Natisov 15*000.
po xlje ;ev Salsa ■_ lj ra
la;crc" izhaja vsaki :k, datiran z dnevom naslednje nedelje. [Naročnina velja za Av-ririjo: za celo leto 3 krone, za pol in četrt leta razmerno; za Ogr-iko 4 K 50 vin. za celo Mo; za Nemčijo stane H celo leto 5 kron, za Ameriko pa 6 kron; a drugo inozemstvo se I ačuni naročnino z oziram na visokost pošt-line. Naročnino je pla-[firti naprej. Posamezne '.seprodajajopo6v. iništvo in uprav-se nahajata v Ptuju, gledališko poslopje štev. 3.
Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer.
Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 64, za ",'a strani K 32, za V, strani K 16, za '/« strani K 8, za »/u strani K 4, za '/»» strani K 2, za >,'«« strani KI. — Pri večkratnem oznanilu se cena   primerno   zniža.
jamstvi
d  pcn»
Itev. 34.
V Ptuju v nedeljo dne 22. aygusta 1909.
X. letnik.
orna z epki. I a.  Hvi
m.    T*j a   rabil
Veste
Na pomoč! Na pomoč!
Dne 24. t. m. uničila je velikanska toča in ^evihta gorice, njive, polja, hiše in poslopja tinta naših sotrpinov. Kmetje so obupani, žene io, otroci so lačni. Od kje davke plačati? kje naj pride pomoč ? Treba je, da n a b i-mo denar za vbo^e žrtve te grozne ne-Zato prosimo vse prijatelje in znance, vse ijemalce in naročnike, sploh vsakega, kdor ima iskrico ljubezni do bližnega, kdor hoče vsaj i najmanjšim doneskom revežem pomagati, — aj nam pošlje malo podporo. Ured-■ištvo .Štajerca" bode zbiralo te podpore, jih »javilo v našem listu in izročilo najpotrebnejša po toči prizadetim. Vsakdo naj podeli vsaj »alenkost, naj si bode še tako majhno svotico [denarja in jo nam v božjem imenu pošlje!
Pomagajte hitro!
ivščlna je grozovita in večna usoda Vam bode vrnila, kar storite za te reveže. Meščani!    Pomagajte,   kajti   kmetu   se i godi!
Kmetje v neprizadetih krajih, dajte vsak !par krajcarjev in nabral^ se bode svotica, s ka-1 lero se bode mnogim  pomagalo!
Vsi, vsi m o rajo pomagati! [x  Vsi doneski r,,y se pošiljajo uredništvu tajerca".
O.
Vsakdo   a^i   da  vsaj   malo   svotico!   Vsak je ']<obro došel  in bode z imenom darovalca izkazan!
Pomagajte!
Uredništvo „Štajerca". 3. Izkaz daril:
M. Paulitsch, Sinčavas (Koroško) Ki-—; anc Majhen, Banovajaruga K 4-—; Jakob zajec, Scofield Uta (Amerika) K 4 49; Florjai i [Gajšek, Loka pri Žujsmu K 10-—; Kovač jč ILješa (Koroško) K 2-—; neimenovani (istot; m\ K 2 — ; V. Kernz, Marxloch (Nemško) K 1(J- 50 ; [Job. Wesiak, Skoggen p. Hočah K 2-—; F ranc IWratschko, Orehovec p. Radgoni K 10'—; franc [Winkler, Radgona K 10—; F ranc K jempl, IČrešnjovec K 10'—; Kar! Korath, Gre ,šnjovec K 10'—; Jakob Irgolič Politschberg T £ -fy—; [Anton Rračko (istotam) K 5-—; občina Orehovec |K 10' —; Franc Puch, Sakušak K 2-- _. Simon [Pečnik, Ptuj K 2p—-; Jakob Žampa, • 8V. Urban Ptuju K 2---; Anton Stanz, _' jjarja Rast, 2 —; Joh. Baumgartner, sv. " Margareta na :snici K 3—; Franc Koroschet Zy Črešnjovec Radgoni, K 5— ■; Perdinad P ichier, Maribor K 2- ;   £«ter   Schatz,   Dober' ,avas   (Koroško)
ttl—: Alojz Reddi v Konjicah , K 1-......; Anton
Kurbos Okoslavci, K 1"—; Anton in Terezija Galol Šoštanj, KI«-—; Jos. Berločnik, Šoštanj, K 2 — ; Florijan Berločenik ^ Šoštanj, K 1 —; [Dr. A-ig. pl. Plachki, Ptuj T £ 5-— ; J0S. Murko, tuj K 1-—; Fih-tner, Pt cj K V—'; P.'Pirich, Ptnj K 5—; -Jos. Pirich, Ptnj K 5—; J. Ross-loum,  Piuj  -(stan   od t OCe   prizadet)   K 2-—;
1'". Makesch, Ptuj K 5"—;  Artenjak & Schoste-ritsch.   Ptuj   K o—; Schonlaub, Ptuj K 1-—; Kravagna, Ptuj K 5—;   Kollenz, Ptuj K 2—; K., Ptuj K 3—; Kraker, Ptuj K 10 — ;  Maks Straschill,   Breg pri Ptuju,  K 5'—; Hans Stra-schill,   Breg   pri Ptuju K 3"—;   Franc Iglitsch, Breg pri Ptuju, K 2-—;   Avgust Stanitz,   Breg pri   Ptuju K 2'—;   Wressnig,   Breg   pri   Ptuju K 1.20;   Hiigenwarth, Bireg pri Ptuju K ~r— Kossiir, Ptuj K 2—; r»ist, Ptuj K 2—; Maria Morelly,   Ptuj   K 10'—:   Stary,   Ptuj   K 2 — W. Rianke, PtujK;V-; EsrziSs, Ptuj K 1 — Tognio J. L, Ptuj K 2-—; Hofer, Ptuj K 2 — Ulrich, Ptuj K 2—; Ludvig Kropf, Ptuj K 3 — BI. Kosel, Ptuj K 2-—; F. Miillaret, Ptuj K t. Scholger,   Ptuj   K  2—.;   Koss,   Ptuj   K  T— Wressnig J..   Ptuj K ll—;   A. Maston. Ptuj K 2 — : Kossiir, Ptuj K 1-—; Heller, Ptuj K 1 — ; Franc Urban, Ptuj Ki-—; Gspaltl, Ptuj Ki—; Juli   Schamesberger,   Ptuj   K 1-—;   Rasteiger, Ptuj K 2""--;   nadalje nabral  je g.  Hans Dret-nig,   Eberndorl'  (Koroško)   sledeče   svote;   Ana Petschnig, -SloveejakjsSi«:-2 —;   Matilda   Logar, Globasnice, K 1-—; Valentin Uogar, Globasnice, K 1—;  Hans Dretnik, Eberndorf, K 1-—;  — Potem  je   nabrala g.   Dori Titscher v Šoštanju skupno   K   3724   i.   s.   so   darovali:   Falzani K  2-—;   Wozelka K —20;  N.   N.   K   —20; K. L.   K 1-—; C. F. K 2—;  T. S. K —-60; Hansi   Novak K —34;   N. Nov?.k K —30; I. E. P. K 1-—;   Mlinaric K 1—; Rosa Schuller K —-40; Ana Hafner K —40; Ana Blagatinšek K -40;   Maria  Fettig K V—;  M. Klemenčič K —-60;   Mici  Pouch  K 1—; Anton Pfingstl K —-60;   Mik Juvančič K 1—;  Albine Ladra K ---20;   Marx K 1—;   N. N. K —20; Fani Jurz K —20;   M.   R. K V—;   J. T. K 1—; Kaxoline Leskovšek K —-40;   Fani S. K 1-—; D.. K 2 —; Pachler Ki—; Mici Remic K — GO ; Ni. N. K 2-—;   Filip Kotnik K 1"—; Ana Blagatinšek K   I-—;   Angela  Drew  K   2.— ;  Dr. Lobenwer El'-; Maria Auger Kl.— ;  Maria pl. Podhradezky K 1—;   Anton Bačič K 2—; Hermine Koralka K 1—; Maria in Anton Frucl K 2-—;   Dori Titscher K 1'80;   Anton Dragar, Ptuj K 1-—; Vse skupaj torej K 29343 S preje   izkazanimi   svotami   vse    skupaj    nabranega K 66371. Hvala!
(Prihodnjič naprej).
Zastrupljeni studenci.
Kje leži sreča ljudstva? Mi gotovo nismo požeruhi, ki bi le na žretje in pitje mislili. Ali to vemo, da v gradovih, ki jih zida človeška fantazija v zraku, ne more nikdo stanovati. In to vemo, da s praznim želodcem ni mogoče živeti. Mašina, ki jo imenujemo človek, mora jesti in piti. In pomanjkanje, revščina in beda ne rodijo samo žalost, temveč tudi bolezen in zločin .  . .
Vprašali smo: kje leži sreča ljudstva? In pravi odgovor se mora glasiti: Sreča ljudstva leži v dobrem gospodarskem stanju, leži v ljudskem bogastvu in dobro-stanju!
Iz tega edino pravega stališča smo mi napred-
njaki vedno šli. In iz tega stališča smo tudi kolikor mogoče malo politike nganjali, smo kolikor mogoče malo prazne slame mlatili, smo pa na drugi strani z vsemi močmi za gospodarsko napredovanje delovali. Deloma se nam je posrečilo. Marsikaterega dobrega nauka, ki smo ga sprožili mi napredni možje, se je naše ljudstvo že oprijelo. In marsikateri gospodarski uspeh je plod naprednega našega dela. Brez da bi se bahali in sami sebe hvalili, vendar lahko trdimo, da je naša stranka z našim listom v gospodarskem oziru več dobrega in koristnega storila, nego vse prvaške stranke in skupine . . .
Polagoma napredujemo, polagoma se nam razmere zboljšajo. Ali pridejo trenutki, ko vsa gospodarska izobrazba in vso pridno delo ne more preprečiti poloma. To so ujmi, to so naturni dogodki, proti katerim nimamo danes še nikarkor-šnih sredstev. Dežja ni — in najboljše obdelana polja ne rodijo. Toča pride in zbije najlepše gorice v tla . . . V takih trenutkih seveda ne koristijo več dobri nauki in nasvetr. Pomagati je treba in pomagati in zopet pomagati!
Mi naprednjaki smo to vedno takoj in izdatno storili. Motila nas niso v tem oziru nobena nasprotja. Pomagali smo, kakor nam je bilo to mogoče.
Napredna pomoč je bila vedno dobra. Bodimo si le odkritosrčni! Pogorelci na kmetih prihajajo vedno v napredna mesta in prosijo podpore. Noben naprednjak jih ne nažene, nikdo jih ne vpraša za njih politično mišljenje, vsakdo pomaga po svojih močeh. V času lanske suše so bili naprednjaki, zlasti ptujski okrajni zastop s svojim načelnikom g. Ornigom prvi, ki so na vse načine vpljivali na oblasti, da so te vsaj nekaj pomagale. Istotako je bilo letos. Zahtevalo in dobilo se je delavsko priliko, da ljudstvo kaj zasluži, zahtevalo se je, da preskrbi država vsaj deloma cenejšo krmo, zahtevalo se je podpore itd. In ko je zadnjič grozovita toča zlasti v or-možkem okraju divjala kakor razjarjeni vragovi, bili so zopet naprednjaki prvi, ki so klicali z vsem svojim vplivom vlado in druge korporacije na pomoč, ki so takoj sami pričeli nabirati podporne denarje, izvrševati svojo dolžnost napram bližnemu.
Mi se ne bahamo s tem, čeprav bi po našem mnenju bila v prvi vrsti dolžnost prvaških strank, ki imajo vendar „patenf na svojo narodnost, da pomagajo slovenskemu ljudstvu. Ali ti ljudje imajo za ljudstvo le obljube in prazne besede in na mesto kruha le kamenje ... Pa niti tega bi jim ne zamerili. Kajti kaj zamore razumeti komaj iz črne šole došli kaplanče ali pa prvaški učitelj ali pa mladi koncipijent o življenju, hotenju in trpljenju ljudstva? Kaj vejo ti ljudje o lakoti ? . . .
Zamerimo pa tej prvaški gospodi, da n a s celo moti v dobrodelnem našem nastopanju. Zamerimo prvakom, da nas obrekujejo, kadar delamo za lačno ljudstvo. Zamerimo jim, da lažejo o nas, kadar hočemo pomagati. Zamerimo jim, da nam podtikajo ti prvaški lenuhi in sebičniki najumazanejše namene, kadar se nam gre edino zato, da bi ljudstvu vsaj malo pomagali ... To jim zamerimo.
— 2 —
Studence napredne dobrodelnosti hočejo prvaki s svojimi umazani-mi-lističi zastrupiti.
Ko je ptujski okrajni zastop lansko leto po suši prizadetim kmetom hotel pomagati, lagali so Plojevi pristaši, da hoče Ornig s podpornim denarjem palače zidati. Ilofrata Ploja je okrajni zastop prijel za ušesa in moral je svoje laži preklicati. Ali v prvaških brezznačajnih listih so se te laži naprej razširjevale.
Ko smo naprednjaki tudi letos zaradi suše nastopili, lagali so nasprotniki naprej. In ko je naš Ornig vsled zadnje grozovite toče takoj vse moči napel, da bi se ljudstvu pomagalo, ko smo pričeli nabirati denar za revne kmete, ko smo potom ^Sudmarke" takoj 2.000 kron dobili, — takrat so prvaki pričeli zopet bljuvati strup in razširjevati najpodlejše laži. In tako je vedno ■^[zaradi političnih nasprotij huj-skajo prvaki tudi takrat proti nam, kadar hočemo ljudstvu z denarjem pomagati.
Ali ni to nesrečna politika? Ali ni to naravnost škandal in naravnost sramota, kakor je avstrijski cesar vso prvaško politiko označil ?! Nekrščansko je to postopanje, grdo je in surovo. Na cesti stoji starček-revež; ti stopiš k njemu in hočeš mu z malim darilom pomagati. Ali v tistem trenutku pride neki za-griženec in te pahne proč, češ, on ne pripusti, da bi revežu pomagal . . . Takšno je postopanje prvakov! Oni nočejo, da bi mi ljudstvu pomagali, ker se bojijo, da bi ljudstvo nas za prave ljudske prijatelje iz poznal o. Prvaki sami pustijo ljudstvo v lakoti umirati; oni ne pomagajo nikomur, pač pa celo drugim branijo, dabikdo pomagal... To je tako grdo, naravnost brezvestno postopanje, da se človeku kar gabi . . .
Pa mi ne bodemo odnehali! Prvaške stranke in prvaški voditelji niti v spanju sanjati ne smejo, da bi se mi odtegnili svojemu delu zaradi njih psovk!
Vi prvaki le lazite,   mi pa pomagamo! Vi  le  obrekujte,   mi   pa  dajemo revnemu kmetu svoj denar!
Vi le psujte, mi pa ne odnehamo in bodemo ljudstvu vedno pomagati skušali!
Vi prvaški „odrešeniki" narodne kakor klerikalne stranke napravite karkoli hočete, lagajte, psujte, obrekujte, — mi pa, mi naprednjaki čutimo trpljenje ljudstva in mu bodemo i zanaprej vedno prijatelji ter pomočniki.
V vojski spada med največje zločine, ako se studence zastrupi. Pravijo, da se je to pred 30. leti v Bozni in Hercegovini zgodilo. Se hujši pa se nam zdi zločin, da se tistemu škoduje in tistemu vzame veselje, ki hoče ljudstvu pomagati ... Le delajte tako naprej, gospodje, — čas bode prišel, ko se obrne ljudstvo na stran tistih, ki ne lažejo in ne obrekujejo, temveč le — pomagaj o!
Politični pregled.
Politični položaj se ni v nobenem ozira zboljšal. Prvaški poslanci, združeni z češkimi rogovileži, so zopet izjavili, da ne bodejo pustilidržavnezbornice delati. Oni hočejo torej i zanaprej svojo nesrečno obstruk-cijo nadaljevati in s tem vsem narodom te nesrečne države škodovati. Vlada tudi žalibog nima ne poguma ne zmožnosti, da bi se takemu brezvestnemu nastopanju parlamentarnih lenuhov uprla. Po našem mnenju ne pomagajo tu nobena posvetovanja, temveč — udariti je treba. Vlada naj poskusi s pametnimi poslanci obstrakcijo razbiti in dobro bode.
Terminska trgovina. „Ung. Agrarkorrespon-denz" piše: Razne kmetijske in obrtniške organizacije so od avstrijske vlade zahtevale, da naj one točke pogodbe uresniči, ki se tičejo preo-snove borze. Utemeljevalo se je ta korak s tem, da se je delalo dogodke v terminski trgovini na budimpeštovski borzi za visoke žitne cene odgovorne. Pač čisto naravno je, da je zvišanje cen ogrskega ječmena odvisno od splošnega zvišanja cen na svetovnih trgih. Vsled borze v Budimpešti se zniža cene žitja ob dobrih letih na nenaravni način.   Pri   srednji   in slabi žetvi
pa se cene potem nevarno zviša. Na ta način se oškoduje na eni strani konzumente, na drogi pa prodaeente. Kmetijske organizacije zahtevajo tedaj, da bi se terminsko trgovino sploh odpravilo. Upamo, da bode vlada temu oderaštvu prevzetnih izsesalcev konec napravila.
Češki nemiri. V zadnjem času pričeli so 6ehi tudi po Nižjeavstrijskem in zlasti na Dunaju rogoviliti. Vgnezdik" so se polagoma in končno hoteli spodriniti domačine. Dolgo so nemški Dunajčani vse to prezirali. Župan Lueger je enkrat sam krilato besedo izpregovoril: nLasst mir meine Bohm' in Ruh'". Ali v zadnjem času so pričeli Cehi s prirejanjem hujskajočih Blav-nosti itd. Temu so se končno tudi Dunajčani uprli in je prišlo v zadnjem času do velikanskih demonstracij. Policija, ki je bila vedno v velikanskem številu navzoča, je komaj preprečila prelivanje krvi. Cehi mislijo menda na Nižjeavstrijskem uresničiti take razmere, kakor vladajo v »zlati" Pragi ali pa v »beli" Ljubljani. Pa ne bo šlo!
Stari „cenerji", to so prejšni bankovci za deset goldinarjev avstr. veljave z datumom 1. maja 1880, zapadejo z 31. avgustom t. 1. Do tega dne se še pri banki izmenjajo.
P omiloščenje. Cesar odpustil je 32 jetnikom njih zaporno kazen. Od teh odpadejo na kaznilnico v Gradcu 4, v Mariboru 2 in v Begunjah 1.
Srbska kraljevska družina. Srbski princ Arsen, brat revolverskega kralja Petra, prisle-paril se je s pomočjo krivih menic okroglo en milijon denarja in je potem v inozemstvo pobegnil. Francoska banka pa je stavila nad-sodišču predlog, da naj zapleni lastnino princa Jurja, ker ji ta dolguje 800.000 frankov. Čedna gospoda, ti z našimi prvaki združeni srbski gospodje . . .
Srbski kraljevič na Nemškem. Iz Belgrada poročajo, da bode srbski prestolonaslednik svoje študije v Nemčiji nadaljeval. To je pač prav zanimivo! Najzagrizenejši sovražniki nemštva se torej le poslužujejo nemške kulture za lastno vzgojo!
Generalni štrajk na Švedskem traja še vedno, zdaj že čez 14 dni. Železničarji se štrajku niso pridružili; do prepirov, ali izgredov vkljub temu velikanskemu boju nikjer ni prišlo.
V Afriki se boji Špancev s Kabili še vedno nadaljujejo. Kabili postrelijo vse vojake, katere ujamejo. Baje pride danes, ko to pišemo, do odločilnih bojev.
Na Kreti so vojaki velevlasti odstranili grško zastavo. Doslej ni prišlo do prelivanja krvi in je vendar upati, da se mir ohrani.
Dopisi.
Sv. Barbara v Halozah. Kakor po krajih je toča uničila gorice in polja, tako tudi po lepih Halozah. Pričakovati je bilo dobrega branja, a 3. avgusta je prihrula toča ter vzela ljudem ves up. Sla je približno četrt ure in sicer tako velika kakor orehi. Potolkla je vse, v prvi. vrsti vinograde itd. Ubogi ljudje, več kakor tri četrt letošnjega pridelka je uničenega. Najbolj prizadete občine so: Dolane, Gradišča, Veliki vrh, Hrastovec, Zavrč, Klačine, Repiš, Pristova in nekaj Slatine. Prizadeti ljudje so gotovo podpore potrebni, dobro bi bilo ako bi se na glavarstvo pritožili. Sicer slovenski poslanci kje ste ? Pomagajte ubogemu ljudstvu iz zadrege. Občinski predstojniki spregledite dotično škodo, da ne bode zopet tako, kakor prejšnja leta če je toča potolkla pa podporo dobili so le edino predstojnikovi privrženci. Ali ni bila to v nebo vpijoča krivica ? Sedaj pa ne sme iti tako po vaši slov. politični komandi. Ako se pridobi podporo, mora se pravilno razdeliti sicer kteri je bolj ubog naj več dobi. — Radovedni smo ali bodejo slov. poslanci kaj storili ali ne ? ? ?
Šoštanj. Ljubi Štajerc! Mi Te prosimo, ko bi nam podelil mali prostorček v Tvojem cenjenem listu za Šoštanj ske prvake, ker so zelo potrebni Tvojega poduka, še bolj pa Tvoje ojstre krtače. Naša navada ni, pa tudi nimamo časa, da bi se po časopisih prepirali, ali ker pa naši ljubi prvaki ne morejo brez sovraštva živeti, smo jim primorani vendar le na prste pogledati, ker ne vidijo smeti pred svojim hišam, aha pardon, prvaške hiše v Šoštanju so večinoma v konkurzu, zatoraj se malo zmenijo  za svoje grehe ah bolj
pa za druge. Mi jim svetujemo naj nas pri mira pustijo, ker nam še ne zvoni cinklinkel, kakor šoStanjsTcim prvakom. V narodnem dnevniku od dne o: avgusta 1909, štev. 17G piše neki migani šbštahjski prvak Črez našega velesp. vanega gosp. župana Woschnaga. Zapomnite _ ko bt že ! šoštanjška občina bila v prvaških w kah bi že tako tudi morebiti bila v konkurzu, kakor je navada šoštanjskih Slovencev. Pa mi sino veseli; da smo se tistih pijavk znebili in da imamozdaj tako vrlega župana, kateri dela za blagor celega šoštanjskega trga. Kar se pa črevljarske tovarne tiče, si pa nič ne delajte sivih las; ona bo postavljena brez vašega truda in brez vašega denarja, če ste morebiti videli pri Črevljarja v vašem taboru. Ker mi prvakom večkrat v katte pogledamo, smo videli, da imajo čisto novo radečo aso. Na 1. avgusta so se peljali 4'sokoli iz Šoštanja k neki sokoleki neslanosti; štiri sokoli so bili obrtniški učitelj, eden „lehrfantB in dva hlapca, pa ti štiri ,hej slo-vani" so natihoma na pol oblečeni v vlak skočili in so se med vožnjo v vlaku popolnoma oblekli. Ali jih je bilo sram pred ljudmi, da bi, bili popolnoma sokoli v vlak stopili, ali so pa morebiti strah imeli, da bi purmani za njim leteli ker so imeli rudeče srajce. Vsaki pametno misleči človek bode vprašal ali je to pravično, da obrtniški učitelj z svojim učencem sokolske slavnosti obiskuje, ali se sliši, da sta si učitelj in učenec sokolska brata. Ali morajo imeti učenci pred učiteljem kakšni rešpekt? Mi mislimo, da obrtniški učitelj ni zato v Gradecu skušnje na-pravljal. da bi učence za sokole izobraževal. Obrtniški učenci slišijo v delavnico ne pa v politiko, če hočejo biti kedaj izvrstni mojstri. Zapomnite si to za ziniraj, da nas z lepa in huda pustite pri mira, ker masla imate na obilo, ne hodite veliko na solnce.         Več opazovalcev.
Sladka gora.  Svoječasno   smo   poročali, da 'so tukaj   dne   31. decembra  minulega  leta pri volitvi obč. odbornikov zmagali klerikalci ter da smo proti volitvi ugovarjali. In res smo dosegli, da je c: kr.  namestništvo   v Gradcu iz trotjega razreda  ednega  klerikalca  izbacnilo  in na to mesto naprednega Alojza Rokoveca, dosedajn župana namestilo,   ter prvi in drugi volilni i_ red razveljavilo. Ta dva razreda sta dne 26. julija zopet   volila   in zdaj so   zmagali   neodvisni napredni   kmetje.   Akoravno  si je č.  g. župnik Krajnc vse žile napel z nadejo, da zmagajo gotovo   klerikalci.   Pa za njega so tisti zlati časi, %o   so imeli možje krompir   v glavi tam ko bi 'imele oči biti,   ko niso spoznali, da je občinski odbor za gospodarski blagor cele občine, nikakor pa za župnikov teater in njegovo zabavo minuli. Ta naša zmaga je pač g. župnika Krajnca tako globoko   v srce  ganila, da je   v svoji sveti jezi potožil, da se je spodnji del zoper Boga vzdignil. To je pa za nas velika  uganka, ker  ne vemo, ali se dela č. g. župnik za Boga ali je Bog klerikalec!? Toraj   pojasnila, Č. g. Krajnc! Tukajšni spoštovani nadučitolj g. Pelhak je uredil, da so po torkih   pri  šolski sv.   maši  otroci  v cerkvi peli ter da je tudi  Alojz   Rokavec mlajši, ki je cecilijansko šolo dovršil  tudi brezplačno orgljal, kar je povišalo božjo čast in v mladih otroških srcih verski  čut   utisnilo.  Č. g. župnik pa, ker se mu volitev ni posrečila, g. nadučitelju pismeno prepove pri   šolski   sv. maši orgljanje in šolsko petje.^ Namesto da bi bil č. g. Krajnc nadučitelju hvaležen, je pa nad njim   svojo  jezo izbruhnil, je bil   čisto   pozabil, da sta g. nadučitelj in g. Rokavec od tožbe    zavoljo   žaljenja  časti v zadevi zadnje deželnozborske volitve odstopila, da ni prišlo do sodbe, proti temu da je č. g. Krajnc plačal v blagi namen 60 K in za vožnjo za to-žitelja in priče 10 K, kar pa je za tri Jormane" premalo. Tudi takrat, ko si gospodično učiteljico Koklič iz šole, kjer je stanovanje, klical te ni tožil na škofijstvo. Za to hvaležnost mu pa torkih šolsko petje in orglanje prepoveš. Ali se to tudi reče: se  zoper  Boga   vzdigniti, č. g. Krajnc?? Iž Trgovišča pri  Vel. Nedelji. Ni zadosti, da nas je obiskala dne   24. julija grozna toča, kakoršne se niti najstarejši ljudje ne morejo več spominjati,   ni zadosti,   da  nas  je spet dne 3. avgusta obiskala, ter nam spet na ajdi   mnogo škode   napravila;  ampak  nastopil je nad  vse groznejši naliv, združen s točo kod orehi debelo, s tako silo,   da je  v trenutku stala nad ogoni voda, ter je še celo na ravnini drla ter
i to
5
dobre zemlje. Lilo je z nepop^o nagli-i kakor v časn  občnega potopa;  vse poljske in jarki  so izstopili vsled preobilne vode v času snše,   ter npostošili in,; poplavili z o plastjo blata.  Ajdna, še edini up našega Olovalca po prvi toči, je sedaj uničena,, in ni ti, da bi se vsaj deloma semen vrnilo. Ljudje s povešeno  glavo  in  z obupanim obra-opazujemo gorje, ki nam polni misel, sčim bomo preživeli  mi  in naša žival.  Ta narav-grozen  naliv je  prišel  dne  11.   avgusta ti večeru v smeri  severno izhodne strani od iljutomera proti Ptuju.   Ko   nam je lansko leto )la suša  v prvi vrsti mrvo ter ostale poljske [pridelke, upali smo, da se vsaj deloma letos po-Iboljša, toda zaman.   Letošna suša,   ki je nasto-| pila naravnost grozovito, nas je potlačila za več I let v propad in kaj naj rečem šele o grozni toči fin brezmejnih nalivih?  Vse  kar  nam  ni vzela dveletna suša, vzela nam je toča,  sedaj pa niti I t zemljo ne moremo druzega semena vsled pre-kih  nalivov   spraviti   in še ta so takoj razah' odplavljena. Kaj bodemo? —. Nesrečno udstvo prosi,   da  bi   se iz te grozne bede re-o, od sklada za bedo izdatne podpore.   Tukaj -čitatelj,   odpri svoje srce,   ter skazi svojo bežen do nas trpečih skakim darom, ki naj bi vsaj   nekoliko   lajšal   strašno gorje — ,.— e,  kajti    sadeži    kakor krompir,  repa,   so toče razbiti in strašno naglo gnijejo. Odpri agi čitatelj,   ki   si  morda    neprizadet,   tukaj srce,  ter  stegni svojo roko nasproti nam nesrečencem,    ko    imamo    vse    uničeno,  le ši prazni želodci so pripravljeni prebaviti vsa-hrano.   Jok, revščina, obupanje, glad, so čed-ki  nas spremljajo v gospodarski propad, eem  ga   kod 11   leten samostojen gospodar niti  slišal  ni,  ko   ta   krasni košček zemlje že zapustiti, ter s trebuhom za kruhom in vsak-aji živež poiskati.
Križanič Alois, posestnik.
Novice.
Cesarjev rojstni dan se je praznoval pre-i sredo po vsej državi na običajni način. Dal Bog, da bi imeli še mnogokrat priliko, praznovati ta dan!
Stariši, pozor! Šolske počitnice se bližajo »pet svojemu koncu. Zato poskušnjo prvaki že na vse mogoče  načine proti nemškim šolam ip nemškim  otroškim vrtecom agitirati.   Ta  gonja seveda ne bode imela nobenega uspeha. Slovensko ljudstvo ima prezdravo pamet, da bi videlo t znanju nemščine kakšno nevarnost. Nasprotno, slovensko ljudstvo ve čisto dobro,   da je znanje emščine   velike vrednosti in pomena za življe-je.  Zato  se  ne  bojimo  prvaške gonje  in se idi ne bodemo razgovarjali   o  prvaških  lažeh. izarjamo  le   pametne  stariše,   da naj  se ne pustijo od nikogar zapeljavati in da naj po svoji vesti otrokom boljšo bodočnost priskrbijo.
Tirolska stoletnica. Letos praznujejo po vsem Tirolskem 100-letnico velike kmetske nstaje proti francoskim tujcem. Najznamenitejši dan je seveda 13. avgust; kajti takrat se je vršila bitka na gori Isel, kije končala s kmetsko zmago. Bila je krasna, ta kmetska, zvesta vojna. 8 svojo krvjo, s stoterimi življenji poplačali so ti nemški kmetje svojo zvestobo do cesarja in :žave. In njih vodja Andrej Hofer, je prelil v njavi Mantua svojo zvesto kri ... V spomladi 1909 so se vršili ob Rienzi prvi boji in Tirolci so dokazali, da znajo dobro streljati.- Pozneje so se vlekli krvavi boji ob Inu, dokler niso Francozi in Bavarci ob Donavi zmagali. Ravno v tem času pa se je pokazala zmožnost in velikodušnost kmeta Andreja Hofer., Brez šolske izobrazbe, brez vseh predpogojev postal je ta kmet nakrat »general v bradi", vodja armade. Par dni pred 13. avgustom bil je Hofer še general brez armade. Sovražni maršal Lefebre pa je imel 25.000 vojakov s 40 kanoni okoli Ino-mosta zbranih. Ali nakrat je izdal Andrej Hofer oklic na sodeželane, je poklical sve Tirolce pod orožje; in prišli so iz vseh dolin in pečin, prišli s svojimi kmetskimi puškami in svojim kmetskim pogumom. In kakor vihar so se vrgli na desetkrat močnejšega sovražnika. Kanoni so pokali in napravili velike odprtine v vrstah hrabrih Tirol-cev. Ali naprej so šli kmetje in v desetih urah pričel sovražnik bežati, — tirolski kmetje so
_   3   —
zmagali, Tirolsko obdržali pod žeslom habsburškim. Tako je zgodovina teh bojev častna za avstrijske kmete, častna za Tirolce, častna pa v prvi vrsti za krasno postavo junaka Andreja Hofer.
Prava beseda. Uredniku klerikalnega lista „Aschafienbnrger Zeitung" je došlo pismo, katerega je spisal rimsko-katoliški duhovnik. To pismo je velezanimivo in pomembno. Zato naj pbjavimo tudi nekaj točk. Omenjeni duhovnik piše m. dr.: — „Ljudstvo postane zmedeno, ako vidi duhovnike sredi v posvetnem boja za politično nadvlado, kjer se postopa vedno tako nekrščansko in brez ljubezni. Noben duhovnik seveda ne v sme stranko voliti, katera zasleduje njegovo sveto cerkev. Ali bojevati se v nečednem strankarskem boju ne bi smel nikdar duhovnik. Znani predlog, ki je hotel prepovedati nam duhovnikom politikovanje, ležal je v pravem interesu vere. Aktivnemu vojaštvu je vsaka politika prepovedana; zakaj bi mi božji bojevniki ne bili ednaki posvetnim? Beseda in dejanje stojijo pri politikujočih duhovnikih v tako hudem nasprotju, da moranaše katoliško ljudstvo na svojih od Boga poklicanih pastirjih dvomiti. Ljubezen do bližnega pridigu-jejo tudi politiknjoči duhovniki v šoli in cerkvi; ali sami ne dajejo pravi vzgled, ker zasledujejo na vse načine svojega političnega nasprotnika. Ali je to častno za duhovnika ? Ne ! Sveto pismo pravi: Ali nimamo vsi enega očeta ? Ali nas ni en Bog ustvaril? Zakaj pa zaničuje med nami eden druzega? (Mat. 2, 10). Mi hočemo prijatelja in sovražnika ljubiti (Mat. 5, 46). Naša ljubezen pa naj bode tudi poštena in nesebična. (Lukas 14, 14). Lepe vzglede nam daje sveto pismo v zgodovini aposteljnov 6 in 7 ter Lukas 10. To so besede, katere naj bi učili duhovniki! Moji duhovniški tovariši, kateri politikujejo, učijo to pač tudi. Ali delajo pa ravno nasprotno, kadar politično govorijo ali pišejo. Oni zaničujejo politično drugače mislečega bližnega ali pa ga ljubijo le navidezno, torej nepošteno; oni mu storijo vse kar bi si ne želeli na lastnem teleso, oni ga sovražijo, psojejo in zasledujejo. To je dejstvo! In tako zapeljujejo pastirji Čredo. „Naši fajmoštri sami tega ne storijo, kar učijo", pravi potem ljudstvo in — vera postane potem le hinavščina. In kdo je kriv temu? Duhovniška služba, ako se jo izpolni, nam pač ne daje časa za politikovanje in posvetno prepiranje. Pod duhovniško službo pa ne zastopim le izvršitev mojega cerkveno-uradnega dela, temveč tudi duševna in telesna dela usmiljenja. To je za nas duhovnike največja dolžnost i za ta svet. Noben pošteni duhovnik potem ne bi imel časa za politiko. Duhovništvo in politika se ne moreta strinjati". — Te besede je napisal pošteni in pobožni ka-, toliški duhovnik! In resnico je govoril. Kako . lepo bi bilo na svetu, ko bi se vsi duhovniki teh besed držali!
Iz Spodnje-Štajerskega.
Ali   je  to duhovnik?   Že  v predzadnji številki smo ponatisnili surovo, naravnost sramotno . grozilno pismo, ki ga je pisal župnik V o g r i n v sv.   Barbari v  Halozah kmetu Petisu. Mislili smo pa,  da je to le posamezni slučaj in da  je  ta   „knez haložanski",   kakor se Vogrin ' sam nazivlja,   le   nad   enim kmetom  hotel svoj žolč izliti. Pa ni tako! Vogrin je namreč še celo S vrsto ednakih sramotnih pisem sčečkaril  in po-{ stene kmete z njimi nadlegoval.  Tako je poslal t ta brezvestni duhovniški klevetnik kmetu Jožefu ''Emeršič v Paradižu zaradi iste zadeve sledeče ; pismo: i        Spoštovanemu
G. Jožefu Emeršič
kmetu
Paradižu.
Lani ste na Kokolovi gostiji rekli: 8G. župnik, jaz sem klerikalec, zmiraj na strani gospodov duhovnikov". Pred nekimi tedni ste rekli meni pri župnišču: ,, Gospod župnik, Vas bodemo tedaj volili za načelnika krajnega šolskega sveta? In danes, dne 22. julija, ste mi dali nezaupnico! Ojti hinavščina,  nemožatost  propalega  človeka!
Sram Vas bodi do dna Vaše hinavske duše, zemlja naj se odpre ter take nezna-čajne ljudi pOŽre! človek vsako napako pretrpi in prizanese, a —-------Skoda za Vas,
da ste v sorodstva z blagim Martinom Arne-čič! Vi ste senca proti njegovemu značaju in blagemu srcu! Vi znate, da se gre za stalno in zdravo stanovanje nagega možnarja, ki že umira po Vaši krivdi z svojo familijo v sedanji kleti. Vi bodete krivi njega smrti! Ali nimate nič vesti! Vi, ki niste vredni, da zlato solnce Vas obseva! Vi bodete krivi in jaz bom to na prižnici povedal, da bode morala fara zidati novo mežnarijo. Bom Vam že skuhal toplo, vročo juho! Le počajte! Mislim, da bodete kmalu kot moj dolžnik prišli k meni, ušesa si zamašite, jih bodete slišali . . . Ako se ne bodete poboljšali, bom neizprosno postopal protiVam ob raznih prilikah; vi še me ne poznate! Veste, koga bom jaz na muho vzel, temu gorje! Neki gospod mi je rekel pred nekoliko tedni: „Haložani so hinavci, neznačajni!" Jaz mu odgovorim: Gospod, to je laž, so zanesljivi ljudje skoz in skoz." Pa Vi niste (Emeršič) zanesljivi in svojim sofa-ranom delate sramoto! Pfuj! C e bodete pa prišli na smrtno posteljo, Vas lio dem jaz provide 1, da bodete bolj občutili krivico, ki ste jo storili danes mežnarju in dali meni na tak način nezaupnico. To pismo pa si hranite kot spričevalo Vaše hinavščine do smrti!
Sv. Barbara v Halozah, dne 22. 7. 1909. Janez Vogrin župnik in veleposestnik.
Ah je duhovnik, kdor tako koine in grozi in psuje? Ali je duhovnik, kdor hoče pri-žnico zlorabljati za osebne namene ? Ali je duhovnik ljubezni, kdor želi, da bi se zemlja odprla in kmeta požrla? Vprašamo: ali je duhovi k, ta Vogrin? Duhovnik je, ako ga sodimo po njegovi suknji. Ali duhovnik ni in ne more biti, ako ga sodimo po njegovih besedah in dejanjih . . . Sicer pa je vsa sv. barbarska fara grozovito razburjena. Ljudje se edno-stavno povprašujejo: ali je postal farovž dom pretepačev? Kmetje se ne bodejo več teh groženj dopasti pustili. In upamo, da bode slavna cerkvena oblast red napravila! Župnik Vogrinovo postopanje ni samo nekrščansko, surovo in neotesano, marveč je tudi proti postavno. Zato je tudi c. k. državno pravdništvo pričelo proti Vogrinu s o d-nijsko preiskavo zaradi zločina javnega nasilja po § 9 9. O izidu te tožbe bodemo še poročali. Na vsak način prosimo kmete, naj se ne boje in naj se ne pustijo v kozji rog nagnati. Fajmoštri prihajajo in zopet grejo, kmet pa ostane!
Kaplan pretepač. Piše se nam: Č. g. Simon Senekovič, kaplan v Sladki gori je dne 20. julija osemletnega učenca tako grozovito po roki tepel, da so otroci našteli 18 udarcev. Govori se, da jih je bilo 32. Vsi otroci so vpili in prosili, naj neha, pa nič ni pomagalo. Ta fant in tudi vsi pričujoči otroci ne bodo do duhovnika nikdar spoštovanja imeli, to je nemogoče! Oče tega fanta Blažičkin Tonič je šel po zdravila in zdravniško spričevalo, pa tožiti ga ni hotel, ker mu je zdravnik odsvetoval, češ župnik je pred kratkem tožen, zdaj bi še pa g. kaplan bil, in potem pride tudi do škofa. Zdaj je moglo priti do medsebojne poravnave; ker pa čez dalj časa ni hotel kaplan k očetu priti, je pa šel ta k njemu ter mu odpustil; pač pa mu je povedal, da ima on bolj usmiljenje do živali kot kaplan z otroci; očital mu je tudi, da je že ta četrti, ker ga je omiloval, da je spretni spovednik in. pridigar in z otroci pa nima nič usmiljenja.
Urednik „Narodnega lista" Vekoslav Spindler je glasom poročil „81. G." v 8. slučajih v sod-nijski preiskavi. Tožijo ga 1. zaradi prestopka kolportaže, 2. zaradi prestopka proti zborovalni postavi, 3. zaradi žalitve okrajnega glavarstva v Brežicah, 4. zaradi razžaljenja časti F. Tram-šeka, 5. zaradi žaljenja časti poštenja Ivana Roškar, 6. zaradi žaljenja časti Rudolfa Cvetko, 7. zaradi žaljenja dr. Benkovičove časti, 8. zaradi   žaljenja  časti kaplana Škamleca ...   Bo
— i —
že za enkrat! Spindler ima vedno tako veselje, ako je naš urednik tožen. Zdaj pa ima vraga ... Predrznost prve vrste je vedno orodje ljubega našega tovariša „Slov. Gospodarja". Laž in predrznost, s temi sredstvi deluje ta pobožni in od samih pobožnih gospodov pisani časopis. V zadnji številki ftitamo n. pr. sledeči stavek: „Na osebno posredovanje deželnega in državnega poslanca dr. Korošca se je vozil namestnik grof Clary itd" po od toče nničenih krajih ... To je predrznost! Nam je sicer gotovo vse eno, kdo in na kakšen način vbogim kmetom pomaga. Vsi bi morali pomagati in mi naprednjaki smo gotovo svojo dolžnost storili. Ali zakaj bi si pripisoval Korošec zasluge drugih? Res je namreč, da je naš poslanec O r n i g prvi vse potrebne korake storil, da se pripelje g. namestnik v prizadete kraje. V soboto je bila toča in v nedeljo dopoldne je Ornig že to prosil in tudi dosegel, medtem ko so prvaški poslanci še po farovžih popivali. Torej, malo več ponižnosti, gospodine Korošec! Ako že sami nič ne storite, potem se vsaj ne bahajte s tem, kar dosežejo drugi.
Oj ti pasji dnevi! Vročina je huda in čudovito vpliva na možgane tistih vbogih revčkov, ki pisarijo „Narodni list" ter „Narodni dnevnik". Nam se ti reveži smilijo, kajti iz bolnika se ne smemo norčevati. Mrzlo vodo okoli glave bi tem „žurnali8tom" in duševno bankerotnim „ pesnikom" gotovo dobro storilo. V teh vročih pasjih dnevih izgubila je Spindlerjeva „muza" vso moč fantazije, ves polet, vso ženijalnost, s katero se je Spindler svoj čas bahal, čeprav jo slovenska kritika ni priznala. Vse je v teh vročih dneh izginilo. In zato kvaka „pesnik" Spindler zdaj vedno isto pesem, kakor žaba v jarku: Kvak, kvak, kvak, — „Štajerc" je od „Siidmarke" plačan — kvak, kvak, kvak . . . Vboga para! Saj smo že enkrat povedali, da nam je dala „Sudmarka" pol milijona kron, s katero svoto bodemo zidali palačo in Spindlerja za portirja postavili. Kaj praviš k temu, pane Vekoslav ? Samo nekaj nam bodeš moral obljubiti: pesna-riti ne smeš več, kajti tvoje pesni kakor tvoja politika so celo za pasje dneve — preveč!
Preveč neumnosti. Od „narodne stranke" in njenih časopisov smo navajeni mnogo neumnosti. Posebno zmedene so „misli" te gospode, odkar ji je dalo slovensko ljudstvo pri zadnjih deželnozborskih volitvah zasluženo brco. No mi res nimamo ne volje ne časa, da bi se z vsemi temi^neumnostmi pečali. Ali nekaj moramo pribiti. Ko je grozovita toča v Ormožu vse pobila, vprašali nismo mi ničesar za politično prepričanje prizadetih kmetov. Mi smo pričeli delati zanje! Med drugim je (udi nemško društvo aSudmark" takoj 2.000 K za prizadete dovolilo. Ciril-Metodova družba seveda še do danes niti ušivega krajcarja v ta namen ni podelila. Pa to še ni dovolj! Ako prvaki Že ničesar za svoje rojake, za vboge slovenske kmete storiti nočejo, naj bi vsaj molčali. Pa ne! „NarodnT dnevnik" pisari, da je BSudmarka" le zato tistih 2000 K podpore dovolila, ker se v Ormožu bližajo občinske volitve. Oj ti neumnost ti! Ko bi neumnost bolela, uredniki narodnjaški bi dan in noč tulili od bolečin. S takimi ljudmi je seveda težko govoriti. Zato pravimo tudi le sledeče: Sramota je, da se prvaki za svoje sobrate ne potegujejo; še večja sramota pa je, da celo tiste napadajo, kateri pomagajo!
Ali je res? „Nar. list" piše, da so klerikalci „]judje ki goljufajo slovensko javnost s tem, da pod krta ko „ob-mejnihSlovencev" nabirajo zasvo-je umazano časopisje in za svojo politično organizacijo." — „Nar. list" trdi torej, da klerikalci lažejo, ko pravijo da nabirajo denar za „ obmejne Slovence". Kam gre torej ta denar?
0 aferi Woschnagg-Aistrich piše „ Narodni dnevnik" vsak dan. Mi mu to privoščimo in se tudi ne bodemo z njim pričkali. Za nas je že dokazano, da je bil Aistrich od prvaških hujska-čev nahujskan in je vsled tega nesramne laži po svetu trosil. „Narodni dnevnik" imenuje to v znani svoji modrosti „ velikanski škandal za nemštvo" itd. Mi pa temu vodeno-bedastemu listu le sledeče povemo: naštejemo lahko celo vrsto prvaških voditeljev, ki sov svoji mladosti resnično nemški  n a c i o n a 1 c i   bili.   Ali   ni jedel  Ploj
nemške denarje? Ali ni nosila gospa dr. Tavčarjeva svoj čas v Ljubljani črno-rudeče-zlati trak? Ali ni bil ptujski „narodni trgovec" Sen-čar nemški „turner" in obstoji še danes fotografija z nemškim trakom ? Ali ni Jurza v Ptuju bil član nemških društev? Tako vam lahko še celo vrsto imen povemo. To je škandal in to je „renegatstvo"!
Sejem v Ptuju, ki se je vršil dne 18. avgusta, bil je dobro obiskan. Prignalo so je 118 konjev, 1.140 komadov govede, 920 praŠičov. Kupčija je bila pri navadnih cenab zelo dobra. Prihodnji mesečni živinski in svinjski sejem se vrši 1. septembra.
Letni in živinski sejmi na Štajerskem.
Sejmi brez zvezdic so  letni in kramarski sejmi;   sejmi, zaznamovani z zvezdico (*) so živinski sejmi, sejmi z dvemazvezdicama **) pomenijo letne in živinske sejme.
Dne 25. a v g u s t a v Loki*, okr. Šmarje pri Jelšah ; na Ptuju (sejem s ščetinarji); v Ime-nem (sejem s ščetinarji), okr. Kozje; v Maribora*; v Lipnici*. Dne 27. avgusta v Ljubnem*, okr. Gornjigrad; na Bregu pri Ptuju**; na Bregu pri Ptuju (svinjski sejem); v Rajhenburgu*, okr. Sevnica; v Gradcu (sejem z rogato živino). Dne 28- avgusta na Planini**, okr. Sevnica; pri Št. Ilju pod Turjakom**, okr. Slovenji Gradec; v Brežicah (svinjski sejem): pri Sv. Trojici*, okr. Sv. Lenart v Slovenskih goricah; na Svičini, okr. Maribor. Dne 29. avgusta v Št. Ilju, okr. Maribor. Dne 30. a v g u s t a v Poljčanah**, okr. Slovenja Bistrica; na Muti**, okr. Marnberg; v Žalcu**, okr. Celje; pri Sv. Filipu-Verače**, okr. Kozje; na Marija-Tinskem**, okr. Šmarje pri Jelšah; v Kamnici*, okr. Maribor. Dne 31. avgusta v Konjicah*; v Ormožu (svinjski sejem). Dne 1. septembra v Imenem (sejem s ščetinarji), okr. Kozje; na Žigrtovem**, okr. Sevnica; v Lučanah (sejem z drobnico), okr. Arvež; pri Sv. Ožboltu*, okr. Ivnica; na Ptuju (sejem s konji, govedoinin ščetinarji); v Št. Ilju pod Turjakom*, okr. Šoštanj. Dne. 2. septembra na Bregu pri Ptuju** tudi (svinjski sejem); v Ternovcu**, okr. Ttuj, v Gradcu (sejem z govedom in konji). Dne 3. septembra v Racah*, okr. Maribor.; na Spodnji Poljskavi (svinjski sejem), okr. Slovenja Bistrica; v Gradcu (sejem z mlado živino). Dne 4. septembra pri Št. Ilju v Slovenskih goricah**, okr. Maribor; v Brežicah (svinjski sejem).
Obsojeni „SOkoli". 18. julija vršila se je v Gaberju pri Celju „sokolska" slavnost. Take slavnosti končajo seveda večinoma na ta način, da se mirne ljudi napada in pobija. Tako je bilo tudi to pot. Neki Matija Ternošek je napadel razne ljudi; neka žena bila je s kamenjem težko ranjena. Ternošek pa je bil zdaj na 4 dni strogega zapora obsojen. Kdaj se bodejo neki te prvaške surovosti nehale ? !
Vlom. V vojaški magacin kanonirskega polka št. 3 v Mariboru so vlomili tatovi in pokradli blaga v skupni vrednosti 800 kron.
Špeh kradel je postopač Staroverski v Kar-čevini pri Mariboru. Krčmarju Hen ukradel je špeha in šunke za 80 K. Tička so dali pod ključ.
Iz vode so potegnili v Varaždinu mrliča 18-letnega učenca Erkerja, ki je 1. avgusta v Ormožu utonil.
Ubil se je v Ptuju regimentski zdravnik dr. Ignac Sommer. 14. t. m. imeli so namreč vojaki v Št. Janžu dr. p. vaje. Zdravnik se je peljal v vozu proti Ptuju. Na cesti med Hajdinom in Ptujem pripeljal se je za njim neki oficir na motorskem kolesu. Vsled tega so se zdravnikovi konji splazili. Zdravnik je skočil prestrašen iz voza, padel pa tako nesrečno, da si je razbil črepinjo in je takoj umrl.
Zaradi propevedane igre je policijski straž-mojster dobil in sodniji naznanil fante A. Strgar, B. Repec, F. Wolf, A. Galovič in F. Klaučič. Igrali so pri Mahoriču v Ptuju.
Zaprli so v Feldbachu trgovskega pomočnika Fischerja, ki je v Budimpešti 30.000 kron ukradel in zbežal.
Vlom. V celjsko posojilnico, ki ima svoje prostore v „narodnem domu", so v sredo neznani zlikovci vlomili. K sreči niso mogli razbiti blagajnice. V zadnjem času se je baje v „narodnem domu" že mnogo tatvin izvršilo.
Ubil se je posestnik Turnšek v Dobrolu. Pil je preveč in šel je   na  mrvo  spati; potem
je doli padel in se tako težko poškodoval, da je čez par ur umrl.
Uboj. Preteklo nedeljo imeli so v okolici Dobrne žegnanje. Seveda so se ,potem stepli. Ob tej priliki so ubili na zverinsko surovi na&n kmeta Petra Andič.
Lepi pismonoša je neki Jože Zver v Vseh-svetih. Kadar prinaša pisma, preiskuje tudi stanovanja in ako najde denar, ga vzame seboj. Zdaj so ga zaprli.
Iz Koroškega.
Napredna zmaga. Dne 11. t. m. vršile so se v Železni Kaplji občinske volitve, ki so končale s popolno zmago naprednjakov. Cast vo-lilcem!
uedni Župnik, ki rad toži, ki pa ima pred sodiščem smolo, je provizor Peter Serainig v s v. Petru pri Grafensteinu. Svoj čas je bil ta provizor Serainig tožen zaradi nekega prestopka zoper postavo za varstvo volitev. Takrat napravil je bivši župan Tauschitz spričevalo, v katerem je dejal, da je provizor zelo razburljivi človek, ki se da zapeljati v vsako surovost in ki nima v fari nobenega spoštovanja. To uradno spričevalo pa je Serainiga tako zje-zilo, da je Šel župana tožiti. In prišlo je do razprave. Župan je nastopil dokaz resnice za svoje trditve; zastopal ga je g. dr. Sedlmayer. Župnika pa je seveda naš prijatelj, pobožni dr. Brejc zastopal. Prišle so priče in povedale, kaj in kakšen je provizor. Dokazalo se je, da je bil provizor pri deželnozborskih volitvah eden naj-zagrizenejših prvaških hujskačov, da je hodil od hiše do hiše, od stale do stale, da bi volilce na stran orglarja Grafenauerja dobil. Volilcem je tudi denar ponujal. Na dan volitve je divjal kakor znorel, psoval napredne volilce za „svinje" itd. Volilci so ga pa vprašali, kaj da je imel po noči pred tisto kamrico opraviti, v kateri spijo dekleta. Župnik se je od jeze jokal. Neki posestnik mu je ponudil robec, ali dobil je za to klofute. Končno so morali provizorja iz volišča odstraniti. Nadalje 6e je dokazalo župniku razne nečedne stvari, ki se ne tičejo ravno celibata. Kako hujska mladino, dokazuje to, da je eden' njegovih fantalinov „živio Srbijo" vpil, ko je bilo pričakovati vojske. Nadalje se je dokazalo hujskanje tega župnijskega gospoda v šoli, nenravne opazke pred deco itd. Ž eno besedo : Serainig je stal pred sodnijo kot človek, ki dela svojemu duhovniškemu stanu največjo sramoto. Taki duhovniki se nahajajo v krajih, kjer razširjajo brezvestneži politično gonjo. Toženi župan je bil seveda oproščen. Provizor pa naj bode zadovoljen,
—  ves svet pozna zdaj njegove lastnosti in pr-vaška stranka ter duhovništvo so lahko nanj ponosni!
Prvaki V Grebinju. Značajni gosp. Florijan Ellersdorfer iz Grebinja nam je poslal ta-le .popravek" po § 19: — „Slavno uredništvo! Skli-čajoč se na § 19 tiskovnega zakona z dne 17. 12. 1862 blagovolite v Vašem lista .Štajercu" v prihodnji ali naslednji številki z ozirom na članek „ Prvaki v Grebinju" z dne 1. aug. 1909 štev. 31 na tistem mestu in z tistimi črkami objaviti sledeči popravek: Ni res, da „so" z mojo („tega Ellersdorferja") pomočjo kupili prvaki grebinjsko gostilno J. Uranscheka, res pa je, da jaz nisem imel pri nakupu omenjene gostilne čisto nič opraviti. — V Grebinju dne 11. avgusta 1909. — Florian Ellersdorfer".
—  Dragi Florijan! Ali je to res? Naš dopisnik ti bode že odgovoril. Na vsak način pa že danes lahko rečemo, da se ti kot Nemec družiš in da paktiraš sprvaško-slo-venskimi hujskači, kateri blatijo ime Koroške po celem svetu. Proti temu dejstvu seveda ne pomagajo nobeni „popravki".
Šele pri Borovljah. Piše se nam: Ljubi „Štajerc"! Velika čast te je doletela. Naš vele-častiti in splošno znani fajmošter Ivan Nagel hotel te je v nedeljo, 8. t. m., raz prižnice ubiti, menda iz same ljubezni do tebe, ali pa zato, ker si ti vir vsega zla. Iz vsake hiše, kjer se ti „Štajerc" nahajaš, izostane božji blagoslov; v takih hišah se le prepirajo in pretepajo. Tebe, ljubi „Štajerc", naj bi se vrglo vun, kajti drugače se bode tudi pri nas tako godilo kakor na Španskem, kjer se meče nune v goreče kloštre, kjer se mori duhovnike pred oltarjem ia kjer se križa ministrante . . . Tako je govoril dragi
(orili orna
ten kov i ivih
k« so prel bah:
•ik
d hha
ktv. ■tegm ik i: Bri: br
BvTi
|mo< pa ne. gač
■ki, je
f
»čaj
P. teti
— 5-2
da
igel. Potem je priporočal čitanje „krščan-Kstov. Pridigoval je tako milo o grozoviti ■.i .Štajerca", da je marsikatera stara grenke solze pretakala. Ljubi Ivan! Pri-10 ti, da v bodoče božjo besedo pridi-Jin da pustiš politiko. Drugače se bode jvljeno delovanje še večkrat jav-lunanilo. „Duhovnik ljubezni", ki vsak a „fruštek" tri naprednjake sne, mora izgledati. Za danes dovolj. Ako pa ti, predragi Ivan misliš, da bi te vrstice popravka" preklical, se grozovito motiš, ta „popravek" bi kakor vsi prejšni, romal.
at. Vida pod Juno nam piše nekaj rado-Itiev to-le : Nekaj   bi mi radi bolj natanko Hi našega   Svatona : Kaj pomenijo besede, pretečeno nedeljo dne 8. avgusta pri-? Oj ti modrijan! Rekel je na prižnici: cerkve, bliže pekla". Hmhm, kdo je potem — peklu ?                                              ,
ledice   hujskanja koroških   prvakov   se jo.   Tako   piše   neki   tuji turist „ Grazer isti", da je bil on z neko družbo v oko-ikega jezera  napaden,   opsovan  in  s  ka-obmetan, to pa samo zato, ker so nemško Mislimo, da so na Koroškem ljudje veja miroljubni in da pozdravljajo z veseljem ki prinašajo denar v deželo. Le posamezni Jjjenci  se   dajo  od   gotovih   brezvestnežev katd  in v take grde zločine nagnati. Ko-pomagajte   si   sami in ustavite deto huj-!
Prevalje. Varujte se teh krivih prerokov, pridejo v ovčjem oblačilu, znotraj so pa Bri. Tudi pri nas imamo eno pest takih prerokov kateri hodijo od hiše do hiše in yejo krivico in lažnivost. Ako se vpraša-pa ti krivi preroki, reči moramo, tisti črnisukneži, kateri pridijo h kmetu zovat, kadar so volitve pred durmi, in »jo, da so edini prijatelji kmeta, znotrajna je pa edina le tista, kako bi enega požrli hudiča, kako bo ta napaka enkrat la tiste, kateri ne hodijo po črnuhovem V prvi vrsti bo pa prišel tisti hudi svoje-dobro nabrušenih kremplov črez tistega », kateri je napravil strašanski prepir med Itom in se bo svoje želje nad njim vgnal, jie muko v prvi vrsti, svojo dolgi lažnivi iz ust. En tak prerok se je tudi zaletel tizen:o, in je snoval svoj laž v taki meri jo svet nima. Pokazalo se je takoj kakšni elj do kmeta je ta prerok. Ko so bili kmeti ki. do tega časa da je prišla pomoč od \, ni stegnil svoj dolgi jezik prerok v ča-Mir" o tem, da pridite k nam v farovž, so nabasane parne do stropa z slamo mi hočemo vam pomagat. To se ni ako ravno so prišli kmeti v farovš, začeli kolena in prositi, posodite ali pro-slame, ne, srce v farovž je ostalo o, kmet ni našel vsmiljenja, pobrat se iz farovža, mi nemarno nič. Nasprotno e zgodilo, ko je prišel čas pobiranja je bil poslan hlapec in cerkveni po-vozom h kmetu do kmeta v največji ati dolg za fajmoštra in kaplana. Zna-.o prav dobro v farovžu, da kmeti niso Idelkov, vendar se je oznanilo, kmet oj dolg, daj fajmoštra kaj je fajmoštro-kaplanu kar je kaplanovega. Točili so ilze, ko so morali dati v takem času 6 ni pomagalo, zadnjo zrno žita je od kmetov peljal farovški hlapec v na-kašlo fajmoštra. Vprašamo se, ali so to Jji? Nikdar!
Piše se nam: Naš Lukej je vendar
en mož, nikdo bi ne bil mislil poprej,
:ej tak pobožen; ko je še v socijalde-
i rog trobil, ni bil Luka tak pobožen,
ost se ga je lotila še-le, ko se mu pri
okratični stranki ni hotelo posrečiti, in
pana  tudi  niso hoteli izvoliti, tedaj je
Zdaj je pa Lukejova   pobožnost  tako
je od same pobožnosti dal tisti čisto
en križ   na polju, ne na  svoje, ampak
stroške ponoviti  in   ga od   imenitnega
pomalati. To bi bilo   zelo   hvalevredno
e  Lukeja,   ko   bi   stroške  tudi on bil
Pa kakor rečeno, stroške smo mi pla-
je  pobiral od nas   denar.  Koliko ga
je nabral, nikjer ni zapisal. Bilo ga je precej. Prav za prav bi imeli mi tirjati, da naj Luka položi račun črez nabrani denar in črez stroške ponovljenja križa. Takih petljarij smo mi že davno siti, ker se prevečkrat ponavljajo in sicer brez izjemka samo za klerikalne namene. Ce že pobožni cerkveniki pobirajo vsak dan v cerkvi davek, bi nas saj zunaj cerkve imeli pri miru pustiti s svojo beračijo, od katere ni znano, ali se porabi denar za namen, ali ne, ker računa nikdar ni videti in ne slišati. Lukeju smo pa vsedli na limanice, ker njemu samemu je pripadla čast brezobrestnega delovanja.
Prevalje. Piše se nam: Govori se, da naš župnik Kesnar gre v pokoj, pa ne zavoljo nezmožnosti ampak zato, ker je farovž čisto raz-paden, in bi moral globoko v svoj žep seči, ko bi ga, kakor je njegova dolžnost, le nekoliko hotel popraviti. Dotična postava pravi: „Popravila farovža in drugih farovških zidin, katere je župnik, njegovi hišni deležniki, posli itd. po nemarnosti zakrivil, more sam župnik iz svojega žepa plačati. Ko bi pa ta župnik prej zapustil faro, bi se znala usnoviti kaka začasna naredba, in Vi kmetje bi morali na vaše stroške zanemarjena farovška poslopja ponoviti dati, kar bi ne koštalo malo. Tedaj pozor kmetje!
Iz skale padel je v Kronhofski grabi neznani mož in obležal mrtev na tleh.
Surovost. Neki Laber in neki Scheidenber-ger v Bistrici na Dravi sta grozovito malega psička trpinčila. Končno sta vbogo žival s prerezanimi nogami na drevo obesila. Fej čez tako surovost!
Grozna nesreča. Pri Oberdrauburgu prišel je poštni sluga Rudolf Niescher pod vlak; ma-šina mu je obe nogi odtrgala in ga še drugače poškodovala.
Iz zapora pobegnili so v Celovcu slepar Illitsch in nekateri njegovih tovarišev.
Po svetu.
Grozne nune. V nekem zavodu za otroke v Miinchenu, katerega oskrbujejo nune, se je baje otroke polagoma pomorilo. V 14 dneh je umrlo 11 otrok. Sodhija je pričela preiskavo in pustila nekaj mrličov izkopati.
Kaplan — morilec. V Holitschu na Morav-skem ustrelil je kaplan Schenigl najprve svojo mati in potem sebe. Vzrok je iskati v neki lju-bezeriski zadevi.
Boj mrčesju!
Letos smo imeli grozovito veliko metuljev. Le-ti' so zlegli jajčica, iz katerih se bodejo gosenice razvile. Preglejte drevje in sežgite nabrano listje s temi jajčici.
Čistite drevje!
Delati je treba, drugače bode vedno več mrčesja!
Spravljanje pridelkov z vprežno močjo.
PiSe Alojzij Križ anič, ekonom Vel. Nedelja.
Edna najpoglavitejših opravil pri kmetijstvu, se z vso gotovostjo sme imenovati spravljanje pridelkov, bodisi poljskih ali travniških.
Ko se sadeži pričnejo na polju zoriti že mora gospodar račnnati z delavci, kje in pod kakimi pogoji da je bode dobil, da se mu delo vestno ter o pravem času opravi. Večkrat ni delavcev proti zelo dobremu plačilu dobiti, in ako še slabo vreme nastopi se spravljanje zavleče in ubogi kmetovalec trpi zelo občutno škodo, ker ne more poznejše rastline takoj vsejati, mu jo na vse zadnje mraz pokonča.
Da se temu v okom pride, uvesti se mora racijonelno gospodarstvo. Njive z ozskimi ogoni se morajo preOrati v zelo široke, "lepe, ravne; uvede se naj zelo globoko oranje, da suča in nalivi nimajo  vpliva škodovati.   Bojazen   da na
širokih ogoni h moča prevladuje je papačna, zgodi se le tam, kjer plitvo orjejo. Površje polja ki travnika se naj lepo splanira, ter se naj vsejejo odbrana semena.
V ta namen posrebna orodja se najzanesli-veje kupijo pri tvrdki Rud. Sack, Dunaj II./8, Kronprinc Rudolf ulica 36. Plug ki se v 26 načinov preobrazi, le s pomočjo dotičnih v različne svrhe obdelovanja, potrebnih lemežev, da je h krati osipalnik, podzemni plug, rahlač itd. Tudi lemež za izoranje krompirja je kaj koristen.
Nadalje še naj za košnjo naroči kosilni stroj rOsborne" ki je z vsemi najnovejšimi predmeti previden, močno izdelan, z globokim rezilom, zgostimi noži, ter s. posebnim automatičnim od in zapiralnikom nožev, ki se v trenutku med delom lahko če potreba, izvrši brez da bi se konje ustavilo ali stroj nazaj potiskalo, tudi v kolesih se posebna peresa nahajajo, ki omogo-čujejo vsestransko točno in lepo delo takozvane „Sperrklinken". Spomočjo „Excentra" se lahko takoj kosa v pravilno lego pripravi, tako da je vsako poškodovanje izključeno.
Imenovani stroj ima tudi lahko takozvani „Getreide ablage" za oddajo žita, pšenice, ajde itd. kar pomeni veliko korist v kmetijstvu napram ročnemu delu. V zagotovilo smem trditi da mora 10 delavcev dokaj izurjenih biti, da bodo le po eni strani odbrali in snopi zamogli tudi povezati, kaj šele, ko bi se na obeh straneh kosilo, kakor se to pri oranju stori.
Z mirno vestjo priporočam torej vsakemu racijonelnemu kmetovalcu, imenovani stroj kar najtopleje, svest si, da bode ž njim popolnoma zadovoljen kakor sem tudi jaz, ki sem ga popolnoma preskušal. Cena stroju je za eno vprego z posebnim brusom vred 200 K ter se na najmanjšem posestvu v treh letih izplača.
Kar se mlatve tiče, naj ima vsak posestnik ki večje število raznih žitnih vrst seje, pri svojem stroju tudi gepel za eno ali dvo vprego, da ne bo po nepotrebnem ljudi mučil, ko jih ni toliko potrebno; tudi različna poškodovanja so izključena.
Seje naj se z strojem, ter se naj ročno sejanje opusti. In zakaj? Zato! Ker se prvič dobra polovica semena prihrani; drugič se seme enakomerno poseje v enakoj razdaljivi in tretjič se zagotovi boljši pridelek zastran enake globo-kosti enakega odraska, ter močnejših bilk.
Seme se pa naj prej očisti na trijerjih „Sotiertrieur" ko se mora le najtežje in najde-belejšo seme vsejati, da si zagotovimo vsestransko svoj, v potu svojega obraza storjeni pridelek.
In zakaj vse to. Dragi, pri gospodarstvu obvladuje povsod le fizična moč, ali le samo delo z rokami; z razumom ali strokovno znanostjo pa zaostajamo, mislimo le v slučajo sile, da se mora prej z glavo šele tedaj z rokami delati. Kod istinit prijatelj naprednega kmetovalca čutim ž njim ter se veselim nad vspehi, ki se vtemeljujejo s praktičnimi skušnjami naravnih zakonov. Obrnimo torej znanstveno pozornost napram našemu kmetskemu stanu in v slučaju sile nam bo usoda mila. Organizujmo se, podpirajmo se, držimo kod kmetje za svoje pravice skupno v boju za obstanek, ter se ne za-vidajmo, bodimo kot napredni kmetji v zvezi med seboj in trud naših rok bode bogato blagoslovljen.
Najvažnejša kletarska sredstva v okviru vinske postave.
(Nadaljevanje.)
Mnogokrat zadržujejo kletarji z močnim žveplanjem toliko časa vretje vina, da se v njem vsa nesnaga se-sede Nato ga pretočijo tako, da se kolikor mogoče prezrači; zato nastavijo na pipo razpršilnik, ali dado vino teči na snažno metlo ali skrbijo drogače za to, da se mošt kolikor mogoče razprši. Da gre vretje kasneje bolj hitro, dodajo takemu pretočenemu moštu ali drugega mošta, ki že od narave zelo burno vre, ali v katerem so povzročili burno vrenje s čistimi kvasaicami. Tako ravnanje vpliva v obče dobro na poznejši razvoj vina. Najboljše pa je tedaj, če nagiba mošt h kaki neugodni spremembi, n. pr. mošt od gnilega grozdja k rjavenji ali 'dragim globlje sezajočim boleznim. Vsled takega ravnanja se nele vsede vsa nesnaga pred vrenjem "mošta, ampak žreplena sokislina zamori tudi vzrokeripri-hodnjih bolezni. Močno žveplanje mošta od gailega grozdja že pred Vrenjem se posebno priporoča. To je edino sredstvo, da se dobi tudi iz gnilega grozdja
zdravo vino {istega okusa. Za nekaj dni se vretje ustavi še, Je se v sodu toliko žvepla zažge, kolikor ga zgori, dokler samo ne vgasne. Na ta način pride v 1 1 do Vjo P žveplene sokisline (32 gr žvepla rabi 106 litrov zraka). Žveplo pa neha mnogo prej goreti, predno ves zrak v sodu porabi). Da se pa namen popolnoma doseže, treba pa večkrat do 15 gr žveplene sokisline v hI mošta ali O'15 gi v liter spraviti. S samim sežiganjem žvepla v sodu to ne gre, najbolje gre s tekočo žvepleno sold-slino, ali kjer te ni, da se doda poleg s sežiganjem v sodu nastale žveplene sokisline se na 1 1 mošta po 5 gr natronovega bisuliita. Po dovršenem vrvežu in pretakanju se ni bati, da bi se s tako žveplanim moštom kršila postava, kajti preobilica žveplene sokisline se izgubi.
c) Zveplanje za vstaljanje bolezni vina. Če opazimo v vinu začetek ali naklonjenost h kakršnikole bolezni, je naša prva naloga, da uničimo njenega povzročitelja. Za to ima kletar dvoje izbornih sredstev: pasteriziranje in žvepleno sokislino. Prvo zahteva drage priprave in precej zvedenosti, tako da ostane navadnemu kletarju le še žveplena sokislina. Kakor hitro hoče mlado vino na zraku rjaveti, zamori se v njem oksidar a če hoče cikati, zavreti, zamore se v njem glive, če ima duh po gnilih jajcih, se izloči ta z žvepleno sokislino. Tekoča žveplena sokislina ali žveplena kislina natronovega bisuliita se spravi v vino tudi pred pretakanjem. Pri užiganji nastajajoča žveplena sokislina pa se spravi v vino pri pretakanju. Poraba drugih običajnih sredstev proti tem nevarnostnim je ali navadno mazaštvo, M zlo navadno poviša ali pa se protivi postavi in izziva nje strogost. Kdor noče slušati, naj trpi,
Kakopadelamo in rabimo žve p leno sokislino? Učinkujoča snov nam je edinole žveplena sokislina. Večinoma se v kletarstvu proizvaja s sežiganjem žvepla. Dobiva in rabi pa se dandanes tudi čista tekoča sokislina, ali žveplena sokislina, vezana na kako osnovo, na po vinski postavi dovoljen natron, kot na-tronov bisulfit.
Najbolj v rabi je sežiganje žvepla, ki ostane v večini slučajev tudi najprimernejši način žveplanja. Vendar pa je pri tej starodavni vporabi še premnogo nedostat-kov. Največja in duhu vinske postave nasprotujoča neumnost je poraba z raznimi zelišči in semenjem potrošenih žveplenih trščic. Učinkuje le čisto žveplo. Zeljišča delajo pri sežiganju le žarek dim, ki ne dela vinu prav nobene koristi, ampak od katerega ima večkrat prav neprijeten žarek okus. Namen, podeliti vinu s takimi zelišči prijeten vonj, pa je po § 6. vinske postave naravnost kažnjiv. Kletar, pri katerem se tako žveplo najde je ravno nasprotno ko umen. Navadno in večinoma v rabi (ker jih v tem oziru nerazsodna obrt in trgovina še največ ponuja, so žveplene trščice, pri katerih se na platneni vlogi nahaja debela plast žvepla. Pameten kletar bo tudi to zavrgel ker ve, da dim gorečega platna smrdi da se pri lomljenji in nabadanji teh teržic na žico mnogo žvepla odlušči, da prizažiganju velik del neizgoretega žvepla odkaplje ali sublimira, se lazhlapi in na stene posode vsede. Njemu ni za take trske, ker ne mara smrdečih proizvodov goreče cunje, ker ne more vsled luščenja, odkapljanja in sublimacije žvepla množine žveplene sokisline, nastale vsled gorenja, primerno odmeriti in ker je premnogokrat nesežgano dokapano, posebno pa sublimirano žveplo povod, da smrdi novo vino po ogljenčevem žvepljencu ali gnilih jajcih. Umen kletar rabi le tanke trščice s popirnato ali še bolje azbestovo vlogo. Zadnja je sicer nekoliko dražja, a ima zato, ker je neizgorljiva, to prednost, da zgori na njej le žveplo, da torej nastaja le čista žveplena sokislina. Na takih trščicah zgori žveplo popoloma, ne odkablje in ne sublimira. Pri teh deščicah vemo tudi natančneje, koliko žveplene sokisline nastane. Da je to žveplo popolnoma prosto arzenika, to zahteva postava.
Tekoča žveplena sokislina se dobiva od tvrdke J. Me dinger & Soehne, Dunaj, IV., Gusshaussrtasse 30, v podolgovatih posodah, v kakršnih se prodaija tudi tekoča ogljenčeva kislina, ki toči pivo. K temu še spada priprava, ki omogočuje natančno doziranje, razdelitev žveplene sokisline v posamesnih posodach. 1 kg žveplene sokisline (tekoče) stane le 80 v, torej je zelo po ceni; priprava za razdelitev (Schweflungsapparat nach dr. Medinger-Schimbs) pa stane 80 K. V veščih rokah je poraba tekoče žveplene sokisline najprimernejša bodisi za zveplanje prazne posode, mosta aii vina, ker se dajo najtočnejše primerne množine odmeriti in je preslabo ali premočno zveplanje izključeno. Večjim podjetjem se da kar najbolje priporočati.
Soli žveplene sokisline in sicer postavno dovoljeni natron bisulfit igrajo v kletarstvu tudi precejšno vlogo. Zlasti se porabljajo pri vinu, ki hoče rjaveti. Vsled sežiganja žveplenih trščic nastajajoča žveplena sokislina se da pri pretakanju vporabiti, a nje množina se ne da popolnoma natančno odmeriti. Tekoča žveplena sokislina pa se dva v vsakem slučaju najprimerneje porabiti, če je za nje razdelitev potrebna, sicer prezej draga priprava na razpolago. Natronov bisulfit, ki ima približno polovico svoje težine žveplene sokisline, se lahko kakor žveplena sokislina, rabi tudi pred pretakanjem naravnos v vinu, za zveplanje prazne posode pa ni. Žveplena sokislina te soli postane prosta še le vsled vpliva kisline v vinu ali moštu, torej učinkuje le tedaj, če se mu ta sol primeša, S to soljo  se da   množina žveplene  hokisline, če
-    G -                   f
je sol sveža, neizhlapelr, precej natančno odmeriti. Sol se natančno stehta, za 100 1 se naj ne vzame čez i p, se v nekaj malega vode (nikakor pa ne v vinu, ker bi pognalo sokislino v zrak) rastopi io vinu dobro primeša'. Vsled dodatka 5 gr natronovega brsulfita na 10Q 1 vina. ali mošta pride vanj«dva do trikrat toliko žveplenef fc«K likor je postavno  dovojeno  za vino, ki se. neposredno
toči, Mošt ali vino kateremu se je dodala ta sol, treba torej, predno se toči pivcem, še tako pretočiti, da še dobro prezrači.
Prevrevanje.
Tudi spretnemu kletarju se lahko nameri, da dobi vino kak neprijeten okus alli neprijetno zunanjost ali kako drugo napako. Mogoče, da je vino tudi prešibko. Ze od davna so cenili kletarji prevrevanje kot najboljše sredstvo za odpravljanje marsikaterih napak v vinu. In s prevrevanjem se dosežejo navadno tudi čudežni usfcehi. Če ima vino kak neprijeten duch, bodisi po posodi, po gnilobi i. t. d., če je grdo kalno, rjavo in v mnogih drugih slučajih mu navaano pomaga najbolj le prevrevanje. Prevreto vino je nekako prerojeno. Bolezni katere povzročajn razni organizmi, cik i. t. d., se s prevrevanjem sicer ne zlečijo, dokler se škodljivi organizmi ne zamorijo z žveplom ali pasteriziranjem.
Za pravilno prevrevanje v tem smislu se smatra adinole poAzročitev čistega alkoholičnega vrveža v že gotovem vinu na novo. Za to pa so potrebni sledeči pogoji: 1. sladkori 2. kvasnice in 3. toplota. Čisti alko-holični vrvež se vrši vsled razkroja sladkorja, ki ga povzročajo gljive kvasnice, ki delujejo tem silneje in močneje, v čim bolj ugodne bogoje pridejo.
Gospodarske.
Kako  naj se ravna s konjem, ki je dobil
koliko? Takemu konju naj se dobro postelje, da se bo lahko valjal, ker si z valjanjem po tleh bolečine olajša. Paziti pa se mora, da se ne vrže konj preveč s silo na tla, ker mu vsled tega lahko poči želodec, ali- pa črevo. Zato naj se takega konja večkrat zakriči ali pa naj se ga vodi na povodcu okrog. Klaje se mu ne sme dati nikake, predloži naj se mu pa mlačno vodo da jo lahko pije v poljubni množini. Ako konj vodo pije, je upanje da ozdravi Da naj se- mu obenem zmes, obstoječo iz dveh tretjin črne kave in ene tretjine žganja, ali pa čaj iz kamilic, poprove metice ali iz navadne komne, kateremu naj se doda nekoliko žganja. Ko se hoče konju zdravila zliti v grlo, privzdigne naj. se mu glavo, sicer pa ne preveč visoko, ker potem ni v stanu požirati. Ako med vlivanjem zdravil v gobec konj za-kašlja, naj se z vlivanjem nekoliko časa počaka, ker drugače se mu zaleti in ker mu dospe tekočina v pluča, dobi lahko vnetje pluč. Život naj se mu poškropi s trpentinovim oljem in na to otre prav dobro s slamo, da se konj spoti. Še hitrejše se konj spoti, ako "se mu da obenem gorke obkladke ali pa če se ga z&vije v volnato odejo. Pogostoma se reši konja smrti, ako se mu zliva v ritnik mlačno vodo ali še boljše od te je milnica, seveda se mora to izvršiti s pomočjo klistirne cevi ali kavčuka.
Kako naj se hrani jajca? Ako premotrivamo vse dosedanje poskušnje in rezultate glede hranjenja jajec, pridemo do zaključka, da je še najboljše hraniti jajca na nalašč zato napravljenih policah v kaki kleti. Tako hranjena jajca so bila dobra in užitna še po 10 mesecih, le njihov okus je bil nekako pust. Dobro se je obneslo tudi hranjenje jajec v rezanici, nasprotno pa so se pokvarila ona jajca, ki so bila zakopana v pesek, nahajajoči se v steklenih posodah ; pokvarila So se že po 8 tednih. Iz tega lahko sklepamo, da se mora hraniti jajca na zračnem. Sicer pa ni dovolj, da je prostor le zračen, ampak mora biti obenem tudi hladen, za kar je najboljša klet, ki ni zaduhla in vlažna. Dalj časa so dado ohraniti jajca tudi s tem, da se jih namaže od zunaj s kakim lepivom; ta način se pa ni posebno ob-nesel. Izmed raztopin, v koje se jajca vlagajo, obnesla se je še najboljše 10-odstotna raztopina tekočega stekla (Wasserglas). Da se dobi to raztopino, naj se vzame 1 liter dobrega tekočega stekla in zlije v 10 1 čiste in sveže studenčnice. Ta količina raztopine zadošča za 140 do 160 jajec. Jajca, ki se jih hoče ž njo konservirati, naj se dene v pološčen ali glaziran lonec in zlije potem nanje to raztopino. Lonec naj se preveže nato s papirjem in postavi v kak kot v hladni kleti.
W Ne pozabite nesrečnih kmetov, katerim je toča vse vzela! Nabirajte podpore. Vsakdo naj podeli vsaj malo svotico za te reveže!
______________________________,________________... '■?'_____
Loterijske številke.
Grad ec, dne 7. avgusta :      85, 37, 38,86,i Trst, dne 14   avgnsta:        31, 84, 63,-fU
i—i----------------------------------------------1
94F~ Kdor hoče na naše inzerate odpri priloži   vprašalnemu   pismu   retur-marko, I marke ne pošiljamo odgovora. "H
Povodom birme razpošilja svetoznana tvrdka ur t Bihnel na Dunaju, IV., Margarethenstrasse 8t 27/27 notj birmskih ur, ^zlatnine in srebrnine po najnižjih fabri&k t Dober glas in sedemdesetletni obstanek tvrdke jamčijo u m reelno postrežbo. Naši cenjeni fiitatelji dobijo na naročilo Otiij t nad 6000 podobama zastonj in franko.
Štiri novo zidane vi
s 5 sobami, 3 kuhinje, veža, lepa klet, kuhinja a p studenec, lepi veliki vrt, 12 let davka oproščen, stojijorj dencih pri Mariboru na Lembaški cesti in je i 11.000 kron za prodat in za izplačat je 4.6001 drugi del je 4s/4% obrest. Za vprašat je v Mai gospodu Josefu Nekrepu, tesarski mojster, v Koroškem predmestju ali pa v Studencih v >km
z  dobre šolsko sprejme   v   manu! Špecerijski    trgovini | Krantsdorfer,   St. PoljCanih.
Frani KrainznaSkiuljj
800 kvadrati zemlje
za puvanje pri lepi cod] vasi  in blizu hofke r puvalo se bode lm'\ his. Kupec naj se \ hišni štev. 8 na £
Sodarski učen
se  sprejme pri
flradec, ZeUergtwj
Dva
viničarj
vsak s S <lo 5 lj* meta   se    takoj. lepo, pogoji dobri I v Framn (Frani
En priden 1
lel
dzapr
Ek
Takoj se sprejme, zdravo krepko 11—16 let staro
deklico*
s   primerno   šolsko   izobrazbo
kot urciikn   v trgovino  me§a-
hega  blaga  J.   Kad man,  Kri-
kavas Dolensko.      Jr89
Mlad komi
za Selezno trgovino, priden za delo, z dobrimi referencami, se išče za 1. 9. t 1. ali najkasneje za 15. 9. t. 1. Zmožen mora biti obeh jezikov. Joh. Slan itse.li, železarska trgovina, Sv. Lenart si. g.     491
Gostilna
v okolici Celja s pohištvom, koncesijo, vrtom za sedeti in za zelenjavo, se takoj po ceni proda ali v najem da. Vpraša se prig. M. Wakonigg, Ostrožno pri Celju.           492
Delavci 1
pridejo do prepričanja, da dobro Šivano perilo, hlače, obleke itd. najbolje pri Wessiaku v Mariboru, Draugasse, kupijo.
Damske
bluze, šosi, predpasniki itd. gotovi ali po meri, kupuje se kakor znano najbolje pri Wessisku v Maribora, Drau-459
konj
Zdrave delavce in delavke
tudi cele družine dobijo v to-varai nžigalnega blaga v Marija Rastu pri Mariboru trajno in dobro delo ter tudi prosto stanovanje. 359 ----------------------
Pridni, solidni Mt- kovači za kladivo,
ki se razumejo pri izdelovanju 'sekir za les vsake vrste, ki znajo dobro „lohat", kovati (ausschmieden, ausmachen); dobijo v štajerskem podjetju „ColumbushUtte" Maria Rast, sp. Štajersko, trajno in dobro akordno delo. z.ene in hčerke ozenjenih kovačev pa dobijo lahko pri isti firmi v fabriki uzigalnega blaga v Maria '   Rastu delo.           436
Posestvo     510
v Hlaponcih pri Ptuju, cimra-110 stanovalno poslopje s hlevi za 10 komadov govede, klet, svinjski hlevi z 10 oddelki, vse v dobrem stanu, 15 oralov zemlje, se proda dne avgusta t. 1. ob 2. uri licita-cijakem potom. Skupaj se pride pri g. Anton Viear, p. d. /<urman v Hlaponcih.
se   sprejme  1. septemkt^88<' ;ef  ffesker  v Znftifcp.n:
I Platzmeister),    zmototpSindf
lesni trgovini, 07enjenep,ii: /"
g. Frani Cleiucit«, I.-J4F" v
na Koroškemi
"ffaje
Preddelavca
Mrvo in slano]
prodaja najceneje in ti
boljši kakovost franio al
postaje g. Wilhelm Sra
Gradec, Wielandgasse
Kmetsko poses
za prodati; leži v pri   Ve'Jkovcu  na (,,Tene"-posestvo), z I 7 ha zemlje i. s. H kega travnika, 3 nika, 30 a gozd dobrem  stanju, pri   hiši,   se iz proda.  Plačilo   po
Namanjam tem[ moj sin
Valerian Spruschii
ni opravičen, da bi v i. imenu denarje ali den t vrednosti sprejemal; a j gove ki bi jih n pod nobenim pogojem pb —Ptuj, 16. avg. 1909-ft. Spnufchina, mehanikom)
Priporočamo našim gospodinjam pravi :?•£$# ©X0Y:  kavni pridatek iz zagrebške tovarne.
«L ZagaH, T1161, »:• I. T.
— 7 —
fjtoTf^                  !! Po^or !!       Štiri tedne na poisknšnj#
1
danes znanstveni svet "edini. Kemični,
o  tem si je
»vor, ko.
J nov
•iSkih
lo taki
m
i za
:ojijo j e vs ) kro larib r, »kav
mehanični    in   fiziologični vpliv elektrike pri   raznih \ boleznih je že davno zflari f.in se  ne  bode nikdar vej Odlikovalo medikalno zdrav? Ijenje, dokler bode mog63e, da ne okrepča zistem liveev z elektriko, brez, da bi se vpeljalo v organizem tuje tvarine. - ■» Posebno  uspešno   se  rabi galvanični   trejni   lahki    tok. (Daucrschwachstrom)  pri ra*. nili  boleznih slabosti živcev, motenja prrliavljanja, pomanjkanja spanja, glavobol«, nen-ralsičnim težavam, otrpljenjn, razni«  ženskim  boleznim 11 slabnsti v»ake vrste.
Galvanični trajni lahki tok (Dauenchwachstrom) se lahko prenaša, pomiri in oživi oslabeli organizem, neupliva nikdar škodljivo   in  se lahko  v  do-.    iti brez motenja poklica rabi. [is princip kakor   tudi temeljni stavki elektroterapije, Vpni razpravi v poljudno-znanstvenem jeziku popi-, da lo  zdravljenje  sploSno znano napravimo   srno -.to                                                                    603
zanimivo knjigo
lec
zobrai ufakt« ini
v.
ih.
ikokah i
t-klal
(
P'
cke
aro
učei
f?. Hail
tisto zastonj broz vsako obsegtiostl
gratis in franko "3Kg
■tfmkuverlom vsakomurpošljemo, kdor se na nas obrne-.
Ilektro - terapeutična ordinacija,
|, I., SchvvangaRe 1, Mezzanin odd. 74.
Kupon na brezplačno knjigo:
K. spr.                                              22./8. 09
elektro-terapeutična ordinacija ION A J, I., Schwangasse 1, mezz. odd. 74.
Prcsim, pošljite mi knjigo: „Iiazprava o moderni dtktro-lerapiji" zastonj in franko pod zaprto kuverto.
Saslov :
Brata Slawitsch
v Ptuju
priporočata   izvrstne
106
lifchen
ah
šivalne
stroje (Nahmasehinen) po Bledeči ceni: Singer A    .   . 70 K — h Singer Medium90   , —  , erTitanial20   , —  , .... 140   , -  , fhifchen za krojače   .  ,   .  .180   , — „
lA..........100   , \—  ,
C za krojače in čevljarje  160   , —  ,
j C za krojače in   čevljarje   .    90   , —   ,
1 Elastik za čevljarje     .   . 180   „ —  ,
[(Bestandteile) za vsakovrstne Btroje. Najine
|u nižje   kakor   povsodi in se po  pogodbi
k tudi lahko na obroke (rate). Cenik brez«
plačno.
Dsest
1-4
iruschii
. bi ii ali
nal; •pravil. : )jem pli 909—fl. Jiikovav
Vozički za otroke
(Kinder-Sitz- und Liegewagen), v katerih lahko otrok sedi, pa tudi take za ležati, imata vedno v zalogi in priporočata   po   12,  16,  20, 24, 30,
35, 40—50 K. Cene  so nizke,   vozički   so lično   in močno izdelani.  Pismenim naročilom se hitro, pošteno in točno ustreže.
Slawitsch, trgovca v Ptuju.
labljene sode
vseh velikosti prodajo                    *86
(FURST & SINOVI
Ptuj.
za vinsko   trgatev 1909.
Večjo   množino    zelenih    Štartinsklh
SOdoV brez napak °dda od 40 do 44 kron KjUi Kržižek v Maribora, Bnrggasse 8.    490
Čudež industrije!
V8led velikega  sklepa  oddajam po   smešno  nizki ceni samo                          464
K 4-60
eno' krasno, tanko amerikansko zlato-duble švicarsko žepno uro, ki se ne   da  razločiti od  pravega 14 karatnega zlata, s 36   urnim antimagnetičnem anketrkolesjcm, s sekundnim kazalcem 3 leti« garancija s lino po-
1  kom. K 4.60   »M«, veriaco md   3 kom. K 12.90
Natanko ista v nikelnu ali gloria srebru'lepo   gravirano pokrovje
t toni. K 3.45   s p09rcbreno mižico   2 kom. K 6.50
Brez rizike! Izmenjava dovoljena ali .denar nazaj!   Pošilja se po povzetju ali naprej-plaiilu svote. II. ceniki zastonj in franko.
E. Holzer, Krakova, Stradom 1826.
Tržna poročila.
Ptuj, tedenski sejem dne 18. avgusta 1909:
Vrsta
Mera in teža
Pšenica—    .
Rž    ...    .
Ječmen    .    .
Oves   .   .    .
Kuruza   ■    •
Proso   .   .   .
Ajda   .   .    .
Krompir .   .
Fižol    .   .    .
Leča    .   .   .
Grah    .   .    .
KaŠE    .   .    . Pšeničai gris
Riž- .ris   .    .
Sladkor   .   .   .
Češplje . . . Čebule (luk) . Kimel .... Brinjeve jagode Hren   ....
Zelenjava Ustna, moka
Moka za zemlje ,
Polentna moka   , Goveje maslo .   . Svinjska mast . Špeh frisni ,   .   , ŠpeH okajeni . Žmavc .... Češplje frišne .   .
Puter frišni . . Sir,' štajerski . Jajca    .   .   .   .
Goveje meso  .
Telečje meso
Mlado svinjsko meso
Drevesno olje .  .  .   .
Rips olje......
Sveče, steklo  .   .   .   . Žajfa navadna    .   .   .
Žganje......
Pivo........
Vinski jesih    .   .   .   .
50 kil 50 kil 50 kil 50 kil 50 kil 50 kil 50 kil 50 kil 50 kil 1 kila 1 kila 1 liter 1 kila 1 kila
1 kital*
Sred. cena I
K
vin
14 10
9 11
9 10
9
2
lkila
lkila « 1 kila *-l-JdU
1 kila
1 kila
1H2
1 kila lkila 1 kila 1 kila 1 kila 1 kila 1 kila 1 kila lkila lkila 33 kom.
od Ido1
ki!a[°,d
1 kila1
Mleko, frišno.....
Mleko brez smetane . . Les, trdi, meter dolgi . Les, mehki, meter dolgi Lesni ogelj trdi .... »          »     mehki     .   .
Premog (Steinkohle) .   .
Mrva   .   .   .   .
Slama (Lager) Slama (stelja) .
Zelje, glava .   .
l  kilaf
1  kila
1  kila
1   kila
1   kila
1  liter
1  liter
1   liter
1 liter    i
1 liter 1 kub. met.j 1 kub. met. hektoliter
100 kilagj
50 feifep
50 kil 50 kil
1 Hdoj
50'
50
90
Mestni urad ptujski, dne 18. avgusta 1909.
in ogled razpošiljam it^m kolesa (bicikle) proti ■•*• zetju. Deli koles čnd©vj1» ceno in dobro. Cenik ■ «M-kami franko!
Franz DUŠEK, tovarna koles, Opočno Nr. 1«
«. d St.itik.bn, Bihmen.                             «
Vu.tv.na niti „A«k«r"
Limrneit Cepiči c#m|.
naaonuati Is za
anker-pain-expeller -ftg
je znana kot asptljijtoe, liVrttM In beleoln. oartranjajaS« sredstvo pri irehlajenj« itd. bobi » v vseh apotekah po 80 h, 1-40 in K 2-—. Pri nakupu tega priljubljenega. domačega sredstva naj a« pasi na originalne steklenice v tfcatljah t nato varntv.no Znamk« „Agker*, petem se d»bi pristno to sredstvo.
Dr. Richttr-Jm apoteki „zlitl Ih"
V Pragi, Elisabetstr. it. 5 nov. Rupoiilja se vsak dan.        690
K*XKKKXttft*KK*K*ftKX*K
Meščanska parna žaga.
Na novem lentnem trgu  (Lnndpiatz)  v Ptajpj traven klalnice in plinarake hiše   postavljen*, ja
nova parna žaga vsakemu v porabo. Vsakemu se les hlodi, itd. po zahtevi takoj nalaga. Vsakdo pa sme tudi  sam oblati, vrtati ia spahati i. t. d.
XXXXXXXXXXXXXXXXXXXX
Poflor!
Pozor!
Clttmj!
Pakraške želodčne
Staro slovito, izvrstno* delajoč« sredstvo pri boleznih v želodcu in 1 črsvlh, — osobito so priporočajo — pri zaprtju in nerednem odvajanju — pehanju, — kongestiji — pomanjkanju teka, krčih hd. Nedoseženo sredstvo za vzdržanje dobrega prebavanja. Delovanje izvrstno, vspeb. siguren. Cena je za 12 steklenic (1 dvanajstorioa) 5 R franko na vsake peito po povzetja ali že se pošlje denar naprej. Maaj kot 12 steklenic se ne pošilja. Prosimo, da «««•&, naravnost od:             p>  jupiš|6aj
lekarnarja v P&kncu it. 800 (Slavonija. 90
Gilit, revmatizem ' in astma ==
se  usptSnu  zdravijo   z rabo  mojega že let» sem inanegaEnealyptus-olja (avstralsko, natumi
frodukt). Cena originalne steklenice 1 K :">() u. opis z mnogimi zahvalnimi pismi zastonj in poStnine prosto. Eucalyptus-milo najboljše sredstvo proti pegami, vimerli, jeternimi znaki in drugimi nečistostmi obraza. Eucalyptus-bonboni nedosezno zdravilni  proti kašlju, oslovskemu
n   i   „       •    ■__                            kašlju, astmi itd.
Pred ponarejenjem                                 ' '                               ,
naj se varuje s tem, Ernst Hess, Kiingentlial 1. S.
varnostno marko.                                                     '
apoteka „ium Mohren" H. Molitor.
Fotografična manufaktura V ***   FRDWIRTH & COMP.
Dunaj VI. Gumpendorferstrasse 9.
Vsi modeli          m
fotografičnih aparatov
Prizmen-glaži itd.
Solventno olajšanje plačil za odjemalce. ""            Cenik zastonj in franko.                 •
[o manufakturno trgovino
JohannKoss, Celje
na kolodvorskem prostoru na voglu (Stadt Wien)
• priporočamo zaradi njene solidnosti in nizkih cen najtoplejše. .===
170
y&i/tvi it/iijo tivbni, />c> cuiti in _ niTicvs/jimr pi-touuti /lei/'sc obr/irf'e
.^SmiOfl^'r/f/UC'/c'li..
Ljudska kopelj mestnega kopališča v Ptuju.
čas za kopanje: na delavnikih od 12. ure do 2. ore popoldne (blagajna je od 12. do 1 ure zaprta); na nedeljah in praznikih od 11. do 12.
ure opoludne.
1 kopelj z vročim zrakom, paro ali „brausebad"
z rjuho K —"60; postrežba K —"10.
Vinske preše, sadne preše
z    zboljšanim    „doppeldruck-
werkom" za ročni promet,  se
zaprejo z rigelni,
grozdni mlini,  grozdni rebierji, sadni mlini
v najnovejši, najizdatnojsi konstrukciji izborne vrste ter masine za pripravo krme, hekslerji, rez /a repo, srotni mlini, dempferji za krmo, p-peljni. vorgeleye iz fabrike poljedelskih m-iSin in eisarije zelezja Franz EISEXSCHIS1MFJ, & Comp, RandnitZ ;i K. Glavna prodajalna pisarna
Franz MELIGHAR, Rudolf BflCHER
Dunaj 1112, Lowengasse 37.
Natančni ceniki zastonj   in franko.
339
Išče se solidne zastopnike in  naprej-prodajalce.
8 dni na poskus.
Najnovejša ura na nihalo z godbo in bilom, budilnica in godba
v krasnem okvirju iz pristnega orehovega lesa. 75 cm visoka, bije cele in polovične ure, budi in svira najlepše komade v kater koli uri in se zavežem uro tekom 8 dneh. ako ni poškodovana, franko nazaj vzeti in vpoSljem tudi celi znesek nazaj.
Komad po K 14. Brez godbe K 10.
3  letna   pismena garancija,   poSiljft  se  po poStnem povzetju.
Prva in največja zaloga ur
Max Bobnel, Dunaj
IV. Margaretenstrasse 27/27.
.,Boskopf   ura  iz  nikelna K 3-—.  Srebrna K 7-—.   „Omcga" K' 18-—.   Zlate uro K 18—.   Zlate  verižice K 20—   Zlati prstani K »•— Ura  na nihalo K 7—. Budilnica-K 2'—. Zahtevajte moj veliki cenik  z nad 5000 podobami, ki se vsakemu na zahtevanje vpoSlje zastonj in franko.        272

15 minut od Celja, na jako lepi legi ob okrajni cesti se takoj proda. Hiša je pripravna za več namenov, ima studenec z dobropitno vodo ter malo lepo gospodarsko poslopje, veliki vrt iti travnik in je vse zagrajeno. Posestvo je v dobrem stanu. Natančneje informacije se izvejo pri Anton Topolak, trgovec, Cslje.     4SI
Razpis,
Mesto občinskega redarja
v Spod. Pol j s kavi je do 1. septembra t. I. nadomestiti.
Dohodki: Mesečna plača 60 K, obleka in prosto
stanovanje. Prositelji, nemškega in slovenskega jezika v govoru in pisavi vešči, naj pošljejo svoje prošnje do 20. avgusta t. I. na podpisano predstojništvo.
Obč. predstojništvo Spod. Poljskava,
•   ••••• o
29. julija 1909.
473
JTabrika kiaet»kl& in vinogradniški n moten
k DangTs lasled. t
(Štajersko)
Vinogradniška: =zairnji
(Weinbaugenossenschaft),
r. z. z neom. z. v
— PTUJU —
»priporoča   uljudno   nakup   v  sodcih | od 56 litrov naprej: 1908. haloška in zavrčka
naturna vina I
po  ceni  od  K 32'— do K 50*—
pri hektolitru. Sortna   vina,   cene   po kakovosti in naturna  vina prejšnih letnikov najboljše   in srednje kvalitete  po pri-***               mernih cenah.
pri^irsea najnovejše vitale mlatilne stroje, stroje s* rezanje krme, šrot-niline, za rezanje repe, rektor m koruzo, sesalnice za gnojnico, trijerje, »titty« za mah, grablje za mrvo, ročne grablje {Haadschlcpp- und Pferdelieurechen) za mrvo obračati, •traj za košnjo trave in žit j a, najnovejše gleisdorfske »**W nliae v kamenitih valčkih zacinane, hidravlične !*«£•, preše za sadje in vino. (Orig. Oberdruck DrSforeneial Hebelpresswerke) patent „Dučhscher", dajo Mfrač tekočine, se dobijo le pri meni. Angleške aoŽe fwustakl), rezervne dele, prodaja mašin na cas ia garancijo. — Cenik zastonj in franko
14
Pozor, gospodje in mladeniči!
V svoji lekarniški praksi, ki jo izvršujem že več nego 30 let, ae mi je posrečilo iznajti najboljše »redstvo za rast brk, brade in »roti izpadanja brk in las in to je KAPILOR št 1. On deluje, da lasje in brke posta- ^ nejo gosti in dolgi, odstra-' njnje praljaj in vsako drugo kožno bolezen glave.   Naroči
naj si vsaka družina. Imam mnogo priznalic in  zahval uic. Stane franko na vsako pošto 1 lonček 3KMIL 2 lončka 5 K. Naročajte samo pri meni pod naslovom           4
Peter Jurišič          s
lekarnar v Pakraca štev. 200 v Slavoniji.
89
perje za posn
1 kg. 8'vih slišanih 2 K; boli&t •in h; na pol belih 2K SO b;M * K; belih mehkih 6 K 10 h; H najfinejših,   8ne«no-belih.  iliai
r ' ' jri_,jWa"J])" K 40 h, 8 K; 1 kg. flaumafDl I »<------^S^SSw^nen) sivega 6 K, 7 K; belega Ulj
najfinejši prsni 12 K. Ako se vzame 6 K, potem trato
9»Sr~ Gotove posteljo -T*g
| iz krepkega rdečega, plavega, belega ali rumenega nan j 1 tuhent, 180 cm. dolg, 116 cm. Širok, z 2 glavnima klali I vsaka 80 cm. dolga, 58 cm. Široka, napolnjene z novim, i I trajnem in flavmastim perjem za postelje 16 K; pol>da&at 1 dame 24 K; posamezni tnhenti 10 K, 12 K, 14 K, I glavne blazine 3 K, 3 K 60, 4 K. Se pošle po povzetjo el j 12 K naprej franko. Izmenjava ali vrnitev franko dovoljena.! I Kar ne dopada denar nazaj. S. Benisch, Deschenitz Nt. 711; BOhmcrwald. Cenik gratis in franko.
Lancaster od K 26-—, flobert-puške od K M pištole od K 2, samokresi od 5-—. Popravi; po ceni. Cenik s slikami franka.
F. Dušek, Opočno
*t. 104 a. d. Staatsbahn, Bohmen.
priporoča »e glede vsakega med nranilaične zadeva »podaja posredovanja, wtotako tadi j*~p©sred«~ vanje vsakoržnega posla z avet. Ggjersk. banko. Stra&kfesj se med uradaimi uraassi radovedno in brezplačno vsaka eadeva pojassi in po vsesa vstreže.
,avnateljstvQ.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Kari Linhart.
Tiskal: W. Blanke v Ptuju.