Leto Lim. Mn m. v urnim, i mek zs. oktobra «24. Ceno dul f 50. Izhaja vsak lan popoldns, liTMstil bs4s!|s ca iisolki. — lasniH 5 do 30 petit i 2 D, do 100 vrst A2 D 50 p, večji fnserati petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogovoru. — Inseratni davek posebej. — „Slsvanskl Narod" velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 360 D. 1 Upravaiatvo: Enaflova ulica Stav. 5, pri tli »a. Vrsdalštvo: Enaflova ulica AL 9,1. nadstropje. MF~ Poštnina plalana v gotovini — Telefon star. 104. — Telefon stav. 34 Konec slepomišenja. Včerajšnji zgodovinski dan pomeni v naši notranji politiki popolno raz-čiščenje skrajno zapletene politične in parlamentarne situacije. Ministrski predsednik Davidovič je bil prisiljen, zahtevati od Radića, naj pove brez običajnega zavijanja, kakšno stališče zavzema HRSS napram državi in njenemu edinstvu. Davidovičev ultimat Stjepanu Radiću je nepričakovano presekal Gordijev vozel in ustvaril v državi stanje, ki izključuje vsako nadaljnje žongliranje s principi, na katerih so se Srbi, Hrvati in Slovenci osvobodili in ujedinili. V stanju demisije se nahajajoča vlada je morala na pritisk drugega ustavnega faktorja ugrizniti v kislo jabolko in pozvati svojega zaveznika, da se izjasni glede eventuelnega sodelovanja v parlamentu in vladi. Da-vidovićeve zahteve, da se Radić odreče republikanski propagandi ter prizna ustavno ureditev države, da oficijelno izstopi iz boljševiŠke kmetske m-ternacijonale in prevzame popolno odgovornost za sodelovanje v parlamentu, so naletele v vrstah HRSS na odpor, ki smo ga že od samega početka predvidevali. Radić je vse te zahteve od-ločno odklonil. S tem je pokazal svoje republikansko-boljševiške karte, ki jih je doslej tako skrbno prikrival. Pove^ dal je jasno, da njegova akcija ni šla za decentralizacijo- državne uprave, za gotove remedure v ureditvi enotne države in za eventuelno revizijo vidov-danske ustave, ki bi pa v koncepciji ožjega bloka ne smela povzročiti razpada države, temveč za izrazito bolj-ševiško revolucijonarni pokret, ki naj bi po navodilih iz Moskve pripravil teren za razpad Jugoslavije, za federa-racijo sovjetskih republik na Balkanu. Z odgovorom, ki ga je dal Radić v obliki resolucije HRSS Davidoviću in v tem slučaju posredno tudi državnemu in narodnemu edinstvu, je tako jasen, da je vsak dvom glede nadaljnjega razvoja političnih dogodkov izključen. Radić je s svojim nastopom definitivno pokopal federalistični blok. Ta prisilna formacija heterogenih in centrifugalnih elementov je bila že s početka obsojen na neuspeh. Na tem mestu smo opetovano nanašali, da že Radićeva preteklost jamči za to, da sodelovanje z njim sploh ni mogoče. Njegova neiskrenost, dvoreznost in zahrbtno s t leži zdaj na dlani. Že po Radić e vem povratku iz Moskve smo opozarjali merodajne kroge na usodne posledice, ki jih bo imelo rovarenje tega vrtoglavega, neresnega in neiskrenega politika za državo. Biokaški oolitiki so bili slepi in gluhi za te opomine. Davidovič je šel v svoji kratkovidnosti in dobri volji, da ublaži usodni spor med Srbi in Hrvati, tako daleč, da je dal Radiću popolnoma svobodne roke. In Ra-liić je šel na delo. S svojim demago-stvom je zastrupil na Hrvatskem še to, kar je bilo zdravega in zdaj, ko čuti pod seboj trdna tla, je povedal Beogradu, da mu je bil takozvani narod, sporazum samo figovo pero, pod katerim je skrbno pripravljal državni prevrat. Zdaj je menda vsem jasno, kdo je imel prav. Zdaj lahko spregledajo tudi po!?t!Čnf slepci, kako upravičeni smo bili trdi-13, da vlečejo blokaši z Radićem skozi preluknjano steno našega edinstva trojanskega konja, ki hrani v svojem č*o-večanskem trebuhu boljševiŠke eksplozivne snovi. Kaj hoče Radić? Kaj ga je napotilo, da je zadal federalističnemu bloku smrtni udarec? Neiskreni demagog Ima nedvomno zaslombo pri tretji inter-nacijonali in ker smatra, da je teren za odločilni napad na Hrvatskem že pripravljen, zahteva »svobodne« volitve, ki bi jih vodil s pomočjo boljše-viškega denarja in komunistične prevratne literature v idejnem oziru seveda on. Volitve naj bi se vršile v znamenju splošne prevratne agitacije in boljševiŠke propagande, v državi naj bi nastalo stanje, slično onemu v Rusiji 1. 1917, ko so boljševiki z demago-škimi frazami zanctli požar krvave državljanske vojne. Kaj bi pomenile take volitve za državo v sedanjih razmerah, ni težko uganiti. Zgrešena blo- Radić razbil takozvani širši blok. — Konsternacija v klerikalnih in muslimanskih krogih. — Obračun s Stjepanom Radićem. je nastalo povsod skrajno razočaranje, nastopil je moment, ko so vsi uvideli, — Beograd, 24. okt. (Izv.) Do skrajnosti napeti lok politične situacije je včeraj popoldne nenadoma počil. Že okoli poldneva je politična javnost postajala nervoznejša, ko je opazila, da je Ljuba Davidovič kot zagovornik in boritelj sporazumaške politike v zelo dolgi avdijenci pri Nj. Vel. kralju. Na rezultat te avdijence so vsi nestrpno Čakali. Toliko je bilo gotovo, da je moral Ljuba Davidovič kralju poročati o načinu kako se nameravajo razčistiti odnosa ji ožjega bloka (to je Davidovi-ćevih demokratov, SLS in JMO) do HRSS. Kakor današnji listi ugotavljajo, je Ljuba Davidovič pri odhodu radićev-skih poslancev 22. t. m. odposlal na naslov Stjepana Radića pismo, ki je vsebovalo tri glavne načelne točke, na katere je bil Stjepan Radić naprošen odgovoriti v najkrajšem času, t. j. do petka zvečer ali najpozneje do sobote zjutraj. To pismo je imelo značaj ultimata* Načelne točke so bile: 1.) HRSS se mora odpovedati svoji republikanski propagandi, sprejeti ima podlago sedanje ustavne ureditve, prepušča se ji nepri-krajšano pravo voditi akcijo za revizijo ustave na temelju državnega in narodnega edinstva. 2.) HRSS mora oficijelno izstopiti iz tretje boljševiŠke kmečke internaci-jonale, in 3.) HRSS mora prevzeti polno odgovornost za svoje delo v parlamentu, stopiti ima kot član parlamentarne večine v vlado in predsednik stranke g. Radič ima priti v Beograd. Vladni krogi so včeraj z nervoz-nostjo pričakovali prvih poročil o seji HRSS, ki je bila sklicana za 10. uro dopoldne takoj po povratku poslancev iz Beograda. Ko so prišla prva poročila o vsebini Radićevega govora, je nastalo v vladnih krogih prava panika. Radićev govor je včeraj povzročil popolen in temeljit preobrat v naši notranji politiki. Prišlo je do odločilnega preloma, ki so ga že davno napovedovali vsi pravi napredni in dalekovidni politiki Jugoslavije. Tudi najidealnejši politiki v Beogradu, ki so se v resnici z vnemo, požrtvovalnostjo in odkritosrčnostjo potegovali za pošten sporazum s Stjepanom Radićem, so tedaj spregledali, z njih oči je padla mrena in sedaj itvidevajo utemeljene argumente nacijonalnih politikov, da te s Stjepanom Radićem popolnoma nemogoče vsako stvarno, praktično in pošteno sodelovanje. Včeraj so morali vsi spoznati Radića za škodljivca naše enotne države, za Človeka, ki ovira pravi razvoj in napredek države, ki onemogoča blagostanje naroda. Prišlo je še o pravem času spoznanje, da je treba v interesu kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev Radića povsem odstraniti in onemogočiti v naši politiki. To prepričanje je snoči prevladovalo v vseh vodilnih političnih krogih. To priznavajo najgorečnejši pristaši dosedanje sporazumaške politike in parlamentarne akcije s HRSS, to priznavajo najboljši prijatelji Ljube Davidovića. Snoči, ko je bila znana vsebina Radićevega govora in resolucija HRSS, kaška politika je pripravila tla demagogiji, ki bi igrala pri takih volitvah glavno vlogo. V obljubah, četudi na račun države, so pa Radić e tutti quanti mojstri. Volitve pod Radićevo komando bi torej pomenile neizogibni razpad Jugoslavije. Zdaj smo si končno na jasnem, kam meri Radićeva taktika. Z razpadom federalističnega bloka mora definitivno razpasti tudi vsa gniloba, ki se je zadnje čase tako globoko zajedla v korenine našega skupnega življenja. To je kategorična zahteva državnih in narodnih interesov, to je postulat, s katerim bo po našem globokem prepričanju računal tudi Ljuba Davidovič in to je slednjič edina pot, ki še lahko reši enotno Jugoslavijo. da je Stjepan Radić Človek, s katerim ni mogoče delovati. Radićev govor je bil tako odločilnega vpliva in ima za posledico, da se prekinejo vse zveze z Radićem. Posebno vznemirjeni so bili demokratski krogi Ljube Davidovića, ki so naglašali, da to, kar je Radić govoril, da sklepi HRSS in napadi na kralja presegajo vse politične dostojnosti in strpljivosti in da se sedanji položaj ne more več vzdrževati. Za 18. uro je bila po predhodnih avdy'iencah Ljube Davidovića in Nasta-sa Petroviča nujno sklicana konfenren-ca odstopivše vlade. Navzoči so bili vsi ministri. Prišlo je do zelo mučnih in mestoma burnih prizorov. Klerikalci in muslimani, preplašeni in potrti, so začeli javno zatrjevati demokratskim ministrom, da prekinejo vse zveze s Stjepanom Radićem. Konec je t a kovanega federalističnega bloka, ki so ga tvorili klerikalci, muslimani in radićev-ci. Prišlo pa je tudi do popolnega razhoda in poloma takozvanega širšega bloka, ki je tvoril v skupščini »toliko krepko in mogočno parlamentarno veČino«. Porušen je širši blok, ki so ga sestavljali Davidovičevi demokrati, klerikalci, muslimani in radićevci, ter so skupaj šteli 135 glasov. Ta blok je dobil s pomočjo zemljoradnikov, Nemcev, džemijeta in dmgih malih frakcif celokupno 169 glasov. Sedaj je širši blok popolnoma razpadel in ostalo je samo Še suho okostje takozvanega »ožjega bloka«, ki tvori v narodni skupščini manjšino napram nncijonalnemu bloku. Ožji blok. obstoječ iz demokratov, klerikalcev in muslimanov, razpolaga v skupščini samo s 75 glasovi, dočim je nacijonalni blok močan 120 glasov. Odstopivša vlada je morala tudi odkrito priznati razpad vladnega bloka, kar se jasno odraža iz kratkega uradnega komunikeja, ki veli: Čeprav v svoji celoti še ne znani govor Stjepana Radića, kakor tudi resolucija njegove stranke sta napravila mučen vtis na vse politične kroge, ki odkritosrčno žele sporazuma med Srbi, Hrvati in Slovenci. Po tem govoru in resoluciji HRSS, kakor tudi po razmotrivanju o nadaljnjem postopanju bloka se ugotavlja, da se je položaj bloka zelo poslabšal. Izgledi za kombinacije z blokom so minimalni. Koalicijska poslovna vlada? Klerikalci se ogrevajo za to kombinacijo! — Kapitulacija politike širšega bloka. — Beograd, 24. oktobra. (Izv.) Nekateri politični faktorji danes podčrta-vajo, da obstoja sedaj vitalno m glavno vprašanje, kako ustvariti delazmožno parlamentarno večino, ki bo dala garancije za miren razvoj notranjih prilik m obenem jamstva proti vsem agresivnim napadom destruktivnih elementov. Politični imperativ je danes, da se ustvari kombinacija vlade, v katero naj bi vstopili radikali in ožji blok. Taka koalicijska vlada naj ima v programa izvajanje najodločnejše in najdoslednei-še državne politike v korist in blagor vsega naroda. Proti Radiću ima taka vlada zavzeti najenergičnejše stališče, ker je Radića smatrati za kriminalen tip, oziroma za veleizdajnika in škodljivca države. To spoznanje prodira posebno v krogih Davidovićevih demokratov. Sestava koalicijske poslovne vlade bi povzročila popolen preobrat naših notranjepolitičnih razmer, ki bi se končno dosledno privedle do splošne konsolidacije. Z današnjim dnem stopa vladina in parlamentarna kriza v povsem novo fazo. m Ko so se klerikalci po splošni depresiji in konsternaciji preorijentirali, so začeli ljuto napadati Stjepana Radića, nazivajoč ga izdajalca skupne stvari, očitajoč mu, da je ravno v usodnem momentu, ko je bila zmaga parlamentarne večine zasigurana in se je kriza začela reševati v smislu sporazuma, izvrši! načelen in katastrofalen preobrat, za kar irna nositi sam posledice. Vsi vodilni faktorji ožjega bloka se skušajo danes približati radikalom. Res je dejstvo: Situacija se je popolnoma spremenila na škodo klerikalcev in njihovih zaveznikov. Pozicije nacijon-iinega bloka so od trenotka do trenotka ugodnejše. Vsi politični krogi pa so soglasni v sodV, da je kapitula- ' cija biološke politike popolna in kata- I strofalna! Zato je umevno, da sedaj bio- j kaši forsirajo pogajanja 2 radikali, da j bi se sestavila koal»c:;ska poslovna vlada. Ta pogajanja se imajo Šc danes pričeti in čbnnreje končati, da bo omogočeno redno poslovanie narlamenta. Po izjavi nekaterih voditeljev ožjega bloka ne sme koalicijska vlada dati nobenih koncesij Radifin. Nova koalicijska vlada naj bi pred vsem rešila najnujnejše zakone, tako invalidski zakon in druge. Odklanjati se mora Radićeva zahteva, da se takoj izvede apel na narod, da se morajo izvršiti sedaj volitve. Takojšnje volitve bi bile ugodne za Stjepana Radića, ker so sedaj ljudske mase pod vtisom Radićeve demagogije. Poznejše volitve bi bile za vlado ugodnejše, ker bi se s pravo in dosledno politiko odstranila težka politična atmosfera na Hrvatskem. Proti Radiću in njegovi stranki bi se moral3 vporabiti vsa določila zakona v zaščito države. Pfp^ednfš^ volitve v Zedifijenfii državah. Coolidge postane predsednik. — New York, 23. oktobra. (Izv.) Danes so bile izvedene poskusne volitve predsednika Zedinjenih držav Severne Amerike. Naštetih je bilo 2-300.484 glasov. Od teh je odpadlo na: 1. republikansko listo Coolidge 1,293.378 glasov, 2. napredno listo La Follette 496.006 glasov, 3. na demokratsko listo Dawis 487.782 glasov. Smatrati je za sigurno, da bo pri končnih volitvah izvoljen Coolidge za predsednika ameriških držav. — New Ycrk, 24. oktobra. (Izv.) Volilna borba je zavzela najostrejše oblike. Senator La Follette Je**na nekem zborovanju obtožil Coolidgea, da je Franciji in drugim zavezniškim državam obljubil črtanje njihovih dolgov Ameriki. Po njegovem mnenju vodijo politiko republikancev Morgan in drugi amerikanski bankirji. Zahteva od državnega tajnika Hughesa, da poda pojasnila, kakšne obljube je dal zavezniškim državam glede dolgov na konferencah v Londonu in Parizu. Napadal je ostro Francijo, ki namenoma zavlačuje izplačilo svojih dolgov, dočim obenem financira oboroževanje Poljske, Češkoslovaške in Romunske. jelno tudi federalistični blok, imajo klerikalci in muslimani proste roke, odrekajo se politiki Stjepana Radića in so pripravljeni za skupno sodelovanje v parlamentu z vsemi onimi skupinami, ki $0 za državno in narodno edinstvo. Začasno je bilo dalje sklenjeno na tej min. konferenci, da šc nadalje ostane kompakten ožji blok«. Davidovič. dr. Korošec in dr. Spaho bodo poskušali ustvariti novo kombinacijo skupno t radikali. POVZROČITELJ RAKA — ODKRIT ? — Berlin. 23. oktobra. (Izv.) Na kongresu Društva za proučavanje prebavnih in sličnih bolezni je tajni svetnik Ferdinand Blumental iz Berlina v svojem predavanju o bolezni raka in njega ozdravljenj** omenil, da se mu je posrečilo izslediti bakterijoloSkega povzročitelja raka. Opazil je tri vrste bakterij, ki prenesene na živali povzročajo pod gotovimi pogoji iste otekline, kakor jih je opažati pri raku. Te otekline so bio- in histologično popolnoma enake onim raka. Klerikalci in ostali vladincvci za parlamentarno pregnpcijo — Beograd, 24. okt (Izv.) Kolikor je mogel Vaš dopisnik doznati, so snoči klerikalci in muslimani v sporazumnih razgovorih z zastopniki Davidovi-ćeve demokratske skupine na ministrski konferenci uvideli, da je v interesu boljše bodočnosti našega naroda in v interesu celokupnosti naše države nujno potrebno, da se radi agresivnega nastopa Stjepana Radića popolnoma opusti kombinacija in skupnost s HRSS, osobito z onimi elementi HRSS, ki soglašajo z ekstremno Radićevo politiko. V zvezi s polomom širšega bloka so sedaj klerikalci in muslimani, kakor tudi večina Davidovićevih demokratov za povsem novo parlamentarno pregrupacijo. Ker je prenehal po izjavah dr. Korošca, dr. Snahe in dr. Beh-mena na snočni min. konferenci ofici- Borzna poročila. Dinar v Curihu 7.35—7.50. Ljubljanska borza. LE5NT TRG Deske, škorete, 13 mm, od 16 cm naprej, 2%, 15 cm, par. freo. meja: blago 720; deske škorete, 25 mm, I. in IT. gornje blago, frco nakl. postaja: denar 600; škorete paral., 13 mm, 600 kosov, 30 cm Široki, 600 kosov 32 cm; 600 kosov 33 cm, 600 kosov 36 cm. frco meja: denar 820; Temeljni 7/7, 8/8, I. in II., frco meja: blago 710; bukova drva 1 m dolž., napol suhe, frco nakl. postaja, blago 25; brusilni les po uzancih ljubi j. borze, frco nakl. postaja, 5 vagonov: denar 220, blago 230, zaključek' 220. 2ITNI TRG Pšenica domača, frco Ljubljana: denar 385; pšenica bačka, par. Ljubljana: blago 435; koruza bačka, par. Ljubljana: blago 335; oves bački, par. Ljubljana blago 325; fižol ribničan, čiščen, b/n frco Postojna trans.: blago 590; fižol ribničan, orig. frco Ljubliana denar 475: fižol prepeličar, frco čiščen b/n, frco Postojna trans.: blago 575; fižol prepeličar, orig., frco Ljubljana denar 470; fižol mandalon, orig., frco Ljubljana, denar 350; fižol rjavi, orig., frco Ljubljana: denar 400; laneno seme, par. Ljubljana: denar 680; pšenična moka bačka, »0« bas., fr. Ljubliana: denar 620; pšenična moka, dom., »0« bas., frco Ljubljana: blago 605; krompir beli, frco Jesenice: denar 120; jabolka za prešanje, frco nakl. postaja: denar 80. EFEKTI. 7% invest. po s. iz leta 1921 62, Celjska po*. 210, Ljubljanska kreditna banka 215—230, Merkantilna banka 123—128, Prva hrv. šted. 915, Strojne tov. in liv. 130—148, Trboveljska premogokopna družba 450, Združene papirnice 112—120 4%% kom. zad. dež. bke. 17, 4H% kom. zad. dei. bke. SS. Zagrebška borza. Dne 24. oktobra. Sprejeto ob 13. Devize: Curih 13.45—13.55, Praga 207.20—210.20, Pariz 362.50—387.50, Newyork 69.15—17.15, London 313.15 —316.15, Milan 302.50—305.50, Dunaj 0.097—0.099. Valute: dolar 6S5/8, lira 2.99—3.02. Efekti: 7% invest. pos. 1921 62.50— 63.50 2%% drž. renta za ratnu štetu 111.50 —112.50, Ljubljanska kreditna 210—212, Centralna banka 29—32 Hrv. eskp. banka 10&—109, Kreditna banka Zgb. 106—108, Hipotek banka 56—58, Jugobanka 102—103, Praštediona 915-917, Slavenska banka 84 Eksploatacija 88—90, Drava d. d. Osijek 225 Šećerana, Osijek 815--820. Isis d„ d. 70—72 Nihag 70, Gutman 700—722, Slavonija 69— 70, Trboveljska 440—450, Union, paromlin 450. INOZEMSKE BORZE. — Curih. 24. okt. Današnja borza: Beograd 7.35—7.50, Pariz 27.10—27.25, London 23.37—23.39, Newyork 519.50-^520.25, Milan 22.55—22.65, Praga 15.425—15.525. Trst, 24. okt. Borza: Beograd 32.80— 33, London 103.50—103.65, Pariz 120—120.50 Newyork 22.95—23.025, Curih 442—443.50, Dunaj 0.0322—0.0326, Praga 68.50—68.70. — Dunaj, 23. oktobra. Devize: Beo* grad 1014—1018, London 319.700—320.700, Milan 3082—3094, Newyork 70.935—71.185, Pariz 3712—3728, Praga 2117—2127, Curih 13.660—13.710. — Valute: dolar 70.460 do 70.860, dinar 1007—1013, češka krona 2102 do 2118, lira 3055—3075. 9895 D3$A Stran 2. Pred razkolom v Oavidovićevem klubu ? Viharna debata in ostra kritika politike »sporazuma«. — Beograd, 24. oktobra. (Izv. Ob 12.) Danes je bilo povsod v parlamenti! nenavadno živahno in borbeno življenje. Dogodki k! bi vplivali na načelen razvoj krize, so drugače bili zelo maloštevilni Vse težliče debat In komentarjev o pomenu Radićeva napovedi bola Beograda se je preneslo v posamne klube, zlasti v demokratski in radikalni Dočim je v radikalnem klubu danes vladalo samo trezno smotrenje in hladno računanje o vseh mogočih kombinacijah, se je v demokratskem klubu razvila živahna, mestoma zelo burna politična debata o najnovejših političnih dogodkih, insceniranih po govoru St Radića. 2e zgodaj ob 9. dopoldne so bili v velikem številu zbrani poslanci v Da-vidovićevem klubu. Ministrski predsednik Ljuba Davidovič se je prvotno sam udeležil debate o položaju. Poročal je o vzrokih, kako je prišlo do poloma blo-kaške politike. Razvila se Je nato ostra debata. V klubu je prišlo do osebnih konfliktov med posamnimi člani, ki pripadajo struji vstrajajoči pri nadaljevanju politike sporazuma s HRSS in oni stroj!, ki zahteva prekinjenje vseh stikov z Radićem. Mnogi poslanci so izrazili odkrito in jasno svoje nezadovoljstvo nad Davidovićevo politiko, katere- mu so očitali, da ni bil na višini svojega položaja, ostalim demokratskim Članom vlade pa, da so is rok ispustili vajeti in je tako prišlo do poloma od Ljube Davidovića inavgurirane politike. Debata je končno presegla vse meje dostojnega parlamentarizma in je dobila take dimenzije, da so mnogi navzoči poslane! kluba dali na znanje, da izstopijo takoj iz kluba, če na krene politika demokratskega voditelja v druge smernice. Najbolj značilen je bil protest odstopivšega ministra Dragotin Pečica, ki je v odločnem tonu naglašal, da ne obstoj! nikak vladin komunike, zahtevajoč obenem pojasnila od ministrskega predsednika, kdo je Izdal Iz ministrskega predsedstva tak komunike. Vladin komunike je sploh, med demokrati izzval vihar ogorčenja. Kolikor je znano, je to storil notranji minister Nastas Petrovič na svojo roko. Dragotin Pečic je v svojem protestu omenil, da to ni bil nikak vladin komunike in se mora stvar pojasniti na popoldanski ministrski konferenci. Za razpoloženje v demokratskem klubu je značilno dejstvo, da Je Ljuba Davidovi^ predčasno zapustil svoj klub, da ni poslušal do kraja ostre kritike in debate, ki je končala še le ob 12. Razmotrivanja radikalov o i koalicijski poslovni vladi. — Beograd, 24. oktobra. (Izv. Ob 12.) Živahnost je zavladala v radikal* nem klubu, ki je sedaj svest in gotov, da je ključ situacije v njegovih rokah. V klubu se je zbralo danes veliko šte* velo poslancev. Oficijelne seje ni bilo. Šef radikalne stranke g. Pašić še ni prh šel danes v klub. Radikali so danes razmotrivali vprašanje nadaljne taktike. V prepri* čanju, da so gospodar situacije, da so najmočnejša skupina v parlamentu, ki je odločena sedaj izvajati dosledno in enotno državno politiko, so začeli pre* motrivati položaj z vidika rednega parlamentarnega dela. Vprašanje volilnega mandata je bi* lo danes potisnjeno v ozadje. Aktualno je postalo vprašanje sestave koalicij* ske poslovne vlade. Radikali naglašajo, da sedanji moment ni ugoden za v o* Mrve, ker so mase na Hrvatskem še vedno pod sugestivnim vplivom Stje* pana Radića, katerega je treba ukloniti. Radićev cilj so res volitve, toda na* stala situacija priporoča opreznost. Na dvoru danes dopoldne ni bil noben politik sprejet. V avdijenci je bil samo državni podtajnik notranjih del. Marko Cemović. Ljuba Davidovič je dopoldne krat* ko konferiral z dr. Korošcem, drjem. Spahom in Nastasom Petrovičem. Glavno dejstvo je, da v vladinih vrstah radi komunikeja vlada nesoglas* je in da je Davidovićev demokratski klub pred krizo in razkolom. MNOGOŠTEVILNI RADIOAPARATI NA DUNAJU. — Dunaj, 24. oktobra. Naročbe na radioaparate so na Dunaju in v Avstriji zelo mnogoštevilne. Do danes je instaliranih nad 24.000 aparatov. Po nekaterih dunajskih ulicah je skoraj v vsaki hiši radioaparat. OBJAVA RADIĆEVEGA GOVORA. — Beograd, 24. oktobra. (Izv.) Ko je v demisiji se nahajajoča vlada dobila podrobno poročilo o vsebini govora Stjepana Radića, je nastala v vseh vladinih krogih velika nevolja in ogorčenost. Nekateri odstavki govora so bili naperjeni proti dvpru in kralju v tako ostrem tonu, da je notranji minister odredil zaplenitev govora. Zagrebški »Večer«, ki je objavil nekatere delikatnosti, je bil snoči zaplenjen. Beogradski listi priobčujejo danes zelo obširne izvlečke govora, ravnotako tudi glavni listi v vseh pokrajinah. (Tudi mi priobčujemo samo izvleček in brez vseh surovih izpadov na krono. Uredništvo!) Beogradski politični krosi nagiaša-jo, da je ravno ta govor dalekosežnejra političnega pomena za nadaljni razvoj dogodkov. Radič je izzval viha«- Si žel bo vihar. Vsi merodajni kTOgi soglašajo v sodbi, da morajo vsi države tvorni elementi pričeti akcijo, da se iaavgurira politika odločnejše smeri napram razdiralnim elementom. OBRAMBNA ZVEZA MED JUGOSLAVIJO IN ITALIJO. — Pariz, 23. oktobra. (Izv.) »Le Matin« poroča, da bi služil nameravani sestanek zunanjega ministra dr. Ma-rinkovića z Mussolinijem v Benetkah predvsem v to, da bi se podpisal načrt pogodbe o obrambni zvezi med Jugoslavijo in Italijo. Ta pogodba bi se naj definitivno podpisala v Rimu ob priliki poseta jugoslovenske kraljevske dvojice. Obrambna zveza bi se nanašala na sedanje stanje v Srednji Evropi in na Jadran. Obe državi bi si protistran-sko jamčili sedanje posestno stanje in se zavezali, da bi je skupno nraulfl proti vsakemu napadu od zunaj. Politične vesti. 2= Pred odločitvijo. Z Radičevim veleizdajniškim govorom na včerajšnji plenarni seji HRSS in z resolucijo, v kateri je hrvatsko narodno zastopstvo pretrgalo vse veze z državno politiko v ^kviru vidovdanske ustave, se je poli-.ični položaj popolnoma preokrenll. Ra-!tć in njegova stranka, ki je odkrito topila na stran boljševiŠke internaci-nale, sploh ne prihaja več v poŠtev. ,a$e trditve, da je vsak sporazum z •ementi, ki ne priznavalo države kot ake, nemogoč, so se uresničile. Radič Us podrl za seboj vse mostove. Nazaj ne more več, ker je preveč razgalil svoje prevratne mabinacije, ker grozi kroni in državnemu edinstvu z oboroženim vmešavanjem sovjetske Rusije, ker je torej kot veleizdajalec v naši politiki definitivno odža&an. Naprej pa ne sme, ker mu ne more in ne sme dovoliti država, ki mora braniti kot vsak organizem svoj obstanek. Stojimo torej pred odločitvijo, ki mora temeljito obraču-rati s preteklostjo in ustvariti v državi -tanje, v katerem demagogija ne bo več igrala prve v'ogc. Država potrebuje močno vlado, ki se ne bo ozirala ne na desno ne na levo. kadar gre za skupne interese. Sporazum med Srbi in Hrvati ?e treba postaviti na druge temelje. Mi smo že opetovano ugotovili, da je ta sporazum mogoč samo v slučalu, če izginejo iz našega političnega življenja e'ementi, ki sporazuma očividno ne žele. Hrvatsko in srbsko ljudstvo se lahko sporazum^ brez demagogije. Država pa absolutno ne sme več irperi, da bi pod figovim peresom tega sporazu- ma sotovi brezvestni hujskači pripravljali njen razpad. Dvanajsta ura je že cdbfla in zdaj je vsako odlašanje zločin nad narodnim in državnim orgarvlz-irjons. Vodilni faktorji, ki so odgovorni za usedo Jugoslavije, se morajo nemudoma odločiti za radikalno sanacijo skrajno gnilih političnih razmer. Upajmo, da ta odločitev ne bo težka, ker jo narekuje blagor celokupnega jngo-slovenskesra naroda. =s= Izhod iz politične kriza, in sicer izredno lahek je omogočil Stjepan Radić s svojim včerajšnjim nastopom. Federalistični blok je razpadel in politična atmosfera se je razčistila. V političnih krogih prevladuje mnenje, da je sedaj odpadla kombinacija z razpustom vlade in novimi volitvami. V ospredje v državni politiki zopet stopata radikalna in samostojna demokratska stranka. Računati je treba z novo pa-slovno vlado. Da-li bo ta koncentracijska ali koalicijska, je težko reči. Najverjetnejše je, da pride do koalicijske vlade med radikali, samostojnimi dO-mokroti in Davidovičevimi demokrati* odnosno vsaj z delom onih Davidovi' čevih demokratov, ki ne odobravalo politike, ki jo le v zadnjem časa dekd L/. Davidovič. Šele, ako bi se ti dve kombinaciji izjalovili, bi bilo računati % volilno vlado. V političnih krogih govore tudi še o neki drugi možnosti. Ako bi se izkazalo, da ni mogoča niti koncentracijska, niti koalicijska ali druga poslovna vlada, ne bodo takoj razpisane volitve marveč se namerava poskusiti — z diktaturo. Diktatura bi ostala na krmilu nekaj mesecev, najverjetnejše do jeseni prihodnjega leta, torej do trenotka, ko bi se lahko razpisale nove volitve v narodno skupščino. Vsekakor prineso že prihodni dnevi odločitev. = O čem se bo raspravila! o na konferenci nasiedsli mm držav v Rima. Prihodnji mesec se bo vršila v Rimu konferenca nasledstvenlh držav. Italijanski senator baron Malfatti je v pogovoru s sotrudnikom »N. Wiener Journal« povedal, da bodo razgovori zelo razsežni. Pred vsem gre za razdelitev avstro o grških ustanov, katerih je okoH Sest tisoč; nekatere so velike vrednosti. Vedno še ni razjasnjeno vprašanje nekaterih vpokojencev, lastnikov rent in vojnih poškodovancev, ki so izgubili življenje vsled vojne... Torej važne zadeve, ki se tičejo tudi Številnih naših državljanov. Malfatti pravi, da se take reči rešujejo precej gladko z Avstrijo in Češkoslovaško, z drugimi nasledstvenimi državami pa bolj počasi. Malfatti, ki je predsednik italijanske likvidacijske komisije na Dunaju, je zelo skeptičen napram no-vemberski konferenci in meni, da se bodo gospodje delegatje v Rimu v sejah res posvetovali in sklepali, ali ko se razidejo, pojde vse po starem najprej! Mogoče pa bodo krivi na tem kaj rudi Italijani, ki kažejo povsodi velik apetit. = Kmetijci za volitve. Za razpust narodne skupščine in razpis volitev se zavzema tudi »Kmetijski list« in pravi, da kmetijska stranka od nove vlade ne pričakuje nikakršnih koristi, zato smatra, da se mora misliti čimpreje na volitve, češ da naj narod pove. kako misli. List zaključuje svoja izvajanja s vzklikom: »Pa takoj na volitve! drugega izhoda sploh ni.« = Francoski brodovni manevri. Angleški list »Naval and Militarv Re-eorde piše o francoskih manevrih, ki so trajali cel mesec. Pokazali so cilje francoske mornariške politike, šlo je za možnost uspešne trgovske kontrole v Sredozemskem morju in zlasti za nadzorovanje vojaške črte Toulon-Afrika in njeno obrambo proti vsaki sili, ki bi se v tej coni spustila v boj za pomorsko gospodstvo. Angleški kritik meni, da Francija za sedaj niti misliti ne more na kako ofenzivno pomorsko vojno, zato pa koncentrira vsa pomožna sredstva za uspešno obrambo na morju. Podmorniki, rušilci in močna obalna obramba dajejo gotovo Franciji nekako varstvo proti sovražnemu preiskovanju morja, toda s tem ni varovana velika prekomorska trgovina kot celota. Francija ne more prenašati ogromnega bremena, katerega bi jej naložila zgradba velikih vojnih ladij, zato pa v sili dela najpametnejše to, kar ji je pač ostalo storiti. Zbor Radićeoe stranke. Radićev govor, ki je razbil federalistični blok. — Konflikt med Radićem in dr. Mačkom. — Radić je hotel odstopiti I — Radić se ne odpove boljševikom, ker mti je Čičerin obljubil dejansko pomoč? — Monarhija bo propadla, ostal bo samo narod hrvatski, srbski in slovenskL Včeraj dopoldne ob 10. je Stjepan Radić sklical v Zagreb zbor takozvanega hrvatskega narodnega zastopstva, da precizira svoje stališče napram vladni krizi v Beogradu. Na zboru so bili prisotni skoraj vsi poslanci Radi-ćeve stranke. Zbor je otvoril Radić sam, ki je uvodoma svojega govora povdarjal, da je poslance sklical na sestanek, da sprejmo že sestavljene resolucije, ki so velevažne za hrvatski narod in ki so velepomenljive tudi za razplet sedanje vladne in parlamentarne krize. Resolucije je utemeljeval obširno v poldrugournem govoru. Razpravljal je o krizi in o vzrokih, ki so jo povzročili. Prvi vzrok krize, tako Je naglašal Radič, je v tem, da je Davidovićeva vlada nastala v absolutizmu, imenovana ni bila v parlamentu, marveč na dvora in sicer v času, ko je bila krona razjarjena, da je PašiČ odklonil koncentracijo z Ljubo Jo-vanovičem, Krona Je Izročila Davidoviću že takrat vladno krmilo s pripombo, da je njegova misija samo začasna in da za njim pride do koncentracije. Situacija za Davidovića se je zboli Sala s tem, da je dobil večino v parlamentu. V tem trenotku pa je začela delovati kamarila, ki je naglašala, da je 169 glasov sicer večina, da pa v tej večini ni največje srbske stranke, ki je zastopnik srbskega naroda. Tako je začela Davidovićeva vlada umirati. Naglašam, da nima nihče, pa tudi ne krona, pravice, da bi analizirala, kakšna je vladna večina. V tem ozira ima pravico odločevati samo narod. To narodovo pravico pa si je usur-plrala kamarila. Sreča je, da se člani dvora ne pečajo s politiko. Kraljica se bavi s svojim sinom in ne politizira. Ako se je njena mati skušala vmešavati v politiko, je bfla zavrnjena. V tem je bistvena razlika med beogradskim in bivšim dunajskim dvorom. Na Dunaju je imel vsak nadvojvoda svojo kamarilo in te kamarile so se borile med seboj, vse skupaj pa proti narodu. Beogradska kamarila je slabša od dunajske v tem pogledu, ker v nji sodelujejo nekateri diplomati. Ti raje jo proti strankam. Taksen je poslanik v Parizu dr. Spalajkovič. Ta je v Pariza govoril m pisal: -»Davidovićeva vlada se ne more držati. Herriotu pa ]e celo rekel, da je Davidovićeva vlada došla na krmilo z nemškim denarjem. Spalajkovič ima tudi vojaške zveze in je glava vojaške kamarile. Ta kamarila na dvora nI samo kazala na to. da v Davidovi cevi vladi Srbi nimajo večine, marveč Je tudi povdarjal a, da Je to vlada po milosti Radića. Novo vlado je trpela samo v prvem momentu. Na to pa je izjavila: To vlado je treba strmoglaviti in nato razpisati volitve in sicer takšne volitve, ki bi se izvršile na podlagi novega, s kraljevim ukazom izdanega volilnega reda, po katerem bi ne mogel biti izvoljen niti eden nasprotnik vlade. Te volitve bi bilo treba izvesti ne samo s silo, marveč tako, da bi bili vsi, ki niso Srbi, postavljeni izven zakona. To, kar je Spalajkovič zahteval, da se novi volilni red proglasi z ukazom, bi bfl državni udar. Za to politiko do-sedaj niso mogli pridobiti kralja, pa tudi ne Jovanovića, Jovanović je bfl v Dalmaciji ta je videl, kaj pomenjajo Hrvati. Prišel Je do zaključka, da je treba Davidovićevo vlado spremeniti v koncentracijsko, s čimer bi Srbom zasigural parlament, HRSS pa prisilil na kapitulacijo. Za ta načrt Je Ljuba Jjovanovič pridobil tudi naše . saveznike rezan Nastasa Petroviča. Glavni j vzrok dosedanje krize je ta. da so naši za* vezalki v Beograda pristali na politiko ljube Jovanovića, dočim je naše stališče to, da se vlada parlamentarne večine sme umakniti samo bajonetom. Ako se zahteva t od parlamentarne vlade, da odstopi, po- , menja to toliko, kakor da so ljudstvo, vo- | bol, predsednik vlade pa je narod. To bi se moralo kralju povedati, ko je zahteval odstop vlade. Kaj takega bi morda povedal kralja v obraz Nastas Petrovič, Davidovič pa je bil v to preslab; poleg tega pa je bU tudi vesel, da je lahko podal demisijo, ker je bila vlada itak preveliko breme za njegova ledja. Vsi Srbi brez razlike strank so prepri- Tri tedne smo razpravljali o vstopu HRSS v kmetsko internacijonalo in sprejeti smo bili v njo pod našimi pogoji, to se pravi, niti smo mi popustili, niti so oni popustili. Obtožujejo nas radi nekih tajnih pogajanj, mi pa pravimo: Vi klep'j> -c:i cije z Romunijo in Češkoslovaško, vi imate tajne klavzule z Italijo, da boste nas Hrvate poklali. BU sem v Moskvi kot predstavnik hrvatskega naroda in kot takšnega me je priznal ves svet. Ako Beograd napravi to. kar namerava, to je soldaško vlado, bomo mi storili svoje, Evropa stori svoje in mi dobimo popolno državno neodvisnost. Sovjetska vlada mi je dala preko ministra zunanjih del, Čičerina. zagotovilo, da nam bo nudila svojo pomoč, ako bomo ogroženi. Beogradu lahko povemo: »Preganjajte nas. kolikor imate moči, a mi se bomo upirali kolikor bo v naših močeh,* Želimo storiti vse, da dosežemo s srbskim narodom sporazum. Mi hočemo sporazum, ker verujemo, da bo iz sporazuma izšla kmetska država, kmetska Jugoslavija, v kateri bo samostalna kmetska Hrvatska. Tudi v Srbiji bo nastala srbska seljački stranka. Morda bi vi hoteli, da odidem 2c danes v Beograd. (Vsi navzoča kriče: »Ne! Nel) Jaz nisem več sam svoj. niti svoje družine, jaz dolgujem danes vse svoje življenje svojemu narodu. Kar se tiče mojega odhoda v Beograd, je ta korak v tem trenotku nemogoč, ker imata v Beogradu glavno besedo korupcija in kamarila. Ako bo trajala ta situacija še dalje, bomo se ml od dvora še bolj oddalHO ter bo na Hrvatskem vse za republiko, kar je napovedala v svojemu komunikeju Hrvatska zajednica. Izključeno je, da bi prišla danes na krmilo vlada, ki b! imela v svojem programu preganjanje Hrvatov ali HRSS. To bi ne bilo v interesu dinastije pa tudi ne države. Lahko se meni ali kakšnemu drugemu članu našega predsedništva prigodi kakšna nezgoda. Pa to je postranska stvar. Ni v načrtu nas upropastiti, marveč samo srbstvo složiti. V Beogradu zahtevajo, da bi se m! sporazumeli z radikali. Toda radikali nimajo večine srbskega naroda. Oni so to večino izgubili. Radikalna stranka ne zastopa srbskega naroda. Srbski narod ima za seboj Nastas Petrovič In zato bomo njega kandldi-dlrall na Hrvatskem na najodričnejšem mestu, ker je bil on iskren inicijator sporazuma. Njemu se ne sme dogodili, da bi ga doletela Protičeva usoda. Mi pravimo: Koncentracija, v kateri bi bili radikali HRSS in slovenski klerikalci, je izključena. V koncentracijo morajo vsi čani, da pripada njim prvenstvo v državi. Neprestano govore o edinstvu, mislijo pa j razun onih, proti katerim je podpisana ob-samo na srbstvo. Ker je kralj sam Srb, i tožnica, razun onih, ki govore, da je najus- mora kot tak seveda računati naj preje s srbskim javnim mnenjem. Kdo pa tvori Javno mnenje v Beogradu? To so »Balkan« in ^Beogradski Dnevnik«, ki neprestano slikata strahove na steno in prinašata mole govore, iz katerih se ne vidi, da smo Hrvati uklonili tilnik pod srbski jarem. Drugi del javnega mnenja so Spalajkovič in generali, tretji pa državniki, kakor Ljuba Jo-vanović. Toda tako ne misli srbski seljak, ki pravi da neče klanja. Vsa Srbija brez razlike je proti Pašlću, krvi in nasilju, 1 J. za hrvatsko politiko. Nastas Petrovič Je to odkrito povedal kralju. Povedal mu Je, da bo pri novih volitvah v Srbiji zmagala njegova politika. Z ozirom na to njegovo mišljenje ni Nastas Petrovič igral v krizi nobene vloge in njegove izjave so prošle neopaženo. To znači, da na beogradskera dvoru ne pomen)a nič tisti, ki se sklicuje na narod. A o čem je govoril dr. Vofa Ma-rinković? Govoril je o pol milijona radi" kalnih volilnih krogljtc, preko katerih se baje ne more na dnevni red. Od srbskega ljudstva ne more na dvor niti najmanjši atom in vsi politiki so prepričani, da je parlament bagatela. Pa je krona rekla, da mora biti Ljuba Jovanovič predsednik narodne skupščine. Naš predlog pa Je bil, da bodi predsednik narodne skupščine dr. Vola V e 1 j k o v i ć, ki Je popolnoma neodvisen, razumen mož, a Ima eno napako, da ne hodi na dvor, kadar je pozvan s skriv-Ijeno hrbtenico, marveč visoko vzravnan. (Dr. Veljković je bil župan v Beogradu pod avstrijsko okupacijo. Opomba ured.) Ako je hrvatski sabor lahko izbral za svojega predsednika veleizdajnika dr. Medakovića, lahko tudi narodna skupščina izvoli za predsednika Hrvata m republikanca s pristankom drugega ustavnega faktorja, katerega volitev predsednika prav nič ne briga. Novo predsednlštvo ni znak naše moči, toda v tistem trenotku je bilo naše zastopstvo navaden beogradski klub, ki se Je uklonil zahtevi z dvora hi nI storil to, kar mu je bilo ukazano Iz Zagreba. Jaz sera nameraval Izvajati iz tega konsekvence m se zahvaliti za predsedstvo. Nameraval sem pesnejša rešitev krize v sablji in krvi. Edino ako se stvori koncentracija vseh strank brez korupcijonistov in ako se izvedejo svobodne volitve, je mogoče spasiti monarhijo. Ako se to ne zgodi, ostane sicer narod hrvatski srbski In slovenski, a propadla bo monarhija. Prvi Jo bodo zrušili Srbi. a tudi Hrvati ne fiorao pri tem mirno gledali. Radtčev govor je bil sprejet z burnim odobrovanjem. Nato Je bfla seja prekmjena. Ko je bila zopet otvorjena. se je pričela debata o resolucijah, ki jih je predložil Radič. Vse resolucije so bile sprejete z Viharnim odobravanjem. Resolucija HRSS. — Zagreb. 24. oktobra. Povodom viadine in parlamentarne krize v Beo« gradu je hrvatsko narodno zastopstvo na svoji izredni seji dne 23. t. m. v Zagrebu soglasno sklenilo: 1. Najostreje obsoja vsak poskus, da drugi ustavni faktor posredno ali neposredno vpliva na sklepe parim merita vobče, a na izvolitev predsedništva posebe. in da sploh na kak način skuša prenesti težišče javnega življenja izven parlamentarne večine, ker se s tem krši vsa ustavnost in uva* ja osebni absolutistični režim. 2. Aktivno sodelovanje drugega ustavnega faktorja v reševanju vladine in parlamentarne krize razumeva in pojmuje to narodno zastopstvo tako. kakor da ta ustavni faktor misli, da se samo s tem njegovim poseganjem v javne posle da odkloniti od naroda največja opasnost. Nikakor pa nc raz: ume, da se to dela v času. ko bi mom! biti trije po parlamentarni vladi in parlamentarni večini obtoženi ministri izročeni sodišču radi korupcije in bi potem ves narod lahko dobil vtis, da je korupcija celo pod najvišjo zaščito. 3. Koncentracijsko vlado vseh par* držalo dogovora ter je pristalo na to, da določa nekdo izven skupščine, kdo bodt predsednik parlamenta. Lista predsedniška \e bila namreč poslana z dvora. Srbi vidijo, da imamo politično organizacijo in politično zavest, katere oni nimajo. Oni uvidevajo, da hrvatski narod ne priznava druge politike, kakor ono, ki jo ie začrtala HRSS. Ko je došla vest o Pa-šić-Pribičevićevi vladi, bi pri nas zadostovala samo ena iskra, pa bi bilo vse v plamenu. Ustrašili so se tega samo naši Sokoli, ker niso vedeli, kje bi mogli telovaditi, toda v hrvatskem narodu ni bilo nobenega strahu. 13. t m. sem dobil Iz Londona z dne 9. t. m. datirano pismo, kjer se mi sporoča, da bodo Davidovićevo vlado strmoglavili militaristi in kamarila, ter se mi svetuje, naj ne iščem dlake v jajcu. Mi smo v načelu za koncentracijo, toda od nas se zahteva, naj se najpreje od-povemo komunistični kmetski internacljo-nali in republikanstvn. Z ozirom ra to se mi zdi potrebno, da ponovno izjavim* ^ JI jaz sem bil povabljen tn pozvan v-Rhsito ko/ predstavitetf hrvatskega naroda. Kmetska internacijonala je popolnoma litve, poslanci komedija. Kralj je samo si/n- i neodvisna od komunistične internacijonale. odstopiti ter izročiti stvar našemu glavne- j tamentarnih strank ob izključitvi obto-mu odboru, ker se vodstvo naše stranke ni \ ženih ministrov in njihove okolice, ki je s to obtožbo v očividni zvezi, ter kluba samostalnih demokratov, ki smr-tra krvno nasilstvo za najuspešnejše sredstvo za rešitev hrvatskega vpraša? nja — smatramo za edini ustavni in parlamentarni izhod iz krize, toda samo v slučaju, ako se tej vladi takoj poveri izvedba svobodnih volitev ter se s tem pred narodom in pred svetom tudi v praksi prizna načelo narodne suverenitete, na katerem edino more temeljiti vsa naša državna ureditev. Konzulati v Ljubljani: Češkoslovaška: Breg 8/1. Belgija: Urad Ljubljanskega vel Avstrija: Turjaški trg 4'TT. Italija: Zrinjskega cesta 3/1. Portugalska: Dunajska cesta 33 Francija: Dunajska cesta (Ljubim. Umetne razglednice po snlžanl ceni (100 kosov od dinarjev 30*— naprej) nudi Itandoi hnllgaraa m UrtlJMiii Morda še ne veš ? (Samo za verne »bravce« vernega »Slovencac, kjer ne najdejo v nedeljskih številkah rešitve nastopnih resnic) Morda še ne veš, da je Bog dal vsakemu človeku določeno porcijo možganov, da more sam misliti. Morda še ne veš, da so gospodje pri »Slovencu« vzeli vso modrost v zakup na 14dnevno odpoved. Morda še ne veš, da je 2X2C=:3, ako tvoj župnik tako uči. Morda še ne veš, da je nevednost najdražja stvar na svetu. Morda še ne veš, da Še nihče ni videl ne živega* ne mrtvega hudiča, temveč le naslikanega. Morda še ne veš, da so bili do 15. stoletja škofje in župniki oženjeni ter je hrvatski škof grof Brašković vzkliknil na koncilu, ko se je sprejel celibat: »Unam emistis, mille dedistis!« (Eno ste mu vzeli, tisoč ste mu jih dali.) Morda še ne veš, da imata škofa Hren in Jeglič največje zasluge za slovensko kulturo in literaturo, kjer je prvi dal sežgati cele vozove prvih slovenskih knjig (Trubarjeve postile in Dalmatinovo sveto pismo), drugi pa Cankarjevo »Erotiko«, v nadomestilo pa je spisal »rdečo brošuro«. Morda še ne veš, da so papeži m škofje množili cerkvena posestva največ na ta način, da so neljube, a premožne posestnike ovajali za krivover-ce. Nesrečniki so zbežali v inozemstvo, ker so vedeli, da bi jih vsi zagovori ne rešili ječe, oziroma grmade. Njihova premoženja so pobožni vladarji zaplenili ter jih podarili cerkvi. Taka posestva se imenujejo danes po ■»Slovenčevi^ terminologiji »pošteno pridobljeno imetje«. Morda še ne veš, da je ravno pred 25 leti umrl v Olomucu naš rojak, kapiteljski kanonik Friderik vitez Pre-merstein, ki je bil tako odločen prostozidar (framason), da je dosegel redko prostozidarsko odlikovanje »Secretae artis magister« (tajne vede učitelj), kar s! Je dal tudi vklesati v nagrobni spomenik z znakom prostozidarjev. Nadškof dr. Kohn je ukazal »pohujšljivo« ploščo odstraniti in drugo vzidati. Morda še ne veš. da je lenoba v mišljenju zlo, ki ga odstrani le svoboda mišljenja. Morda še ne veš, da je bilo na Dunaju, ko je prispel krščanski socializem do vrhunca, ko je županoval pobožni dr. Lueger, nad 30.000 prostitutk, to je vsaka deseta DunajČanka je bila vlačuga. Morda še ne veš, da se največ nezakonskih otrok rodi v Rimu, v središču krščanstva. Morda še ne veš, da je prvo zloglasno javno hišo ustanovil v Rimu papež Benedikt IX. s pismom »fionesta- te«, s katerim je neki starejši svoji prijateljici podelil pravico in dolžnost, naj zbere v določeni biši mlade, lepe, zdrave, toda že padle deklice. Zavod je bil pod Vatikanovo kontrolo, »gojen-ke« so morale vsako jutro pred soln-čnim vzhodom prisostvovati nalašč za nje prirejeni maši. Prednica je morala oddajati od »čistih« dohodkov eno tretjino papeževemu miloščinskemu uradu, eno tretjino pa papeževemu ma-jordomatu. Tudi pošteno pridobljeno imetje! Morda še ne veš, da je Kristus učil: »Ljubi svojega bližnjega, kakor samega sebe!« (Mat XXIII, 39) in »Ljubite tudi svoje sovražnike!« (Mat. V. 44.) Morda še ne veš, da je Kristus obsojal vsako nasilje, cerkev pa nasilje blagoslavlja. Gotovo ne veš, da je pa-ganski cesar Dioklecijan dal v Celju sv. Maksimilijana mučiti le za to, ker ni hotel biti vojak, češ da kot kristjan ne sme moriti ljudi. V svetovni vojni pa so katoliški škofje in župniki javno blagoslavljali orožje za moritev bližnjega. Morda še ne veš, da smo šele v prejšnjih desetletjih dobili na Kranjskem dve novi Mariji, prvo Marijo Pomagaj na Brezjah, drugo Marijo Lur-ško pod Gorjanci. V obeh cerkvah so se delali čudeži, ki nesejo. Morda še ne veš, da je »Slovenec« pred 15 leti največjega čehoslovaškega učenjaka in državnika dr. Masarvka proglasil za žarlatana, Don Kišota in za tako slabega govornika, da si ni upal v dunajskem državnem zboru govoriti, ker se je bal — dr. Kreka. Morda še ne veš, da je v 15. stoletju kostniški koncil obsodil velikega cerkvenega učenjaka Jana Husa v smrt na grmadi, ker ni hotel zatajiti svojega prepričanja. Gotovo si že pozabil, da je bil ravno pred 15 leti na Španskem na pritisk duhovskih oblasti ustreljen Francesco Ferrer zaradi širjenja svobodomiselnih idej. Leto pozneje je vrhovno upravno sodišče v Madridu razsodilo, da je bil popolnoma po krivici tismrčen. Morda ne veš, da je bila leta 1848. odpravljena tlaka in desetina grašča-kom, samostanom in farovžem, toda cerkev si je znala pomagati ter ni ubo-žala. Zatekla se je h klerikalizmu, h klerikalni gospodarski organizaciji po geslu: Naj že Bog je, kar kdo hoče. nekaj mora biti, da bi bilo nam mogoče kmete ž njim krotiti Macdonaldu v slovo so posvetil! sovjetski listi članek, Iz katerega je razvidno stališče sovjetske vlade napram angleški delavski stranki in njenemu voditelju. Članek se glasi: »Torej, ne glede na vse zakulisne mahlnacije. na vso zmernost in pripravljenost nadaljevati imperialistične tradicije Velike Britanije v zunanji politiki, ne glede na neverjetno strahopet-nost in opreznost na polju notranjepolitičnih problemov je doživela Macdonaldova vlada koncem koncev v spodnji zbornici poraz. Tako se začne v kratkem na Angleškem nova volilna kampanja, ki se je prav za prav radnja dva tedna deloma že pričela. Ali pomeni to, da se buržuazljl ne zdi več potrebna delavska vlada? AH pomeni to, da se čuti ž e dovolj močno, da prevzame vodstvo svojih stanovskih zadev v svoje reke? Ali pomeni to slednjič, da se je bur-fuaziia prestrašila, da bi se Macdonaldova vlada pod naraščajočim pritiskom delavskih mas slednjič morebiti vendarle spomnila, odkod izvira ter pričela z reformami in ukrepi, ki bi resno zadeli interese veleposestnikov In ostalih kapitalistov? Zadnja domneva je precej verjetna. Ne smemo pozabiti, da so se začele vse atake na Macd-naldovo vlado po dveh dogodkih, ki sta kot nalašč pokazala, da res obstoja pritisk delavskih mas, ki ga je morala Macdonaldova vlada upoštevati. To je prvič obnovitev angleško-sovjetskih pogajanj, ki jih je bil Macdonald že prekinil, obnovitev, do katere je prišlo na zahtevo nekaterih elementov delavske stranke, in drugič, nastop državnega pravdništva, ki nI hotelo obtožiti urednika komunističnega Usta — nastop, ki ga je buržuazija tudi pripisovala pritisku od strani nekaterih delavskih krogov. Buržuazija je dovolila Macdonaldu prevzeti državno krmilo zato, da bi pod figovim peresom »delavske« vlade ne izvajal delavske politike. V trenotku pa, ko se je zbala, da je Macdonald sposoben eventuel-no računati tudi z zahtevami delavskega stanu, je sklenila odvzeti mu oblast, ki mu Fetfor Ljttbov: Mož za silo. šele zdaj sem se spomnil, da je svetila polna luna nad jezerom, na čigar obali sva sedela v kadilnici male vile. Peter Pavlovič Kukunov je namreč med zadnjimi odstavki svoje čudovite povesti o taščici vstal in sedel zopet tik ob oknu v naslonjač. Kamenito, zagonetno obličje Rusa je odsevalo zdaj v nežni svetlobi ma* gične lučL Zdi se mi, da ni bolj tajin* stvenega občutka, kakor pogled na mesečno noč ob Švicarskem jezeru. Čistost, globina in mir te vode vpliva name neprimerno bolj, kakor noč ob morju ali v gozdu. Luč gradi srebrne mostiče, in udarec vesla na Čolnu, ki pripluje neslišno k enemu teh mosti* cev, me spominja še vedno Harono« vega posla, o katerem pripovedujejo naši pradedi. da je spajal ta svet s carstvom umrlih- In tako so kanile v mojo dušo tisti hip besede Petra Pavloviča Kukuno* Ta kakor zvoki iz nedosegljivih in ne do^toonih daljin, ko je iznova povzel: »Pot po Nevskem prospektu me je vodila vsaki dan mimo majhne proda* Jalne cvetlic kjer j[e spletala Ana Uru* zova v junijskih dneh šopke iz krvavo* rdečih rož. Bilo je pravo čudo. Sredi te neza* slišane groze je bilo v Petrogradu in okolici čudovito lepo poletje. Vsega je nam nedostajalo, alj majhne rože* plezalke, ki jih gotovo poznate, so cvetele takrat v okolici tako bujno, da nikoli tega. In ta cvetka je bila pravzaprav do* mena Ane Uruzove. Njena prodajalna je bila čisto maj* hna. Kolikokrat sem šel mimo odprtih vrat sem in tja in sem občudoval nežne { ročice te male cvetličarice. Zakaj Ana j je bila mojster v svoji stroki. Iz nego« ! vanj* in apletanja svojih rož je vstva* rila divno poezijo. Kako bi vam opisal Ano Uruzovo? Bilo ji je kvečjemu 17 let. Bila je tako nežna in krasna, da bi jo lahko z a vi* dala vsaka njenih najkrasnejših cvetlic. Če bi ne bil slučajno zanesljivo izvedel, da je tekla njena zibelka ob Nevi, hi jo bržkone smatral za Poljakinjo, za« kaj samo poljske žene so tako o čaru« joče, kakor je bila Ana Uruzova. Moreoiti pa se je bila njena pra* babica preselila iz Varšave v Petro« grad, kdo ve. Zdelo se vam bo, da sem bil za« ljubljen, in morebiti se v tem slučaju niste kdo ve kako zmotili. io je sama dala. Bojazen buržoazije se Je morala naravno še povečati z ozirom na nedvomno naraščanje levih tendenc v splošnem pokretu angleškega proletarijata, ki so se pokazale tudi v debatah in sklepih zadnjega kongresa strokovnih zvez. Angleško-sovjetska pogodba je bila bržkone navadna pretveza za atako, ki bi se bila morala prej ali slej Itak pričeti Iz globljih razlogov. Težko Je računati s tem, da bi Macdonaldova vlada pri novih volitvah zmagala. Bolj kot dvomljivo Je, da M mogla dobiti pri volitvah absolutno večino ali vsa] tako relativno večino, ki bi preprečila restavracijo konservativne vlade — sam o konservativne vlade ali pa koalicije t liberalci. Celo če bi nastal v liberalni stranki razkol In bi se en del pridružil delavski stranki, bi tnal ta okolnost bržkone ne pomagala .Macdonaldu do zmage, ker bi se drugi, In bržkone večji del liberalcev pridružil v tem slučaju konservativni stranki Delavska stranka bi mogla dobiti večino samo v tem slučaju, če bi se >i posrečilo spraviti na noge ljudske mase In razvneti v njih plamen političnega entuzijazma. Ali pri sedanjem značaju delavske stranke In Macdonaldove vlade se zdi taka perspektiva docela nemogoča. Liberalci, ki so povzročili krizo v nadi, da pridejo sami na krmilo, bodo Imeli pri novih volitvah največjo škodo. Blodili bodo bržkone na desno In levo. Delavska stranka morebiti utrdi svoje pozicije, ali ne toliko, da bi bila po številu poslancev ▼ parlamentu prva. Neposredno profitlrajo v teh sporih konservativci. Ali politični potres, ki ga je povzročila vladna kriza in nove volitve, bo koncem koncev v korist delavskemu stanu. Že po prvih napadih buržuaznlh strank na Macdonaldovo vlado so se začeli nekateri delavski voditelji In skupine zavedati, da ne gre tu za navadne parlamentarne intrige, nego za resne spopade stanovskih interesov. Smemo torej upati, da da nadaljni razvoj dogodkov, zlasti pa restavracija najbolj reakcijonarne, namreč konservativne stranke, stanovski zavednosti angleških delavcev novo vzpodbudo in jim pripravijo s tem v bodoče večjo In zanesljivejšo zmago, nego je bilo kratko vladanje Ramsay Macdonalda. Julijska Krajina. — Razpuščen ie občinski svet na Vogerskem v Vipavski dolini. Za občine Dornberg, Rihenberg, Prvačino in Vogersko je začasno nastavljen zdravnik Pignataro. Prvi dve ohčini sta ga namestili stalno, Prvačina in Vogersko pa nista hoteli tega takoj storiti in končno je vogerski občinski zastop zdravnikovo prošnjo odbil. Vogerski župan Iv. Beltram in občinski tajnik Gorkič sta bila pozvana na goriško podprefekturo, kjer so jima nasvetovali, da naj se namesti zdravnik Pignataro za stalno. Zupan je nato v seji poročal, ali občinski zastop je znova odbil prošnjo. Goriška podprefektura je izdala na to nkaz. da mora vogerski občinski zastop sprejeti v stalno službo dr. Pignatara. Prošnja pa je bila v nastopni seji zopet zavrnjena. Sledil je razpust občinskega zastopa na Vogerskem. Z Vogerskega do Gorice je tako daleč kakor z Vogerskega do Domberga. Zato hodijo rajše po zdravniško pomoč v mesto, nego po dr. Pignatara v Dornberg. In ako gredo v Gorici k zdravniku, dobe tam tudi že zdravila. Fdino zaradi tega, ker jim ne priia hoditi v Dornberg, so se protivili stalnemu nameščenju imenovanega zdravnika. Občinski zastop je postopal popolnoma pravitno, ker n? hotel občine obremeniti z veliko zdravniško plačo. — Za ravnatelja na učiteljišču v Tolminu je imenovan g. prof. Dominko, ker je prof. Komac iz zdravstvenih ozirov odklonil to mesto. — V Tomaju bo praznoval v kratkem bivši tamkajšnji župnik In dekan preč. g. Matija Sila svojo dijamantno mašo. Slav-ljenec je rojen v Po vir ju leta 1940. — Ironija. V Puli zboruje, kakor smo že beležili, rimska komisija, ki hoče rešiti skupno z istrskimi italijanskimi zastopniki vse pereče prablemc. Kako jih bo rešila, ko pa nI v komisiji pravih zastopnikov istrskega ljudstva! ironija pa je. da baš sedaj, ko ta komisija tako ponosno sedi v Puli, hodi- Predznanilo: 25., 26. in 27. oktobra Elegantna družabna drama s šarmanino GRETE REIMW Danes zadnjič v Ljubljani še neviđeni C L O C - e33s 1 —— Predstave ob s 734, 5, in J) «.HTN| KINO MAT < jo po vaseh orožniki z ostrim nalogom, da se imajo nemudoma plačati vsi zaostali davki, In kjer kmet ne more plačati takoj mu vzamejo ali kravo ali ovco aH prešiče aH osle. Ljudje jokajo In preklinjajo — komisija pa zboruje In jih rešuje vseh težavi — Smrtna nesreča. Med Grijanom in Tržičem gradijo obrežno cesto. 36 letni delavec Josip Kogoj je odkopaval veliko skalo. OdruŠila se je prej, nego je mogel soditi, da se to zgodi ter zdrknila po strmini navzdol, ga podrla na tla In zmečkala. Prinesli so ga v tržaško bolnico, kjer ie nato izdihnil. — V fašlstovsklh rokah se nahaja tržaška bolniška blagajna. Zato pa je postopanje čisto fašlstovsko. Izplačali so iz blagajne deset tisoč lir vdovi fašistovskega poslanca Casalinija, ki je bil umorjen v Rimu, dasi po zavodnih določbah niso smeli tega storiti. Vse gospodarstvo je pristno fašistov-sko, sedaj pa so se pri volitvl predsednika skregali med seboj in pričakuje se, da sprejme upravo bolniške blagajne vladni komisar. —Smrtna kosa. V Trstu je umrl kapetan Petar Harlovlč. V predvojnih političnih borbah je stal čvrsto v slovenskih vrstah in tudi parkrat stavil na razpolago svoje Ime kot slovenski števnl kandidat. Bil je vnet in požrtvovalen Jugosloven. Naj počiva v miru! — V Peroju blizu Pule je umrl vpokoje-ni protopresblter Nikola Popovič. Ves čas ie služboval v Perjou. kjer se je rodil. Ko so bil! tekom vojne P-erojcI evakuirani, se je nahajal pokojnik ž njimi v barakah v 061-lersdorfu, Peroj je srbska pravoslavna vas v Istri, v katero se ie preselilo leta 1657. iz Črnegore trinajst rodbin, — Narodna čitalnica v Kanala priredi v soboto in v nedeljo predstavo Finžgarjeve ljudske drame »Razvaline življenja«. — Razstava ročnih del se otvori 13. novembra v pritličju Trgovskega doma v Gorici. Za nekatera ročna dela se bo žrebalo. — Vojvođlnla d'Aosta obiskuje otroške azile, katere vzdržuje društvo »Ttalia reden-ta«. Na tem svojem potu pride vojvodinja tudi v Tolmin. TMrMika in snnrt. — HASK (Zagreb) : ILIRIJA. V nedeljo 26. tm. igra Ilirija važno tekmo proti Hrv. akademskemu SK. iz Zagreba, enemu najmočnejših moštev Jugoslavije. Hašk Je v zadnjem času kompletira! svoje I. moštvo In se nahaja zopet v nekdanji odlični formi. Proti Iliriji postavi svoje najmočnejše moštvo, v katerem Igrajo večinoma savezni reprezentančni igralci, tako vratar Fridrih. nadalje Vrbanlč, Cindrič, Marjanovič, Vinek Ztnaia itd., ki so Igrali za Jugoslavijo tudi na olimpijadi v Parizu. Moštvo je znano ne samo po prvorazredni kombinacijski igri, temveč tudi po vzorni fairnesi. Ilirija nastopi Istotako s kompletnim I. moštvom v desni zvezi debutira Poduje Iz splitskega Hajduka. Gostovanje Haška se smatra lahko z vso upravičenostjo za najboljšo in najvažnejšo prireditev jesenske nogometne sezone Ali jaz nisem bil edini. Dasi se takrat nihče ni posebno zanimal za ne« potrebne reči v Petrogradu. vendar ni bila ob tistih junijskih dneh mala trgo» vina na Nevskem prospektu, kjer je stregla Ana Uruzova gostom, nikoli prazna. Seve so bili odjemalci zbrani od vseh vetrov, kar je bilo pred izbruhom revolucije običajno. Lutki podobno obličje Ane Uruzo* ve, čigar svetle točke so bile temno* sive oči, je privlačevalo ljudi, pri ka* terih bi v drugih razmerah zaman iskali denarja za cvetlice ali celo priznanja izredne ženske lepote. In tako se Ani Uruzovi ni godilo slabo. Prihajali so delavci iz železniških delavnic in drugih delavskih okrajev, ležečih v bližini Nevskega prospekta, in so kramljali z malo c ve tli carico. Vsi so imeli polne žepe denarja, zakaj bolj še viki so zelo dobro vedeli, kje jih čevelj žuli. Če bi ne bila med vojno do tal razdejana prometna sred* stva hitro popravljena, bi Šepala oskrba rdeče armade; in če bi se to zgodilo, bi se zrušil edini steber, na katerem so mogli graditi svoje teror. Zato so dajali delavcem grofovske plače in tem delavcem se je godilo dobro. Omenil sem že, da sem večkrat za* haj al v to prodajalno. Ne le zavoljo Ane Uruzove, ki me je odkrito rečeno najbolj vlekla. Ne, v tej mali trgovini sem se seznanil z mnogimi zanimivimi osebami. Med drugimi z IIjo Lapote* kovom, ki je bil pravi Hun in je vihtel tam zunaj v železniških delavnicah kla* divo. Kakor jaz in mnogi drugi, je bil tudi on zaljubljen v malo Ano Uru* zovo. Dekletce je bilo čednostno, dasi je komunistični nauk o svobodni ljubezni, ki so ga širili bolj ševi ki z dobrim na* menom, že takrat Šel v Petrogradu bujno v klasje in pridobival dan za dnem bolj na terenu. O socijalizaciji žensk, izvzemši ne* katere poizkuse, ki sem jih vam menda že omenil. Se ni bilo mogoče resno go* voriti. Ali sovjet se je že začel posve* tovati o zakonu, ki določa za vse žen* ske od 18. leta dalje obligaten zakon, in da so hoteli boljševiki iz tega kovati avoj kapital, je pač jasno. Ob času prvih belih noči sem z ah a* jal večkrat v omenjeno prodajalno in srečaval tam Tijo Lapotekova, o kAte* rem si nisem bil čisto na jasnem, kateri politični stranki prav za prav pripada. Če danes razmišljam o njegovih utopističnih idejah, se mi dozdeva, da je moral biti boljševik. V. tem Herkulu ln obenem za reelno merilo jakosti našega prvaka napram drugim športnim centrom 230/n — K tekmi Ilirija Hašk objavlja odbor SK Ilirije: Predprodaja vstopnic je prevzela td. J. Goreč, Dunajska cesta. Znižane vstopnice za redno članstvo In dijake se Izdaj; 3 samo v predprodajl, da se zmanjša pri'isk na dnevne blaga;ne na igrišču. Vstopnice za mladino do 14 leta po Din 3.—, Izdaja nasprotno radi kontrole le pri dnevni blagajni. Ker Je pričakovati znatno večjega obiska kakor običajno, se priporoča nabaviti vstopnice čim več v predprodaji. Proste karte iz-vršujočih članov so za to tekmo neveljavne, imetniki legitimacij z£ pros*: vstop pa so upravičeni do nakupa mladinskih kart. 231/n —Gradjanskl v Ljubljani. V slučaju, da medmestna tekma Zagreb-Budimpešta odpade, gostuje Gradjanskl 1. In 2. novembra v Ljubljani, kjer nastopi proti Iliriji. Concor-dija ima igrati 9. novembra, dočim igra Hašk že v nedeljo. Obeta se nam torej kljub pozni sezoni zanimiv sport. — Kriza v Gradjanskem? Pri Grad^an-skem je izbruhnila kakor se zdi resna kriza. Najpreje sta izstopila Vrdjuka in Siicr in sedaj je izstopil tudi Perška in se prijavil za Vikrorijo. Zdi se da Hašk In Gradjanskl sploh preživljata težke čase, kajti igralci enega, kakor drugega zapuščajo svoje klube, nasprotno pa se je ojačila Concordi-ja s pristopom Bonačiča in Benčiča od Hajduka. — Vrbančlč Izstopil Iz Haška? Znan! hi-ternacijonalec Vrbančič je glasom vesti zagrebških listov izstopil iz Haška. Verjetno je, da vstopi v svoj matični klub v Sparto. — Jugoslavija pozvana v Prago. Glasom vesti beogradskih listov je dobila beogradska Jugoslavija poziv za gostovanje v Pragi, kjer bo imela nastopiti proti Sparti. — V nedeljo 26. tm.se vrši ob 15. ur! na Igrišču SK Primorje, Dunajska cesta, velika revanžna nogometna tekma med plavači in lahkoatletl SK Primorje. Lanskoletna tekma, prva te vrste v Ljubljani, Je končala z rezultatom 4:3 za plavače. Ker nastopilo v enem In drugem moStvu znani športniki In rekorderji, obeta biti veleza-nimlv In zabaven bol tako, da bo občinstvo, ki posetl to tekmo. Imelo izreden športni žogo- zemljo- In zrako-nogobreni In roko-brcni sport. Sestavo obeh Junaških enajsto-ric priobčimo Jutri. Vstopnina znižana. 224/n M I za gospe ner>' 'o stanje s? jc zrlo izboljšalo. Zdravniki priporočaio g. Pa-šiču, da naj ostane še nekaj dni v postelji. Kakor je radikalni klub obveščen, pride danes dopoldne ali popoldne že g. Nikola Pašić v klub, da prevzame osebno vodstvo političnih poslov. — Na naš članek o bakarski lukl se Je oglasil sedaj tudi »Sušački Novi List«, ki pravi: »Naj se torej privredna Slovenija resno potrudi, da se izvedejo osnovni predpogoji za njeno emancipacijo od italijanskega posredništva, pa se kasneje zelo lahko reši tudi vprašanje njene emancipacije od hrvatskega posredništva. Kajti sam Bakar sprejme gotovo z obema rokama tako intervencijo Slovenije, pa tudi s strani hrvatskih privrednikov na sploh ne more biti ugovora, da dobi trgovina Slovenije svoje lastno mesto v bakarskem pristanišču, namesto da gravitira na Trst in na Reko.« — Pametna beseda! Dostavljamo, da je Bakar že spregovorili svojo besedo. Dovolj je lukenj v glavi! Tetka se jeze, da smo jih zalotili na hinav* ščini. Pravijo, da diši po korupciji, če se proračunski krediti za prehrano voj* ske izčrpajo že v teku prvega prora« čunskega polletja, ker je vendar evidentno, ko zahteva vojna uprava nato še v isto svrho naknadne kredite. Mi pa pravimo, da je zelo čudno, da so klerikalci zavohali korupcijo v vojni upravi šele po Hadžićevi demisiji. Saj so bili tigri vendar na krmilu, saj so Imeli v rokah vsa sredstva, da to ko« rupcijo zatro. Kako to, da al vlada za« kona, reda in pravice ni znala pozna* gati z zakonom proti korupciji, če je bila za časa njenega vladanja vojaška uprava korumpirana? Saj je vendar evi« dentno, da so tigri neprestano trdili, kako vzoren red je zavladal v državni, torej tudi v vojaški upravi, dokler se jim niso začeli stolčki majati. Zdaj, ko ao dobili po nosu, je seveda takoj za« dišalo po korupciji. Da, da, tetka, »trejše »špegle« bo treba natakniti, da ne bo nepotrebnih lukenj v možganih! — Sladkor aa jm podražil V sredo ao cene sladkorju poskočile po vsej državi za 1 Din pri kilogramu. Prej je veljal kilogram sladkorja v kristalih Din 12.50. v kockah pa Din 14-50. «-Sklep o povišanju cen jc bil storjen na konferenci predstaviteljev vseh 8 sladkornih tovar en, na katerem je bil ponovno ustanovljen kartel sladkornih tovar en. Beogradski listi se ogorčeno vprašujejo, komu je bilo potrebno, da moramo odslej plačevati sladkor 1 Din dražje pri vsakem kilogramu. Tvornice odgovarjajo, da zato, ker je uvozna pariteta 15 Din za kristal. Po njihovem mnenju so cene sladkorju pri nas ie vedno za Din 1.50 pri kilogramu nižje nego v inozemstvu. Z drugimi bese« dami, polože od Din 330 carine v svoj iep za sedaj Din 1.80. Kadar se rešimo nesrečnih političnih kriz, bo treba vprašati lastnike sladkornih tvornic, kako to, da se je sladkor navzlic izbor« ni letini sladkorne pese podražil, mesto da se poceni. — Zadušnica za kamanovsklmf žrtvami. Odbor za spomenik kosovskim junakom je priredil danes v beogradski saborni cerkvi običajno vsakoletno zadušnico za kosovskimi junaki. Zadušnice so se udeležile vse humanitarne, kulturne in nacijonaine organizacije. — V naše državljanstvo so spreleti dosedanji ruski državljani Sergej Bartenjev, Nikolaj Kropotkln in Vladimir Rosčilov, ter grška državljana Petar Papakoča ln Tana-sije Papakoča. — Prošnja na rodoljubno Javnost — Dramatični odsek narodne čitalnice v DoL Lendavi si Je stavU nalogo, da skuša s prirejanjem raznih gledaliških iger buditi v skrajno eksponiranem kraju narodno zavest, poglabljati kulturne stike Prekmurja z ostalo Slovenijo in širiti splošno Izobrazbo tukajšnjega ljudstva. Ker pa odsek ne razpolaga z zadostnimi denarnimi sredstvi, se tem potom obračamo na zavedno občinstvo, da mu priskoči z denarnimi sredstvi na pomoč. Darovalci se bodo dnevno objavljali v časopisih. Denar Je pošiljati na dramatični odsek Dol. Lendava. — Trgovinsko agenturo v Milanu, k! jo je vodil Avram Levic, je ministrstvo trgovine hi industrije začasno odpravflo, ker je šefa Levica odpustilo Iz službe. — Na pravniški fakulteti v Beograda le dne 21. t m. diplomiral poštni kontrolor Matija Kune Iz znane ljubljanske narodne obitelji. Menda Je to prvi Slovenec, ki je dovršil svoje pravniške nauke v Beogradu, čestitamo! — Izseljenlškl komlsarjat v Zagreba išče Domborana B. Kokotoviča baje doma Iz Varaždina, odnosno njegove naslednike. Kdor kaj ve" o omenjenem Kokotovlču. naj to javi izseljenskemu komlsarjatu, Zagreb, Kamenita ul. 15. — Ameriško brodovje v Splitu. V ao boto 25. t. m. prispe v Split del ameriškega b rodov j a pod poveljstvom admirala Adrew< sa, ki pozna naše razmere in je tudi častni meščan v Splitu. Na brodovih je okoli tisoč mornarjev in Častnikov. Brodovje ostane v splitskih vodah do 1. novembra. Ta čas ae izvrše razni izleti m napravijo primerne prireditve (koncert gledališke predstave, tekme) v zabavo ameriškim gostom. Admi* ral Adrews bo s svojo leno stanoval v biskupski palači. — Delo državnega sveta. Okoli 40.000 vlog ima rešiti Državni svet Sest oddelkov posluje in v vsakem oddelku se odpravi na dan največ deset predmetov. Sedaj nako* pičeni akti ne bodo rešeni prej nego tekom dveh let. — Za popravo mostu preko Ralje n» poti Smederovo*Markovac je dovoljen kre* dit 196.000 dinarjev. — Samomor zemnnskega odvetnika. V Mestnem parku v Zemunu se je ustrelil znani zemunsk! odvetnk dr. Raoul Brandajs. Pognal si je krogljo v sence In je bil takoj mrtev. Motiv samomora ni znan. — Nečloveški učitelj. Pred okrajnim sodiščem v Subotlc! se je zagovarjal v torek učitelj lz Bajnoka, Slmo Seševič, ki je izvabil dve svdjl učenki na dom, kjer ju Je p v silil. Sodišče je krivdo potrdilo in obsodilo Šeševiča na dve leti ječe. — Samomor Slovenca v Zagreba. V sredo je izvršil v Zagrebu samomor Slovenec Rudolf Kotnik, rodom iz Šmarja pri Žužemberku in po poklicu starinar. Obešenega je našla na podstrešju žena Ana Kotnik se je pred samomorom umil, Izmenjal perilo In se oblekel v črno obleko. Kaj ga je gnalo v smrt še ni ugotovljeno. Dognano pa je, da je imel Kotnik paralizo. — Roparski umor. Iz Vojskega pri Pod-sredl na štajerskem poročajo o strahovitem umora, ki je bil odkrit te dni. V kleti hiše Štev. 44 so našli zakopano 66 letno vdovo ln posestnlco Ano Klakočar. Umora je bil takoj osumljen hlapec Fran Podlesek lz Zagreba, ki je neštetokrat zahajal na obisk k vdovi, ki je bila tudi njegova botra. Umor Je bil Izvršen 16. tm. en dan kasneje v petek 17. trn. pa Je hlapec prodajal v Brežicah razno blago. Orožniki so ga v ponedeljek prijeli m zaslišali. Osumljenec je priznal, da je vdovo umorU in se polakomnil različnih predmetov. Izročili so ga sodišča v Brežicah. — Strahovito odkritje. V krajo Krasica na Hrvatskem Je Uvela posestnica Tade-jevič, ki je vodila tudi mak) trgovino. Pred letom pa podjetje ni uspevalo več. Tade-Jevlčeva Je Imela vedno večje denarne neprilike m nekega lepega dne Je Izginila. Vse poizvedovanje za njo Je ostalo "brezuspešno, dokler nI bila sedaj ta zagonetka razkrita. Soseda Tadenjevlčeve je dvigala vedno vodo iz vodnjaka, ki se je nahajal na dvorišča omenjene. Ko Je pred dnevi zopet dvignila vedro vode Jz vodnjaka, Je privlek- la na dan tudi človeško roko. Na krik prestrašene žene, so prihiteli sosedje in so s kaveljnl Izvlekli lz vodnjaka že skoraj popolnoma razpadlo truplo neke ženske, v kateri so spoznali pred devetimi meseci izginulo Tadejevičevo. Odkritje je napravilo strašen vtis, kajti iz Istega vodnjaka so pili skoraj vsi vaščanl, kakor tudi kuhali z vodo, vendar se nI nihče zastrupil. Colombo m L ONIH m Graramcs No. l i itfJKsM 11 li ii u in iimitližiTii m m Iz Ljubljane. — Proslava Jana Žižke v Ljubljani. V proslavo petstoletnice smrti velikega češkega vojskovodje Jana Žižke lz Trocnova, priredi Češkoslovenska Obec v soboto 25. t. m. ob 20. v restavraciji »Zvezda« slavnostni večer s predavanjem. Pozivamo vse narodno misleče kroge, naj se te proslave v čim največjem število udeleže. Naj ne izostanejo naša narodna društva, predvsem pa naj ne Izostanejo naše oblasti. Danes smo narodna država ln zastopniki naših oblasti se ne smejo pogrešati na nobeni narodni proslavi! Proslava Junaka ŽIŽko bodi manifestacija slovanske misli ln češko-jugoslovenske vzajemnosti! — Petkov trg je bil danes kljub slabe« mu vremenu vendar jako dobro založen in tudi dobro obiskan. Posebno dosti je bilo raznih postnih jedil, kakor rib, gob, raznih zelišč in pa različnih mlečnih izdelkov. Na ribjem trgu so bile lepe ščuke. Ena je imela 4 kg 70 dkg in se je prodala po 40 Din za kilogram. Poleg ščuk je bilo na trgu še nebroj raznih drugih vrst kakor klini, šlajmi. karpi. črnooke, peršlji, morske be* lice in sardele (30 Din). Naprodaj so bili tudi jako lepi mali morski raki po 40 Din za kilogram. — Tudi gob je bilo mnogo, in sicer jurčki. sivke, lisičke in neka i manj znanih in manj uporabnih vrst. Tudi gobe za vlaganje so se dobile, toda bile so v primeri z drugimi vrstami zelo drage. — Mlečnih jedil je bilo v izobiliu, posebno domačega sira, smetane in masla. Poleg ze* lenjadi in sadja so pripeljali okoličani sploh vsega, kar premore v jeseni domača kmet* ska hiša in ao bile tudi cene še precej pri* merne. Napravilo se je veliko kupčij in raz* prodalo zelo mnogo blaga. — Zrele Jagode. G. Fran Ks. Stare je prinesel danes v naše uredništvo dva šopka Izredno debelih popolnoma zrelih rdečih jagod, ki jih je včeraj s svojo služkinjo Min-ko nabral ob južnem pobočju Sv. Katarine. Da se najdejo posamne zrele jagode v pozni jeseni, ni redko, al! da se v tem času lahko nabere kar šopke jagod, kakor v mesecu juniju to je nekaj izrednega. — JugoslovenskoičeŠkoslovaška Liga v Ljubljani in Češkoslovaška Obec v Ljubljani priredita dne 25. t. m. ob osmih zvečer pro* slavo 5001etnice Žižkove smrti v spodnjih prostorih restavracije »Zvezda«. Na spore* du je slovensko predavanje o Žižku in petje pesmi iz njegove dobe. Vstop prost. — Va* bimo ljubljansko javnost k obilni udeležbi. 20?M — češkostov. Obec v Ljubljani naznanja svojim članom, da se vrši otvoritvena predstava lutkovega gledališča dne 26. t m. v Nar. domu. Po proslovu prof. dr. Bur-jana »O pomenu ln čilih lutkovih gledališč« se Igra »Začarovan? les« (začarani gozd) od Zd. Schmoranza. Začetek ob 16. Vstopnina prostovoljna. Vljudno vabimo Jugosl. Javnost. 233/n —Trgovski In Industrijski nameščene! najdejo najcenejšo zabavo pri svojih društvenih plesnih vajah. Zato vsi v nedeljo ob 3. uri v areno Narodnega doma. 232'n — Železničarji! Danes, petek, se vrši v Rokodelskem domu ob 20. url širši sestanek. Spored: delavski pravilnik In pravilnik o voznih olajšavah. Predvsem naj se sestanka udeleže tudi vsi člani skupnega odbora. 225/n — Nepreviden šofer. Rudolf Straser, šofer pri tvrdkl Popovič, je vozil s tako naglico po trnovskem okraju, da je v JeranovI ulici zrušil kos obcestne ograje ter povzročil 50 Din škode, škoda povzročena na avtomobilu znaša 6000 Din. — Podjeten pleskar. Slikarski mojster Josip Stare, stanujoč v Orlovi ulic! 7, je sprejel pred dnevi v službo pleskarskega pomočnika Alberta Renerja. Rener pa Je že prvi dan pobegnil ln odnesel 20 Din vredno ščetko ln 100 Din gotovine. — Krasne novosti za zimo. Volnene Jope m modni telovniki so razstavljeni pri tvrdkl P. Magdič. Oglejte si zalogo tudi v trgovini. 216/n — Pristne, domače Jeteme kravve. In mesene klobase, dobro staro vino m štajerski mošt priporoča F. Bučar, Poljanska cesta št 10. 227/n — Neverne vlačuga in tatica pod kljus emu. V Gosposki ulici je bfla dne 22. t m. ob 4. zjutraj aretirana radi vlačuganja in tajne prostitucije brezposelna alužkinja Iva* na Vrabič, rojena leta 1904. Pri preiskavi Vrabičeve ao našli v njeni ročni torbici zlat IHpalnik, k! Je bil ukitaden Pavli Skrbančič s Cojzove ceste: dalje je imela na glavi črn slamnik, ukraden Angeli An. žlovar % Zrinjskega ceste in osumljena je tudi, da je 21. t m. popoWne "krt«11* » stanovanja Milice Arko v Gradišču št 8 ženski plašč, vreden 3000 Din in različno orodje v vrednosti 2000 Din. Vrabičeva je zasledovana izza oktobra lanskega leta radi tatvine damskega plašča soprogi dr. Lov* renčiča In oblek trgovki Bahovec. stanujo* či na Sv. Jakoba trgu. Tatico so izročili sodišču. Umor na Hranilnični cesfi. Ljubljansko policijsko ravnateljstvo je 22. tm. objavilo in razposlalo uradno poročilo o zagonetnem umoru trgovca Ferdinanda Pipana na Hlanflnični cesti. Poročilo obenem vsebuje opis morilca. Policijsko ravnateljstvo opisuje umor kratko: Dne 19. okt 1924. ob 22. je bil trgovec Ferdinand Pipan iz Ljubljane v Hranilničnih ulicah po nekem neznanem moškemu ustreljen. Pipan Je vsled notranjega izkrvavenja v nekaj minutah umrl. Soproga Pipana, ki je bila navzoča, je morilca opisala sledeče: Okrog 25 let star, srednje postave, okroglega obraza, ima črne ali vsaj temne lase, pod nosom majhne črne pristrižene brke, oblečen je bil v sivkasto obleko, v rjav ali sivkast gumijev dežni plašč, dozdevno s pasom, na glavi je imel rjav aH siv mehak klobuk. — Morilec je pred strelom od zadaj Pipanu zaklical »Geld oder Leben*. Po oddanem strelu je storilec zbežal vstran, ne da bi se sploh skušal polastiti Pipanovega denarja. Iz tega se sklepa, da storilec ni imel namena Izvršiti roparskega umora, temveč lz sovraštva aH iz trgovskih vzrokov. Umor je se vedno nepojasnjen. Tekom včerajšnjega in današnjega dne je bilo zaslišanih več železničarjev, ki so videli v ponedeljek neznanca, ki odgovarja popisu napadalca, da se je odpeljal s tržaškim vlakom. Vendar tudi preiskava v tej smeri ni doved-la do pozitivnega uspeha. MORILEC ZAKONCEV WERDELJ. Kakor smo poročali, pogrešajo od 12. tm. oba zakonca Jakoba in Marijo VVerdelj Iz Vrblnske vasi pri Krškem. Glasom orož-nlške ovadbe Iz Vidma je oba zakonca umoril ln oropal Joso MašiČ, rojen leta 1895 v Jesenji Dolnji, občina Gjurmance na Hrvatskem. Matica opisujejo tako-le: Je precej visoke močne postave okroglega obraza Ima rjave, nazaj počesane lase, Črne pristrižene brke in črne oči. Govori hrvatsko. MatiČ je v noči 10. tm. v Vrbinski vasi urno-moril Jakoba in Marijo Werdel, ju odpeljal na ročnem vozičku In vrgel v Savo. V času od 10. do 13. je MatiČ pobral vso dobro ohranjeno obleko obeh zakoncev, dalje je odnesel večje količine živeža, masti, posode ter razne druge predmete v vrednost! več tisoč dinarjev. Skušal je tudi prodati kravo s teletom In dva prašiča, kar pa ga je Izdalo. Matic si je prisvojil tudi 3000 Din, ki jih Je Jakob VVerdelj dvignil iz hranilnice v Krškem. Z Matlčem v družbi Je bila neka okoli 22 letna ženska, velike postave ln noseča. Neznanka je bila črnih las ter je nosila zelen plet Ogromen požar v Splitu. Strela udarila v poštno poslopje. V torek okoli polnoči je nastala nad Splitom strahovita nevihta: treskalo in grmelo je, kakor na sodni dan. Okoli 23.45 pa je nenadoma treščilo v poštno poslopje, nahajajoče se v sredini mesta. Strela je uda* rila v strelovod, od katerega so vodile sicer štiri žice, vendar je bila vsa naprava zasta* rela in popolnoma v derutnem stanju. Stre* lovod sploh ni vplival na strelo, ki je uda« rila preko njega v podstrešje, kjer so se ! vnele lesene telefonske omare. Nastal je v I podstrešju požar, ki se je bliskoma razširil : in v trenutku je bil ves krov v plamenu. Poštni uradnik Tomo Domić je imel J dežurno alvžbo. Stopil je baš na ulico, pri« • čakujoč poštni voz, ko je opazil, da je stre« . ha v plamenu. Alarmiral je takoj poštnega • upravnika Vladimira Karamana in ostale uslužbence, nakar se je takoj pričelo z reše» : valno akcijo. V trenjem nadstropju pod podstrešjem sta imela telefonsko službo j telefonist Smojver in telefonistka Zorka • Kučič. Okoli polnoči so popadale vse tele* i fonske številke in og'ašali so se zvonci. \ Oba uslužbenca nista slutila ničesar hude* ga, ko je nenadoma pridrvel v sobo urad* nik Ovnič ter ju obvestil, da nad njima gori krov. Na lice mesta so med tem prispeli tudi alarmirani gasilci, policija pa je vzdrževala red na ulici, kjer se je zbrala ogromna ma- sa ljudi. Gasilci so pričeli z omejevanjem ognja, deloma pa so reševali dragocene apa* rate iz tretjega nadstropja. Rešeni so bili glavni telegrafski in telefonski aparati, ka* kor tudi vsi uradni spisi. Ogenj je trajal polne štiri ure ter je bil omejen šele ob Štirih zjutraj. Skoda je preračunjena na 450.000 Din. L'ničena je vsa streha, dalje je popolnoma porušen telefonski urad. Vse telefonske vezi v mestu so prekinjene in istotako je onemogočen interurhanski pogovor. Računajo, da bo poprava telefonskih vezi tra* jala najmanj dva meseca. Brzojav ni trpel in je brzojavna zveza sc vedno vzpostav* liena. Poslopje, ki je last posestnika Anto» na Pavlovima, ni bilo zavarovano. — Radi požara je bilo mesto tudi brez li:Či, ker so popokale električne žice. Splitski listi so izšli z zamudo. Iz Ce!ia. —c ffudsko vseučilišče. Društveni občni zbor se vrši v ponedeljek dne 27. okt. t i. ob 20. uri zvečer v risalnici deške meščanske šole. Spored: 1. Poročilo funk-cijonarjev. 2. Volitve novega odbora. 3. Slučajnosti. Z ozirom na to, da bo na tem občnem zboru rešiti mnogo va?nlh vprašani, zlasti glede smernic v prihodnjem delovanju te važne kulturne Institucije, se pričakuje polnoštevilne udeležbe. —c Podružnica Jugosl. Matice v Celju naznanja, da bo pobiral tekom prihodnjih dni nfen pooblaščenec članarino za 1. 1924. V svrho olajšanja dela prosi, da prevzame polo, katera se bo predložila po pooblaščencu, eden član dotlčnega urada aH podjetja ter jo v vseh delih točno Izpolni in pobere članarino, katera se naj potem s polo vred zopet Izroči pooblaščencu. Letna članarina znaša Din 12. —c Družabni večer Narodnega Moka Jutri v soboto zvečer ob 20. v veliki dvorani Narodnega doma. Na večer celjsko narodno občinstvo še enkrat opozarjamo. l7 W??r^npg —m Radlokoncert v Mariboru. V četrtek zvečer se je vršilo v dvorani Liudske univerze predavanje o radiiu — spojeno z radiokoncertom. Zanimanje za to prireditev je bilo naravnost ogromno in dvorana prenapolnjena. Aparati so bili pritrjeni na odru. Navzoče je pozdravil predsednik ljudske univerze inž. Kukovec. nakar je povzel besedo inž. Dušan Tomšič, ki je ob popolni tišini v kratkih obrisih razložil zgodovmo 1« razvoj tega epohalnega izuma. Občinstvo le predavatelja ki ima največ zaslug za razvoj radlotehnike v Mariboru, nagradilo z burnim aplavzom. Končno je napočil toliko zaželje-nl trenotek, ki ga je občinstvo z napetim zanimanjem pričakovalo. Aparati so pričeli zamolklo brneti — naznanjen je bil koncert iz Bratislave. Zanimanje med publiko je doseglo višek, ko so se začuli prvi akordi. Koncert se je slišal v celi dvorani tako razločno, kot če bi bil v stranski dvorani. Sledili so še koncerti lz Rima, Berlina Pariza. Londona itd. nekateri dobro, drugi slabše sliSnl Najrazločneje ie bilo čuti Rim in Bratislavo. Publika je vstrajala do konca in je priredila aranžerju večera viharne ovacije. Predavanje In koncert se ponovita v soboto. —m Divjanje avtomobilov ln motorjev po mariborskih ulicah ie postajalo zadnje čase uprav neznosno. Policija pa je temi: napravila radikalen konec in je ovadila radi prehitre vožnje državnemu oravdn;štvn okoli 30 šoferjev. Tekom zadnjih dni pa je bilo policijsko kazncvanlh nad 30 kolesarjev, ki so vozili po pešpoti. —m Umrl v policijskih zaporih Dne 20. tm. je bil aretiran radi beračenja in postopanja 67 letni Janez Brosch, rodom Iz Češkoslovaške. PrepeVan je bil v policijski-zapore v »Hotel Graf«, kjer je pa kmalu za tem vsled slabosti umrl. —m Nenavaden trik. V tovarno za Izdelovanje klobas v Lajteršberku je stop!! pred dnevi eleganten tuiec, ki je naročil 20 kg klobas in 5 kg drugih mesnih Izdelkov. Upravitelj tovarne je neznancu naroče-no blago zavil In se za trenotek odstranil, hiteč v pisarno po račun. Ko se je vrnil jc elegantni neznanec z blagom vred Izginil. Odpeljal se je z avtomobilom, ki ga je čakal pred tovarno. Glavni urednik: RASTO PUSTOSLEMŠEK. Odgovorni urednik: VALENTIN KOPITAR. 4 Palma kaučuk pete in podplati i omogočalo elastični, tihi Bod« štedio Vaše noge in vaše obutev ter so trpežnejši nego USnje- Gospodarstvo. Položni francoskega gospodarstva. Ko je v začetku t. 1. začel padati rancoski frank, je stopilo francosko go-.podarstvo v ospredje vsega zanima-ija. Vsepovsod so iskali vzrokov za ka-astrofalni padec, dokler ni prišla intervencija »Banquc de France^, ki je s pomočjo ameriškega kredita v znesku 00 milijonov dolarjev spravila kurz ranka zopet gor, tako da se giblje sedaj ijegov kurz med 5.30 do 5.20 na new-rorški borzi. Vzrok temu padcu je bila atcntna inflacija in sploh slabe finance rancoske države. Tako izkazuje pred Izvozilo v istem času 59.472.942 ton v ednosti 75,395.567 Lstr. —g Novosadska blagovna borza 23. ok# tobra: Na produktni borzi nori rajo: Pšeni* ca, baška, 75 kg, 2%, 3 vag., 370; za novem* ber, 10 vag., 380; ječmen, baški, 2 vag.. 290; oves, srbski, 2 vag., 260; baški, 1 vag., 260; koruza, baška, nova, 1 vag., 180; 10 vag., 177-50; sremska. 10 vag., 170—175; v storžih, 1 vag., 120—123; moka »0«. 385. — Tenden* ca neizpremenjena. —g Svinjski sejem ne Dunaja. Na svinjski sejem na Dunaju, ki se je vrši i dne 21. tm., je bilo prignanih 1720 debelih in 6762 mesnatih svinj in sicer 652 iz Madžarske, 609 iz Romunske, 427 iz Jugoslavije. 41 domačih in 6753 komadov iz Poljske; skupaj torej 8482. Cene* so notirale za kg žive vage: prima debele svinje 29.000—30.000: srednje debele svinje 27—29.000, stare debeie 25-26.000, izbrane težke svinje 27—29.000, izbrane lažje svinje 26—28.HO0. angleške mestnate svinje 22—28.500. —g Živinski sejem na Dunaja dne 20. oktobra. Na sejem je bilo prignanih 2787 slav živine in sicer iz Madžarske 1043, iz Romunije 150, iz Jugoslavije 406, domače živine 900 glav, iz češkoslovaške 110 in iz Nemčije 78 glav. Cene za kg žive vage so notirale: Vo!i T. 18—23.000. voli srednjt 15— 17.000. voli slabši 14—15.000, bušaki 13— 17.000; biki 16—19.000, krave 14—17.000, sebe živina 9000—11.100 aK. —g Narodno premoženje Španije. V Madridu je izšlo delo o gospodarskem življenju Španije. V njem se označa špansko narodno premoženje nastopno: kmetijsrvo 76.5 milijard pezetov, živina 10.1 milijard, rudniki 7 milijard, nepremičnine 35 milijard, industrija 48 milijard, železnice 7 milijard, trgovska mornarica 0.3 milijarde, kapital akcijskih družb 9.5. zlato in srebro 3 milijarde, državni boni z državnimi obveznicami 12 milijard, bančni depoziti 6 milijard, zaloge blaga 1 mi!i;arda. Skupno znaša narodno premoženje Španije 217.8 milijard pezetov (na prebivalca 10.450 pezetov). Leta 1S°5. sc ie cenilo šnansko narodno premoženje na 58.5 milijard pezetov. —g Zgradba obal! na Brajdicl. Tehnični oddcic-k pomorske oblasti je dobil nalogo, da sestavi načrt za zgradbo obali na Brajdici. Graditi sc prične na nasipih. Obal bo zgrajena na betonskih pilotih in se bo delila na tri dele. Prvi in drugi bosta dolga po 32 m, tretji pa okoli 40 m. —g Novi most preko Kolpe. Belokranj-ci so vezani na promet s Karlovcem, kamor zahajajo še v večjem številu po novi železnici Novo mesto-Karlovec. Železnica ni zadovoljila vseh krajev, ker se jih ne dotika. Pogosroma je nadalje onemogočen prebod preko Kolpe kar Škoduje Karlovcu. Treba rorej. da se uresniči že stara želja prizadetega prebivalstva, da se zgradi most preko Kolpe pri Prilišču-Žuniću. Tako bi se otvo-rila nova pot, ki bi vodila direktno v Karlovce brez vseh sedanjih zaprek. V 2uničih se je že osnovala pot za zgradbo mostu. Napravljeni so tudi načrti. Tako se sme pričakovati v bližnji bodočnosti zgradbo novega mostu preko Kolpe. —S Japonska zunanja trgovina. Po londonskih poročilih znaša vrednost japonskega uvoza v prvih sedmih mesecih tek. leta 1.627,500.000 jenov, kar pomeni napram enaki lanski dobi zvišanje za 358 milijonov jenov. Izvoz je znašal 945 milijonov jenov ter se je zvišal za 111 milijonov v primeri z enako dolgo lansko dobo. —g Stanislav Kukla: »Bankovni kamati 1 bankovni dužnici«. Stotine, hilijade in možda čak desetke hiljada dinara možete ušte-deti na izlišno plačenim bankovnim kamati-ma, ako u svojem saobračaju sa bankom, koja Vas financira, postupate po uputama, sadržanim u u knjizi pod gornjim naslovom. Knjiga je izašla ovih dana u komisijonnlnoj nakladi Hrvatskog Štamparskog zavoda, d. d.. TiT-eb, stoji Din 50.—, i može se dobiti putem svake veće knjižare. —g Proti draginji. V raznih mestih v Vojvodinji nastopa policija zelo ostro proti orrim trgovcem, ki prodajajo svoje blago po pretiranih cenah. Tako so bili v Somboru nekateri trgovci kaznovani na 3—5 dni zapora radi previsokih cen in ker nimajo na svojih predmetih označenih cen po predpisa. —g Draginja. Cene žita so v mesecu septembru v Češkoslovaški napram mesecu avgustu poskočile za 8.2%, cene moki za 7.4%, kar znaša napram cenam leta 1923 povišek 48, oziroma 26%. Po poročilu angleškega delovnega ministrstva stoji indeks živtjenjsJrih potrebito deees se 76% višji nego julija 1914. — V Italiji vlada veliko ogorčenje med ljudstvom redi podraženja kruha. Vlada skuia doseči, d« bi podralenje kmalu prenehalo, ali to se ji najbrže ne posreči. —g Tečaj ze čevljarske mojstre otvori jo v kratkem v Sarajeva. Določena sta dva strokovna predavatelje. —g Visoka ceee preeme ne Dunaju. V drobni razprodaji se plača za kg premoga tisoč aK. Konsunraa društva ga prodajajo nekoliko cenejše. V trgovini na debelo se je cena premogu sicer znatno znižala ali detajlisti pravijo, da ga ne morejo prodajati cenejše, ker imajo še velike zaloge premoga od takrat, ko še niso veljale sedanje cene v veletrgovini. Oblasti zahtevajo sedaj za podrobno prodajo srednjo ceno. —g Nove tvornice. Trgovinsko ministrstvo je odobrilo osnovanje nastopnih tvor-nic: Tvornice klobas Hinka Dvojaka v Dubrovniku, tvornice bombonov bratov Miloj-kovič v Paračinu, tvornice preprog v Skop-Iju in tvornice za milo v Bitolju. To in ono. Kultura » prirodi. S pomočjo svojega razuma je postal človek kralj prirode in njegovega prvenstva mu nobeno drugo bitje ne more odrekati. On je ustvaril in polagoma razvi! svojo kulturo, ki ga je tako visoko dvignila nad ostalo prirodo, da nima nič več občutka, da je lc I neznaten del vesoljstva, marveč nasprotno Čedalje bolj se zaveda, da je nekaj posebnega, ločenega od prirode, da je slednja ustvarjena zato, da služi njemu. Samo oni ljudje, ki jih še ni dosegla kultura, čutijo vso silo matere narave. Kulturen človek pa, ki se malo globlje zamisli nad problemi svojega izvora, nad smislom življenja in vsega kar ga obdaja, postaja čedalje bolj neskromen. On vidi, kako se je sam dvignil s svojo kulturo iz te prirode, kako je prehitel svoje sobrate — prirodna bitja. AH tudi on se rodi, živi in umira, ne da bi doumel smisel svojega obstanka. V prirodi vidi deloma vse to, kar služi njemu v ponos; vidi razum, čutenje in celo del svoje materijalne kulture. Človek je pomaknil te lastnosti zelo daleč naprej in s tem je izkopal globoko jamo med seboj in prirodo Vsi vemo, da se pojavlja razum in rodbinska čustva tudi pri drugih bitjih. Ali pa jc v prirodi opažati tudi znake tega, kar imenujemo Človeško kulturo? Kaj je prav za prav bistvo materijalne kulture? To je način, kako človek izrabi prirodne sile in sredstva za svoje potrebe. Od prirode ločeni človek je začel borbo za obstanek po svojih potih in s pomočjo orožja ter priprav premagal bitja, ki so bila neprimerno silnej-ša od njega. Kopal je jame, pokrival jih z listjem in travo, prav tako, kakor koplje v novejšem času volčje jame, in v te jame so padali ogromni sloni. Naučil se je zapirati vhod v podzemske brloge, in tako je nastalo prvo človeško bivališče. Izdolbel je deblo in spustil v vodo prvi čoln. Zabijal je kole v jezero ali reko, delal pregrade in gradil prve stavbe na kolen. Slednjič se je naučil nabirati dobra in za prehrano uporabna semena, ki jih je sejal in polagal temelje sedanjega poljedeljstva. Lovil je mlade živali po gozdih in gorah ter jih vodil v svoje naselbine, kjer so se kmalu udomačile; tako je nastala človeška kultura. Vprašanje je sedaj, ali je ta kultura zgolj delo človeških rok ali ne. Čisto gotovo ne. Tudi v prirodi so si ustvarila druga bitja svojo sicer nižjo kulturo. Os, okrog katere se suče človeška kultura, je njegov razum. In v prirodi najdemo znake kulture tam, kjer so se umstvene sposobnosti najbolj razvile. Med našimi živalmi zavzemajo, kakor znano, glede umstvene sposobnosti prvo mesto čebele in mravlje. Neke vrste ameriške mravlje, podobne »po-gonomyrmex barbatus« bi lahko po vsej pravici imenovali živalske poljedeljce. Glavna hrana sestoji pri njih iz neke posebne trave, ki jo imenujejo mravljični riž. Te zanimive mravlje zbirajo zrna omenjene rastline, nosijo jih v suhe in dobro postlane shrambe, kjer jih hranijo do pomladi. Ko pa pride pomlad in ž njo pomladanska mokrota, odneso del tega riža na določen kraj. kjer zakopljejo vsako zrno posebej v zemljo z očividnim namenom, da vzklije. Kmalu se pojavijo na njivi prve kali in trava, ki jo rabijo mravlje za prehrano, začne rasti. AH tu je takoj tudi plevelj. ki pa mravljam ne dela posebnih preglavic, kjer se ga takDj lotijo in iztrebijo vse druge rastline, ki ovirajo in zatirajo njihovo žito. Ali si moremo misliti, da je med temi mravljami in avstralskim divjakom kaka posebna razlika? Na zapadu poznajo že v mnogih krajih umetno gojenje gob. Predno pa se je pojavil človek na zemlji, so že poznale mravlje to umetnost. Tudi v tem oziru so mojstri neke ameriške mravlje, ki pripadejo vrsti atta. Ob določenem času se dvignejo v ogromnih množinah lz svojih gorskih bivališč in gredo na trgatev listov nekega drevesa, ki jih pa ne jedo. Te liste nosijo v mravljišča in izdelujejo iz njih neke posebne vrste gnojilo, ki je polagajo potem na določene kraje. Tu posejejo posebne gobice, ki zelo naglo ra-sto in tvorijo njihovo hrano. To je potem žetev in letina mravelj, ki te gobe trgajo in jedo. Svoje polje s posejanimi gobami skrbno čistijo, negujejo in ščitijo pred tatovi. Človek je začel razmeroma pozno graditi vodne naprave, V onih časih je že ogledal številne vodne naprave bobrcv. Ti glodalci so premikali cele gore, da pregrade reke in mo-člvrja. Take umetne vodne naprave, visoke več metrov in dolge po par sto metrov niso bile redke že takrat, ko človek sploh še ni poznal pomena vodnih sil. Isto velja glede plavanja. Človek je mogel porabiti t-idl v tem oziru to, kar je videl v prirodi. Mnogo nižjih bitij ga je učilo, kako koristno bi bilo zanj, Če bi si znal pomagati pri plavanju po vodi z izdolbenim hlodom kot predhodnikom današnjih čolnov in ladij. Jasno je torej, da pračlovek, v zibelki svoje kulture ni posebno prednjačll drugim prirodnim bitjem. Vendar pa je v enem oziru obdržal prvenstvo, in sicer v Iznajdbi ognja. To kulturno pridobitev lahko človek po pravici prišteva med svoje največje zmage nad prirodo. Nobena živa! nI poznala ognja; ki je vzbujal pri vseh živih bitjih strah. Samo človek je znal izrabiti to elementarno silo, ki je postala mogočen činitelj njegove kulture Ogenj je ustvaril tudi do-di domače ognjišče. Tako se je začela duhovna kultura, na kateri je človek gradil poznejšo materijalno kulturo. Senzacionalen umor v Beogradu. Trgovec Tihomir Nalović ustreljen. Kakor je razbarH v ponedeljek Ljubljano strahovit umor, izvršen nad trgovcem Ferdom Pipanom, tako je beogradsko javnost presenetil v torek zvečer popolnoma enak zločin. Pred kavarno »Cokoi« je bil ob 19. ustreljen ugledni beogradski trgovec Tihomir Nalović. Ustrelil ga je Ljubomir KovačeviČ, neobsojeni član znane družbe Petrovič & Nalović. Trgovec Nalović se je ob 19. vračal iz trgovine, ki se nahaja v Travnički ulici št. 1. Pred trgovino ga je Čakala žena z malim sinčkom, nakar sta oba zakonca zavila na Karagjorgjevo ulico. Ulica je bila popolnoma prazna in pusta. Nalovičeva soproga, ki se je slučajno ozrla, je opazila, da jima sledi neki neznanec, skrivajoč se za svoj dežnik. Tik pred kavarno »Cokot«, je prosil Nalović svojo soprogo, da naj gre na njegovo stran, češ da jo ne čuje, ker mali toliko govori. Ta trenotek pa je počil strel in trgovec Nalović se je zgrudil na tla in kriknil: »Zora, ubil me je!« Prestrašena soproga se je obrnila in je opazila nekega moškega s samokresom v roki. Bil je neznanec, ki jhna je sledil. Žena je napadalca zgrabila za vrat, ali še predno je mogia zakričati na pomoč, jo je ta udaril z držajem samokreso po vratu ter jo sunil, da je odletela v izložbo delavnice Jankovič. Nato je napadalec zbežal po Karagjorgjevi-čevi ulici protf Brodarskemu sindikatu. Čim je žena pričela kričati na pomoč m so pasantje opazili bežečega napadalca, so vdrli za njim. Bežečega napadalca, ki ji tekel s samokresom v roki. je ustavil orožnik Obradovič in ga razorožil, nakar Je bil odpeljan na urad, kjer sp ga zaslišali. Napadalec je Ljuba KovačeviČ delovodja tvrdke Petrovič in Nalović. Pri Kovačeviču so našli pismo v katerem veli: »Izvršil sem, kar nikdar nisem hotel storiti, vendar sta me Nalović m njegova žena prisilila k temu koraku. Že več ne- go dva meseca sem zaročen z neko devojko iz ugledne rodbine v Zaiečaru, ali Nalov : in njegova soproga sta me povsod očrnila, poslužujoč se najumazaneiših sredstev. Hotela sta uničiti mojo življenjsko srečo in Sta postopala tako. kakor bi nihče proti men? ne ravnal. Kakor pišejo listi je Nalović osumil Ko-vačevica, da mu ie ukradel, odnosno ponc-veri! 57.000 Din, kar pa KovačeviČ odločna zanikuje. KovačeviČ tudi zatrjuje, da je hotel po storjenem zločinu skočiti v Savo. — Težko ranjeni Nalović je čez nekaj ur umrl. — Kakor se poroča gre torej očividno za Čin osebnega maščevanja m dogodek nima drugega ozadja. SENZACIJONALEN ŠKANDAL GRAŠKE POLICIJE V Gradcu je bil v nedeljo s svojega službenega mesta suspendiran in izročen v disciplinarno preiskavo policijski komisar dr. Ham pel. Vzrok temu dejanju jc sled Neka cestna prostitutka je bila pri ra ciji prijeta in nato zaslišana od okrajne nadzornika. Tekom preiskave pa je devojk težko obdolžila graško nravstveno policiio Ironično je izpovedala, da se dekletom, ki so bila uradnikom uslužna, ni dogodilo ni česar, pač pa so bile kaznovane in celo pre tepane one. ki sc niso hotele udari. Okrajni nadzornik je napravil ovadbo, čim je dva j* set zaslišanih prostitutk potrdilo resnierost izpovedi. Kontrola sc je v uradnem lokalu zlorabljala. Policijski komisar dr. ffampel je zahteval v uradu, da se mu devojk c udajo in jih opozoril, da jih le pod tem pogojem pusti na svobodo. Večina devojk, ki se je groženj »čednega komisarja-' zbale je privolila v zahtevo. Dr. Hamnel, ki sc ie od navadnega kancelista povspel na to od'ično mesto, um* nikuje svoja dejanja. Preiskava je v teku. V sploSnem ie delovanje graške nrav srvene policije bilo preeci enostransko in pomanjkljivo. Na cnl strani *e je prf hoteli skih racijah postopalo r vso strogostjo, na drugi strani pa sc klatijo in vlačijo po Gradcu že leta dolgo in popolnoma nemo* teno številne tajne vlaeuge. tako nt ': kot v kavarnah * ★ * * Brezžična postaja na Novaji Z. Ena najsevernejših brezžičnih postaj je tovo ona na Novaji Zemlji- Postaja občuje vsak dan s fizikaličnim observatorijem v Petrogradu. Postavitev postaje, ki jo je Izvršila sovjetska vlada, je bila združena t velikimi težkočaml vsled ostrega podnebja In neugodnih talnih razmer. * Zakladi na »Latirentlca«. Angleški listi poročajo, da so dvignili doslej iz parnika »Laurenticac, ki je bi po nemškem podmor-niku potopljen, 3160 komadov zlata v vrednosti 4,750.000 forttov Šterlingov, 37 komadov zlata je še vedno v morju. * Dohodki iz alkoholne prepovedi v A-meriki. Po zadnji statistiki, ki Je bilo v preteklih mesecih v Zedinjenlh državah 41.000 slučajev prestopka alkoholne prepovedi. 36 tisoč obtožencev je bilo kaznovanih na 7 milijonov dolarjev globe in na 3148 let zapora. Kakor se vidi. prinaša prepoved točenja alkohola po teh podatkih Zedmjenrni državam zelo visoke dohodke, toda priča kovanega odpadanja zločinov nI od nikoder. * Dvakrat pobegnil pred poroko. V Newsolu na Madžarskem se je imel poročiti Andrej Rakita. V noči pred določenim dnevom pa je izginil. Iskali so ga vsenaokoll, slednjič pa so ga dobili v gozdu, kjer Je hotel izvršiti samomor, pa nI imel za to potrebnega poguma. Bil je ves zmeden m bu-lil je v tla. Začeli so ga klicati m nato šele čez čas se je zavedel, nakar so ga spravili domov. Ničesar ni vedel ln zelo Je bil začuden, ko so mu pripovedovali, kaj da je hotel storiti. Zdravniki so ga pregledali pa konstatirali, da je mladi ženin popolnoma zdrav ali ukazali so mu, da naj počiva vsaj tri tedne. V tem času bi se pokazala reakcija. Dobil je mrzlico, ki je pa kmalu prešla, na kar ga je zopet veselilo zenltovanje m prigovarjal je nevesti da naj se kmalu poročita. Vse je Šlo zopet lepo v redu in nastopno nedeljo je imela biti poroka. Dva dni prej je šel na sprehod v sosedno vas in ni ga več nazaj. Iskali so ga zopet okoli in ga še niso našli. Ne morejo si prav razlagati njegovega nastopanja, ker je Rakita drugače povsem reden, priden in dober človek. Zdravniki so mnenja, da gre tu za Izvanre-den slučaj epilepsije, da bolnik zgubi za nekaj časa povsem zavest in v tej dobi ne ve nič, kje je in kaj dela. Taki pojavi bi bili zlasti pred važnimi dogodki, kakršna je poroka. Grimshaw-G. Clavlgnv: 59 <2 ospodična kapetan. Na tihem se ie umaknila v temo. Vedela je, da e njena obleka umazana in raztrgana, da ji je obraz izmučen in lasje v neredu, ni se hotela taka prikazati na vojni ladji in odpeljala se je na »Sibilo« v domačem čolnu. Thunder je dejal, da obžaluje, da ji ni mogel voščiti lahko noč, toda nihče mu ni odgovoril na to. Vračajoč se na krov, bi bil že lahko mislil na kaj drugega. Noben njegov tovariš mu ni zavidal tega sestanka, ki ga je imel s poveljnikom takoj, ko je stopil na krov. Vrnil se je iz poveljnikove kabine bled kot smrt. Njegovo lice je bilo čisto brezizrazno. Ko je odprl vrata kabine, da odide, mu je za-klical poveljnik zadnje besede, ki so jih čuli častniki na hodniku: — Kar se pa tiče one miss Sakson, ki se je podala v smrtno nevarnost, da reši vaše življenje in vaše dobro ime, se ji lahko zahvalite samo na en način, da je namreč ne vidite nikoli več! TRINAJSTO POGLAVJE. V Zveplenem zalivu. — Kako krasno dekle! Ali mislite, da je divja-kinja? je vprašala Iady Victoria Jenkins in se sklonila čez medeno ograjo svoje jahte. »Alcyon« je ležal pred Tanno na morjn, podobnem tekočemu srebru. Štirideset korakov pred njim so se zdele v krasnem svita tropske lune koralne čeri kot tlak iz turkizov. Tik kraj njega so strmeli črni gozdovi in skale otoka v jasno nebo in svetli vrh velikega ognjenika je žarel v zvezdah. Takega sta videla tega velikana Novih Hebri-dov raziskovalca Cook in Bougamville, tak je bil še sedaj in tak bo še v bodočnosti, ko strohnć ostanki naših trupel kot prah na dnu pozabljenih grobov. Na avstralski poluti ni lepšega ognjenika. Pa rudi malo jih je, ki bi bili tako redko obiskani, kajti otok Tanna leži več tisoč milj od vsake civilizirane zemlje. Skoraj vsi njegovi prebivalci so poganski ljudožrci in sovražijo belokožce vkljub vsema prizadevanja misijonarjev. Vedno ao pripravljeni na napad. Lady Jenkins, hčerka umrlega grofa Wissexa in soproga Abela Jenkinsa, je ekscentrična m radovedna narava. Zanima se za vse, kar je izredno« in želi videti vedno kaj novega. Abel Jenkins je bil eden najbogatejših angleških trgovcev, pa tudi znan kot eden najnizkot-nejših značajev v vsej Veliki Britaniji in po njenih kolonijah. Tako je razumljivo, zakaj si je lady Jenkins privoščila potovanje okoli sveta na svojem znamenitem parniku »Alcvonu«. To je bil tudi vzrok, da je orišla na Tanno v spremstva selo pestre druž- ne, med katero se pa naravno ni nahajal gospod Jenkins. »Alcvon« je prlplul baš tisti dan. Njegova pot je bila silno viharna in tako so potniki z radostjo uživali prve mirne ore, odkar so se odpeljali te Sydneya. Komaj se je ta ladja pokazala v Zvepleneni zalivu, so že vsi prebivalci zbežali v nedostopne gore. Prebivalci Tanne nimajo skoraj nikoli mirne vesti. Razen trgovskih jadrnic in angleških in francoskih vojnih ladij skoraj ne poznajo drugega kot lenih, malih parobrodov iz Sydneya, ki se sprehajajo enkrat na mesec od otočja do otočja, pobirajo kopro in prevažajo kakega misijonarja ali menjalca. »Alcvon« ni bi! jadrnica, pa tudi ne navaden parnik. Prebivalci so mislili, da je nove vrste vojna ladja. Pred meseci so namreč ubili nekega trgovca in tako so ae silno preplašili, ko se je prikazala ta ladja. Umaknili so se v notranjost otoka. VaJM m njen oče sta pa prišla iz Oueenslanda. Njih ladja je bila prazna ,a mošnjiček poln. Začela sta iznova »novačiti«, saj »Aligatorja* ni bilo več tu. Z iskrenim nezadovoljstvom sta opazila prisotnost male jahte. Kaj se zgodi s temi ljubkimi zapadnim! otoki, če jih začno obiskovati taki pri-tepenci? Dokler bo ta ladja tu, si domačini ne bodo upali na obrežje. Pride samo nekaj siromakov, vdanih katoliškemu misijonti, a s temi ni nič. Razkošje na »Alcyonu« pa je bilo naravnost ogabno. Zvečer se je vršil na krovu velik dinć. ženske so bile globoko razgaljene in obsipane -dragulji, moški v smokingu, potem godba ves večer in po vsej ladji električna razsvetljava. Povsod se je svetil nikel, med in kristalno sto klo. Dimniki so bili beli in modri, jadra pa tako bleščeče bela kot oblaki, ki jih obseva opoldansko solnce. Ladja sama je bila tako skrbno osnažena kot da ni še nikoli plula po morju. Ce pritegnete še male topove za signaliziranje, ki so bili srčkani kot igračke, si lahko mislite, kako malo je morala ta ladja ugajati posestnikom »Sibile«, ki je bila umazana in kot stara škatla, čeprav je bila najznamenitejša pustolovska jadrnica med San-Franciskom in Hobart-Townom. Komaj je Sakson zapazil to jahto, ga je že napadel protin, oni navadni protin, ki ga je vedno zgrabil, kadar so mu javili bližino Angležev boljše dražbe. Vajiti je poznala ta protin. Prišel je res o pravem času! Ravno v trenotku, ko bi bil Sakson potreben v deželi, kjer ni imel nobenih neprijateljev. Spet je morala iti sama na delo. Za vsak slučaj je pustila na bregu eksplodirati dve dinamitni patroni. To je bil znak za novačenje. Toda dinamit je bil izgubljen. Nihče se na videz ni zmenil zanj in v luninem svitu se je Vajiti jezna vračala; ko je njen čoln plul mimo »Alcyo-na«, je začula vsklik lady 7enkinsove. Prosveta. Repertoar Narodnega gledališča t Ljubljani. DRAMA. Začetek ob 8. zvečer. Petek, 24. okt: Moč teme. Red D. Sobota, 25. okt.: Firma P. B. Red. F. OPERA. Začetek ob pol 8. zvečer. Petek, 24. okt.: Netopir. Red C. Sobota, 25 .okt.: Carjeva nevesta. Red E. Šentjakobski gledališki oder v Ljubljani. V soboto, dne 25. okt.; »Maks v škripcih«. V nedeljo, dne 26. okt.: Maks v škripcih«. ★ ★ * Ksaver Meškova petdesetletnica v drami. Velesimpatičen človek in pesnik, ki ni bil s svojimi iskreno čutenimi deli nikdar vsiljiv. Skoro plašen se je zahvaljeval s komaj vidnim gibom glave plohi aplavza in krepkemu klicanju; in je bil v sramežljivem zadoščenju, ki mu je sijalo z mirnega, lepega lica, še simpatičnejši. Igrali so njegovo tridejansko kmet-sko dramo >Pri Hrastovih«. Energičen zdrav kmetski gospodar, ki je svoj dom napravil mogočnim, pogine na presežku svojih animalskih sil, kot krivo-prlsežnlk in pijanec, ko je s svojo ne-ugnano seksualnostjo ustvaril najkočlji-vejše sorodstvene razmere, s svojo brutalnostjo zakrivil smrt lastne žene in steroriziral vso okolico. Natura, ki bi dala tudi strahovitega gusarskega kapetana, divjega ah'mana ali konkvista-dorja, kakor sta bila Cortez in Pizarro. So tudi taki trmasti, v svojo moč zaverovani kmetje brez vesti, ki mislijo, da jih sam vrag ne zmore. Igra je prav učinkovita in ima kvečjemu to hibo. da je za tri akte v njej preveč snovi. Želel bi si skoro več ekonomije v zapletijajih. Izvedeni pa so z dobro, verjetno logiko. Tudi se je Meško še dokaj izogibal tistih tirad, ki so ravno v kmetskih igrah menda zato tako priljubljene (pri avtorjih), ker niso prav nič kmetske in skvarijo kmete v salontirolerje. Sploh je Meško v svojem delu vseskozi pošten in brez afektacije. Ta podzavestna nota mi je napravila igro posebno simpatično. Nimam ravno rad kmetskih iger. Morda zato ne, ker sem videl skoro same lažnjive, v katerih je bil kmet romantik. Sploh dvomim, če je kmet hvaležen predmet za tragedije, ki se na gledišču igrajo. Mu v življenju manjka dramatične geste, četudi ne dramatskih doživljajev. Meškova igra pa se mi zdi pristna, četudi je v njej, kakor rečeno, nakupičene za ene in iste ljudi preveč dejanja. In dispozicija je malce dolga. Dobri utis, ki je bil vsesplošen, je pa nadalje izhajal tudi odtodi, da smo po dolgih letih videli zopet kmetsko igro. v kateri igralci niso bili talmi-kmetje. Pričarali so se nam v spomin časi, ko je narekoval ton za kmete na našem gledišču nepozabni Verovšek. Osirotelo mesto je zdaj prvič in dobro popolnjeno z Levarjem. V njem smo naposled zopet vendar dobili Človeka, ki zna biti mogočen kmetski gospodar in pristno slovenski. Mnogokrat sem imel čut, da vidim in slišim Ve-rovška. Brez L e v a r j a bi bila igra ostala kakor brez vodnika. Levar je bil dominanta za celotno igro in je pritegnil tudi druge, da so se spajali v prav dobro domaČe kmetsko obeležje. Bog me varuj, da bi hvalil Levarja, ker Te novodošel, Češ da mu napravim gusto za njegov novi poklic. Bodo gotovo prišle prilike, ko ga ne bom tako vesel; saj ni noben igralec univerzalen. A kar nam je dozdaj pokazal, je bilo tako. da se ga zelo veselimo. Za najvažnejše pa smatram, da nam je zopet na odru oživel pristnega slovenskega kmeta. Druge sorte kmet, nič manj pristen, celo interesantnejši po svoji neobligat-nosti. je bil pa C e s a r. One vrste kmet, kakor so po Dolenjskem, pa tudi po Štajerskem. Zamazan, neeleganten tudi v svojem kmetstvu, tip, kakor nam jih dovaža Dolenjska železnica. Če bi šel po cesti s svojo marelo, privezano s špago čez hrbet kakor puško, bi mislil, da je RibniČan, ki gre na Brezje. Cesar ima tudi posebno srečen tip lica za kmetske maske. Tudi G r e g o r i n igra kmetske sinove prav povoljno. Ni pa zanje Rogoz. Vloga pastirja (J a n) ni tako lahka. Jan jo je dokaj častno rešil. Zahtevala bi pa pravzaprav prvovrstnega igralca. Tudi Kralj je bil bil dosti pristen, ne samo na vnanje, nego je — kakor vedno — znal govo- riti z ono prepričevalnostjo, ki vkle-ne tvoje zanimanje, ker seže v srce. Nekoliko manj všeč so mi bile v celem ženske vloge. Stara Mica M e d-v e d o v e bi bila morda jako dobra, če bi gospa Medvedova ne bila imela nesrečno misel, da bo bolj kmetska, če bo govorila z izpremenjenim glasom. Tako je njena igra trpela na večni pri-siljenosti glasu; čutil se je težki boj za vzdržanje takega glasu in je stvar postala nenaravna. Pri forsirani stisnje-nosti glasu ni mogla vanj polagati izrazitosti. Če je poskušala, je zašla v svoj pravi glas, a se je tega takoj prestrašila. Juvanova je bila nezanimivo — dobra, Š a r i č e v a je imela neznatno vlogo, v kateri je le proti koncu igre mogla priti do duška. Marija Vera je mlado in nesrečno kmetsko ženo podala z znanjem in nobleso, ki sta lastna tej izvrstni umetnici. Govorila je z globokim sočutjem in čudil sem «e. da se je v kmetsko vlogo toliko vklonila. Upam, da jo skoro vidimo v kaki veliki vlogi njene, t. j. veletragič-ne stroke. Obžalovati je, da se odlična, svetskošolana umetnost naše tragedi-nje tako malo vporablja. Moč njene umetnosti se izpozna ravno na tem, da zna igrati celo kmetice, ki so prav daleč od njene umetniške duševnosti. Nekaj dame je le obviselo na vlogi, kakor lani v igri »Dom«. Verjetno kmetska je bila Vera Danilova v epizodni vlogi. Rakarjeva je kot jezična »potovka« preveč karikirala v glasu, dasi je bila v pravi smeri. Režijo večera je imel Se s t, ki je igro priredil z velikim taktom, ne le glede igralstva in opreme, nego tudi glede besedila. Hvaležen sem, da sem videl po dolgih letih kmetsko igro, igrano dokaj pristno. Genre sam se je že nekoliko preživel. Priti bi meral kdo. ki bi znal kmetsko dušo vjeti z novih strani in najti kmetskih motivov, ki vsem doslej dramatiziranim niso preveč podobni. Pesnik je z večerom lahko zadovoljen Ni bil deležen le vnanjih časti, vencev in šopkov, nagovora po O t o -a u Župančiču na odprtem odru In burne aklamacije, nego so bila njegova tudi vsa srca. Kakor zasluži. M. Z. ★ * ★ — Burka na Šentjakobskem gled. odru. V soboto dne 25. in v nedeljo dne 26. okt. vprizori Šentjakobski gledališki oder izvrstno burko »Maks v škripcih«. Burka ima polno prekrasnih komičnih situacij, tnko da pridejo posetniki te predstave popolnoma na svoj račun. Posegajte po vstopnicah. Predprodaja vstopnic v kavarni Zalaznik na Starem trgu. Slovo od Sienkiewicza. Vevey, 22. okt. V ponedeljek zjutraj so se pričele svečanosti k prevozu zemskih ostankov poljskega pesnika Henrika Sienkie\vi-cza v njegovo domovino. V katoliški cerkvi je bila slovesna žalna služba božja, pri kateri je duhovnik označal Sienkievvicza kot dobrega kristjana in patrijota. Nato se'je formiral iz cerkve sprevod na kolodvor. Na čelu mu je korakala >Lyre de Vevey«, izvajajoč Chopinovo žalno koračnico. Na krsto pogrnjeni prt sta držala med drugimi tudi poljski poslanik Modzelevvski in bivši poljski ministrski predsednik Pa-derevvski. Za vozom je stopal sin pokojnega, nato zastopnik zveznega sveta Motta in župan Choureau kot zastopnik mesta. Sledili so Številni zastopniki Poljske in drugih držav. Mrtvaški voz je bil pokrit z venci in cvetkami. Avstrijske državne železnice so dale na razpolago poseben voz. Poslanik Modzelevvski se je zahvalili za vse simpatije izkazane njegovi domovini in r.itne-mu slavnemu in najboljšemu sinu. — Zvezni svetnik Motta je proslavljal nato patrijota in pesnika Sienkievvicza, katerega ime nikdar ne ugasne. On je budil poljsko dušo, njegova »Trilogija« je j za Poljsko to, kar je Homerjeva »Tlias« | za staro Grčijo, njegovo delo »Ouo vadiš« je prevedeno v vse jezike. Ko prenesejo na Poljsko njegove zemske ostanke, bodo zvonili po vseh katedralah. Toda zvonovi ne bodo objokavali mrtvega, marveč povzdigovali bodo neurnriiivesa pesnika in pisatelja Sienkievvicza. Razlagali bodo s svojimi srebrnimi glasovi, kako lahko literatura odločilno vpliva na usodo kakega naroda. Opominjali bodo nas zajedno na dolžnost, da moramo častiti svoje pesnike in pisatelje. Pripovedovali bodo tudi nadalje, da so stremljenja po mate-rijelnem napredku in po zadovoljitvi gospodarskih potreb, neobhodni cilji človeškega delovanja, da je pa v življenju naroda najveličastnejše delo, najvišje čustvovanje in najpotrebnejše koprnc-nje duše, dvigniti se nad vsakdanjost. Imenom švicarskih pisateljev se je poslovil vseučiliški profesor Gonzague de Revnold. Popoldne je bila posvečena plošča v spomin bivanja Henrika Sienkievvicza v Veveyu. Plošča nosi napis: V spomin na velikega poljskega patrijota in pisatelja Henrika Sienkievvicza, ki je bil rojen 4. maja 1846 v Voli Okrzejevski in je umrl 15. novembra 1916 v Veveyu. Občinski predsednik je povabil oficijelne delegate na kosilo. Ceremonije v muzeju so se udeležili zvezni svetnik Motta, poljski poslanik, jugoslovenska in češkoslovaška delegacija in druge odlične osebnosti. Šolski otroci so zapeli neko spominsko pesem in švicarsko narodno himno. Nato je govoril imenom mesta Eugene Couvreau, za njim zvezni svetnik Motta, na kar se je župan iz Varšave Ignat Balinski presrčno zahvalil Švici in njenim zastopnikom za vse, kar so dobrega storili Poljski in Sien-kievviczu. Paderevvski je v svojem govoru rekel: »Na veke naj bo blagoslovljena ta dobra dežela in to dobro ljudstvo«. Po slavnosti, ki je končala ob 4.30 popoldne, je sledil sprejem. Tako lepo je bilo slovo Švice od Sienkievvicza. _ — Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon-. V soboto (25) ob sedmih zvečer moški zbor, v nedeljo ob desetih in ponedeljek zvečer ob pol osmih skupni vaji. Potrebna je pnj-noštevilna udeležba. — Odbor. 229 n — Dopis z Viča. V nedeljo 26. trn. ob 7. zvečer priredi ljubljansko pevsko dru^vi »Slavec« svoj koncert v Sokolskem domu na Viču. Na željo vitkega občinstva se je društvo prav rado odzvalo in nastopi s svojim prvim koncertom v tekoči sezoni pri nas na Viču. Prireditelji upajo, da bodo znali Vičani ceniti kulturno delovanje -Slavca* in ga zato nagradili z obilnim posetom na nedeljskem koncertu. Opozarjamo pred vsem na dejstvo, da se je »Slavec« vedno radevolje odzval povabilom in vselej sodeloval pri vseh večjih prireditvah v našt občini. Kdo se ne spominja velikih sejmov, ki jih je prirejalo Olepševalno društvo Rožni dolini ob svoji ustanovitvi, na katerih je sodeloval »Slavec« vedno s popolnim uspehom in s svojim sodelovanjem pripomogel do sigurnega moralnega in gmotnega uspeha. Ko smo minulo poletje gledali 40 letni razvoj tega marljivega društva je bila naša iskrena Želja, privabiti ga zopet v našo sredo, da ga poslušajo tudi oni, ki niso mogli prisostvovati njegovi slavnosti v Ljubljani. Opozarjamo vsa kulturna društva. Olepševalno društvo v Rožni dolini in vse druge faktorje v občini, da store vse, da bo nedeljski koncert kar najbolje obiskan, da se na ta način oddolžimo trudu in kulturnemu stremljenju marljivega -»Slavca«. — Pester program in vodstvo ter sodelujoči nam jamčijo za prvovrsten umetniški užitek. 228 n ROVAL NIAIL LINE Kr» angleška poštna parobrodna linija — Generalno zastopstvo za kraljevino S. H. S. Zagreb, Trg. I. štev. 17. 2855 Redoviti potniška prometi Hamburg-Cherbonrg-Southampton v New York in Kanado Cherbourg-Liverpool-Southampton v Južno Ameriko- — — R!o de Janeiro, Santos, Montevideo, Buenos Alre«. Sanpaolo. — — Odprava potnikov v prvem, drugem in tretjem razredu. Kabina tretjega razreda z dvema in štirimi posteljami. Podzastopstva s Beograd, Karagjorgjeva ulica 91. — Ljubliana, Kolodvorska ulica 26. — Veliki Bečkerek. Kralja Aleksandra u.4. — Bitolj, Bulevard Aleksandra 163, Brzojavni naslov za gori navedena podzastopstva ,,Roymailpac**. Za Bosno, Hercegovino, Dalmaoijo in Crnocjorot Srpska Prometna banka v Sarajevu in Gruiu. Brzojavni naslov: „Prometna banka". Dopisovanje v vseh jezikih Ho produ! hotel Slovilo v Beogradu na najlepšem mestu. Naslov in informacije daje odvetnik Dojčfnovic, Cara Lazara ulica br. 4, Beograd. 6544 " § I ^ *> O > ^ oi 5 d t—■ »— —i > ca >tsj Um •d r- *— —■ m c n o __c *C -Š-2 g •zr ^ « C n * gfS C o ta ~ S g/n O i- >n c__"e ms =• ca —t o > "a _q o rt 2 o rt S O bo ven "o "rt* g,lim imt Alil illUlilkrL, ' li ^ . _ Katera dama bi rabila šiviljo za vrezavanje oblek; gre tudi šivat na dom. — Naslov pove uprava »SI. Na-oc^~ 6583 Pri prodaji posestva dosežete priznano naj* boljši uspeh, ako se po* služite posredovanja — Realitetne pisarne »PO* SEST«, d. z o. z. v Ljub* liani. Sv. Petra cesta 24r pri kateri se stalno ogla« saj o kupci. 54/T Jtrodam Proda se moška zimska suknja. Ljubljana, Sv. Petra ce* sta 27.1. 6582 Dve peči (na plin in žaganje) — naprodaj pri g. Bresks varju, ključavničarskem mojstru, Ljubljana, Sv. Petra nasip. 656S Proda se pes čistokrvne volčje pasme, šest mesecev star. — Po* izve se: Slomškova ulica št. 19, dvorišče. 6579 Dinamo z uporabo 80 volt., 8 HP, še zelo malo rabljen, po* polnoma v dobrem sta* nju — se jako ceno pro* da samo za 9000 Din — pri Ig. Brvarju, posestni* ku v Št. Gotardu, pošta Trajane. 6580 Harmonika (dvovrstna) naprodaj za 500 Din. — R. F., Ljub* ljana, Zrinskega cesta 3, I. nadstropje, dvorišče. 6557 Perje, Gon nov preizkušen in edino siguren lek proti kapa* vici (triper) ter zastare* lemu (kroničnemu) tri* perju ter vnetju mehur* ja. Za popolno ozdrav* ljenje treba šest lončkov. Vsak lonček z navodilom stane 45 Dn. — Proizva* ja in po pošti razpošilja tudi na zdravniški pred* pis lekarna Penić, Zapre* šič, Hrvatska. 99/T kokošje, račje in gosje, puh, oddaja vsako mno* žino po zmerni ceni — tvrdka E. Vajda, Čako* ve c_52/T Mehanično umetno vezenje perila, zmstorov, toalet, obšivanje (entlanje) vlož* ':ov, motivov in čipk — oredtiskarija najmoder* nejsih vzorcev za ročna dela — izgotavlja Matek & Schein, Ljubljana, po* leff hotela Strt'kclj. 6462 Na stanovanje v čedno sobo z električ* no razsvetljavo se sprej* meta 1—2 gospoda. Ev. tudi na hrano. — Naslov pove uprava »Slovenske* ga Naroda«. 6581 Dete!]no seine fižol in gobe kupuje 623« SEVER & K0MP. Ljubljana, U/otfova ulica št. 12. Trboveljski premog drva. koks angleški premog šlezijske brikete dobavlja ILIRIJA tuT Kralja Petra trg 3. Tel. 220. — Plačilo tudi na obroke. 70 T Umetniške razglednice 100 komadov a Din 35*— naprej priporoča Narodna hnlisarno, Ljubljana, Prešernova nI. 1. bJLs!Ldj313rJlGiriiri!Er=H3! BiBiB OlB«!BiBiC(B!B!B fflERHKL bole »nilta, takove, Itak, malic, klstooe I garantooano Elsfl flrnls najbolje kakvoće nodl medic - Zanki drnZba z ometeno zaoezo nUIRIBOR LJUBLJHIlfl NOlfl SHD podmtoiu centrala skladište TVORNICE: LJUBLJflnH-mEDlfĐDE 203' Najnovejše modne liste angleške? francoske in nemške za jesen in zimo 1924—1925 vripoTOča 0iarodna knjigarna, Sjnbljana Prešernova ulica štev. 7. Prešernova ulica štev. 7. Kreditni zavod za trgovino in industrijo LJUBLJANA, Prešernova ulica 50 (v lastnem poslopju). Obrestovan ja vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic ter nakazila i v tn- in inozemstvo, safe-deposits itd, itd. Brzojavke: Kredit Ljnbliam - Telefon 40. 457 in 548. Tas>j*uu» in tisk ...»Narodne tiskarne«.