231. Številka. Ljubljana, v ponedeljek 7. oktobra 1895 XXVIII. leto labaja vsak dan avećer, isimti nedelje in praznike, ter velja po polti preje man za avstro-ogersko dežele ra vse loto 15 gldM za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jedcn MM 1 gld 40 ki. — Za Ljablje.no brea pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 8 gld. 3U kr., aa jeden mesec 1 gld. lOgkr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta — Zh tuje deželo toliko voc, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od ItiriBtonne pctit-vrsto po 6 kr., će se oznanilo jedenkrat tiaka, po 5 kr.. ce se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska Dopisi naj ae itvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo io upravnistvo |e ua Kongresnem trgu hi. 1'2. Uprav nifitvu naj ne blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Badeni in konservativci. Parlamentarne stranke de vedno ne vedo, pri Sem da so z novim ministerstvom. Mladočehi ao dali puško na ramo in čakajo, levičarji ne vladi ponujajo a le pogojno, le konservativci se drže re-servirano. Badeni Se ni poiskal Hohenvvarta. Hohen-wart pa je preveč ponosen, da bi ga lovil po hotelih, kakor je to storil Chlum^ck^. Tndi „Vaterland" ni dolgo odločno povedal, kaj misli o Badeniju, molčal je v tom oziru, dokler se ni razglasilo imenovanje nove vlade. Sodilo se Je, da je „Vaterland" molčal, ker Češki plemenitasi niso bili Badenija veseli in so njegovemu imenovanju delali ovire. Nasprotje pa se je najbrž poravnalo, kajti imenovano glasilo fevdalno-konservativne frakcije Hohenwartovega kluba jo zapustilo svojo rezervo in se vrglo Badeniju pred kolena. , Vaterland" je navdušen za odločnost Badenijevo in za njegov program, za le-tega jedttoto v sredstvih in smotrih, dasi o vsem tem se nihče nič ne Te. Iz te „Vaterlandove" navdušenosti se sme pač sklepati, da je Badeni zase pridobil Schwarzenberga in za njim stoječe češke plemiče, da mu je njih podpora zagotovljena, da torej utegne delovati po njih nazorih. Toda nazori čeških plemenitasev niso nazori vseh nemških konservativcev, združenih v Hohen-wartovem klubu. Konservativna skupina, katero vodita baron Morsey in baron Dipauli hodi časih po drugih potih nego češki aristokratje in tudi za Ba-denija ni tako brezpogojno navdušena, kakor so sedaj že „Vaterlandovi" pristaši; to priča „Grazer Volks blati", ki je te dni priobčil iz peresa konservativnega poslanca zanimiv in pozornosti vreden članek. Pisatelj tega članka misli, da bo Badeni hotel državo vladati s pomočjo „državoohranjnjočih" strank, ker misli, da je socijalno revolucijo lahko udušiti z bajoneti ter pravi: Govoriti o zadržavanju radikalnih strank, pa se kar nič potruditi, da bi se odpravili uzroki, vsled katerih so nastale radikalne stranke in se množe, je prazna fraza. Energije proti radikalnim strankam v Avstriji ni nikdar nedostajalo vladam, nedostajalo jim je pa nekaj drugega: energije za potrebne, neizogibne raz- umne reforme. Poslanska zbornica bo torej morala tudi v bodoče računati z liberalno stranko, vzlic temu, da so jo zadeli sosebno na Dunaju hudi porazi. Da pa grof Badeni ne misli stopiti s to stranko v ožjo zvezo, dokazuje to, da ni pozval v ministerstvo nobenih znanih liberalnih politikov, pač pa zbral okolu sebe nekaj, njej jako neljubih nasprotnikov. To ni brez pomena in kaže, da Badeni ni varUh liberalne stranke, da bo tudi javno se bolj oziral na desno in priznaval zlasti krščan-8ko-konservativni značaj kmetskega stanu. Vzlic temu gledamo s skrbjo v bodočnost Kar nam dela skrbi, je očitno nedostajanje energije, ne zoper radikalne stranke nego za izvršenje neobhodno potrebnih socijalnih reform. Tudi konservativni klub no bo mogel v bodoče vedno podpirati do sedanjega načina vladanj a. Z vso odločnostjo bo v svoji celoti moral siliti, d* se dožene agrarna in obrtna reforma, tudi če bi vsled tega v izvestnih krogih izgubil priimek „državoohranjnjoča stranka" ; z dotičuo svojo energijo bo šele dokazal, da je res državoohranjujoča stranka. Iz teh rezkih besed se razvidi, da katoliško-konservativna frakcija Hobenwartovega kluba ni z novo vlado tako zadovoljna, kakor frakcija Čeških plemičev, da se ne strinja povsem s političnimi idejami, katere je na Dunaj prinesel grof Badeni iz Lvova, koder jih je s tolikim uspehom izvajal, in to nam daje upanje, da utegne grof Badeni vender zadeti ob nasprotnike v konservativnem klubu, ako bi hotel le preveč voziti po starem kolovozu. Moška pa je beseda, da naSim vladam ni nikdar nedostajalo energije zoper radikalne stranke, da pa se nikdar niso potrudile, poiskati nzrokov temu radikalizmu. Kdor pozna zgodovino naše države v zadnjih tridesetih letih, pritrdi, da so te besede do cela resnične. Energije so vlade še preveč imele* Kako „energično" so postopali Bach, Schmerling, Herbst, Giskra, Beuat, Hasner in drugi, s kako odločnostjo in brezobzirnostjo so dušili vse „radikalno" in „ekstremno" gibanje. Niso se ustrašili ni naj-radikalnejših ok tro j i ran j, pravih rovolucij od zgoraj, ali uzrokov postanka tega ra ukalizma xt\»o iskali in nikdar še ni bilo v Avstriji vlade, ki bi bila imela dobro voljo in energijo odstianiti te uzroke. Če bo grof Lhdeni svojo toli hvalisano ener gijo pokazal v tem oziru, potem utegne doseli svoj smoter, ako pa namerava držati se principov dosedanjih vlad in svojo energijo kazati le pri uveljavljanji teh principov na gtiliški način, tako se tudi njemu ne bo posrečilo, pokopati vse „radikalne* stranke. V I Juhljtaill, 7. oktobra. Po goriških deželnozborskih volitvah. „Sočatt piše: Opisali smo volitev v slovenskem veleposestvu. Iz tega opisa sprevidel je vsak čitatelj, kolike važnosti je bila prav ta volitev za vse Slovence od Idrijce do Sotle. Par besed o tej važnosti zdaj, ko smo srečno prestali vse boje in spletke! Povedali smo, kakošni nasprotniki so si podali roke v — trozvezo. Venuti, Marani in goriški židje na jedni strani, na drugi mogočni vladni stroji, na tretji Jakončič Kocijančič-Fabiani, vsi ti so nastopili složno v boj proti „Slogi", ki je razglasila jedino prsvi program za delovanje prihodnjih slovenskih poslancev. „Sloga" je zahtevala troje: 1. da noben slovenski poslanec ne sprejme deželnega glavarstva, ako bi se mu tudi ponujalo; — 2 da se vsi zavežejo v klub, ki bo odločeval z večino glasov; — 3. da se bo vsak poslanec po-tezal za popolno jednakopravnost slovenskega jezika in deloval sploh po starem slovenskem geslu: Za Boga, carja in domovino! Ta program je proglasila trozveza za — skrajen ali ekstremen, dasi spozna 8lehern otrok v politiki, da obsega najmanj, kar smemo zahtevati Slovenci od svojih deželnih poslancev. Treba je pa naglasa ti, da je „Sloga" izdala ta program v glavnem za one slučaje, ktdar bi bilo treba braniti koristi slovenskega prebivalstva pred naskoki z laske strani. Torej krepka obramba je za znane koalirance — radikalizem, kateri bi bilo treba zatreti! Lepa hvala za taku dragoceno — priznanje ! Zares, gospoda niti sama ne sluti, kako korenito nam je razkrila svoja srca! Da so nastopili tako pot proti nam Slovencem Venuti, Marani in sploh vsa lahonska sodrga, temu se ne čudimo kratko ni malo, saj se poznamo, saj vemo, kako radi bi ti ljudje požrli vse Slovence, ako bi bilo to sploh mogoče. Čuditi se nam je pa ostalim za- Tat (Povest J. E. Golobova.) (Dalja.) Dragi dan ob desetih zbudi se A leska in se nikakor ne more domisliti, kje da je. »Si se zbudil?! začuje polneprijazen, polulju-den glas. Skozi odprta vrata natopi stražnik, do-služen vojak. „Kje sem jaz?" vpraša AleŠka nehote. „Nisi spoznal? Si pozabil! he, he! V hladnem, prijatelj, na zbiralnem dvoru! No, prijatelj, tirno! Greva. Nadziratelj je prišel že davno." Aleška je šel k policijskemu uradu. V glavi se mu je nekoliko vrtelo, pri srci mu je bilo hudo. Jame se ogledovati; opazi, da je srajca za vratom raztegnjena, prime se za prsi in omedli . . . Malhe Bj bilo ... S tresočo roko seže v žep, — mošnja cela, malhe ni, za pazuho, zopet za vratom ... Tu Je visel jedino le jermen z odrezanima koncema . . . Noge so mu odpovedale in sesedel se je na krilci nezavesten. „Kaj ti je?" obrne se stražnik. „Nimam . . ." „česa nimaš?" „ Malhe ... V njej je bil denar in potni list.. . „ A . . . So ti vzeli ?* „Odrezali . . ." In Aleška potegne jermen izza vratu. „Ah, revež!" maje z glavo sivi stražnik, — .zgodi se, ljubi moj, zgodi so . . ." „Paramanov! vedi ga hitreje!" zavpije nekdo zgoraj iz odprtega okna. V mali, umazani sobi sedel je policijski nadziratelj za staro, s črnilom polito, z zelenim suknom pregrnjeno mizo. .Kako se zoveš?" vpraša Aleško. „Aleksej . . . Knbiškin . . .** .Odkod ?" „Iz Razgudina." „Kaj delaš tu?" „Gremo na košnjo . . ." „ Potni list!n „Odrezali so . . .* „Kako to?" čuvaj je pojasnil. „Tako! Ne pijančuj, ne valjaj se po ulicah! Ti praviš, da ste se ustavili v nočišči na trgu? Paramanov! Pošlji po njegove tovariše, naj pridejo sem. ■ Takoj!" Čez pol ure prišli so v sobo Kirjuha, Semen in Ivan. „Ste vi Razgudinci?a „Razgudinci, vaše blagorodje ..." „Potne liste!" Možje sežejo hitro po nje in jih dajo. „Z nami . . . Naš . . ." „Ne veste, kdo mu je odrezal z vratu malho s potnim listom in denarjem, — kakor pravi." Možje gledajo začujeni Aleško. „Ne vemo . . . Kje je bilo to, Aleška? Ah, moj Bog! Kako to?" „Ne vem, kje ... Se ne spominjem." „No, on ne more iti z vami na košnjo. Brez potnega lista ne more, dalo se mu bode prohodno svideteljstvo in on pojde domov. Vi lahko greste. Idite. Ti pa počakaš tu." „Kako, Aleška? Z Bogom, vidno ... To znači, ti ostaneš, mi pojdemo sami ... Ne pomaga nič, prijatelj ... Z Bogom!" „Z Bogom . . .M odgovori Aleška ravnodušno. voznikom teh naših zakletih sovražnikov. Vlada mora dobro vedeti, kdo je zakrivil, da se je ustavil deželnozborski voz, saj je bil vladin zastopnik sam živa priča, kako se je vedel dr. Pa jer. V očigled takemu postopanju ni bilo mogoče, da bi se bili Slovenci vrnili v deželni zbor! — In vender so vladni stroji napeli vse moči proti Slovencem in pustili v miru dra. Pajerja in njegovo družbo! Kdor razume to politiko, naj se oglasi in naj jo pojasni, naš razum ne sega tako daleč! Ali še manj razumljivo je za vsacega Slovenca, karu je to mogoče, da so se našli možje, ki so stopili v en volilen tabor z — Venutijem in Maranijem, kako je to mogoče, da sta ta dva nestrpna nasprotji.ka Slovencev takorekoč vodila protiagitacijo v slovenskem veleposestvu. Kdo ne pozna teh dveh mož, ki sta dala neštovilne dokaze o svojem nestrpnem nasprotstvu do vsega, kar le spominja Slovence? — Ona sta zbrala naj\eč glasov za „tudi-Slovence" fabiani Cocianuig-Jakončič! Neumljivo je, kako more dovoliti kak Slovenec, da taki ljudje agitujejo zanj! Ta trozveza je Stloo zaupala v svojo moč, da je bila gotova zmage le v jutro pred začetkom volitve. Ne Čudimo se tej samosvesti, kajti moči je res ve-l.ko v nenaravno združeni trozvezi, kateri je bilo tudi na razpolaganje dosti — denarja. Iz te izvoli v. se lahko marsikaj naučimo za prihodnost: spoznali smo sovražnike v tujem in domačem ta-borju. Iz te volitve učimo se tudi, da se moramo z vso resnostjo pripravljati zi prihodnjo volitev v državni zbor, Leta 1891. smo zmagali prvič in do-b li za državnega poslanca grofa Alfreda Coroninija. Menimo da niti najhujši nasprotnik ne more reči, (U ta volitev ui lila posebna sreča za nas uboge SI)vence kajti dubili smo zagovornika, kakeršnega po ovo nismo nikdar pričakovali. Vsa irredenta se peni ol je.e, ker ta mož zastopa veleposestvo na Go IŠkem. Ali hočemo, da 1. 1807. zmaga zopet kak — Hohenlohe?! Izjemno stanjo v Pragi še sedaj se za g i ivo ne ve, če se odpravi izjemno stanje v Pragi ali ne. Grof Badeni je celo želel, da se odpravi iz-j tmno stanji*, predno on prevzame vlado. Temu se j ' pa uprl grof Thun, kateri se nikakor brez izjem-n ga stanja vladati ne U pa, Grof Hadeni se je dal prepričati od grofa Thuna in bode baje v držav-D m zbora zagovarjal izjemno stanje. Neki dunajski list pa ve povedati, da grof Badeni misli odpraviti v kratkem izjemno stanje, a ob jednem pa zgine s pozorišča tudi grof Thun. Poslednji hoče poprej se svoje ime proslaviti s tem, da s svojim pa radovanjem napravi kompromis mej konservativ« i .i in liberalnimi veleposestniki za bodoče volitve za deželni zbor. I'o tem kompromisu bode češko vflepoHfstvo volilo lil liberalnih in 1!) konservativnih veleposestnikov. Badeni baje odpravi grofa Thuna zaradi tega, da si pogladi pot kakemu približanju k Mladočehom, ako bi so mu to kedaj zdelo potrebno. Badeni se že boji, da dolgo ne bode mogel vladati z nemikimi liberalci, konservativci in Poljaki, Badeni in Rusini llusini so zgubili pri volitvah za deželni zbor dva mandata, a d-mu je kri\o postopanje vladnih organov. Rasi ni mislijo » a Dnnaj poslati deputacijo, pritoževat se proti po- „Tvojo torbo in vrečo pustili bomo dvorniku na nočišči; ko pride}, dobiš . . . Čakati nam ni bci laj ničesar . . . treba iti . . . Mi smo že itak nekaj zamudili. Iskali smo te včeraj po trga in i laj . . . Kaj naj I u <-atimo ... Z Hugom . . . Kak slučaj . . . Moj Bog! Možje odidejo; nadziratelj je šel tudi v 80-se Injo sobo, od koder se je čulo šumenje papirja, Škripanje peres in zdržan razgovor. Aleška je stal sna in poveril glavo. Čez Četrt ure ustopi urno stražnik Parama no v t zvitim papirjem v roki; pogleda na Alenko Z nejasnim nasmehom na obličji, stopi po prstih k vratom druge sobe, gladi papir in maha z njim z lehka. »VaŠje blagorodje! Vaše blagorodje! Prosim stm:- pozove zdržanim glasom nadzirat* lja. „Gotovo je to njegov potni list. Šel sem v s 1)0 za jetnike, in vidim — tu leži papir. Mislil ..•m, morda je še kjo malha njegova, — a ni jo ni kjer." „No, dečko, ti si srečen Iw reče nadziratelj in preleti papir z očmi. "Tvoj potni list so jo našel, sedaj Idi hitrol Gotovo se še niso odpeljali tovariši, — jih še dobiš." (Konec prih.) stopanju političnih oblastev pri volitvah. To bode torej druga deputacija, ki se pride na Dunaj pritoževat proti Badenijevemu postopanju v Galiciji. Rusinska deputacija bode skušala dobiti avdijenco pri cesarju. Badeni bode pač vse storil, da prepreči vsak vspeh teh deputacij, a zaupanja Badeniju take deputacije na Dunaju ne bodo povekšale. Pričakovati je celo, da se bode o galiških volitvah tudi govorilo v državnem zboru. Na Dunaju bode pa grof Badeni imel težje stališče, če bode hotel zagovarjati svoje postopanje, kakor je je imel na volilnem shodu veleposestnikov, kjer je lahko po svoji volji zabavljal proti kmetski stranki. Poljski poslanci bodo seveda zagovarjali Badenijevo postopanje, ker so tacih stvarij že vajeni in se mnogi imajo zahvaliti vladnemu postopanju za svoje sedeže. Bilinski. Protisemitje so že iznašli nekaj, zaradi česar jim novi finančni minister ne ugaja. Po materi izvira baje iz neke židovske rodbine, ki je živela prejšnje čase na Bavarskom in se je po-kristijanila in bila povzdignjeua v plemstvo, potem se preselila v Galicijo in ondu jako razširila. V nekem drugem oziru se je pa vitez Bilinski prikupil protisemitom, s tem namreč, da ni nič obiskal barona Hothscbilda, kakor ga je bil Plener, ko je bil jedva minister postal. Wittek. Grof Kielmansegg je sam resno mislil sestaviti novo ministerstvo. Za definitivnoga finančnega ministra je mislil poklicati dra. Bohma viteza Bavveka in za trgovskega ministra Witteka. Kielmansegg je pa kmalu našel tak upor pri desničarjih in levičarjih, da je opustil vsako misel na sestavo ministerstva. Vsi kapitalisti, naj so že liberalci ali konservativci, se \Vitteka bolj boje nego hudič križa. Badeni je tudi mislil \Vitteka poklicati v ministerstvo, a je hitro zvedel, da se ves finančni svet in poleg tega večji del dunajskega, budimpeštanskoga in praškega nemškega časopisja vzdigne proti njemu. Badeni je kmalu spoznal, da nima dovolj sile, da bi zmagal te nasprotne sile in Wittek ni posta' minister. Ogerski Srbi. V Novem Sadu izhajajoča „Zastava" je naznanila, da se ne bode več imenovala glasilo radikalne stranke. To ni več primerno, ko je narodnostni shod sestavil skupen program za vse Srbe, Slovake in llumune. Nadalje izreka ta list nado, da bilo odslej nahajali se v boju vsi ogerski Srbi v jednem taboru. Moritve v Armeniji. Sedaj se skušajo a turške strani nekoliko olepšati strašni dogodki v Sasunu v Armeniji. Kakor je evropska komisija doguala, zatrjujejo turška poročila, da ni resnično, da j so pobili na tisoče ljudi] tutški vojaki, tarnaš samo (!) 300 do 500 ljudi j. Da bi b.li žensko in otroke morili in mesarili, se baje nt dokazalo. Turkom torej ni zadosti, če so 500 ljudij pobili, osmi del torej, kajti vsa aasunska dolina šteje ie 1000 ljudij. Kiarail paša V Bslemgrada so zelo nevoljni, da je Kiapiil paša postal veliki vezir. Nadejali so se že, da se imenujeta za Staro Srbijo in Makedonijo dva srbska škofa. Ta nada je pa sedaj jim splavala po vodi. Izza prejšnjega Kiamilovega vladanja je znano, da novi veliki vezir ni prijatelj Srbov, temveč je bolj naklonjen Bolgarom. Zaradi tega celo ni izključeno, da bode izpolnil makedonskim Bolgarom kake želje, kar seveda Srbom ne ugaja. Če se bode Kiamil na Balgare oziral, gotovo Srbi v Makedoniji svojih škofov ne dobe. Bolgari sploh oporekajo, da bi v Makedoniji bil kak Srb. Nemčija. V kratkem bodo poročali v Nemčiji vojni poveljniki o vspehih, ki so se dosegli z dveletno aktivno službo. Kakor pišejo listi, ki imajo zveze z vojaškimi krogi, se pa poročila za dveletno aktivno službo ne bodo izražala ugodno, kajti slabše nadarjenih vojakov ni lahko mogoče v tem Času izvežbati. Težko se je pogrešal oddelek tretje.letnikov, ki so jako olajševali izvežbanje novincev, opravljanje stražne službe in izvrševanje vaj. Pokazalo se je, da je ta letnik neobhodno potreben za čete. Vojaški duh se mej moštvom tudi v dveh letih tako ne razvije, kakor bi se moral. Iz tacih glasov je vidno, da bodo nemška vojua uprava v kratkem zahtevala, naj se zopet vpelje triletna aktivna služba. Ta stvar pa zanima tudi nas Avstrijce, kajti bilo bi nekaj upanja, da se pri nas dovoli tudi skrajšanje aktivno vojaške službe, ko bi ae v Nemčiji povoljno obnesla. Jezikovno vprašanje v Alzaciji in Lota riugiji. Mestni zastop v Met&u je sklenil neko resolucijo, v kateri poživlja vlado, naj bi se v šolah bolj gojila francoščina, ki je mater ni jezik, in otrokom toliko ne vtepala nemščina. Nemški listi se zaradi tega grozno jeze in zahtevajo, da se naj še bolj v šolah goji nemščina, kajti sedaj je v Alzaciji in Lotaringiji še več mladih ljudij, ki se v šolah nemščine niso naučili. Dnevne vesti. V Ljubljani, 7. oktobra. — (Osobna vest) Deželni predsednik baron Hein se je včeraj vrnil z dopusta in prevzel vodstvo dež. vlade. — (Repertoir slovenskega gledališča.) Za dobre predstave treba skušenj — to ve vsak človek. S skušnjami je pa v našem gledališči velik križ, kajti našim igralcem je oder na razpolaganje le tisti dan, kadar igrajo, sicer pa nikdar. Vaditi se morajo v majhni in prenapolnjeni dvorani, kjer so jedva premikajo, tako da se o pravih skušnjah še govoriti ne more, in imajo naši igralci prav za prav le po jedno veliko skušnjo, dočim je na vsakem gledališči vsaj pet glavnih skušenj za vsako novo igro. Če so predstave vzlic temu dobre, je to le zahvaliti marljivosti igralcev in režiji. Pri operi so pa skušnje na odru in z orkestrom tako neob hodno potrebne, da se z jedno samo glavno skušnjo ne more uprizoriti taka velika opera, kakor je „Afričanka". Vodstvo našega gledališča jo zato opustilo jutrišnjo predstavo, d* zamore opera imeti skušnjo na odru. To je vredno vsega priznanja, kajti v prvi vrsti moramo skrbeti, da bodo predstave dobre. Prihodnja predstava bo torej v četrtek in se bo pel „Trubaduruj ki je pri prvi predstavi dosegel tako znamenit uspeh in bo brez dvoma tudi v drugič napolnil gledališče do cela Mimo „Afrikankea se pripravlja tudi opereta „N i-touche" in pride v kratkem na oder. — (Slovensko gledališče.) Primerilo se je že prav mnogokrat, da so književniki, krojači, igralci in dekoraterji, torej vsi tisti, katerih pomrč je pri gledališču potrebna, kako igro strogo obsodili iu zavrgli, da pa se je vzlic temu vzdržala na repertoirju dolgo časa, da se je nešlevilnokrat predstavljala pred polno hišo in se je občinstvu prikupila bolj nego vsaka druga. Da navedemo le jeden vzgled: „Mlinar in njegova h-5iM. Kako so književniki — začenši od izdelovalcev liričnega galanfa-rijskega blagi pa do uglednih kritikov — to igro trgali in mesarili; koliko dobrih in slabih dovti-pov se je naredilo na njo, a vender ugaja občinstvu še danes, polni gledališča in ima celo v osebi Lu-dovika Speidla, ki tudi nekaj o gledališču razume, odločnega zagovornika. V to vrsto dramatičnih del spada tudi igrokaz „Siroti*', kateri smo sinoči vi deli na našem odru. Častilcem Ibsena in Humani ugajala, občinstvu, masi, pa se zelo prikupilo V igri se predstavlja usoda dveh sirot, Henriette in slepe Lujize, ki sta prišli v Pariz. Henrietto ugrabi lahkoživ plemenita«, a pošten mladenič jo reši, ho zaljubi vanjo in se hoče ž njo poročiti. Njegov atrije, minister, se temu ustavlja in ukaže Henrietto de-portovati. V zadnjem hipu pa jo reši požrtovalnol deklice, katero je Henrietta otola smrti in spravila na pot poštenja. Lujiza trpi v tem neznanske mu.. Prišla je v roke satanskih ljudij, kateri jo silijo, da zanje prosjači. Baš ko je v največi nevarnosti jo reši mladi Pierre s tem, da zabode svojega b; a a. Lujiza zbeži z Henrietto in najde končno svojo mater, dočim se Henrietta poroči s svojim ljubim ceni. Dejanje je spretno dramatizovano; igra jt jako živahna in efektna ter polna pretresu j o j i h momentov, Viharno ploskanje po vsakem dejanju j« pričalo, kako je občinstvu igra ugajala. Igralo M je v celoti prav dobro in brez pomisleka rečem« če se bo vedno tako dobro igralo, kakor sinoči, p« tem naši drami v Ljubljani ne more nihče dela konkurence. V tej igri je debutiral novo angaževu' ' komik g. Ilija Vučičevič in sicer z lepim usp« -iioui. Imel je le majhno in nič hvaležno ulogo, pokazal pa je tudi v njej, da ima pravo komično žilo in da je rutinitau igralec. Ves način njegovega igranja spominja na lani nekaj časa pri nas anga-ževanega hrvatskega komika Kreudeureicha. Tudi slovenščina je tekla g. Vučičeviću dosti gladko, tako da upamo, da je se ž njim pridobila za na-io dramo jako dobra in p »rab i a moč. Gospodična Terševa je igrala Lujizo lepo iu naravno, diskretno, ter potrdila ugodno usodbo, katero sico si o njej naredili po prvi predstavi, pokazala je, da je res izborna igralka. Slovonščino je govorila tako lepo in Čisto, da smo se čndili njeni marljivosti. Gospč. Slavčeva je bila jako dobra Hen-rietta in tudi gospa Danilova je sila težavno nlogo stare La Frochard dobro pogodila. Prav karakteristična in srečna sta bila gg. Inemann in Danilo, pohvaliti pa je tudi vse drugo osobje, zlasti gospč. M. Nigrinovo in gospč. O gr inče v o — ki je nastopila prvič v večji ulogi pa pokazala, da ima lep talent za igralko — ter gg. VerovAeka, Lovšina in Oreheka. Gledališče je bilo razprodano, a kako je igra ugajala, se vidi iz tega, da se je splošno čula želja, naj bi se „Siroti" kmalu zopet uprizorili. — (»Glasbena Matica") je namesto venca na krsto u m ritmu slovenskemu skladatelju A. Vo-lariČu poslala njegovi rodbini, živeči v neugodnih razmerah, 25 gld. — (Letošnji novinci) jeli so danes vstopati, oni domaČega pešpolka odidejo v Celovec, iz Gradca pa pridejo semkaj novinci, 27. pešpolka. Fantje so letos precej mirni in točni. — (Nov tlak na Sv. Petra cesti ) Na Sv. Petra cesti položil se je zadnje dni na desni strani do. Št. Peterske cerkve nov kamenit tlak. Z ozirom na bližnjo otvoritev nove deželne bolnice ustreglo se je nujni potrebi, kajti brezdvomno je, da bode promet po Št. Peterski ulici v prihodnje muogo živahneiši, kakor je bi do sedaj. — (S pek zrelih jagod,) nabran včeraj pri sv. Katarini, poslal nam je danes prijatelj našega lista. — (Najdene stvari.) Pri mestnem magistratu ljubljanskem bile so tekom meseca septembra od dane sledeče najdene stvari: Hranilnična knjiga vredna 100 gld., post r.ohranilnična knjižica glaseča se na ime Anton Slritof, več denarnic (v katerih je skupaj 40 gld. GO kr.), srebrna ura z verižico, dva kovčka, dva solnčnika, očala z zlatim okvirom, kolesarska svetilka, kukalo, dežnik, konjski koc. usnata ročna torbica in dva ključa. — (Promet na dolenjskih železnicah) bil je v preteklem mesecu v minulem letu glede oseb« nega kakor tovornega prometa ugoden in živahen. — Glede naglosti vožnje sm» s pristojne strahl poizvedel!) da se je po možnosti potrebno ukrenilo in da bodo vlaki nekoliko nagleje vozili. — (Pretep na Viču) Na Viču bil je Binoči mej zidarji in tamosnjimi fanti velik pretep, pri katerem je bil zidar Jane^ Urh iz Podlipe na g! ivi tako težko poškodovan, da je malo upanja, cU bi okreval. Prepeljali so ga v deželno bolnico. — (Smrt pri vasovanju ) Včeraj »večer je popivalo več kmetskih fantov v Bizaviku pol g Ljubljane. Ko so so razšli, šel je okolu 3!> let eteri Jakob Dimnik še do hiše posestnih* Lampiča, po domače pri Blekarju, hoteČ vasovati. Od vina omamljen pa je obležal na šoti, zloženi ob hiši. Diugi fantje so šli za njim iu jeden ga je zab . J 1 z nožem v etegno pod kolenom. Zjutraj so našli Dimnika mrtvega, ker mu je bila odtekla kri. Jed-nega fantov 80 žandarji odvedli v zapor, ker nanj leti največji iim. — (V Kranji) umrla je včeraj inženerja vdova gospa Antonija Iv oc h v visoki starosti 1)1 let Pokojnica, mati znane rodoljubne obitelji, bd i jo naj-slareja žena v Krauji. Pogreb bode jutri ob f>. uri popoludne. — (Pot na Kum) kakor iz Zagorja tako iz Trbovelj dalo je „Slov. plan. društvo" z nova zaznamovali, ker je prejšnja znamenja pred nekaj časom neki nepridiprav poškodoval. Tako se je zopet nekaj storilo za obisk tega poglavarja dolenjskih hribov. — (Nerod na postaji v Trbižu) Na dan 1. septembra jo bilo na tisoče romarjev na sv. Vi-šarjih. Vračajo se domov so na trbtALi postaji k ipo-vali vozne lisiko. Ker pri ondotni blagajnici ni ograje, jo bila velikanska gneča. Poslujoči uradnik ni liiiitl slovenski in ker je bilo mnogo ljudstva in je moral hitro delati, so se mu primerile zmote. Nekateri popotniki so morali več plačati, nego je določeno, tako: Fran Langoj iz jnvorskih Ilovt, Anton Smolej iz koroške Uele, Janez Freleg iz So-dce, Janez Skrl iz Mengša itd., drugi pa so zopet premalo plačali. Ljudje so se pritoževali, a nihče jih ni hotel razumeti, češ: Niks kranerisch. Opozarjamo na to slavno obratno ravnateljstvo. — (Snov za zanimivo interpelacijo.) Posl. dr. Dečko je bvoj čas tožil razupiti celjski listič, ki iahaja na troško dr. Foreggerja in kateri ni moč čitati, če si človek prej ne okrepča želodca tožil je ta listič, ker ga je psoval z „dr. zguba". Okr. sodišče celjsko pa ni hotelo o tožbi soditi, češ, da spada stvar pred porotnike. Okrožno sodišče je na to vsled tužiteljeve pritožbe razsodilo, da gre tu za navadno psovko, da je torej prvo sodišče kompetentno soditi o stvari. Vršila se je torej obravuava in sodnik — škoda da ne vemo imena njegovega — ki je bil pri prvi obravnavi r^kel, da je stvar kažnjiva iu spada celo pred porotnike, je zdaj spo/.nal. da stvar ni kažnjiva, ne subjektivno, ne objektivno. \ Tožitelj je apeloval in okrožno sodišče — gg. Reitter, ! Balogh, dr. \Vokann in dr. Schaftiein — je zdaj spo ! znalo, da je prvo sodišče bilo nekompetentno .soditi i o stvari, ker spada pred porotnike. Okrožno sodišče je toraj jedenkrat spoznalo, da stvar ne spada pred porotnike, drugič pa, da spada. Ta slučaj je go tovo zanimiv in zasluži, da se o njem izpregovori v državnnm zboru. — (Državnozborska volitev v Celovcu.) V soboto je bila volitev državnega poslanca za Ce- ; lovec, namesto dr. Rainerja, kateri je odložil mandat, dobivši na volilnem shodu nezaupnico. Zi mandat so se poganjali trije kandidatje: liberalni župan i Posch, socijahstični črevljar Princ in urednik „Freie 1 Stimraen" Dobernig. Ta je dobil 414, župan Posch ; 344, Princ pa 95 glasov, vsled česar se bo vršila jutri ožja volitev. Ker je vseh vohlcev 1454 se nič ; ne ve, kakov bo izid ožje volitve. — (Osobne vesti) Vodjami zemljiških kujig j so imenovani Ciril Kumar za Pođgrađ, Konrad i Sestan za Buzet in Rihard Višin ti n za Červi-' ujan. Davčnimi oficijali na Primorskem so imeno-! vani pristavi Fran Savn i k, Alojzij Dol jak in '■ Jožet Iiocke, pristavom pa praktikant Srečko j S a n t i n. — (Iredentovske demonstracije.) 0 priliki : proslave petindvajsetletnice zavzetja Kuna je n'kdo j položil na krsto kralja Viktoria Knanuela venec z ; napisom „A1 compianto Loro Re — Trieste e Istna". j (Svojemu oplakovauemu kralju — Trst in Is trija.) ' Venec leži na najvidnejšem mestu. — (Hrvatske novice) Dr. Ante Starčevič i je bil nekaj časa bolan, ker je trpel na posledicah , pljučnice, ki ga je napadla lansko leto. Sedaj se ; mu je po srečni operaciji eksudata zdravje obrnilo ! na bolje. — „Obzor" javlja čudno vest, da je Oger- : s k a železniška uprava dala dovesti v Zigreb 30 j vagonov žoltega peska iz Rakoša, to je s polja, ! kjer ho se kronali madjarski kralji. S tora peskom j se bode nnsipal kolodvorski prostor pred peronom 1 povodom dohoda cesarja kralja. _ * (Obsojen notar.) Notar v Dunajskem Novem -J mestu dr. pl, Milbacher je lani poneveril 73 400 gld. i Te dni ga je porotno sodišče obsodilo na osem let i v ječo in na izgubo plemstva in doktorata. * slo-vanjo v prusk'h deželah, ker se je prepričala, da zavarovalnica pruski nadziralni oblastni)i ni mogla podati zadostnih dokazil, kako deli preplačila m«-j Bvoje zavarovance in ker bilanca „The Mutual" no odgovarja znanim ininisterijalnim predpisom z dne 2 feb. 1801 in 8. marca 181)2. Oficijelno berolmsko poročilo o odvzetji te koncesije slove: KoncfH j ki se je podelila življeuski zavarovalnici „Mulud" v Novem-Vorku z dnem IG. novembra 1880 z.a poslovanje v kraljevskih pruskih deželah, odvsel i« minister notranjih stvari »n je prenehala biti veljavna z dnem l. septembra t. 1. liOtcrlJne srečke 5, oktobra. Na Dunaj i: 46, 9, 76, 42, 84. V Gradci: 6, 27, 12, 63, 25. Umrli so v Ljubljani: v hiralnici: 4. oktobra: Franc Pire, gostac, 82 let. Meteorologično poročilo. Oktobra Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mokrina v mm. v 24 urah 5. 9. zvečer 739-(J 7-y c si. svzli. jasno C. 7. zjutraj 740-8 4-4°C si. svzh. megla 124 n 2. popol. 739 0 13-40C si. vzjvzh. jasno n 7. 9, zvečer 7. zjutraj 2. popol. 738-1 73.V8 784*5 0-0° C 4-4° C 17-H"C brezvetr. si. svzh. .sr. zahjzh. jasno pol obl. pol obl, o-o Srednja temperatura sobote in nedelje 10'8° in 8 9*, nzipiin.i za 1*4° in 31" pod normalom. ID-CLmscJslsa, "borza, dne 7. oktobra 1895. Skupni državni dolg v notah.....100 gld. 65 kr. Skupni državni dolg v srebru .... 101 „ 05 Avstrijska zlata renta.......121 , 50 Avstrijska kronska renta 1 „.....101 , 20 Ogerska zlata renta 4°/0.......121 „ 70 Ogcrska kronska renta 4"/„.....99 „ 40 Avstro-ogcrske bančne delnice .... 1070 B — Kreditne delnice......... 405 „ 30 London vista...........120 , 30 Nemški drž. hankovci na 100 mark . . 58 „ 86 5» mark............i 1 , 76 20 frankov........... 9 „ 54 l!:t!ij.uiski bankovci........45 „ 25 C. kr. rekini........... 5 . 67 2 mlada I4letna dečka vzprejmem kot natakarska učenca. T. Kaube (13(H-2) na kolodvora južno želoznloe. Pristen, jako fini mošt fle toči od danps nnprej v gostilni „pri mestu Monakovo" (pri Lozarju) in v I-averci po 48 kr. liter, (uoc—2> Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem pretužno vest, da je nafta ljubljena mati, gospa Antonija Koch inženirjeva vdova v nedeljo dopoludne, po raučni bolezni, previđena s s.', zakramenti za umirajoče, v 91. letu svoje Btarosti, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb bode v torek dnć 8. t. m. iz hi5e žalosti. Zudiifine svete mase se bodo brale v raznih cerkvah. Priporočamo rajneo v blag spomin in molitev. Kranj, dne 6. oktobra 1895. (13U) Žalujoči ostali. Dobro ohranjeni sodi po 6 hektolitrov so na prodaj po nizki ceni v Vegovih ulicah št. 10 (1271—3) Najboljše voSrl o sveta! Fernolendt voščilo za čevlje. Ces. kralj privileg. tovarna utem. I. 1832 na Dunaj i To voščilo brez galice (vitrijola) se lepo Črno Sveti ter vzdržuje umuje trpežno. ===== Povsod ▼ lalogl. === (3-40 Zaritdi poni*rej*iij naj ne pazi natanko na moje Ime W St. Fernolendt. ~qM Postni paketi, katerih vsebina (4 kilu voščila) je sortirana, pošiljajo se za poskušnjo poštnine prosto po 1 gld. 80 kr. na vsako pustno postajo. Izurjenega slovenskega odvetniškega koncipi vzprejmem. (1305—2)_ I>r-. Fr. Štor. Proda ae po nizki ceu I hiša (1308-1) v Staneeali pri St. Vidu nad l.|ublfauo. Okolu hifie je velik drevesni vrt in k posestvu spadajoča njiva. Več se izve pri prodajalki Harl|i Merli»r v L|abl|anl, l*r««l Akofljo *t. 20f I. nadstropje. Prosekar se dobiva v gostilni belem volku" („zum weissen Wolf") <1310 l> liter po 48 kr*. O. Ur. prlv. najnovejša univerzalna iznajdba napovedujočih mer in iz-polnujočih krojev (s knjigo) Jedina ma krojaško obrt In najzanesljivejša pri normalnih in nenormalnih telealh. Z mojimi stroji, ki so na prvi pogled razumljivi, izvršujejo se mere in kroji za vsako velikost, ftiro-kost in spol. Kar napovedujejo napovedujoče mere, kroji izpolnujejo, vsled česar se prihrani blago, trnd in Čas. Temelj kroju in izdelovanju so slike v knjigi, v kateri so zaznamovane mero vseh delov telesa. Ako delaš po mojem sisteme, prilagajo se obleke najlepše. Vzprejmem đružnlke ■ primerno kavoljo za AvstroOgersko. Prodajem inozemska pravice. Kdor želi pogajati se zato, oglasi naj se pravočasno. Cenik s slikami pošiljam brezplačno na ogled. S spoštovanjem Martin Poveraj (1303—1) v Gorici na Travniku. Vsaka tretja srečka dobitek T tfagT 1 ^oclaj »reči roko* ~££4 $1 $0(1 ne prilike, da se zadene srečke, kakor jo ponuja I Vsaka tretja srečka dohitele!i ogerska razredna loterija nc ni Min. kajti izmej IOOOOO srečk. i melo j i 11 hode člen«me dol>itl«:ea ena je ogernka razredna loterija, kajti naj vitji dobite/* znaša v najut/od- nejšem atueajii Z bajno niso/sitni dobitki igr; jeden milijon kron, jgg Izvirne srečke za I. razred 1 cela 1 desetina 1 dvajsetina 40 kron 4 krone 2 krone Izvirne srečke veljavne za oba razreda 1 cela 1 desetina 1 dvajsetina 80 kron 8 kron 4 krone Pri srečkah, veljavnih za obadva razreda, za katere je bil v prvem razredu izžreban dobitek, se zajedno z dobitkom povrne tudi v naprej vplačana vloga za II. razred. Naročajo naj se srečke, ako le možno po postni nakazniri. Prosi se za prav natančen naslov. Ogerska razredna loterija ima sledeče denarne dobitke: Jedna premija v znesku 600000 kron. t i i i i i 4 t 8 :i dob. IOOOOO kron 200IMMI „ IOOOOO „ *oooo „ ooooo .iOOOO „ lOOOO „ :ioooo «0000 15000 r rva i Z 5 i o n J ; Z? is ■ 1 3. = —__ 5 dob. IOOOO kron 19 27 8 1 io 2 tli lOO SO 14» 20000 OOOO a ;'i a a a a a a a MOOO OOOO IOOO 2000 IOOO • OO soo IOO Žrebanja nadgorujn državna oblust ter ho vrje ista v prhiotnogtj Javnega kraljevo^h notarja. Žrebanje I. razreda: od 16. -19. oktobra 1895. Žrebanje II. razreda: od 6.-12. decembra 1895. skupaj 31.499 dobitkov v skupnem znesku 5 milijonov 600000 kron. Dobitki izplačajo ho v goto vini, ne da bi bo kaka svota odtegnila. Srečke dobivajo se pri ■momiiM Vsaka tretja srečka dobitek! Karol-u Heintze-ju glavnemu nabiralcu Naslov za brzojavke: Lottoheintze Budimpešta. Naročniki blagovolijo naj priložiti za poštnino 10 beličev, za priporočena pisma 20 beličev, za vsak izkaz izžrebanih srečk posebej 20 beličev. 11207—8) Budimpešta, Servitenplatz št. 3. Vsaka tretja srečka dobitek!! Izdajatelj in odgovorni nrednik : J o h \ p N o 11 i. Lastnina in tisk BNarodne Tiskarne14. 7++D