Naročnina Dnevna Izdaja za državo SHS meseCno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din za Inozemsivo mesečno 35 Din nedeljska Izdala celole.no v Jugoslaviji SO Din, za Inozemstvo lOO D S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov I stolp, petlt-vrsia moli oglasi po 1 50 lnZD,več|! oglasi nad 45 mm višine po Din 2-50. veliki po 3 In 4 Din, v urcdnilkrmdelu vrstica po 10 Din □ Pp večiem □ naročilu popust Izide ob 4 zjutraj rožen pondeijka in dneva po prazniku Uredništvo le v Kopitarjevi ulici št. S 111 Koltoplsl se ne vračalo, nefranMrana plima se ne sprejemalo * Uredništva telefon štev. 50, upravnlštva štev. 329 Poli/ičeu list sa slovensUi narod Uprava le vKopltarjevI ul.št.6 - Cenovni račun: Cjubljana štev. tO.ti SO In 10.349 sa lnserate, Sarajevošl. 7S03, Zagreb št. 39.011, Prana In Dunaj št. 24.797 Prosvetna politika v naši državi. Eden najbolj markantnih in stvarnih govorov v narodni skupščini je bil govor poslanca Antona Sušnika o prosvetni politiki naše države. Iz njegovih izvajanj, ki slone na dejstvih, katerim si ni upal oporekati noben protigovornik, se more jasno razvideti, da šolska politika vladajočega režima v Jugoslaviji nima nobenih jasnih in stalnih kulturnih smernic, izvzemši plitvo politično frazo o narodnem edinstvu, na podlagi katere se vsa prosvetna politika naše kulturno tako diferencirane države centralizira v prosvetnem ministrstvu v Belgradu. Zavoljo te fraze so vladajoči krogi Jugoslavije s pomočjo prečanskih demokratov stopnjema demontirali vso šolsko samoupravo na Hrvatskem in v Sloveniji in ljudstvo nima danes, kakor je poslanec Sušnik nepobitno izjavil, glede smeri in vsebine pouka nobene soodločivne moči, ampak samo dolžnost šolo s svojimi visokimi davki vzdrževati. Tudi šolstvo je danes režimu samo sredstvo za politične cilje nadvlade Belgrada nad celo državo. Kako pri tem trpijo pravi nameni ljudske prosvete in ljudskega šolstva, je poslanec Sušnik tako eklatantno dokazal, da se ni čuditi, če zavoljo tega glavni pomagač velesrb-3kega centralizma v naši državi, ljubljansko »Jutro«, bruha nanj demokratski ogenj in žveplo. Nimamo nobenega razmeram prila-godenega in sedanjim časovnim potrebam odgovarjajočega modernega učnega načrta, imamo samo zmedo in kvarne eksperimente, vrhunec vsega šolskoreforinnega dela so »djač-ke knjižice«. Potrebe posameznih narodov in pokrajin v državi se ne upoštevajo, vso šolsko mašino vrti naučn-i minister s svojimi centralističnimi naredbami. Kar je Pribičevič delal, to Radič nadaljuje in ta Sušnikova kou-statacija je gospoda Puclja najbolj spekla, da je zajahal zopet antiklerikalnega konjička, ker ga uničevanje ljudske avtonomije na šolskem polju nič ne boli kakor ga očividno tudi ne boli zapostavljanje Slovenije v prosvetnem proračunu njegovega strankinega šefa Stjepana Radiča. Kajti sicer bi bil g. Pucelj kaj odgovoril na Sušnikovo ugotovitev, da daje RR vlada letno belgrajski univerzi 36,540.000 dinarjev kredita, zagrebški 18,750.000, ljubljanski pa cele 3,379.000 Din, iz česar se jasno vidi vsa pristranost vlade, v kateri sedi bivši federalist Radič, napram Sloveniji in njenim kulturnim institucijam in potrebam. Že to zadostuje, da ne govorimo še o redukcijah učnega osebja, o malenkostni dotaciji naših srednjih šol in o tem, da nima, vlada niti ficka za naša prosvetna društva! Minister za prosveto pa tudi ni na izvajanja zastopnika »Jugoslovanskega kluba« vedel kaj odgovoriti. Stjepan Radič, ki sicer ve toliko povedati o svojih kulturnih nazorih in smernicah, je pri razložitvi svojega šolskega programa, kjer ima zdaj priložnost, da pokaže, kaj zna, popolnoma odpovedal, kajti nt podal sploh nobenega ekspozeja o politiki svojega resora! Moral ga je podrezati poslanec Sušnik, da je v zadregi in razburjenju kot odgovor zmešal skupaj nekaj svojih »izvirnih« misli, ki so kulminirale v tem, da mora biti tudi prosveta strogo centralizirana 1 Mož je celo pohvalil centralistično smer svojega prednika Pribičeviča v Šolskem resoru in izjavil, da morajo v naši državi biti v p r v i vrsti zadovoljene potrebe Srbov, ki so to državo zgradili. Krono vsemu pa je postavil s tem, da se je izjavil za centralistično federacijo (kakor jo imajo baje na Ho-landskem I), čemur se je seveda smejala vsa zbornica in nad čemer se mora smejati, obenem pa žalostih vsak pameten človek, ki vidi, s kakšno neresnostjo obravnava vprašanje ■narodne prosvete minister, ki je postavljen na čelo naučni upravi naše države. Ce minister s takimi praznimi dovtipi skuša iti mimo dejstev, ki mu jih je navedel poslanec Sušnik, namesto da odgovori na to, zakaj se Slovenija zapostavlja, potem se ne smemo čuditi, da take vlade sploh nihče nima za resno in da ugled cele države trpi nepre-računljivo škodo. Iz celega odgovora ministra Radiča tedaj ne more ljudstvo posneti ničesar drugega, kakor da bo za šolstvo plačevalo še več. šola pa se ne bo nič izboljšala, ako se ne bo še poslabšala, govoriti pa ljudstvo slejko-prej ne bo imelo v šolstvu ničesar. Centraliziralo se bo naprej, to je edini program tudi gospoda Radiča, v šolstvu ne bodo odločevali stvarni kulturni strokovni vidiki, ampak samo Dolitični cilji režima. Proračunska debata o prosveti pa je tudi pokazala, da tudi Davidovičeva demokratska stranka glede šolstva bistveno nima drugih nazorov kakor gospoda Pribičevič in Radič. Izjavila je po svojih govornikih Agatonoviču in Grolu, da je za »narodno edinstvo« in za centralistično poenotenje šole, dr. Grol pa je celo nastopil proti ljubljanski medicinski fakulteti. Žal, da se stranka, o kateri se je moglo doslej upravičeno misliti, da je ohranila prave in dobre demokratične tradicije, ne more povzpeti do edino demokratičnega načela v šolstvu, da tudi o šoli odločaj ljudstvo, ne pa državna birokracija ali pa »svobodomiselno« klikarstvo. Dobro pa je to v toliko, da se ve pravilno ocenjevati vse, kar se imenuje »svobodomiselno«, pa v resnici ni. Da odločuje pri Davidovičevi stranki pri tej stvari srbski nacionalistični moment, je jasno, jasno pa tudi za nas, s kom moremo v borbi za enakopravnost slovenskega naroda v državi računati, jasno, da ima prava demokratična ideja v naši državi svojega edinega zastopnika v Jugoslovanskem klubu. PAŠIČ NAMERAVA ODGODITI PARLAMENT DO JESENI. — SKUPEN NASTOP VO-DITELJEV OPOZICIJE PROTI TEJ NAMERI. - PARLAMENTU NAJ SE TAKOJ PREDLOŽITA ZAKON O IZENAČENJU DAVKOV IN ZAKON 0 OBČINAH. — PISMO PREDSEDNISTVU SKUPSČINE. Belgrad, 3. marca. (Izv.) Dopoldne so se sestali voditelji opozicije: dr. Ljuba Davidovič, dr. K o r o š e c in Joca J o v a n o-v i č. Obiskali so skupščinskega podpredsednika dr. Subotiča, ki v odsotnosti Trifkoviča zastopa predsednika. Z njim so se posvetovali o načinu proračunske razprave. Pri tej priliki so ugotovili, da je vladna večina prekršila sporazum o proračunski razpravi. Radi tega opozicija ne more prevzeti nobene odgovornosti več. Od predsednika so zahtevali, da to zadevo čim prej uredi. Nato so se sestali dr. Korošec, Ljuba Davidovič in Joca Jovanovič v predsedništvu demokratskega kluba in razpravljali o vesteh, ki se zadnje čase pogosto forsirajo v javnosti, češ da namerava Pašič takoj po sprejetju proračuna odgoditi skupščinske seje do jeseni. Trdi se, da je Stjepan Radič nato pristal, ker misli, da bo na ta način lažje agitiral med svojim ljudstvom, dočim bi skupščina počivala, kljub temu da so zelo važni zakoni na dnevnem redu, ki bi jih bilo treba čim prej sprejeti. Z ozirom na le vesti, ki so verjetne, kajti vlada dosedaj ni pokazala delavnosti in skupščina je bila že večkrat razpuščena, so zastopniki opozicije sklenili, da pošljejo skupščinskemu predsedništvu pismo. Pismo se je takoj sestavilo. V njem se naglasa, da se pred- sednik opozarja že sedaj na to, da se mora za časa proračunske razprave pobrigati, da bodo odbori delovali tako, da se bodo takoj po končani razpravi o proračunu mogli predložiti skupšični kakšni važni zakoni in da bi na ta način mogla skupščina takoj nadaljevati svoje potrebno delo, ne pa da bi se odgodila V tem pismu posebno naglašajo, da naj se radi splošne gospodarske krize in težavnega položaja, v katerem se nahaja država in kmetsko ljudstvo, čim preje in po možnosti še do časa, dokler traja proračunska razprava, predloži posebnemu odboru zakon o izenačenju davkov. Ta zakon je nujno potreben. Vlada z njim nc srne več odlašati, ker davčni vijak je danes že toliko napet, da kmetsko ljudstvo ne more več zmagovati bremen tako zvanega seljačkega režima. Nadalje so prepričani, da je z ozirom na pomanjkanje politične svobode posebno v prečanskih lcraiih potrebno, da se kar najhitreje sprejme zakon o občinah. Zastopniki opozicije zahtevajo obvestila o korakih, ki jih bo predsedništvo v tej smeri storilo in izjavljajo, da bodo v svrho, da se zasigura potrebno delo v skupščini, storili vse potrebne korake. Pismo so podpisali dr. Korošec, Ljuba Davidovič, dr. Spaho in Joca Jovanovič. V nedeljo akademija JugosSov. orlovske zveze Razprava o preračunu mimsironra EKSPOZE MINISTRA TRIFUNOVIČA BREZ PODATKOV 0 PRORAČUNU. - MINISTER NAPADA KATOLIŠKE ŠKOFE. - NEMIR MED NJEGOVIM GOVOROM. Belgrad, 3. marca. (Izv.) Razprava o proračunu ministrstva za vere je bila danes precej živahna in mestoma tudi burna. Jasno se je opazilo, da vlada pri večini srbijanskih poslancev močna »verzija proti vsemu, kar je katoliško. Teh svojih tendenc nekateri poslanci niso mogli brzdati, posebno ne za časa govora ministra za vere Trifunoviča. Ekspoze, ki ga je podal takoj v začetku minister za vere, je dokazal veliko plitkost in absolutno nepoznavanje verskih prob!emov. G. minister za vere Miša Trifunovič je tre-tiral verska vprašanja čisto na lahko z upravnega stališča, ne da bi jim pridejal tisti veliki pomen za človečanstvo, ki jih ima vera po večini svojih idej. Pozornost je vzbudilo tudi to, da je v svojem prvem ekspozeju precej odločno nastopil za pravoslavje, ni pa našel nobene besede za obrambo za katoUštvo. Še bolj se je ta njegova simpatija opazila pri poznejšem njegovem odgovoru, ko jc naravnost napadel posamezne dostojanstven ke katoliške cerkve v Jugoslaviji, češ, da delajo protidržavno propagando, dočim jc trdil, da niti eden pravoslavni tega ne dela. Siccr je bil njegov ekspoze popolnoma prazen in ni vseboval nobenih podatkov o proračunu, kar je razumljivo. Če bi minister govoril o proračunu, bi moral priznati kričeče krivice, ki se sankcionirajo s takim proračunom in neenakosti, ki so iz proračuna razvidne. Govoril je o psihološkem momentu, češ, da je razmerje med posameznimi cerkvami povsem drugačno, kakor je bilo prej, češ, da so bili katoličani v Avstriji sami in niso imeli prilike priti v take intimne stike s pravoslavnimi, protestanti in muslimani, kakor sc to dogaja sedaj. Iz teh psiholoških momentov se po njegovem prepričanju razvijajo tudi vsi nesporazumi. Tak ekspoze ministra je več kot smešen. Vsakdo ve, da smo v Avstriji in Ogrski katoličani živeii v najo?jih stikih in neprestanem sosedstvu s pravoslavnimi in musliman' oa tudi s protestanti. Prvi je govoril posl. B a z a 1 a (1 je v dolgem govoru s filozofskega ' j logičnimi argumenti pobijal ministrove trdit-: ve. Njemu je na lo odgovarjal Miša Trihi-novic, ki je v svojem odgovoru brezdvoma šel malo predaleč in je še l)olj jasno odkril tendence svoje politike. Predvsem je poudaril, da njemu služi kot vzor v politiki velika francoska revolucija. Vendar pa pri tem ne i gre tako daleč kot Razala, da bi se držal teh tradicij, marveč je bolj racionalen. Zato tudi pravi, da Kazala ne more imeti uspeha med hrvatskim ljudstvom. Pri tem je s pomenljivo gesto pokazal na radičevce: »Poglejte to sku-| pino ljudi. Ti ljudje so šli mstiktivno od skraj-1 nega nacionalizma k nam!« Razala. »Ne in-stiktivno, ampak skozi luknjo.« Nato je hvalil radičevce, kako lojalni in marljivi so. Pobijal je Bazaline trditve, da se je Stjepan Radič v posebnem pismu obvezal, da bo spreobrnil Hrvate, najprej v starokatol;ke, nato pa v pravoslavje. Zanimivo je, da je pri tej Bazalovi ugotovitvi Nikola Pašič molčal Trifunovič je dejal, da je to običajna šala, češ dn o kakem prehodu v pravoslavje ne more biti govora. (Smodej: »Povejte, kaj je bilo v Strumici?«) Nato govori o srbskih listih in odbija od sebe odgovornost za napade, ki izhajajo v teh listih na katoliško cerkev in na katoliške dostojanstvenike in na vse, kar je katoličanom sveto. Nekateri srbski listi vsakodnevno pri-občujejo velike članke proti katolištvu in pišejo, da je treba Slovence in Hrvate s silo in z orožništvom popravoslaviti. Minister Trifunovič pravi, da on za tako pisanje ničesar ne more, dasiravno je hujskanje proti drugim veram po ustavi prepovedano. Da bi opravičil in zmanjšal to sramoto, je minister za vere napravil zelo neokusno gesto. Izvajal je, da žalostno, če katoliški listi, organi škofijskih ordinariatov, pišejo zelo slabo o naši državi. Mimster Trifunovič citira nekatere take liste, iz katerih citatov je jasno razvidno, da so imeli ti listi prav v kritiki sistema protiknto-liške politike sedanjega režima. Pri tem poudarja, da noben pravoslavni list tako ne piše. (Medklic: »Poglejte Vestnik pravoslavne cerkve v Sremskih Karlovcih.«) Nadalje izvaja, da neki škof duhovnikom I zabranjuje vstopiti v kako drugo stranko, razen v tisto, o kateri pravijo: To je edina strkn-ka, ki stoji na verskih načelih. Samo v to in v nobeno drugo ne smete iti. (Hohnjec in Korošec: »Imel je prav!« Hohnjec: Verska načela mora prepovedovati tudi v politiki!«) Nadalje pravi, da so škofje proti ustavi. (Hohnjec: »Ustava ni evangelij, lahko se vsak čas spremeni!« — Veliki protesti.) Minister pravi, da noben škof ne sme kritizirati državnih zakonov. (Korošec: »Vsak državljan ima to pravico, pa tudi škof!« Hohnjec: »To je naš katoliški princip, princip svobode za vsakega!«) Minister pravi, da stoji v belgijski ustavi taka prepoved. (Hohnjenc pojasnuja, da to ni resnica, da to ne stoji v belgijski ustavi, pač pa v francoski, kjer se katoliška cerkev bori z vlado.) Radi poznejših ministrovih izjav je nastal v dvorani precejšen nemir. Minister Trifunovič je moral končati svoj agresiven nastop o katoliškem episkopatu. Po njegovem govoru se je seja zaključila. POSLANEC KLEKL O KRIVICAH, KI SE j GODE KATOLIŠKI CERKVI. - PREDLOŽI ZAHTEVE KATOLIŠKE DUHOVŠČINE — KOLIKO DOBI DRŽAVA IZ VERSKEGA ZAKLADA. Na popoldanski seji je prvi govoril posl. Jugosl. kluba Josip K1 e k 1. Uvodoma je poudaril poslanstvo cerkve in njeno razmerje do države. Pri nas to razmerje ni prijateljsko, za kar navaja krivice, ki so se prizadevale katoliški cerkvi in trdi, da tega pravoslavna cerkev ne bi nikdar trpela. Navaja zapostavljanje katolikov, ki se najbolj jasno vidi iz proračuna. Država daje za enega pravoslavnega podanika 11 Din, za katoliškega 6 Din, za luteranskega 3.50 Din, za starokatoliškega 230 Din. (Medklic: »To je propaganda!«) To je dokaz nedopustne protekcije starokatoli-ške cerkve. Vlada imenuje celo vojaškega duhovnika za starokatoliško cerkev, dasiravno med vojaki ni niti enega starokatolika. Proračun je glede pravoslavne cerkve decentra-listično sestavljen, izdatki za katoliško versko ; upravo so pa popolnoma centralizirani. Namen centralizacije je skriti kričeče neenakosti in nezadostne državne prispevke za katoliško j cerkev. Poslanec našteva posamezne postavke, ki jasno dokazujejo, na kakšen način se postopa s katol ško cerkvijo. Nato govori o vprašanju bere, ki se mora meritorno rešiti, ne pa da rešuje to vprašanje vsak na lastno pest, kar se ie vzadnjem času ponekod dogajalo. Treba je tozadevnega zakona, ki bo vse zadovoljil. Poslanec prečita nato določbe škofijske konference v Zagrebu in zahteve spomenice duhovniškega društva »Vzajemnost«. Priporoča jih za nujno rešitev. Spomenico samo izroča ministru. Spomenica vsebuje sledeče zahteve: Zakon o plačah duhovnikov, aktivnih in upokojenih, prevedba duhovniških plač kronskih v dinarske, sprememba naredbe od '28. julija 1925, da se ukineta čl. 11 in 12, da se da duhovnikom, ki imajo izpod 200 domov, podpora za mesec avgust in september 1500 Din, da se da upokojenim duhovnikom stanarina in da se l)olni duhovn;ki brezplačno zdravijo v bolnišnicah, končna ureditev plač bolnih duhovnikov, potrebnih podpore. To so zahteve, ki so upravičene in bi jim vlada morala ugoditi. Dajte vsakemu svoje! Verski zakladi so verska svojina. Verski zakladi v Sloveniji znašajo okoli 26.692 ha, večinoma iz gozdov obstoječega posestva. Samo iz tega malega dela Slovenije je država od 1. 1918. dobila nad 7 milijonov čistih dohodkov. Nadalje so še drugi verski zakladi, n. pr. verski zaklad na Dolenjskem v Kostanjevici. Potoni patronatov jo država dobila od najemnine veleposestev 5%, od kupne cene pa dobi država 10%. Patronatskih dolžnosti pa ne izvršuje. Poslanec govori obširno o katehetih in njihovem položaju. Navaja pritožbe iu zahteva od ministra, da tem upravičenim zahtevani ugodi. Pobija sovražno akcijo, ki jo goji en del katoliških lajikov Jo cerkve in duhovni-štva. Posebno omenja napad demokratov in Radiča na katoliško duhovščino in pobija njegove demagoške izmišljene stvari. Pobija ministrove opombe glede pisanja katoliških organov in pravi, da je minister citiral iz teli listov popolnoma resnično in se minister taki politiki uc sme čuditi, ki je vsakemu dovolje- nn. Taka politika je dokaz, da je nezadovoljstvo prispelo do vrhunca in je dokaz krivice, ki jih vlada dela katoliški cerkvi. V lepih besedah govori o pomenu vere, o požrtvovalnem delu duhovščino. Poslanec končuje svoja izvajanja, poudarjajoč tolerantnost katoliške cerkve, njeno vesoljstvo. Z ozirom na navedeno kritiko proračuna izjavlja, da on in njegovi tovariši ne morejo glasovati za tak proračun. Poslanec je žel za svoja izvajanja burno odobravanje. Nato je govoril poslanec Angjelino-V i č (dav. dem.). Kakor v dosedanjih svojih govorih je tudi sedaj naglasil neko zmešano teorijo o verstvu. Za njim je govoril zemljoradniški poslanec Jova Jovanovič. V svojem govoru je pojasnil, kako se srbsko ljudstvo vsak dan pritožuje proti pravoslavni duhovščini radi njenega slabega življenja in vedenja in izkoriščanja. Izjavlja se za konkordat. Z ozirom na nepravilnost ccrkvene politike izjavlja, da bo glasoval proti proračunu. KREPAK ODGOVOR POSLANCA ŠKULJA NA NAPADE MINISTRA TRIFUNOVIČA. Nato je dobil besedo poslanec Š k u 1 j (Jugosl. klub). V kratkem in jedrnatem govoru jc predvsem pobil trditve ministra o netolerantnosti katolikov. Taka izjava m nistra za vere je popolnoma deplasirana. Katoličani so v tej državi pokazali toliko tolerantnosti, kakor bi jo težko kdo drugi pokazal, in sicer kljub velikanskim krivicam, ki se dogajajo ne samo katoliški duhovščini, ampak katoliškemu ljudstvu sploh. Po dveh letih prošenj, intervencij in pisarjenja na vse mogoče načine je vlada končno pristala na ureditev duhovniških plač. Uredba, ki jo je vlada predložila, je pa tako slaba, da sankcionira stare krivice, v nekaterih slučajih celo poslabša sedanje stanje. Najbolj značilno je to, da se sklepi finančnega odbora, ki je uredbo spremenil, ne izvršujejo. Ne izvršujejo se samo za katoliške duhovnike. Nasprotno pa je pravoslavna duhovščina dobila vse, kar ji pripada. Poslanec opisuje bedo duhovščine, citira pisma duhovnikov, ki so črna slika težke bede in položaja požrtvovalnih duhovnikov. Navaja šolske sestre in postopanje oblasti proti njim in šikane, ki jih na vseh straneh počenjajo državne oblasti. Zato ni čuda, da se je hotela duhovščina obrniti na mednarodno organizacijo duhovnikov v Švici, da bi prišla do pravice. Napadi na katolike, na katoliško cerkev in na predstavitelje katoliške cerkve so na dnevnem redu in so tako gnusni, da se mora | zgražati vsak pošten človek, edino belgrajska i vlada to dopušča, dasiravno je znano, da so j ti listi od vlade subvencionirani. Zato je opravičen sum, da so ti napadi na vse, kar je katolikom svetega, organizirani od gotove stra- i ni in da služi ta kampanja v gotove cilje. Na- I sproti temu je katoliška javnost zelo tole- j rantna, največja krivica se godi katoličanom, | če se jim očita netolerantnost. Minister je ci- j tiral nekatere citate iz organov škofijskih or-dinariatov. Vsi ti citati so popolnoma upravi- J čena kritika raznih uredb in zakonov, predvsem neznosnega postopanja belgrajskega režima s predstavitelji katoliške cerkve. Ob tej priliki je minister trdil, da noben pravoslavni list kaj takega ne piše. Da bi pokazal ministrovo pristranost, citira in pokaže poslanec Vestnik pravoslavne cerkve, ki izhaja v Mi-trovici, v katerem so napadi na poglavarja katoliške cerkve in na katoliško duhovščino, | na katoliško vero, vsakdnevni v taki obliki, da jih je težko prebrati. Nasproti takemu postopanju pravoslavnih krogov opozarja poslanec na gibanje za združitev obeh cerkev, ' katero podpira posebno sedanji sv. oče Pij XI. Najuglednejši ljubljanski katoliški krogi delajo požrtvovalno in iskreno na tem polju, Želeti je le, da bi v tem pogledu imeli uspeha. Po govoru poslanca Škulja se je seja ob 9. uri zvečer zaključila. Prihodnja se vrši jutri in se bo nadaljevala razprava o ministrstvu za 1 vere. Na jutrišnji seji bo proračun tega ministrstvo sprejet. Potem pride na vrsto ministrstvo za notranje zadeve. Belgrad, 3. marca. (Izv.) Z ozirom na za- ' kasnitev prihoda finančnega ministra Stojadi-noviča in zunanjega ministra Ninčiča v Belgrad je na zahtevo opozicije predsedništvo narodne skupščine sklenilo, da se bosta pro- , računa teh ministrstev postavila na dnevni I red, ko bosta prišla ta dva ministra v Belgrad, da bosta mogla podati ekspozeje o svojih re- j sorih, oziroma o politiki, ki jo vodita. Frančiškani proti Radiču Silna nejevolja, ki se je dvignila v Bosni ln Hercegovini proti Radiču radi njegovih klevet o tamkajšnjih frančiškanih, se noče pomiriti. Vsled vedno se ponavljajočih prošenj so frančiškani dali javno izjavo, s katero ostro> obsojajo Radiča. Izjava pravi, da nihče ne bi mogel verjeti, da je izobražen človek, ki poleg tega zavzema odgovorno meslo, zmožen takih klevet. I rončišknni 600 let delajo v Bosni in Hercegovini in mirno prepuščajo zgodovini, da bo sodila njihova nesebična dela na kulturnem polju. Frnnčišknne boli, da se je našel človek, ki blati njihove prednike, toda kleveta sama, pravijo, nas ne doseza. izjavo sta podpisala bosanski in hercego-vin-dti provincijal frančiškanskega reda Peter Coškovič in Vulo B u b a 1 o. Ninčičev obisk v Parizu. ; Kakor Italija tako tudi Francija to pot izredno pozdravlja Ninčiča. Vsi časopisi poročajo, da je povod in namen Ninčičevega potovanja v Rim in Pariz bistveno isti. Vse tri države hočejo podpirati kandidaturo Poljske za stalno mesto v svetu Društva narodov m ustvariti skupno fronto proti iredenti, ki izhaja iz Bud mpešle in Monakovega. Briand in Ninjič sta se razgovarjala tudi o madjarski falsiifikatorski aferi. FRANCOSKI LIST O NINČIČEVEM POTOVANJU. Paril, 3. marca. (Izv.) Govoreč o Ninčiče-vem potovanju v Pariz, piše »Le Pelit Pari-! s;en«, da bo Ninčič konferiral o vseh vprašanjih zunanje politike, posebno o locarnskem j sporazumu in o madjarski ponarejevalski j aferi ter o združenju Avstrije z Nemčijo. Za | kraljevino SHS ima locarnski sporazum dvoj-! ni pomen, ker obeležuje konec period nepre-j slanih nesoglasij med velesilami, ki so imele j odmeva v Mali antanti in ker se zdi, da se pričenja s tem sporazumom sodelovanje Nem-! čije v pacifikaciji. I »Le Petit Parisien« misli, da je Mala an-i tanta prepričana, da je bil namen ponareja-i nja frankov ter ponarejanja dinarjev in češko-1 slovaških kron samo ta, da bi se dobila sredstva za nacionalist čno in iredentistično propagando v sosednjih državah. Obtožba zahteva popolno razsvetlitev, da se bodo mogli zgraditi odnošaji med Madjarsko in sosednjimi državami na medsebojnem zaupanju, brez katerega bi bilo iluzorno vsako razširjenje jamstvene pogodbe na vzhodno Evropo. Združitev Avstrije z Nemčijo predstavlja za kraljevino SHS največjo nevarnost, ker bi to do-vedlo Nemce na meje Slovenije, od koder bi nadaljevali svoj »Drang« na Jadransko morje. Verjetno je, da bosta Ninčič in Briand govorila o srbsko-grških in srbsko-bolgarskih od-nošajih, katerih utrditev je potrebna za mir na Balkanu in za razčiščenje politične atmosfere v jugovzhodni Evropi. »Le Petit Parisien« zaključuje, da je prepričan, da bo Ninčičevo potovanje v Pariz ustvarilo še bolj intimno zvezo med Francijo in državo, ki je bila hraber zaveznik in ki predstavlja najhomogenejši in najbolj uravnoteženi element evropske skupnosti. Stojadinovič v Parizu. Belgrad, 3. marca. (Izv.) Iz Londona poročajo: Tekom včerajšnjega dneva je imel minister Stojadinovič ponovno konferenco z ministrom Churchilom in njegovim pomočnikom. Davi je ob pol 8 dr. Stojadinovič odpotoval v Pariz s svojim spremstvom in odpravnikom poslov našega poslaništva v Londonu Todorovičem. V Pariz je prispel popoldne. Tam bo ostal dva do tri dni, tako da bo prišel v Belgrad začetkom prihodnjega tedna. Naša delegacija v Ženevi Poleg zunanjega ministra dr. Ninčiča bosla našo državo zastopala na seji Društva narodov bernski poslanik Jovanovič in dravni pedtn nik v ministrstvu za socialno poTtiko dr. K r n j e v ič. Ker baje dr. Beneš vztraja pri svoji de-misiji na dosedanje mesto v Društvu narodov, se javlja dr. Ninčič kot kandidat za Beneševega naslednika. BOLGARSKI ZUNANJI MINISTER V BELGRADU. Belgrad, 3. marca. (Izv.) Zvečer se je peljal skozi Belgrad bolgarski zunanji minister Burov, ki potuje kot bolgarski delegat na zasedanje Društva narodov. Na kolodvoru so ga sprejeli zastopniki zunanjega ministrstva in ga pozdravili v imenu naše vlade. ZASLIŠANJE GROFA KAROLYJA. Budimpešta, 3. marca. (Izv.) Grof Emerik Karoly je klican pred preiskovalnega sodnika, da bo tam zaslišan z ozirom na svoja namiga-vanja v listih, da so mu znane stvari, ki bi mogle odkriti politično ozadje ponarejevalske afere. DVOBOJ PALL AVICINI-BETHLEN. Budimpešta, 3. marca. (Izv.) Grof Palla-vicini-Bcthlen je danes v časopisih javno ponovil svoje očitke, ki jih je pri včerajšnji skupščinski seji izrekel proti Belhlenu. Na ta način hoče doseči, da bi se vprašanje obravnavalo v tiskovni pravdi, ker je pričakovati, da bo Belhlen tožil po tiskovnem zakonu. Včerajšnjega poziva Bethlenovega, da naj oč tke javi policiji, Pallavicini ni izpolnil. Pričakujejo, da bo stvar vzelo v roke državno pravdništvo. NOVO MINISTRSTVO V NEMČIJI. Berlin, 3. marca. (Izv.) Danes se je dr. Luthcr posvetoval z voditelji vladnih strank. Sklenili so ustanoviti medklubski odbor, ki bo stalno reševal vsa medsebojna vprašanja. Kakor poročajo časopisi, je demokratska stranka predlagala, da se snuje posebno ministrstvo brez portfelja, ki bo imelo na'ogo, da vodi vse delo, ki ga morajo vladne stranke skupno pripravljati in rešuje med klubi vsa sporna vprašanja glede vladne politike. Ta prediog je bil simpatično sprejet. Praga, 3. marca. (Izv.) Na letališču Lcnan se ie smrtno oonesrečil oilot Chladil. i Dr. Luther o vstopu Nemčije v Društvo narodov. NemSka javnost je nestrpno pričakovala kaj bo povedal kancler dr. Luther z ozirom na zahteve nekaterih držav, da bi dobile istočasno z Nemčijo stalna mesta v svetu Društva narodov. Da poda tozadevne izjave, je dr. Luther sklical politično konferenco v Hamburg. Od tam je radio raznesel njegove besede po vsej Nemčiji. Nemški kancler ni povedal nič novega. Izrazil je svoje veselje, da se je posrečilo j kljub mnogim oviram med nemško ljudstvo j zasejati prepričanje, da je politika sporazuma ; in mirnega sožitja edino najboljša. Nemčija sc I zaveda, da je novo vstajenje evropskega go- i | spodarstva edino mogoče, če velike moči vseh narodov niso med seboj v sovražnem nasprotju, ampak se razvijajo in izpopolnujejo kot enako upravičene. Da Nemčija nadaljuje lo-karnsko politiko in tej politiki pomaga k udej-stvitvi, zato vstopa Nemčija v Društvo na-rodo. Nemčija hoče zvesto služiti veliki misli Društva narodov. Nemška vlada je prepričana, da bo delovna zmožnost Društva narodov z vstopom Nemčije mnogo pridobila. • Nemčija bo z vsemi močmi pomagala dvigniti ugled Društva narodov in razvijati njegovo misijo miru. Nemška vlada je svojo politiko miroljubnosti vodila odkrito in zaupljivo, zato jo je toliko bolj zadelo, ko je v časopisju takoj po izročitvi nemške note za vstop nastala ponekod zahteva po reorganizaciji Društva samega in po dodelitvi novih mest v njegovem ! svetu. Nemška vlada je smatrala za čisto j samo po sebi umevno, da pred njenim vsto-| pom v Društvo narodov ne bo nobenih večjih ' izprememb. Istotako je bilo razumljivo, da moremo vstopiti le, če dobimo stalno mesto v svetu. Vse te predpostavke so vse prizadete vlade odobrile. S takim stanjem stvari pa je naravnost nezdružljivo, da sedaj skupno in z ozirom na vstop Nemčije govori o večjih izpremembah v svetu Društva narodov. Ko bomo ustroj in poslovanje Društva spoznali, bomo šele mogli soditi, ali so kake izpremembe priporočljive ali ne. Ne morem si misliti, tako je zaključil nemški kancler, da bi kaka država z odklonitvijo našega odkritega in iskrenega stališča, ki poteka iz razvoja stvari, hotela razbiti vse velike uspehe mednarodne politike v zadnjem letu. Narodi imajo velik interes na tem, da se ta politika nadaljuje. Dr. Beneš na Dunaju. Češkoslovaška in Avstrija skleneta danes obsežno arbitražno, trgovsko, carinsko in pro-me.no pogodbo. Pn tej priliki je dr. Beneš obisk 1 Dunaj. Obisk dr. Beneša na Dunaju se je že dolgo pripravljal pa protičeško razpoložen e v Avstriji ni pripustilo, da bi se bilo to že zg dilo. Sedaj, ko Avstrija čuti kako zelo ji bo potrebna Beneševa podpora pri Društvu nar dov, so vse ovire padle. Zvezni kancler bo priredil dr. Benešu na čast diner. V petek bo dr. Beneš g st zveznega predsednika dr. Hai-n scha, zvečer pa odpotuje v Ženevo. DR. BENEŠ 0 PONAREJEVALSKI AFERI. Praga, 3. marca. (Izv ) V odboru za zunanje zadeve je danes zunanji minister Beneš polemiziral proti grofu Bethlenu. Izjavil je, da zaenkrat preiskava še ni končana, da pa gotovo ne more ostati brez posledic, ako se je v tako velikem stilu ponarejal denar tujih držav. Ugotovil je, da se je ponarejanje izvrševalo po natančnem načrtu, ki je imel namen škodovati tujim državam. Kaka je zveza med ponarejanjem kron in frankov je vseeno, gotovo je to, da so bile pri obeh akcijah udeležene iste osebe: VVindischgraetz, Mezsarozs in Nadossy. Češka bo skrbno zasledovala na-daljni potek preiskave. Avstriia v Ženevi. Avstrija bo zasedanje Društva narodov izrabila zopet zato, da predloži cel koš prošenj za izr?bo mednarodnega posoj la. Predvsem hoče dobiti 120 miljonov za železniške investi-i rije. Predložila bo načrt za elektrifikacijo vseh avstrijskih železnic. 12 miljonov šilingov zahteva Avstr ja za povzdigo kmetijstva in kmetijske prcdul cije lasti mlekarstva. Avstrf j.-ko delagacijo bo vodil dr. R a -mek, ki odpoiuje z Dunaja v petek zvečer sl-upno z dr. Benešem. Dr. Ramek bo prisostvoval pa samo tisti javni seji, na kateri bo spr. je!a Nemčija. Pri tej priliki bo imel dr. Ramek tudi daljš govor. ANGLIJA IN DRUŠTVO NARODOV. London, 3. marca. (Izv.) Danes se je vršila seja ministrskega sveta, na kateri so obravnavali vprašanja, tikajoča se Društva na-, rodov. Kakor se doznava, se bodo vsa vpra-i šanja rešila prijateljskim potom. Briand je izjavil, da bo jutri Chamberlain obširno razložil svoje stališče. BETHLEN V ŽENEVI. Budimpešta, 3. marca. (Izv) Ministrski predsednik Bethlen je danes ob 7 odpotoval preko Dunaja v Ženevo. Berlin, 3. marca. (Izv.) Cenlrumova parlamentarna frakcija se je izrazila proti temu, da bi se o odpravnini članom knežjih rodbin izvedlo liudsko glasovanje. Novi občinski zakon »Opštinski Glasnik«, ki izhaja v Belgradu, piše v 1 številki svojega (1926) o novem ob črnskem zakonu sledeče: . Po vseh znakih in informacijah moramo soditi, da bo skoraj dovršeno to važno delo, to se pravi, da bo še to poletje komisija dokončala načrt in da ga bo vlada do takrat že proučila in potrdila. — Kdaj bo pa prišel v razpravo, kdaj bo sprejet in kakšen bo novi občinski zakon, se danes ne more reči. Kakšen je zakon v komisijskem načrtu, moremo posneti le iz pojasnil posameznih članov komisije. Samostojna more biti le občina z najmanj 2000 prebivalci. Manjše občine bi se morale združiti. Izvzeti so oni kraji, v katerih bi bile tako velike občine radi zemljepisnih razmer ali drugih prilik nemogoče. Vsaka občina, ki ima samo eno vas ah selo, voli samo občinski odbor od 15 do 20 članov (po velikosti!), če pa je sestavljena iz večih vasi, voli odbornike cela občina in vsaka vas zase še po enega vaškeg*. starešino. Pri volitvi pripadeta dve tretjini odbor-nikov oni kandidatni listi, ki ima navadno večino glasov, ena tretjina pa se razdeli na ostale kandidatne liste po količniku. Občinski odbor voli iz svoje sredine predsednika in najmanj dva člana v občinska upravo. Ta občinska uprava upravlja razen samoupravnih poslov tudi od državne uprave prenešene posle po specialnih zakonih. Z ozirom na izvrševanje samoupravnih poslov in poslov po specialnih zakonih, se občine kategorizirajo. Po kategorijah bi bile občine dolžne staviti v občinski proračun potrebne kredite za izvrševanje svojih nalog in za prejemke neobhodno potrebnih občinskih ulužbencev. Prejemki in izdatki občin, ki bi imele več vasi, se morajo postaviti v skupen proračun. Račune in računske knjige vodi le oseba, ki je zmožna voditi računske in blagajniške posle. Obične morajo imeti občinske uslužbence doklad in občinskih pristojbin. Kakih posebnih skupščin volivcev (n. pr. za nove davkeI) torej ne bi bilo več. Za 50 odstotne občinske doklade je potrebno odobrenje prve nadzorstvene oblasti (okrajni glavar), za doklade od 50 do 300 odstotkov pa dovoljenje ministrstva za finance. Občne morajo imeti običnske uslužbence s predpisano kvalifikacijo. Vsaka občina pa mora imeti vsaj tajnika in blagajnika. Oni tajniki (delovodje) oziroma blagajniki, ki so danes že v občinski službi ter so fepolnili pogoje za službo po dosedanjih zakonih, imajo pravico, da prosijo za taka mesta,*tudi po novem zakonu. Po novem zakonu ps*, morijo občinski tajniki in blagajniki imeti vsaj štiri razrede gimnazije, dovršiti morajo tečaje, ki se bodo ustanovili za občinske uslužbence in položiti poseben izpit o usposobljenosti. Nastavljenega občinskega uradnika se ne more odpustiti brez disciplinarne preiskave. Proti odpustitvi se lahko pritoži na nadzorstveno oblast in v zadnji instanci na upravno sodišče. Disciplinarno postopanje se izvrši po tozadevnih predpisih za drž. uslužbence. Za pokojnine ostarelih aH za službo nesposobnih občinskih uslužbencev se ustanovi pri vsakem oblastnem odboru občinski pokojninski sklad, v katerega prispevajo obvezno vse občine in vsi občinski uslužbenci. * * * 15. februarja t. 1. je bila v Belgradu seja Zveze občinskih nameščencev. Na tej seji smo zvedeli, da je komisija, ki naj bi izdelala načrt novega občinskega zakona, odklonila vse druge načrte in se naslonila na načrt, ki ga je izdelalo »Zemaljsko društvo opčinskih činovnika za Hrvatsku i Slavoniju v Zagrebu«. — Komisija je svoj načrt že skoraj dovršila. Vojaške oblasti baje zahtevajo, da se načrt čimprej uzakoni. — Posebna de-putacija je dobila pri načelniku ministrstva za notranje zadeve nekatera pojasnila glede položaja obč. uslužbencev po novem občinskem zakonu. O načrtu zakona se bodo izjavili vsi veliki župani in vse organizacije obč, uslužbencev. Za mestne občine (avtonomna mesta- bo veljal poseben zakon, vendar pa na podlagi prvega. — Avtonomna bodo ostala baje samo še tri mesta v državi: Belgrad, Zagreb in pa Ljubljana — Ali bi ne bilo dobro, da se za zadevo pobriga takoj Zveza slovenskih avtonomnih mest?! — O zadevi bomo še izpregovorili. FRANCOSKA ZBORNICA JE ODOBRILA L0-KARNSKE POGODBE. Pariz, 3. 2. Po petdnevni debati je zbornica cdobrila s 413 glasovi proti 71 lokarnske pogodbe. 80 poslancev se je vzdržalo glasovanja. NOVI BOJI V MAROKU. Paril, 3. marca. (Izv.) »Journak poroča iz Madrida, da so vstaši južno od Tetuana zopet začeli z napadi na španske čete, ki so tukaj začele s protinapadi Da bi se mogle dovesti v kratkem času iz Španije nove čete na pomoč, o tem pa zaenkrat ni govora, ker bi se ne mogle izkrcati. Madrid, 3. marca. (Izvirno.) Na prediog vrhovnega komisarja za Maroko je sklenila vlada ooeraciie nrnti Kabilnm zaenkrat š« odložiti. Veličastna manifestacija ljubljanskega deSavstra m trboveljske rudarje. Shod, ki so ga sklicale vse strokovne organizacije včeraj zvečer v veliko dvorano hotela »Union« v Ljubljani, se je razvil v mogočno enotno manifestacijo ljubljanskega delavstva za rudarje trboveljskih revirjev, proti Trboveljski premogokopni družbi, ki s svojimi brezobzirnimi kapitalističnimi pohlepi ogroža ekistenco 3000 rudarskih družin. Unionska dvorana še menda ni bila zlepa tako nabito polna in enodušno protestirala s svojimi zborovalci kakor včeraj, ko je ljubljansko delavstvo enodušno izreklo svojo solidarnost v borbi proti največji in najbrezob-zirnejši kapitalistični družbi, kakor je trboveljska, zavedajoč se, v kako kritičnem položaju se nahajajo naši rudarji, in če podle-žejo ti, da pomeni to propast vsega ostalega delavstva Slovenije. Prvi govornik je kot referent nastopil tajnik Delavske zbornice Uratnik Filip, ki je temeljito razkrinkal namene TPD, katera se še poleg tega, da dela ogromne letne milijonske dobičke, čuti užaljena, da vsa naša javnost obsoja njeno postopanje in sočustvuje z rudarji, ki so vse svoje delovne sile darovali družbi, danes pa nima ne ona nc državna oblast do njih prav nobenega sočutja in skrbi, kako jih z družinami preskrbeti s kruhom in delom. Referent je s številkami dokazal veliko rentabilnost podjetja, družbin dobiček in stvarno pobil vse, s čemer misli TPD opravičevati svoja podvzetja proti rudarjem, da si ohrani nezmanjšane ogromne dobičke. Naša ljubljr.nska javnost si je sedaj na jasnem Kot drugi govornik je nastopil v imenu Jugoslovanske strokovne zveze g. T e r s e -glav Franc, ki je izvajal v glavnih potezah sledeče: Krščansko socialistično delavstvo se enodušno pridružuje mogočnemu protestu vsega delavstva, ki te dni protestira proti krivičnim nameram TPD. Če se prepiramo med seboj za različna načelna vprašanja, ki delavce delijo v razne organizacije, v borbi proti skupnemu in edinemu nasprotniku kapitalizmu smo in moramo si biti edini. Kam bi prišla vsa človeška družba, ako bi računala tako kakor TPD, kaj se rentira in kaj ne? Kam bi prišla družina, ako bi oče tudi tako računal in pognal od sebe ženo in otroke, češ; se mi družina pri mojih dohodkih ne rentira? V enaki meri kakor družinski oče bi morala tudi vsa-oka vetja družba skrbeti za tiste, ki žrtvujejo sovjoiJkri in zdravje za splošni blagor cele družbe. Prav je, da je prišla trboveljska družba s svojo namero na dan ravno sedaj, ko imamo delavci svoj »parlament«, Delavsko zbornico. V Delavski zbornici moramo vsi delavci, naj pripadamo kulturno in politično katerikoli stranki ali skupini, pokazati svojo nezlomljivo enotnost proti velekapitalizmu. — Z velikim aplavzom je delavstvo dokazalo, da se strinja z govornikom. Kot tretji govornik je nastopil v imenu Nar.-soc. strok, zveze Juvan Rudolf, ki je izjavil solidarnost z rudarji in protest narodnih socialistov proti TPD. Dokazal je, kako pogubna je politika TPD za naše gospodarstvo in kako dela na račun delovnega ljudstva ogromne dobičke neka novo ustanovljena družba v Zagrebu, ki kupuje in prodaja ves premog TPD. Delničarji družbe namesto da bi pregledali težki položaj delavstva, se pa vozijo po zabavah. — Govornik je žel za izvajanja burno odobravanje. Kot četrti govornik je v imenu »Kmetsko-delavske zveze« Zvonimir Bernot protestiral prvič proti nesocialnemu postopanju družbe z rudarji, drugič pa proti tistim hlapcem TPD, ki s svojim prilizovanjem in nadčloveškim pri- zadevanjem povzročajo brezposelnost z akord-nim delom. Pravice in svobodo si more edino le delavstvo samo priboriti združeno v strokovnih organizacijah. Ven s kapitalističnim duhom iz delavskih vrst! Govornik je bil % odobravanjem delavstva večkrat prekinjen. Kot peti govornik je govoril v imenu »Sa-mostojne strok. del. »Unije« dr. Bohinc, ki je poudarjal, da nas gleda danes na eni strani TPD, na drugi pa rudarji. Slovensko delavstvo ie danes dokazalo, da se zna združiti, kadar je njega obstoj ogrožen. Vse delavstvo mora storiti napram rudarjem svojo dolžnost. Stori jo pa naj tudi vlada, ki naj pošlje v Trbovlje obljubljeno komisijo, v kateri naj bodo tudi delavci, da pregleda knjige in dobiček TPD. Delavstvo se naj za slučaj redukcije preskrbi. Vsa javnost mora rudarje v njihovi borbi podpirati. Zborovalci so izvajanja govornika odobravali. Kot zadnji govornik je nastopil v imenu Strokovne komisije (Z. D. S. Z. J.) Sedej, ki je izvajal približno sledeče: Kriza TPD je premišljen načrt Zveze industrijcev, ki je poslala tudi na ta shod svoje agente in poročevalce To, kar hoče danes TPD, je ofenziva ve-lekapitala proti delavskim pravicam. Delavstvo je poskusilo vse, da ohrani svoj osem-urnik in se tudi preden bi storilo zadnji odločilni korak, da stopi v štrajk, spustilo v pogajanja. Družba je odklanila vse predloge delavcev. 1380 rudarjev je reduciranih, 3000 jih praznuje. Na račun teh bednih delavskih družin se mi ne smemo prepirati, stati moramo enotni z rudarji v njih borbi. Državna oblast, namesto da bi se postavila na stran nezaščitenih rudarjev, preiskala »krizo« in pomagala rudarjem TPD, pa stopila na prste tujim delničarjem, je poslala v Trbovlje četo orožnikov. Strokovne organizacije bodo storile vse, kar je v njih moči. Stotisoče delavcev stoji danes enotno v borbi proti TPD. Ako podležejo rudarji, pridejo na vrsto ostale stroke. Rudar ne sme ostati v tem boju. ki ga bije, sam. Str-nimo vso ogromno armado našega delavstva brez razlike strank te dni v mogočno falango, ki bo strla nagega skupnega nasprotnika kapitalizem. Z gromovitiin odobravanjem je bila nato sprejeta od vseh strokovnih organizacij skupno sestavljena RESOLUCIJA. Po zaslišanju referatov, glasom katerih je odpustila Trboveljska premogokopna družba- 1325 rudarjev, za ostalo produktivno delavstvo pa uvedla praznovanje ene tretjine, tako da praznuje vsled tega nad 3100 delavcev, istočasno pa napovedala, da bo podaljšala delovni čas in znižala mezde, ljubljansko delavstvo, zbrano dne 3. marca 192G na velikem javnem shodu v veliki dvorani hotela Union ugotavlja: 1. Tudi če bi bilo res, da so redukcije, ki jih napoveduje TPD, nujno potrebne, bi po-menjal način, kako se nameravajo te redukcije izvesti, brezprimeren protisocialen čin eksponentov inozemskega kapitala. V slučaju gospodarskih kriz je dolžna ori-skočiti prizadeti na pomoč vsa družba. TPD ki je zbrala v letih dobre konjunkture, izrabljajoč delovno silo, stomilijonske rezerve, je dolžna pomagati delavstvu v časih krize in sla-bejše konjunkure tako dolgo, da si ustvari druge predpogoje za eksistenco. 2. Država, ki ni predvidela za slične socialne katastrofe nikakih kreditov, je podala daljni dokaz popolnega neumevanja za socialne naloge države. Ne samo, da ni postavila v svoj proračun nikakih kreditov za podpiranje brezposelnosti, ona ni storila ničesar, da bi se delovna sila organizirala, da bi se gra- dila stanovanja in izrabile vse neštete možnosti, kjer bi se mogla delovna sila koristno uporabiti. 3. V kolikor je mogoče dobiti sodbe o gospodarstvu TPD in razlogih krize, je pa nadvse verjetno, da kriza ni tako akutna, kakor jo slika družba in je verjetna domneva, da izrablja trenutno slabšo konjunkuro za napad na zakoniti delovni čas in na delavske mezde, čeravno delavske mezde niso dosegle niti prav že itak sramotno nizkih predvojnih mezd in čeravno so cene premoga daleč previsoke in mnogo višje nego predvojne. , 4. Sedaj veljaven pravilnik Bratovskih skladnic omogoča, da bodo izgubili reducirani rudarji še svoje članske pravice pri bratovskih skladnicah. Iz vseh teh razlogov ' zahtevamo: 1. Državna oblast naj sestavi komisijo, se-stoječo iz rudarske oblasti, zastopnikov parlamenta, delavske zbornice in delavskih zastopnikov, ki naj pregleda knjige TPD, naj preišče obseg krize in gospodarstvo TPD, zahteva naj gospodarski program, javnosti pa naj izda o tem poročilo, dotlej naj se vsaka redukcija obustavi. 2. Rudarska oblast naj prepreči kršenja zakona o osemurnem delavniku in predpisov o socialni zaščiti. 3. Družba in država naj priskočita na pomoč vsem delavcem, kojih eksistenca je vsled redukcije ogrožena, zlasti s tem, da jim najde novih delovnih prilik. 4. Pri akordnih tarifih naj se odpravi pre-mijski sistem, ki ustvarja zvišano produkcijo na škodo delavskega zdravja in veča brezposelnost. 5. Pravilnik Bratovskih skladnic naj se nemudoma popravi v smislu tozadevnih predlogov delavskih strokovnih organizacij. Da se te zahteve učinkovito podprejo poživljamo delavstvo vseh strok, da se organizira v svojih strokovnih organizacijah in odbije organiziran napad na delavske pravice, kajti brez sodelovanja delavstva se kriza ne more rešiti. Potem ko je predsednik shoda g. Jernej č i č veliki shod zaključil, je množici, ki je po večini že odhajala, govoril še nekaj besed g. Marcel Zorga. k Pri IV. telovadni akademiji Jugoslovanske orlovske zveze bodo izvajale članice poleg obveznih prostih vaj za leto 1926. še ritmične vaje na skladbo Franca Nerude: »Slovanska uspavanka« in simbolične vaje po pesmi »Za materjo«. Obe zadnji točki sta umetniški telovadni kompoziciji, ki v gibih in plastično podajata vso melodijoznost in ritem uporabljenih muzikalnih kompozicij. »Nerudova »Slovanska uspavanka« je zelo melodijozna in v srce segajoča skladba. Pesem »Za materjo« pa je naša slovenska narodna pesem in gotovo vsakega zanima videti jo v gibih in plastičnem podajanju. Obe točki bodo izvajale telovadkinje oh spremljevanju dotične muzikalne kompozicije na klavirju; pesem »Za materjo« bo pri izvajanju pel tudi pevski zbor. Opozarjamo vse, ki se zanimajo za delo naših orlovskih organizacij, da si gotovo ogledajo akademijo in si pravočasno preskrbijo vstopnice, ki se dobijo v predprodaji v trafiki hotela »Union« ali v pisarni »Orlovske podzveze«, Ljudski dom. Akademija se vrši v nedeljo 7. t. m. ob 8 zvečer v veliki dvorani »Uniona«. k Evharistični kongres v Chicagi in Slovenci. Dne 28. januarja t. 1. se je ustanovila v ^ Chicagi slovenska sekcija pripravljalnega odbora za mednarodni evharistični kongres. Za predsednika odbora je bil izvoljen najstarejši slovenski duhovnik v chicaški nadškofiji Rev. John Plevnik, za podpredsednika Grdina in Stonič, za tajnika Rev. Kazimir Zakrajšek, dalje Golobič in Nemanič. Slovenci hočejo napeti vse sile, da se ob tej priliki čim najdo-stojnejše uveljavijo v vrsti tekmujočih Američanov vseh narodnosti. Za pokritje stroškov je odbor uvedel veliko akcijo. k Smrtna kosa med ameriškimi Slovenci. V Jolietu, I1L, je umrl J. Gregorčič, tajnik društva sv. Frančiška Šaleškega; zadela ga je srčna kap. Pokojnik je bil znan po svojem veselem značaju in orjaški postavi: merii je nad šest čevljev in tehtal 250 funtov. — V Jolietu je umrl 70 letni Anton Brančur, globoko veren mož, ki ni nikoli za.nudil svete maše, dasi ie imel tri četrt ure hoda v slovensko župno cerkev sv. Jožefa. Zapustil je ženo in sinaho; doma je bil iz mariborske okolice. — V Ročk Springsu, Wyo., je umrl 42 letni Pavel Hribar in zapustil številno družino; doma je bil z Dolenjskega. — V Cle-velandu so umrli: 58 letna Ana Jadrich, do- ma z Dvora pri Žužemberku; zapustila je več sinov in hčera; 49 letni Frank Jankole, doma z Dvora pri Žužemberku; zapustil je leno in tri otroke; trgovčeva soproga Ana Štepic, roj. Kolenc, doma iz Št. Ruperla, zapustila je moža in 6 otrok; Jožefa Germ, roj. Tomšič, doma iz Fužin pri Žužemberku, zapustila je moža in pet otrok. k Slovenca ubili. V Detroitu, Mich., so neznani zločinci ubili 22 letnega Slovenca Alberta Agniča, ko se je ponoči vračal z dela Agničevi stariši žive v Calumetu. k Za ravnatelja nižje kmetijske šole v št. Jurju ob juž. žel. je imenovan Valentin Petkovšek, prosesor in začasni vodja iste šole. k Iz poštne službe. Za inšpektorja pri poštnem in brzojavnem ravnateljstvu na Ce-tinju je imenovan dr. Franc Janžekovič dosedaj inšpektor pri poštnem ravnateljstvu v Ljubljani. — Za upravnika pri poštnem in brzojavnem ravnateljstvu v Ljubljani je imenovan Josip Vrtovec. — Vpokojen je upravnik poštnega in brzojavnega urada v Ljubljani Jo-sip Kurent * Iz uradnega lista. Uradni list za ljubljansko in mariborsko oblast z dne 28. febru- | arja 1926 objavlja: Zakon o zavarovanju osebja vojske in mornarice pri službenih pohrtih; pravilnik za strokovne izpite šumarskih tehničnih in administrativnih uradnikov; dalje naredbe o pobiranju raznih davščin ljubljanske mestne občine. 1 k Iz učiteljske službe. Premeščeni sta: Helena Franke z II. deške osnovne šole v Ljubljani na I. dekliško osnovno šolo kot stalna učiteljica; Marija Pegan-Šušteršič z osnovne šole v Zapotoku na osnovno šolo v Št. Jurju pri Grosupljem. * Osebna vest. Za umetniškega konzu-lenta s pravicami uradnika 1. skupine II. kategorije pri velikem županu ljubljanske oblasti je imenovan Fran Tratnik, slikar v Ljubljani. k Iz zdravniške službe. Za zdravnika pripravnika v državni splošni bolnici v Ljubljani sta imenovana dr. Viktor Marčič in dr Viktor Valič. m Ljudski sklad SLS! Somišljeniki! Zbirajte za L;udski_ sklad SLS ' Darove pošiljajte na tajništvo SLS v Ljubljani. Poštnočekovni račun 11,475. Korotanec: Tam za Tam črez jSiaro. i. V brošuri: Boj za Koroško je navedena ludi občeznaua koroška pesem: »Gor čez ji-zaro«. Označena je kot koroška narodna. To ni povsem pravilno. Res je, da je ta pesem tako znana, da se v obče prepeva sedaj ne samo po Koroškem, ampak tudi sploh po celi Jugoslaviji, postala je nekako obče blago slovenskega naroda; v tem smislu je res narodna pesem. Tako označbo obče razširjene in povsod prepevane pesmi pa dobi ta šele potem, ko se je med narodom že pozabilo, kdo je to pesem zložil. Krivico pa bi delali, ako bi že sedaj pozabili, kdo je to lepo pesem zložil in ji tudi dal napev. To je France T r e i b e r, nazadnje župnik v Št. Jakobu v Rožu. Minulo je že 47 let, odkar je nehal peli res narodni pevec; prebivalcem Rožne dolina, ki kaj radi prepevajo, ostale so sicer njegove pesini v spominu, pozabila pa se je več ali manj oseba in zgodovina hlngegn pevca. Le po poročilih oseb, ki so ž njim občevale, posebno bivšega tinjskega prošta in voditelja koroških Slovencev, gospoda Gregorja Elnspielerja, sedaj župnika v Št. Jurju v Slov. goricnh ter sorodnika vrWa koroškega ro- doljuba Franca Treiberja, župnika v Šmiklav-žu pri Slovenjgradcu, sem zamogel zbrati nekaj podatkov, katere mi je tudi dal v velikem obsegu sedanji župnik v Št. Jakobu g. Franc Šenk. Na podlagi teh poročil moreni podati kolikor toliko zgodovinsko resnično sliko nepozabnega koroškega pevca France Treiber je bil rojen dne 28. prosinca 1809 kot zakonski sin kmeta Antona Treiberja in Katarine, roj. Škarbina pri p. d. Rejovcu v Bačah ob baškem jezeru, župnija Marija na Žili. Njegov dedek je bil Nikolaj Treiber, ki je živel okoli leta 1781. in imel dve posestvi, in sicer Cvancgarjevo in Rejovčevo. Prvo je izročil prvorojenemu sinu Francu, drugo pa drugemu sinu Antonu. Potomec po Francu Trei-berju je župnik Franc Treiber, nekdaj župnik v Sv. Rupertu pri Velikovcu, ki si je kot takšen pridobil veliko zaslug za tamkajšnjo Narodno šolo. Po smrti Antona Treiberja je prevzel Rejovčevo hišo pesnikov brat Matevž. Njegov naslednik je bil sin Franc Treiber. Pred dvajsetimi leti je vas Bače pogorela in sta postali tudi Cvancgarjeva in Rejovčeva hiša žrtev tega požara. Cvancgarjevo hišo so pozidali na novo, Rejovčevo pa ne več, ker je bila preblizu Cvancgarjeve. Tedanji lastnik Rejovčeve hiše. Franc Treiber je dal sezidati novo hišo zunaj vasi Bače na svojem polju na hribčku, ki se mu pravi Rešišee. Rejovčeve hiše, ki jo opeva pesnik Treiber tako v srce segajoče, tedaj ni več. Bila je nekdaj čedna, pritlična hiša, večinoma iz kamna zidana, gospodarsko poslopje je stalo posebej Hiša je bila sredi vasi četrt ure hoda od divnega baškega jezera. i Lastniki Rejovčeve hiše so bili, fetudi je bila le srednja kmetija, v dobrih gmotnih razmerah, vsled česar je tudi dal Anton Treiber svojega brihtnega sina Franceka v Celovec v latinske šole. Tudi Antonov brat Franc je hotel imeti gospoda iz svoje hiše in je tedaj poslal svojega sina Simona v Celovec. Le-ta je bil nazadnje župnik v Timenici. Dobil je priimek — der Gescheite — brihtni — Treiber, našega pesnika pa so imenovali — der schone Treiber. Po dovršenih študijah je pel France Treiber novo mašo leta 1833. v Račah. Kot duhovnik je bil med drugim provizor v Carah (Ar-nach), ki je nemška versko mešana župnija v dekaniji Bel jak, kjer je bil splošno priljubljen celo med luteranci. Končno je bil mestni kaplan pri glavni župniji v Št. Ilju v Celovcu in je slovel kot dober pridigar. Dne 28. oktobra 1846 je bil umeščen kot župnik v Št. Jakobu v Rožni dolini. Za to župnijo se je potegoval tudi tedanji župnik v Št. Ilju ob Dravi Grepor Kulnig ki se je smatral za tako gotovega prosilca,' da je dal zapeljati od tam čez Dravo gnoj na njive šentjakobske nadarbine. Ko je propadel, je prišla k njemu neka klepetulja in javkala, češ, gospod fnjmošter, pa le niste d"bili župnije, kaj bo pa sedaj z gnojem? A žup- nik jo je odslovil s tako drastičnimi besedami, da je imel za vedno mir pred to »svetuljo«, kakor jo je med drugimi priimki krstil. Franc Treiber je bil mož srednje postave in prav vesele narave, kar že sam pove v svoji pesmi: Tam za gmajnico. V svojem poklicu je bil vnet duhovnik, v občevanju z župljani ljubezniv, radi česar ga je vse spoštovalo in ljubilo. Bil je nad vse gostoljuben, in kedar je imel god, so prišli j celo uradniki iz Rožeka. Bilo je ob takih pri-| likali vedno veselo, in mnogo se je pelo in seveda tudi žlahtnega vinca spilo. Vladala je najlepša harmonija, ki kaže plemenito, do bro srce narodnega pevca. Župnik Treiber je zadnja leta precej opešal, dodeljenemu kaplanu Gregorju Einspie-lerju, ki je bil tam od 15. majnika 1878. je več-| krat rekel, da se boji letnice 78, katero šte-, vilko je imel v bogoslovju vtkano v perilo, i Kljub temu pa je še ohranil svoj humor, j rad je zahajal v družbo in rad prepeval. Po-j leg njega je moral biti vedno njegov kaplan, sicer mu je bilo dolgačs. Včasih so vrgli tudi še karte, pri čemer pa ni imel sreče, igralci so ga pogostoma uka-nili. Huda vodenica mu je delala velike težave. Njegova slutnja glede letnice 78 se je ' uresničila, dne 24. oktobra 1878 je zatisnil ' oči za vedno. Pokopan jc pri cerkvi Sv. Ja-j ko,ba> na kar ^e spominja spominska plošča, vzidana v cerkveni zid s slovenskim napisom: k: Iz jotniško službe. Jetniški paznik Fr. Kupca je premeščen od okrožnega sodišča v Celju k okrožnem sodišču v Novem mestu. k V Amsterdamu so začeli te dni graditi stadion za olimpijske igre leta 1928. Predsednik olimpijskega odbora je prevrnil prvii vors peska, ki so ga pripeljali, amsterdamski župan pa je imel primeren nagovor. Amsterdamski stadion bo imenilnejši, ker je namenjen svetovnim olimpijskim igram, orlovski stadion pa bo lepši tnko po svoji lepi legi kakor tudi po umetniški izpeljavi. Ce vsak Slovenec kupi srečke Orlovskega stadiona, je nadaljevanje gradnje še v letošnjem poletju zagotovljeno. Srečka stane 10 Din, največji dobitek ima vrednost 25.000 Din. •k Razpis občinskih volitev. Za 16. maja so razpisane občinske volitve v Mežici in Črni. Razpisane bodo tudi najbrže za Prevalje. k Umrla je v ljubljanski bolnici 5 letna hčerka poljske dninarice Marjeta Klemene iz Spodnjih Jarš. Dekle je zakurilo na paši ogenj, pri tem pa se ji je vnelo krilo in so jo pripeljali s težkimi poškodbami v bolnico. — Se hujša nesreča se je pripetila pri Hrastju. Tam sta se igrala dva otroka posestnika Znidariča iz Hrastja. Zažgala sta kup slame in ogenj se je naenkrat razširil po celem poslopju in je vse pogorelo. Pri kupu slame so našli tudi popolnoma ožgani trupli obeh fantkov, ki sta bila stara eden štiri, drijgi pa pet let. k Razpisane pošte. Razpisano je poštar-sko mesto v Žužemberku (II-1), Gornji Lendavi (II-2), Rogaševcih (11-2), Črni pri Pre-valjah (II-l), Mežici (11-2), Toplicah pri Novem mestu (II-2), Loki pri Zidanem mostu (II-l), Planini pri Rakeku (II-2) in v Križevcih v Prekmurju (II-2). Prošnje naj se pošljejo na poštno in brzojavno ravnateljstvo v Ljubljani. k Pošta Sušak dostavlja vse poštne pošiljke na dom. Po ministrski naredbi št. 3591 z dne 25. januarja 1926 dostavlja pošta Sušak v območju zagrebškega poštnega ravnateljstva vse vrste poštnih pošiljk na dom. Zato mora pošiljatelj paketa, naslovljenega v Sušak poleg težne in vrednostne pristojbine plačati tudi pristojbino za dostavo namesto dosedanje obvestnine. k Izprememba pravila za časnikarske brzojavke. Po zadnji ministrski naredbi se časnikarske brzojavke z zmanjšano pristojbino lahko oddajajo v poljubnem času v uradnih urah prav tako kakor druge zasebne brzojavke. Pomniti pa je, da velja ta olajšava za časnikarske brzojavke samo v tuzemskem prometu. k Ne zamudi tudi ti naročiti srečke izredno bogate loterije »Kat. prosvetnega društva v Sv. Petru pod Sv. gorami«, ki se prodajajo samo po 5 Din. Vseh dobitkov je 250 v vrednosti 50.000 Din. Zato ni čuda, da hoče vsakdo čim več teh srečk. Naroči si jih potom dopisnice pri »Loterijskemu odboru v Sv. Petru pod Sv. gorami«, ki srečkam priloži položnico za plačilo. Kdor naroči 10 srečk, dobi 3 srečke brezplačno. Žrebanje bo 19. marca ob 1 popoldne pod drž. nadzorstvom. •k V ruskem sanatoriju na Vurbergu je bila dne 1. marca t. 1. mala slovesnost. Obhajali so triletnico. odkar vodi sanatorij dr. Boleslav FranJare Okolokulak. Protoirej in profesor na ruski gimnaziji v Hrastovcu je imel mole-ben in govor, v katerem je tudi orisal zasluge dr. O ol kulaka. Na to so bolniki ,n drugi čestitali doktorju na lepih uspehih. Mnogo bolnikov je že zdravih zapustilo sanatorij. Zdaj se zdravijo tu Rusi, Srbi, Hrvati in Slovenci, ker sanaterij ima pravico javnosti tudi za naše državljane. k Zdravstvena razstava v Vojniku. Drž. higijenski zavod iz Ljubljane priredi v Vojniku v posojilnični dvorani v tednu od 7. do 14. marca higijensko razstavo, združeno z cyklusom zdravniških predavanj in predvajanjem zdravstvenih filmov. Predaval bo ta-mošnji zdravnik dr. Stanimir Vrhovec obe nedelji in sicer 7. marca ob pol 4 popoldne in 14. marca ob pol 9 dopoldne ter pol 4 popoldne. Vstopnine nI, razstava je za vsakogar velepoučna in koristna, zato nje obisk vsestransko priporočamo. •k Razpis stavbarsklh del. Na zvoniku župne cerkve v Hotiču pri Litiji bo stavbeni odbor delal novo streho. Razpisuje tesarska, kleparska in zidarska dela, posamezno ali skupno, katera se bodo oddajala dne 8. aprila t. 1. na licu mesta. Ponudniki se morejo informirati ali pismeno ali osebno na dan oddaje. Načrt je na vpogled pri župnem uradu. k Poziv kroSnjarjem. Na podlagi odločbe g. ministra za trgovino in industrijo z dne 7. novembra 1925, št. 12.019/111 se radi revizije krošnjarskih dovoljenj pozivajo vsi v ljubljanski oblasti se nahajajoči krošnjarji, ki posedujejo krošnjarsko dovoljenje, izdano po kateremkoli oblastvu v državi, ki pa še ni bilo pregledano v zmislu gornje odločbe od pristojnih oblastev v drugih oblastvih, da se najkesneje do 20. marca t. I. zglase pri najbližjem okrajnem glavarju ali pri mestnem magistratu v Ljubljani ter prineso seboj tudi krošnjarsko dovoljenje.— V Ljubljani, dne 25. februarja 1926. — Veliki župan ljubljanske oblasti: dr. Baltič. •k Velcsejem na Dunaju od 7. do 13. t. m. 25 odstotkov popusta na jugoslovanskih in avstrijskih železnicah, brezplačen vizum. _ Predprodaja voznih listkov, sejmskih legitimacij, prednaročila prenočišč in vse tozadevne podrobne informacije pri »Putnik«-Tourist-Office, Ljubljana. ★ Halo — Kdo tam?--Jelko Kotnik! Tu Akcijski odbor za stadionsko loterijo. Ljudski dom Ljubljana. Kaj pa želite?--Kje se naro"ajo srečke za Orlovski stadion. — — Dobite jih pri vsakem orlovskem odseku ali orliš' em krožku, lahko pa vam jih pošljemo tudi mi. Koliko pa jih želite?--Pošlj te m« jih 25 kar po poštnem povzetju, nekaj jih bom sani vzel, nekaj jih bom poprodal. Ljudje po-prašujejo po njih, nekateri bi radi kaj zadeli, drugi pa pravijo, da dosedaj še niso ničesar žrtvovali za skupno stvar in ae hočejo na ta Ljub-Ijanski dvor« je priredilo zgoraj i menovano društvo v torek zvečer svoj četrti strokovni večer. Predaval je računski uradnik g. Majcen o vojaški dolžnosti državljsna-uradnika. Pj tem predavanju je sledilo zanimivo skioptRno predavanje o zanimivosti iz vsega svet?, dr. Vinko Šarab' n, ki je z aviatično hitrostjo po-vedel številne poslušalce z Amundsenoni na severni tečaj in od tam zopet v klet Ljubljanske ra dvora. Tudi s klavirskimi točkami s spre;: ljevanjem z violino je bilo dobro preskrbljeno. Predavanje je bilo povsem močno obiskano. Vpeljani so bili razni domači gostje kakor tudi iz Belgrada. Večer je potekel v splošno zadovoljstvo vseh članov in gostov. 0 Pivo podraženo. Zadruga gostilničarjev v Ljubljani nam pošilja: S 1. marcem t. 1. je mestna občina zvišala užitninsko doklado na pivo za 50 Din pri hektolitru. Ker prihaja tedaj vsled tega na liter piva 50 par poviška, morajo seveda gostilničarji temu analogno svoje dosedanje cene regulirati navzgor za ravno toliko, t. j. pri litru 50 ali pri vrčku za 25 par. Občinstvo naj blagovoli to vpošte-vati, da se ne bo domnevalo, da je to samovoljno povišanje od strani gostilničarjev. Novi odbor Mesarske zadruge. Pri rednem letnem občnem zboru Mesarske zadruge dne 28. februarja t. 1. so bili z večino glasov izvoljeni, in sicer gg.: Franc Lavtižar kot načelnik, Ivan Anžič kot podnačelnik; kot odborniki gg.: Alojzij Breceljnik, Franc Se'an, Ivan Janežič, Franc Anžič, Franc Črnivc in Matevž Krušič; kot namestniki pa gg.: Josip Keber, Anton Bizilj in Franc Rode. Za računska preglednika sta bila izvoljena gg.: Josip Anžič in Franc Dolničar. O Trebijenje jarkov. Mestna občina ljubljanska bo oddajala v nedeljo, dne 7. marca 1926, ob dveh popoldne v šoli na Barju v treb-ljenje nekatere javne jarke v Karlovškem in Trnovskem predmestju potom zmanjšcvalne dražbe. Interesenti se vabijo, da se napovedane dražbe zanesljivo udeleže. O Umrli so v Ljubljani: Vladko Zabuko-vec, sin zasebnice, 1 mesec. — Anton Znidar-šič, posestnik, 47 let. — Janez Zupančič, sin posestnika, 6 dni. — Julijana Lukač, dnina-rica, 27 let. — Marija Pire, služkinja, 26 let. — Ivan Dragan, žel. sprevodnik v pok., 73 let. — Jožefa Pirš, kolarjeva žena, 44 let. — Stanko Sattler, sin snažilke, 2 dni. — Franc Fine površnike za gospode, priporoča tvrdka A. KUNC, LJUBLJANA po zelo zmernih cercah. Škafar, zasebnik, 71 let. — Franc Adamič, bančni uradnik v pok., 77 let. — Adela Ska-brne, veletrgovka in pos., 73 let. — Marija Jevnikar, delavčeva žena, 74 let. — Marija Repar, dninarica, 60 let. — Lovro Kalan, posestnik, 53 let. — Pavla Jakomin, hči cerkovnika, 1 mesec. — Drago Vučnik, žel. uradnik, 50 let. — Franc Mencej, sin železničarja, tri mesece. — Matevž Krassnig, tov. uslužbenec 67 let. O Restavracija Bellevue toči vsled raz-prodaje izborna vina po izredno znižanih cenah. Glej tozadevni inserat! spomladanske in letne moške obleke obrnite se zaupno na specialno zalogo češkega in angleškega sukna JOSIP IVANČIČ, LJubljana, Miklošičeva 4 Največja izbira. Cene neverjetno nizke Oglejte »I «alopo i Prepričajte se Z □ Rast članov Mohorjeve družbe. Maribor?'^ župnije so že vse prekoračile število lanskih naročnikov Mohorjeve družbe. Nekatere so naravnost izdatno zvišale članstvo, ta-ko da bo končni uspeh nedvomno zelo časten. Po zivarno M-ribor, da v zadnjih dneh s podvojeno ljubeznijo in požrtvovalnostjo deluje za to veliko našo kulturno ustanovo! □ Osebna vest. Težko je obolel g. Sojič, v Mariboru in izven njega znan kipar. Želimo mu skorajšn;ega okrevanja. □ Starešinski klub ima danes v četrtek, 4. t. m., ob 8 zvečer svoj redni mesečni sestanek v kolodvorski restavraciji. Zaradli važnosti prosimo vse tovariše, da se ga gotovo udeleže, ne da bi se pošiljala osebna vabila. □ Komisija, ki preiskuje lokale in restavracije, ima pregledati 116 gostiln in restavra-c j. Ce vzamemo še c. 150 vinotočov, imamo opraviti vsekako z visokim številom! □ Duhovniška vest. Dne 7. t. m. podeli lavantinski škof dr. Karlin nižje redove gg. Stakrietu in Canjkarju. V mašnike bosta posvečena 14. t. m. □ Odbor za spomenik f mons. dr. Medvedu je na svoji prvi seji sklenil poslati vabila vsem bivšim učencem in prijateljem rajn- I kega za pr spevke, da se mu postavi dostojen sporr.enii'. Delo se bo poverilo našemu umetniku g. Sojču. V našem včerajšnjem poročilu o čl-nih odbora smo pomotoma izpustili gosp. svetn ka in profesorja na drž. moškem učiteljišču J neza K. V reže. □ Koncert Glasbene Matice. Ker so bile. vs'.o-nice za včerajšnji koncert že v torek, razprodane, se »Letni časi« ponovi jo,, v. soboto ob 8. uni zvečer. V nedeljo izvaja Mariborska Mat!c<* isti koncert v Celju. Začetek ob pol 5 popoldan. □ Nadalini program Ljudske univerze. V petek, dne 5. t. m. bo v izpopolnitev serije o francoski kulturi predaval g. prof. Gruntar o Franciji. Orisal bo zemljepisne in narodopisne razmere v Franciji na podlagi številnih skioptičnih slik, ki kRŽejo med drugim razen Pariza in Versaillesa Riviero in razna pokrajinska mesta. — V nedeljo, dne 7. marca ob 16 (4) bo v kazinski dvorani drugi otroški večer »Ljudske univerze«. Sodelovala bo gospa Van-da Gorčeva iz Ljubljane, ki je že na glasu kot dobra pripovedovalka otroških pravljic. Razen I pripovedovanja pravljic so na programu nekatere otroškemu obzorju primerne glasbene točke, ki jih izvaja na harfi naš priznani har-finist g. Lukež. Prireditev bo prekosila vse dosedanje mladinske večere v Mariboru. — V pondeljek, dne 8. marca pa bo predaval predsednik »Ljudske univerze« a. inž. .T. Ku-kovec o J. J. Rousseauiu. »Tukaj v Gospodu počivajo preč. g. Franc Treiber, rojeni 28. 1. 1809 v Bačah, v mašnika posvečeni 4. avgusta 1833, fajmošter v Št. Jakobu od 28. oktobra 1846, do svoje smrti 24. oktobra 1878. Spominjajte se svojih dušnih pastirjev, ki so vam oznanjevali božjo besedo. Postavili farani.« Blagi pevec vsled svoje radodarnosti in gostoljubnosti ni zapustil nobenega premoženja. Takratni konservativni časnik v Celovcu je priobčil nekrolog, v katerem je bilo med drugim čitati: »Er starb arm wie eine Kirchen-maus.« In vendar je zapustil bogastvo, ki je vredno več kakor zlato in srebro, zapustil je srčne pesmi in srečen dedič je slovenski narod, ki jih je sprejel takoj kot narodne. Župnik Treiber je imel razen bratov Matevža, ki je bil na domačiji in Janeza, p. d. Ciprijana v Št. Jakobu v Rožu, kjer še živi njegova hči Ivana, omož. Izop, še dve sestri, Uršiko in Konšlaneo, ki je vodila gospodinjstvo in umrla v Št. Jakobu 25. junija 1876 v starosti 64 let. Pri tej priliki omenim, da je bil naslednik župnika Treiberja Franc Barborič iz Dolenjskega. Ko je ta stopil v pokoj, je kupil v Ljubljani na Bregu hišo, v kateri je izvrševala njegova sestra gostilniško obrt. On sam je stanoval tudi v tej hiši, vsled česar je dobila ta obče znana gostilna ime »pri fajmoštru«, ki ga nosi še dandanes. To je kratek životopis slavnega pevca. II. Franc Treiber je v istini postal nepozaben po svojih pesmih, ki so tako prisrčne in ljuo-ke, da si jih je kmalu osvojil cel okraj in jih dandanes prepeva kot obče znane narodne pesmi. Čuditi se pač ni, da je bil naš Franček ve-, sele narave in imel v sebi pevsko žilo. Svoja mlada leta je preživel pod visoko Jepo ob div-no lepem baškem jezeru z edino lepim otokom. Kdor je stal kdaj na hribčku nad vasjo Bače pri mični cerkvici Sv. Jurija, nikdar ne bo pozabil ta biser slovenske koroške dežele. Veseli ljudje prebivajo tam, ki kaj radi prepevajo. Njih glasovi so mehki, ubrani, teko nežni, da ti sežejo do dna srca; kdor je slišal kdaj to petje, ga ne pozabi nikdar. Ljudje tega okraja kažejo neko posebno naravno veselje in srčno milino, katero razume le tisti, ki pozna dušo koroškega Slovenca. Franc Treiber je imel .kakor sem že omenil, pevsko žilo v sebi. Poleg tega je imel še dar, da je bil dober pevec, imel je lep tenor, in je svojim pesmim dal tudi svoj napev, tako da je bil v polnem pomenu besede narodni pevec. Znamenit je postal po svoji pesmi: Tam za gmajnico Tam čez jizaro, ki ima pet kitic. (Glej pesmarico: Prepevajte »Bogoljubove« knjižnice 4. zvezek. To pesem je zložil Treiber gotovo ob času, ko je bil že župnik v Št. Jakobu Nato kažejo že zp četne kitikar se strinja tudi s krajevne lego, kajti t\se gre od Št. Jakoba proti Bačam, se pride najprej v gozd, kar označuje koroški Slovenec z besedo »gmajna«, potem je jezero in onkraj je šele pesnikova rojstna hiša. Sedaj navadno besedilo: »Gor črez jizaro, gor črez gmajnico«, tedaj ni pravilno. Tudi zadnja vrsta prve kitice se ima pravilno glasiti: »In prepevali — haji, haja. Iz kitice: Hiša 6čina, luba mamica, Oh, ko b' najdov še kdej oba, Al ne najdem več mojih starejšov Ja le koj otužno grem domov, jasno sledi, da je zložil Treiber to pesem kmalu po smrti svojih starišev. Oče in mati sta umrla oba leta 1855., in sicer prvi 11. novembra, mati pa 20. aprila. Župnik Treiber je rad obiskoval stariše, posebno kadar je bilo cerkvovanje — žegna-nje — v Bačah. Tudi po smrti starišev je še hodil v dve uri oddaljeno rojstno vas in obiskoval svoj nekdanji dom, kjer je bil njegov brat Matevž gospodar. Ko se je nekoč vračal proti Št. Jakobu, je obstal na hribčku Videl je od daleč čez jezero priljubljen dom, kjer ni več njegovih starišev. V tem duševnem razpoloženju je zložil to pesem. V teh besedah se kaj lepo zrcali vsa ljubezen, ki jo je čutil pesnik do svoje rojstne grude in to kaže pravega Ko- rošca, kateremu je ljubezen do domovine tako globoko ukoreninjena, da mu nobena sila ne more zatreli tega čuta. To pesem in dalje navedeno: »Bratec moj, ti predragi«, je župnik Treiber najrajši pel; kakor hitro je imel zbrane sposobne pevce, je začel te pesmi. Dal je vsakemu svoj glas, nato so poskusili peti, seve, vsakokrat tudi niso zadeli; tedaj se je pesnik razburil, ker to ni odgovarjalo njegovemu tankemu posluhu. Imel je zalo stalni izraz: »Beštija, kni prav, še enbart.« In ponovili so pesem in tedaj so jo vsi zadeli. Tako je pevec sam učil v Št. Jakobu pevce peti njegove lastne pesmi, poslale so kmalu priljubljene in razširjene po Rožu gori do Zil-ske in doli do Podjunske doline. Po preobratu se je razširila ta pesem kmalu po vsej Sloveniji, peli so jo pred našim presvitlim vladarjem in solza je rosila njegovo oko. Pomen vsebine te večno lepe pesmi se je prenesel na usodo koroških Slovencev, posebno pa po nesrečnem izidu glasovanja: tista tiha bol, ki je napolnjevala nekdaj pesnikovo srce, je legla na dušo koroških Slovencev iu čuti jo tudi vsa Slovenija. Zato si je pridobil pesnik Treiber že samo s to pesmijo nesmrtno slavo in lahko reče s pesnikom Horacijem: Ext'gi monuinenium aere perennius. Prihodnjič še o nekaterih drugih njegovih pesmih. (Dalie.) ! □ Higijcnski tečaji »Ljudske univerze« ▼ Studencih in Ptuju. Te dni se je z velikim uspehom' otvoril higijenski tečaj mariborske »Ljudske univerze« v Studencih. Predavata g. MariniČ (o tuberkulozi) in g. dr. Jurečko (o splošni higijeni), drugo predavanje v petek, dne 5. t. m. vb 19 v sokolskem domu. — Dalje bo priredila »Ljudska univerza« higijenska predavanja v Ptuju V četrtek, dne 4. t. m. bo predaval g. dr. Vladimir Vrečko, okrajni zdravnik v Ptuju, o splošni higijeni, v soboto, dne 6. t. m. ob 6 zvečer pa dr. Matija Mrgole o tuberkulozi. Oba dneva sta še popoldne ob pol 16 posebni predavanji o istem predmetu za mladino. □ Boj med mesarji in špeharji. Špeharji, mariborska posebnost, imajo svoj kartel in so pestri; najhujši konkurenti mesarjev. Špeharji pritiskajo na znižanje cen, mesarski kartel pa trdovratno vztraja na dosedanjih cenah in režiji. Zaradi tega je med njimi precejšnja napetost. Vendar pa to razmerje, razven besednega dvoboja še ni imelo hujših posledic. □ Napredek mestne kiavnice. Mestna klavnica ob Dravi je s sedanjim vodstvom stopila v nov lep stadij naprednega razvoja pod ravnateljem g. Rojkom. V letošnjem zimskem času se je osnažila in tehnično popolnoma prenovila ogromna hladilna naprava, ki nudi občini lep vir dohodkov radi produkcije ledu v letnem času ki ga deloma prodaja, deloma pa služi mesarjem v svrho konserviranja mesa. Istočasno so dokončali tudi zgradbo za novo hladilno napravo, za katero je že vse pripravljeno, z obratom pa še niso mogli začeti, ker vsled ra-nih neprilik še niso dospeli stroji iz inozemstva. Mestna klavn;ca ima tudi svojo stojnico, ki blagodejno vpliva na regulacijo mesnih cen, vzbuja pa tudi ogorčenje na nasprotni strani. Znan je tudi njen izvoz, zlasti puranov v božičnem času na Angleško in svinj v Nemčijo. Velik napredek sili k novi hlndrlnl napravi in vodstvo upa, da bo kmalu prišel čas, ko bosta obe v polnem obratu. Celje 0 Celjski orlovski odsek je imel v torek zvečer zelo ljubko domačo prireditev, na kateri je izročil svojemu prvemu častnemu članu krasno izvršeno diplomo. Za častnega člana je bil izvoljen g. Kari Golob, mizarski mojster in trgovec, ki je že od početka orlovskega gibanja kazal vedno in povsod veliko ljubezen za našo mladinsko organizacijo. Ze pred vojsko se je posebno trudil z naraščajem in tudi po vojni m nehalo njegovo delovanje v prid te mladinske organ'zac;je. Njegovo delo se ni ustrašilo ni-kakih žrtev. Te prireditve se je udeležilo skoro polnoštevilno celjsko članstvo in naraščaj, ki so z veseljem dajali izraz spoštovanja in ljubezni svojemu prvemu častnemu članu. Samomor. V torek popoldne ob 5. uri se je pri Levskem mostu ustrelil v srce I. Ve-kijet, bivši uslužbenec pri tvrdki Westen v Ga-berju, ki je bil sedaj tri mesece brez službe. Po strelu je še tekel nekoliko naprej, nakar se je ob neki strmini opotekel, padel na tla in izdihnil svojo dušo. Kaj je samomorilca gnalo v smrt se ne more ugotoviti. Še opoldne istega dne je z večimi osebami mirno govoril in ni kazal nobenega razburjenja. Najbrže je to po?ledi1 ca bre-poselnosti, ker je živel v zadnjem času skozi tri mesece brez vsakega zaslužka. 0 Občinska seja mestnega zastopa je sklicana na dne 5. t. m. ob 5. uri popoldne. Trbovlje Smrtonosna stava. Vesela družba samih čevljarskih pomočnikov se je zbrala pri čevljarskem mojstru Avguštinu Kukenbergu po večerji v pondeljek zvečer. Med drugimi šalami so se začeli pogovarjati kdo da največ poje. Navzoči mulasti pomočnik Jože Zlak, doma iz Hrastnika, 25 let star in zaposlen pri g. Andreju Kukenbergu, je poudarjal, da se nikogar ne ustraši pri uničenju jedil in tako je prišlo do stave, da se mu skuha v trdo 20 jajc in še spije lahko nato tri litre vina, pomešanega z pol litrom ruma. Po polurnem času je mož v resn ei spravil vse lo pod streho, nakar »o se pokazale tudi posledice. Možu je postalo s'abo, njegovi tovariši so ga spravili v postelj in odšli. Ko so po preteku ene ure pogledali za njim, je ležal mrtev. Odnesli so ga v mrt-vašn co in na njegovem obrazu se poznajo učinki te smrtonosne stave. Ob času krize rudarjev. Danes, v sredo je poselilo tTžni prostor polno prodajalcev, manjkalo je pa kupcev. Neprodane stvani so primor ne p nujati kmetice nato po hišah. Krizo rudarja občutijo pač vsi sloji. J& Prvo pomoč nezaposlenim rudarjem bo nudil Društveni dom s kopanjem zemlje in CuvaStc svoj obrai llnltc 7.U mnlvnnj« narlSUo nmtUUo . . n i kov pV^Tj,; ^Vn JoM.e trajno ^ planiranjem pri Domu. Vršili so se 2e tozadevni razgovori in se bo začelo g kopanjem v par dnevih. Tudi z zidavo stanovanjske hiše bi se že pričelo, pa se še čaka da se prostor odmeri. Šmarje pri Jelša§ Materinski dan. Na Marijin praznik, dne 25. t. m., namerava prirediti tukajšnji orliški krožek materinski dan, ki naj bi v jasni luči pokazal našemu ljudstvu vzvišeno nalogo matere, njeno delo in trpljenje ter bi posebno mladino poučil, kaj je mati. Spored celega dneva je zamišljen precej na široko. Pred-poldne bo skupno sveto obhajilo, popoldne pa v Katoliškem domu slavnostna prireditev z govorom, petjem, deklamacijami in igra »Ve-stalka«. Na materinski dan vse, ki morejo priti, uljudno vabimol Razširjenje pokopališča. Končno se bo vendar posrečilo razširiti šmarsko pokopališče, ki je bilo za tako veliko župnijo docela premajhno in nas je že začelo skrbeti. Ker se bo razširilo pokopališče precej in se bo popravil tudi ziid, bo mogoče pokopališče tudi primerno urediti. Vsiljevanje »Domovine«. Znano je, da so hoteli naše ljudstvo kar preplaviti z »Domovino«. Menda so bili malokje tako vsiljivi kakor v Šmarju, kjer se najdejo kvalificirani agitatorji za vse, kar ni krščanskega. Naši ljudje se niso dali zbegati, ampak so vsiljiv list odločno odklonili Misijon v Zibiki. V sosednji župniji Zibiki se je vršil zadnje dni misijon; trajal je deset dni. Vodili so ga jezuiti. Nova šola, V bližnji Kostrivnici se dela na to, da začnejo graditi novo dvorasredno šolo, ker sedanja ne zadostuje. CfublfansKo gledišče Drama. Začetek ob 8 zvečer. Četrtek, 4. marca: »Zapeljivka«. Red F. Petek, 5. marca: »Naša kri«. Red B Sobota, 6. marca: ob 15. uri pop. »Pegica mojega srca«. Dijaška predstava po znižanih cenah. Izven. Nedelja, 7. marca: Ob 15: »DeseU brat«. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. — Ob 20: »Ana Chri6tie«. Ljudska predstava po znižanih cenah Izven. Ponedeljek, 8 marca: »Deseti brat«. Red E. Opera. Začetek ob do! 8 zvečer. Četrtek, 4. marca: »Žongler Naše Ljube Gospe«. Premijera. Red 4. Petek, 5. marca: zaprto. Sobota, 6. marca: »Večni mornar«. Red F. Nedelja, 7. marca: Ob 15: »Žongler Naše Ljube Gospe«. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. — Ob pol 20: »Grofica Marica«. Izven. Premijera. Ponedeljek, 8. marca: Zaprto. »Žongler Na-še Ljube Gospo.« Ljubljanska opera je popolnoma nanovo naštudirala znano Mas-senetovo opero »Žongler Naše Ljube Gospe«, ki se je prvikrat izvajala na našem odru takoj po prevratu. Massenetova glasba je izredno lepa ter je ta opera stalno na repertoarju vseh velikih svetovnih odrov. Nocojšnjo premijero Je uaStudiral dirigeut Neffat, režija pa je v rokah režiserja Zdenka Knit-la, ki se s to opero prvikrat predstavi naši gledališki publiki kot operni režiser. Vloge so sledeče zasedene: Jean: Knittl, Boniface, samostanski kuhar: Betetto, Prior: Rumpelj, menih-pesnik: Mo-horič, menih-slikar: Janko, menih-giasbenik: šu-belj, menlh-kipar: Sekala, Angelja pa sta ga Ribičeva in gdčna Potučkova. Predstava se vrši za red D. Dijaška predstava v drami. V soboto se vprizori v dramskem gledališču ob 3 popoldne »Pegica mojega srca«. Ta jako priljubljena veseloigra se igra ta dan zadnjikrat v letošnji sezoni in je namenjena v prvi vrsti dijaštvu, lahko pa jo poseli tudi drugo bčinstvo. Cene so znatno znižane. Glasba V tori>k i), marca se vrši v Unionski dvoran! komorni koncert znamenitega češkega komornega kvarteta, tako zvanega »Ševčikovega kvarteta'. Ta kvartet je poleg slavno in svetovno znanega, tako-rekoi oficijelnega češkega komornega kvarteta »Češki kvartet«, eno najodličnejših komornih udru-ženj na evropski celini. Ševčikov kvartet koncer-tira že preko 20 let ter je s svojimi koncerti pre-predel takorekoč vso Evropo. Ker je ta koncert drugi komorni koncert v letošnji koncertni sezoni, smo prepričani, da bo vzbudil v našem občinstvu največje zanimanje. Predprodaja vstopnic od četrtka dalje v Matični knjigarni. Cene običajne — koncertne. Pomladansko porotno zasedanje. S.&OČU &£& Kozje, V nedeljo, dne 28. februarja, se je vršil tukaj shod SLS. Kot govornika na tem shodu sta bila določena poslanca Škoberne in dr. Hcdžar. Poslancev pa na shod ni bilo, ker sta bila zadržana radi važne proračunske razprave v Belgradu, kar je takoj razložil zbo-rovalcem g. Marko Kranjc. Shodu je predsedoval g. A. Bovha, župan iz Verač. Prvi je govoril g. Marko Kranjc, ki je v svojem govoru razložil delo naših poslancev v Belgradu in najvažnejše točke državnega proračuna za 1. 1926/27. Za njim je govoril trški župan g. P o d 1 i n š e k , ki je naglasil takoj uvodoma, da ne stojimo samo pred skupščinskimi, oblastnimi in občinskimi volitvami, ampak da stojimo še pred nečem drugim, kar je še važnejše, — da stojimo pred gospodarskim polomom. Rekel je, da nas je davčni vijak, davčno breme prisililo, da smo sklicali zborovalce, da bi na ta način izrazili naše želje in naše prošnje gg. poslancem. Prečital je resolucije, ki so se soglasno sprejele. Iste se bodo odposlale gg. poslancem v Belgrad. Za njim je dobil besedo g. Č e r n o g a iz Zdol pri Brežicah, ki je podprl važne gospodarske resolucije, navduševal zborovalce za skupno in složno delo pri gospodarskih vprašanjih in kritiziral grdo navado med Slovenci — ne-voščljivost. Po govoru g. Černoge je ponovno govoril g. Marko Kranjc, ki je pojasneval resolucije. — Debata, ki je bila zelo živahna, je potekla mirno. Videlo se je, da bi še marsikdo rad izrazil svoje želje in svoje mnenje, česar pa žal ni čas dopuščal. Vsled tega je tudi g. Podlinšek vprašal navzoče zborovalce koncem zborovanja, če želijo, da se skliče v kratkem drugi gospodarski shod. Zborovalci so soglasno zahtevali, da se naj tak shod v kratkem vrši. Povabijo naj se tudi gg. poslanci. Prosili so tudi, da pride med nas voditelj Slovencev g. dr. Korošec. — Shod je zaključil po naročilu predsednika g. Bovha g. župan Podlinšek. — Shod jc bil zelo dobro obiskan. — Resolucijo shoda objavimo pri hodnjič. Lačko. »Jutrov« dopisnik iz Laškega je v številki 28. februarja zopet pokazal svojo prirojeno škodoželjnsot in potrdil moje očitke. Mesto, da bi se omejil na samoobrambo, me znova napada, češ, da so moji stanovski tovariši mnenja, da nimam kvalifikacije za svoje mesto. Radoveden sem, kaj bi »Jutro« reklo, če bi napisal jaz vsako mnenje in trditev, zadevajočo osebo »Jutrovega« dopisnika. Vendar tega iz načela nikdar ne bi storil: ker ne vem jem čenčarijam in se hočem omejiti le na samoobrambo. — Smešna je trditev, češ, da nimam kvalifikacije V službo sem vstopil šele po vojski in sem moral imeti potrebne šole in dokumente, ker bi sicer ne bil sprejet. Sprejeli so me pa za to odgovorni in kvalificirani ljudje. Tudi sem bil preveden po novem uradniškem zakonu in sicer v času, ki ni bil za mene ugoden, če so pa nekateri stanovski tovariši mnenja, da daje samo staroavstrijska diploma pravico za vstop v službo, sem pa prepričan, da smatra tudi »Jutrov« dopisnik tako mnenje za popolnoma napačno, zlasti še iz razloga, ker mi je naša država kot svojemu štipendistu diktirala, kje naj nadaljujem in končam na Dunaju -započete študije. Res je, da se je stara Avstrija branila tujez.emskih diplom, ampak le iz konkurenčnih razlogov, ker je imela sama dve laki strokovni visoki šoli ,toda naša država ni imela pri postanku nobene Analogno ne bi torej imeli vsi moji stanovski tovariši potrebne kvalifikacije, ki so po vojski končali študije. - Sicer pa, ue se hočete prepričati na lastne oči, Vam rade-volje »strežem. Samo potrudite se k meni, pa Vam pokažem vse originalne dokunente kakor gimnazijsko maturitetno spričevalo, indekse i 8 pravilno potrjenimi in štetimi semestri, spričevala r!l-llomo in druge dokumente, uauašajoče se ua mojo službo. — 1. LJUBLJANSKA POROTA. Dne 2. marca 1926. Uradna poneverba. Danes se je vršila porotna obravnava kot tretja v tem porotnem zasedanju proti bivši poštni uradnici v Mojstrani Alojziji K e r n c. Obtožnica jo dolži, da je poneverila večje vsote uradnega denarja, katerega jo porabila za svoje zasebne potrebe Goljufala je, kakor ji očita obtožnica, na ta način, da ni vpisovala vplačanih zneskov na poštne nakaznice in poštno hranilnični urad, marveč je te vložbe odlagala od meseca do meseca, ter si je s tem napravila nekak provizorični obračun, katerega je hotela v začetku meseca poravnati. Ker so pa dolžni zneski vedno bolj naraščali, jih obtoženka s svojo mesečno plačo ni mogla več kriti in je vsled tega zapredla zopet druge manipulacije, da si je pomagala iz zadrege. Bila pa je pri tem toliko previdna, da je znala v slučaju kontrole prikriti cel primanjkljaj, katerega je prepisala na odprt tekoči račun. Obtoženka je že na prvi pogled videti eksaltirana ženska, ki je živela preko svojih razmer. Kot zamostojna uslužbenka je pohajala v razne družbe in se je zanimala tudi za javna politična vprašanja. Bila je pripadnica raznih naprednih in nacionalističnih društev, katere je po izpo-vedbi raznih prič prav izdatno podpirala. Občevala je v teh krogih kot voditeljica raznih ženskih odsekov in se je odlikovala kot bogata in delavna pokroviteljica v vsakem oziru, pozabivši. da izdaja tuj denar, s katerim kot poštna uradnica ni imela nobene pravice razpolagati. Koliko časa je to delala, niso mogli točno ugotoviti, pač pa je poštni kontrolor in preglednik podeželskih poštnih uradov in poštnih blagajen g. Wolf pri škontraciji ugotovil, da manjka v blagajni velik znesek od strank vplačanega denarja. Ugotovili so končno, da je oškodovala poštno upravo za 77 tisoč dinarjev. Pri obravnavi se je obnašala obtoženka jako nervozno in se je zagovarjala, da ni kriva, ker je bila takprekoč žrtev drugih in ni imela namena oškodovati poštni erar v svoj dobiček. Posojila, ki jih je dobivala, oziroma jemala iz poštne blagajne, je vedno vračala in bi prav gotovo tudi ta znesek povrnila, če bi ji ostala ta možnost. Gotovo je, da sama te poneverjene vsote skoro ni mogla porabiti, ker je imela popolnoma zasigurano stanovanje in oskrbo, prosto hrano in poleg tega še 500 Din mesečne plače. Državni pravdnik je na podlagi teh podatkov ugotavljal, da je obtoženka denar, katerega je poneverila, naravnost razsipala. Tudi ni izključeno, da ima denar še kje skrit ali shranjen pri kakem svojem zaupniku. Obtoženka se je zagovarjala, da ni poneverila hote in v škodo erarja nobenega denarja, pač pa si je izposodila od različnih znancev in prijateljev večje vsote, katere je porabila v prid raznih naprednih društev. Obnašala se je pri obravnavi jako patetično, postajala je pa tudi včasih naravnost ekscentrična in je končno s povzdignjenimi roikami prosila porotnike in sodnike za milostno sodbo. Porotni senat je stavil porotnikom dve vprašanji in sicer prvo, če je obtoženka obdržala državi zaupane zneske, drugo pa, če je poneverila denar drugim osebam in ne državi. Porotniki so po kratkem posvetovanju potrdili prvo glavno vprašanje, ki se je glasilo na 77.000 Din državi poneverjenega denarja z 10 glasovi proti dvem. Z ozirom na ta izrek porotnikov je bila obtožena Alojzija Kernčeva obsojena radi uradne poneverbe na poldrugo leto težke ječe. V kazen pa se ji všteje 50 dni preiskovalnega zapora. Po razglasitvi sodbe je postala obtoženka silno nervozna in je ponovno s povzdignjenimi rokami prosila sodnike, naj se je usmilijo, češ, da tega ni zaslužila, ker je le žrtev razmer in trpi kot taka za druge. Porotni senat se seveda na to ni mogel ozirati in je ostala kazen neizpremenjena. Tudi je dolžna povrniti poštarju v Mojslrani g. Ambrožiču 77.000 Din, katere jo on založil erarju. Obtoženka je sodbo sprejeta in kazen takoj nastopila. Porotna dvorana je bila cel čas obravnave polno zasedena posebno od ljubljanskih in podeželskih poštnih interesentov. Dne 3 marca 1926. Roparski umor pri Vclikf Stari vasi. Danes se je vršila ena sama porotna obravnava in sicer proti samskemu delavcu Francetu Koprivcu iz Stare vasi 21. Fant je spolnil komaj dvajset, ko pa je izvršil roparski umor, še ni bil star dvajset let in le temu slučaju se ima zahvalili, da ni prišel v roke krvniku. Potek tega res grdega zločina pa je bil glasom obtožnice tale: V Dobrunjah pri Ljubljani je živel 62 letni Antpn Trček. Mož je bil prej občinski sluga, na slara leta pa se je preživljal s tem, tla je krošnjaril po grosupeljski in dobrunjski okolici in je prodajal sukno. gumbe in tudi saharin. Mož je bil samec in brez otrok in svojcev ter je bil včasih odsoten po cele tedne. Zadnjič so ga videli okrog božiča 1921. nato pa je brez sledi fZ/-ginil. Po vaseh, kjer je krošnjaril, so ga pogrešali in razširila se je celo govorica, da se je mož v kakem gozdu obesil. Dne 25. decembra 1925 pa je našel posestnik France Zupančič, ko je lovil v lovišču med Dulaiiii in Staro vusjo, v goščavi človeško. oko« t je. pokrito deloma še z obleko. Na desni senci se je poznala na lobanji težka poškodba in sicer je bila lobanja na treh mestih počena. Mož je moral dobiti silne udarce s topim orodjem. Dru«ih poškodb pa niso mogli ugotoviti, ker Je bilo truplo že popolnoma razkrojeno. Gotovo je bilo le to, da je moža nekdo zavratno pobil in ga sezul, mu pobral blago, uro in denar. Orožniki so že čez dva dni aretirali današnjega obtoženca kot morilca Dejanja samega fant ne taji, toda izgovarja se tako, da izključuje roparski umor in hoče dopovedati, da gre le za navaden uboj v pretepu, kar bi mu seveda zelo olajšalo njegov položaj. Trdi namreč, da je neko nedeljo pred lansko Veliko nočjo srečal na poti od Police v Staro vas nekega nezjianega, okoli 50 let starega moža, ki ie prodajal saharin. Med pogovorom je potegnil iz žepa poldru-golitrsko steklenico, v kateri je imel brinjevec. Mož je dal tudi njemu parkrat piti sam pa se je tako napil, da se je opotekal in je postal nasilen in sirov. Dregnil ga je s palico v ramo in ga udaril. To je pa njega, današnjega obtoženca, tako ujezilo, da je pograbil kol in udaril moža po glavi. Starček se je po udarcu sesedel in se ni več zavedel. Udarec je bil smrten Dalje pravi obtoženec, da ga je udaril v jezi in da ni imel namena moža oropati. Denar mu je vzel šele, ko se je neznanec zgrudil na tla in mu je pri tem pogledala listnica iz žepa. Nato je skrit truplo v gostem grmovju. Šel je domov in je povedal materi, kaj je napravil. Priznal je tudi orožnikom, da je starca pobil, odločno pa zanikal, da ga je oropal. Tudi pri porotni obravnavi se fant zagovarja kakor je navedeno v obtožnici. Trdi tudi, da ni mislil, da ga jo tako udaril Ko se je sklonil k njemu, je mož še dihal in tako mu je še pri življenju jemal denar in mu slačil obleko in čevlje Pravi, da je bil ves zmešan. Čevlje je prodal z,a štiri kovače, uro je izgubil, ko je begal po gozdu, v listnici pa je bilo pet kovačev. Odločno pa zanika, da bi mu bil odrezal glavo in je trdil, da bi mu je s svojim nožem sploh ne mogel. Vendar pa fantu ne verjamejo. Tudi, ko so mu pokazali lobanjo ubitega in mu predočili težko razpoko na njej. je ostal fant pri svojem zatrdilu. Sosedje pravijo, da je bil. Trček vesel in korajžen človek in da se je rad šalil. Obtoženca pa slikajo, da je čuden človek, ki ni bil rad pri ljudeh in je bil potuhnjen. Imeli so ga vsi za slabega človeka in so se ga ogibali Dejanje je opazoval od daleč tudi njegov šestletni brat, ki je do podrobnosti natanko opisal strašen dogodek. Cela Koprivčeva rodbina je na slabem glasu z materjo vred in vsi vedo, da ti ljudje kradejo, kjer kaj dobe in da jim smrdi vsako delo. Zato tudi ni čudno, da je fant tako globoko zabredel in postal roparski morilec. Porotniki so potrdili z osmimi glasovi vprašanje roparskega umora in ropa s pripombo, da gaje udaril z nekim topim predmetom, pa ne z nožem. Koprivec je bil z ozirom na ta pravdorek obsojen na deset let težke ječe. Porotnemu senatu je predsedoval višji sodni svetnik dr. Kaiser, votanta sta bila sodni svetnik Janša in okrajni sodnik Verbič. zagovarjal je obtoženca dr Jerič. Kot zdravniška izvedenca pa sta bila dr. Majer in dr. Novak. Obravnava je trajala od 9 dopoldne do treh popoldne. Dvorana je bila ves čas nabito polna. — Druga obravnava proti Ani Spil ako vi pa je odpadla, ker žena, ki je bila obtožena poneverbe, ni prišla in se bo bržkone poravnala z oškodovanci. — Jutri se bo vršila obravnava proti Bolčetu Ž v a n u radi cele vrste raznih poneverb. NOVOMEŠKA POROTA. Dne 3. marca 1926. Roparski umor. Danes je novomeško porotno sodišče razpravljalo o roparskem umoru, ki se je pripetil lanske spomladi v bližini Družinske vasi, odkrili pa so ga potem meseca oktobra. Kot krivec je bil po 61. 134 in 135 k. za k obtožen leta 1896. v Družinski vasi rojeni, oženjeni delavec Martin D e ž m a n iz Vinvrha, skrajno malopriden in delomržen človek. O zločinu pripoveduje obtožnica: Dne 6. oktobra 1925 sta Janez Teropšič iz Kronovega in Jože Ivančič iz Družinske vasi pasla živino pri tako z.va-nem »Jezeru na marofu« blizu Družinske vasi. Pri tej priliki je Jože Ivančič omenil Teropšiču, da govore ljudje, .la se v »Jezeru« nekaj nahaja. Da dožoneta kaj je resnice na tej govorici, sta Teropšič in Ivančič s ključem, to je leseno rogovilo najprej odstranila mrvo in dračje, ki je pokrivalo gladino jezera. Takoj na to sta opazila golo kost, na kateri Je viselo nekaj mesa. Ko je Teropšič z rogovilo ta zagonetni predmet obrnil, se je pokazala človeška noga, obuta v čevelj. Zdaj sta si bila Teropšič in Ivančič na jasnem, da se v vodi nahaja človeško truplo ter sta obvestila orožnike v Dol. Kronovem, ki so odredili, da se je truplo potegnilo iz vode. Navzoči mrliški oglednik Kuplje-nik je takoj po ogledu trupla izrazil domnevo, da je mrlič najbrže Jože Vodopivc iz. Strelam (Mladih vin), ki je meseca maja izginil iz domače vasi. Ko so nato prišli na lice mesta še starši Jožefa Vodo-pivca, Franc in Marija Vodopivec slar., ter sestra Marija Vodopivec ml., so vsi trije po ostankih obleke in čevljih spoznali v truplu sina, oziroma brata Jožefa Vodopivca To ugotovitev je podpiralo zlasti tudi dejstvo, da je iz ostankov obleke pri dvigu trupla izpadel kos slanine, ki ga je bila dala Marija Vodopivec za popotnico sinu Jožefu Vodopivcu, ko se je od nje poslovil. Mrliča so nato prenesli v mrtvašnico v išeio cerkev, kjer sta zdravniška izvedenca ugotovila na lobanji 5 mm široko razpoko od desne očesne dupline čez celo čel«ico, za tem pa 5 cm dolgo, 3 cm široko udrtino teme-nične kosti Izvedenca sta oddala mnenje, da je obducirani dobil enega ali dva ailna udarca s k a- kfm trdim predmetom po glavi, vsled česar je po-Slla čelnica in se udrla temenica: udarjeni je vsled tega padel v nezavest ter bil najbrže v nezavestnem stanju vržen v vodo. Po storilcu ni bilo treba dolgo poizvedovati. Ljudski glas je dejanja oeurnil takoj obdolženca, ki je v celi okolici znan kot delomržen in tuji lastnini nevaren človek, ki je bil radi raznovrstnih deliktov že desetkrat kaznovan, Je večkrat pa v preiskavi radi težkih zločinov, iz katerih se je le vsle;J svoje izvanredne prekanjenosti in zvijačnosti izkopal. Po navedbah prič je prišel Jože Vodopivc dne 4. maja 1025 ponoči nepričakovano domov iz Se-miča, kjer je bil kot zidarski vajenec zaposlen pri Angelu Batteliniju. Od 5. do 13. maja se je Jože Vodopivc brez posla potikal po domači vasi in popival po gostilnah; 13 maja zvečer pa je prišel k materi in jo prosil za 30.000 K, češ da gre v Ameriko. Ko mu je mati odvrnila, da nima denarja, jo je prosil, naj mu da vsaj 800 K, ker ne gre sam, ampak Martin Dežman, Alojzij Kostrevc te še noki RČčnn (iz Rake), ki bodo, če ne bi sam imel denarja, zanj založili. Prestrašena mati je zdaj začela jokati, sin pa jo je prosil, naj bo tiho, da je ne bi slišal Dežman, ki mu je strogo naročil, da ne sme o nameravanem potovanju v Ameriko nihče vedeli ter trdil, da tudi sam svoji ženi ne bo ničesar pravil. Na materino pripombo, da ne bodo daleč prišli, ker jih bodo orožniki že v Kro-novem na cesti prijeli, je odvrnil Jože Vodopivc, da ne bodo šli po cesli, marveč skozi Dobovo po gozdu ter se sešli šele v Novem mestu. Okrog dveh ponoči je Jože Vodopivc odšel ter ga od tedaj nihče ni več videl živega. Martin Dežman je sicer priznal, da je bil 13. maja zvečer v družbi Jožefa Vodopivca, odločno pa je zanikal, da bi bil z njim domenjen za pot v Ameriko; kritičnega večera se je baje Jože Vodopivc pri njem še poslovil, češ da gre za zaslužkom na Francosko ali v Dalmacijo ter mu naročil, naj izroči neko obleko, ki jo je zanj hranil, Antonu Šinkovcu, kateremu naročilu je Dežman še isti večer ustregel. Jožeta Vodopivca pa potem, ko sta ee okrog pol 10 zvečer ločila, ni več videl. Obdolženčev zagovor pa je docela ovrgla izpoved priče Antona Šinkovca, iskrenega prijatelja Jožeia Vodopivca. Temu je namreč Jože Vodopivc že 4. maja zvečer zaupal, da gre z Martinom Dež-manom, Alojzijem Kostrevcem in nekim Račanom v Ameriko ter mu zabičal, da tega ne sme nikomur povedati, ker je tako naročil Martin Dežman. Nekaj dni potem sta se Vodopivc in Šinkovec domenila, da prepusti prvi Šinkovcu za poravnavo nekega dolga svojo pri Dežmanu spravljeno obleko, h kateri ima Šinkovec doplačati še 2800 K. Dejansko je Šinkovec dne 13. maja zvečer od Dež-mana prevzel obleko in prijatelju Vodopivcu izplačal navedeni znesek. Priča Alojzij Kostrevc je izpovedal, da ga je Martin Dežman spomladi 1925 nagovarjal, naj bi šel z njim na Francosko ter vzel s seboj 50.000 K, kar pa bi moralo ostati povsem tajno. Iz vsega tega se vidi, da je hotel Dežman potom ropa priti do denarja in da je samo zato pregovoril Vodopivca, da naj bi šel v Ameriko, ker je pričakoval, da si bo Vodopivec za tako dolgo pot preskrbel primerno visok znesek denarja. Koliko denarja je imel Jože Vodopivec usodno noč dejansko s seboj, ni točno dognano, vendar se da iz izpovedb prič sklepati, da je imel vsega skupaj najmanj 3600 K. Po aretaciji se je pri obdolžencu našla Vodopivčeva ovratnica in nogavica. Truplo umorjenega Jožefa Vodopivca bi se ifrflo našlo nedvomno že mnogo prej, ker so okoličani že davno pred odkritjem opažali, da prihaja iz »Jezera« velik smrad po gnilem mesu. Ker je pa bila gladina jezera pokrita z dračjem in slamo, ni trupla nihče opazil. Kakor se je kasneje ugotovilo, je prinašal to dračje in slamo storilec in ga raztresal po površini vode. Izid porotne razprave objavimo jutri. MARIBORSKA POROTA. Dno 3. marca 1926. Smrtna obsodba. Jožef Gmajner, rojen 9. marca 1890 v Str-gojnei pri Ptuju, pristojen v Sikole, okraj Ptuj, r.-k., oženjen, posestnik v Leskovcu St 9, že kaznovan. Državno pravdništvo ga je tožilo, da je 18. decembra 1925 v Leskovcu davil svojo taščo Marijo Petek v namenu jo usmrtiti, in, je vsled davljenja tudi umrla, da je tedaj umoril svojo ta-gčo. — Marija Petkova je leta 1908. izročila svoje posestvo hčeri Ivani ter si izgovorila prevžitek. Leta 1919. se je Ivana poročila z obdolžencem in mu dala soposest. Zet se pa s taš*o ni razumel. Prepiri, tožbe so bile na dnevnem redu in po cele mesece niso govorili med seboj. Marija Petek je slutila, da bo prišlo do najhujšega. 13. decembra je sicer stara, a še vedno krepka Marija Petek nenadoma bila mrtva Hčer Ivana jo je našla oblečeno v postelji. Sosedje so pa opazili takoj, da ima umrla na obeh straneh obraza odrtine, enako je bila poškodovana spodnja čeljust. Našle so se tudi kapljice krvi. ki so vodile od mize do te postelje. Gmajner je pa znal razpršiti sum in Petkova je bila pokopana kakor da je umrla naravne smrti. Orožnikom je prišla na ušesa govorica, da je Gmajnar umoril svojo taščo in začela se je preiskava. Petkova je bila izkopana in raztelešena. Dognal° p® je, da je umrla nasilne smrti vsled za-dusenja. Zlomljenih je imela 8 reber, kar je kazalo, da je Gmajner klečal na njej in jo davil. Ob-dolženi Gmajrver je v preiskavi priznal, da je živel v prepirih s pokojno, z.anika pa sploh vsako krivdo in pravi, da je tašča najbrže tako nesrečno padla, da si je zlomila rebra, se drugod poškodovala in vsled tega umrla. Dokazov za to seveda ni bilo nobenih. Tudi pri današnji porotni razpravi je Gmajner vztrajal pri svojem zagovoru. Odločno je zanikal vsako nasilje napram pokojni. Priznal je, da so se med seboj prepirali, vendar v sovraštvu niso živeli. Žena obtoženca, pi jo radi protivljenja drž. pravdnika niso zaprisegli, je izpovedala, da ne more verjeti, da bi njen mož izvršil kako nasilje nad taščo. Ostale priče so bile v bistvu zaslišane o družinskih razmerah in o tem, kake znake je Imela pokojna ob smrti na obrazu. Na podlagi izvedeniškega izvida se je ugotovilo, da je imela pokojna zlomljenih 8 reber. Vendar pa ptujski izr vedenci niso dali preciznega mnenja, da je pokojna umrla nasilne smrti, dočim so mariborski izvedenci to pri razpravi odločno potrdili. Zagovornik je vsled tega predlagal, da se pribavi mnenje medicinske fakultete v Ljubljani, kar je pa eodni dvor odklonil. Poro niki so vprašanje na umor potrdili z 8 proti 4 glasovom, nakar je bil Gmajner obsojen na smrt na vešalih. Zagovornik je prijavil ničnost. Goljufija. Friderik FI^miMcr, roj. 80. nept. 1895 v Ci- pristojen v okraj Brežice, r.-k., oženjen. trpnvec. Državni pravdnik ga toži. da je pod naprsnim imenom Josef Gregi in pod zvito pretvezo plač la voljnega ln zmožnega trgovca spravil v unolo tvrdko Gaspari ln Faniiujer v Mariboru ter ji izvabil v posameznih časovnih razdobjih najrazličnejšega blaga v vrednosti nad 10.000 Din. Figl-mUller je bil od leta 1920. do 1922. trgovec v Du-brovici okraj Kraljevac, od leta 1928. pa do 1924. pa v Prigorju. Prišel pa je v konkurz. V najem je vzel neko posestvo v Zepelevcu pri Brežicah. Delo mu ni dišalo in začel je naročevati blago pod različnimi imeni in je leta 1925. bil v Celju dvakrat obsojen. Ogoljufal je Petra Kozino, Edmunda Kocbeka v Kranju, zdaj pa še Faningerja v Mariboru. Pod imenom Josip Gregi, trgovec v Vidmu pri Krškem, je izvabil od te tvrdke različnega blaga. Denarja seveda ni bilo od nikoder, nakar je Fa-ninger poslal svojega nastavljenca v Videm, da izsledi trgovca Gregla, kar se mu je posrečilo v osebi Friderika Figlmlillerja. Prizna dejanje, da je namreč rabil napačno ime Gregi, ker mu na pravo ime ni nikdo več zaupal. Pravi pa, da je imel namen to vsoto odslužiti kot trgovski pomočnik pri Faningerju. Pri razpravi je Figlmttller svoje dejanje gladko priznal. Porotniki so vprašanje na goljufijo soglasno potrdili, nakar je bil Figlmtiller obsojen na 18 mesecev težke ječe. CELJSKA POROTA. Dne 3. marca 1926. Roparski napad. Prvi je danes stal pred porotnim sodiščem v Celju Ignacij Hribar, ki je dne 1. februarja t. 1. poskušal oropati v Retju pri Trbovljah Fraira Pirnik, mu grozil z nožem in ga dejansko tudi s pestjo udaril po nosu, da se mu je vlila kri. Obdolženec je predmetnega dne popival z zidarjem Maksom Rihtarjem v več gostilnah, nato sta odšla z imenovanim ob 6. uri zvečer na svoj dom v Ret-je. Kmalu se je pa obdolženec spet podal iz hiše in ga je isti večer še precej pozno srečal Franc Pirnik, kateremu se je obdolženec pridružil Med potjo je Hribar vprašal Pirnika, ako ima dovolj denarja seboj. Pirnik mu je pokazal denarnico, v kateri se je nahajalo 250 Din. Ko je. Pirnik denarnico spet utaknil v svoj žep, je obdolženec nepričakovano udaril ga s pestjo po nosu in zakričal: »Denar sem, ali pa smrt!« Pirniku se je pri tem posrečilo potisniti obdolženca na tla, nakar je pa obdolženec takoj zopet vstal, skočil proti Pirniku in začel spet kričati: »Boš dal sem denar!« Pirnik se je vendar izmuznil iz njegovih rok in je odšel v barako št. 130 v Retju, kjer sta Andrej Virant in Filip Gabrinc rešila ga nasilnega obdolženca. Obdolženec dejanje v bistvu priznava, zanika pa, da bi imel nož v rokah. Obdolženec je star šele 18 let, a je kljub temu bil že kaznovan radi posilstva na 6 tednov ječe. To je žalosten slučaj, kako more alkohol človeka že v tako nežni mladosti uničiti. Na podlagi pravdoreka porotnikov je bil Ignacij Hribar obsojen na tri leta težke ječe. Skrajna surovost. Jožef Gfllob stoji danes pred porotnim sodiščem radi zločina težke telesne poškodbe, ki ga je izvršil na ta način, da je v Jožefa Zbila vrgel več kamnov v glavo in mu vsled tega polomil leve temenice in povzročil krvni izliv v možganske opne ter poškodoval možgane. Ta poškodba ima glasom zdravniškega spričevala za posledico trajno oslab-ljenje govora, vedno bolehanje in trajno nezmožnost opravljati poklic. Dne 25. marca 1925 se je namreč podal Jožef Zbil s svojimi otroci na bližnjo okrajno cesto v Ljubiji z namenom, da se tam uči kolesariti Kmalu nato se je pripeljala iz Mozirja družba rekrutov, ki so hoteli iti na postajo Rečica ob Savinji. Vozil je Jožef Kr/.nar. Med re-kruti se je nahajal Jožef Golob. Poleg tega je bilo na vozu še šest drugih fantov. Ker so bili rekruti že precej z alkoholom naloženj, je nastal med kolesarji in rekruti nek prepir. Rekruti so ustavili voz in poskakali z voza. Kar naenkrat je pa glasom obtožnice Jožef Golob pobral kamen in pričel z njim biti Jožefa Zbila po glavi. Takoj po prvem udarcu je Zbil padel na tla v nezavest in za-dobil gori navedene poškodbe. Ker je kmalu nato moraf oditi Jožef Golob k vojakom, se preiskava ni mogla razviti tako natančno, da bi bila zadeva že prej rešena. Vsled tega je državno pravdništvo čakalo na povratek Jožefa Goloba. Na podano izjavo različnih prisotnih prič, v prvi vrsti domačinov Jožefa Zbila, je preiskovalni sodnik dognal, da mora biti storilec le Jožef Golob, ki stoji danes radi omenjenega delikta pred porotniki. Jožef Zbil se sicer zagovarja, da je bil tedaj zelo pijan in da se radi tega ne spominja na dogodek, le toliko ve, da se je voz ustavil, da je stopil on z voza in pravi, da ni pri tem prizadejal zasebnemu udeležencu nikake poškodbe. To izpoved pa izpodbijajo posebne priče Marija, Jožef in Slavko Zbil ter Franc Reberčnik, ki je ob isti priliki kolesaril po predmetni cesti. Vse te priče so z gotovostjo potrdile identiteto poškodovalca v osebi Jožefa Goloba. Jožef Golob je bil obsojen na 10 mesecev težke ječe in mora povrniti zasebnemu udeležencu 15.000 Din._____ Katoliški svet IMPOZANTNA MANIFESTACIJA KATOLIŠKE MISLI. V Landerneaee na Francoskem se je preteklo nedeljo vršilo veliko katoliško zborovanje. Kljub neprijaznim odredbam s strani javnih oblasi, ki so prepovedale občini dovoliti za zborovanje občinski prostor, kot jn bilo v načrtu za zborovanje določeno, kljub temu, da je prefekt finisterski prepovedal hoditi k zborovanjem v gručah, se je zbrala v mestu velikanska množica ljudi iz vseh bretonskih predelov, da javno izrazi svojo ogorčenost nad strankarskim postopanjem oblasti nasproti katolikom, katerim hočejo odvzeti prav vsak vpliv na vzgojo lastnih otrok in hočejo šolo reklamirati za absolutno domeno framason-skih ateistov. Cenijo, da je znašala celotna udeležba preko 100.000 vernikov, pa vendar ni imela policija nobenega opravka, čeravno je dala oblast za varstvo reda in v poroštvo sovražnih odredb poklicati veliko oboroženo silo. Marsikako krepko besedo je povedal ob tej priliki general Castelneau in drugi govorniki, a telegram, ki ga je poslal bretonski metropolit kardinal Charost, je vreden, da se objavi dobesedno: »Iskreno pozdravljam in velikodušno blagoslavljam z vami združen vaše veličastno zborovanje. Prav to, da se sovražniki tako besno protivijo, posebno glasno priča o njegovi mogočnosti. Zborovanja so nam močan ščit naših verskih pravic: z niimi bomo odbili vse napade; to nam sila, katera, če je dobro organizirana in disciplinirana, našo moč pcdeietori, in oni. ki ae ne boie Dra- vice, se bodo kmalu ustrašili te sile. Zborovanja so mogočen dokaz, da ima Cerkev še množico za seboj, da ji je ta neomajno vdana. In tudi Francija, ki danes pred njo tako tre-peče, bo spoznala, da bo v tej množici našla svojo najtrdnejšo in najiskrenejšo domovinsko ljubezen.« Posebno navdušeno je zborovanje sprejelo pozdrave iz Alzacije, ki bije za svoje verske pravice še bolj oster boj kot ostala Francija. NAPREDOVANJE KATOLICIZMA NA PORTUGALSKEM. V zadnjih povojnih letih je katoliško življenje in mišljenje na Portugalskem zavzelo velik razmah. Leta 1911. je prorokoval Alfonz Costa: »Še dve generaciji in katolicizem na Portugalskem bo strt.« Resnica pa je prav nasprotna. Španski list »Razon y Fe« piše: »Vsa Evropa je danes priča verskega prerojenja narodov. Toda v nobeni deželi ni to gibanje tako živahno kakor na Portugalskem. Danes se je mnogo spremenilo v tej klasični deželi radikalnega liberalizma.« Veliki pesnik Guerra Junqueiro, ki je pisal članke, polne sovraštva do katolicizma, se je vrnil v naročje cerkve. Mnogo znanstvenikov in literatov, zlasti univerzitetnih profesorjev, je sledilo njegovemu zgledu. Na šolskem polju se je po zaslugi zavednih katoličanov ustanovilo mnogo privatnih katoliških šol in prav zdaj se dela načrt za katoliško univerzo. Lahko rečemo, da je era protiverskega liberalizma na Portugalskem za vedno minila, da je ljudstvo, zapeljano po lažeh in praznih obljubah brezvestnih protiver-skih agitatorjev, spoznalo svojo zmoto in se vrača nazaj k materi — katoliški cerkvi. • • • Misijoni v Afriki, Danes deluje v katoliških misijonih v Afriki 2867 duhovnikov, svetnih, redovnih in domačih. Pomaga jim 1690 laičnih bratov in 7011 redovnic. Koncem leta 1923. je bilo v Afriki 6,719.481 katolikov in 2,701.123 katehumenov. Če pomislimo, da je bilo v Afriki v prvem četrtletju 19. stoletja le 400.000 katolikov, vidimo velikanski napredek Kristusovega kraljestva na zemlji. Vedno pa je današnja vsota le še tretjina vsega afriškega prebivalstva. Odmev vojske. V Benetkah je blagoslovil kardinal Lafontaine, beneški patriarh, temeljni kamen za zgradbo veličastne votivne cerkve na otoku Lido, ki so ji obljubili Benečani 1. 1917., ko je bilo mesto ogroženo radi bližnje vojne črte. Slovesnosti so prisostvovali visoki cerkveni in državni zastopniki, Kralja je zastopal grof d'Aosta. Po navadnih formalnostih je duhovnik prebral latinsko pisan zgodovinski dokument, katerega so podpisali navzoči dostojanstveniki in nato zazidali v kamen. Poleg tega so vzidali še košček kamna od sv. vrat pri sv. Petru v Rimu in kamenček iz lurdske votline. Po slovesnostih so zapeli Veni Creator. Za tiste, ki so nmrli na svetoletnem romanju, se je vršila slovesna zadušnica 15. februarja v cerkvi Marijinega imena na Traja-novem trgu v Rimu. Bilo je navzočih mnogo duhovnikov in rimskega ljudstva, enako tudi centralni odbor za sveto leto. Duhovski naraščaj v Združenih državah se je v dveh letih pomnožil za 1549 in je koncem leta 1924. bilo vseh pripravnikov 13.984. Število semenišč je 170, in sicer 91 malih in 79 pravih duhovskih semenišč. Število profesorjev v njih znaša 1724. Ana Sarto, sestra papeža Pija X., je že dalj časa resno bolna. Svojega brata je vedno spremljala od dneva mašniškega posvečenja do njegovega vstopa v konklave, v katerem je bil izvoljen za papeža. Potem se je naselila v preprostem stanovanju na trgu sv. Petra in skrbela za reveže tam okoli. V cerkvi sv. Pavla bodo napravili v mozaiku sliko v spomin na sveto leto 1925. Po širnem svetu „Deželni očetje". Kakor znano, zahtevajo vsi bivši nemški vladarji, od razcesarja Viljema do zadnjega deželnega kneza, njihovi svojci, žlahta in prijateljice od ubogega nemškega naroda nesramno visoko odpravnino. V kampanji, ki se je vsled tega začela, navajajo nemškii demokratični listi razna zgodovinska dejstva, ki kažejo, kako so si nemški knezd nabirali premoženje. Pcsebno lepo so se izkazali v ameriški vojni za neodvisnost, ko so prodajali Angležem vojake. Nabirali so jih z zvijačo in s silo; za padle podložnike (besede »državljani« seveda niso poznali) »50 dobili posebno odškodnino in jim je bilo zato tem ljubše, čim več tega bi-iga je v Ameriki poginilo. >H'il?e« našteva le na kratko nekaj primerov v številkah. Evo jiih: Vojvoda Karol Viljem Ferdinand Braun-švajgski je prodal Angliji 4300 podložnikov po 51 tolarjev; za vsakega, ki bi v vojski padel ali sicer umrl, si je izgovoril 30 tolarjev od-Škcdnine; trije ranjeni so veljali za enega mrtveca. Poleg tega je dobil vojvoda še 64.000 kron letne »doklade«. Deželni grof Friderik II. Hessenski je prodal 12.000 podložnikov po 30 kron; 772.600 tolarjev letne drklade. Deželni grof Viljem I. Hananski je prodal en polk po 30 kron za glavo; 30 kron za vsakega mrtvega in 25.000 kron doklade. Knez Friderik Waldeški je prodal podložnike Nizozemski in Angliji po 30 K; 80 kron za vsa' ega mrtvega ali za tri ranjene in 25.000 kron doklade. Mejni grof Kristijan Friderik Aleksander Brandenburško-Ambaški je prodal Angliji za dva pclka podložn kov. Vojvoda Karol Evgen Wilrtenberški je ponudil Angliji 3000 »deželnih otrok«; kupčija se ni izvršila, ker mu Anglija ni zaupala in mu ni hotela dati predujma. Vojvoda Friderik Avgust Anhalt-Zerbat-ski je sklenil z Anglijo pogodbo, da ji dobavi en polk. Dobava je izostala, ker ni bilo na razpolago ravno nobene ladje. Če v vojski ni padlo dovolj Nemcev, so se nekateri nemški knezi pritoževali pri generalih, češ da je ogrožena junaška slava Nemcev; ali pa so kar naravnost povedali, da jim nI všeč, ker dobe premalo denarja, če se vojaki ne dajo ubijati. Evo povelja, ki ga je poslal deželni grof Hessen-Kasselški vrhovnemu poveljniku hessenskih čet v Ameriki 8. februarja 1777: »Baron Hohendorff! V Rimu sem prejel po svojem povratku Vaše pismo z dne 27. dec. 1. 1. Iz njega sem z neizrekljivim zadovoljstvom razvidel, kakšen pogum so pokazale moje čete pri Trentonu, in lahko si mislite moje vesele, ko sem bral, da se je od 1950 He-sov, ki so bili v bitki, rešilo le 300 mož. Potemtakem bi bilo padlo ravno 1650 mož in ne morem dovolj priporočati Vaši bistroumnosti, da pošljete natančen seznam mojim pooblaščencem v Londonu. Ta previdnost bo tem bolj potrebna, ker izkazuje seznam, ki mi ga je poslal angl. minister, le 1455 padlih. Na ta način naj izgubim 160050 goldinarjev! Po računih lordn zakladnika bi dobil le 483.450 gld. mesto 653.C00. Pač uvidite, da me hočejo pri moji terjatvi žalili z računsko Doareško. in zato se boste do skrajnosti potrudili, da dokažete, da je Vaš seznam nalami. n in njegov napačen. Angleški dvor ugovarja, da je 100 ranjenih, za katere da jim ni treba plačate iste cene, kot za padle. Spomnite jih na to, da se od 300 Lacedemoncev, ki so branili prelaz pri Ter-mopilah, niti eden ni vrnil. Bil bi srečen, če bi mogel to reči o mojtih vrlih Hesih. Recite majorju Mindorfu, da sem izredno nezadovoljen z njegovim ravnanjem, ker je svoj bataljon rešil. Saj na celeft vojnem pohedu še ni padlo niti deset njegovih ljudf;« Nemški knezi so takrat prodali Angliji 296.166 podložnikov za 115 milijonttv mark. 11.853 Nemcev je padlo. Za ceno njihove krvi so se knezi obogatili. To je eden izimed »pravnih naslovov« za njihovo »zasebno premoženje«. Sicer pa lahko pogledaš glede tega zanimivega poglavja Weissovo svetovno zgodovino: Boj N. Amenike za neodvisnost. + Stare Atene. Ameriška »šola za raziskovanje klasičnih starin«, mogočno podjetje, ki ga podpira 40 univerz, bo pričela spomladi velii anska izkopavanja v Atenah. Ozemlje amerikanske koncesije obsega 15 mestnih četrti vzhodno in severno od Akropole s središčem na kraju nekdanje Agore trga. Vse hiše se bodo od meščanov odkupile in podrle. To bo stslo nad 1 milijon dolarjev. Letni stroški izkopavanj so preračunani na 50 tisoč dolarjev. Arheologi so prepričani, da se nahaja t globini 8 do 10 m pod sedanjimi Atenami veliko umetniških spomenikov, ki bodo nudili nepregledno zgodovinsko gradivo. Amerikanei hočejo spraviti omenjeno ozemlje v prvotno stanje kakor se je to zgodilo v Italiji s Sveto Ce?to (Via Sacra) in Pompejami. -f Vse po starem. Februarja t. 1. je odkorakalo več tisoč brezposelnih v Baku, središču ruskih petrolej, vrelcev, pred poslopje mestnega sovjeta. Šli so v četverostopu in nesli napise »Dajte nam dela!« — »Dajte po funtu kruha našim nedolžnim ženam in otrokom, dokler smo brez posla!« — »Otvorite jedilnice za brezposelne!« i. t. d. — Kakor nalašč se je mudila ta dnn v Baku skupina inozemskih kapitalistov, ki so se zanimali za ruski petrolej. M lica je imela ta dan nalog, da ne pusti brezposelnih v mesto, da ne dobijo tujci slabega vtisa o notranjih razmerah v Rusiji. Mi-lca je s pomočjo konjeniških čet brezposelne razpršila, več oseb je bilo ranjenih. Vse kakor v ostali Evropi! -f- Iz Mongolije. V Moskvo je dospela mongo'ska vejna delegacija, katera zahteva od kitajskega poslanika, da bi priznal neodvisnost Mongclije. Kitajski poslanik je odgovoril, da bi morala centralna vlada vprašati parlament ker tvori Mongolija neločljiv del kitajskega o emlja. Razven tega bi morali poprej zapustiti sporno ozemlje Rdeči vojni oddelki, ker sicer ni mogoče ugotoviti razpoloženja prebivalstva. Zaradi tega odklanja kitajska vlada zaenkrat vsaka pogajanja z Mongolijo. Kakor se vidi, je Kitajska v tem vprašanju še vedno trdovratna, dasi Mongolija že od ruske revolu cije dalje uživa faktično samostojnost. -f Bivša nadvojvodinja Margareta, hči Leopolda Salvatorja se bo poročila z madjarsldm veleinrlu=trijeem Gr5del, enim izmed največjih in najsposobnejših madiarskih trgovcev, Gospodarstvo Fr. Kolenc: Elektrifikacija Prekmurja Na prvi pogled se zdi, da je to vprašanje popolnoma interna zadeva Prekmurja in da vsled tega sploh ni potrebno, da pride pred širši forum vsega slovenskega ljudstva. Priznam, da je vprašanje predvsem lokalnega pomena. Razpravljati pa hočem o njem, in sicer zato, da pride stvar do ušes vseh mero-dajnih krogov. Že več mesecev razburja prekmuske duhove — v prvi vrsti Sohočane — vest, da dobi Murska Sobota elektriko. Novi gerent je storil vse korake, da pride ta vest do uresničenja. Začel je pcgajana. Kakor sem posnel iz pisanja »Morske Krajine«, ta pogajanja niso vodila do uspeha in so bila kar nenadoma prekinjena in odložena na poznejši čas. Družba je stavila Murski Soboti take pogoji, da jih murskoso-boški zastopnik nikakor ni mogel sprejeti. Na ta način je vprašanje elektrifikacije Murske Sobote obstalo, zaspalo pa ni. Elektriko pa želi imeti ne le Murska Sobota, temveč tudi Dolnja Lendava. O tem prinaša v zadnji številki članek madjarski list »Nčpujsdg«. Člankar se z vso odločnostjo zavzema za to, da dobi Dolnja Lendava električno razsvetljavo. Nasvetuje, da bi se tok napeljal iz Cakovca, ali pa bi se porabili za pridobivanje toka stroji pogorelega Schwarzo-vega mlina. Naj omenim še tretje stališče. V prihodnji Številki >Novin< bo izšel članek, ki poudarja, da hoče elektriko imeti vse Prekmurje. Gre torej za električno centralo za Prekmurje. Ako bi dobila elektriko le Murska Sobota in njena ožja okolica, je naravno, da bi morala biti centrala v Murski Soboti. Podobno bi bilo, če bi imela elektriko le Dolnja Lendava s svojo okolico. Kako pa stoji stvar, ako naj dobi elektriko vse Prekmurje? Kje naj bo centrala v tem slučaju? Kdor pozna zemljepisne razmere v Prek-murju, bo brez vsakega pomisleka odgovoril, da pridejo v tem slučaju v prvi vrsti in skoraj izključno vpoštev Beltinci, ker je njihova zemljepisna lega za električno centralo, ki bi dajala slrujo, kakor gornjemu tako tudi dolnjemu delu Prekmurja .najbolj ugodna. Ležijo ob glavni cesti, ki veže Dolnjo Lendavo z Mursko Soboto, oziroma gornje Prekmurje z dolnjim, in sicer tako, da so nekako v sredi ozemlja, ki se razprostira med Dolnjo Lendavo in Ti-(Šino. ^a.sedež centrale so torej priporočljivi kot središče teritorija, ki bi bil omrežen z električna, žico. To pa ni edini razlog. Vpoštev se mora vseti tudi okolnost, da so Beltinci v neposredni bližini obdani z vencem številnih velikih občin, kar se o Murski Soboti nikakor ne more trditi. Tam ležijo občine — da manjših niti ne omenjam — Odran-ci, Črenšovci, Turnišče, Dobrovnik, ki so pri vprašanju elektrifikacije Prekmurja v veliki meri zainteresirane. Ako bo centrala v Beltincih, dobijo trujo iz neznatne daljave; Murska Sobota pa je zelo oddaljena od njih in bi bili radi tega izdatki ob priliki napeljave nedo-gledno večji, kar bi imelo za posledico, da bi se ena ali druga občina pod pritiskom svojega siromaštva odrekla električni razsvetljavi. Beltinci pa so priporočljivejši tudi radi tega, ker ležijo veliko bližje večjim krajem onstran Mure, kakor sta Ljutomer in Križevci, kakor pa Murska Sobota. Ker se vršijo poga- janja v smeri, da bi dobila Murska Sobota električno strujo preko Ljutomera, ima vsekakor več smisla, da dobi Murska Sobota preko, oziroma iz Beltincev. ako bi bila tam centrala, tok, ne pa da bi tok napravil nepotrebno daljšo pot do Mursko Sobote in bi šele od tam bil napeljan v Beltince. To je utemeljeno tudi z ekonomičnega stališča. Zakaj je treba tok slabiti po nepotrebnem z daljšo potjo?! Še en razlog je, ki pa je tako tehten, da bi moral biti pravzaprav na prvem mestu. Mnogo se govori, da bi se med Beltinci in Dolnjo Lendavo vpeljal promet z električno železnico. Ako bi se to uresničilo — in želeti bi bilo, da se posveti vprašanju od merodajne strani čim več pozornosti, ker bi bila vzposta-va prometa velike važnosti — je ne le priporočljivo, temveč naravnost potrebno, da se ustanovi v Beltincih električna centrala, oziroma izhodišče električnega toka za Prekmurje. Vprašanje je aktuelno, Kar je še več, važno je. Zato naj pri njegovem reševanju ne odločuie nikaka krajevna pristranost, kakor se je to žal zgodilo pri vprašanju prekmurske železnice. kar je povzročilo, da nekatere še zdaj glava boli, ker so sprevideli, da so naredili veliko neumnost, temveč interes vsega Prekmurja. Vprašanje zadeva vse Prekmurje, zato se naj tudi tako reši. da bo rešitev odgovarjala zahtevam vsega Prekmurja. Živinorefa v Rfirskem Ker je v ptujskem okraju plemenska živina po pasmah še neopredeljena ter pojijo kmetje živino vseh različnih slabih in dobrih plemen, je ptujski okrajni zastop sklical živinorejsko anketo na dan 25. februarja 1926 v Ptuj v mestno posvetovalnico. Na anketo so bili povabljeni vsi biko-rejci ptujskega okraja, načelniki bikoreiskih žup, občinski predstojniki vseh občin, državne oblasti in okrajni zastop Ormož. Udeležba je bila vsestransko velika, pr. veliki župan se j« oprostil, ker je bil službeno zadržan. Kot prva teči?a se je obravnavalo poročilo okraineera zastopa o licencova-nju in premovanju v letu 1025 ter o živinoreiskeni posvetovanju istega leta. Tozadevni zapisniki so bili prečitani in odobreni. Dalie je bilo tudi odobreno poročilo okraineca zastopa o nakupu plemenskih b:'kov leta 192-1 in 1925, iz katerega sledi, da se je a pomočjo državnih in okrajnih nakupnih subvencij nakupilo v teh letih 24 bikov marije-dvorske, pomurske in pinegavske pasme. Iz tega poročila je tudi sledilo, da je lansko leto primanjkovalo 75 licencovanih bikov za okraj, ker nekatere občine sploh nimajo sposobnega plemenskega bika, druge občine pa imajo takšne mešanice plemenskih bikov, da M bilo bolje, ako iih sploh nimajo. Nad 65 zakotnih bikov je plemenilo leta 1925 po okraju, zato tudi ni čuda, ako živina degenerira in niso uspehi vkljub žrtvam države, okraja in posameznikov posebno vidni. O cepljenju svinj zoper svinjsko rdečico in kugo ter o nakupu ceniva je poročal višji živino-zd ravnik g. Jan Zavadlik. Iz tega poročila je sledilo. da se je leta 1925 izdalo za cepivo okoli 15.000 Din, h kateremu znesku je prisneval oikraini zaston 10.000 Din. Cepilo se jo nad 5000 svinj. Ker je bilo cepivo brezplačno, je bila tudi cena cepljenja razmeroma nizka. Prašičorejci so se privadili običajnemu cepljenju svinj vsako leto tako, da komaj čakajo splošnih rargirsov in potem prijavijo število svinj za cepljenje, ki se vrši po občinah. Poročevalec je grajal, da kmetovalci zamolčijo že obolele svinje ter jih skrivajo, mesto da bi živino-zdravnika opozorili na bolezen, vsled česar je tudi potem uspeh slabši in to radi tega, ker so pri obolelih svinjah uporabljajo večje in druge količine cepiva. Poročevalec je želel, da bi se sredstva za nakup cepiva povišala na še enkrat višjo vsoto zlasti za cepljenje zoper kugo, ki dela po okraju svinjo- reji zelo občutno škodo in s tem narodnemu premoženju. O nakupu merjascev je poročal okrajni zastop, ki je navjal, da se je leta 1924 nakupilo 7 merjascev in leta 1925 tri merja«ce, dva pa sta nakup prijavila, toda še merjascev nista dobila. V tem pogledu je poudariti, da se svinjorejci veliko premalo zanimajo za izmenjavo merjascev, vsled česar se radi sorodstva v krvi razne bolezni veliko bolj širijo in pomnožujejo. Vsako leto bo treba merjasce izmenjati in od drugod nakupiti, da se krvno sorodstvo v svinjereji prepreči, v to svrho so tudi določene državne in okrajne nakupne subvencije. Glavne točke tega velikega posvetovanja so bite: določitev smernic za nakup plemenskih bikov, glede pasme, nakupnih sredstev ln vzrejeva-lišč. O tem je imel glavni referat oblastni referent g. Martin Zupane. Mestoma zelo živahne debate so se med drugimi udeležili: oba višja živinozdrav-nika gg. Jan Zavadilik in Jedlička, vladni komisar okrajnega zastopa g. M. Brenčič, posestniki Simon Toplak, Janez Grahar, I Kranjc itd Ko je šlo za določitev pasme, je g. višji živi-nozdravnik Jedlička prednašal statistiko o nakupu plemenskih bikov v letih 1892 do 1905. Iz te statistike sledi, da se je nakupovalo največ plemenskih bikov marijedvorske pasme, le proti letu 1905 in dalje, ko je prišla uprava okrajnega zastopa v Ornigove roke, se je pričel nakup pinegavskih bikov. Iz nakupa je sklepati, da je bila v ptujskem okraju pred letom 1905 v glavnem doma marije-dvorska pasma. To so potrdili tudi starejši živinorejci. Pri glasovanju so se živinorejci brez vsakega pritiska izrekli za marijedvorsko in pomursko pasmo, le občine, ki mejijo na čistokrvni pinc-gavski ormoški okraj ter Spodnje Haloze okoli Zavrča in Barbare, smejo imeti pinegavsko pasmo. — Nakupna sredstva naj se povišajo za nakup bikov izven okraja. V okraju samem pa naj kmetovalci, ki imajo dobre bike plemenjake, vzgojujejo plemenski naraščaj, veleposestva Ilerberstein, Pon-grac in Lippit naj si uredijo vzrejevališča za obe navedeni pasmi, medtem ko bo veleposestvo štajerske hranilnice v Podlehniku gojilo pinegavsko pasmo. Ako veleposestva prevzamejo to nalogo vzre-jevališča plemenske živine na sebe, tedaj jim je preko maksima prepustiti potrebno zemljišče: travnike in njive — osobito velja to za veleposestvo Ilerberstein, ki je že vzrejevališče z 200 glavami goveje živine primerno uredilo, ima sposobne moči ter pripravno upravo, pa tudi potrebna zemljišča. Zalibog se agrarna reforma na to zahtevo okraja ni ozirala ter hoče odvzeti temu veleposestvu vsa potrebna zemljišča za vzrejevališče, proti čemur so vsi okrajni faktorji protestirali, češ, da se pri razdelitvi zemljišča ni oziralo na živinorejo v okraju. Končno so se izdala določila za licencovanje in premovanje plemenskih bikov za dne 8. in 9 marca 1926, med krterimi je pomembno omeniti, da presoja ocene pripade komisiji za desni breg Drave od leve strani in za levi breg Drave od desne strani, da se izogne očitku, češ, lastniki prignanih bikov svojo živino sami ocenjujejo in so pristranski. Pri tpj opredelitvi licemcovalne komisije ostane tudi v bodoče. Ob priliki licencovanja se vrši nakup in prodaja plemenskih bikov in bikcev domače vzreje ter se je v to svrho izvolila posebna komisija. Taki domači sejmi plemensko živine se sicer sedaj še ne obnašajo ,vendar bodo v prihodnje, če ostane pri tej instituciji getovo mnogo pripomogli k temu, da se naši kmetovalci močno poprimejo domače vzreje goveje mladine, in da bo treba le za osveženje krvi nakupovati plemenske bike iz drugih okrajev. Premij je 30 in so zelo visoke, 10 najvišjih je določila mariborska oblast ter se je predsednik zborovanja g. M. Brenčič iskreno zahvalil g. velikemu županu za naklonjenost, ki jo izkazuje živinorejcem ptujskega okraja. Skočnine so se znižale tako, da imajo zaraču-niti lastniki bikov I. in II. premije skočnino 15 Din, vsi drugi pa 10 Din za vsak skok. Le drugi skok, ako so tokom treh tednov ponovi, je brezplačen. G. višji živinozdravnik Jedlička in okrajni ekonom g. Josip Zu.panc sta omenjala perutninstvo ter priporočala, da se naši kmctovalci pričnejo bolj intenzivno baviti s to panogo narodnega gospodarstva, ker je zelo dobičkanosna. — Vredno je omeniti, da se je iz ptujskega okraja v letu 1925 izvozilo 90.000 kg zaklane perutnine in nad 50 vagonov jajc, kar predstavlja ogromno narodno premoženje in d oh trike iz perutninstva. G. Martin Zupane je navajal in priporočal nakup in razširjenje perutninstva štajerskega plemena, ki je zelo plo-dovito in daje mnogo jajc in okusno meso, za katero je mnogo povpraševanja in dovolj kupcev. — Mariborska oblast hoče podpirati to zelo plodo-nosno panogo narodnega gospodarstva in oddaja v ta namen, da so štajerska kokoš čimbolj razžiri, jajca in peteline. Okrajni za it op tudi podpre to akcijo z denarnimi sredstvi. S tem jo bil dnevni red izčrpan ln posvetovanje, ki je trajalo ob zelo dobri udeležbi nad tri ure, končano. — Sklepi te ankete bodo veljavni za bodoči razvoj živinoreje in perutninstva. Živinorejci in kmetovalci naj jih uvažujejo, oblasti in gospodarske korporacije pa se prosijo, da jih uveljavljajo in izvajajo brez vsakega popusta ter podpirajo uvedeno akcijo z denarnimi sredstvi in poučnimi predavanji. VI. Ljubljanski vzorčni mednarodni velesejem od 26. junija do 5. julija 1926. Ministrstvo za trgovino in industrijo je s svojim odlokom Pr. Br. 153 od 22. febr. 1926 priznalo, da uživajo predmeti industrijske svojine, razstavljeni na tem velesejmu, pravo prvenstva, predvideno v paragrafih 90., 107. in 113. zakona o industrijski svojini in v paragrafih 95. do 99., naredba od 17. nov. 1920. Dalje je to ministrstvo priznalo letošnji velesejmski prireditvi popolni značaj čiste gospodarske razstave. — Sejem za kožuhovino v Ljubljani. II. Letošnji sejem za kožuhovino se vrši dne 19. marca na ljubljanskem velesejmu. Vrši se po istem sistemu kot zadnjič, namreč kožuhovina se bo prodajala v večjih partijah dražbenim potom in jo dobi najvišji ponudnik. Kože sprejema sejmski urad do 16. marca. Po tem terminu se nc sprejema nič več, tudi če se pošlje po pošti ali železnici. Opozarjajo se vsi prodajalci, da jc detajlna kupčija na velesejmskem prostoru strogo prepovedana, ter sprejema kože v prodajo samo sejmski urad. Vsaka koža, ozir. partija naj se opremi s kartonsko tablico, na kateri naj bo naveden naslov pošiljatelja. Vse posestnike kož divjih živali vsake vrste pozivamo, da takoj odpošljejo svoje blago, da se ga zamorc pravočasno in točno sortirati. Vse informacije daje Velesejmski urad, oddelek »Divja koža«. Položaj na mednarodnem žitnem trgu. Na prekomorskih tržiščih jc nastopilo ponovno padanje cen. — Argentina si prizadeva čim preje realizirati izvoz svojega žita. V tem pravcu je zadnji teden podvojila svoj izvoz, tako da je izvozila 80.000 ton žita, med tem ko je teden preje izvozila samo 40.000 ton. Laplatska pšenica se je tudi kvalitativno popravila, ker so izvozniki zvišali svoje oferte. Iz Avstralije prihajajo vesti, da se izvažajo od tam dan na dan večje količine pšenice v vzhodno Azijo, predvsem pa na Japonsko. In sicer radi tega, ker namerava Japonska od 1. aprila dalje uvesti uvozno cariito na pšenico, da tako dvigne konsum donii-čega riža, ki je v zadnjem času znatno paded. Indija je že vse svoje žito izvozila in je sedaj pričela celo uvažati pžcnico iz Avstralije. V Kanadi in v Združenih državah so se zaloge žita precej zmanjšale. Ugodni rezultati argentinske koruzne žetve so tudi v ugodnem smislu vplivali na trgovino s pšenico. Na evropskih tržiščih je promet oslabel vsled nejasnega položaja svetovnega žitnega trga. Nemčija ni le nič znižala cen svoji pšenici, ampak je celo pri teh cenah izvozila znatne količine v Italijo. — V mlinski industriji pa sc je položaj po celi Evropi poslabšal. Mnogi mlini so ustavili delo popolnoma, mnogi le deloma in veliko delavcev je brez zaslužka. Položaj na naših, kakor tudi ogrskih in avstrijskih tržiščih je ravno tak. Stanje Narodne banke dne 22. februarja t. 1. Aktiva: kovinska podlaga (v milijonih) 436.7 (+ 8.9 v primeri s stanjem dne 15. dec.), Otroka kapitana Granta. 212 (Potovanje okoli sveta.) Francoski spisal Jules Verne. — Poslovenil A. B. Pristavil je jezno, kakor da ga je sram, da je za trenotek pokazal slabost: — Ne, in tisočkrat ne! Ne morem, pa me dajte obesiti, če hočete! — Obesiti! je kriknil Glenarvan, ki ga je jeza premagala. Nato se je zopet dobil v oblast. Odgovoril je čolnarju dostojanstveno: — Ayrton, tukaj ni ne sodnikov, ne rabljev. Pri prvem postanku vas izročimo f.ngleškim oblastem. — In drugega ne zahtevam! je odgovoril nekdanji čolnar. Nato se je z mirnimi koraki oddaljil v kabino, ki je bila njegova ječa. K durmi so mu postavili za stražo dva mornarja, ki naj paziita na vsako najmanjšo kretnjo. Priče tega mučnega prizora so obupane in ozlovoljene odšle k počitku. Ker se Glenarvanu ni posrečilo ukloniti trmastega Ayrtona, ni vedel, kaj naj začne. Jasno je bilo, da bo na. boljše izpeljati načrt, ki so ga bili zasnovali v Edenu, in se vrniti v Evropo. Saj bi pozneje lahko začeli znova, kar se jim je to pot izjalovilo. Zdelo se je, da je sled Britanije končnoveljavno izgubljena. Za listino niso mogli najti nobene nove razlage več. Na sedemintridesetem vzporedniku ni bilo nobene dežele več. Duncanu ni preostalo drugega, kakor da se vrne. Glenarvan je vprašal za svet vse tovariše po vrsti. Posebno dolgo je razpravljal o povratku z Johnom Manglesom. John si je ogledal skladišča. Zaloga premoga bi mogla zadostovati najdalje za dva tedna. Treba je bilo iorej misliti, kako bi se pri prvem postanku založili s potrebnim kurivom. John je predlagal Glenarvanu, naj naravnajo smer ladje proti zalivu Talcahuano v Južni Ameriki, kjer se ie bil nuncan že Dreskrbel z vsem potrebnim, predno se je podal na pot okrog sveta. Na poti bi ne bilo nobenih ovinkov, ker bi jadrali neprestano po sedemintridesetem vzporedniku. Ko bo jahta preskrbljena z vsem potrebnim, bo objadrala na jugu rtič Horn in se vrnila po Atlantiškem oceanu na Škotsko. Glenarvan je sprejel Johnov predlog in ukazal strojniku, naj ojači tlak. Pol ure pozneje je Duncan že drsel po Tihem morju, ki je bilo to pot vredno svojega imena, v smeri proti Južni Ameriki. Ob šestih zvečer so zadnji vrhovi Nove Zelandije zatonili v meglicah na obzorju. Tako so se torej vračali domov. Kako žalosten je bil ta povratelc za pogumne iskalce, ko niso imeli v svoji sredi otetega kapitana Granta! Kako veseli, navdušeni so bili popotniki in posadka pri odhodu, sedaj pa, ko so bili na poti v domovino, je izginila prejšnja razigranost, izumrl smeh. Celo od vrlih mornarjev ni bilo niti enega, ki bi se radoval, da zopet zagleda ljubo domačijo. Kako radi bi še dolgo tavali, se podajali v nevarnosti, da bi le našli ubogega kapitana! Zato je po viharnem pozdravu, ki je sprejel Glenarvana in ostale ubežnike, kmalu prišla potrtost. Popotniki niso skoro nič več občevali med seboj. Kje so bili sedaj tisti razgovori, ki so jim vedno in vedno krajšali čas. Vsakdo je iskal samote in ždel v svoji kabini. Le redko se je kdo prikazal na krovu. Celo tisti, ki je na krovu vedno prednjačil v veselju ali žalosti, celo Paganel, ki bi mogel pričarati novo upanje, je postal otožen in redkobeseden. Komaj če so še vedeli, da je na ladji. Njegova po naravi dana zgovornost, njegova francoska živahnost sta se spremenili v molčečnost in potrtost. Zdelo se je celo, da je zemljepisec še bolj potrt kakor oslali. če ie Glenarvan preudarjal, kako bi začel iskati od kraja, je Paganel odkimaval kakor človek, ki nima nobenega upanja več in ki si je že ustvaril svoje mnenje o urotli ponesrečencev z Britani/e. Videli ie bilo, da jih ima za izgubljene, izgubljene za vselej. In vendar je bil na krovu človek, ki bi mogel reči zadnjo besedo o tej nesreči. Toda ta je molčal. Nobenega dvoma ni bilo več, da je podli Ayrton vedel, če že ne, kje in v kakšnem stanju je kapitan Grant sedaj, pa vsaj, kje se je bila pripetila nesreča. Toda jasno je bilo, da bi bil kapitan Grant, če bi ga našli, zanj zelo neprijeina priča. Zato je tako trdovratno molčal. Razumljivo je, da je jeza vseh na krovu, posebno pa mornarjev, čimdalje bolj naraščala. Mornarji so ga hoteli že večkrat izplačati, pa so naleteli na odločen odpor pri Glenarvanu. Lord je od časa do časa znova poskušal, ali bi ga ne mogel pripraviti, da spregovori. A obljube in grožnje, vse je bilo zaman. Ayrtonova Irdovratnost je šla tako daleč in je bila tako malo razumljiva, da je major že jel misliti, kaj, če čolnar ne ve ničesar o kapiianu Grantu. Sicer pa je bil istega mienja tudi zemljepisec, ker mu je ta stvar samo potrjevala njegovo mnenje, kar zadeva usodo kapitana Granta. Toda, če Ayrton v resnici ni vedel ničesar, zakaj pa ni tega povedal odkrito? Saj mu tega ne bi smeli šteti v zlo. Njegov molk je samo oviral plemenite ljudi, da si niso mogli zamisliti drugega načrta. Ali so mogli iz srečanja z Ayrlonom sklepati, da je Harry Grant tudi v Avstraliji? Na vsak način je bilo treba pripraviti Ayrtona do tega, da spregovori. Ko je lady Helena sprevidela, da se soprog zaman trudi, ga je poprosila, če sme tudi ona poskusiti, ali bi ne mogla ukloniti trdovratnega čolnarja. Kjer je spodletelo moškemu, bo mogoče uspela žena s svojo ljubeznivostjo. Ali ni to večna zgodba o viharju, ki ni mogel pripraviti popotnika tako daleč, da bi slekel plašč, dočim se je isto posrečilo toplemu solnčnemu žarku? Glenarvan je poznal umnost svoje mlade žene, zato ji je rad dal proset roke. Tistega dne — bilo je 5. marca — so pripeljali Ayrtona v sobico gospe Helene. Pri pogovoru je morala bili tudi gospodična Marija, zakaj vpliv mladega dekleta bi mogel biti odločilen, in lady Helena ni milila opustiti ničesar, kar bi ji pripomoglo k uspehu. 2 o -t S N — o £ 2 as S § m 2 tj O Q Q 2 N u o. P > G. " £ co .. „ ~ ? C.« c: O E rfS 'S O II^ S -a jc ~ C s t/3 b« i L* g E J -So 2 d - «3 . t- n . > o C3 O ž 'i ta E o 3 jc ,rfl Ul S ..4 o § ž V) m — >. — a ® _ .N Q -S Z a Q a g « O .. > S d S S. o ° \S 8. S a .2 S to rt co e — S o S "O G u 9 a. m ca c -S E3 o "7 —! >-5 M JC* o ^ g ® t» § ^ S 2 2 i , o 6 £ .2 ^ o « "S r5 a C N > O 5 posojila na menice 1.146.8 (+ 7.8), posojila na vrednostne papirje 160.4, račun za odkup kronskih novčanic 1.152.9, račun zač. zamenjave 1348.7, držav, dolgovi 2.966.3, vrednost drž. domen, zastavljenih za izdajanje novčanic 12.138.3, saldo raznih računov 605.7 (+ 36.6). Skupaj: 8.956.3. — Pasiva: Od glavnice izplačano 28.4, rezervni fond 7.4, novčanice v obtoku 5.643.4 (+ 61.4), državni račun začasne r&zmcnjave 348.7, državne terjatve po raznih računih 234.9 (64.0), razne obveznosti 478.3 ( + 50.9), državne terjatve za zastavljene domene 2.138.3, aggio za kupovanje zlata 76.5. Skupaj 8.956.3. — Tariini odbor je pričel 27. februarja v prostorih razredne loterije v Belgradu z delom. Posamezne sekcije so že izvoljene. teoraca. Dne 3. marca 1026. Denar. Zagreb. Berlin 13.408-13.538 (13.5140— 13.5540), Italija 227.16—228.30 (227.33—228 53), London 275.75—276.75 (285.53—276.73), Newyork 56.578 - 56.875), Pariz 211-213 (208.34—210.31), Praga 167.876—168.885 (107 99—168 99), Dunaj 7.089—8.029 (7.9950—8.0350), Curih 10.916—10.956 (10.9175—10.9575). Curih. Belgrad 9.1G50 (9.1450), Budimpešta 72 80 (72.80), Berlin 123.70 (123.70), Italija 20.84 (20.84), London 25.2475 (2524), Newyork 51950 (519.50), Pariz 19.42 (19.02), Praga 15.385 (15.395), Dunaj 73.25 (73.20), Atene 7.40 (7.45), BukareSt 2.275 (2.25). Soliia 3.75 (375), Madrid 73.25 (73.20) Varšava 66.50 (66.50), Amsterdam 208 (208.05)., Bruselj 23.62 (23.60), Slockholm 139.40 (139 40), Oslo 111.25 (112.25), Kopenhagen 134.75 (134.90). Dunaj. Devize: Belerad 12.485, Kodanj 184.10, London 34 35. Milan 28 60, Newyork 70915, Pariz 26.44, Varšava 91.20. Valute: dolarji 707.60, angl. funi 34 45, francoski frank 26.27, lira 28.50, dinar 12.44, češkoslovaška krona 20.04. Praga. Devize: Lira 136.50, Zagreb 59.65, Pariz 126.55, London 163.80, Newyork 33.70. Vrednostni papirji. Ljubliana. 7% invest. posoj. 77—78, vojna odškodnina 279—281, zastavni listi 20 -22, kom. za-dolžnice 20—22, Celjska 200—202, Ljublj. kreditna 200—220, Merkantilna 100—102, Slavenska 50, Kreditni zavod 175—185, Strojne 125 b!., Vevče 110 d., Stavbna 90—100, šešir 115—120. Zagreb. 7% invest. posoj. 77—78, vojna odškodnina 279.50—280, za april 284.50—285, Hrvat, esk 120—121, Kred. 114—115, Hipobanka 66 —67, Jugobanka 105-106, Praštediona 970.50-972.50, Ljublj. kreditna 200 d., Srpska 144—146. Eksp'.oa-tacija 21—22. Šečerana 400—410, Nihag 34 bi., Gutmann 280—300, Slavex 150 bi., Slavonija 43—45, Trbovlie 340—350, Vevče 1.00 den., Danica 63—64. Dunaj. Podon -savska-jsd r. 724.500, Živno 757.500, Alpine 236.200, Greinitz 125 000, Kranjska industrijska 290.000, Trbovlje 459.000. Hrv. esk. 180.500- Levkam 151.000, Jugobanka 127.000, Gutmann 380.000, Mundus 1,020.000, Slavonija 51.000. Blago. Ljnbljana. Les: Tramiči 3-3 ali 3-4 in sicer: I m 250 kosov, 5 m 400 kesov, 6 m 200 kosov, fco meja 2 vag. 3S5, zaklj. 385, bukova drva cepanice, naool suha, fco Podbrdo 5 vag. 21, zaklj. 21, bukovi 'plohi 40, 50. 60, 70, 80, 90, 100 mm, od 2 m naprej, I., II., fco naklad, post. 4 vag. 425, zaklj. 425. bratovi hlodi, od 25 cm naprej, od 2 m naprej, fco naklad, post. 450 bi., orehovi hlodi, rrvni, zdravi, enostranska krivina dopustna, od 30 cm prem. in od 2 m dolž. naprej fco vag. naklad, post. 1 vag. ................"ii -rmrr^^^^^TimiiMiMrai"! MALI OGLASI Vsaka drobna vrstica i-50 ali vsaka beseda 50 par. Najmanjši 5 Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo više. Za odgovor znamko ! Išče se poštena SLUŽKINJA ki ima veselje tudi do kuhe, za Split k slovenska gospodinji. Prednost imajo dekleta iz krščanskih hiš. Starost 25 do 35 let, Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 1462. Korespondentinjo samostojno, v slov. hrv. in nemškem jeziku, per-fektno stenografinjo, išči industr. podjetje v Mariboru. - Ponudbe na Alo-ma Company, Ljubljana, Cankarjevo nabr. 1, pod »Korespondentinja«. Vpokojeni orožnik Išče službe v skladišču, iluge, vratarja, paznika ali kaj sličnega. Nastopi takoj ali kcsnejc. Zmožen je več jezikov. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro: »Vesten« 1435. čast. duhovščini priporoča tvrdka Jos. Pok nasl. A. JAMNIK Ljubljana, Stari trg št. 14, vsakovrstne ČRNE KLOBUKE v vseh oblikah. POZOR! KROJNI TEČAJ za krojače, šivilje in ne-šivilje se je pričel. Za zamudnike čas še do 8. t. m. - »KROJNA SOLA« v Ljubljani, Stari trg 19/1. 850, zaklj. 850, borovi brzojavni drogovi, od 7—9 m, od 1-1—17 cm na tanjšem koncu, fco vag. nakl. post. 230 bi., bukova drva, suha, uzančna, fco vag. Fiume 25 bi., hrastovi pragovi: 1.80 m, 13X18, fco vag. meja 24 bi., hrastovi plohi, neobrobljeni, od 60 mm naprej, od 2 m naprej, fco vag. meja 1050 bi. — Premog: Kal ca. 7000 antracit. Orle, fco vagon Škofljica: kosovec, za 1 tono 500 bi., kocko-vec, za 1 tono 450 bi., orehovec, za 1 tono 400 bi., zdrob, za 1 tono 350 bi. Kal. ca. 4800, fco vagi n Ormož: kosovec nad 60 mm, za 1 tono 260 bi., koc-kovec 35-60 mm, za 1 tono 240 bi., orehovec 20-35 mm. za 1 tono 210 bi., zdrob 10-20 mm, za 1 tono 100 bi. Kal. ca 3300, fco vag. Novo mesto: kosovec, za 1 tono 170 bi., kockovec 100 mm, za 1 tono 150 bi. orehovec 50 mm, za 1 tono 140 bi., zdrob, za 1 tono 130 bi., rovni. za 1 tono 120 bi. — Žito in poljski pridelki: Pšenica bačka 76-77, 2%. fco vagon Novi Sad 287 bi., koruza nova za takoj, fco vag. Novi Sad 116 bi., koruza nova za marc, fco vng. Novi Sad 120 bi., koruza nova za april, fco vag. Novi Sad 127 bi., koruza stara, fco vag. Novi Sad 145 bi., koruza umetno sušena, fco vag. Novi Sad 135 bi., koruza inzulanka, fco vag. čakovec 155 bi., zeleni fižol, okrogel in podolgovat, fco vag. Maribor 270 bi., oves sremski, rešet, fco v. sremska postaja 180 bi., krompir brli, rinf., fco vag. si. post. 80 bi., krompir rani. roza. fco vag. slov. post. 75 bi. — Gradbeni m a t e r i j s 1: Prima Po-t-landcement »Zagorka«: v sodčkih po 190—200 kg 64 b!., v jutavrečah po 50 kg 54 bi., v papirnaiili vrečah po 50 kg, za 100 kg, fco vag. post. Zidani most 58 bi. Cerlzvemi ve&čnilz Nočnim častivecm presv. R. T. se naznanja, da bo nocoj redna mesečna nočna molitev. Molila se bo 6. ura: češčenje svetih ran in svetega obličja Jezusovega. — Vljudno vabimo može in mladeniče, da se v obilnem številu »deleže nočnega češčenja. Akademska Marijina kongregacija ima jutri, prvi petek v mesecu, skupno sv. obhajilo ob sedmih v kapeli frančiškanskega samostana Udeležite se polnoštevilno! — Tajnik. Xo. učitelf&fvo Ljubljanska okoliška podružnica Slomškove Zveze bo zborovala v soboto dne 6. marca 1926 ob pol 10. uri dopoldne v knjižnici Jugosluv. tiskarne (3. nadstr.). Na dnevnem redu važne stanovske zadeve. Člani naj se zavedajo, da je njihova dolžnost, da se zborovanja zanesljivo udeleže. Vsak član naj prinese po pet dopisnic s svojim naslovom. Opozorite se med seboj na zborovanje in javite pravočasno udeležbo upravitelju šole. — Načelnik. Nsov. Po mestih in na deželi vidimo precej jazbečarjev in foksterijerjev in sicer dokaj čiste krvi. Bilo bi škoda, če se teh psov ne vpiše v rodovno knjigo, ki bo veljala za celo našo državo in bo priznana tudi s strani inozemstva. Pes, ki je vpisan, ima neprimerno višjo ceno in za mladiče vpisanih psov je vedno dovolj odjemalcev. Članarino bo določil sicer občni zbor, vendar že sedaj lahko rečemo, da bo zredno nizka, približno 10 dinarjev za člana. — Pripravljalni odbor. Organizacija strojnih in gradbenih tehnikov v Ljubljani javlja svojim članom, da se vrši njen redni občni zbor dne 4. aprila t. 1. z običajnim dnevnim redom. Spori Zakon o taksah in pristojbinah. Drugi natisk, pregledan in s izjasnili izpopolnjen V Ljubljani, 1926. Založila Tiskovna zadruga v Ljubljani. Cena s poštnino vred Din 68. — Novo izdajo Zakona o taksah in pristojbinah je priredil dr. Fr. Stegenšek, uradnik pri delegaciji ministrstva financ v Ljublja- aammmmmmBsmanm Zaradi razprodaje male zaloge vina iz zapuščine umrlega lastnika se toči v restavraciji Velika planina (1555 m), 3. marca: —5 Celzija. Zapadlo 5 cm novega snega na dobro staro podlago. Sneg pršič. Smuka idealna. Kranjska gora, 3. marca, ob 7: —3 Celzija, barometer stoji mirno, brez oblakov, sren 5 cm, saninec ugoden. Bohinjska Bistrica, 3. marca, ob 7: Vreme lepo, plus 6 Celzija, snega nič Karožajte .Slc^ersca' S Ljubljanska nogometna podzveza ima dane« ob 20 izredni občni zbor in sicer v steklenem salonu restavracije na glavnem kolodvoru. VA2NE NADALJNE ŠPORTNE 1'RIREDITVF 27. marca veslaška tekma univerz Oxford in Cambridge. 28. marca nogometna tekma Hotandija proti Švici v Amsterdamu. 28. marca Cross-coun-try petih dežel v Bruslju (Belgija, Francija, Angli-ja. Škotska, Irska). 25. aprila nogometna tekma Švica : Francija v Parizu. — 25. aprila avtomobilna dirka Tarča in Coppa Florio na Siciliji V prvi polovici majnika Olimpijski kongresi v Lizboni. — 2. maja kongres mednarodne nogometne zveze v Rimu. — 21,—25. maja francoska zvezna telovadba v Lyonu. 13. junija francoski derby v Parizu. 4.—10. julija nemške bojne igre v K81nu. — 18. julija plavalna tekma Nemčija : Švedska v Stockholmu. — 25 julija veliko avtomobilno darilo Evrope v San Sebastijanu na španskem. 7 —8. avgusta mednarodno klausensko dirkanje za avtomobile in motoma kolesa. — 13,—22 avgusta mednarodni letalski meeting v Ztiricliu. — 13,—30. avgusta mednarodna alpska tekma za avtomobile skoz Italijo švico in Nemčijo. — 18. do 22. avgusta evropska plavalna prvenstva v Budim-j pešti — 22. avgusta (morda) evropsko prvenstvo v plavanju v Luzerau. V začetku septembra mednarodna tekma katoliških telovadcev v Rimu. Poleg tega je v načrtu še vse polno drugih prireditev, ki so pa ali bolj lokalne ali pa časovno še ne natančno določene. Zafivale V imenu »Dobrodelnega društva grafičnega delavstva« se zahvaljujeva s tem javno vsem p. n. denarnim zavodom, firmam in posameznikom, ki so v zadnjem četrtletju leto 1925. naklonili društveni blagajni večje ali manjše zneske. Posebe pa izrekava toplo zahvalo še p. n. Delniški tiskarni, Ljubljanski kreditni banki, ljubljanski podružnici Prve hrvatske štedionice in jugoslovanski zavarovalni banki »Slavijif, ki so podarile društvu znatnejše zneske. V Ljubljani, dne 3. marca 1926. Vinko Zajee s. r. tačasni predsednik. Božidar Pirkovič s. r. tačasni zapisnikar. Vremensko poročilo Meteorološki zavod v Ljubljani, dne 3. marca 1926. višina barometra 308*8 n Opazovanja Barometer Toplota 1 C' Rel. »I«g« ' 'f. Vflci 1« brzina v m Oblačnost 0-10 Padavin krni rps vrsln >i(2i9i r m* di 7" 7 774-1 - 1-5 82 SW U-5 4 0 Ljubijani! (dvorec) 8 774-1 -2-6 81 S 0-5 3 14 768-6 8-6 43 mirno 0 21 /67-1 6-4 54 S 1 0 Zagreb 773-8 -2-0 87 W 5 0 0 Belgrad 774" 1 -30 85 mirno 1 0 Sarajevo 8 775-3 -5-0 73 E 1 0 0 Stcoplfe 774-8 -3-0 /6 mirno 0 0 Gruž - Dnbrovnik 769-5 5-0 29 NE 3 0 Praga 7 767-9 6-0 — N S to dež dež 10 Barometer je reduciran na morsko gladino. $¥d£ rfitoSc ©š§e najboljše znamke sc dobi v Ljubliana, Dunajska eestaflj NaroČila se točno izvršuej o PREMOG-ČEBIN aollova ulica lili. - lelelon 5(i Em. Fisclter ZAGKEB, SuličkatiU Jnrišičeva ulica št. 6 dobavlja privatnikom dvokolena dele za dvokolesa. šivalno stroje, grnmof one, gramofonske plošče ter nogo-motne žoge, tehnične potrebščino po najnižjih cenah ftport-skn društva, mehaniki in obrtniki dobe po. pust. — Zahtevajte brezplačni i lustrovHni katalog ^Vmp/^ T. RABIČ Ljubljana ^vorskk^' SUSNIK železnina Ljnbljana, Zaloška cesta l r ižen &u Priporočajo se naslednje marJiorsfee fordEse Franc Koihbauer stavbni in nmetnl ključavničar. MARIBOR Tattenbachova ul. 4 Anion Birgaiiiyer Prodaja umetnih gnojil MARIBOR Aleksandrova cesta 71 Dosi) iBvandt Izdclovalnica orgel in klavirjev, MARIBOR SlroUmayerjeva ulica M. Ja in modistinja, zaloga najnovejših damskih klob. Maribor, Stolna nI. 2 Franc PEIUT Izdelov. in trgov, godal MARIBOR Gosposka ulica 24 lv. m Hel. Kvas Zaloga moških in damskih klobukov Maribor, Aleksand. c. 82 iludovtk ${mstik velika 'zbira moških klobukov Maribor. Glavni trg 9 Josip Čebokli nasl. Strausgitlov parna pekarna Mnrilor Glavni trg St. i) Plilen Kos£r slaščičar MARIBOR, Slovenska 2 Frida Novak modistinja kov zi. Gosposka 32 zaloga klobukov za dame MARIBOR IVAN JE ME C vrtnarstvo MARIBOR, Razlagova 11 £ Jan urar in drami jar ter zaloga gramofon, potrebščin Mnrilor, Glavni trg št. 4 namočena Fr. Kham Ljubljana nasproti hotela »Union«. z večletno prakso, vešč v manipulaciji z mehkim . .itiji in trdim lesom, se išče za žago v Sloveniji. — Ponudbe je poslali upravi »Slovenca« pod šifro: »Manipulant štev. 1456«. Vrtoice nizke, triletne cepljenke, vrtnice-plezalke, vrtnice-žalujke za grobove, nudi po zmernih cenah Anton FERANT, trgovski vrtnar, Ljubl|ana, Ambrožev trg 3 am t Zahtevajte povsod ki zanesljivo in popolnoma pokonča mrčes (ščurke in ruše). Skatlja 250 gr velia 15 Din. Ako ne pomaga, vrnem denar. — : Pošilja po pošti : Lekarna Krajčovič, Vukovar. Vsled ugodne nabave surovin smo motno zrtizsali cene iiii in P. n, trgovce in zadruge prosimo, da zahtevajo cenike, ter se priporočamo M. FroraasS. & Sinovi Poštni preda; 44 Ljubljana, Privoz 10 E« Zdravle ie po! bogastaa! Za uspešno duševno in telesno delo, ter za uspeli v življenju sploh je človeku predpogoj telesno zadovoljstvo. Ne mučite svoje telo pri vsakem koralui s trdim usnjatimi petami, icer one provzročajo močne pot resi ja je. Nosite tudi Vi Palma-kaučuk podplata in pete. Vi se potem ne bodete hoteli nikakor več odreči ugodnemu in elastičnemu koraku. Palma-kaučuk pete so trikrat tako trpežne in še ceneje kot usnje. lalmatinsha VINU prvovrstna, originalna (črno, opolo, šiller in belo), v večjih količinah. Obrniti se je na: »TEŽACKA SLOGA« — Kuna (Pclješac), Dalmacija. — Vsaka malverzacija in mešelarska prevara zaradi kontrole društva izključena. Tajnik I. Vidoš. Predsednik: Ig. Ostoja. Novost za sanitetsko osofeje. Knjiga: »KLJUČ BOLNIŠKE ADMINISTRACIJE IN BOLNIŠKEGA EKONOMSKEGA DELA« je izšla iz tiska 27. februarja t. 1. Namen tc knjig« je, da se bolniška administracija in bolniško knjigovodstvo izednači in prilagodi najnovejšim zakonom in sanitetskim predpisom, ki so obvezni z® vso kraljevino SHS, zlasti od dneva likvidacije Pokrajinskih uprav, s posebnim ozirom na najnovejši razpis Min. zdravja Ad. br. 2600 od 25. jan. 1026. 7ntn je »a knjiga potrebna in koristna tako za vse sanitetske uslužbence kakor i za kontrolne organe Knjiga obsega 278 strani in 104 raznih bolniških obrazcev ter stane 70 Din. — Naroča se pri izdajatelju g. čedomiru Grujiču, ekonomu drž. bolnice v Sarajevu. I455 Z« Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karol C ti. Izdajatelj: dr. Fr. Knloveo. Urednik: Franc Tcrseglav,