KNJIŽNICARSKE NOVICE 2009, letn. 19, št. 4 /5 UVODNIK Pred vami je dvojna številka Knjižnicarskih ke, v tokratni števili že objavljamo porocilo novic. V barvah! Odslej bodo Knjižnicar-o njej. Pripravili sta ga Silva Novljan in ske novice vsebovale tudi nekaj barvnih Dragana Lujic. O okrogli mizi o elektron­strani, saj vse pogosteje pošiljate prispevke ski knjigi in bralnikih pišeta Mateja Locni-s fotografijami. Vse strani v barvah si lahko škar-Fidler in Tatjana Martincic. Tatja­ogledate v elektronski razlicici, do katere na Pristolic vas opozarja na razstavo foto­lahko dostopate vsi narocniki tiskane obli­grafskega natecaja, potek bralne znacke za ke. Ce uporabniškega imena in gesla za odrasle v Knjižnici Ivana Potrca Ptuj pred­dostop še nimate, sporocite na stavlja Liljana Klemencic, s praznovan­icb@nuk.uni-lj.si. jem 60-letnice Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika pa nas seznanja Simona Na spletni strani http://www.nuk.uni-lj.si/ Šuler Pandev. O novi knjižnici v Mengšu knjiznicarskenovice boste v prihodnjem piše Tanja Mercun. mesecu lahko izpolnili tudi anketo, ki smo jo pripravili za narocnike Knjižnicarskih Cestitke Danieli Šavli, novi dobitnici Berci­novic. Prosim vas za sodelovanje in izpol-ceve nagrade in veliko srece pri izzivih, ki nitev ankete, saj nam boste tako pomagali cakajo mlado diplomantko. pri nadaljnjih izboljšavah publikacije. O izzivih prehoda šolske knjižnice na Iz vsebine te številke bi najprej izpostavila COBISS piše Gregor Škrlj, o izzivih rav­obe najavi za posvetovanji, saj se rok za nanja s starim gradivom Simon Perko, o oddajo prijavnic hitro izteka. Ne spreglejte tehnologiji, s katero lahko olajšamo izziv pa tudi razpisa za Copove diplome in uporabe knjižnic slepim, slabovidnim in Copova priznanja. dislekticnim uporabnikom pa Dušan Jankovic. Clanek iz prejšnje številke, o spremembah vrstilcev UDK v skupini 06, nadaljuje Tat-Pozdrav mesecu maju! jana Kovac. V prejšnji številki smo objavili povabilo na tiskovno konferenco ob izidu Damjana Vovk Smernic za knjižnicne storitve za zaporni- Kazalo: Uvodnik Cestitka Koledar prihajajocih srecanj Spremembe vrstilcev UDK v skupini 06 OŠ Prule in prehod na COBISS Knjižne podpore za knjižnice, muzeje in arhive »Emerging trends in technology« Oprema za slepe in slabovidne v knjižnicah Berciceva nagrada 2008 Knjižnica kot središce skupnosti Popularnost An awfully big adventure Poziv revije Šolska knjižnica Elektronske knjige in bralniki v splošni knjižnici Moj pogled, razstava fotografij Knjižnice v zaporih Ujeta misel Bralna znacka za odrasle 2009 Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika Ravne praznuje 60 let Najava: Stanje in vizija domoznanstva Najava: Ucenje za vse življenje Razpis za podelitev Copovih diplom in 1 1 2 3 4 7 13 14 18 19 20 22 22 23 30 31 32 33 35 37 39 41 CESTITKA Maticna Knjižnica Kamnik je pridobila certifikat ISO 9001:2008 za sistem vodenja kakovos-ti. Slovesna podelitev certifikata je potekala 16.4.2009. Knjižnica, ki letos praznuje 60-letnico delovanja, je poleg Mariborske knjižnice druga kul­turna ustanova, ki ji je Slovenski inštitut za kakovost in meroslovje – SIQ podelil certifikat. Prejetje certifikata pomeni, da je ustanova uskladila svoje poslovanje z zahtevami mednaro­dnega standarda ISO 9001:2008. Maticni Knjižnici Kamnik cestitamo za pridobitev certifikata. uredništvo Knjižnicarskih novic Copovih priznanj v letu 2009 KNJIŽNICARSKE NOVICE (2009, letn. 19, št. 4/5) KOLEDAR PRIHAJAJOCIH SRECANJ TUJINA (izbor za obdobje maj – junij 2009) .. 4.-6.5.2009, Mendellin, Kolumbija, 2nd International Con­gress on Information Science Research, http:// bibliotecologia.udea.edu.co/index.php .. 7.-9.5.2009, Dunaj, Avstrija, EBLIDA annual Council Mee­ting, http://www.eblida.org/ .. 7.-10.5.2009, Michigan, ZDA, 44th International Congress on Medieval Studies: Book Technologies, http:// www.wmich.edu/medieval/congress/index.html .. 12.-14.5.2009, Pretorija, JAR, African Digital Scholarship & Curation 2009, http://www.library.up.ac.za/ digitalscholarship.htm#admin .. 13.-15.5.2009, Santo Domingo, Dominikanska republika, 2nd World Congress Information and Knowledge: Technology Issues, http://www.documentalistas.com/events/2wc09/ .. 15.-17.5.2009, Dunaj, Avstrija, KRIBIBI: Angriff auf die historische Erinnerung, http://www.bvoe.at/~kribibi/ veranstaltungen/ .. 18.-21.5.2009, Atlanta, ZDA, 4th International Conference on Open Repositories, https://or09.library.gatech.edu/ .. 25.-27.5.2009, Montreal, Kanada, The Workshop for Ins­truction in Library Use (WILU 2009), http:// library.concordia.ca/wilu2009/index-en.php .. 25.-30.5.2009, Dubrovnik, Hrvaška, LIDA, http:// www.ffos.hr/lida/ .. 26.-29.5.2009, Chania, Grcija, QQML2009: Qualitative and Quantitative Method in Libraries, http://www.isast.org/ home.html .. 26.-29.5.2009, Tampere, Finska, IASSIST, http:// www.fsd.uta.fi/iassist2009/ .. 27.-29.5.2009, Baltimore, ZDA, Society for Scholarly Publis­hing, http://www.sspnet.org/ .. 28.-29.5.2009, Gdansk, Poljska, 3rd International Baltic Conference on Library Management and Organization, wypozyczalnia@ateneum.edu.pl .. 28.-30.5.2009, Ottawa, Kanada, Mapping the 21st Century Information Landscape: Borders, Bridges and Byways, http:// www.cais-acsi.ca/ .. 1.-4.6.2009, Leuven, Belgija, IATUL 2009 - 30th Annual Conference of the International Association of Technological University Libraries, http://wbib.kuleuven.be/iatul2009/ .. 2.-5.6.2009, Erfurt, Nemcija, 98. Deutscher Bibliothekartag, http://www.bibliothekartag2009.de/ .. 6.-14.6.2009, Sudak, Ukrajina, Libraries and Information Resources in the Modern World of Science, Culture, Educati­on, and Business, http://www.gpntb.ru/win/inter-events/ crimea2009/eng/inf_let.php .. 9.-10.6.2009, Ottawa, Kanada, International Council for Scientific and Technical Information Conference 2009, http:// icsti2009.org/ .. 15.-16.6.2009, Georgetown, Malezija,International Confe­rence on Libraries, http://www.lib.usm.my/equip-usm/ custom/icol2009.jsp .. 23.-24.6.2009, Vancouver, Kanada, 2nd International m-Libraries Conference, http://library.open.ac.uk/mLibraries/ SODELOVANJE NA POSVETOVANJU (roki za oddajo povzetkov) .. 15.6.2009 za 15-18.9.2009,Graz, Avstrija,30. Österreichischen Bibliothekartag: The ne(x)t generation: das Angebot der Bibliotheken, eveline.pipp@uibk.ac.at ISSN 0353-9237 Izdala in založila: Narodna in univerzitetna knjižnica, Turjaška 1, 1000 Ljubljana Za knjižnico: mag. Lenart Šetinc Odgovorna urednica: Damjana Vovk (e-pošta: icb@nuk.uni-lj.si) Uredniški odbor: dr. Melita Ambrožic, dr. Silva Novljan, dr. Maja Žumer Naklada: 400 izvodov Narocila in odpovedi tiskane in elektronske oblike Knjižnicarskih novic: icb@nuk.uni-lj.si oz. tel. št. 01/2001-176 STROKOVNE VSEBINSKA OBDELAVA KNJIŽNICNEGA GRADIVA TEME SPREMEMBE VRSTILCEV UDK V SKUPINI 06 (nadaljevanje iz KN 2009, št. 3) V novi razvrstitvi vrstilcev UDK (MRF UDC 2006) je glavna skupina 06 precej okrnjena. Nekateri vrstilci so crtani, to velja tudi za splošne privesne vrstilce za obliko (06); nekatere vsebine pa so prenesene na druga mesta. Nagrade, podeljevanje nagrad in priznanj po novi razvrstitvi vrstilcev UDK Nagrade so iz ukinjene skupine UDK 06.068 prenesene v skupino 06.05. Primeri: 06.05Nobel Nobelove nagrade 06.05Nobel:54 Nobelova nagrada za kemijo 06.05Pulitzer:070 Pulitzerjeva nagrada za novinarstvo 06.05Oscar:791.636:78 nagrada Oscar za filmsko glasbo 06.05Prešeren Prešernove nagrade 06.05Prešeren:929Licul Prešernova nagrada za življenjsko delo Miljenka Licula 06.05(497.4):615 Krkine nagrade 06.05(497.4):821.163.6-31 nagrade Kresnik Javne prireditve, festivali po novi razvrstitvi vrstilcev UDK Korporacije, društva, prireditve iz ukinjene skupine 061.7 moramo sedaj izražati z drugimi glavnimi vrstilci UDK. Podobno velja za splošne privesne vrstilce (067). Dolocene javne prireditve je mogoce izražati z vrstilci skupine 394 (javno življenje, družabno življenje). Tu ni spre­memb. Primeri: 394.23 Cirkusi 394.25 Karnevali. Maškarade 394.3 Plesne prireditve 394.46 Komemorativne prireditve 394.7 Turnirji Kulturne, umetniške javne prireditve, festivale pa lahko izražamo z ustreznim glavnim vrstilcem za stroko oz. dejavnost, ki mu dodamo posebni privesni vrstilec .079. Izjema je skupina 77 (fotografija), kjer ima ta posebni prive­sni vrstilec drugacen pomen. Tako tvorimo vrstilce za naslednje vsebine: 7.079 (kulturne prireditve razlicnih vrst umetnosti) 78.079 (glasbene prireditve, glasbeni festivali) 782.079 (operni festivali) 791.65.079 (filmski festivali) 792.079 (gledališke prireditve, gledališki festivali) 7.079:82 (literarne prireditve) Primeri: 78.079(497.4Radovljica) Festival Radovljica 784.079(497.4Šentvid pri Sticni) Tabor slovenskih pevskih zborov, Šentvid pri Sticni 782.079(430Mchen) Mchener Opern-Festspiele 791.65.079 (497.4Portorož)»2008« Festival slovenskega filma, Portorož, 2008 791.229.2.079(497.4Ljubljana) Dnevi etnografskega filma, Ljubljana 792.079(497.4Kranj) Teden slovenske drame, Kranj 792.079(497.4Maribor)»2007« Borštnikovo srecanje, Maribor, 2007 792.97.079(100) Mednarodni lutkovni festival Ce knjižnica želi za svojo domoznansko zbirko izpostaviti kraj prireditve, je mogoce uporabiti vrstilec 394.4 (javne slovesnosti). Z znakom za odnos ga povežemo z doloceno kulturno ali umetniško dejavnostjo. Po potrebi dodamo splošni privesni vrstilec za cas. Po tej inacici razvršcamo gradivo po obliki, tj. po prireditvi, festivalu. Primeri iz bibliografske baze, isti kot zgoraj: 394.4(497.4Radovljica):78 Festival Radovljica 394.4(497.4Šentvid pri St.):784 Tabor slovenskih pevskih zborov, Šentvid pri Sticni 394.4(430Mchen):782 Mchener Opern-Festspiele 394.4(497.4Portorož):791.65»2008« Festival slovenskega filma, Portorož, 2008 394.4(497.4Ljubljana):791.229.2 Dnevi etnografskega filma, Ljubljana 394.4(497.4Kranj):792(497.4) Teden slovenske drame, Kranj 394.4(497.4Maribor):792»2007« Borštnikovo srecanje, Maribor, 2007 394.4(497.4Ljubljana):792.97(100) Mednarodni lutkovni festival Enako storimo, kadar »stroka« ob glavnem vrstilcu nima posebnega privesnega vrstilca za prireditve. Primeri: 394.4(430.121.519):655.4 knjižni sejem v Frankfurtu 394.4(497.4Crnomelj):398.332.1 Jurjevanje v Crnomlju 394.4:314.151.3-054.7(=163.6) Srecanje slovenskih izseljencev Tatjana Kovac Narodna in univerzitetna knjižnica OŠ PRULE IN PREHOD NA COBISS Uvod Sodobno šolsko knjižnico osnovne šole, v informacij­sko razviti družbi, si težko predstavljamo brez strokov-no urejenih in javno dostopnih informacij. Vse vec se v vsakodnevnem življenju poudarja dostopnost do infor­macij od doma in preko spleta. V clanku bom predstavil knjižnico Osnovne šole Prule v Ljubljani ter odlocitev prehoda iz programa Šolska knjižnica na programsko opremo COBISS3. Šolska knjižnica OŠ Prule in programska oprema Šolska knjižnica, ki pridobiva, strokovno obdeluje, hrani in izposoja knjižnicno gradivo, je sestavni del celotnega vzgojno-izobraževalnega dela šole. Za nemoteno delo­vanje potrebuje knjižnicno gradivo, strokovno ureditev le tega in knjižnicarja, ki izvaja vse naloge in pomaga uresnicevati cilje. Da knjižnica postane informacijsko središce šole, se mora vkljucevati v letni program šole ter slediti potrebam in povpraševanju svojih uporabni­kov. V sodobni šolski knjižnici so strokovni postopki avtomatizirani, kar pomeni, da se za obdelavo, izposojo in druge postopke uporablja racunalnik in ustrezna pro-gramska oprema. 1 http://ro.zrsss.si/sk/saop.htm Na podrocju osnovnošolskega in srednješolskega knjiž­nicarstva se je v preteklih letih (po osamosvojitvi Slove­nije), poenotila racunalniško-programska oprema. Lokalne zbirke v knjižnicah šol so v veliki vecini obde­lovale in izposojale gradivo s programom Šolska knjižnicaą, ki ga je razvilo podjetje SAOP d.o.o. Nova Gorica. Bahor (2009) je zapisal, da so program sistema-ticno uporabljali v knjižnicah osnovnih in srednjih šol (okoli 600 šol). Program je deloval v okolju DOS. In knjižnica OŠ Prule je leta 1996 postala ena izmed upo­rabnic tega programa, s pomocjo katerega je takrat zaposlena knjižnicarka, vse knjižnicno gradivo racunal­niško obdelala. Šola je podpisala tudi pogodbo z IZUM -om in postala pridružena clanica, saj je s prevzeman­jem zapisov iz nacionalne baze, knjižnicarki omogocila hitrejšo vzpostavitev lokalne racunalniške baze. Pregled dosedanjega stanja šolske knjižnice OŠ Prule Obdelava gradiva, nove postavitve, spremembe UDK vrstilcev in prostorsko urejanje naše šolske knjižnice skozi desetletja in do danes, so prinesle kar precej spre­memb. Tudi knjižnicni katalogi so se spreminjali in dopolnjevali. Urejeni popisi gradiva šol­ske knjižnice so bili najprej rocno napisani abecedni listkovni katalogi. Do Slika 1: Rocno izpisana danes so se ohranili še nalepka za gradivo nekateri primeri takšnih gradiv. Nalepke na gradivu so bile izpisane rocno. Pri­mer takšne nalepke je na sliki 1. Primer kataložnega listka je viden na sliki 2. Na tretji sliki pa je primer kata­ložnega listka, na katerem so bile nalepke že racunalniš­ko natisnjene (gradivo je bilo racunalniško obdelano). Vendar se je izposoja še vedno izvajala rocno, saj še ni bilo crtnih kod, niti citalca za crtne kode. Kasneje je šola narocila zunanji tisk crtnih kod (slika 4), katere je bilo potrebno v okviru organizirane inventure tudi pra­vilno razporediti v skladu z inventarnimi številkami po gradivu. Ko je verzija racunalniškega programa delovala brez napak, so knjižnicarke tudi same tiskale nalepke s crtni-mi kodami (slika 5). Avtomatizacija knjižnice je bila skoraj popolna. Problem se je pokazal le pri obdelavi serijskih publikacij. Še vedno jih je bilo potrebno obde­lovati na klasicen nacin in voditi listkovne kataloge. Gradivo šolske knjižnice je bilo in je še vedno urejeno v prostem pristopu. Knjižnicno gradivo za ucence je loce-no od knjižnicnega gradiva za ucitelje. Leposlovje je razvršceno po starostnih stopnjah (barvno loceno), strokovna in poucna literatura pa po sistemu UDK: ..C – predstavlja police za ucence 1. triletja (slikanice, manj zahtevno gradivo), ..P – police z gradivom za ucence 2. triletja, ..M – to je gradivo za ucence 3. triletja, ..L – predstavlja police z ljudskim slovstvom, ..stroka je razvršcena po UDK vrstilcih. Katalogi so bili in so namenjeni uporabnikom, saj se s pomocjo le teh, lažje znajdejo v knjižnici in med policami. Uporabnik v knjiž-Slika 4: Kupljene nici s pomocjo racunalniškega crtne kode kataloga locira gradivo med poli­cami in sploh ugotovi, ali je gradivo prosto ali izposoje-no. Ker že vec let ni listkovnega kataloga in so pred leti predhodniki uredili zbirko, vnesli knjižnicno gradivo v racunalniški katalog, voden v programu Šolska knjižnica in uporabnikom ponudili racunalnik z dostopom do lokalnega kata­loga. A katalog knjižni c ne zbirke OŠ Prule ni bil javno dosto-pen preko spleta. Povpraševanje in priprava na COBISS Pred nami (šolo in šolsko knjižnico) so se pojavili novi izzivi. Informacijsko in tehnološ­ko napredni casi, informacijsko opismenjeni uporabniki in tudi bibliopedagoške ure, pri katerih se ucenci ucijo uporabe javnega kataloga COBISS/OPAC, so nam zacrtali smernice, kam se je potre­bno usmeriti. V enoten nacionalni knjižnicni informacijski sistem COBISS (Kooperativni Online Bibliografski Sistem in Servisi), ki povezuje slovenske knjižnice v enoten knjižnicni informacijski sistem z vzajemno katalogizacijo, vzajemno bibliografsko-kataložno bazo podatkov COBIB in lokalni-mi bazami podatkov sodelujocih knjižnic. Že Bahor (2009) je v dokumentu z naslovom Šolske knjižnice˛, spremljal problematiko vkljucevanja šolskih knjižnic v sistem COBISS. Zapisal je tudi, da si skupina za knjižnicno dejavnost na Zavodu Republike Slovenije za šolstvo, s sodelovanjem svetovalca Centra za razvoj knjižnic in predsednice sekcije za šolske knjižnice pri ZBDS prizadeva, da bi postopno vkljucevali šolske knji­žnice v sistem COBISS. In za prihodnost so pripravili natancne kriterije in postopke za postopno vkljucevanje šolskih knjižnic v sistem COBISS. Vodstvo šole in knji­žnicar so zato zaceli s sestanki, pripravami, prebiranjem pravilnikov, zakonodaje in povpraševanjem glede prid­ružitve temu sistemu. Upoštevajoc Pravilnik o pogojih za izvajanje knjižnicne dejavnosti kot javne službe (2003)ł in Koalicijsko pogodbo vlade (2008)4, kjer na 39. strani piše, da bodo šolske knjižnice vkljucili v sis-tem COBISS, smo se odlocili na IZUM poslati povpra­ševanje za polnopravno clanstvo. V veliko pomoc pri odlocitvi so bile tudi druge šolske knjižnice, ki so že polnopravne clanice COBISS. Z vodstvom in racuno­vodstvom smo pripravili strateški nacrt vkljucevanja naše šole ter pripravili financne in casovne opredelitve. Po prejetju dopisa, predracuna, navodil in pogodbe s strani IZUM-a, je bilo potrebno pripraviti in izpolniti obrazce s podatki o knjižnici. Po podpisu pogodbe je šola prijavila knjižnicarja na izobraževanje Uporaba programske opreme COBISS3/Prevzemanje zapisov in zaloga5, ki je za novo pridruženega clana brezplacen. Knjižnicar je pripravil šifrante, ki so vsebovali lokacije v knjižnici, šifrante postavitev gradiva in obmocja inven­tarnih številk. Za naše potrebe je bilo potrebno oprede­liti inventarna obmocja za knjižnicno gradivo in gradivo ucbeniškega sklada (vsaka knjižnica se lahko odloci gle­de na potrebe). V sodelovanju z racunovodstvom je bilo potrebno pripraviti zapisnik o stanju zaloge na dan 1.1.2009. Po vsem tem je katalog Osnovne šole Prule postal javno dostopen in na voljo na spletni strani http:// www.cobiss.si/scripts/cobiss?command=CONNECT&base=51314. Na 3-dnevnem tecaju so predavatelji natancno in siste­maticno opisali ter predstavili program in nacin dela. Vsaka nova polnopravna clanica se je seznanila tudi s svojo kontaktno osebo, ki je kasneje prišla tudi na šolo vzpostaviti program in uvod v delo z zalogo. Od takrat dalje, knjižnicar vnaša zalogo in sproti tudi fizicno izlo-ca gradivo, v skladu z Navodili za izlocanje in odpis knjižnicnega gradiva (2003). Poleg vseh novosti, je za uporabnike zelo dobrodošla tudi nalepka, saj je takšna, kot nalepke v splošnih knjižnicah. Zakljucek Ker se v šolski knjižnici OŠ Prule in ucilnicah najde še veliko gradiva z razlicnimi in zastarelimi vrstilci, z nale­pkami razlicnih racunalniških sistemov, je bila vkljucitev OŠ Prule v COBISS smiselna odlocitev, saj se hkrati ob gradnji nove zaloge ureja stara. Katalog je javno dosto-pen, kar je pomembno za vse uporabnike, kot tudi za ucence pri bibliopedagoških urah, kjer poteka iskanje globalno (slovenske knjižnice) in lokalno (OŠ Prule). Ob delu s COBISS3 v šolski knjižnici, sem spoznal dru-go dimenzijo šolskega knjižnicarja in vpletenost v bibli­otekarsko stroko v povezavi z vzgojo in izobraževan­jem. Ob obsegu dela, stalnih novostih, odkrivanju zmo­gljivosti programa lahko recem le, da je delo izjemno razgibano, polno prijetnih presenecenj in osebnega zadovoljstva. Šolski knjižnicarji imajo tako pred seboj še mnoge izzive, s katerimi se bodo spoprijeli. Za uspešno knjižnicarjevo delo in predstavitev šolske knjižnice, je velikega pomena tudi podpora vodstva in sodelavcev. Gregor Škrlj OŠ Prule, Ljubljana gregor.skrlj@guest.arnes.si Literatura BAHOR, S. (2009). Šolske knjižnice. Pridobljeno 2. 4. 2009 s spletne strani: http://www.nuk.uni-lj.si/dokumenti/izobrazevanje/ bahor-splosne.pdf. Klasicni tecaji, predstavitve. Pridobljeno 6. 3. 2009 s spletne strani: http://izobrazevanje.izum.si/EntryFormDesktopDefault.aspx? tabid=22&type=cobiss. Koalicijski sporazum o sodelovanju v vladi Republike Slovenije za mandat 2008-2012. Pridobljeno 30. 3. 2009 s spletne strani: http:// www.zares.si/wp-content/uploads/koalicijska_pogodba-2008-11-06.pdf. Navodila za izlocanje in odpis knjižnicnega gradiva. Pridobljeno 7. 4. 2009 s spletne strani: http://www.nuk.uni-lj.si/dokumenti/pdf/ navodilo_izlocanje_gradiva.pdf. Pravilnik o pogojih za izvajanje knjižnicne dejavnosti kot javne službe. Pridobljeno 2. 4. 2009 s spletne strani: http://www.nuk.uni-lj.si/ dokumenti/pdf/pravilnik_pogoji_izvajanje.pdf. ŽEKAR, D. (2007). Iz programa Šolska knjižnica v sistem COBISS : kako smo se lotili prehoda iz enega sistema v drugega v šolski knjižnici Osnovne šole Hruševec. Šolska knjižnica, 17 (3-4), 155-156. 2 http://www.nuk.uni-lj.si/dokumenti/izobrazevanje/bahor-splosne.pdf 3 http://www.nuk.uni-lj.si/dokumenti/pdf/pravilnik_pogoji_izvajanje.pdf 4 http://www.zares.si/wp-content/uploads/koalicijska_pogodba-2008-11-06.pdf 5 http://izobrazevanje.izum.si/EntryFormDesktopDefault.aspx?tabid=22&type=cobiss KNJIŽNE PODPORE ZA KNJIŽNICE, MUZEJE IN ARHIVE Uvod K pisanju tega prispevka oziroma clanka me je spodbu­dilo vecletno udejstvovanje na podrocju konserviranja in restavriranja razlicnih knjižnih vezav, papirja in per-gamenta v Narodni in univerzitetni knjižnici. Pri svo­jem delu, razstavljanju knjižnega gradiva na razstavah ter pri vecih popisih stanja knjižnega in knjižnicnega gradiva, sem se pogosto sreceval z objekti, ki so utrpeli razlicne poškodbe vezave. Pri nekaterih je bilo vidno, da so nastale zaradi pogoste vecstoletne uporabe, neka­tere druge vezave pa so prav tako utrpele hude poškod-be (na primer: sprednja platnica je bila locena od veza­ve), ceprav vidnih sledov pogoste uporabe niso kazale. Zaradi tega paradoksa sem zacel raziskovati in prebirati razlicno literaturo v prizadevanju, da bi dobil zadovolji­ve odgovore in razširil svoje znanje in vedenje o teh vprašanjih. O tem paradoksu sem se pogovarjal tudi z uveljavljenim angleškim konservatorjem Christopher-jem Clarksonom, cigar tecajev, ki so potekali v organi­zaciji NUK ali Arhiva RS, sem se redno udeleževal. S svojimi pristopi, razumevanjem in izkušnjami mi je uspel širiti obzorja, ki so bila pred tem, priznam, vec­krat ozka in okorna. Pojasnil mi je, kako strukturne prvine (raznolikost zgradbe vezav) razlicnih knjižnih vezav vplivajo na njihove lastnosti, kako moramo z njimi ravnati ter katere zakonitosti moramo pri tem upoštevati, da bi lahko, kar se da, zmanjšali možnost nastanka poškodb med rokovanjem v citalnicah knjiž­nic, muzejev in arhivov. Z razumevanjem potreb razlicnih knjižnih vezav je Clarkson razvil sistem 6-ih enot knjižnih podpor za ravnanje z objektom med razstavljanjem oziroma odpi­ranjem. Od njegove predstavitve v letu 1987 je bil prei­zkušen v številnih institucijah, ki ga v svojih zbirkah uporabljajo za najraznovrstnejše knjižnicno gradivo. Sistem knjižnih podpor so navdušeno sprejeli tako knji­žnicarji kot tudi kustosi in bralci. Uporabniki so se hit-ro privadili varnejši obliki novih knjižnih podpor, jih raje uporabljajo in jim po navadi dajejo prednost pred prejšnjimi oblikami knjižnih naslonil. Sam sem njegov sistem nadgradil z dodatnima dvema enotama tanjših pravokotnih blazin, o cemer bom pisal v nadaljevanju. Razstavna dejavnost je prisotna skoraj v vsaki knjižnici in s tem žal tudi poškodbe vezav. Sistem, ki ga bom predstavil, nam omogoci varno razstavitev knjižnih objektov na razstavah in tudi varno razstavljanje objek­tov na posameznem listu pod udobnim bralnim kotom 20°. Nedrsljivost površine podpor se je izkazala za pri­merno rešitev pri prevozu objekta/-ov razstavljanja na razstavni prostor izven domace institucije, ter seveda pri prevozu nazaj. Namen prispevka je torej v prvi vrsti posredovati koris­tne informacije in vedenja bibliotekarjem, knjižnicar­jem, kustosom, arhivistom in drugim strokovnim sode­lavcem, ki so skrbniki knjižnicnega gradiva v zbirkah razlicnih institucij, v drugi vrsti pa je namenjen vsem uporabnikom, ki prihajajo in bodo prišli v stik z omen-jenim gradivom, da bodo znali z njim primerno in odgovorno ravnati in bodo lahko tudi sami doprinesli k ohranjanju slovenske knjižne kulturne dedišcine. Upam, da bo pricujoci prispevek v vodilo in pomoc vsem, da bomo s skupnimi prizadevanji in pozitivnimi premiki v ravnanju s knjižnicnim gradivom pripomogli k ohranitvi cim vecjega števila knjižnih vezav v njihovi originalni (izvirni) obliki tudi za rodove, ki prihajajo za nami. Na koncu sem prispevku dodal tudi kratek glosar izrazov, ki sem jih uporabil v prevodu. Clarksonove bralne knjižne podpore za citalnice: potreba po novem sistemu V zadnjih letih je ocitno poslabšanje stanja redkih tiska­nih knjig in rokopisov privedlo do potrebe, da korenito spremenimo naš odnos do razstavljanja in ohranjanja knjižnega gradiva v knjižnicah, muzejih in arhivih. Seveda moramo vedeti, da je pri našem prizadevanju, da bi gradivo cim bolje zašcitili pred nadaljnjim propa­danjem, preprecevanje boljše od zdravljenja. Tako je ena prvih prednostnih nalog zagotavljanje ugodnih pogojev za naše gradivo, tako na mestu hranjenja kot na mestu branja (razstavljanja) v citalnicah knjižnic, muzejev in arhivov. Naš cilj je konstantno skrbno ravnanje s knjižnimi objekti v citalnicah. Za dosego tega cilja najprej potre­bujemo ustrezno znanje o knjižnih objektih kot kom­pleksnih fizicnih predmetih v celoti. Zaradi razlicnosti uporabljenih materialov ter razlicnih knjižnih struktur Slika 1: Slabo zasnovan bralni pult. Namešcena knjiga je nagnjena pod prevec ostrim kotom. Listi knjižnega bloka silijo navzdol. Sile se ne razporedijo enakomerno po celotni površini vezave. Sila oziroma pritisk je zbran v tocki in rezultira v strukturnih poškodbah knjižne vezave (poškodba strukture šivanja [pretrgana nit], knjižnega hrbta in/ali pregibov). moramo upoštevati njihove zakonitosti in uporabiti razlicne pristope za varno rokovanje z njimi ter razstav­ljanje. Pri uporabi knjižnih objektov v citalnicah so kljucnega pomena ustrezne knjižne podpore oziroma naslonila, ki so izdelana tako, da knjigo pri rokovanju varno podpi­rajo. Veliko obstojecih knjižnih naslonil in pultov ni zasnovanih oziroma izdelanih na nacin, ki bi vsaki posamezni knjigi omogocal prilagoditev glede na spre­minjajoco se obliko knjižnega hrbta in pregibov, ki se pojavlja med listanjem; pravzaprav so pogosto celo škodljive, saj zaradi svoje neprilagodljivosti in strmega naklona povzrocajo, da je vezava izpostavljena velikim obremenitvam (slika 1). Pri branju v citalnicah se je pokazala potreba, da bi našli neškodljivo metodo, ki bi nam omogocala knjigo med branjem držati odprto. Bralec ne bi smel držati knjige odprte z eno roko, med-tem ko bi z drugo poskušal delati zapiske, temvec bi moral imeti obe roki prosti. To je zlasti pomembno pri rokovanju s pergamentnimi rokopisi, na katerih zlahka pustimo sledi prstnih odtisov (zaradi naravnih olj naših rok). Sestavne enote sistema bralnih knjižnih podpor Sistem knjižnih podpor je zgrajen iz lahkih enot mehke poliuretanske pene. Koncept povezanih enot je nareko-val izbiro standardiziranih kotov in mer. Ena od pred­nosti sistema je tudi enostavnost uporabe in skladišcen­ja. Enote sistema sestavljajo tri osnovne oblike v razlic­nih velikostih (formatih) (glej elemente slike 2): a Stopnicasti klin z naklonom 20°; par teh klinov ter še eden velikosti naslednjega vecjega formata so potrebni za posamezno “namestitveno mesto”. b Pravokotna blazina debeline 25mm (1"); ponavadi nam za obicajno namestitev zadostujeta dve blazini, za zelo debele knjige pa bi lahko potrebovali tudi tri. c Trak podpore knjižnega hrbta se uporablja pri podpori vezav oprijetega – fleksibilnega (prožnega) hrbta. Pomembno je omeniti, da se vboceno ukriv­ ljanje oziroma konkavna krivulja hrbta med listan­ jem takšne vezave knjige spreminja. Pri odpiranju vezav oprijetega – fleksibilnega hrbta vrh traku pod- pore podpre krivuljo naravnega ukrivljanja knjižne­ ga hrbta in hrbtu med spreminjanjem njegove obli­ ke daje primerno oporo. Pomembno: Trak podpore uporabimo izkljucno samo pri podpiranju vezave oprijetega – fleksibilnega hrbta; z uporabo pri pod- pori hrbtov drugih vezav bi lahko povzrocili resne poškodbe. Torej šest enot (3. klini, 2 blazini, 1 trak podpore hrb­ ta), ki so potrebne za obicajno namestitev, ter po potrebi možna dodatna blazina. Poleg enot iz poliuretanske pene potrebujemo samo še en dodaten kos opreme: d "kaca" – obtežilna vrvica, ki nam pomaga držati knjigo odprto. Za namestitev potrebujemo dve kaci. Navadno uporabljamo obtežilne vrvice dolžine 90 ali 120 cm (3 ft ali 4ft; 1ft = 30,48 cm). Drugace povedano mora biti 'kaca' - obtežilna vrvica dvakrat daljša od višine knjige (torej, ce je višina knjige 30 cm, je dolžina 'kace' 90 cm; razmerje 1:3), ker je pomem­bno, da obtežilna vrvica pravilno obteži odprto knji-go. Zaradi dolžine vrvice bralec po potrebi brez težav spremeni njeno namestitev. 'Kaco' lahko oble-cemo tudi v drugo tkanino, katere lastnosti materia-la bi morale biti naslednje: primerna mehkoba, nedr­sljivost in fleksibilnost (prožnost), inertnost (kemijska stabilnost) ter neobarvanost vlaknine (naravna barva vlaknine). Prakticna uporaba sistema poliuretanskih knjižnih podpor (A) "Kot naklona – razpiranje knjižne vezave" Vezava odprte knjige ni pod pritiskom, ce naslonjena na dveh stopnicastih podpornih klinih pociva pod pri­mernim, za vezavo še udobnim, naklonskim kotom. Za knjigo bi bilo idealno, ce bi podprta pocivala horizon-talno na mizi, vendar ima ob takšni postavitvi težave bralec, saj se je primoran cez odprto knjigo ves cas nagibati. Pri zasnovi bralnih pultov so to težavo pogos-to odpravili na nacin, da so knjigo oziroma pult z nagi­banjem pod preostrim kotom približali bralcu. Tak naklon prenaša na strukturne prvine knjižne vezave velike pritiske, ki jih ne zmore prenesti (slika 1), zlasti ce je poleg tega povezana še z neprimerno oporo celot­nega tri-dimenzionalnega knjižnega objekta. Naš sistem knjižnih podpor nam omogoca, da par sto­pnicastih klinov postavimo na vrh stopnicastega klina naslednjega vecjega formata; takšna postavitev nam omogoci pogled na odprto knjigo, ki je od podlage - mize nagnjena pod kotom 20° (slika 2). Ta kot »varnega naklona« odprte knjige je bil izbran kot kom­promis med nakloni – se pravi, med naklonom, ki ga dovoljuje lahka knjižna vezava v dobrem stanju; naklo­nom, ki ga omogoca težka knjižna vezava; ali naklo­nom, ki ga dopušca vezava, katere struktura je v slabem (krhkem) stanju. Ce imamo bralno površino, ki je že nagnjena pod kotom 20°, potem enote stopnicaste kli-naste podpore naslednjega vecjega formata ne potrebu­jemo. Vecji stopnicasti klin lahko uporabimo tudi samostojno na nacin, da na njem razstavimo objekt na posamez­nem listu, ki je tako varno postavljen pod udobnim bralnim kotom 20°(slika 3). (B) ”Kot odpiranja – razpiranje knjižne vezave” Ce par manjših stopnicastih podpornih klinov namesti-mo tako, da sta med seboj razmaknjena za debelino knjižnega hrbta, nam podpreta odprto knjižno vezavo na pregibih, na ta nacin zmanjšata pritiske na pregiba ter posledicno minimirata nastanek poškodb vezave. Ko knjigo odpiramo od enega proti drugemu koncu, moramo na en ali drugi stopnicasti klin položiti eno ali vec pravokotnih blazin, tako da knjižni platnici v razlic­nih fazah odpiranja v danem trenutku zagotovimo ustrezno oporo (slika 4). Pomembno je, da bralcem dopovemo, da so med lista­njem oziroma odpiranjem knjige od enega konca proti drugemu odgovorni za pravilno ravnanje, to je dodaja­nje ali odstranjevanje pravokotnih blazin. Pri izjemno debeli knjigi bi se lahko zgodilo, da bi za podpiranje platnice na enem ali drugem koncu odprte knjige potre­bovali tudi vec kot tri pravokotne blazine, nobene pa ne bi potrebovali, ko bi bila ta knjiga odprta na sredini. (C) “Podpora knjižnega hrbta” Med stopnicastima podpornima klinoma pustimo raz­mik, ki ustreza debelini knjižnega hrbta. Ta razmik doloca prostor za knjižni hrbet vezav 19. stoletja z oprijetim – nefleksibilnim hrbtom (slika 5). a Za vezave oprijetega – nefleksibilnega (togega) hrb­ ta 19. stoletja je znacilno tako imenovano okrogljen­je hrbta za “tretjino kroga”: ekstremno okrogljen hrbet vezave, nefleksibilen in trden; knjižni blok prav tako neprožen (neupogljiv) in trden, z obliko­vanim ostrim pravokotnim robom na rami (višina ostrega pravokotnega roba na rami je enaka debelini lepenke); usnje uporabljeno za knjižno prevleko je prevec stanjšano, tako na robovih kot na pregibih. Knjižna prevleka je po robovih platnic, hrbtu in pregibih stanjšana in zarobljena na notranje robove platnic. Zaradi takšne obdelave in izdelave je med zarobljenim usnjem in platnico gladek prehod. V 19. stoletju so bile platnice skoraj brez izjeme narejene iz lepenke. b Pri odpiranju platnice vezave je ocitno pomanjkanje gibanja knjižnega bloka na vrhu ramenskega dela, ki skupaj z omogocenim odpiranjem platnice pod ostrim kotom 180° prenese celotno obremenitev odpiranja na mesto pregiba vezave. Zato imamo v knjižnicah, muzejih in arhivih veliko knjižnih vezav iz tega obdobja z mocno poškodovanimi pregibi ali z od vezav locenimi platnicami. c Pri tem tipu vezave se knjižni hrbet med listanjem knjige ne spreminja, ampak ves cas zadrži enako zaokrogljeno obliko, spreminja se samo položaj okrogline hrbta na podlagi. Platnici prosto padeta na podlago, neodvisno od knjižnega bloka, ki mu tako ne nudita opore, ki jo med odpiranjem potre­buje. Platnici prosto padeta na podlago – dobra je primerjava z vrati na tecajih. d Stopnicasta klina zmanjšata sile, prenesene na pregi­ba vezave, in nudita nekaj opore knjižnemu bloku. Ali pa omogoca vezavam z votlim hrbtom, da se struk­turni del hrbta s prevleko umakne (potopi) v razmik in ohrani konveksno obliko. Na ta nacin takšnim tipom vezav zagotovimo ustrezno oporo. Na sliki 6 lahko vidimo dva primera vezave votlega hrbta. Primer »a« prikazuje vezavo votlega hrbta s hrbtnim vložkom, brez odstave (v pregibu), primer »b« pa vezavo votlega hrbta s hrbtnim vložkom, z odstavo (v pregibu). Znacilnost vseh tipov vezav z vot­lim hrbtom je, da se pri odpiranju hrbet knjižne prevleke odmakne od hrbta knjižnega bloka, tako med hrbtišce-ma nastane znacilna vrzel (votlina). To izgleda tako, da se hrbet knjižne prevleke še izraziteje izboci, medtem ko se hrbet knjižnega bloka istocasno temu primerno odmika oziroma vboci. Pri vseh tipih vezav votlega hrbta hrbet knjižne prevleke nikoli ne sme biti zravnan na podlagi – na primer, z odpiranjem se hrbet knjižne prevleke zravna na podlagi . tako se sila, ki jo povzro-ci odpiranje, prenese na pregiba, na sredino hrbta veza­ve s knjižno prevleko, na sredino hrbta knjižnega bloka in na pregiba zrcalą oziroma spojnih listov. Torej je velika verjetnost, da se bo vezava pri odpiranju v najšibkejši od naštetih tock poškodovala ali pretrgala. Glede na zgoraj povedano je nekaj manj obcutljiv tip vezave votlega hrbta s hrbtnim vložkom z odstavo kakor tisti brez odstave, ker pri tem tipu vezave nelep­ljeni del odstave v pregibu omogoca vezavi delno širje­nje in krcenje, vendar premajhno, da bi lahko kompen­zirala ustvarjene napetosti pri odpiranju. Zato tudi za to 1 Pregib zrcala je pregib z notranje strani vezave. Zrcalo je na platnico lepljeni del spojnega lista. vezavo velja, da hrbet knjižne prevleke ne sme biti zra­vnan s podlago. Ko za branje namešcamo knjižne vezave z oprijetim - fleksibilnim hrbtom, lahko v razmik vstavimo trak podpore knjižnega hrbta, tako podpremo knjižni hrbet in pomagamo sprostiti liste na mestu odpiranja (slika 7, primer c); vendar je pomembno, da si zapomnimo, da trak podpore knjižnega hrbta uporabimo izkljucno pri tovrstni vezavi. Uporaba pri drugih vrstah vezav lahko povzroci poškodbe, na primer pri vezavah z votlim hrbtom, kot so viktorijanske dekorativne vezave. Pri vezavi oprijetega – fleksibilnega hrbta pri odpiranju oziroma listanju lepljena knjižna prevleka sledi vboce­nemu (konkavnemu) loku ukrivljanja knjižnega bloka. Trak podpore knjižnega hrbta nežno podpre lok narav­nega ukrivljanja hrbta in pomaga sprostiti liste na mes-tu odpiranja. Stopnicasta klina pomagata platnicama podpreti knjižni blok. Dodatna sestavna enota sistema bralnih knjižnih podpor Clarksonov sistem 6 enot knjižnih podpor sem iz last-nih izkušenj in po presoji nadgradil še z dvema enota-ma tanjših pravokotnih blazin. Njihove možnosti upo­rabe nam nazorno opišejo sledeci trije primeri s pripa­dajocimi slikami (slike 8–10). Ti dve tanjši pravokotni blazini nam v prvem primeru (slika 8) lahko nadomestita tretjo debelejšo, ki jo kot dodatno možnost ponuja tudi Clarkson za podporo platnice vezave zelo debele knjige, ali nadomestita 'vec kot tretjo' pri izjemno debeli knjigi. V drugem primeru (slika 9) nam omogocata še bolj Slika 9: Prikaz izboljšane kontroliranosti podpiranja knjižnega objekta kontrolirano spreminjanje namestitve enot knjižnih podpor, oziroma lahko z dodajanjem ali odvzemanjem tanjših pravokotnih blazin še bolj kontrolirano podpi­ramo knjižni objekt med odpiranjem od zacetka proti koncu; možnost dodajanja in odvzemanja debelejših blazin se lahko veckrat izkaže za premalo kontrolirano. Tretji primer (slika 10), kjer ju lahko uporabimo, tudi za manjše zvišanje stopnice stopnicastega klina, ce nam prilagoditev glede na debelino vezave to narekuje in bi se zvišanje stopnice z debelejšo blazino izkazalo za manj primerno. Material knjižnih podpor (mehka poliuretanska pena) Mehka poliuretanska pena je izdelana v razlicnih gosto­tah. Ta se meri v gostoti na kubicni meter površine (od 16-110 kg/m3). Poliuretanska pena ima sledece karak­teristike: - elasticnost, - celicna struktura, - relativno nizka masa, - fiziološka inertnost, - razlicne trdote nosilnosti, - dobra odpornost na mehanske obremenitve, - nedrsljiva površina. Za naš namen smo izbrali peno, ki je obenem dovolj gibka in je primerne gostote - mehkobe. Ta pena omo­goca, da neravno površino knjižne platnice (tudi tiste s kovinskimi zaklepi in šcitniki) enakomerno podpre po njeni celotni zunanji površini. Izbrana pena oziroma lastnosti njene površine zagotavljajo, da knjižni objekti na njej ne drsijo in onemogoca premike (vsak premik lahko poškoduje krhko knjižno prevleko platnice). Izkazalo se je, da je siva barva pene najprimernejša za uporabo v knjižnicnem okolju. Ceprav smo poliuretansko peno izbrali tudi zaradi nje­ne kemijske inertnosti oziroma stabilnosti, ji izpostav­ljenost vplivom ultravijolicne svetlobe vseeno škoduje. Prvi znaki poškodb oziroma razgradnje se tako najprej kažejo v razbarvanju (spremembi barve) pene, nadaljnja razgradnja pa se kaže v krhkosti in drobljivosti materia-la (drobtinice pene). Torej je priporocljivo, da poliure­tanske knjižne podpore shranjujemo stran od luci (v temi), kadar le ta ni v uporabi. Da bi zaradi razgradnje na dolgi rok poliuretanske podpore oblekli v tkanino ni priporocljivo, ker na ta nacin izgubimo za naš namen njeno bistveno lastnost, to je nedrsljivost površine. Slike in opombe Slika 11 prikazuje obicajno razporeditev enot knjižnih podpor na namestitvenem mestu, ki vkljucuje enega vecjega ter dva manjša stopnicasta klina, dve pra­ vokotni blazini, trak podpore knjižnega hrbta in dve obtežilni vrvici – 'kaci'. Slika 12 prikazuje ustrezno namestitev enot knjižnih podpor namenjena za podporo vezave oprijetega – fleksibilnega hrbta. Hrbet vezave oprijetega – fleksibil- nega hrbta potrebuje oporo. Ustrezno podporo mu zagotavlja enota traku podpore hrbta, ki se pod pritis­kom krivulje naravnega ukrivljanja hrbta odprtega obje­kta prilagodi v obliko, ki nežno podpre celotno površi-no ukrivljenega hrbta. Platnici sta podprti s stopnicasti-ma klinoma, ki zagotavljata uravnoteženo oporo knjiž­nemu bloku, brez ustvarjanja pritiskov na krhka pregi­ba vezave. Vidimo tudi da 'kaci' – obtežilni vrvici, držita lista odprta na želenem mestu. Bralcu omogocata, da ima obe roki prosti in odmaknjeni od objekta. Na sliki 13 si lahko pogledamo prilagoditev oziroma spremenjeno namestitev enot knjižnih podpor med odpiranjem knjižnega objekta od zacetka proti koncu. Da omogocimo varno razstavljanje objekta med listan­jem/odpiranjem od zacetka proti koncu, moramo, ko objekt to zahteva, spremeniti namestitev enot knjižnih podpor; na tej sliki bomo na stopnicasti klin položili pravokotno blazino, ki bo knjižnemu objektu, odprtem na željenem mestu, omogocil oporo oziroma varno razstavitev. Pri vezavah votlega hrbta hrbet knjižne prevleke nikoli ne sme imeti svoje izbocene oblike splošcene na mizi, podlagi (slika 14). Prazno polje med stopnicastima kli­noma omogoca podporo pregiboma vezave, medtem, ko se pri odpiranju hrbet knjižne prevleke širi. Pri zelo debelih knjižnih vezavah je enotama stopnicastega klina potrebno zvišati stopnico, to dosežemo na nacin, da ju podložimo s pravokotno blazino (slika 10). Glosar izrazov: Book-supports knjižne podpore Bookrests knjižna naslonila Lectern bralni pult Tight-back binding vezava oprijetega hrbta ŕ vezava z lepljeno knjižno prevleko na hrbet knjižne­ga bloka. Hollow-back binding vezava neoprijetega – votle­ga hrbta ŕ vezava z nelepljeno knjižno prevleko na hrbet knjižnega bloka. A stepped wedge stopnicasti klin Tilt nagnjenost Tight-back ("flexible") binding vezava oprije­ tega “fleksibilnega” (prožnega) hrbta Tight-back ("inflexible") binding vezava oprije­tega “nefleksibilnega” (togega) hrbta Victorian decorative case-binding Viktorijanska dekorativna vezava neoprijetega – votlega hrbta Paste-down zrcalo, ogledalo (nem. Das Spie­gel), lepljeni del spojnega lista “Third-of-a circle” zaokroglitev hrbta knjižnega bloka za eno tretjino kroga Weighted snakes obtežilna vrvica Ocetu ob jubileju. Simon Perko Narodna in univerzitetna knjižnica simon.perko@nuk.uni-lj.si »EMERGING TRENDS IN TECHNOLOGY« Ponovno se oglašam v zvezi s konferenco, ki jo organiziramo v okviru Sekcije za informacijsko tehnologijo pri IFLI: »Emerging trends in technology: libraries between Web 2.0, semantic web and search technology« (»Najnovejši tehnološki trendi: knjižnice med spletom 2.0, semanticnim spletom in sistemi za poizve­dovanje«). Konferenca bo potekala 19. in 20. avgusta 2009 v Firencah (Italija), nekaj dni pred glavno konferenco in kongresom IFLE v Milanu. Vec informacij ter obrazec za prijavo dobite na spletni strani: http:// www.ifla2009satelliteflorence.it/meeting3/meeting3.html. Alenka Kavcic-Colic Narodna in univerzitetna knjižnica OPREMA ZA SLEPE IN SLABOVIDNE V KNJIŽNICAH Brati ali ne brati, to ni vec vpraša­nje Pri podjetju DIOPTA d.o.o. iz Ljub­ljane smo v decembru 2008 pripravi­li predstavitev najsodobnejših tehni-cnih pripomockov za slepe in slabo­vidne, ki omogocajo branje. Popula­cija spada v skupino "Ljudi s poseb­nimi potrebami" in je pogost obis-kovalec knjižnic. V tem prispevku bi vam radi predstavili tehnicne pripo­mocke, ki slepim in slabovidnim omogocajo branje. Definicija slepote in slabovidnosti Slovenska definicija slepote in slabo­vidnosti je skladna z definicijo Sve­tovne zdravstvene organizacije in pozna 5 kategorij. Ce prikažemo samo centralno vidno ostrino, ne pa tudi širine vidnega polja, se izlocita dve skupini: kdor vidi 30% ali manj na boljše oko s korekcijo se uradno razvršca med slabovidne, tisti pa, ki vidi na boljše oko s korekcijo manj kot 5%, se uradno že uvršca med slepe (slepi z ostankom vida). To pomeni, da niso slepi samo ljudje, ki ne zaznavajo svetlobe, temvec tudi ljudje z relativno obsežnim ostan­kom vida oziroma ljudje, ki jim vid še omogoca aktivnosti. Število slabovidnih in slepih z ostan­kom vida v razvitem svetu skokovito narašca. To lahko pripišemo hitremu staranju populacije, ter nacinu življe­nja. Velik razvoj oftalmologije pripo-more k pravocasnemu odkrivanju bolezni in ustreznemu zdravljenju, da ne pride do popolne slepote. Najpogostejši vzroki za slabovidnost so poškodbe ali številne bolezni oci, kot so starostna degeneracija rumene pege - makule (izpad centralnega vida), glavkom ali siva mrena (izguba perifernega vida), diabeticna retino­patija, katarakta ali siva mrena (zamotnitev ocesne lece). Slabovidnost in slepota kot koncno stanje v današnjem svetu informacij­ske tehnologije ne bi smela biti opra-vicilo za kakršnokoli izolacijo. Med nami je veliko slepih in slabovidnih ljudi, ki so tudi poklicno in vsestran­sko ucinkoviti. Uspelo jim je z ustre­zno, strokovno podprto rehabilitaci­jo, predvsem pa s trdno odlocenos­tjo uveljaviti svoje sposobnosti samostojno, v cim manjši odvisnosti od okolja. Pripomocki za slabovidne Tehnicne pripomocke, ki slabovid­nim omogocajo branje delimo v vec skupin: Opticni pripomocki: Lupe: lupa kot osnovni pripomocek za slabovidne je najpogostejši spre­mljevalec pri vsakdanjih opravilih pri branju oz. pisanju. Razpon povecave je dokaj velik (do 20x), vendar je potrebno upoštevati, da se z vecjo povecavo leca manjša ob tem pa je tudi krajša razdalja med ocmi in lupo oz. gradivom. Lupe za slabovidne so vedno z osvetlitvijo, saj le te ob ustrezni povecavi tudi osvetlijo gra­divo, povecajo kontrast. Teleskopska ocala: strokovni naziv je specialni sistem lec, teleskopska ocala pa se imenujejo ker je sistem lec namešcen/pritrjen na ocala. Povecave so možne od 2x do 20x, s tem, da so ocala lahko binokularna samo do 5x povecave, ostala so monokularna. Prednost je v tem, da so roke proste. Pri uporabi teleskop­skih ocal moramo paziti, da je gradi­vo ustrezno osvetljeno. Filtri: so posebno obarvana stekla, ki povecajo kontrast in zmanjšujejo blešcanje. Glede na bolezensko stan­je obstoje 4 razlicne barve (rumena - 450nm, oranžna 511 nm, rdeca 527nm, rjava 550 nm), ki pa se lahko kombinirajo s svetlejšim ali temnej­šim polaroidom. Elektronski pripomocki: kot že samo ime pove so to elek­tronske naprave, ki zajamejo sliko s kamero in jo nato elektronsko obde­lano prikažejo na zaslon. Znacilno za te naprave je velik razpon poveca­ve (tudi v odvisnosti od velikosti zaslona), možnost razlicnih slik (barvna-foto slika, umetna slika­kontrastna pozitivna in kontrastna negativna), velikost slike proti pove-cavi je neprimerno vecja, kot pri opticni pripomockih. Glede na to, da sta na voljo foto in umetna slika, je treba opozoriti, da se foto slika uporablja npr. za gledanje slik, pre­gledovanje najrazlicnejših predme­tov in za pisanje, umetna slika pa je primernejša za branje. Žepne naprave: za žepne elektron­ske lupe je znacilno, da so take veli­kosti, da jih je možno nositi v žepu ali torbi. Uporabne so doma, v trgo­vini, na pošti ali v knjižnici. Uporab­ne so tudi za pisanje. Povecava je 3x do 20x. Napajanje je z baterijami (Li -Ion ali Ni-Mh), avtonomija je do 3 ure. Znacilni predstavniki te skupine so HumanWare SV Pocket, SV Nano in Looky. Stacionarni sistemi: so najstarejše in najbolj množicno uporabljene elektronske lupe. Delujejo na princi­pu kamera-zaslon z možnostjo nas­tavitve povecave, možnost nastavit­ve slike (foto, kontrastna pozitivna in kontrastna negativna), ter mož­nost izbire razlicnih barvnih kombi­nacij (npr. crno/bela, modro/ rumena, crno/rumena, modro/ bela…). Princip uporabe je, da se na premicno mizico, ki je namešcena pod kamero položi tekst. Mizico je potrebno premikati po vrsticah, bere pa se na zaslonu, ki je pred uporab­nikom. Osnovne verzije predvajajo crno/belo barvno sliko in barvne kontrastne slike, napredne variante predvajajo barvno sliko, lahko se prikljucijo na racunalnik, kar omogo-ca tudi deljeno sliko (racunalnik­elektronska lupa). Uporabniku omo­goca tudi pisanje oz. opazovanje razlicnih predmetov. V nekaterih primerih je možen tudi priklop kamere za daljavo (primerno predv­sem za šolarje). Napajanje je preko elektricnega omrežja. Znacilni pred­stavnik je elektronska lupa HumanWare SV Xtend. Prenosni sistemi: V to skupino spadajo elektronske lupe, ki imajo znacilnosti stacionarnih sistemov ter nekaj lastnosti prenosnih naprav. Prednost teh sistemov je v prenoslji­vosti. Predvsem bi rad opozoril na prvi samodejni bralnik na svetu myReader2. Elektronska lupa myReader2 je samosvoj in unikaten elektronski pripomocek, ki na prvi pogled za razliko od stacionarnih sistemov ne uporablja bralne mizice. Za prenos slike uporablja tehnologi­jo SmartSense, ki omogoca preslika­vo besedila oz. slike (to ni OCR). Besedilo nato razporedi na zaslon v stolpec, v vrstico ali posamezno besedo. Uporabnik doloci povecavo, barvni kontrast, nastavi hitrost pomika... Naprava ima možnost zajema 10 strani+3 referencne strani (npr. kazalo, tel. imenik…). Branje z myReader2 je tekoce in manj utruja­joce kot branje s klasicno elektron­sko lupo. Prav tako pa je razumlji­vost besedila vecja saj je pozornost posvecena samo branju. Napravo je možno prikljuciti na prenosni ali stacionarni racunalnik ali kamero za daljavo. Napajanje je preko elektric­nega omrežja. SV Mobile je prenosna naprava, ki predvaja sliko na 17,8" zaslon, sliko pa zajema s kamero, ki je vgrajena v ohišje podobno racunalniški miški. Povecava je do 18x, možnost je nas­taviti foto sliko, ter kontrastno pozi­tivno ali negativno (5 barv). Avtono­mija naprave je 5 ur. Programska oprema: Povecevalniki zaslonske slike: ce hocejo slabovidni brati z racunalniš­kega zaslona, potrebujejo povecano sliko. To se lahko naredi na vec naci­nov. Z zmanjšanjem resolucije ali z nastavitvami, ki so vkljucene v MS Windows (za manjše povecave), ce povecava še vedno ne omogoca bra-nja z zaslona je za to namenjena dodatna programska oprema. Izbira se lahko med povecavo celotnega zaslona, dela zaslona ali pa v obliki virtualne lupe. Možno je nastaviti tudi kontrastno sliko z barvami po želji uporabnika. Znacilni predstav­niki so: Lunar, Lunar Plus, Zoom text. Bralne naprave: Zoom-Ex in Zoom-Extra: je ske­ner, lahek in enostaven za uporabo. Kamera visoke resolucije omogoca hitro in natancno zajemanje gradiva. S pomocjo programske opreme Zoom-Ofice, ki je namešcena v racunalnik in je sestavni del naprave omogoca slabovidnim osebam bran-je poljubnega besedila, poljubne dol­žine na zaslonu racunalnika. Hitrost skeniranja je do 20 strani na minuto. Tekst se lahko postavi v 4 razlicne oblike: v stolpec, v stolpec z vmesni-mi crtami (crte na odstavkih), vrstico ali besedo. Upravlja se s tipkami na racunalniku (+/- povecava/ pomanjšava, C izbira barve teksta in ozadja, F6 vrtenje slike, ./, hitrost pomika teksta…). Najvecja poseb­nost Zoom-Ex je v tem, da se skeni­rani tekst lahko pretvori v zvocno datoteko, kar pomeni, da racunalnik bere skenirani tekst. Zvocno datote­ko je možno shraniti, spremeniti v Mp3 datoteko in naložiti na Mp3 predvajalnik ali posneti na CD. Tek­stovno datoteko je prav tako mogo-ce shraniti in obdelati z urejevalni­kom besedila. Za dislektike je upora­bna funkcija, kjer se tekst na zaslonu pomika, trenutno brana beseda je Poleg glavnih svetovnih jezikov (angleški, nemški, francoski… jezik) je aparat ustrezno opremljen tudi za branje slovenskega jezika. Graduate: je idealna rešitev namen­jena predvsem šolarjem, dijakom in študentom. Zaradi svoje velikosti je namenjen priklopu na prenosni racunalnik, katerega se enostavno prenaša. Povecava je do 50x, uprav­ljanje je s tipkami na tipkovnici. Slika se lahko shrani v racunalnik za kas­nejšo uporabo. Tekst je možno brati v umetni kontrastni pozitivni ali negativni sliki. Ista kamera se lahko uporabi tudi za daljavo. Napajanje je preko USB z racunalnika. Osvetlitev: že pri opticnih pripomo-ckih, tako pri lupah kot pri teleskop­skih ocalih je bil omenjen pomen ustrezne osvetlitve. Zaradi staranja postajajo ocesne lece rumenkaste in s tem manj propustne za svetlobo. Ce pa je prisotna še bolezen oci je ustrezna osvetlitev bralne površine in prostorov toliko bolj pomembna. Pripomocki za slepe Elektronski pripomocki: med najpo­gostejše pripomocke za branje za slepe spadajo predvsem Brailleve vrstice. Brailleva vrstice je precizen elektromehanski aparat, ki slepim nadomešca obicajen racunalniški monitor. Navadno se ob uporabi nahaja pred tipkovnico, na njej pa je vrsta majhnih lukenj, skozi katere se na površino dvigujejo kroglice, ki se nato spet pogrezajo. Osem takšnih lukenj, razporejenih v pravokotnik 2 x 4 ustreza enemu Braillovemu zna­ku. Slepa oseba s prsti tipa po Brail­lovi vrstici, kjer se skladno z vsebi-no, sicer prikazano na zaslonu, obli­kujejo ustrezni Braillovi znaki. Tako bere besedilo z zaslona oziroma opis vsebin na njem (slika 6). Braillove vrstice so v razlicnih veli­kostih v odvisnosti od tega koliko znakov prikažejo naenkrat. Lahko so od 12 do 80 celicne, obicajno so 32 ali 40 celicne, vecje so primerne predvsem za ucenje in knjižnice. Braillova vrstica deluje na racunalni­ku skupaj z bralnikom zaslona (programska oprema). Obstoje dve verziji Braillovih vrstic. Prva so namenjena branju. Pisanju oz. vnaša­nju znakov je namenjena tipkovnica racunalnika. Druge Braillove vrstice imajo dodano Braillevo tipkovnico, kjer pa se lahko vnašajo znaki tako preko Braillove tipkovnice na Brail­levi vrstici, kot preko racunalniške tipkovnice, branje pa se vrši preko Braillovih celic. Braillove vrstice z notranjim spominom in operacij-skim sistemom pa se imenujejo Bra-illovi organizatorji. To so v principu prenosni racunalniki za slepe, brez monitorja. Bralne naprave: Eye-Pal: je bralna naprava namenje­na slepim osebam. Zasnova temelji na aparatu Zoom-Ex, s to razliko, da se tekst pretvori v Brailleve znake in se bere s pomocjo Brailleve vrstice. Tudi Eye-Pal ima možnost pretvor-be besedila v zvocno datoteko. Programska oprema: Bralniki zaslona: omogocajo upo­rabniku, da informacije z zaslona posluša s pomocjo sintetizatorja govora ali da jih prebere na Braillovi vrstici. Slepim in slabovidnim je tako omogocen dostop do standardnih racunalnikov in njihove programske opreme, na primer urejevalnikov besedila, urejevalnikov tabel, poštnih odjemalcev, spletnih brskalnikov ipd. Za upravljanje racunalnika v teh primerih namesto miške uporablja-mo standardno tipkovnico, na kateri dolocene tipke služijo tudi kot bliž­njice do dolocenih funkcij. Bralnik besedila, ki tece na racunal­niku, sestoji iz dveh funkcionalnih delov: .. sintetizatorja govora - ta izgovar­ja besedilo, ki ga dobiva od pro-grama za branje besedila; sinteti­zator govora je program, ki delu­je v povezavi z racunalnikovo zvocno kartico .. programa za branje besedila - ta na zaslonu poišce besedilo in ga pošilja sintetizatorju govora, lah- 1 TTS - text to speach - sinteitzator govora, ki samodejno pretvarja besedila v naraven in razumljiv govor. ko pa tudi Braillovi vrstici. Razlicni bralniki besedila imajo nekaj skupnih funkcij: sintetizirani govor je možno utišati s pritiskom ene same tipke, nastavljivi pa so tudi višina glasu in njegova glasnost ter hitrost govora. Po želji lahko izgo­vorjeno besedilo poslušamo ponov-no. Med tipkanjem lahko bralnik sproti izgovarja posamezne natipka­ne crke ali besede. Prepoznava tudi znake, kot so velike zacetnice, locila in simboli, ter prebira vsebino meni­jev, pogovornih oken, namigov, sis-temskih sporocil in ostalega besedila oziroma graficnih informacij. Znacil­ni predstavniki: Hal, Super-nova, Jaws, Winow-Eyes. Pripomocki za branje za slepe in slabovidne Predvajalniki zvocnih knjig so med najpopularnejšimi pripomocki za branje slepih in slabovidnih. Knjige so posnete na trak, CD-je ali v novejšem casu na spominske kartice. Predvajajo se lahko na povsem obi­cajne naprave kot so kasetofoni, samostojni ali v racunalnik vgrajeni CD-romi in citalci spominskih kar-tic. Zvocne knjige v digitalni obliki je možno prenesti tudi v prenosne Mp3 predvajalnike. Za slepe in slabovidne so bili razviti posebni predvajalniki. Poudarek je na tem, da imajo vecje, bolj razpoz­navne (taktilne) gumbe za upravljan­je in so tudi zvocno podprti (vgrajen TTS). Njihov razvoj je bil pogojen tudi z uvajanjem snemanja zvocnih knjig Daisy (Daisy- Digital Accessib­le Information SYstem). Daisy knji­ge so posnete na poseben nacin, ki je prilagojen slepim, slabovidnim in dislektikom. V osnovi je Daisy zvoc­ni zapis Mp3 zapis, s to razliko, da omogoca boljšo navigacijo po tekstu (po poglavju, po odstavku, po stav­kih in po besedi), vendar odvisno od nacina snemanja. Možna je regulacija hitrosti predvajanja in barvi glasu. Daisy predvajalniki omogocajo med branjem/poslušanjem vstavljanje opomb (bookmarks) in zaustavitev na dolocenem mestu. Diasy predva­jalniki za medij uporabljajo CD-je ali spominske kartice. Daisy predvajal­niki, ki uporabljajo kot medij spo­minske kartice omogocajo predvaja­nje Daisy zvocnih knjig, zvocnih knjig posnetih v Mp3, glasbene datoteke, podkaste, tekstovne knjige (TTS). V razvitih državah izdajatelji Daisy knjig izdajajo le te istocasno na CD-ju v Daisy zapisu, datoteko s pove-canim tiskom, tekstovno datoteko (branje v TTS) in datoteko z Braillo-vim zapisom. Znacilni predstavniki Daisy predvajalniki: HumanWare VR ClassicX, VR ClassicX+, VR Stream. Pripomocki za branje za dislekti­ke Podjetje HumanWare je razvilo poseben predvajalnik, ki je namenjen ljudem s težavami razumevanja besedila - dislektiki. ClassMate pre­nosna naprava je kombinacija Daisy predvajalnika, ki za medij uporablja spominske kartice in majhnega na dotik obcutljivega zaslona. Med bra-njem/predvajanjem Daisy knjige se na zaslonu izpiše brano besedilo, trenutno brani stavek pa je na zaslo-nu poudarjen. Kombinacija posluša­nja in branja omogoca dislektikom boljše razumevanje besedila. Znacil­ni predstavnik: HumanWare Clas-sMate. Vecina omenjenih pripomockov za branje za slepe in slabovidne je v Sloveniji že dokaj množicno v upo­rabi, saj za njihovo uporabo ni pot-rebna lokalizacija oz. druge prilago­ditve. Odprto ostaja vprašanje izda­janja zvocnih knjig Daisy, saj se na slovenskem trgu nihce ne ukvarja s snemanjem in izdajanjem le teh, pot-rebna pa je tudi lokalizacija / poslo­venjenje naprav. Zakljucek Naloga knjižnic je spodbujanje bran-ja in omogocanje dostopa do gradiva vsem, tudi ljudem s posebnimi pot-rebami, med katere spadajo slepi in slabovidni. Zato bi bilo smotrno priceti z opremljanjem knjižnic z ustrezno opremo. Po našem mnenju naj bi bil poudarek na: .. opticnih pripomockih: lupe .. elektronske lupe: stacionarni ali prenosni sistemi oz. žepne elek­tronske naprave .. predvajalniki zvocnih knjig tipa VR ClassicX .. bralne naprave tipa Zoom-Ex in Eye-Pal .. opcijsko tudi Braillove vrstice z ustrezno programsko opremo in racunalnikom .. primerna osvetlitev prostorov namenjenih slepim in slabovid­nim. Dušan Jankovic DIOPTA d.o.o. diopta@siol.net BERCICEVA NAGRADA 2008 Komisija za izbor Berciceve nagrade se je odlocila, da je naj­boljše diplomsko delo v šolskem letu 2007/2008 delo avtorice Daniele Šavli Dimenzije vsebinskega opisa dokumentov v knjižnicnih katalogih za otroke v devetletni osnovni šoli Mentorica: izr. prof. dr. Alenka Šauperl Somentorica: izr. prof. dr. Vlasta Zabukovec OBRAZLOŽITEV PREDLOGA V diplomskem delu avtorica obrav­nava informacijsko poizvedovanje po knjižnicnih katalogih ucencev osnovnih šol. V okviru obravnavane teme opiše izbrane tuje raziskave in njihove izsledke poveže z ugotovit­vami svoje raziskave. Avtorica v uvodnih poglavjih opre-deli knjižnicni katalog ter njegov pomen pri iskanju informacij. Nazorno predstavi pomembno vlo-go knjižnice pri razvijanju informa­cijske pismenosti otrok in cilje knjiž-nicno informacijskih znanj v devet­letni osnovni šoli. Poudari, da knjiž­nicar uci ucence uporabljati knjižni-cno gradivo in jih s posebnimi obli­kami in metodami dela usmerja in uvaja v zahtevnejši nacin razmišljan­ja in dela. Pomemben del uvodnega poglavja je teoreticna razlaga pred­metnih oznak, povezana z dosedan­jimi raziskavami, med katerimi avto­rica še posebej izpostavi izsledke raziskave o predmetnih oznakah, ki jih dolocajo knjižnicarji in študijo o tipih vprašanj, ki jih zastavljajo ucenci. V teoreticnem delu naloge avtorica pregledno opredeli znacilnosti in ovire otrok pri poizvedovanju po knjižnicnih katalogih, in sicer na podlagi izbranih izsledkov tujih razi­skav. Osredotoci se na povezavo med OPAC-om in knjigami, infor­macijsko potrebo otrok, uporabo pravih izrazov za pravilno iskanje ter na problem nepoznavanja in nerazumevanja predmetnih oznak v knjižnicnem katalogu pri koncnih uporabnikih. Razloži konkretne pojme in upora­bo sorodnih pojmov, ki so tesno povezani z razvojno stopnjo otroko­vega mišljenja, kar posledicno vpliva tudi na poizvedovanje po knjižnic­nem katalogu. Opozori na ovire, s katerimi se otroci srecujejo zaradi še razvijajocih se psihomotoricnih spretnosti, kot na primer težave pri branju in crkovanju. Poglavje zaklju-ci s priporocili, ki lahko otrokom olajšajo iskanje po racunalniških katalogih. Izpostavi vizualno in zvo-cno podporo, prilagoditev besedišca starostnim skupinam otrok, poudari, da naj bo otrokom omogocena pri­lagoditev graficne podpore po nji­hovih željah, omogoceno naj bo iskanje po temah ali pa vpis lastne poizvedbe in ne nazadnje, predlaga, da naj bo za razlicne starostne sku-pine tudi vec razlicnih OPAC-ov. V prakticnem delu naloge avtorica z raziskovalno metodo opazovanja iskalnega procesa v knjižnicnem katalogu Šolska knjižnica ugotovi, da so ucenci najuspešnejši pri iskan­ju, kadar uporabljajo preprosta, eno­besedna gesla. Obstajajo razlike v iskanju glede na tip naloge in glede na starost ucencev. Ucenci išcejo dela po geslih, naslovu in avtorju. Starejši ucenci se zavedajo, da jim iskanje po geslih ponudi vec vsebin­sko povezanih knjig, prav tako, ko ocenjujejo relevantnost zadetkov, pregledajo vec bibliografskih podat­kov, kot mlajši ucenci. Starejši ucenci vpišejo natancnejša gesla ter so bolj vztrajni v procesu iskanja. Sposobni so iskanje uspešno zaklju-citi. Pri iskanju gradiva glede na osebni interes so se pokazale dolocene kategorije, ki jih avtorica predlaga pri gesljenju kot tudi pri oblikovanju knjižnicnega kataloga za otroke. V raziskavi ugotavlja, da se ucenci želi­jo nauciti samostojnega iskanja po katalogu, da so radovedni, vedoželj­ni, odprti za nova znanja. Diplomsko delo Daniele Šavli opo­zarja, da kognitivne spretnosti, sto­pnja razvoja in predznanje uporab­nika pomembno vplivajo na uspeh pri poizvedovanju. Knjižnicar mora pri gesljenju dela upoštevati starost-no stopnjo, potrebe in besedišce ucencev. Da bi povecali uspeh informacijske­ga iskanja otrok in njihove uporabe informacijskih sistemov, bi morali biti viri znotraj sistema predstavljeni na nivoju, ki je primeren starostni skupini uporabnikov. Shema meta-podatkov in metapodatki, ki opisu­jejo vire sistema, morajo odsevati razumevanje nacina, kako otroci dostopajo, organizirajo in uporablja­jo informacije, upoštevati pa morajo tudi to, kako otroci razumejo samo delovanje sistema ter kako so viri predstavljeni znotraj sistema. Diplomsko delo Daniele Šavli je sistematicno, dosledno in aktualno ter po svojih kvalitetah izstopa med diplomskimi nalogami, ki jih je komisija dobila v oceno. Zato ga komisija predlaga za Bercicevo nagrado v letu 2008. Komisija za izbor Berciceve nagrade [sic] KNJIŽNICA KOT SREDIŠCE SKUPNOSTI V teh casih se knjižnice pogosto sprašujejo, kako naj pritegnejo uporabnike in kakšna je pravzaprav njihova vloga v skupnosti. V preteklih rubrikah smo veckrat v središce postavili pomen aktivne udeležbe knjižnice na spletu ter možnih nacinih komuniciranja in povezova­nja z uporabniki. To pot pa se bomo vrnili v knjižnico iz kamenja in opeke, tisto, ki nam je od nekdaj prinaša-la vonj po knjigah in v katero tudi preko spleta posku­šamo pritegniti uporabnike. Tokratno rubriko so navdihnili obiski mengeške knjiž-nice, ki se je decembra preselila v nove prostore. Ko sem jo prvic obiskala, sem z velikim zacudenjem (in še vecjim veseljem) videla, da kar kipi od življenja: druži­ne z otroki v enem delu knjižnice, malo starejši otroci sami ali s prijatelji za racunalniki in gospe, ki išcejo knjige in listajo po revijah. Zdelo se je, kot da jo je sku­pnost vzela za svojo in jo resnicno postavila v svoje središce. Z velikimi, nezastrtimi okni, obrnjenimi proti glavni cesti, se knjižnica pravzaprav odpira skupnosti, vabi ljudi k obisku in jih spominja, da je tam - za njih. Ceprav knjižnica ni velika, pa v novih prostorih ponuja vec možnosti za preživljanje prostega casa: otroci ima­jo svoj igralni koticek, starši bralni koticek z revijami, vsem pa je namenjenih 8 racunalnikov, ki so bili ob mojih obiskih skoraj vedno polno zasedeni. Poleg tega je pohvalna tudi odlocitev za uporabo živahnih, a pri­jetnih barv ter predvsem za ureditev previjalnice za dojencke in zglednih toalet. Vse te stvari so verjetno pripomogle in vdihnile knjiž­nici novo življenje. Seveda to ne pomeni, da knjižnica pred tem ni bila prijetna in uporabna, sem pa ob obis-kih na novi lokaciji dobila obcutek, da je s prenovo, nekoliko vecjim prostorom in dobrim nacrtovanjem knjižnica tudi v resnici postala t.i. tretji prostor, pros-tor, kamor krajani prihajajo za preživljanje svojega pro-stega casa in druženje. Da bi izvedela, ali je to zgolj moj obcutek ali pa se je v resnici zgodila pomembna sprememba, sem povprašala po podatkih o obiskih in izposoji, ki bi potrdili ali ovrgli mojo domnevo. Bibliotekarka Barbara Osterman, ki se ji iskreno zahva­ljujem za sodelovanje, je najprej opozorila na resnicno skokovit porast novo vpisanih clanov. V letošnjem letu se je do konca marca vpisalo kar 130 novih uporabni­kov, s cimer so že presegli dosedanji letni vpis 110-ih novih clanov. Tudi podatki o obisku in izposoji gradi­va so razveseljujoci, saj sta tako obisk kot izposoja v marcu 2009 kar za 29% višja kot leto poprej. Za to razliko so zaslužni predvsem odrasli uporabniki (izposodili so si na primer kar 41% vec gradiva), med-tem ko sprememba pri mladih ni bila tako ocitna - obisk se je povecal za 13%, izposoja pa za 0,5%. Ceprav ne moremo napovedati, da bodo številke še naprej tako narašcale, pa nam dosedanji podatki lahko povedo, da je bila nova knjižnica med krajani ocitno zelo dobro sprejeta in da ima tudi prostor knjižnice veliko vlogo pri njeni uspešnosti. Le s kvalitetnim pro-storom lahko knjižnica pravzaprav izkoristi ves svoj potencial in postane ne le mesto, kjer si uporabniki izposodijo knjigo, ampak tudi prostor, v katerega radi zahajajo, se v njem družijo ali preprosto preživijo nekaj casa med policami, ob branju revije ali na delavnici. Ob tem, ko je vse vec informacij ter tudi leposlovnih knjig dostopnih preko spleta, vidik knjižnice kot tretje­ga prostora postaja pomembnejši kot kdajkoli prej. V vseh vecjih slovenskih knjižnicah lahko že vidimo udobne fotelje in vrsto dejavnosti za uporabnike, iz cesar sklepamo, da se knjižnice že zelo dobro zavedajo pomembnosti osebnega stika z uporabniki in svoje osrednje vloge v skupnosti. Manjše knjižnice pa si tak­šnih in drugacnih dejavnosti na žalost ne morejo pri­vošciti, saj za kaj takšnega nimajo prostora. Številke v mengeški knjižnici kažejo, kaj lahko za majhno skup­nost naredi že nekoliko vecji in uporabnikom prijaz­nejši prostor. Ker je Mengeš v zadnjih letih postalo mestece z velikim številom mladih družin v novih sta­novanjskih naseljih, je bil takšen prostor še bolj potre­ben in pomemben, saj ponuja možnost spoznavanja in kvalitetnega preživljanja casa z otroki. Tanja Mercun mlada raziskovalka na Oddelku za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo Filozofska fakulteta Univerza v Ljubljani POPULARNOST Ta mesec si bomo ogledali dve deli, ki na razlicne naci­ne nagovarjata popularnost. Obe v svojih locenih kontekstih, vendar vseeno na drugacen nacin, kot smo vajeni. Prvo delo se ukvarja s pojmom vpeljave pop (ularne) kulture v knjižnice; drugo pa popularnost dojema kot enega izmed elementov, ki sestavlja motor spletnega iskalnika Google. Popularnost je izredno nevaren pojem, kar spoznamo že ob prvih poizkusih, da ga opredelimo. Vseeno se knjiga Pop goes the libraryą zelo lahkotno sprehaja skozi vse terminološke zadrege in stroge konceptualne okvi-re, v katerih mora iskati svoje zavetje za doseganje kre­dibilnosti. Clovek, ki je prevec obremenjen z rigidnimi okviri stroge slike, ki prikazuje knjižnice, bo verjetno kmalu prenehal z branjem. Loti se je prav tako tudi ne tisti, ki išce le popestritev v delovan­ju in usmeritvi svoje knjižnice. Nas­protno – loti se je tisti, ki bo v tem videl zasuk v knjižnicnem modus operandi. Zasuk, ki bo vec poudar­ka namesto na gradivo in pravila dal na ljudskosti. Zato knjiga ne govori toliko o tem, kaj bi lahko pridali k osnovnim storitvam knjižnic (ceprav bo marsikdo videl prav to), temvec o tem, ali je pripravljena usmeriti svoje storitve v ljudi - in pri tem paziti, da ohrani neke standarde brez vulgarnosti. In to napravi sporocilo knjige zelo enostavno: pop(ularnost), ki v vseh svo­jih formah narekuje vse elemente sodobne knjiž-nice. In ta ekskluzivnost deluje prepogumno. Predvsem zato se bomo zatekli – tako priporocam - v tisto varno branje knjige, v katerem bomo nacela in ideje sprejeli s posluhom, a s kanckom previdnosti. Avtorici izhajata iz osnovne teze, da je pop kultura vitalnega pomena za sodobno knjižnico. Strogo tezo sicer precej hitro omilijo kar sami, ko pop kulturo opredelijo kot vse, kar ljudje v skupnosti mislijo, govorijo in berejo. Vse preveckrat se pojem pop kul-ture povezuje z starostno skupino najstnikov in njiho­vega polja interesa; v resnici je treba pop kulturo dojeti precej širše in zato dolocene ideje v knjigi mocno drži­jo vodo. Pop kultura in popularnost kot pojma terjata strogost misli. In tu je osnovno navdušenje, zaradi cesar sem se odlo-cil napisati to priporocilo. Popularnosti se lotevajo kot strogega koncepta, ki ga je potrebno sistematic­no vpeljati v knjižnicno življenje. Sam bi dodal le dob-ro mero previdnosti – ceprav, se bojim, bo zaradi tega glavna ideja avtorjev nepreklicno propadla. Sistematika je potrebna predvsem zato, da bi popularna bralna in izobraževalna kultura ljudi postala vecji del knjižnicnih strategij (na podoben nacin, kot filmska kultura izkori-šca pop fenomene za vstop v svet kinematografije˛). Knjiga nam skozi to sistematiko predlaga vrsto ukre­pov in sredstev za vkljucevanje pop plasmaja v knjižni­ce. Med drugim govori o ustvarjanju ciljnih skupin, kjer bi na podlagi rednih intervjujev dobili dragocene informacije o tem, kaj uporabniki mislijo, berejo in gledajo; dalje, da si knjižnicarji stalno zapisujejo korist­ne dnevnike glede vseh neformalnih pripombł. Nato se dotakne tudi priložnosti za dograditev zbirke, ki bi imela (tudi) popularno noto in v stilu takšnih idej se knjiga nadaljuje do konca, tako ne pozablja vecine ele­mentov uporabniku naravnanega spleta 2.0, nujnih marketinških prijemov in velike zbirke priloženih povezav ter priporocil v branje ob koncu knjige. Pose-bej bi izpostavil izkušnje iz knjižnic, ki so kot Glas s fronte4 dodane ob koncu vsakega poglavja. Prebiranje slednjih je res zanimivo. In prav takšen je tudi koncni obcutek o vsebini knjige. Zanimiva, poln inspiracij, vendarle po mojem mnenju v realizaciji primerna le po delckih. Seveda v knjižni­cah, kjer politika delovanja to sploh omogoca. V tem smislu v slovenskem prostoru nagovarja predvsem splošne knjižnice in vodje le-teh so v prvi vrsti tistih, ki bi jim to knjigo priporocil. A tudi drugim ne bo povzrocala ne zaspanosti, ne dolgocasja. 1 Sophie Brookover, Elizabeth Burns: Pop goes the library: Using Pop culture to connect with your whole community, Information Today, Inc., Medford, New Jersey, 2008. 2 Za primer je tu Slumdog Millionaire, ki je v osnovno zgodbo vkljucil televizijski kviz, ki je ljudem blizu in okoli njega napletel zgodbo najboljših kinematografskih razsežnosti, na podlagi katerih se bo mogoce kdo zacel zanimati za film kot tak. 3 S tem mislim na vse pripombe, ki so od uporabnikov dane med vrsticami in ne tiste, ki so zapisane v zvezkih z naslovom ‘’Predlogi in pripombe’’. 4 V izvirniku: Voices from the field. Veliko bolj specificna je knjiga Google's PageRank and Beyond5. Popularnost je v tem delu zastopana na precej drugacen nacin, saj že na prvi pogled knjiga ni napisa­na na popularen nacin, niti to ne bo postala. V prvi vrsti gre za strokovno knjigo, namenjeno strokovni populaciji. No, vsaj del nje. Ostalo je namenjeno tudi širši zainteresirani javnosti, ki jo zanima delovanje sple­tnih iskalnikov in ozadja iskanj po spletu. To, zakaj jo predstavljamo tule, je mat v dveh potezah: prvic, danes si lahko napravimo kvecjemu nepredstavljivo zadre-go, ce ne poznamo osnov iskalnega procesa na spletu; poleg tega je nekako jasno, da bomo kompe­tentni in strokovni iskalci informacij le tam, kjer bomo cim bolje spoznali proces generiranja iskalnih baz. Zato uspešno držimo primat nad iskanjem po listkov­nih katalogih, razlicnih bibliografijah, nemara celo po Cobissu. Zdi se mi, da je skrajni cas, da pod to streho ­v kolikor še nismo - vzamemo tudi spletne iskalnike. V osnovi gre namrec za veliko vec, kot le za vpisovanje vprašanj v okence na sredi Googlove strani6. Tudi sam nisem velik ljubitelj matematike (še manj imam kompetenc za tovrstno ctivo), zato sem poglav­ja, ki so namenjena strogi matematicni srenji zgolj pre­letel, pac pa sem si z zanimanjem ogledal prva tri poglavja, namenjena spletnemu iskanju. Slednje vseka­kor je znanost na sebi. In dobro je vedeti, zakaj je Google le paradni konj, ne pa tudi edini7. Delo pred­stavi osnovne zakonitosti tradicionalnih sistemov za poizvedbe8 v primerjavi z spletnimi sistemi za poizvedovanje. V tem smislu knjiga dobro pripomore k razlikovanju med spletom in klasicnim (konvencionalnim in tudi nekonvencionalnim gradi­vom) gradivom. Prav zato so ta poglavja primerna tudi za vse, ki išcejo relativno enostaven nacin razlage delo­vanja spletnih pajkov, indeksiranja, rangiranja spletnih dokumentov ipd. Kmalu pridemo do popularnosti, ki smo jo omenjali na zacetku. Le-ta je nekakšno srednje ime Googlovega PageRank algoritma. Ozadje njegovega rangiranja je opisano v tretjem poglavju. Razumevanje PageRank algoritma je bistvenega pomena za interpretacijo rezultatov iskanja preko Google. In v osnovi je zadeva podobna situaciji, ce gre-mo v množico ljudi in jih vpraša-mo isto vprašanje. Na podlagi nji­hovih odgovorov v smislu ''mislim, da gre za to, ampak na tvojem mestu bi vprašal še njega'' dobim tisto osebo, na katero s prstom pokaže najvec drugih in hkrati njen profil z odgovorom. Bistveno je dojeti hiperpovezavo (na posamezni strani) kot priporocilo. Seveda ima zadeva precej glob-lje ozadje: pomembno je namrec tudi to, ali so ta pri­porocila dana selektivno, ipd. Na kratko pa – teza PageRank je ta, da je spletna stran pomembna, ce se nanjo povezujejo druge pomembne strani9. Ostalo je matematika. In vse to pricujoca knjiga nav­dušeno razloži. Na koncu bi opozoril še na trinajsto poglavje, ki nosi naslov Prihodnost spletnih poizvedb10, ker nam razširi pogled še malce v nadaljevanja zgodb o iskalnikih. Pri­kaže nam npr., da je sedanjost mnogih raziskav iskal­nih algoritmov usmerjenih v to, da preprecijo zlorabe v algoritmih; da se pospešeno gradi na personaliza­ciji iskalnikov; nove prijeme pri iskalnih vmesnikih11; nova moralna in legalna vprašanja; prenos knjižni-cnih klasifikacijskih shem na širši spekter spletnih strani12; in nekaj malega v povezavi z spletom 2.0, ki se trudi združiti klasicne iskalne funkcije z uporabniš­ko prijazno izkušnjo. Knjiga bo zanimiva mnogim razlicnim profilom lju­di. Že zaradi kvalitetnih pojasnil jo je vredno vzeti v roke. Seveda predvsem zato, ker je danes to za nekate-re ljudi in poklice nujno. In eni izmed teh smo, kako­pak, tudi knjižnicarji, išcoci informacije prek spleta. Tomaž Bešter Narodna in univerzitetna knjižnica 5 Amy N.Langville, Carl D.Meyer: Google's PageRank and Beyond: The Science of search engine rankings, Priceton University Press, Princeton and Oxford, 2006. 6 Na spletu obstaja kar nekaj cinizma, vendar zlepa ne boste našli tako dobrega kot na spletnem mestu http://lmgtfy.com/ (dostopano 26.3.2009). 7 Za primerjalno analizo spletnih iskalnikov (in tudi drugih strani) je zelo zanesljiva stran http://www.alexa.com/ (dostopano 26.3.2009), kjer dobimo vpogled v statistike obiskov in rangiranj strani po razlicnih kriterijih. 8 Izv. Traditional information retrieval vs.web information retrieval. 9 Poucen je tudi clanek na Wikipedii: http://en.wikipedia.org/wiki/PageRank (dostopano 2.4.2009). 10 Izvorno: The Future of Information Retrieval. 11 Posebno zanimiv se zdi princip francoskega meta iskalnika http://www.kartoo.com/ (dostopano 30.3.2009). 12 Gre predvsem za razširitev rabe DDC in LC številk, ki jih za klasifikacijo uporablja preko 135 držav po svetu, na vsebinsko urejanje spletnih strani. Ta razširitev bi potekala v skladu s spodbujanjem, da uporabniki uporabljajo ta dva principa klasifikacije v meta-oznakah (''metatags''). AN AWFULLY BIG ADVENTURE Na podrocju bibliotekarstva in informacijske znanosti je na svetov­nem spletu prosto dostopnih vedno vec naslovov elektronskih casopisov. Ce obišcemo spletne strani DOAJ (Directory of Open Access Journals na naslovu: http://www.doaj.org/ doaj?func=subject&cpid=129), na poizvedbo »library and information science« najdemo 93 naslovov brez­placnih spletnih casopisov, ki prina­šajo recenzirane clanke v polnem besedilu, najvec jih je v angleškem jeziku. Naj opozorimo na britanski casopis »Ariadne«, ki si je simbolicno ime izposodil v grški mitologiji in ki vsebuje predvsem clanke o trendih razvoja digitalne knjižnice. Ariadne (ISSN 1361-3200) izhaja od januarja 1996 štirikrat letno in nima tiskane razlicice. Dostopen je na naslovu: http://www.ariadne.ac.uk/, kjer je tudi arhiv doslej izdanih šte­vilk. V najnovejši številki casopisa (številka 58, januar 2009) najdemo clanek: An Awfully Big Adventure: Strathclyde's Digital Library Plan. Avtor Derek Law, profesor na glasgowski univerzi Strathclyde, opi­suje, kako se je tamkajšnja knjižnica spopadla z dilemo, cemu naj v pri­hodnje nameni financna sredstva: dodatnim prostorskim zmogljivos­tim ali digitalni knjižnici. Univerza Strathclyde je stara »komaj« dvesto let, kar jo po škot­skih merilih uvršca med mlajše, ven­dar vecje univerze: ima 40 oddelkov, ki jih obiskuje okoli 20 000 študen­tov. Univerzitetna knjižnica hrani vec kot milijon enot tiskanega gradi­va, letni prirast gradiva pa »zasede« vec kot kilometer polic. Knjižnica ugotavlja, da bi ob takšnem prirastu tiskanega gradiva potrebovala dodat­ne prostorske zmogljivosti, za kar bi bilo potrebno nameniti zajetna financna sredstva. Po drugi strani pa se zaveda sprememb v okolju: veci­na strokovnih in znanstvenih casopi­sov je dostopnih v elektronski obliki, prav tako vedno vec študijskega gra-diva in ucnih pripomockov, elek­tronske knjige si vse bolj utirajo pot v knjižnice. Ce ne bo šla v korak s casom, obstaja bojazen, da se bodo odgovorni na univerzi zaceli spraše­vati, ali jo sploh še potrebujejo. Knjižnica se po tehtnem premisleku in analizah ni odlocila za dodaten prostor, ampak za digitalno knjižni-co: opustila bo tiskane informacijske vire, kjer bo le mogoce; digitalizirala bo predvsem starejše številke znans­tvenih in strokovnih casopisov; v treh letih bo izlocila cetrtino knjižni-cne zbirke; usmerila se bo v zagotav­ljanje dostopa do elektronskih virov in storitev. Tako bo spreminjala izo­braževalni proces na univerzi in navade uporabnikov - podpirala bo inovativno ucenje in poucevanje ter uporabo sodobne informacijske teh­nologije v izobraževalne namene. Pomemben dejavnik pri tej odlocitvi so bili uporabniki knjižnice, za kate-re se je v raziskavi izkazalo, da imajo do knjižnice izredno pozitiven odnos, jo podpirajo in njene storitve ocenjujejo kot nadpovprecne. Meni­jo, da knjižnica daje pomemben pris­pevek k uresnicevanju poslanstva univerze in želijo, da bi bilo tako tudi vnaprej. »Pika na i« pa je bilo vprašanje, ki ga je na enem izmed delovnih sestankov med vodstvom knjižnice in uporabniki postavil zas­topnik študentov. Ko so se pogovar­jali o tem, katere tradicionalne infor­macijske vire naj knjižnica ohrani, je predstavnik »Google generacije« odgovornim postavil vprašanje: »Listkovni katalog? Kaj pa sploh je listkovni katalog?«. Clanek ne prinaša revolucionarnih idej, prikazuje pa enega od možnih pristopov k reševanju problema, ki se pojavlja v okolju visokošolskih knjižnic v svetu in pri nas, zato uteg­ne biti zanimiv za širšo strokovno javnost. Helena Pecko-Mlekuš Narodna in univerzitetna knjižnica POZIV REVIJE ŠOLSKA KNJIŽNICA Revija Šolska knjižnica vabi k sodelovanju vse knjižnicarje in tiste, ki delajo z obiskovalci v arhivih, galerijah in muzejih, da se s svojimi clanki pridružite sodelavcem tematske številke revije. Tema te številke bo sodelovanje osnovnošolskih in srednješolskih knjižnic z zunanjimi ustanovami pri zagotavljanju gradiva v podporo pedagoškemu delu šole. Ker je za šolske knjižnicarje zani­miv vidik tudi, kako to sodelovanje vidite v drugih ustanovah, bomo veseli vaših prispevkov s primeri dobre prakse, razmišlja­njem o dosežkih in o možnostih sodelovanja v prihodnje. Vec podrobnosti in stik na elektronskem naslovu: zsavina@gimb.org. uredniški odbor revije Šolska knjižnica ELEKTRONSKE KNJIGE IN BRALNIKI V SPLOŠNI KNJIŽNICI okrogla miza Na okrogli mizi, ki je bila organizirana prejšnji mesec, v cetrtek 5. marca, v MKL, Knjižnici Bežigrad je pote­kal pogovor o elektronskem založništvu, prvi elektron-ski založbi v Sloveniji, o elektronskih publikacijah in napravah za branje elektronskih besedil. Predstavljen je bil bralnik Kolibri V3. Na kratko so bili opisani izsled­ki raziskave o ponudbi elektronskih knjig in bralnikov v nekaterih evropskih splošnih knjižnicah in predstav­nici ameriških. Izpostavljeni so bili problemi, zadrege in navodila kako inventarizirati elektronske knjige. Pogovor je bil osredotocen tudi na avtorske pravice. Na okrogli mizi so sodelovali: Helena Grandovec, urednica Založbe Ruslica, Zvone Štor, vodja digitalnih programov pri casopisnem podjetju Vecer, Dragan Martinovic, solastnik podjetja EPTS in soavtor Kolib­rija V3, Inka Nose, vodja marketinga in trženja tehno­loškega podjetja EPTS, Tereza Policnik-Cermelj iz NUK, Enota za dopolnjevanje knjižnicne zbirke, dr. Maja Bogataj Jancic, vodja Inštituta za intelektualno lastnino in mag. Mateja Locniškar-Fidler, vodja Službe za neknjižno gradivo v MKL, Knjižnici Beži-grad. Okroglo mizo je vsebinsko pripravila in vodila mag. Mateja Locniškar-Fidler. Za tehnicno podporo je pos­krbel Igor Andrin. V kratkem uvodu je mag. Mateja Locniškar-Fidler raz­ložila, da so jo k izboru teme vodili digitalni mediji, ki pridobivajo cedalje vecji prostor v moderni medijski ponudbi. Navade uporabnikov medijev in nacin življe­nja se mocno spreminjajo. S to spremembo morajo racunati tako založbe kot splošne knjižnice. Tako se sprašujemo, kakšen naj bo enostaven in udoben dos-top k digitalnim medijem? Kako na sodoben nacin približati mladim in starejšim uporabnikom elektron-ska knjižnicna gradiva ter njihove pripomocke? Ali smo pripravljeni na nove izzive? Uvodnim mislim so sledile predstavitve in pogovori o izbranih temah. Najprej se je predstavila Vecerova založba in knjigarna elektronskih knjig Ruslica, ki je pricela s svojem delo­vanjem pred tremi leti, natancneje 26. aprila 2006. Prva elektronska knjiga, ki jo je izdala, je bila pesniška zbir­ka Cirila Zlobca Samo ta dan imam. Ruslico sta pred­stavila Helena Grandovec in Zvone Štor. Helena Grandovec je razložila, da je Ruslica prva slo­venska založba in knjigarna elektronskih knjig. Izdajajo e-knjige razlicnih zvrsti slovenskih in v slovenšcino prevedenih tujih avtorjev. Trenutno (marec 2009) je na voljo 110 e-knjig vec kot 60-tih avtorjev. Pretežno slo­venskim klasicnim delom sledijo sodobna, prav tako slovenska leposlovna dela, namenjena vsem skupinam bralcev: otrokom, mladostnikom in odraslim. Vsaka e-knjiga je opremljena s kratko vsebino dela, odlomkom iz knjige, življenjepisom in z bibliografijo avtorja. Dela lahko izbiramo po avtorjih, po naslovih in po tematiki. Cene e-knjig se gibljejo med 2 in 10 evri. Pojasnila je še, da je e-knjiga taka kot tiskana, le da ni na papirju, ima vse elemente tiskane knjige, tudi kataložni (CIP) zapis. »Klikamo po straneh, povecujemo crke, podcr­tavamo, pišemo opombe«. Kot prevajalka je razložila, da z elektronskim slovarjem prevaja dvakrat hitreje. Iskanje gesel, kljucnih besed in odlomkov je enostav-no. E-knjiga ne potrebuje klasicne knjižne police. Zvone Štor je nazorno predstavil kako lahko e-knjige prebiramo na namiznem ali prenosnem racunalniku. Omenil je še druge tehnicne naprave za branje e-knjig, npr. dlancnik, nekatere vrste mobilnih telefonov in izpostavil bralnik. Format in oblika e-knjige sta prila­gojena za elektronski papir in za razlicne vrste bralnih naprav. Za branje e-knjig potrebujemo MS Reader, ki si ga snamemo z Microsoftove domace strani. Bližnjica do nje je tudi na strani Ruslice. Program je brezplacen. Mimogrede je še razložil, kako so pri Veceru »razstavili« prvo revijo na svetu (Esquire), ki je upora­bila elektronski papir. Izpostavil je številne prednosti e-knjig pred tiskanimi. V racunalnik si lahko naložimo na stotine in jih bere-mo na vseh formatih zaslonov. E-knjige ne zavzemajo prostora v knjižnici, ne potrebujejo knjižne police. So veliko cenejše od tiskanih. Za njihovo izdelavo ne pot-rebujemo papirja, torej, za e-knjige ne pade nobeno drevo. Navedel je še nekaj zanimivih primerjav, npr.: povprecen Evropejec porabi letno papirja za pet dre­ves; torba osnovnošolca tehta 10 kilogramov, z e­knjigami bi jih imela samo pol kilograma. Študent na mesec porabi za knjige v povprecju od 100 do 150 evrov. Ce bi bile knjige v elektronski obliki, bi porabil tudi za 70 odstotkov manj. Ker je bila okrogla miza namenjena tudi avtorskim pravicam, sta Helena Grandovec in Zvone Štor razlo­žila, da za vsako objavo knjige v elektronski obliki založba pridobi avtorske pravice. Z imetniki avtorskih pravic sklenejo pogodbo za dolocen cas, vendar samo za objavo na internetu, kar pomeni, da v ostale pravice ne posegajo. Kupec e-knjige ne more natisniti ali jo kako drugace razpecavati. CZP Vecer se v avtorski pogodbi zavezuje, da bo preganjal vse poskuse zlorabe. Na vprašanje, ali so e-knjige dobro zašcitene pred morebitnim kopiranjem, razmnoževanjem, pošiljanjem naprej, je Zvone Štor pojasnil, da so zašcitene. Ce bi se knjižnica odlocila za nakup njihovih e-knjig, so možni trije nivoji zašcite: Prvi nivo: »Zašcita pri ponudniku e-knjig, kjer je števi-lo kopij dogovorjeno s pogodbo o nakupu. Ponudnik e -knjig omeji število kopij oziroma dovoli narocniku, da omogoci mrežni dostop dolocenemu številu uporabni­kov. Prednost je ta, da knjižnice in ostale ustanove nimajo dodatnih stroškov in obveznosti z nakupom oziroma izposojo e-knjig. Slabost je ta, da tak sistem prinese vec parcialnih rešitev, za katere ni nujno, da so združljive med sabo. V prihodnosti bo verjetno vec ponudnikov e-vsebin, je pa res, da bodo preživeli samo najvecji.« Drugi nivo: »Knjižnice oziroma zainteresirana strokov­na javnost lahko ustanovi konzorcij, ki skrbi za zašcito, distribucijo in predvsem standardizacijo e-knjig.« Omenil je npr. Narodno in univerzitetno knjižnico in nadaljeval, da se bo »scasoma pojavilo vec ponudnikov e-vsebin, kar bo povzrocilo zmedo na podrocju podpr­tih standardov in varnostnih rešitev. V tem primeru so vsi varnostni mehanizmi pod upravljanjem konzorcija. Prednost tega sistema je transparentnost tržišca, stan­dardizacija in usmerjeno voden razvoj, slabost pa so dodatni stroški takega konzorcija oziroma strokovne službe, ki bo vodila razvoj na tem podrocju. Konzorcij bi bil dobrodošel za ponudnike vsebin, ki bi se držali predpisanih standardov«. Tretji nivo zašcite je »hardverski na nivoju bralnika. V bralnik je mogoce izposojene e-knjige naložiti, ker pa gre za manj razširjene racunalniške sisteme, je tudi tve­ganje pred nelegalnim kopiranjem bistveno manjše. Prednost te rešitve je za ponudnike vsebin najboljša in najzanesljivejša, slabost so le dragi bralniki in pa njiho­vo omejeno število. Prav tako ni mogoca izposoja od doma na dom, pa tudi bralniki še niso dovolj razširje­ni«. V založbi s prodajo e-knjig splošnim knjižnicam še nimajo izkušenj. Predvidevajo, da bo mogoca individu­alna pogodba. Razumejo, da so nekatere knjižnice v nerodnem položaju, ker so pred tremi leti bibliograf­sko obdelale nekatera dela klasicnih avtorjev (npr. Cankar, Jurcic, Kersnik, Tavcar), ki so bila v e-založbi prosto dostopna. Knjižnice so spodbujale svoje upora­bnike, ki so iskali gradiva za obvezno domace branje, da preko kataloga knjižnice preberejo prosto dostopne e-knjige v Ruslici. Po dolocenem casu pa so se v založ-bi odlocili, da so vse knjige naprodaj. Razmišljajo o paketni ponudbi e-knjig po pavšalni ceni, narocnini oziroma uporabnini. Upoštevali bi tudi velikost knjižnice. Glede na to, da je osnovna naloga knjižnice, da sama izbira in nabavlja ustrezno gradivo, glede na potrebe in želje okolja, v katerem knjižnica deluje, bi bilo možno izbirati karkoli med dolocenim številom naslovov. Možni sta dve varianti: nakup e-knjige ali e-paket. Zvone Štor je še dodal, da se bodo morali o tej tematiki na Veceru natancneje pogovoriti oziroma dogovorili. V okviru ponudbe knjižnicam se bodo morale urediti tudi dosedanje pogodbene obvez­nosti do avtorjev. V pogovor se je vkljucila dr. Maja Bogataj Jancic z vprašanjem »pod kakšno licenco daje založba na voljo e-knjige? In pod kakšno licenco, daje na voljo dela, na katerih so avtorske pravice že potekle, npr. na delih Cankarja? Ce namrec ni vec avtorske pra-vice, potem tudi licence, ki temelji na avtorski pravici, ni mogoce podeliti«. Predstavnika Ruslice na vprašanja v zvezi z licenco nista mogla odgovoriti, ker ta vpraša­nja še niso razjasnjena v okviru založbe. Na vprašanje, ali nameravajo v ponudbo oziroma v program založbe vkljuciti tudi tujejezicne e-knjige, npr. naj-leposlovna dela, romane, morda dela, ki so obvez­na za domaca branja, je Helena Grandovec odgovorila, da trenutno v okviru uredniške politike ne nacrtujejo tujejezicnih del. Prav tako ne nameravajo vkljuciti zvo-cnih zapisov. Vecerova založba in knjigarna elektronskih knjig Rusli-ca (www.vecer.com/ruslica/) dejansko orje ledino na podrocju elektronskega založništva v Sloveniji. Cilj uredniške politike je v elektronski obliki objaviti cim vec najboljših del slovenske klasicne in novejše litera­ture, vec ucbenikov (trenutno je le »Ginekologija«), prirocnikov in leksikonov za vse skupine kupcev. Po razpravi o možnostih sodelovanja med Ruslico in splošnimi knjižnicami, seveda ob upoštevanju avtor­skih pravic, je sledila predstavitev bralnika besedil Kolibri V3. Tehnološko podjetje EPTS in njegov proizvod, bralnik Kolibri V3, je predstavil Dragan Martinovic. Pojasnil je, da je, po izrednem uspehu prodaje bralnika elek­tronskih vsebin (elektronske knjige Amazon-Kindle in Sony-Librie) v ZDA, podjetje EPTS kot prvo na domacen trgu ponudilo takšen elektronski bralnik vse-bin – Kolibri V3. EPTS, z vecletnim sodelovanjem s svetovnim proizvajalcem elektronskega papirja (E-Ink) in proizvajalcem strojne opreme bralnika (Jinke), svo­jim partnerjem nudi celovite rešitve na podrocju elek­tronskih vsebin. Dragan Martinovic se je v uvodu osredotocil na obliko zapisa in podajanje vsebine, zašcito intelektualne last-nine, distribucijo digitalnih vsebin in na naprave za pregled digitalnih vsebin. Osrednja tema predstavitve pa je bil elektronski bralnik Kolibri V3, prenosna namenska naprava, ki omogoca branje vsebin v elek­tronski obliki razlicnih formatov besedil in slik (pdf, doc, htm, lit, chm, mobi, prc, ppt, djvu, txt, wol, jpg, bmp, png, tiff, gif, zip, arj, itd.). Dragan Martinovic meni, da je univerzalen format malo verjeten. Kolibri V3 predvaja tudi MP3 datoteke. Razložil je, da je bral­nik namenjen vsem, ki želijo brati dokumente v elek­tronski obliki in jih zanimajo nove tehnologije z vsemi prednostmi, ki jih le-te ponujajo. Elektronska knjiga ima prikazovalnik, ki je narejen iz elektronskega papirja in deluje po nacelu elektronskega crnila. Tehnologija temelji na mreži iz milijonov mikroskopsko majhnih kapsul s crnim in belim elektri-cno nabitim barvilom. S spreminjanjem elektricnega polja kontroliramo obarvanost vsake kapsule posebej in s tem prikazujemo belo, crno ali sivo tocko na zas­lonu. Zasloni iz elektronskega papirja so refleksivni – tako kot potiskan papir – in zato veliko bolj blagodejni za bralca v primerjavi z napravami, ki uporabljajo stan­dardno LCD-tehnologijo in oddajajo svetlobo. Ta zah­teva dodaten napor pri branju in ob daljši uporabi pov­zroca utrujenost. Zaradi bistabilnosti zaslona iz elek­tronskega papirja lahko bralec prebere tudi vec tisoc strani, ne da bi moral pri tem ponovno napolniti bate-rijo. Naprava jo potrebuje le ob listanju strani oz. kakr­šnikoli dejavnosti, medtem ko se med branjem preklo-pi v stanje »mirovanja« in ne potrebuje energije za vzdrževanje slike na zaslonu. Vsebine naložimo na napravo s pomocjo osebnega racunalnika prek USB vmesnika ali s pomocjo spomin­ske SD kartice velikosti do 4 GB. To pomeni, da ima bralec pri sebi lahko vec sto knjig, za katere ni potreb­na dodatna torba, temvec je vse shranjeno v napravi, ki je lažja kot skodelica kave. Naprava je zaradi svojih funkcionalnosti in ergonomije izredno primerna tudi za slabovidne osebe: – zaslon iz elektronskega papirja, ki pri branju popol­noma nic ne utruja oci (ni sevanja svetlobe, migeta­nja slike, itn.), – možnosti zamenjave fontov, ki so posebej prilago­jeni za slabovidne, – 3-kratna možnost povecave besedil, – enostavna uporaba. Funkcionalna specifikacija naprave - prednost pred konkurenco: – naprava Kolibri V3 podpira najvecje število razlic­nih formatov dokumentov; – programsko opremo naprave lahko enostavno nad­gradimo (s spletne strani www.kolibrionline.com se naloži posodobljena programska oprema, ki se pre­nese na spominsko kartico in na bralnik) – na ta nacin se izboljšuje podpora obstojecim formatom dokumentov, kakor tudi dodajanje novih formatov in funkcionalnosti; – tehnicna pomoc in delni razvoj programske opreme potekata v Sloveniji; – dovršena programska oprema, ki se dopolnjuje (kar je pri ostalih napravah težava, npr. nenadno ugašan­je, dolgotrajen ponovni zagon naprave, listanje po dokumentih, itn.); – naprava podpira 3 razlicne sisteme za zagotavljanje zašcite avtorskih pravic; – naprava podpira tako branje vsebin z DRM zašcito kakor tudi popolnoma odprte in nezašcitene forma­te; – meniji v slovenšcini, kakor tudi podpora šumni­kom; – naprava podpira vse vrste Microsoft *.ttf fontov, tako, da si lahko uporabnik prenese in uporablja fonte, ki mu najbolje ustrezajo; – možnost branja vsebin v pokoncni in ležeci orienta­ciji naprave; – zelo enostavna uporaba naprave, ki jo hitro osvojijo tudi starejši in nekoliko manj tehnološko usmerjeni uporabniki; – etui bralnika se lahko zvije na drugo stran, s tem so skušali simulirati knjigo; – servis in skladišce rezervnih delov v Sloveniji; pod-jetje se je pripravljeno obvezati tudi za servisno dejavnost bralnikov, ki bi jih imele knjižnice. Med predavanjem Dragana Martinovica je Inka Nose razdelila med udeležence okrogle mize bralnike in posameznikom nazorno pokazala, kako bralnik dejan­sko deluje. Na izraženo misel, da je zaslon bralnika majhen, se je Dragan Martinovic strinjal in razložil, da »EPTS kon-cuje razvoj nove strojne opreme – prototipa, ki bo tudi nadgradila funkcionalnosti Kolibrija. V letošnjem letu nameravajo tako povecati zaslon bralnika na 9.7 col z boljšo resolucijo (1024 x 768). Izdelali bodo bralnik s prikazovalnikom iz plastike, kar pomeni vecjo robust-nost in neobcutljivost za poškodbe, kakor tudi prihra­nek v teži. Razvili bodo tudi bralnik s steklenim zaslo­nom, obcutljivim na dotik, in s povezavo na inter-net« (to omogoca tudi Kindle). Na vprašanje ali morda pri EPTS razmišljajo o vgrajeni sintezi govora v Kolibriju, npr. beremo in istocasno poslušamo besedilo v anglešcini, je Dragan Martinovic odgovoril, da trenutno o tej ponudbi ne razmišljajo. V nadaljnji razpravi je Dragan Martinovic pojasnil, da je bralnik Kindle še vedno najbolj prodajan izdelek. V lanskem letu je bilo prodanih 400.000 kosov. Vedno vec je podjetij, ki se odlocajo za izdelavo bralnikov, založbe pa so solastniki podjetij. V Evropi je 75% vse-bin založb pripravljenih za branje na bralnikih. Kjer je avtorska zašcita, se je potrebno dogovoriti z založbo. Dostop do tujih vsebin je mogoc, prav tako je vse vec novitet v digitalizirani obliki. Vrsta pogovorov na forumih prica, da se ljudje vse bolj zanimajo za bralnike, sodelujejo v razpravah (Mariborska knjižnica) in izpolnjujejo ankete (Knjižnica Domžale). Udeležence okrogle mize je seveda zanimala tudi cena Kolibrija V3. Trenutno stane naprava s kabli 275 eur, komplet pa 345 eur. Ce se knjižnica odloci za nakup Kolibrija, poteka servisna dejavnost, morebitna popra­vila, v Sloveniji, v podjetju EPTS. Vsebina razprave je bila usmerjena tudi v nakup in izposojo bralnikov na dom. V takem primeru bi mora-la knjižnica natancno opisati pravila izposoje, kaj se sme naložiti na bralnik in cesa ne, sankcije v primeru morebitnih zlorab ali poškodb bralnikov in podobno. Dr. Maja Bogataj Jancic je menila, »da bi bila naprava najboljša kot pripomocek, ki bi jo uporabljal koncni uporabnik, ki bi z napravo prišel v knjižnico in si lahko naložil vsebine. Seveda pa bi morale imeti knjižnice za takšno »izposojo knjig« dovoljenja v ustreznih dogovo­rih z založniki«. Sicer pa je glavni tekmec e-bralniku v oceh dr. Maje Bogataj Jancic zaenkrat še vedno preno­sni racunalnik. Sledila je predstavitev raziskave o ponudbi elektron­skih knjig in bralnikov v nekaterih evropskih splošnih knjižnicah in predstavnici ameriških. Mag. Mateja Locniškar-Fidler je v raziskavi izpostavila naslednja vprašanja: ali imajo knjižnice bralnike in ce jih imajo, ali so namenjeni njihovim uporabnikom? Pod kakšni-mi pogoji izposojajo bralnike ali druge naprave za bra-nje e-knjig? Ali naprave sposojajo tudi na dom? Kako poteka uporaba e-knjig? Na kratko povzemamo, kar je bilo iz raziskave o e-knjigah in bralnih napravah povedanega: Helsinki City Library. Konec lanskega leta so kupili primer bralnika ILIAD 2.1 (iRex Technologies). Knjižnicarji se seznan­jajo z napravo »nove generacije«. Bralnika še ne izpo­sojajo. Predvidevajo, da bodo v prihodnosti, ko bo na trgu vec domacih e-knjig, bralnike vkljucili v dejavnost njihovih splošnih knjižnic. Copenhagen Libraries. Nimajo bralnikov. Zbirko e-knjig imajo in sicer z licenco za uporabo, kar pomeni, da so e-knjige dostopne preko njihove spletne strani. Z Ros-kilde University Library (Lene Stampe) pa so sporocili, da so splošne knjižnice pricele z uporabo in izposojo bralnikov, kar pomeni, da bo potrebno te informacije dodatno preveriti. The British Library. Nimajo bralnikov. Imajo e-knjige, ki so dostopne le na pc-jih knjižnice. Uporabniki si ne smejo prenesti e-knjig. StadtBibliothek Kn. Odgovorili so, da jim usluge v zve­zi z izposojo in urejanjem avtorskih pravic e-medijev nudi nemško podjetje DiViBib GmbH (Die Digitale Virtuelle Bibliotheken –Wiesbaden, Gesellschavt mit Beschrankter Haftung). DiViBib posreduje med knjiž­nicami in ponudniki, javne knjižnice so odjemalci, založbe so najpomembnejši dobavitelji. Vsak izvod medija ima licenco (DRM – digital rights manage­ment), ki zagotavlja, da bo ta medij izposojen samo enemu uporabniku. Ce želi knjižnica ustreci vec upora­bnikom hkrati, potrebuje ustrezno število licenc. DiVi-Bib pokriva celotno rešitev, ki jo posamezna knjižnica potrebuje za delovanje on-line ponudbe, tudi katalogi­ziranje v MAB2 formatu. Torej, vse kar je potrebno za delovanje knjižnice, prihaja z enega naslova. Vrste medijev, ki so na razpolago v on-line so: e-knjige, e-casniki, e-casopisi, e-glasba, e-video in e­zvocni zapisi. Uporabnik knjižnice poišce on-line ponudbo svoje lokalne knjižnice. Išce lahko po vrstah medijev ali po tematskih podrocjih, ugotovi ali je dolocen medij na razpolago za izposojo in kdaj se bo predvidoma vrnil nazaj. Na svoj PC si lahko naloži medij in z njim raz­polaga v skladu z rokom izposoje in s pravili o upora-bi, ki jih doloci knjižnica. Po preteku roka izposoje, uporaba ni vec mogoca. Vracilo dela poteka avtomatic­no. Vsaka knjižnica sama doloca, koliko digitalnih medijev si lahko uporabnik izposodi in kako dolgo jih sme ime-ti. Na ta nacin zagotovijo, da posamezni uporabniki ne morejo blokirati vecjega dela fonda. Možno je tudi, da knjižnica od uporabnika zahteva doloceno pristojbino za izposojo. The New York Public Library. Ne izposojajo bralnikov, izposojajo pa prenosnike, s pomocjo katerih uporabni­ki lahko le pregledujejo ali rezervirajo e- knjige, ne morejo pa jih brati zaradi varnostnih omejitev (pri sne­manju vsebine z interneta). Predvidevajo, da se bodo, zaradi novih naprav bralnikov, v prihodnosti postopki in pogoji za branje e-knjig spremenili. Trenutno še ne izposojajo naprav za branje e-knjig. Imajo pa bogato ponudbo e-knjig od leposlovnih do strokovnih del. Poudarjajo, da je knjižnicar tisti, ki izbere in pridobi aktualna in privlacna e-dela za vse skupine uporabni­kov. Pri izboru sodelujejo tudi bralci. Vsi e-dokumenti so katalogizirani (angloameriška pravila AACR2) in klasificirani (Dewey Decimal System). Clani knjižnice lahko izbirajo ponudbo za razlicne nosilce zapisov. Na okrogli mizi sta bila iz on-line kataloga prikazana primera: dela avtorja Draga Jancar­ja in delo The Da Vinci code Dana Browna. Ponudba je namenjena vsem mogocim napravam (telefon, dlan-cnik, iPod, …). Delo je možno prenesti le, ce naslov pridobi pravico javne uporabe (»public performance right«). Dr. Maja Bogataj Jancic je omenila, da »ima Danska poseben sistem t.i. razširjenega kolektivnega upravljan­ja, v okviru katerega knjižnice sklenejo dogovor za uporabo del s kolektivno organizacijo, ki v tem prime-ru zastopa vse avtorje in imetnike pravic in ne le clane. Takšen sistem je sicer drag, vendar knjižnice lahko opravljajo svoje storitve tudi v digitalnem svetu, brez da bi se bale odgovornosti za nedovoljene uporabe – povedano drugace, dela lahko med drugim tudi dajejo na voljo svojim uporabnikom, kar sicer brez posebne­ga dovoljenja ni mogoce. O razširjenem kolektivnem upravljanju bi bilo smiselno razmisliti tudi v Sloveniji, pod pogojem, da bi bil sistem zelo transparenten in ucinkovit, višina nadomestil pa bi morala biti prilagoje­na slovenskim ekonomskim razmeram«. Okrogla miza se je nadaljevala s predstavitvijo inventa­rizacije elektronskih knjig. Tereza Policnik-Cermelj je predstavila dileme pri inventarizaciji virov z oddaljenim dostopom, saj »mednarodni standard ISO 10324:2005 za zalogo, for-mata MARC 21 in UNIMARC ne vkljucujejo teh virov, medtem ko standard za statistiko šteje med pri­rast knjižnice tudi oddaljene dostope e-virov. Doseda­nja praksa v NUK je bila, da so napravili zapise v COBISS za vse placljive e-vire. V zalogo so evidentirali samo nabavne podatke in morebitne inventarne opombe. Ker format izpisa COMARC za zalogo ne upošteva oddaljenih dostopov in posledicno tudi ni prilagojen izpisom za OPAC ali statistikam, ki jih od knjižnic zahtevajo financerji, jih NUK ni inventarizi­ral«. Izpostavila je problem obdelave podatkovnih zbirk, ki obsegajo veliko število naslovov: »ali katalogizirati zbirko ali vsak posamezni naslov. Predstavila je primer inventarizacije podatkovne zbirke in opozorila na nes­misle, ki izhajajo iz dejstva, da je zaloga namenjena samo fizicnim kosom, katere lastnik je knjižnica. Še vedno manjka status “integrirano” za stare holdinge, dodatna iskalna polja za konzorcijski nakup ipd. ter prilagojen izpis podatkov za OPAC«. Ko knjižnica licence ne kupi vec, v opombe o dostopu gradiva (856$z) zabeleži prekinitev, da ne zavaja upora­bnikov. Zalogo za vsako prejšnje leto mora ustrezno oznaciti, saj starih verzij ni vec, vedno je dostopna le najnovejša verzija. Ko prekine narocanje, je smiselno, da zadnji holding oznaci s statusom odpisano. Zaradi omejenosti podatkov v zalogi e-knjig, knjižnica ne more ustrezno odgovoriti na vprašanje o številu trenu­tno narocenih naslovov (pri kontinuiranih virih 998$e). Tereza Policnik Cermelj priporoca, da se »zaloga splet­nih publikacij vodi loceno od fizicnih. Ali se bo knjiž­nica odlocila za inventarizacijo spletnega gradiva ali za evidentiranje takega gradiva v COBISS3 brez inventar­ne številke, je prepušceno knjižnici sami. Z IZUM se že vec let dogovarja in poskuša najti ustrezne rešitve«. Na koncu je opozorila, da v NUK že vec let pripravlja­jo CIP zapise za spletne publikacije. Omenila je tudi SVAROG – sistem za varno arhiviranje oddanega gra-diva, ki ga po Zakonu o obveznem pridobivanju publi­kacij NUK hrani v svojem repozitoriju. Avtorskopravna stroka se je na novo informacijsko tehnologijo in zlasti na množicno uporabo interneta, ki omogoca dostop do razlicnih dokumentov, odzvala s pravnimi mehanizmi, »ki imajo cilj ustrezno varovati zlasti avtorje. Prilagojene so bile zlasti izkljucne pravi­ce, ne pa tudi izjeme teh izkljucnih pravic. Za knjižnice je to zelo pomembno, ker se za dajanje na voljo javno­sti, ne morejo zanašati na izjeme« je pojasnila dr. Maja Bogataj Jancic. Za avtorsko delo, ki je izdano v elek­tronski obliki, veljajo enaka zakonska dolocila o avtor-ski in sorodnih pravicah kot za dela, izdana v tiskani obliki. O tem je spregovorila dr. Maja Bogataj Jancic. S strokovnega vidika je aktivno spremljala predstavitve na okrogli mizi in že na zacetku pojasnila, da poglob­ljena razprava o avtorskih pravicah presega vsebinski obseg okrogle mize. S pojasnili se je osredotocila na predavanja o elektronskem založništvu, o elektronskih knjigah in o uporabi bralnikov v povezavi s knjižnicni-mi storitvami. Varstvo avtorskih in drugih pravic, ki izvirajo iz umet­niške, znanstvene, raziskovalne in izumiteljske dejav­nosti, je tudi pri nas zagotovljeno z ustavo. Podrocje avtorskega prava je urejeno z Zakonom o avtorski in sorodnih pravicah. Z njim je Slovenija implementirala vse direktive EU s podrocja avtorske in sorodnih pra­vic, med njimi je najpomembnejša Direktiva o avtorski pravici v informacijski družbi. Slovenija je tudi podpis­nica Konvencijo WIPO o avtorski pravici, ki je nad­gradnja Bernske konvencije. Dr. Maja Bogataj Jancic je še razložila, da »knjižnice trenutno lahko izposojajo e-knjige samo, ce zato pri­dobijo ustrezno dovoljenje imetnikov pravic. Dostop do del v digitalni obliki, oziroma t.i. dajanje na voljo javnosti vsebin v digitalni obliki je v skladu z našo zakonodajo za dela, ki so še varovana z avtorskimi pravicami, ki pa trajajo še 70 let po smrti avtorja, dovoljeno samo na terminalih znotraj knjižnice. Za vse druge primere je potrebno pridobiti izrecno dovoljenje avtorja oziroma imetnika pravic. Knjižnica se za pogo-je uporabe del v digitalni obliki pogaja s posameznimi ponudniki vsebin oziroma imetniki pravic na teh vse­binah«. Vsekakor mora podpisati z založnikom ustrez-no pogodbo, kjer je jasno in nedvoumno zapisano, kaj je knjižnici dovoljeno in kaj ne. Knjižnica naj za svoje storitve skuša pridobiti cim boljše pogoje z e-založbo, npr. uporabniku naj bo omogoceno nalaganje e-vsebin na bralnik, ce je to le mogoce. »Zlasti na slovenskem trgu se bi knjižnice morale zavedati, da so pomemben kupec oziroma narocnik vsebin, tako da bi morale ime-ti mocnejši pogajalski položaj, kot se sicer odraža v licencah«. Razložila je, da »v praksi licence naceloma še bolj ome­jujejo uporabnike, med njimi tudi knjižnice, kot jih sicer omejuje Zakon o avtorski in sorodnih pravicah. Razen, ce ni z licenco dovoljeno drugace, se lahko dela dajejo na voljo javnosti prosto, brez posebnega dovol­jenja, samo na terminalih v knjižnicah«. Kadar uporabniki vendarle dostopajo do e-del v knjiž­nici ali v okviru oddaljenega dostopa, morajo biti ustrezno obvešceni o pravicah in dolžnostih. »Z vsebi-no pogodbe, ki jo knjižnica pripravi na podlagi pogo-jev uporabe, ki jih sicer pridobi od imetnikov pravic, se morajo strinjati«. Na podrocju digitalizacije je razložila, da »knjižnice pri nas sicer lahko digitalizirajo vse. V tem oziru so knjiž-nice omejene s sredstvi, ki jih imajo za digitalizacijo. Narodna in univerzitetna knjižnica vodi zelo uspešen projekt dLib.si. Problem digitalizacije pa je, da je dovo­ljeno dati na voljo javnosti, brez posebnih dovoljenj, samo tisto delo, za katerega so avtorske pravice že potekle. Za vsa ostala dela, je potrebno pridobiti dovo­ljenje in placati nadomestilo za uporabo«. Pojasnila je, da so »tehnološki ukrepi za zašcito avtor­skih del zelo razlicni. Tehnološki ukrepi za kontrolo dostopa do del preprecujejo nepooblašcenim osebam dostop do del, ki praviloma uživajo avtorsko-pravno varstvo. Najpogosteje se dostop do vsebin v on-line okolju nadzoruje z identifikacijskim postopkom, npr. vnosom uporabniškega imena in gesla za dostop do sistema ali do vsebine«. Tehnološki ukrepi za nadzor uporabe del pa preprecujejo dejanja, ki so v nasprotju z izkljucnimi pravicami, ki jih imajo imetniki avtorskih pravic, npr. preprecijo kopiranje del (elektronska klju-cavnica). »Problem tehnoloških ukrepov je, da lahko z njimi imetniki zaklenejo vec, kot sicer lahko prepove-do uporabnikom na podlagi avtorske pravice. Dostop do dela npr. lahko omejujejo tudi potem, ko je avtor-ska pravica že potekla, ne dovoljujejo proste uporabe itd.«. Opozorila je tudi na problem razlicnih interesov, ki jih imajo avtorji na eni strani, in imetniki pravic oziroma založniki na drugi, v dolocenih primerih pa se jih nas­lavlja kot isto interesno skupino s skupnim imenom »avtorji oziroma imetniki pravic«. Še posebej je opozo­rila, da bi se »morale knjižnice v prihodnosti pogajati za boljše pogoje za svoje legitimne in družbeno korist­ne dejavnosti. Knjižnica je trenutno slabša stranka, kar, glede na njeno poslanstvo, ni prav. Ko se spreminja avtorska zakonodaja, bi morale zelo aktivno sodelovati tudi knjižnice«. Na koncu je udeležencem okrogle mize dr. Maja Boga­taj Jancic sporocila prijetno novico, da bo preko eIFL.net v kratkem na voljo tecaj »Long distance cour­se«, ki ga mora potrditi še prof. Terry Fisher s Harvard Law School. Vzporedno bo izšel tudi prirocnik »Handbook on Copyright and Related Issues for Lib­raries«, za katerega je prepricana, da bo zelo koristno osnovno, strokovno ctivo za bibliotekarje. Lahko si samo želimo, da bi bilo oboje cim prej prevedeno v slovenšcino. Okrogla miza ni bila zakljucena s sklepnim dokumen-tom. Njen namen je bil le opozoriti širšo knjižnicno javnost, kar nam je glede na udeležbo in razpravo prav gotovo uspelo, da prihajajo novosti in spremembe na medijskem trgu. Knjižnice se morajo strokovno enot-no in pravocasno pripraviti na nove izzive. Le tako bodo zadržale svoje uporabnike, se še posebej približa­le mladim uporabnikom knjižnicnega gradiva in prido-bile nove. Predvidevamo, da bodo knjige v elektronski obliki in predstavljen bralnik prinesli v splošne knjižnice svež veter, seveda pod pogojem, da bodo podana jasna navodila za strokovno obdelavo in izposojo gradiva, da bo varstvo avtorskih pravic, skupaj z ustrezno zakono­dajo in predvsem z ugodno cenovno politiko, postavila elektronsko knjigo na tisto mesto, ki ji pripada. Mateja Locniškar-Fidler in Tatjana Martincic Mestna knjižnica Ljubljana Knjižnica Bežigrad Slike 1-3: Okrogla miza Elektronske knjige in bralniki v splošni knjižnici. MKL, Knjižnica Bežigrad. 5.3.2009. (foto: Igor Andrin) MOJ POGLED, RAZSTAVA FOTOGRAFIJ V mesecu aprilu si lahko v preddverju knjižnice na Einspielerjevi 1 ogledate razstavo prispelih del na nagradni fotografski natecaj Moj pogled na temo knjig – branja – ucenja – življenja, ki smo ga v Knji­žnici Bežigrad organizirali v mesecu marcu. Cas razstave prispelih del na natecaj smo umestili v mesec april, ko praznujemo tudi mednarodni dan knjig za otroke – ki ga tokrat povezujemo z naslovno temo natecaja. S fotografskim natecajem, ki je prvi v ciklu podobnih, smo želeli mlade vzpodbuditi k raziskovanju tem, s katerimi se srecujejo pri svojem vsakodnevnem življenju in jih pozvati k angažiranemu kulturnemu udej­stvovanju. Obenem pa prispela dela v obliki razstave vkljucujemo neposredno v vsakodnevni utrip knjižnice. Tokrat predstavljamo poglede mladih na življenje skozi prizmo povezovalne teme knjig, branja, ucenja in s tem povezanih raziskovanj – in jih postavljamo na ogled ne le mladim, ampak generacijsko najrazlicnejšim skupinam obiskovalcev knjižnice. Zgodbe o knjigah, kot jih vidijo mladi, bodo brez dvoma zanimive tudi drugim našim obiskovalcem. Preko njihovih fotografskih podob lahko odkrivamo, kako mladi živijo danes, kako se srecujejo s knjigo ali kako blizu jim je sodobna govorica vizualnega izražanja. Urbana okolja, v katerih delujejo knjižnice, so zanimiva sticišca komunikacij, idej in ustvarjalnosti. „Z obiskovalci knjižnice nas povezujejo knjige, branje, ucen­je, raziskovanje, kulturno preživljanje prostega casa. Kako vidijo te teme mladi in nam na vizualen nacin odprejo nove perspektive, smo želeli preveriti s fotograf-skim natecajem Moj pogled,“ je o projektu povedala Marija Kobal, strokovna vodja Knjižnice Bežigrad. Fotografski medij je Slovencem zelo blizu, po nekaterih podatkih sodimo v sam svetovni vrh držav s posamezni­ki, ki se profesional-no ali ljubiteljsko ukvarjajo s fotogra­fijo. Zbiranju foto­grafij, narejenih s klasicnimi ali digi­talnimi fotografski-mi aparati, smo k natecajnim pogo-jem dodali še mož­nost fotografiranja z mobilnimi telefoni, tehnologijo, ki je mladim še bližja. Na nagradnem natecaju so lahko sodelovali mladi do 26. leta, ki so svoje fotografije poslali do 31. marca 2009 na spletni naslov knjižnice. Na natecaj so prispela dela iz raz­licnih koncev Slovenije, skupaj je na naš naslov prispelo 41 fotografij. Žirija je med pris­pelimi fotografijami izbrala tri nagrajence in jim podelila nagrade, in sicer: prvonagraje­nec Rok Govednik je prejel darilni bon za udeležbo na fotografskem tecaju National Geographica, ki ga vodi svetovno znani fotograf Arne Hodalic (nagrado je pris­pevala Založba Rokus Klett, izdajateljica revije National Geographic Slovenija); drugonagrajenka Brina Bicek je prejela knjigo Daniela Lezana, Biblija digitalne fotografi­je, tretjo nagrado pa je prejela Valentina Metež, knjigo Simona Joinsona, 101 izdelek, ki ga omogoca digitalna kamera (obe nagradi je prispevala Knjigarna Konzorcij). Pri izbiri so žirijo vodili kriteriji inovativnosti, estetske vrednosti, tehnicne izvedbe in skladnosti prijavljenih fotografskih motivov z razpisano temo. »Med prispelimi deli se kaže veliko dobrih mladih foto­grafov, ki dobro poznajo fotografski medij. Nekoliko me je presenetilo dejstvo, da je med prijavljenimi deli veliko tihožitij in tako imenovane microstock fotografije,« pravi Gregor Inkret, clan žirije in dodaja, da gre manjko izvir­nosti morda tudi na racun nekoliko »staticne« teme knji­ge. Ker je bilo med prijavljenimi fotografijami nekaj izra­zitih sklopov fotografij, je iz posameznih zvrsti žirija izbrala nekaj najboljših predstavnic »stila« fotografije: od idejno mocnejših do tehnicno in fotografsko izpiljenih. Med prispelimi deli, ki bi jih lahko razvrstili med »aranžirana tihožitja« in »angažirano fotografsko razisko­vanje sveta«, smo iskali izvirno izbiro motivov, kompozi­cijsko moc, sporocilno vrednost in „poseben pogled“ perspektiv mladih. Natecajna žirija (ki sta jo poleg foto­grafa Gregorja Inkreta sestavljali še vodja mladinskega oddelka v Knjižnici Bežigrad ter koordinatorica razstav­ne dejavnosti v Knjižnici Bežigrad) se je odlocila za izbor tistih fotografij, ki se približujejo reportažnemu zapisu življenja in pogledov na razpisano temo. V ožji izbor je uvrstila fotografije, ki izstopajo po svoji iskrivosti, aktiv­nem iskanju motivov v svojem okolju, tehnicni izvedbi fotografije in povezavi s prijavljeno temo knjige – branje – ucenje – življenje. Koncno odlocitev za zmagovalno fotografijo »Razmišljanje o dveh svetovih« Roka Govednika je žirija sprejela soglasno z obrazložitvijo, da gre za fotografijo, ki med vsemi prispelimi deli najbolj izstopa po svoji dru-gacnosti, nekonvencionalnosti ideje in svojskemu pogle­du, ki odraža avtorjev subjektivni pogled skozi fotograf-ski objektiv. Zmagovalna fotografija prinaša sebi lasten pogled na bivanje, samorefleksijo, kriticni premislek in zapis trenutka, ki odstira prostore sveta in pušca široko odprto pot domišljiji – in vsem sanjskim svetovom živ­ljenja. Fotografije bodo na ogled v Knjižnici Bežigrad do 4. maja, v naslednjih mesecih pa si jih bodo lahko ogledali tudi obiskovalci preostalih štirih enot bežigrajske knjižni­ce. Tatjana Pristolic Mestna knjižnica Ljubljana Knjižnica Bežigrad KNJIŽNICE V ZAPORIH Zveza bibliotekarskih društev Slove­nije je ob izidu tretje publikacije IFLA priporocil za organizacijo knjižnicne dejavnosti za posebne skupine prebivalcev, Lehmann, V. & Locke, J. Smernice za knjižnicne storitve za zapornike. Ljubljana: Zveza bibliote­karskih društev Slovenije, 2009, priredi-la tudi pogovor o knjižnicah v zapo­rih pri nas, 3. aprila 2009 v prostorih Mestne knjižnice Ljubljana. Po uvo­dni predstavitvi prevajanja IFLA smernic (Melita Ambrožic) in delo­vanja knjižnic v slovenskih zaporih (Katja Cop) je Silva Novljan povabi-la prisotne, da so ob pomoci Smer­nic za knjižnicne storitve za zaporni­ke iskali odgovore na temeljno vpra­šanje: kako do boljših knjižnicnih storitev za zapornike? Drobna publikacija s priporocili, ki so rezultat dobre prakse in izkušenj za organizacijo knjižnic v zaporih, je spodbudila živahno razpravo med predstavniki Uprave RS za izvrševa­nje kazenskih sankcij, Urada varuha clovekovih pravic, Centra za razvoj knjižnic pri NUK, nekaj osrednjih splošnih knjižnic in (samo štirih!) osrednjih obmocnih knjižnic in nekaterih knjižnic v zaporu. Razprava je bila zanimiva in koristna za udeležence: – spoznali smo pristojnosti posa­meznih ustanov, – spoznali, kakšno je stanje v Slo­veniji, – seznanili smo se s pomanjkljivos­tmi in prednostmi posameznih oblik knjižnicnih storitev za zapornike, – izmenjali smo informacije in spoznali, kje in s kom lahko sodelujemo in na koga se lahko obrnemo po pomoc, – sklenili smo dragocena poznans­tva. Vse to bo v pomoc, ko bomo obli­kovali dogovore, pravila delovanja in sodelovanja na državnem in regi­onalnem podrocju, da bo sodelova­nje med splošnimi, šolskimi in zaporniškimi knjižnicami potekalo brez zadreg in v skladu s potrebami zapornikov v dolocenem okolju. Katja Cop je predstavila analizo sta­nja v letu 2005 in primerjavo knjiž­nic v naših zaporih. Knjižnicne sto­ritve, ki so danes na voljo zaporni­kom, so predstavili za knjižnico v zaporih zadolženi delavci in z njimi sodelujoci knjižnicarji splošnih knji­žnic. Posamezne predstavitve so skupaj z mednarodnimi priporocili pokazale, da bi tudi na podrocju knjižnicnih storitev za zapornike lahko storili vec za uresnicevanje njihovih pravic do branja, izobraže­vanja in dostopnosti do informacij. Uspeh ni odvisen le od denarja, na kar je opozoril predstavnik Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij, ampak tudi od pripravljenosti urad­nih služb (Ministrstva za kulturo, Ministrstva za pravosodje z Upravo RS za izvrševanje kazenskih sankcij, Centra za razvoj knjižnic pri NUK), da se dogovorijo za nacin sodelova­nja pri opravljanju nalog. Le te pa naj bi omogocile zapornikom stik s knjižnico, ne pa samo s knjigo in casopisi (navadno podarjenimi, pri­dobljenimi brez nabavne politike). Zaporniki se sicer ne pritožujejo nad ponudbo sedanjih knjižnic, kot je porocal predstavnik Urada varuha clovekovih pravic in kot je pokazala med zaporniki izvedena anketa Kat-je Cop, a sodobnih knjižnicnih stori­tev v podporo izobraževanju, infor­miranju, preživljanju prostega casa se ne bi branili. Pomen takih stori­tev za rehabilitacijo, resocializacijo zapornikov je cenjena izkušnja tudi med udeleženci pogovora. Zavzeli so se, da je potrebno cim prej odpraviti ovire, nesporazume. Npr. dolgotrajno cakanje splošne knjižni­ce na sodelovanje, ki je odvisno od vodstva zapora, kdaj lahko splošna knjižnica poveca število potencial­nih uporabnikov s številom oseb v zaporih, ali lahko splošna knjižnica zaprosi za dodatna sredstva za nakup knjižnicnega gradiva na mini-strstvu za kulturo, ce zapori sodijo pod ministrstvo za pravosodje, s katero knjižnico sodeluje knjižnica v zaporu, ko se v njem izvaja formal-no srednješolsko izobraževanje, kako zaupati premicne zbirke zapo­rom, ce za varovanje knjižnicnega gradiva ni poskrbljeno, kako je lah­ko zapornik samostojen pri obisku bibliobusa, ce je posrednik v komu­nikaciji paznik, kdo v zaporu je kon­taktna oseba za knjižnicarje splošnih knjižnic, kdo bo pripravil usmeritve, pravila za zaposlovanja kaznovanih, ki opravljajo družbeno koristno delo v splošnih knjižnicah…). Za knjižnico zadolženi delavci v zaporih se trudijo po svojih moceh in znanju. Porocali so o uspehih in veselju, ki ga knjiga, casopisi, inter-net in prireditve sprožijo med zaporniki, a vedo, da bi z drugacnim znanjem in dolocenim casom za delo v knjižnici ter z vkljucitvijo knjižnic v knjižnicni sistem naredili veliko vec. Tudi oni so skupaj z dru­gimi udeleženci na koncu podprli še idejo o projektu vzorcne knjižnice, ki bi jo razvili v enem izmed zapo­rov kot zgled za druge (npr. v Kop­ru ali v Ljubljani, kjer se bo gradil nov zapor in kjer bo drugo leto moralo biti poskrbljeno tudi za knji­ge v zaporu, da bo Ljubljana prava svetovna prestolnica knjige!). Te ne bodo mogle biti enake, bodo pa z drugacno obliko organiziranosti, ki bo primerna za dolocen zapor, lah­ko uveljavljale enakost zapornikov pri uveljavljanju pravice do branja, izobraževanja in informiranja. Delavci v zaporih pa si bodo lahko ucinkovito pomagali še z dvema publikacijama ZBDS: – Nielsen, G. & Irvall, B.: Smernice za knjižnicne storitve za osebe z disleksijo. Ljubljana: Zveza bibliotekarskih društev Slovenije, 2007 in Smernice za lažje ber­ljivo gradivo. – Smernice za knjižnicne programe opismenjevanja. Ljubljana: Zveza bibliotekarskih društev Slovenije, 2007. Silva Novljan in Dragana Lujic PREDSTAVLJAMO UJETA MISEL "... bodimo odkriti, družba znanja zaenkrat še nismo ... " "Ce želimo biti družba znanja, to ne bo šlo brez temeljitega, dobrega poznavanja in upo­rabe knjige…" Danilo Tk predsednik Republike Slovenije Slovenski dnevi knjige pod sloganom Knjiga v areni življenja?, Ljubljana, 20.4.2009 Vir: RTV Slovenija BRALNA ZNACKA ZA ODRASLE 2009 Pred desetletjem zasnovana bralna akcija za odrasle v Knjižnici Ivana Potrca Ptuj je na svetovni dan poezije znova zakoracila med navdušene bralce in tiste, ki bodo to šele postali. Na svecanem literarno-glasbenem veceru bralne sezone 2009 v leposlovni dvorani knjižnice so pocastili aprilske knjižne praznike pesnica Erika Vouk, kantavtor Peter Andrej in urednica revije Otrok in knji­ga Darka Tancer Kajnih. Zdajšnji okvir akcije je bil ukrojen pred petimi leti: bral­na mapica ali zloženka ima na naslovni strani »knjigoljubi citat« in vabilo med bralce, sledijo izbrani knjižni naslovi oziroma avtorji sezone, vrstice za ocen­jevanje prebranega in vpis bralcevih misli, izpisov in opomb. Zraven tega sodi k mapici natancen seznam predpisanih knjig oziroma avtorjev sezone. Bralni akciji, ki ji je glavni namen dviganje bralne kulture, se pridru­žujejo najvecja slovenska splošna knjižnica, to je Mari-borska knjižnica, Knjižnica Franca Ksavra Meška iz Ormoža, Knjižnica Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica in Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto, dos-topna pa je tudi na spletnih straneh navedenih knjižnic (npr. www.knjiznica-ptuj.si). Zapovedano branje v splošni knjižnici ni enostavno dejanje, saj je nujno zadostiti naslednjim zastavljenim vidikom: 1. Književni: – kvaliteta leposlovnega dela, – proza in poezija, – domaci in tuji avtorji, – domace in tuje nagrade, – starejše izdaje in novitete. 2. Knjižnicni: – dovolj izvodov izbranega naslova, – dovolj naslovov izbranega avtorja, – možnost dokupa, – domoznanski vidik, – popularizacija zbirk in gradiva, – ciljna populacija splošne knjižnice, – spregledane, pozabljene knjige. 3. Knjižni: – štirinajst naslovov, – kontroliran, uravnotežen obseg strani, – razlicne založbe, – starejše in nove izdaje. Minulo leto je bila rdeca nit bralnega seznama tako ime-novana ženska pisava in samo na Ptujskem je znacko (knjižno nagrado in promocijsko majico ob dnevu slo­venskih splošnih knjižnic) prejelo 130 bralcev na zaklju-cnem literarnem veceru s pisateljico Erico Johnson Debeljak. Seznam Bralna znacka za odrasle 2009 Letošnji seznam je želel izpostaviti humor v leposlov­ju, a mu to ni uspelo v celoti. Peta sezona bralne akcije prvic vkljucuje avtorja, ki ni literat, marvec je izjemen mojster fotografije. In letos prvic veljajo za osvojitev bralne znacke tudi drugi nosilci umetniške besede. 1. Frane Milcinski - Ježek: HUMORESKE. Uredila Jana Mil­cinski. Ilustracije Ana Košir … et al. Ljubljana: Sanje, 1998. (Edicije FMJ). 143 str. 2. Frane Milcinski - Ježek: PREPROSTA LJUBEZEN: pesmi. Spremni zapisi Jana Milcinski, Tatjana Milcinski Oblak, Rok Zavratnik. Ljubljana: Sanje, 2008. 500 str. 3. Frane Milcinski - Ježek (Ljubljana, 1914-1988), pesnik, pisa­telj, igralec, šansonjer, režiser, urednik, pravljicar, dramatik, scenarist …, po njem je imenovana cenjena Ježkova nagrada. Iz njegovega izjemnega ustvarjalnega opusa in zakladnice nagrad: leta 1952 je napisal Zvezdico zaspanko, prvo slovensko radij­sko igro za otroke; knjižna oblika je dobila Levstikovo nagrado, leta 1975 je prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo, pesem Zakaj v izvedbi Marjane Držaj je prejela nagrado na slovenski popevki 1973, njegova je pesem iz filma Ne cakaj na maj, igral je tudi v filmih Vesna, Dobri stari pianino, bil je Kosobrin v Kekcu, dobil je viktorja leta 1982, zlati ekran 1985, nagrade RTV … Za osvojitev bralne znacke veljajo tudi druge knjižne izdaje in zvocni zapisi (npr.: glasbeni album Balada o košcku kruha, Cinca Marinca …) 4. Andrej Rozman Roza: NEZAVEDNA KOMBI NACIJA. Ljubljana: Rokus Klet, 2008. (Zbirka Skriti klasiki, zv. 6). 89 str. 5. Andrej Rozman Roza: RAZMIGAJMO SE V KRIŽU. Ilus­ tracije in oblikovanje Radovan Jenko. Ljubljana: Cankarjeva založba, 2003. 70 str. Andrej Rozman Roza (Ljubljana, 1955), pesnik, pisatelj, drama-tik, igralec, prevajalec, je svojstven naslednik prvega avtorja s seznama. Ježkovo nagrado je prejel leta 2005, Severjevo za igral­ske dosežke 1986, Levstikovo za Crvive pesmi leta 1999 … Zraven izredne avtorske odrske aktivnosti je napisal tudi: Rimanice za predgospodice, Mihec, duh in uganka, Krava, ki jo je pasel Mihec, Mali rimski cirkus, Skrivnost špurkov, Balon velikan, Najbolj dolgocasna knjiga na svetu, Mihec gre prvic okoli sveta, S smetano nad jagode, Je že v redu, mama, Tih bot dedi … 6. Fran Milcinski: SMEŠNE HISTORIJE: izbrana kratka pro-za Frana Milcinskega. Izbral, uredil, spremno besedo napisal ter bibliografsko in slikovno gradivo zbral Goran Schmidt. Ljublja­na, 2000. (Knjižnica Kondor: izbrana dela iz domace in svetov­ne književnosti; zv. 293). 331 str. Fran Milcinski (Lož na Notranjskem, 1867-1932, v Ljubljani), pisatelj in dramatik, oce prvega s pricujocega bralnega seznama, je bil prvi sodnik za mladoletne prestopnike, ustanovitelj Druš­tva za otroško varstvo in mladinsko skrb … Na njegovi rojstni hiši je zapisano, da je bil pravljicar, humorist in prijatelj sirotnih otrok. Naj spomnim na številne knjižne naslove: Tolovaj Mataj in druge slovenske pravljice, Pticki brez gnezda, Zgodbe kraljevica Marka, Skavt Peter, Desetnica in druge pravlji­ce, Razbojnik Cefizelj in obcinska blagajna, Muhobrci, Gospod Fridolin Žolna in njegova družina, Butalci … 7. Svetlana Makarovic: SVETLANINE PRAVLJICE. Ilustra­cije Alenka Sottler. Dob pri Domžalah: Miš, 2008. 8. Svetlana Makarovic: PREKLETI KADILCI. Ljubljana: San-je, 2007. (Zbirka Kiosk). 95. str. Svetlana Makarovic (Maribor, 1939), pesnica, pisateljica, esejist­ka, kolumnistka, šansonjerka, igralka, je mit in ikona slovenske sodobne literarne ustvarjalnosti, Prešernova nagrajenka, veckrat­na dobitnica Levstikove nagrade, tri nominacije za Andersenovo nagrado, dobitnica castne liste IBBY … Tu je delcek njenega izjemnega knjižnega opusa: pesniške zbirke za odrasle (Somrak, Kresna noc, Volcje jagode, Srcevec, Pelin žena, Vojskin cas, Izštevanja, Sosed gora, Samost …), eseji S krempljem podcrtano; odlicnice za bralce vseh starosti: Gal v galeriji, Cuk na palici, Kaj lepega povej, Macnice, Take živalske, Živalska olimpijada, Potepuh in nocna lucka, Teta Magda ali Vsi smo ustvarjalci, Kokoška Emilija, Vevericek poseb­ne sorte, Pocitnice pri teti Magdi. 9. Ha Jin: CAKANJE. Prevod Breda Lipovšek. Ljubljana: Druž­ba Piano, 2008. 280 str. Ha Jin (Liaoning na Kitajskem, 1955) je pesnik, pisatelj, profe­sor anglešcine na bostonski univerzi in dobitnik mnogih literar­nih nagrad; roman Cakanje (Waiting, 1999) je bil nagrajen z Faulknerjevo nagrado in z National Book Award. Cakanje je izjemna, nevsakdanje realisticna ljubezenska pripoved iz Kitaj­ske, je zgodba o neverjetnem hrepenenju, spoštovanju, skrom­nosti, o nedosegljivem v sistemu kulturne revolucije in v vojaš­ko organizirani družbi, je njegov prvi prevod v slovenšcino. Glavna junaka prebirata pesniško zbirko Travne bilke ameriš­kega klasika Walta Whitmana, zato tudi ta naslov velja za osvojitev bralne znacke 2009. 10.Esther Gerritsen: OBICAJNI DNEVI. Prevod Tanja Mla­ker. Nova Gorica: Educa, Melior, 2008. (Zbirka Evropski utrin­ki). 140 str. Esther Gerritsen (1972) je nizozemska dramaticarka in pisatelji-ca, ki tudi v slovenski prostor prinaša svežino mlajše avtorske generacije. Obicajni dnevi so natancno razmišljanje mladenke, ki se vrne v rojstno vas iz mesta k babici in umirajocemu dedu, le­ta sta ji nadomešcala starša, zgodaj izgubljena v prometni nesre-ci. Avtorica podaja razmik med generacijami in okoljem ter premislek o pomenu podob, ki si jih razvije otrok ter je odras-lost, hoceš –noceš, posledica vsega iz mladih in najmlajših dni. 11. Saša Stanišic: KAKO VOJAK POPRAVI GRAMOFON. Prevedel Marko Trobevšek. Spremno besedo napisala Amalija Macek. Ljubljana: Modrijan, 2008. 311 str. Saša Stanišic (Višegrad v BiH, 1978) je izpisal visoko pripoved z delno avtobiografskim likom Aleksandrom Krsmanovicem, ki je pol srbske, pol bošnjaške krvi. Njegova družina je Jugoslavija v malem, to je knjiga o sanjah in razpadu Jugoslavije, kot je zapi­sala Amalija Macek. Slovenske bralce zadeva še toliko bolj kot bralce drugod po svetu. Topla in pisana je. Vse, kar boli, je pre­krito s plastjo balkanskega nadrealisticnega humorja. Naslov izvirnika, avtorjevega prvenca, glasi: Wie der Soldat das Grammofon repariert. 12. Matjaž Kmecl: SVETI LENART, VRTNICE IN GAM­SOV SKRET: spomini na skrivne ljubezni. Ljubljana: Študent­ska založba, 2008. (Zbirka Beletrina). 143 str. Matjaž Kmecl (Dobrovec, 1934), literarni zgodovinar in teore­tik, dramatik, esejist, pisatelj, publicist, slovenist, urednik, poli­tik, je v pricujoci avtobiografski knjigi duhovito, kriticno in poglobljeno razgrnil svoj ustvarjalni svet in cas v treh sklopih »ljubezni« do gojenja vrtnic, do gorništva in do politike. Pripo-rocamo, da sežete tudi po drugih njegovih delih kot: Mala lite-rarna teorija, Novela v literarni teoriji, S prijatelji pod macesni, Slovenska postna premišljevanja, Pisma sloven-skemu prijatelju. 13. Borut Gombac: SENCE IN SINKOPE. Spremna beseda Peter Semolic. Maribor: Litera, 2007. 106. str. Borut Gombac (Maribor, 1962) je pesnik, dramatik in pisatelj, literarni aktivist, ki ustvarja za razlicno bralsko publiko. Med drugim je to avtor, ki ga odlikuje izredna senzibilnost, tenkocut-no predenje besed v obcutja, ki skozi zven besed carajo notranje prostore sicer ponorelega sveta. Avtorsko carobnost Boruta Gombaca poišcite še v: Rokerji pojejo pesnike (CD), Najve-cji casopis na svetu, Prostorcek in minutka, Velike oci male budilke, Nekdo iz smetnjaka, Razblinjene dlani. 14. Štefan Kardoš: RIZLING POLKA. Spremna beseda Robert Titan Felix. Maribor: Litera, 2007. (Zbirka Piramida). 189 str. Štefan Kardoš (1966) je pisatelj, urednik, ucitelj slovenšcine na dvojezicni šoli v Lendavi. Za roman Rizling polka (poenostavljeno je to napeta detektivska zgodba o iskanju oceta še nerojenega otroka lepe Rusinje) je prejel nagrado kresnik izmed stodvajsetih izvirnih slovenskih romanov z letnico 2007. 15. Stojan Kerbler: Ljudje = People. Ljubljana: DesigNovak, 2003. 155 str. Dvorišca. Ptuj: UD Stara steklarska, 2008. Haloze: pokrajina, ljudje in vino. Ptuj: Zdru­ženje slovenskega reda vitezov vina …, 2008. 139 str. Stojan Kerbler (Ptujska Gora, 1938) je veliki mojster fotografije (prejel je cez 500 nagrad in priznanj), pobudnik Kabineta slo­venske fotografije, nagrajenec Prešernovega sklada, je vrhunski strokovnjak in presežni poznavalec zgodovine fotografije in fotografski pedagog, ki razstavlja in je nagrajevan na vseh kon­cih sveta. Umetnostna zgodovinarka Marjeta Ciglenecki v monografiji Ljudje zapiše, da je Stojan Kerbler osrednja oseb­nost slovenske sodobne fotografije, Brane Kovic pa pravi, da Kerblerjev opus presega casovne in prostorske okvire ter njego­vo delo pojmuje s sintagmo A. Malrauxa za literarna dela: la condition humaine, kar je bistvo velike umetnine, velikih umetni­kov. Naj spomnim na legendarne cikle Kerblerjevih fotografij: Haložani, Portreti s ptujskih ulic, Koline … Tudi letos veljajo za osvojitev bralne znacke vsa dela avtorjev sezone, akcija, ki jo podpira tudi Ministrstvo za kulturo RS in založbe s knjižnimi darovi (Družba Piano, Litera, Mladinska knjiga, Založba Pivec, Študentska založba) pa bo zakljucena ob dnevu slovenskih splošnih knjižnic. Liljana Klemencic Knjižnica Ivana Potrca Ptuj KOROŠKA OSREDNJA KNJIŽNICA DR. FRANCA PREDSTAVLJAMO SUŠNIKA RAVNE PRAZNUJE 60 LET to zgodbo pišemo že 60 let … in zgodba se nadaljuje ...« Letos mineva 60 let od ustanovitve Študijske knjižnice, današnje Koro­ške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika. Petdesetletnico smo pros-lavili z obsežno pregledno razstavo, 60-letnico pa smo se odlocili praz­novati drugace. Pravzaprav bomo praznovali delovno in skozi vse leto. Številne prireditve, ki bodo na razlicne nacine obeleževale rojstni dan knjižnice, se bodo odvijale vse do konca leta. Ta praznovanja smo si zamislili v smislu pripovedovanja zgodbe, ki traja že 60 let in se še nadaljuje. Prva prireditev oziroma pripovedo­vanje zgodbe se je zacelo že konec lanskega leta z otvoritvijo razstave restavriranega starega grajskega pohištva, ki nosi s seboj že vec kot 500 let staro zgodbo. Letošnje leto smo naše praznovanje priceli z otvoritvijo slikarske razstave aka-demske slikarke Polone Petek, ki je bila na ogled v našem razstavišcu. Za mlade smo pripravili raziskoval­ne delavnice z naslovom Bukvarni-ca – zakladnica brez biserov in dia­mantov ter lutkovno predstavo Vrtca Solzice Muca Copatarica. 5. marca smo izpeljali osrednjo pri­reditev z naslovom »To zgodbo pišemo že 60 let … in zgodba se nadaljuje …« Slovesnost smo si zamislili kot pri­povedovanje zgodbe, ki je razdelje­na na devet poglavij. Vsako poglav­je predstavlja doloceno obdobje v zgodovini knjižnice. Prvo poglavje smo poimenovali »Vzklilo je seme« in v njem pred­stavili zacetke knjižnice, Sušnikove ideje o gradnji gimnazije in knjižni­ce, skratka težke zacetke klitja semena v povojnih casih. Drugo poglavje smo naslovili »Temeljno poslanstvo domoznanstvo« in z njim opozorili na desetletja dolgo tradicijo in pomen domoznanske dejavnosti v naši knjižnici. V tret­jem poglavju, ki se je imenovalo »Arhitekt Anton Bitenc – pesnik prostora in oblik ali v gradu sta zapela les in kovina«, smo pred­stavili obdobje arhitekta Bitenca, ki je v 50-ih letih obnovil grad in ga preuredil v primernejšega za posta­vitev številnih posebnih zbirk, spo­minskih sob in drugega gradiva. Cetrto poglavje »Vzporednice« nam je prikazalo številne vzporedne dejavnosti v razvoju knjižnice (Društvo bibliotekarjev Koroške, razvoj Likovnega salona, Delavske­ga muzeja …). Peto poglavje »Premiki« je opozorilo na razvoj knjižnicarstva kot stroke in vlogo ter pomen naše knjižnice v tem razvoju. Šesto poglavje »Odpiranja« je predstavilo obdob­je devetdesetih let, ko so se v knjiž­nicah zgodile tehtne spremembe in z njimi avtomatizacija izposoje ter racunalniška obdelava gradiva. Sed-mo poglavje je pomenilo milenijski prehod v novo tisocletje z naslo­vom »21. stoletje« in je predstavilo nove ideje o ponovni obnovi knjiž-nice, njeni razširitvi ter ureditvi boljših možnosti za uporabnike in zaposlene. Prav tako pa smo dali poudarek digitalizaciji številnih posebnih zbirk v knjižnici in s tem še vecjim možnostim za njihovo predstavitev javnosti. Z osmim poglavjem smo se spomnili vseh tistih, s katerimi smo »Skupaj ustvarjali zgodovino«. Z zavedan­jem, da je vsak posameznik, ki je v knjižnici kadarkoli deloval, pripo­mogel k njenemu napredku in raz­voju, smo vsem tem posamezni­kom posvetili predzadnje poglavje. V zadnjem, devetem, poglavju »Vizije« smo predali besedo direk­torici mag. Ireni Oder, da je s svoji-mi besedami popeljala knjižnicar­sko delo v prihodnost, napredek in razvoj. Vsako poglavje so popestrile proje­kcije fotografij iz naše bogate foto­teke. Posamezno poglavje bogate zgodbe knjižnice je z izbrano glas­bo napovedovanega obdobja pona­zoril kvintet poznanih koroških glasbenikov. Zgodbo, ki sta jo zasnovali bibliote­karki Simona Voncina in Simona Šuler Pandev, so pripovedovali dija­ki ravenske gimnazije, pod vods­tvom Mire Razdevšek. Prireditev je bila zelo dobro obiskana in obcins­tvo navdušeno. S 5. marcem smo razpisali literarno -likovni natecaj za osnovnošolce tretje triade. Sodelujejo lahko avtor­ji s poljubnimi literarnimi ali likov­nimi zvrstmi ali kombinacijo le-teh (pesem, krajši prozni zapis, strip, ex -libris …). Vse uporabnike smo pozvali, da na posebne vošcilnice, ki smo jih prip­ravili, napišejo dobre misli ali vošci-lo ob rojstnem dnevu in jih bomo ob koncu leta razstavili po vseh prostorih knjižnice. V zacetku poletnih mesecev nacrtu­jemo tudi razstavo muzejske zbirke starega knjižnicnega inventarja in pripomockov za delo. Predstaviti želimo razvoj knjižnicarstva v smis­lu tehnološkega razvoja. Ob tej razstavi pripravljamo predstavitev stereotipa knjižnicarke, na poseben, šaljiv nacin. Prireditev bo skozi vse leto še veli­ko, nekaj naj jih ostane še skritih. Hvala vsem, ki ste se nam pridružili na osrednji prireditvi ali z lepimi željami. Simona Šuler Pandev Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika Ravne na Koroš­ kem simona.suler-pandev@rav.sik.si Delovna skupina za domoznanstvo Vas vabimo na 1.festival domoznanstva, DOMFEST Stanje in vizija domoznanstva 15. maja 2009 v Knjižnico Srecka Vilharja Koper 10.00-11.00 Ogled in predstavitev dejavnosti Domoznanskega oddelka koprske knjižnice Ivan Markovic: Nagovor direktorja Breda Karun: Nagovor koordinatorke za obmocne knjižnice Ljuba Vrabec: Zgodovina zbiranja domoznanskega gradiva v Kopru Peter Štoka: Dragocenosti koprske knjižnice in nacrti za prihodnost 11.00-11.30 Odmor s pogostitvijo 11.30-13.00 Predstavitev rezultatov dela skupine za domoznanstvo obmcnih knjižnic Srecko Macek: Vizija in poslanstvo domoznanske dejavnosti v slovenskih knjižnicah Srecko Macek, Maja Medic: Predstavitev smernic in priporocil Aleš Klemen: Analiza stanja domoznanstva v letu 2007 Breda Karun: Predstavitev prenovljenega portala KAMRA 13.00-13.15 Odmor 13.15-14.30 Domoznanstvo – paradni konj splošnih knjižnic / okrogla miza, moderira Breda Karun 14.30-16.00 Kosilo 16.00-18.00 Ogled mestnega jedra s stolnico Marijinega vnebovzetja, Pretorske palace,Pokrajinskega arhiva,Pokrajinskega muzeja, knjižnice italijanske gimnazije Gian Rinaldo Carli. Ogled vodita Salvator Žitko, zgodovinar in nekdanji dolgoletni direktor koprskega muzeja ter Zdenka Bonin iz koprskega arhiva. Udeležba je brezplacna. Udeleženci bodo prejeli publikacijo s predstavljenimi vsebinami. Zaradi lažje organizacije Vas prosimo, da svojo udeležbo prijavite do 6.maja 2009 po elektronski pošti, faksu ali pošti na naslov: Alan Pepelko, Osrednja knjižnica Srecka Vilharja, Koper, Trg Brolo 1, Fax: 05 66 32 615, e-mail: alan.pepelko@kp.sik.si Organizacija: Peter Štoka, Ljuba Vrabec, Alan Pepelko 1.festival domoznanstva, DOMFEST Stanje in vizija domoznanstva 15. maja 2009, Knjižnica Srecka Vilharja, Koper PRIJAVNICA Prijavljam udeležbo na DOMFESTU IME IN PRIIMEK …………………………………………………………………………………...…… KNJIŽNICA ……………………………………………………………………………………… NASLOV ………………………………………………………………………………………………... TEL / FAX …………………………………………………………………………………………...…… E-MAIL …………………………………………………………………………………………………….. Datum…………………. Udeležba je brezplacna. Prijave sprejemamo do 6.maja 2009 po elektronski pošti, faksu ali pošti na naslov: Alan Pepelko Osrednja knjižnica Srecka Vilharja, Koper Trg Brolo 1 Fax: 05 66 32 615 e-mail: alan.pepelko@kp.sik.si Na podlagi pravilnika sprejetega na skupšcini ZBDS dne 28.10.1997 Komisija za Copove diplome in priznanja objavlja naslednji RAZPIS ZA PODELITEV COPOVIH DIPLOM IN COPOVIH PRIZNANJ V LETU 2009 Za izjemne uspehe na bibliotekarskem podrocju, ki so širšega kulturnega in družbenega pomena ter prispevajo k nap-redku bibliotekarske teorije in prakse, in za prizadevno društveno delo podeljujemo Copovo diplomo kot posebno strokovno in društveno priznanje. Za uspešno temeljno strokovno delo na podrocju knjižnicarstva, ki ga je opravil posameznik in je opazno prispevalo k ugledu in razvoju posamezne knjižnice ali stroke v celoti, podeljujemo Copovo priznanje. Copova diploma se podeljuje posameznikom, knjižnicam, društvom ali drugim organizacijam, priznanje pa samo posa­meznikom. Diplomo, priznanje ali oboje lahko posameznik dobi le enkrat, knjižnica, društvo ali druge organizacije pa tudi veckrat. Kandidati za Copovo diplomo morajo izpolnjevati vsaj enega od naslednjih pogojev ali kombinacijo vseh treh: .. aktivno delovanje v bibliotekarskih strokovnih organizacijah (npr. na posvetovanjih, v komisijah, sekcijah ipd.), .. uspešno strokovno delo (npr. publiciranje strokovnih clankov, predavanja, izobraževanje pripravnikov in sode­lavcev, uvajanje strokovnih novosti v delo ipd.), .. uspešno organizacijsko delo (npr. ustanavljanje novih knjižnic ali delovnih enot, vodenje, razvoj in afirmacija knjižnice in knjižnicne mreže, povezovanje v državnem in mednarodnem merilu ipd.). Kandidati za Copovo priznanje morajo izpolnjevati vsaj enega od naslednjih pogojev ali kombinacijo obeh: .. uspešno vecletno temeljno strokovno delo na nekem delovnem podrocju ali v okviru celotne knjižnice, ce gre za manjše knjižnice (npr. vzorno delo z uporabniki ali z gradivom, natancno strokovno delo pri obdelavi gradi­va in informiranju o njem, stalno strokovno izpopolnjevanje in uvajanje novosti v delovni proces ipd.), .. dobro sodelovanje s sodelavci in širšim socialnim in družbenim okoljem (npr. pomoc mlajšim sodelavcem, vkljucevanje knjižnice v okolje z informacijskimi in kulturnimi akcijami, skrb za posebne potrebe uporabnikov ipd.). Dobitnike Copove diplome ali priznanja lahko predlagajo posamezni clani bibliotekarskih društev, bibliote­karska društva in knjižnice. Predlog za podelitev Copove diplome ali priznanja mora vsebovati: .. ime in naslov predlagatelja, .. ime in naslov predlaganega kandidata, ..obrazložitev, iz katere je razvidno, zakaj predlagajo kandidata in v kolikšni meri ustreza razpisnim pogojem, .. datum, ko je predlagatelj sklenil, da predlaga kandidata, .. podpis in žig predlagatelja (pri pravnih osebah). Vlogo s predlogom je potrebno oddati na nominacijskem obrazcu (priloga razpisu), na katerem so ustrezna navodila za pripravo zahtevanih prilog. Predloge z vso potrebno dokumentacijo pošljite v zaprti kuverti z oznako »RAZPIS 2009« najkasneje do 22. avgusta 2009 na naslov: Zveza bibliotekarskih društev Slovenije Komisija za Copove diplome in Copova priznanja NUK, Turjaška 1 1000 Ljubljana Komisija za Copove diplome in priznanja si pridržuje pravico, da nepopolnih vlog ne bo obravnavala. Copove diplo-me in priznanja bodo podeljene na posvetovanju ZBDS, ki bo potekalo 6. - 8. oktobra 2009 v Mariboru. Komisija za Copove diplome in Copova priznanja Predsednik: mag. Stanislav Bahor COPOVA DIPLOMA ZA LETO 2009 OBRAZEC ZA NOMINACIJO Predlagatelj (ime in naslov): ______________________________________________________ nominira kandidata (ime in priimek): _______________________________________________ zaposlen v/na (ustanova): ________________________________________________________ naslov ustanove: _______________________________________________________________ delovno mesto: ________________________________________________________________ clan DB od leta: _______________________________________________________________ telefon: ______________ faks: _______________ e-pošta: _____________________________ SPREMNA DOKUMENTACIJA Priložiti je potrebno: 1. kratek življenjepis za posameznika oz. kratko zgodovino za organizacijo ali društvo, 2. opis kandidatovih dosežkov (utemeljiti njihov vpliv na lokalni ali širši družbeni ravni), 3. obrazložitev, v kakšni meri ustreza pogojem razpisa (razvidno mora biti izpolnjevanje posameznih pogojev). Kandidati za Copovo diplomo morajo izpolnjevati vsaj enega od naslednjih pogojev ali kombinacijo vseh treh: . aktivno delovanje v bibliotekarskih strokovnih organizacijah (npr. na posvetovanjih, v komisijah, sekcijah ipd.), . uspešno strokovno delo (npr. publiciranje strokovnih clankov, predavanja, izobraževanje pripravnikov in sode­lavcev, uvajanje strokovnih novosti v delo ipd.), . uspešno organizacijsko delo (npr. ustanavljanje novih knjižnic ali delovnih enot, vodenje, razvoj in afirmacija knjižnice in knjižnicne mreže, povezovanje v državnem in mednarodnem merilu ipd.). Predlagatelj lahko vlogi priloži najvec tri priporocila, za katera meni, da dodatno potrjujejo kvaliteto nominiranca. Predloge z vso potrebno dokumentacijo pošljite v zaprti kuverti z oznako »RAZPIS 2009« najkasneje do 22. avgusta 2009 na naslov: Zveza bibliotekarskih društev Slovenije Komisija za Copove diplome in Copova priznanja NUK, Turjaška 1 1000 Ljubljana Žig Datum: Podpis predlagatelja: COPOVO PRIZNANJE ZA LETO 2009 OBRAZEC ZA NOMINACIJO Predlagatelj (ime in naslov): _____________________________________________________ nominira kandidata (ime in priimek): ______________________________________________ zaposlen v/na (ustanova): ______________________________________________________ naslov ustanove: _____________________________________________________________ delovno mesto: ______________________________________________________________ clan DB od leta: ______________________________________________________________ telefon: ______________ faks: ______________ e-pošta: _____________________________ SPREMNA DOKUMENTACIJA Priložiti je potrebno: 1. kratek življenjepis za posameznika oz. kratko zgodovino za organizacijo ali društvo, 2. opis kandidatovih dosežkov (utemeljiti njihov vpliv na lokalni ali širši družbeni ravni), 3. obrazložitev, v kakšni meri ustreza pogojem razpisa (razvidno mora biti izpolnjevanje posameznih pogojev). Kandidati za Copovo priznanje morajo izpolnjevati vsaj enega od naslednjih pogojev ali kombinacijo obeh: . uspešno vecletno temeljno strokovno delo na nekem delovnem podrocju ali v okviru celotne knjižnice, ce gre za manjše knjižnice (npr. vzorno delo z uporabniki ali z gradivom, natancno strokovno delo pri obdelavi gradiva in informiranju o njem, stalno strokovno izpopolnjevanje in uvajanje novosti v delovni proces ipd.), . dobro sodelovanje s sodelavci in širšim socialnim in družbenim okoljem (npr. pomoc mlajšim sodelavcem, vkljucevanje knjižnice v okolje z informacijskimi in kulturnimi akcijami, skrb za posebne potrebe uporabnikov ipd.). Predlagatelj lahko vlogi priloži najvec tri priporocila, za katera meni, da dodatno potrjujejo kvaliteto nominiranca. Predloge z vso potrebno dokumentacijo pošljite v zaprti kuverti z oznako »RAZPIS 2009« najkasneje do 22. avgusta 2009 na naslov: Zveza bibliotekarskih društev Slovenije Komisija za Copove diplome in Copova priznanja NUK, Turjaška 1 1000 Ljubljana Žig Datum: Podpis predlagatelja: OGLASI DELO IŠCE Sem univerzitetna diplomirana bibliotekarka in italija­nistka z opravljenim strokovnim izpitom. Med študi­jem sem na oddelku za Posebno knjižnicno gradivo v NUK-u vsebinsko in formalno obdelovala gradivo ter opravila tecaj za bodoce udeležence COBISS iz kata­logizacije monografij. Imam opravljen tudi izpit za ECDL-start. Tekoce obvlada slovenšcino, italijanšcino in nemšcino, ki je moj materni jezik. Zadnje leto sem delala v knjižnici Oton Župancic, kjer sem sortirala in vstavljala gradivo. Seznanila sem se z ureditvijo gradi­va v vseh oddelkih. Zaposlitev išcem v katerikoli knji­žnici, saj mi je knjižnicarsko delo v veliko veselje. Dosegljiva sem na telefonski številki 031 581 366. DELO IŠCE FRANCI MAGAJNE, Glinška ulica 7, 1000 Ljubljana GSM: (031) 279 052 E-pošta: franci.magajne@volja.net Zaposlitveni cilj: Zaposlitev na delovnem mestu organiza­torja nabave za polni delovni cas. Rojstni podatki: rojen 28.4. 1977, v Ljubljani, državljan Republike Slovenije.. Izobrazba: gimnazijski maturant (V. stopnja), diplomirani upravni organizator (VII.. stopnja) Delovne izkušnje: .. aktivni prostovoljec v Mestni knjižnici v Ljubljani, zau­pana so mi dela leposlovnega im neknjižnega gradiva; uporabljam Cobiss sistem pri urejanju in iskanju knjiž- Jezik objavljenih prispevkov je praviloma slovenski, v skladu z odlocitvijo uredništva, pa tudi angleški. Avtorji morajo uredništvu poslati jezikovno pravilno besedilo. Prejetih tekstov uredništvo ne lektorira. Avtor tudi v celoti odgovarja za vsebino prispevka. Avtorsko pravico do objavljenih prispev­kov ima izdajatelj publikacije, avtor obdrži moralne avtorske pravice. Naslov prispevka mora biti kratek in jasen, dopolni se lahko s podnaslovom. Pri poro-cilih s strokovnih posvetovanj in drugih srecanj naj bodo v naslovu/podnaslovu prispevka navedeni naslov posvetovanja oziroma srecanja ter kraj in datum dogod­ka. Pod naslovom naj bo naveden avtor prispe­vka (oziroma avtorji), in sicer vedno v polni obliki (ime in priimek). Ce je avtorjev vec, naj sami dolocijo vrstni red imen avtorjev. nega in neknjižnega gradiva, .. redno delavno razmerje v podjetju Sintal d.d., varnost­nik za zasebno varovanje, .. trimesecno javno delo v Mestnem muzeju Idrija, urejan­je arhivske in tekoce dokumentacije ter vodenje strank po cerkljanskem muzeju, Partizanski bolnišnici Franja, ter rojstni hiši Franceta Bevka; opravljanje del blagajni­ka, prodaja vstopnic, vodenje blagajne ter skrb za zau-pan denar, .. dijaško in študentsko delo v skladišcu in proizvodnji tovarn Eta Cerkno in Kolektor Idrija Znanja: .. tuji jeziki: aktivno anglešcina, pasivno nemšcina ter znaj­ dem se v italijanskem jeziku, .. racunalništvo: urejevalnik besedila Word, osnove Excela. Uporabljam Outlook ter Powerpoint in dobro se znajdem na internetu. .. Pridobljen certifikat ECDL START. .. Vozniško dovoljenje b-kategorije ter lastno vozilo. .. Dodatna izobraževanja: opravljen strokovni izpit iz bibliotekarstva. .. Sposobnosti in lastnosti: vztrajnost, usmerjenost v dose-go cilja, sposobnost samostojnega in skupinskega dela. Želim Vam veliko delovnih in osebnih uspehov ter Vas v pricakovanju vabila na osebni razgovor na katerem bi me še podrobneje spoznali lepo pozdravlja. NAVODILA AVTORJEM Poleg imena avtorja je treba navesti tudi sedež ustanove, kjer je avtor prispevka zaposlen ali ime fakultete, ce je študent, ter elektronski naslov avtorja. Tudi pri vecjem številu piscev je treba pri vsakem posamez­niku navesti vse zahtevane podatke. Pri citiranju virov naj avtorji upoštevajo navo­dila revije Knjižnica. Dolžina prispevka naj ne presega 20.000 znakov (vkljucno s pre­sledki). Prispevek lahko poleg teksta vsebuje tudi slike (preglednice, diagrame, fotografije ipd.). Vsaka slika naj ima zaporedno števil­ko in naslov. Ce avtor slik ne vkljuci v bese­dilo prispevka, naj bo v njem jasno oznace-no, katera slika sodi na doloceno mesto v tekstu. Pri vsaki sliki je treba navesti tudi njeno avtorstvo (avtor je lahko pisec pris­pevka ali kdo drug). Pri portretni fotografiji je potrebno navesti tudi imena oseb v polni obliki (ime in priimek), in sicer z zacetno navedbo "Od leve proti desni:… ". Avtor prispevka mora uredništvu predložiti pisne izjave oseb na portretni fotografiji, da se strinjajo z javno objavo fotografije v Knjiž­nicarskih novicah. Slikovno gradivo lahko avtorji priložijo tudi v JPG ali TIF formatu. Z oddajo prispevka uredništvu se šteje, da avtor soglaša z objavo svojega prispevka v tiskani in elektronski obliki Knjižnicarskih novic. Pošiljanje prispevkov Prosimo, da clanke in prispevke pošljete uredništvu publikacije v elektronski obliki, in sicer na naslov icb@nuk.uni-lj.si. Pošljete jih lahko tudi na disketi ali CD-ROM-u na naslov Narodna in univerzitetna knjižnica, Informacijski center za bibliotekarstvo, Turjaška 1, 1000 Ljubljana. Prispevkov ne honoriramo!