 241 (Hrvatsko.) — —--------— fi. StraschiU'ova grenčica iz zelenjave je naravni izvleček (ekstrakt) najfinejših zdravilnih zelenja v in uajbolj uspešnih vsled tega priznano Vorenin. Straschlll'ova graucica is lelMjP^.i „,.. najboljši želodec Okrepčojoči piebavni liker.™«'18 (ui riem man K 22.0J iljuje se zavoda • izpustili. C. in kr. avstrijski poslanik je zahteval od Grnogore takoj zadoščenje in kaznovanje krivcev. Ali kralj in vlada g a nista sprejela. Potemtakem se ta črnogorska druhal že res z Avstrijo igra. Upati ,je, da bode naša vlada tema roparskemu kršenju prava odločno konec napravila. Avstrija za odločni nastop. Dunaj, 23. Avstro-ogrska vlada je vele-vlastim že predložila konkretne predloge, d a se črnogorsko vojaštvo iz S k u-tarija šiloma odpravi. V prvi vrsti se bode zasedlo črnogorska pristana A n t i v a-r i m Dulcigno. V ta namen se ne bode rabilo mornarske vojake, temveč vojaške oddelke armade. Položaj je nevaren. Veleizdajalstvo v Dalmaciji in na Kranjskem. V dalmatinskih mestih so posamezni ljudje pričeli prav nevarno protiavstrijsko gonjo. Oblast je zdaj proti tem hujskačem odločno nastopila. Tako je m. dr. obtožen profesor Darič, ki je izdal protiavstrijske pesmi. Profesor Cičin se je udeležil prepovedane priredbe in so ga vsled tega od službe odstavili. Advokat dr. Mičič stoji zaradi veleizdajalstva v kazenski preiskavi. Odstavljen je tudi državni pravdnik Kronja ter notar Bona. V Dubrovniku stoji cela vrsta mladih ljudi pod policijskim nadzorstvom. Oblast je prepovedala vse priredbe, ki proslavljajo balkanske dogodke in je občinskim zastopom naročila, da se temu brezpogojno podvržejo, ker bi se jih moralo drugače razpustiti. Slične ojstre odredbe je sklenila deželna vlada na Kranjskem. Pisatelja Ivana Cankar, ki je na uekem shodu v Ljubljani govoril za uresničenje jugoslovanske republike, so obtožili zaradi veleizdajstva. Delavsko društvo „Vzajemnost", ki je dotični shod priredilo, pa je oblast razpustila. Srbske grožnje proti Avstro-Ogrski. Kakor poročano, pričeli so Srbi ojstri bojkot proti trgovstvu Avstro-Ogrske. Češki listi so protestirali, češ da naj vendar češko industrijo ne bojkotirajo, ker so Cehi vendar tako dobri prijatelji Srbov. Ali srbski bojkotni odbor se na te prošnje prav nič ni oziral; sklenil je, da se bojkotira vse blago iz Avstro-Ogrske brez ozira na narodnost odpošilj alcev. Naši slovenski prvaki, ki so Srbom vedno tako vneto pete lizali, vidijo zdaj, koliko hvale je doživela njih ljubezen pri Srbih samih. Srbi sovražijo namreč vse, kar prihaja iz Avstrije, pa naj bode to potem nemško, češko, slovensko, poljsko, hrvatsko, laško, rusinsko ali rumunsko. Kako strastno je to srbsko sovraštvo, dokazuje n. p. sledeči članek iz lista .Pravda": „Šele ko bode ves Balkan avstrijskemu eksportu odtegnen, ko bode cela vrsta avstrijskih veleindu-strijcev uničena, ko bode jokanje v Avstriji mesece dolgo trajalo, šele tedaj zamorejo nastopiti dobre razmere." — Posledice tega bojkota se pričenjajo deloma že čutiti. Radovedni smo, koliko časa bode naša miroljubna vlada še čakala, da odgovori na to srbsko prevzetnost z odločnimi besedami. Srbi divjajo zopet. „Alb. Korr." poroča iz Valone: 6000 srbskih vojakov maršira južno od Durazza in je zasedla vse vasi. Prebivalstvu se je naznanilo, da hočejo Srbi prestolonaslednika Aleksandra za albanskega kralja proglasiti. Srbski oficirji pravijo, da bodejo, ako se Albanci na njih stran podajo, zanje Bozno in Hercegovino zasedli, da bodejo, ako postane srbski Aleksander albanski kralj, Albancem Kosovo nazaj vrnili. Srbi silijo prebivalce z orožjem, da podpišejo spomenico na velevla-sti, v kateri se zahteva albansko krono za Aleksandra. Sicer pa so Srbi pričeli zopet hudo divjati. V Kavaji so v 14 dneh več kot 200 Albancev postre-lili. Srbske patrulje imajo povelje, da vsacega Pred mirom? Velevlastim se je vendar posrečilo, najti podlago, na kateri se bode krvavo balkansko vojno končalo. Orožje itak že počiva. Načrt velevlasti za sklepanje miru s Tarčijo je bil od Bulgarije, Srbije in Grške v splošnem sprejet. Tako je upati, da bode v kratkem mir sklenjen. O novih mejah in o mirovnih pogojih bodemo pozneje enkrat natančno poročali. S tem mirom se bode končala ena najkrvavejših vojen svetovne zgodovine. Z ognjem in mečem so prišli Turki v Evropo, z ognjem in mečem se jih je čez dolga stoletja iz Evrope vrglo . . . Notranji spori balkanskih zaveznikov. Vojna s Turčijo je končana, ali zdaj se pojavljajo šele velika nasprotja med balkanskimi zavezniki samimi. Gotovo je, da je glavno delo v tej vojni Bolgarija storila. Ona je Tarčijo v srce zadela in do Konstantinopla vrgla. Ko bi se bili Torki Bulgarije ubranili, izgledal bi zdaj balkanski zemljevid kakor pred vojno. A zdaj, ko se grč za razdelitev velikanskega plena, hočejo Srbi in Grki v neverjetni požrešnosti vse pogoltniti in tudi od Bolgarov zasedene odnosno prebivane pokrajine obdržati, Bulgarom seveda niti na um ne pride, da bi se oklonili tej krivici. In tako je položaj danes tak, da zna prav v kratkem časa izbruhnitizopetna krvava vojna med Bolgarijo in Srbijo oziroma Grško. V ,imena križa" so te države vodile vojno proti Torčiji, — v kakšnem imena neki bodejo peljali medsebojno prelivanje krvi? . . . Steckenpferd 8 milo lilijino mleko vedno kakor doslej neobhodno potrebno za raci- onelno negovanje koit? in lepote. Vsakodnevna pri- znanjevalna pisma, a 80 h povsod v zalogi. Zadnji telegrami. Tako ali tako! T) o naj, 24. aprila. Avstrija zahteva, da se morajo velevlasti v najkrajšem časa odločiti, ali sprejmejo avstrijske energične predloge ali ne. Kralju Nikiti se bode naročilo, da zapusti takoj Skutari. Drugače bodeta Avstrija in Italija z vojaško silo to svojo zahtevo podpirali. Avstrija je tudi na najskrajnejše korake pripravljena. Naša vlada ne odneha. Dunaj, 24. aprila. „Fremdenblatt", kije glasilo avstro ogrskega zunanjega ministra, poroča jako energično, da je naša vlada storila potrebne korake, da se Črnogorce iz Skutarija nažene. Upajmo, da se ne bodejo valjali ti predlogi po diplomatskih pisarnah. Kajti proti trmoglavosti Nikite je h i-tra in brezobzirna eneržija potrebna. Veleizdajalci. V Dalmaciji ustanovljajo srednjošolci proti-avstrijska društva, katerih namen je združenje Jugoslovanov. Zapeljani mladeniči hočejo tudi lastni list pod imenom »Jugoslavija" izdajati. — Po vsem Češkem poskušali so radikalci ob priliki zavzetja Skutarija demonstrirati za Črno-goro. Oblast je ta izzivanja preprečila in mnogo izgrednikov zaprla. — V Zagrebu so priredili izgrede, pri katerih se je vpilo „proč z Avstrijo." Policija jim je napravila konec. Nikita se bana. C e t i n j e , 24. aprila. Ko se je tnkaj izvedelo zavzetje Skutarija, zbrala se je navdušena množina pred kraljevo palačo. Nikita imel je potem govor, v katerem je m. dr. dejal: „Sku-tari je od danes naprej črnogorski." — Smo radovedni, j©-li bode Nikita res •nln Evronn .nremaeal!" Dopisi. Dunajsfc imivi čla iBivši Hrib mii n n a je ter i(i zna dih v r ,no, iz A' |i glavno kako je jhujšemu .jako ozke brinski v trnje s Iz župnije sv. Petra in Paula v Ptuju, S** k- smo srečno doživeli videti domače „Orle."°Pa ^ ^ fanti v pošteni obleki nimamo nič govoril P1* Je te< so ti fanti našemljeni v balkanski oblefe* Je °' nam prvič in zadnjič niso dopadli. Pač iptembra 1 trditi, da ta našemljena obleka ne vleče fnikarske; božnost. Ker to se ve iz izkušenj, ako ;Wa m_ ^' mladeniča našemljeno, da je tudi srce. Akt nekaj di natanko pogledamo, vidimo te fante osti?6^' v C> tako da vsakemu gleda greben izpod spotem ta potem nepotreben „Waffenrock", ki jim of. v bližin visi iu rodeče srajce, da, so kakoc so bV čas „freimani", ki so na vieelce obsojen«08'ovans' obešali. Takih si ne želimo veš pred očip Je rav" stavljati. Mogoče pri zadnjih durih, da b*ora v S" žili na tiste, kateri nočejo pridige posilil, " vsef gredo ta čas nad Snopa. Dragic se ti našdflns'ui fanti lahko rabijo pri „teatrih", tamjihM* c r c gre gledat, kdor jih hoče; v cerkev panfcc,J)i B vsak kristjan; zategadelj jih mora vsak t? ni z v ali mo je všeč ali ne. Opazili smo. daseflmi P teh fantov močno veselijo, ko vidijo svoj?110 v 8( v tej našemljeni obleki junaško nastopatll(larm ^i vsi dragi se bomo veselili tedaj, ko bjlkanike f videli te fante v pošteni štajerski obleki!Mn JngQ srce pa v ponižni, pobožni in nedolžni, remljenja, Ponikva. Čndno! Skrivnostno! — Zt?n'n. in voljo, kaj je vendar? Codne stvari se gi*^aJa me' io slišijo. Vse je mraz uničil, vse je prtF,DarJai _H je resnica! Tudi Pookovske »Marijine'$. ^ko J! hočejo odstopiti od Marijinega društva. ^'va v * vendar ? Ena devičica je pobegnila iz I* kaže, < baje v Maribor, da bi ji mraz ne škodo«PJ' v ' kaplan se je odpeljal v Rim baje do*e8a P' Vbogi in bodo obdolženi organist hoče #^Ji da .6 Ponikve. G. župnik hočejo imeti red v {phar pri Vse to nas nič ne briga, ali škoda bodeR8*-1 .n80 ganista, ,če ga hočejo tako na grd način ohodoji ^ viti. Prav radovedni smo, če je še kaj dP8kvi, m. cvetja ostalo zaradi mrazu. Do prihodi>!a8ti t«1" bode že videlo, če se bode kaj lepo ra«B1Ja n.e D Skoraj je tako, da bi vera pešala . . . močnim ČirkOVCe. Tukajšnji župnik Anton RtWP°d Hri prišel v soduijsko preiskavo iu sicer ker p lz teS nagovarjal tukajšnja posestnika Franca D!°vens' j°ga n'80 neugodna tla za vseslovanska lžni. remljenja, znano je iz mnogobrojnih dogodkov, __ Za 1 i"'0 'n tajnih demonstracij veleizdajalskega i se goi ^ja meQl Jugoslovani. Rusofilsko nastopanje je proi ibarja, ki se v zadnjem času seveda ne vrši rijine" i & tako javno, zato pa še močneje v tajnem, teh zvezah šele pravi pomen. Zopet da ona politika, ki se jo ji v Ljubljani, je le delo r u- ega pan8lavizma. Menda tudi ni samo niaj, da so ravno sedaj, ko se nahaja gospod ri svojih prijateljih na Ruskem, Ijub- sokoli" stavili predlog, da naj se vrši uštva la iz fi škodov: ;e do hoče oi ad v fanpibar i bode z i"8ki način o ihoduji v3eslovanski sokolski kongres ne v . kaj dol 0Bk?'> marveč v Ljubljani. Da pa avstrijske prihodnj l'*8'' temu vseslovansko-revolucijskem zboro- )o razcvi 0Ja Qe bodejo delale nobenih težav, grozi se močnim vplivanjem Rusije na avstrijsko vlado! iton Rai *P0^ Hribar naj vstvari tu pač neki „aranžma." er ker j« 1J tega članka je pač razvidno, da je ancaUn »vensko prva^ka politika danes popolnoma za- - zažgali rupljena od protiavstrijskega ruskega duha. no, njffl [temn pridejo še dejstva, ki se vsak dan Umenjea pel pojavljajo. Veleizdajalstvo prihaja v klasje aiji nazni [treba bode kmalu z največjo eneržijo to gnala . J Fe iztrebiti . . . renski B I Novice. ?13 —"i z°Pet velil(a slovensko-klerikalna tatvina ? ' n a imi i kJnD'Jani 8e g°TOri> aa se je zgodila v „Ka- 4 • i iskem slovenskem tiskovnem društvu" v e- ■ L a poneverba. Listi poročajo, da je ,,' kradel stolni vikar Luka S m o 1-m član je izbori _1. V illB nikar, znan politični duhovnik , okroglo svoto 30.000 kron. Smolnikar se baje zdaj nahaja v nekem dalmatinskem kloštru. Klerikalci sicer tajijo celo zadevo. Ali nekaj bo že na stvari. Preiskava bode menda že dognala, kaj je na tem najnovejšem škaudalu. Radovedni smo! Sicer pa je tudi mogoče, da se relo zadevo na znani način potlači. Kajti klerikalci vržejo prav radi plašč krščanske ljubezni čez svoje lastne tatove in slepaije . . . Na vsak način ima slovensko-klorikalna stranka v zadnjih tednih grozovito veliko smole! Iz Spodnje-Stajerskega. Prvaški Škandal prve vrste se je zdaj zo pet odkril Slovenski poslanci vdno javkajo, češ da je v štajerski dežel ai službi tinto malo slo venskih uradnikov nastavljenih. Prvaški deželni odbornik profesor R o b i č skuša vsled tega ob vsaki priložnosti kakšnega slovensko-narodnega varovanca v to ali ono deželno službo vtihotapiti. Pri vsem temu pa ima profesor Robič prav hudo smolo. Kajti njegovi slovenski varovanci so večinoma — tatovi in sleparji. Ravno tako izgleda, kakor da bi hoteli slovenski prvaki vse svoje ničvredne in v denarnem oziru nezanesljive osebe, ki jih ne marajo v svojih posojilnicah do korita spraviti, v deželno službo potisniti . . . Žalostno je le, da je ime profesorja Robiča s tem škandalom v zvezi. Že poleti 1912 dobil je brco slovenski oskrbnik prisilne delavnice v Messendorfu, ki je vžival posebno zaupanje in vročo protekcijo Robiča ter sploh prvakov. Ta slovensko-narodni oskrbnik je namreč deželi okroglo 8.000 kron denarja pokradel. Slepar bil je svoj čas c. k. oberlajtnant, ali zdaj se baje nahaja — v srbski vojaški službi. Značilno! To je bilo torej lansko leto! Zdaj pa se poroča o zopetnem podobnem slučaju. Slovensko-narodni nadzornik spodnjoštajerskih zavodov za najdeučke m „verpflegstationov" namreč iz lenobe svoje službe ni hotel upravljati. Ta gospod ima sina, ki je tudi Robičev ljubljenec in je bil pri deželi nastavljen, katerega se je pa moralo že preje iz službe nagnati, ker je 6.000 kron pokradel! Oče tega lumpa poslal je sina namesto sebe na inšpekcijska potovanja. Potrdilo čez potovanja napravil je potem oče sam in si pustil svojemu činovnemu razredu primerne visoke diete od dežele izplačati. Štajerski deželni odbor seveda za tako sleparijo ni imel zmisla in je dal očetu tudi zasluženo brco . . . Take gospode torej porivajo slovenski voditelji v deželno službo. Naj za svoja prvaška društva take sleparje obdržijo! Deželne denarje pa plačujejo v s i štajerski prebivalci in te krvave denarje ne bodejo kradli prvaški protežiranci. . . Upamo, da bode deželni odbor odslej previden glede Robičevih protežirancev in kričanja slovenskih prvakov. Za par let ima štajerska dežela dovolj od slo vensko-narodnih uradnikov . . . Smili se nam le slovensko pošteno ljudstvo, kateremu delajo njegovi voditelji tako sramoto! Tajnostni Vlom. Neznani zločinci vlomili so v pisarno c. k. okrajnega glavarstva v Mariboru. Takojšna preiskava je dognala, da vlomilci niso vzeli denarja ali vrednostnih predmetov. Pač pa so vlomili v one mize, v katerih se nahajajo važni politični akti, hi se tičejo zlasti slučaja gotovih potrebnih vojaških odredb. Splošno se sodi, da so ta vlom povzročili sovražniki Avstrije. Sicer bode preiskava vse dognala. Advokat dr. Horvat v Ptuju postal je od kmetijskih žuljev bogat; zato pa zdaj že misli, da sme kmete zasmehovati in iz njih norca briti. Dokaz temu sledeči dogodek, ki ga nam poroča zanesljivi prijatelj: — Imel sem opravka v trgovini, ki se nahaja v hiši gosp. Pinteriča. Bilo je tam več kmetic, ki so nakupovale. Nakrat pride tudi dr. Horvat. Neka kmetica je zahtevala po domače „mašin"; dr. Horvat pa se je pričel takoj norčevati, češ da naj gre „na mašin", tam ga bode dobila. Kmetica je tedaj vprašala, kako naj reče. In dr. Horvat se odreže: „Užigalice, ako ste Slovenka", — ter odide. Neka druga kmetica pravi potem: Naj zahtevam, kakor hočem, samo da dobim, kar želim . . . Po našem mnenju je predrznost prve vrste, ako se Horvat norčuje iz kmetic, ki seveda ne znajo tako učeno govoriti, kakor kak „jezični dohtar." Kmetice bi izprosijo enkrat za vselej, da bi jih kdo v trgovini nadlegoval in zasramoval; drugače si bodejo same pomagale. Horvat naj svojo blaženo slovenščino nči v svoji kancliji, drugi ljudje pa se na njegove predrzne nauke požvižgajo . . . Posledice mraza in snega so v posameznih k čajih naravnost grozovite. Človeku krvavi naravnost srce, ako vidi, kako je sadno drevje 3ežgano in kako so krasne gorice uničene. T o je nesreča za celo deželo. Seveda tudi v tem žalostnem položaju ne smemo obupati. Z novim pogumom moramo zopet pričeti delo, kajti vse še ni izgubljeno in mnogo se bode dalo še popraviti. Nekaj navodil glede zdaj potrebnega dela v poškodovanih vinogradih prinašamo danes iz peresa odličnega strokovnjaka. Vinogradniki naj se teh navodil strogo držijo in imeli bodejo gotovo uspehe! — Pa še nekaj! Sila je res velika, zlasti pri kmetih, ki so zgolj od vinske letine odvisni. Zato pa je zdaj sveta dolžnost poslancev, da napnejo vse moči in skušajo pridobiti od države in dežele pomoč. Od dežele seveda ni mnogo pričakovati, ker so slovenski poslanci s svojo obštrukcijo deželni zbor razbili in odboru vsled tega pravico za podelitev podpore vzeli. Ozmec, Meško, Miha Brenčič. kje ste zdaj? Slavni dr. K o r o š e c, kje si ? Slovensko ljudstvo umira v bedi, — pomagajte! Umrla je v Ptuju gospa Schmerda, najemnica gostilne „zur Sonne", po dolgi in težki bolezni. N. p. v m.! Iz kolesa padel je v bližini Slov. Bistrice agent Franc Petelinz in obležal nezavesten. Zlomil si je roko dvakrat. S Petzoltovim autom so ga prepeljali v bolnico. Nečloveška surovost. V neki gostilni v Podgorju pri Brežicah popivali so kočar Verstovšek, fanta Vicman in Zgalin ter nekaj deklet. Verstovšek je postal pijan; imenovana fanta pa sta ga vlekla potem po tleh domu; držala sta ga pri nogah, brcala v trebuh in ga končno doma potegnila na štriku na podstrešje. Vsled tega zverinskega ravnanja je Verstovšek čez par dni umrl. Surova fantalina sta že pod ključem. Zaradi dekleta sta se v Oatrožni pri Celju stepla fanta Jerneje in Mimik. Jerneje je Mrr-nika 8 polenom na tla pobil in mu dvakrat nogo ter dvakrat roko zlomil. Težko ranjenega Mimika so v bolnišnico odpeljali. Tatove vjeli so, ki so v sv. Jnrju v slov. gor. pri veleposestniku Mesariču toliko pokradli. Tatova sta brata Jožef in Janez Gomza iz Starigrada pri Koprivnici. Orožniki so zdaj Janeza zaprli, medtem ko Jožefa še niso vjeli. Zaprli so pa tudi Jakoba Jug, ki jima je pomagal, ali ga zopet izpustili. Grozno maščevanje. V Skalisn pri Velenju vrgel je 16 letni rudar Anton Hendeles iz maščevanja železniško šino v raašino za sortiranje premoga. K sreči je delavec Kresnik to pravočasno opazil in je mašino vstavil. Drugače bi ne prišli samo delavci v smrtno nevarnost, marveč bi tudi podjetje trpelo veliko škodo. Mladega zločinca so zaprli. Cerkveni tat. V Žalcu so vjeli nekega Franca Kacaba iz Češkega, ki je hotel v cerkveni nabiralnik vlomiti. Priznal je, da je tudi v razne druge cerkve vlomil. Voli Splašili so se viničarju Kadilniku v Skalici pri Konjicah. Nesrečnež je padel pod voz in pridobil pri tem smrtnonevarne rane. Iz Koroškega. Prvaški polom v sv. Danijelu. Veliki prvaški polom v sv. Danijelu je slo-vensko-narodne možakarje prav hudo razburil. Kajti tatinski učitelj Mihajlo Svanjak je bil vendar eden „najboljših" agitatorjev za slovanske cilje na Koroškem. Svanjak je zaradi raznih uradnih lumparij v kazenski preiskavi in, kakor smo že zadnjič poročali, gre se tukaj za mnogo tisoč kron kmetskega denarja. Prvaki skušajo seveda celo zadevo kolikor mogoče utajiti in olepšati. Ravno tako delajo, kakor da bi na celi zadevi nič hudega ne bilo. Tajijo zlasti, da bi poneveril Svanjak tudi občinske ali sploh javne denarje. Zato hočemo že danes par slučajev omeniti: Slovenska kmetijska zveza Strojna bila je še od leta 1910 za umetna gnojila in kmetijsko orodje 746 kron dolžna; ta denar pa je od svojih članov že davno dobila. Earn je torej načelnik Svanjak ta denar vtaknil|? Nadalje bila je ta zveza (Gauverein) v Strojni istotako za umetna gnojila iz leta 1912 dolžna 1.691 kron; kam je dal Svanjak denar, ki so ga nesrečni člani v ta namen plačali? Občina sv. Danijel, katere tajnik je bil ta Svanjak, bila je dolžna za akcijo vsled pomanjkanja krme iz leta 1912 čez 1.312 kron. Torej imamo v tako kratkem času invtakomali gorski občini več kot 3.700 kron zaostalega dolga; in povsod ima Svanjak svojo roko zraven!! Ali Svanjak je bil tudi poštar v Strojni. Neka denarna pošiljatev, ki jo je že januarja 1913 sprejel, ni prišla do adresata; to se je zvedelo in zdaj je postalo Svanjaku v Strojni malo neprijetno. Pobral je šila in kopita ter jo popihal iz Strojne. Pustil je šolo zapuščeno in slučajno došli inšpektor našel je vse gnezdo prazno. Medtem so prihajale sodnijske tožbe zoper občino in zvezo in škandal je postajal vedno bolj očiten. Ko je že skoraj eksekutor prihajal, so se prvaški voditelji škandala zbali in so med seboj toliko denarja zbrali, da so zaostanek razven nekaj sto kron pokrili ter s tem nadaljne preiskave Svanjakovih umazanih zadev preprečili. S tem pa stvar ni iz sveta spravljena. Državno pravništvo jo ima v roki in upati je, da pride polna resnica na dan. Kajti škandal je očiten in kmetje bodejo zahtevali od župana ter ostalih slovenskih vodij natančni obračan. Svanjak je eden tistih prva-ških hujskačev, ki hočejo na Koroškem pansla-vizem širiti, ki pa nimajo rešpekta niti pred tujim denarjem. Pfui Teufel! * * * V Sv. Mohorju bil je za župana g. Peter Rieder izvoljen. Njegov namestnik je g. Ign. Huth, občinski svetovalci pa gg. J. Wohlgemuth, Leitl in Langegger. Obesil se je pri Beljaku brezposelni Ludvik Miki. Otroci so ga našli mrtvega na nekem drevesu viseti. Zaprli so pri Spittalu hlapca Matija Greier, ker je neko žensko posilil. Surovež je bil zaradi ednakega zločina že več mesecev zaprt. Star SVinjar. Pri zadnjem porotniškem zasedanju bil je 70 letni hlapec Pavel Perhounig iz okolice Pliberka na 13 mesecev ječe obsojen, to pa zaradi nekega nesramnega zločina. Stari svinjar je takrat pobegnil, ali zdaj so ga orožniki iz Libelič vjeli in zopet zaprli. Gozdni požar. Vsled isker iz mašine nastal je pri Zgornji Beli gozdni požar; pogorelo je okroglo 3 hektarjev mladega gozda. K sreči so ljudje hitro na pomoč prihiteli in nadaljno razširjenje ognja preprečili. Poskušeni samomor. VPontaflu obstrelil se je iz neznanega vzroka Rudolf Trofenik. Neumni fant je smrtnonevarno ranjen. Samomori. Vsled dolge bolezni vzel si je v Celovcu oficijal H. Kapusta življenje. — Iz norišnice v Celovcu zbežal je neki A. Lamprecht iz Dellacha. Čez par dni našli so ga obešenega v gozdu pri sv, Martinu. Divjak. V neki gostilni v Pliberku so rudarji popivali. Kar nakrat je potegnil poljski rudar Zurek nož in pričel slepo okoli sebe suvati. Rudarja Plattner je sunil z nožem v hrbet, natakarico v ramo, rudarja Winkler v roko, nadalje rudarja Neubauer v glavo. Najtežje pa je ranil rudarja Molinari; sunil ga je v desno in levo ramo ter v vrat in ga je smrtnonevarno poškodoval. Orožniki so divjaka zaprli. Kako naj ravnamo z vinskimi trtami, ki jih je zadnji mraz poškodoval? (Naznanilo deželne sadjarske in vinogradniške šole v Mariboru.) Velika škoda, ki so jo doživeli vinogradniki v zadnjih tednih, jim jemlje pogum in upanje. Marsikdo bode rekel, da v vinogradu, prizadetem od mraza, sploh nič več ne dela in si ne dela nobenih novih troškov, ko je po njegovem mnenju itak vse zamdo. AH tako daleč ne sme priti, temveč vinogradnik ne sme ob- upati, mora skrbeti zopet ni nova leta in že z ozirom na to zopet delati. Popisati hočemo torej v tem oziru in v teh razmerah potrebna dela: Tam kjer se je narezalo bojne (štrekerje), naj se počaka s postavljanjem srednjih ko'oj, na katere se bogne priveze. Tudi naj se, v kolikor se še ni zgodilo, z vezanjem bognov počaka, da se čez nekaj časa pri poganjanju vidi, ako ni le eno ali drugo glavno ali postransko oko ostalo. Le v tem slučaju se potem kole postavi in bogna pritrdi, vse druge pa tam, kjer začnejo, odreže. Ako se je že preje postavljanje kolov in prive-zanje bognov zgodilo, se mora vršiti odrezanje bognov, ki ne poganjajo in odstranjenje srednjih kolov v določenem času. V prvem slučaju se prihrani nepotrebno delo in kole, v drugem pa kole Pri trtah, ki so urejene na >Zapfenschnitt«, naj se ne odpravi, marveč naj se vse pusti, da se prepreči preveliko izgubo soka po prizadetih ranah. Posledica močnega letošnjega mraza bode, da bode namesto uničenih pogank iz starega lesa več ali manj novih pogank nastalo. Kadar postanejo te okoli 20 cm dolge, se jih bode to'.iko odtrgalo, da ostali drug diuzega pri razvitku ne ovirajo. Števila pogank se tukaj ne more omeniti; preveč se jih ne bode smelo odtrgati, ker bi se drugače trti poganke vzelo, ki pomagajo pri njenem izdatnem razvitku. Pustiti se bode moralo vse poganke, ki kažejo nastali plod (Fruchtansatz.) Posebno važno je škropljenje, ki se mora tolikokrat in tako izvršiti, kakor je potrebno za varstvo proti peronospori. Pri vsem tem pa se ne sme zanemariti tekoča kulturna dela, kakor n. pr. kopanje (zrahljanje) in čiščenje zemlje, vezanje in »gipfelnt; kajti ta dela pospešujejo skupno nastanek ploda in zrelost lesa za bodoče leto. Kjer so nastale poganke iz neuničenih popkov ali postranskih očes, se bode imelo še l.etos trgatev. Take poganke se bode v bodočem letu narezalo kot noseči les; prinesle bodej i plod, ako se je preje omenjena dela storilo. Ako pa mora trta iz starega lesa poganjati, kjer je vsled preranega razvitka vse zmrznilo, ne bode letos ničesar nosila, pa tudi prihodnje leto prav malo. Kajti CVte prinašajo le tedaj plod, ako stojijo na eno leto starejkm lesu. Tega lesa pa v takem slučaju ni. V tolažbo našim vinogradnikom pa bodi povedano, da po mrazu prizadete trte v tem sledečem letu, tudi ako stojijo na starejšem lesu, primerno plodovitost razvijajo, ako se poškodovani vinograd ni v prejšnjem letu zanemarilo. Jako koristno vpliva gnojenje z dušikom, ki se ga doseže pri drugem kopanju z raztrošeojem dveh meterskih centov čilskega salpetra na en hektar. Fr, Z we i f le r. Posledice prehlajenja se lažje prestane, ako se nekaj časa Scottovo emulzijo jemlje in s tem truplu nove moči dovaža. Vpliv Scottove emulzije je tako priznan in preiskušen, da jo mnogi odrašeni in otroci, v čash vremena za prehlajenje ali pred nastopom mrzlejšega vremena redno jemljejo, da preprečijo s tem prehlajenje. Krepkost trupla se s tem izdatno poveča, kar je zlasti za slabotnejše osebe za-željeni vpliv, katere imajo drugače pri vsakem menjanju vremena s težavami prehlajenja opraviti. Iz najčistejših in najvplivnejših snovi setavljena in vsled posebnega Scottovega ravnanja dobra ter okusno napravljena je Scottova emulzija zanesljivo, primerno sredstvo, utrditi hitro in stalno zdravje. Cena originalne steklenice 2 K 60 h. Se dobi v vseh apotekah. Proti vpoSiljatvi 60 h v znamkah na Scott & Bowne, z. z o. z. Dunaj VII, in s sklicavanjem na ta časopis se vrSi enkratna pošiljatev poizkusa po apoteki. 28 Zidano Stikane poletne štofaste bluze v nežnih barvah, kakor belo, crenie, svitlo-modro, modno-lila, roža itd. po želji, se, dokler traja zaloga za četrti del regularnih cen izjemoma po K 1-95 od firme M. Swoboda, Dunaj, 11I./2, Hiesgasse ]S, prodaja. Popis in sliko glej v inzeratu današnje Številke. Hippekrates. znameniti gršni zdravnik, bil je eden prvih, ki je leta 466 pred Kristom človeštu zdravilstvo prinesel. On je tudi opozarjal na važnost negovanja ust in ja skušal izboljšati slab duh iz ust potom praška za zobe ter neke aromatične vinske tekočine. Danes vemo, da so usta vhod za mnogo infekcijskih bolezni in da je racionelno čiščenje zobov ter ust z dobrimi sredstvi, kakor je n. p. ono Sarg'ov kalodont, neobhodno potrebno. Za negovanje ust je zlasti Sarg'ov kalodont ustna voda primerna, ki ima prijetni okus in vpliva antiseptično. Radovedna naročnica. Radovednost, ki se tiče vzdržanja dobrostanja v lastni družini, je jako plemenita lastnost. Omeniti hočemo tudi tukaj priznano sredstvo proti bodenju v ramah, težavi v prsih, pomanjkanju sape in bolečinah v prsih. Fellerjev antika-taralični fluid z zn. „K!zafluidu, ki olajšava in razpušča sline, olajša izmeček in se od mnogo zdravnikov rabi ter priporoča. Dobite 12 steklenic za 5 — kron franko od lekarnarja E. V. Feller, Stubica, Elsaplatz št. 241 (Hrvatsko). Ravnotam dobite Fellerjeve odvajalne nhlza-krogljiceu, ki jih zamorete dajati tudi deci, brez da bi se bilo prehudega učinka ali navajenja bati. 6 škatljic tega milega, sigurno vplivajočega odvajalnega sredstva stane 4— kron franko. Loterijske številke. OOOOQOOOOOOOOOOODfl L L Le enkrat v življenju! lUUUK. 50.000 spalnih skupi odej k K 1 Čudež. določenih za izvoz na Balkan, a n( vsled vojne nevarnosti, iz pristni himalaja-volne, cirka 200 cm U 130 cm širokih, v krasnih trakovih! dessinib, s krasnimi barvastimi se samo kratki čas za polovično _ ceno samo K I 95 za kos prodajaj laja spalne odeje so dvojni i in le dokler traja zaloga "1. jo pri nas po sledečih senzacij 1 kos himalaja spalne odeje stane......... 3 „ „ spalnih odej stanejo......... 6 „ „ „ „ „ .........i Edina razprodaja po povzetju M. Swoboda, Dunaj, III 2, Hiessgasse 13, OOOOOOOOOOOOOO Gradec, dne 16. aprila Trst, dne 23. aprila: 39, 72, 79, 17, 12. 12, 13, 29, 82, 90. Ako hočete svojega m 1 nakupa velik za gospode, o no znižani cen mero za 1st rokava, dol| za mero Cevi brata, sina, svojo ženo, sestro ali hčerko ali svoje r rodnike od grozovite navade in pogina pred pijanci siti, potem Vas prosimo, da se na nas obmet<. bodemo tu na lahki in ceni način pomagali, na kateregE Q| že tisoče ljudi od bede, revščine in pogina rcšuH N, /:..:,::!: V: . :• igatltnO KOl rabi, brez da bi pijači udana oseba to kaj opazili. \ rBpia|nft I/nI slučajih sploh ne more razumeti, da špirita ne more «8j'™",w * ' nesti, on misli, da je temu preobili vžitek vzrok in vsJnnOJŠB „S dobivamo mnogo zahvalnih pisem od mož in žen vsei; fC+vria-' dov, bogatih in revnih, katerim se je s krasnim uspeha^ <.Oiyna-> magalo. Korespondenca se vrši pod največjo diskrccijoHlnOJŠO ,,S neškodljivost metode garantiramo; blagovolite čip.t:. ■; fCnoTial-spod Unrein Franc v Resiczabanya piše: ^OpeZlal- Vcleštovani gospod, Kopenhagcn. Dansko! ilr.ini an Prosim bodite tako dobri in pošljite mi dve sk*""""1 su poštnem povzetju z 20 K. — Imam dva prijatelja k iS [1111'lllli hudo pijači udafa in rad bi ju odvadil. Jaz sam sem vpliv „Kina" poskusil, ker som tuinesljivim H pil in si nisem mogel več pomagati. Odkar sem v2il£\ ___ TJ praške, sem ves drugi človek, sem zdrav in imam vseff^", življenje s svojo družino. Hvala Vam za uspeh \ina [)nci nadalj pošljite mi takoj. Rckomandiral bodem še mnogo Ijudt^K R~ ( je Kino jako uspešno sredstvo proti pijančevanju. S spoštovanjem Unrein f.- • « i: Naš preparat prodajamo po nizki ceni 10 K, pes*" . " ga proti naprej-plačilu ali povzetju, ako se piše na nasnDaj 86 Odi v Kopenhagcn. ■ i Kino-lnstitutet, Kopenhagen K. 7. Dansl Pisma se frankira s 25 vinarji, dopisnice- pa z 10 vjSČajte n8Š0 Kwizda fluid R m™°» Slaroznano. aromatlcwiISrSlcl Ol (znamka kača) turistovski fluid za okrepoanje in osvtha ter muskeljnov Se rabin od turistov, kolesarjev, ■ In Jezdecev v okrepča« Floria zopetno okrepoanje pi turah. - Nadalje P^^ArjAl* revmi. išias. hekseniv- "^"A Cena I steklenice 2 de deske, "= steklenice KI* . Kwizda fluid se dobi » VHaKe vra le s poleg stoječo vsi* V86 Vrste znamko v lekarnah. L. rpmpn dnevna poštna razpok?1*'. cemen po glavni zalogi:| CIgelj, Ki FRANC J0H. KWI3enejše pri c. in kr. avstr., kr. plhnril T in bulg. dvomi liferant, if ,HUI uf ' lekarrar -------------------- K0RXEUETKU FR1 D0i Meščanska parna žaga, Na novem lentnem trgu (Lendplatz) V Ptuju zraven klalnice in plinarski— hiše poitavljena je parna žaga vsakomu --------- v porabo. „ ihn Vsakomur se lea hlodi itd., ter po zantcrtiUllI takoj razžaga. Vsakdo pa srn« tadi ua ,. '. oblati, Trtati, spahati i. t. d a(l1 nJen et le po )~abuke, OOCM ju! alnih K 1 •alkan, ; iz pristne 100 om ih trakov rvaatimi ulovično i b prodaja.] rojni de UK* "? ... senzacijsku ;se 13.-! i moj lobuk. obleka in čevlje skupaj samo K 29*50 Čudežni priložnostni nakup! Kompletna obleka za gospode! obstoji iz sukniča. hlač in telovnika iz iz-bornega, trajnega kamgarna ali brnskega tuh-štofa ali iz pristno štajerskega lodna v poljubni barvi in velikosti, svitlo ali temno, gladko, trakasto ali karirano v lepih modernih vzorcih. Klobuk za gospode Javalier" mehka ali trda facija. iz najboljšega filca, z zidanim trakom in filtrom, jako elegantna ID najpriljubncjža facija, jako moderno, Črn, rujav ali siv. Usojate čevlje za gospode (na „cug." ali za hribolazce) iz izbornega štrapacnega usnja, lepa, prijetna, moderna facija. nakupa velike fabrične zaloge smo v položaju, to garni-i gospode, obstoječo iz klobuka, obleke in čevelj po tej \ znižani ceni za samo K 2950 namesto K 60— prodati. a mero za obleke za gospode zadostuje: obseg trebuha, t rokava, dolgost koraka. Za mero klobuka zadostuje obseg , la mero čevelj dolgost podplata. Edina razprodaja po povzetju: S96 I Swoboda, Dunaj, HI/2, Hieflgasse 13/114. j,STYRIA" vojc najbl >ijančcvanjj brnele; n' na katere gina rešili. >, ki se jo' azila. V naj e more -,k, M žen vse im uspel diskrecijo c citati, k; Cene za gotovi denar: antno kolo (Tourenrad) . . . K 130'— kino kolo (Spezial-Tourenrad) K 150-— inejše „Styria"-kolo za ceste (Styria-Strassenrad) ... K 180 — nejše „Styria"-kolo za ceste (Spezial-Styria Strassenrad) K 200—240 i»"dvc škatj 8'kelni so s „freilanfom" in z najmočnejšim ijateija kiij I piienmatikom (Gebirgsmantel) 353 rsemtudih ceeljivim kupcem se proda tudi na obroke imam vse d »)• ~ Deli (Bestandteile), sedlo, svetilka :h Kina, pn Dci nadalje „Lanfmantel0 in „Lnftšlanhi° mfu.Uude"' 8e dobiJ° P° najnižji ceni. 10u^rc'"QS ir si želi dober in zanesljiv bicikel kupiti. še na naš nil naj se loči za „Styria" kolo (največ-' (lanski f Ja ^a'Dr'''a v naš' državi !) 1 z 10 vin«! SSaite našo veliko zalogo ali pišite po cenik (Preisliste). Zaloga koles in šivalnih strojev. ta Slawitsch, trgovca v Ptuju. Florianiplatz in Ungartorgasse. Vsaka dama pozna že mnogo let sem izborno, slavno razširjeno desinfekcijsko sredstvo Lygoform (originalna steklenica 80 vinarjev), ki se za umivanje rok in inštrumentov, za vsakodnevno intimno žensko toaleto, nadalje za vsako vrsto desinfekcije in odprave duha povsod na zemeljski kroglji rabi Lysoform-milo — alt velika množica dam ne ve, da izdelujemo tudi nežno, fino dišeče, antiseptično milo, ki vzdržuje kožo nežno in svežo. To milo narejeno je iz najboljšega, čistega surovega materijala, vsebuje 1% Lyscforma in ima koloaalno izdatnost; zato je v rabi jako itedlji70. — Prinašamo ga pod imenom v ceni 1 krone ssa ko« v trgovino. — Napravite le enkrat poskus in kupili bodete vedno to fino dišeče, antiseptično milo. — Cena je le navidezno visoka, v resnici pa je milo poceni, ker je veliko in jako izdatno. Zanimivo knjigo o ..desinfekoiji in zdravju" pošljem Vam na zahtevo zastonj in franko. A. C. Hubniann, referent »Lysoform-tvornic«, Dunaj, XX. Petraschgasse 4. proti peronospori, škodljivcem sadnih dreves, krompirjevega polja in sploh rastlin popolnoma mogoč z MAYFARTH'OVO šprico, ki deluje sama, :s syphonia :: nadalje specialna fabrikacija vinskih in sadnih proš ,Herkules< Hidraulične preše. Sadni in grozdni mlini. Kompletne naprave mošterije i. t. d. nadalje vse kmetijske stroje in orožje v najboljši izpeljavi. Fabrike kmetijskih strojev L Dunaj, II. T.l.iJK.It Nr. /1 Frankfort a. M. Berlin. _______Ilustrirani bogati katalog št. 051 zastonj in franko. _____ ___ Pari«. Išče se zastopnike. ____ I K 8'50. se icanje po 1K — - -----,.'"V . U&i ozor posestniki! Menice 2 K, )e deske, štafelne. late in švartelne, kakor lice K1-201 ■ , , . , , '. se dobi pri miie vrste mreze lz drata za ograje, po-oječo varsti vse vrste farbe, laka, firnajza in karboli-""raz'poM Da> cementa, aPna> traverze, strešni in zini zaiogiT] fcigelj, kakor tudi vsake vrste železnine, IH. KWIZWfenejSe pri tvrdki AIOIS MafSChek V 0PU, Tržaška cesta, poleg bolnišnice. 214 '., kr. rum liferent, o] irnar ! PRI DOT; V mestu Mariboru vsak mesec dva živinska sejma i in sicer prvo in četrto sre- ; do vsacega meseca. Na prvem mesečnem živinskem sejmu se vrši obenem konjski sejem. Vsako soboto se vrši sejem z živimi prašiči. Na vse te sejme prihaja mnogo kupcev iz drugih dežel in je tedaj prav živahna udeležba tudi za prodajalce velikega uspeha. Mestni svet v Mariboru. Žapan: Dr. Schmiederer I. r. NOVOST! St. 9»V, R. Radiom-anker-rementuar ura v niklastem ohišju z dobro izreguliranim anker-kolesjetn, posrebrena kovinska cifernica s pristno maso radioma (ne fosfor), ki pusti v temi čas jasno izpo-znati, trajna svetilna moS en kos K 8-50. Za vsako uro se daje 3 letno pismeno garancijo. Radinin-žepna kadilnica v niklastem ali jeklenem ohišju K 24.60. BazpoSilja po povzetju ali naprej-plačilu Prve fabrika or HANNS KONRAD e. in kr. dvorni liferent v liriixu it. $94 (CeSk*). 88 lo ilustrirani glavni cenik z 4000 podobami na zahtevo zastonj in franko. Vzorce franko od voljnenih in modnih pralnih štofov 330 I 363 I cefirjev platnih, damastih, opreme za neveste itd. razpošilja ----------V. J. Havliček & brat ---------- Podebrady (Češko). aga. dplate) inarsk« ikomar j m sabteri idi sata i. Sirolin •9 p, olajša in odravi prsne bolezni, kašelj, katar, influenco, astma. Originalni zavoj k K 4— se dobi v vseh apotekah, aos iiiio veliko trgovino Johann Koss, Celje u njene solidnosti, nizkih cen in velikega izbira, kjer se s samo dobrim blagom postreže; tam se vse dobi, kar 1 le potrebuje, naj si bode manufakturno blago, gotovih oblek za moške, ženske in otroke, muke, čevlje, sploh obutaio, strikane In sifonaste srajce, kravate, otročje vozičke, nam ^^=^^^^^^= grobne vence in trakove, z eno besedo vse. ----- 96 11 3 843590 — 6 m Ustanovljena leta 18T9. m Štev. konta poštne hranilnice 32036. - Žiro-konto pri avstro-ogrski banki - Sprejema vsak dan hranilne vloge, izposoja do mače štedilnice in daje vsak dopoldan radovoljno in brezplačno pojasnila v vseh hranilničnih zadevah, czs Rentni davek pladnje šparkasa sama. •S76 Za vloge jamči razven rezervnega sklada mestna obilna o Ormožu z osem svojim premoženjem. Šparkasa je podvržena državnem nadzorstvu in državni reviziji in je torej za vloge najzanesljivejši in najvarnejši denarni zavod. Ravnateljstvo. Izborni godbeni inštrumenti x po najnižjih cenah v brezmadežni izpeljavi. Glavni conik zastonj in franko. Sola za lastni poduk je vsaki harmoniki zastonj priložena. St. 112'/, goslc za šolarje «/i velike z lepo pobranim lesom K 5 80. Boljše gosle po K 6'50, 7-60, 8 40, 9--, 10 80. St 212 ■/, orSester-gosle z garnituro iz ebenholca po K 16-80 in višje. pwRSks razprodaja! Cenoperj^zapostfšj 1 k|. Mrtfe MiMtuih » K; lioljsiu t S tt k, aa i»l b«Hb 2 K 80 h; Mik * K; Mili m-bMh 6 K lu ;,, 1 kg uajkni'jsili »a. i* n„ -i.,-1i',:. ■! i Milk 6 K 40 h. r. K, 1 1.,! il-isi;;., (Daunen) sivega o K, 7 K; belega .!' K; najfinejši prani 12 t Ako w vzame o K, poleni franke. $5F* Gotova postelje -fKl • krepkega, rdečega, pi»»«#a. betega ali remensga nankinga, 1 »■•■a«. ltsO cm dolg, 120 trn Bwk, x t gl&vniaa blatiiama, raka 80 en dohja, 60 ca trroks, napetajene z novim, sivim, •riinim in Bamnast™ perjem » r»titfiit 16 K, pei-tUaM 20 K: !:';-.' 24 K; posamezni tafemti tO K, 12 K, 14 K, 16 K; glavne j -atiM« 3 K, 3 K 60, 4 K. 9» poMje po »ovzetju o<'. 13 K na- I (.rej tanko. Izmenja«« ari *nti»»v franko dovoljena Kar je ne Idopadt denar nazaj. S. Baaiaeb, Deschoniti Nr. 7'.6, - a). Cinik ps« m frank*. Dobre harmonike: Št. 800'/, 10 tipalnikov, 8 registra, 28 glasov, vel 24X12 cm K 5-—. St. 305'/, 10 tipalnikov, 2 registra, BO glasov, vel. 6X1* cm K 640. St. 663'/, 10 tipalnikov, 2 registra, 50 glasov, vel. 81X1° cm K 8"—. St. 685/2 10 tipalnikov, 2 registra, 50 glasov vel. 28X'6 «m K 9 50. harmonike K 11 —, 12— itd. Velika izbira godbenih inštrumentov v mojem glavnem ceniku. Brez rizike I Izmenjava dovoljena ali denar nazaj. Pošilja po povzetju ali naprej-plačilu svote c. in kr. dvorni liferent 88 Hanns Konrad, razpošiljal, godbenega blaga Brits st. 898 (fceSko). Glavni cenik s 4000 podobami zastonj in franku. Več tisoč „ *W nar.1 icon'Ti trt imam za prodati in več VISt' WyjPV* beli burgundec. laški ril- ling, rro/ er, muškat tumeni, beli rafol, mešane vrste rudeče. kavčina, modra fiankinja itd. Cena za 100 komadov 14 do 16 kion. Tudi imam v. čio množino belega vipavskega in goriškega MT vina.1 -^NM pa tudi ruiieiega, za prodati; pošljem od 100 litrov naprej ; cena je 50 K. Se priporočam Josip Cotič, posestnik vinograda in kleti, Vrhpolje.p. Vipava (Kranjsko). Mladostni 377 pomožni delavci sprejmejo se v trajno delo v fabriki za železno blago akcijske drnžbe preje Adolf Finze & Co., Kalsdorf pri Gradcu. Langen & Wolf Dunaj X, Laxenburgerstr. 53 inženirska pisarna: Gradec. Annenstrasse Štev. I O. Originalni „OTTO"-motorji za bencin, benco, perolin, „sauggasM in surovo olje Bencm-lokomobili s streho ali brez nje. Mašine za obdelovanje lesa. Kompletno pohištvo za žage in mizarske delavnice. Ledenice in hladilne uredbe. Obisk inženirja, proračun troškov, prospekt 526 A. B. Z. zastonj. 878 ■T* Doslej prodanih motorjev je 115.000 z 1 171.000 konjskimi silami. ■ ■■■OBRHI ■■■■■■■ Mestna nasreisvalnica (Wolinung- und Dienstvarmittliing) za 102 službe, učence, stanovanja in posestva v Ptuju izvršuje v>e vrste posredo\anj» najhitreje. ""1W Vprašanja in pojasaila v mestni stražnici (rotovž). XXXXXXXXXXXXXXXXXXXX li Mi ili« Si na glavnem trgu zraven apoteke priporoča svojo zalogo: Otročjih igrač, raznih oft usnatega blaga kakor kofro, taške za šole, ea nakupovanje in za denar, toaletne reči, pisalne in kadilne predmete. Razne stvari iz jekla npr. bestek, žlic, nože za lop m prave Soiings: britve itd. Blage iz celuloida hi roga, kako tudi fsietarsko blago npr. korbe za potovanje vsot rrst Razno blago iz stekla in porcelana, talarje jji8kre, sklede, flaše, glaie in drugo v to strok-■»' v vsakem polotoj^l© primerni dobri kakovosti, s 3 garancijo, da gre pravilno in d« 3 kosi K 8- -; s ponoči sveBd| K 3;30, 3 kosi K 9-. St. 4T ililnica z jeklenim ankrom K svetla K 4 3'». Brez rizike, \t voljena ali denar nazaj. Huzl povzetju ali naprej-plačilu s/ote; fabnRi ur Hanns Kom e. in kr. dvorni liferant Brhx iL, (Cc*koV Glavni cenik s *«« i'itUllllSCe itevo zastonj in franko. ' , ,. ------------------------ Izkhc Vi , 1.500 K i,0OO K. za 12, 14,16.18,1 Ponu' in m fiiitik i s.PreJ velikem Izbiru sPlce \ biva v veliki tnj9° nfc JohanD ElatS ua kolodvorskem pn Pozor! 50.000 parov to 4 pare čevelj za samo K 8"50. Zaradi vstavljeoja plačil več velikih tvornic se re ročilo, -"eliko množino čevelj globoko pod izd« ceno oddati. Prod? m tore] vsakomur 2 para in 2 para Sl-oskih žnorastih čevelj, usnje, rujavol galoširanih. kapenbezac, moreno žebljana usnjata ga, veleelegantDa najnovejša facija, velikost po h 4 pati Itoštaio samo K 8'50 PoSlje po povW -^ Lustig. eksport čevelj, Neu-Sandez 9. h o h dovoljena ali denar nazaj. * " ■ Gostilna s trgovino z blagom, na najboljSem krj fernem kraju [«ri Mariboru, železniška hiša v dobrem stavbenem stanju, se proi K 27.000'— Pr. vprašanja pod „Gasthail$| na upravo ..Štajerca.- od pre najcen zpeljave VV. BI rpa, tisk goveznies Trgovina z erožjem,fjc k. zaloga smodnika LECHNER u. JUNGL, GRADEC, Sporgasf priporoča po fabričnih cenah kot najboljše orožje za l autom. Žepne pištole, precizno pristreljeric v ziateoiih I ning", „Steyeru, nMau*era in nBayard". Revohri v najbl izbiri Že od K 6"50 naprej. Flobert-puŠke in karabiwd cevne Lancaster-lovske-pužke od 36 K naprej. PatroneJ pationov itd Cenik zastonj in frankp. lierfi enjen, pr en hlap »j. I on. Našlo tega Kre ekovsk se dobi , Ilinarski rezano blago, perilo in olb/ zmožei dobi pn Adolfu Wesiak, Maribor, frciliausgaae-tl^^^^^ do novega Hauptplatza proti -Narodnem domu") v »noto ^„ »Warenhalle,- fUchtig U rte restant« vseh Pri Ma Zahtevajte v vinah. gostilnah, kai vpeljajte v vsaki vrstne „Š tajert-ličn] u ž i g a I i c e. V J tt*$1 se jih naroči naravnost pri „LanderbJT Dunaj I., drugače pa pri glavni zalogi 9. C. Sel SLAVVITSCH, PTUJ, in vseh drugih zaWj$j|i �766 73 86 niti 309/13/1 «5 Prostovoljna dražba. Na predlog lastnikov Franca in arije Vaupotie, hišnih posestnikov aflp Ormožu se bode pri tem sodišču C1.K ba št. 7. .etno gi EH svetlo :. f-556 kfl K 8: izm. RazpoS i svote prodajalo dne 28. aprila 13 ob 11. uri dopoldne, pritlično, dano v dobrem stanju se nahaja-poslopje hiš. št, 4. v Ormožu, stoječe iz dveh sob, ene kuhinje postranskih prostorov, iz klepar-e delavnice s sobo za kleparje, n"o"ju,, e drvarnice in treh svinjskih hle-ndotfro, j? (stavbišce št. 68 v izmeri 3 a ra?) z vrtom (parcelno štev. 97 jeri 3 a 36 m2), kakor tudi v arski delavnici se za štiri de-ce nahajajočega klepar, orodja skupno z zemljiščem ali pa jišee posebej in orodje za sebe. Izklicna cena znaša za zemljišče i 6.500 K in za kleparsko orodje VIOOK. Ponudbe pod izklicno ceno se sprejmejo. Vknjižene zastavne vice zavarovanih upnikov osta-jo nedotaknjene. Od skupila je plačati samo ta del, kateri po ačunu prevzetih bremen preo-a, Ižkupilo prostovoljne dražbe očiti Francu Vaupotič. Drugi plačilni in prodajni poti se lahko tusodno v sobi št. 9 {ledajo. r. okr.sodnija v Ormožu add.i., dne 15. aprila 1913. (Podpis.) I^l' ■Sem ki liška a se ptffl iasthaus Molitvenike birmo od proi. knezoSkoSj-od rajcfnpjše do najfi-iipeljave ima v zalogi W. Blanke. Igiras, tiskarna in knji-£ govezaici, PTCJ. 427 Dobro idoča 429 gostilna tfiMu mesla Gradec se družinskih razmer po-l odda. SlOTensCioa pogoj. I ponudbe na Adalbert (and junior, Gradec, Gries- 1 kai 46, parterc. Jierfuhrer jjme se a eno zalogo pive, , priden, zanesljiv hlapec; vstopi se :oj. Plača na mesec on. Naslov pove oprava tega lula. 423 Proda se posestvo, 1 uro od Maribora, 10 minut od Železniške postaje. Obstoječe iz 3 parcel, namreč 2 njivi in hišno gospodarstvo, h kateremu spada sadonosnik, paanik, lep vrt z brajdami, hita, kravji hlev, skedenj, svinjski hlev in klet; vse vkup znata v velikosti okoli dva orala. Naslov: franc in Marija Kobjančie v Ro^oai pri Maribora št. 14 p. llc.ce. 422 Slovensko dekle dobrega mnenja, ki ima č>; 2000 kron, vzame v zakon rokodelce, ki se razume tudi na dobro kmetijo; tajnost jamčim. Naslov pove uprava lega lista, ako se znamko priloži. 42 ri in OM s v vsehj :ilnah, kaj v vsaki t a j e r ce. V .anderbi zalogi rugih zali Krepki 42* lovski učenec iejme v Mariboru, Fraiz liitfs'.rant 9 (Piekl). pnarskt pomočnik '.možen obeh deželnih sobi takoj služb". ! z nauianloni iahte-^pla&s so naiioviti lato-le: Bhtig und ehrlich'- restutt, Sv. Lou-cut pri Siariberu. 414 jšni hlapec v prodajalni) se takoj sprejme pri 419 | C. Schwab, Ptuj. tHUMMMM in Iranko dobi vsakdo na zahtevo moj glavni katalog s 4000 podobami rabnih in darilnih predmetov vseh vrst. C. in kr. dvorni liferant Hanns Konrad, razposil Briix št. 905 (Češko). Niklaste žepne ure K 4-20. Srebrne ure K 8-40. Niklasta budilnica K 2 90. Ure na pen- nK 8-60. Ure-kukavice •60. Goele K680. Harmonika ni r*Vp K R"—. Rov^lrri K 7*OU. Usnjato, jekleno, ma-nufakturno bUg<> itd. v nij-b >j!ate(ši i?.biri Pos-lju.-v po pov:<"ju ali naj .n j plačilu, i;.-. /. rizi.eI Izmenjava dovoljena ali denar nszaj. 88 Poziv Meseca septembra 1912 mi je bil ukraden v Mariboru bel pes s črno glavo, fiuje na ime .Vidu«, star je 81/, let. Ker je bilo do danes vse poizvedovanje zastonj, razpišem tem potom nagrado 60 kron, kojo dobi dotičnik, kdor mi poroča, kje ae moj pes nahaja. Eagelbert Skute*, Maribor, Al|MM 14. 361 Sepna ura, mnogo prem. marka „Siren»." Le ta ura ima veleprima švic. kolesje in je m razločiti od zlate ure za 1110 K. Za natančnost garantiram 5 let. 1 k. 4 K 85, 2 k. 9 K 60. Nadalje ofer. Glona-srebrno žepno uro za 3 K 70. Vsaki uri se doda zastonj eleg. pozlačeno verižico. Brez rizike. Izmenjava dovoljena ali denar nazaj. Pošlje po povzetju S. Kuhane, eksp. ur.Ktab».Sebastiang.st. f-tn. +Korpulenca+ debelost odoravi znameniti pristni dr. Rirhterjev čaj za zajotrk. Edino neškodljivo sredstvo prijetnega okusa in garantirano zanesljivega vpliva. En zav. K 2 50, 3 zav. K 7-—; dopo-sil;aluv poštnine prosta od instituta .Hermes. Miincheii 154, Baaderrtr. 8. — Spričevala: dr. uted Qn.: konstatira 6—6 ia celo 9V, kg znižane teže v ca 21 dneh. Dr. W. K. v K.: Z uspehom Vašega čaja za zajutrk j.iko zadovoljen . . . Dr. Sch E v B. Sem jako zadovoljen s čajem za zajutrk, ker je moja teza se znižala. (io-ina M. v II. Na moje največje veselje sem izgubila 40 funtov teže. 816 Na obroke zlata verižica 626 60 gramov težka K 140 - K 4— na mesec. Prvorazredna srebrna remontoar-ura, 3 srebrni pokrovi K 14-. Se pošilja povsod. Kdor hoče poceni nro in verižieo kupiti, nsj piše takoj. H Whiter, trgovina z zlatim blagom, Lnndenburg st. 198. Proda se 390 Sftf hiša "^1 z dobro vpeljano trgovino in gospodarskim poslopjem in lepim vrtom; cena 26.000 K. — Vpraša se na npravniitvn tega lista pod Štev. 200. Malo lepo posestvo blizu kolodvora Pragersko, se takoj zaradi preselitve proda. Vse v dobrem stanu na lepi legi, najbolj prijetno za železničarja. Dalje naslov pove: npravnistvo tega lista. 400 Posestvo 4oi •/. ure od Vrbe, 21 oralov zemljišča se takoj proda. Ceua 13600 kron. Pojasnila daje Jožef Dragascbnig r Logavesi posta Vrba ob jezera. Ameriko Od 346 Antwerpena z 12.000 do 19.000 ton« velikimi parniki z dvojnimi Sravbaroi Red Star Line Prvorazredni parniki. Zmerne Cene. Izborna oskrba. Odpolo-vanje vsak teden v soboto v Novi York, vsakih 14 dni v četrtek v Boston, Poizvedbe pri: Red Star Linie, Antwerpen, Dnnaj IV., WiedenergUrtel 20, Julius Popper, Innsbruck, SUdbahnstrasse 2, Franc Dolenc, Ljubljana, kolodvorska ulica 41, Leopold Franki, Gradec, Joanneumring 16. Orožje in kolesa na obroke; deli najcenejši. DL cenik zastonj. r\ Dušek, tvor-nice pušk, koles in šivalnih strojev, Opečno n. drl. zelez-nici št. 2052 (Češko). SS ČAJ po „K0.ler" pri prebavnih in črevesnih težavah 12o Cena K 1 60 in K 260 za zavoj. Se dobi pristno v apotekah; Kjer te ne, tam se obrnite naravnost na izdelovalca J. EICHLER apoteka „Zum guten Hirten" Gradec, LeonhardstraBc 6. Pridni trezni Žagar za dile ali des^e, dobi dober zaslužek pri R. Kante, Sv. Jurij na južni železnici. 397 Na prodaj je eno posestvo, f 403 kjer se lahko redi 2 kravi in več svinj; 6 johov zemljišča, lepi sadni vrt, štiri poslopja, tudi studenec pri hUi; več se .cp. »—. ••-, ...... j——~rj-i tudi studenec pri bili; več se izve. pri opravaistvu ,8tajeni. Prave kranjske klobase velike par 40 v od 6 Ko. naprej naročajo g. gostilničarji le pri K. Novak. Sp. Šiška pri Ljnbfyuii. 402 Naročite, Werndl-infanterijake puške model 67/77 zakrogljo, nastavek, strelja na 2.200 korakov, samo K 8'60; 60 pa-tronov K 8-—. Ista puška, prenarejena v Lancaster-poSko za Srotne patrone, kaliber 98, dobro vstreljena na 60 korakov, samo K 12- —. 60 patro-nov K o>—. Friedrich Ogris. puškar, St. Hargaretea ia Rosemal. na Koroškem. Imam 408'/, osem posestev na prodaj z lepimi hišnimi hrami, gospodarskim poslopjem in sve s ciglom pokrito, z lepimi njivami travrilti in lesovi. Plačilni pogoji so jako ugodni. Kupci naj pismeno ali ustmeno vprašajo pri meni. 1. Eno leži v Poberzu pri Mariboru. Vpraša se lahko t!aročnina v Sirijo : za I krone, za lela razmerr sko 4 K 50 leto; za Ner za celo leto Ameriko pj za drugo ino računi naroč rom na visi nine. Naročr lati naprej. „UNIKUM" ni rastlinska margarina. " 5tev. Seprod ppllNIKUM" se izdeluje iz najčistejše goveje masti (Kernfett) s velepasteurizirano smetano in ima vsled lepa rjOredtliŠiVO višjo ri'ililiiii vrednost ter je v resnici zdrava. ništvo se ,,UNIKUM" ni umetniški izdelek, temveč najčistejši naturni prodnkt. P|uju> g|ed ■■ UNIKUM" Je rTf^*s"' cenejša nego navadni puter in garantirano mnogo izdatnejša. " za 3v |0 SAMO BLAIMSCHEIN »UNIKUM" je s stalno državno kontrolo varovana in je to na vsakem zavil razvidno. MARGARINE preiskusili. Cenjena gospodinja! Stei Ne pustite se vsled tega z drugimi naznanili zapeljati in rabite kot nadomestilo za puter, kadar pečete ovrete kuhate za kruh s putrom rnagora ; BLAIMSCHEIN's „UNIKUMu-MARGAmNfrpaezdbi^ Se dobi povsod. Poizkušnja gratis in franko. Združene fabrike za margarino in putra, DUNAJ XIV. Veleki Irih je i počil ) diplc od k zn e r 110 Z napra ene. i na i e por je n e o g o i J 6 C a bod li moč Jez Sli i ona Avatri, ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■isloži r e »dčlovešk »motiti. ZalamčBRi uspeti drugače denar nazal! Zdravniška priznanja o izbornem vplivu. Polna krasna prša dobite pri rabi H79 med. dr. A. Rix kreme za prša. Oblastveno preiskana in gar. neškodljiva za vsako starost hitri sigurni uspeh.. Se rabi zunanje. Poizkusna doza K 3'—, vel. doza, zadostuje za uspeh K 8-—. Kosmetiscnes Dr. II. Rix Laboratoriam Dunaj IX., Berggasse 17 K. Razpošiljatev strogo diskretna. Zaloge v Mariboru: lekarna pri „angelju varuhu", lekarna „Marija pomagaj1, in parfumerija Wolfram. <©^^« - r «■» * Ali hočete svojim otrokom nekaj dobrega storiti? Potem jim napravite mnogokrat puddinge iz Ne pozabite ta opomin, kajti ti puddingi prinašajo Vaši deci jedilo, ki ga imajo radi, ki koristi otrokom na krvi in živcih in ki — last non least — je jako ceno. Povsod Oetker v zalogi, kjer se dobiva dra. prašek za pecivo in vaniljni sladkor. Veliki prištede se doseže pri rabi mojih strojev za rezanje las in narejeni iz I-a Solinškega jekla, najfinejše zaniklani ... kosljivo praktični, si. 9160 jbru, rij sk: ak vost, 2 kampeljna za potilt čez 2 zoba, dolgvst ,oia.-»narniJO I kampeljna 3 mm, s tankimi inom 7 mm, z debelim 10 kost rezane plošče (19 cm) en komad, z rezervnim in navodilom, tako da lah! tudi popolnoma neizvežbani, takoj lahko lase reže, K 5' 9154. Dobra nmšina za rezanje las z odprtim peresom, r K 4-80. Št. 9151. Škarje za brado ■/, mm dolgosti rca kampeljnov, K 5-60. St. 9166. Iste, 1 mm dolgosti rezanji, Brez rizike! Izmenjava dovoljena ali denar nazaj Pošlje po povzetju Mir, ino obk prins zno pie "liLnt0"" Hanns Konrad Bt^\Z% Glavni cenik s 4000 podobami zastonj in poštnine Odloči t BVOJO ognal i zji rog. rce ^nogor hip S' ko je že pre ko 81 pod i je kra je. Tam ;lašal, d iovali tei i Crnog tudi zs nja ne p tkito na jCetinju -[per avst Letna produkcija čes 2000 Lokomobil. n li i^^H I HHBBlPfilii^PS ~~~ :;i:':B172ll HEINRICH Naslov za brzojavke: LANZFILIALE DUNAJ. LANZ MANNHEIF Pisarna: DUNAJ VIII. Laudonjassc 9. Telefon 18881% Vročeparne - Lokomobile z zaklopnim krmilom „Sistem Lentz" LANZOVE vročeparne Lokomobile ' z naravnost vezano udarno. Jednostavna postrežba. zmožnost do 1000 PS. Največji prihranek. Obisk Inženirja in ponudbe brezplačno. 66 5 56