TRGOVSKE LIST trnovim^ todua&trijo to ©i&art» Haročnlna za Jugoslavijo: letno 180 Din, za y2 leta 90 Din, za 14 leta 45 Din, mesečno 15 Din; za Inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Oredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. — Dopisi se ne vračajo. —- Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.95S, Leto XIV. Telefon št. 2552. Ljubljana, v torek, 15. septembra 1931. Telefon št. 2552. štev. 105. • WWm 190 žito > 3.102 koruza > 1.484 les za gorivo > 17.385 les za gradnjo > 72 gradbeni materija! > 6.363 tkanine in predivo > 6.363 čin, da dajejo m ko za -pripeljano pšenico prbti povračilu sirdškov za mlenje v gotovini ati po običaju, ki velja v največ krajih, v otrobih. 6. Trgovskim mlinom uaj by dovoljeno, da meljejo pšenico za trgovce in zamenjevalce proti plačilu mlevnine. 7. Izdelovanje moke na kamne nikakor ne more dati 80% čiste, za človeško prehrano uporabne moke. Zato ni pravilno, da stavljajo (ponekod uradni organi izven obratov trierje, Iuščilnike, ' valjčno stroje, eleva-torje in tako izvane cilindre," ker te naprave same za sebe e ne omogočujejo izdelovanje tipizirane -moke: Za izdelovanje tipizirane -moke je -potrebno izdelovanje zdroba potom ninogokra-inega drobljenja pesnice in prečiščevanje zdroba na posebnih čistilnih strojih. Po olicijelnem zaključku občnega zbora so člani v -prostem razgovoru razpravljali o raznih vprašanjih svoje stroke. Občni zbor, ki je lepo potekel in je bil po -svoji.stvarni debati na višku, je pokazal -popolno solidarnost slovenskih mlinarjev v prizadevanjih za svoje stanovske interese. vrečah, -katere morajo trgovci plačevati po 12 Din komad. Pri 100 kg soli moram vzeti dve vreči in plačati za nje 24 Din. Vreče ostanejo naša last in z njimi prosto razpolagamo, ne smemo pa jih velikoprodaji vrniti ali jih pri nji zamenjati. Tako se nam kopiči zaloga vreč, ki nimajo prave vrednosti, ker jih ne moremo spraviti v denar. Pred kratkim sem jih skušal spraviti v denar, pa mi je trgovec z vrečami ponudil samo 1 dinar za komad, Želeti bi bilo, da monopolna uprava uredi vprašanje vreč na ta način, da jih bo jemala nazaj ali vsaj njihovo ceno, ki je odločno pretirana, znatno znižala, kajti danes je mogoča nabava popolnoma novih solnih vreč v večjih količinah že po- 4 do 450 -Din za komad, dočim nam jih velikoprodaje zaračunavajo po 20() odstotkov dražje na škodo našega itak skromnega zaslužka. Sedanja ureditev prodaje soli ni idealna. Glede monopolizacije nočem izgubljati besed, dasi sem mnenja, da bi docela zadostoval produkcijski in uvozni monopol, mislim pa, da trgovci ne smemo molčali in -da smo upravičeni, odločno zahtevati, da naj se monopol, če je že potrobim, uredi tako, -da bo nudil vsem, torej tudi podeželskim trgovcem enake zaslužke ir> da uprava ne bo iskala zaslužka tudi pri vrečah, saj je samo sol predmet monopola, ne pa tudi — vreče. RUSKE POSTOJANKE V SREDOZEMSKEM MORJIJ. Na podlagi pogodbe z Italijo si je Rusija izbrala sledeča pristanišča za -svoj izvoz: Bari za ruski bencin in nafto; Benetke, Trst, Ancono in Bari izvoz lesa; Trst za izvoz ipremoga in antracita v Avstrijo in Jugoslavijo; Reko za izvoz -lesa v Madžarsko. VLOGE NA ZBORNICO ZA TOI ZA IZDAJO POTRDIL V SVRHO OPROSTITVE SKUPNEGA DAVKA NA POSLOVNI PROMET. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani opozarja tvrdke, ki si žele izposlovati za blago, ki je oproščeno carine in ni namenjeno za preprodajo, da morajo v prošnji za izdajo zborničnega potrdila, katero potrebujejo v ta namen pri carinarnici, navesti za vsako pošiljko posebej blago, katero žele uvozili po vrsti in množini. Obenem morajo izjaviti, da dotično blago potrebujejo res samo za lastne industrijske namene in ne za preprodajo, pri sirovi-nah in polizdelkih pa navesti, za katere izdelke jih nameravajo porabiti. Ako želijo, da se jim za uvoz sirovin, ki jih stalno in sukcesivno uvažajo izda generalno potrdilo z veljavnostjo za dobo šestih mesecev v zmislu odloka ministrstva financ, oddelek za davke št. 27.667 z. dne 16. julija 1931, naj v svoji prošnji tudi točno navedejo po vrstah in količinah vse sirovine in polizdelke, ki jih bodo predvidoma rabile in uvozile v dobi prihodnjih šestili mesecev, kot to predpisuje dotični razpis. Prošnje za izdajo potrdil morajo prosilci opremiti s štampiljko in podpisom tvrdke, ki želi doseči olajšavo. Nadalje opozarja zbornica na to, da izdaja potrdila v svrho carine, prostega uvoza ločeno od potrdil za oprostitev od skupnega davka na poslovni promet. Združeno potrdilo izda zbornica le, ako tvrdka to izrecno želi in ako v svojem dopisu izjavi, da potrebuje dotično blago za lastne industrijske svrhe, ne pa za preprodajo. Potrdila za carine prosti uvoz je treba razlikovati od potrdil v svrho oprostitve skupnega davka. Pri potrdilih za carine prosti uvoz potrdi zbornica le obstoj tvrdke, ki zeli uvažati dotično blago in predmet, s katerim se dotična tvrdka bavi, dočim potrdi na potrdilih za davka prosti uvoz tudi, da potrebuje tvrdka uvoženo blago za industrijske namene. Plačevanje kuponov investicijskega posojila iz leta 1921. Kupone 1% investicijskega posojila iz leta 1921., ki zapadejo 15. t. 111., bedo izplačevale te-le ustanove: a) davčne uprave, h) Poštna hranilnica in njene podružnice v Zagrebu, Ljubljani, Sarajevu in podrejene pošte, c) pooblaščeni denarni zavodi in d) oddelek državnih dolgov in državnega kredita v finančnem ministrstvu. * * * TAKSE ZA IZDANJE POTRDIL, POTNIŠKIH LEGITIMACIJ IN SVEDOCB 0 POREKLU. Zbornica za TOT naznanja tvrdkam, da je po zakonu o taksah vse prošnje za izdajo potrdil kol ek oval i s 5 dinarji, potrdila pa s kolekom za 20 Din, ter da znaša zbornična manipulacijska taksa za vsako potrdilo 5 Din. Takse za izdajo enega potrdila znašajo torej skupno 80 Din. Potniške legitimacije se kolkujejo z 10 Din, zato znašajo takse za izdajo potniške legitimacije skupno 20 Din. Izpričevala o izvoru blaga, ki se izvaža, se kolkujejo s 5 Din, zato znašajo takso za izdajo izpričeval o izvozu blaga skupno 15 Din. Nadalje obvešča zbornica, da se prošnje za izdajo več izvodov potrdil kolkujejo kakor prošnje za izdajo enega izvoda istega potrdila samo s 5 Din, istotako se kolkujejo prošnje za izdajo potniških legitimacij in izpričeval o izvoru blaga. Vse navedene pristojbina je priložiti prošnjam v kolkih. Težave podeželskih trgovcev pri nabavi monopolnih predmetov. (Dopis iz blejskega kota.) Ob tej priliki hočem opozoriti še na vprašanje vreč. Sol se dobavlja v Komisije za pregled in raz-redbo izvoznega sadja. Na podstavi 61. 25. pravilnika o kontroli presnega sadja, namenjenega za izvoz, z dne 3. 0. 1031., Službeni list št. 298/47 ex 1931 (Službene novine z dne 12. 0. 1931, št 130/XL) ter čl. 22. pravilnika o trgovini s suhimi slivami in marmelado z dne 3. 0. 1931 (Službene novine št. 130/XL) in po izkazani potrebi ter predlogu zainteresiranih trgovskih in zadružnih organizacij odredim, da se postavijo: 1. Komisija za pregled in razredbo sadja po označenih pravilnikih: a) v Ljubljani: Komisiji predseduje g. Humek Martin, višji sadjarski nadzornik v pok., član in namestnik predsednika g. Trampuž Franc, kmetijski svetnik kr. banske uprave, in član g. Kafol Franjo, strokovni tajnik Kmetijske družbe, in g. Besednjak Alfonz, ravnatelj Gospodarske zveze, vsi v Ljubljani; b) v Celju: Komisiji predseduje g. Dolinar Janko, okrajni kmetijski referent v Celju, član in namestnik je g. Levstik Miloš, nadučitelj v pok. na Miklavževem hribu št. 22, ■ občina Celje okolica, in član gosp. Goričan Franc, posestnik v Višnji vasi, pošta Vojnik; c) v Mariboru: Komisiji predseduje gospod inž. Ferlič 1’avol, okrajni kmetijski referent za Maribor 1. br., član namestnik g. Rudi Franc, ravnatelj Sadjarske zadruge v Mariboru, člana g. Frangeš Franc, veleposestnik v Hočah in g. Hlaževič .losjp, ekonom v pok. v Studencih pri Mariboru; č) v Ptuju: Komisiji predseduje g. Zupanc •losip, okrajni kmetijski referent v .Ptuju, član in namestnik g. Pevec Rudolf, predsednik društva sadnih trgovcev v Ormožu, in član g. Sagadin Ludvik, tajnik cestnega odbora v Ptuju; d) v Ljutomeru: Komisiji predseduje gospod Žnidaršič .la k ob, okrajni kmetijski referent v Ljutomeru, član in namestnik gospod Rajh Jakob, član banskega sveta in veleposestnik v Ljutomeru, in član g. Pučnik Anton, ekonom v Nunski grabi št. 30, občina Presika; e) v Murski Soboti: Komisiji predseduje g. inž. Skubic Josip, okrajni kmetijski referent v Murski Soboti, član in namestnik g. inž. Sadar Vinko, ravnatelj kmetijske šole v Rakičanu, član g. Krampi Avgust, veletrgovec v Nuskovi, pošta Rogaševci, in f) v No vem mestu: Komisiji predseduje g. Malasek Franc, okrajni kmetijski referent v Novem mestu, član in namestnik g. Filipič Franc, pomočnik okraj, kmetijskega referenta v Novem mestu, člana g. Brulc Franc, župan v Hrušici, občina Stopiče, in g. Flego Anton, strokovni učitelj na Grmu pri Novem mestu. II. Komisarji: 1. Za okraj Ljubljana okolica: g. inž. Muck Oton, okrajni kmetijski referent v Ljubljani. 2. Za okraj Logatec: g. Pečovnik Konrad, okrajni kmetijski referent v Logatcu. 3. Za okraj Kranj: g. Sustič Josip, okrajni kmetijski referent v Kranju. 4. Za okraj Radovljica: g. inž. Ratej Ivan, okrajni kmetijski referent v Radovljici. 5. Za okraj Kamnik: g. Hladnik Jakob, okrajni kmetijski referent v Kamniku. 6. Za nakladalne postaje na železniški progi Kresnice—Zagorje: g. Godec Anton, posestnik na Mali gori štev. 5, občina Kresnice, 7. Za okraj Laško: g. Zupan Ivan, okrajni kmetijski referent v Laškem. 8. Ža okraj Krško in nakladalno postajo Sevnica: g. Ambrož Gabrijel, okrajni kmetijski referent v Krškem. 9. Za nakladalno pogtajo Petrovče, Žalec, Št. Peter: g. Dolinar Janko, okrajni kmetijski referent v Celju. 10. Za nakladalne postaje ob železniški progi Polzela—Šoštanj: g. Plesec Franc, posestnik v Šmartnem ob Paki. 11. Za nakladalne postaje ob železniški progi Pesje—Velenje—Paka: g. Stopar Vinko, nadučitelj v Velenju. 12. Za nakladalne postaje ob železniški progi Gornji Dolič—Slovenjgradec: g. Wer-nig Franc, okrajni kmetijski referent v Slo-venjgradcu. 13. Za okraj Dravograd: g. Zdolšek Alfonz, okrajni kmetijski referent v Prevaljah. 14. Za nakladalne postaje ob železniški progi Št. Jurij—Grobeljno in Ponikva: gospod Vardjan Franc, strokovni učitelj na kmetijski šoli v Št. Jurju o. j. ž. 15. Za nakladalne postaje ob železniški progi Št. Vid—Mestinje: g. inž. Oblak Ivan, okrajni kmetijski referent v Šmarju pri Jelšah. 16. Za nakladalne postaje ob železniški progi Poljčane—Zreče: g. Nemec Ivan, okr. kmetijski referent v Konjicah. 17. Za nakladalne postaje ob železniški progi Kostrivnica—Rogaška Slatina—Rogatec: g. Novak Ivan, ekonom banovinskega zdravilišča v Rogaški Slatini. 18. Za nakladalne postaje Slov. Bistrica in Pragersko: g. Gornjak Vinko, ekonom v Slovenski Bistrici. 19. Za nakladalne postaje ob železniški progi Račje—Hoče: g. Kuret Vladimir, okr. kmetijski referent v Mariboru. 20. Za nakladalne postaje Pesnica—Št. Ilj: g. inž. Forlic Pavle, okrajni kmetijski referent v Mariboru. ... 21. Za nakladalne postaje ob zelezniški progi Limbuš-Fala: g. Šumenjak Janko, vodja trsnice v Prekah, pošta Limbuš. 22. Za nakladalne postaje od Sv. Lovrenca do Trbonj: g. Mravljak Ivan, ekonom m sadjar v Vuhredu. 23. Za nakladalne postaje od Cirkovc do Ptuja: g. Zupanc Josip, okrajni kmetijski referent v Ptuju. 24. Za nakladalne postaje od Moškanjcev do Ormoža: g. Šega Anton, ravnatelj kmetijske šole v pok. v Ptuju. Plačevanje irsenic, izdanih v inozemstvu Davčni cddelek finančnega ministrstva je poslal finančnim direkcijam okrožnico s pismeni Narodne banke kraljevine Jugoslavije o plačevanju laka od menic, izdanih v inozemstvu. Pismo se g'asi: »Opaža se, da sodišča in finančne oblasti ne izvajajo enotno tarifske postavke št. 31 taks. zakona z njegovimi pripombami, ki imajo zakonsko veljavo glede taksiranja menic, izdanih v inozemstvu, a se naknadno prinesejo v Jugoslavijo. Iz logične interpretacije tarifne postavke 31 taks. zakona s prvo in drugo pripombo izhaja, da je treba: a) za menice, izdane v inozemstvu, plačati polno menično takso drugega odstavka tarifne postavke št. 31 taks. zakona, ako je na menici označeno mesto plačila v Jugoslaviji. Podobno velja za menico, ki je plačljiva v inozemstvu, ako se naknadno nanjo napiše, da je plačljiva v kakem kraju v Jugoslaviji. b) Za menico, izdano v inozemstvu, ni treba plačati polne menične takse, marveč samo takso 5 Din po prvi pripombi takse postavke št. 31 ne f'.ede na menični znesek, ako je plačljiva v inozemstvu, se pa prinese v Jugoslavijo, da se tu apusti v promet oziroma da so tu plača brez intervencije državne oblasti. Če je torej treba za menico plačati takso 5 Din, zanjo ni treba plačati polne menične takse. Če pa za menico plačamo polno menično takso, tedaj ni treba plačati 5 Din takse po prvi pripombi tarif, postavke 31. Pogostokrat pa se pripeti tudi to, da oblasti poleg taksiranja menice s polno takso po lestvici tarifne postavke št. 31 in v razmerju z meničnim zneskom pobirajo poleg tega še takso 5 Din na podlagi prve pripombe k tarifni postavki št. 31 taks. zakona. Tako ravnanje po našem mnenju ni v soglasju s pravim izvajanjem zakonskih določb. Razen tega ustvarja okolnost, da tako ravnajo samo nekatere oblasti, in še te ne vedno, nered v denarnih poslih denarnih zavodov pri inkasu menic iz mozematva. Zato inozemski komitenti nekih denarnih zavodov ne morejo vnaprej vedeti, kolikšna bo taksa njihovih menic v Jugoslaviji.« Glede na to pismo Narodne banke kraljevine Jugoslavije je davčni oddelek finančnega ministrstva opozoril fin. direkcije, naj strogo izvajajo zakon o taksah z njegovimi pripombami, kajti ena taksa izključuje drugo. Kdor podpira »Trgovski list« koristi skupnosti, koristi pa najboljše tudi samemu sebi! 25. Za nakladalno postajo Središče: gospod Kosi Anton, šolski ravnatelj v pok. v Središču. 26. Za nakladalne postaje Križevci pri Ljutomeru—Gornja Radgona: g. Glaser Joško, upravnik banovinske trsnice in drevesnice pri Kapeli št. 4, pošta Slatina-Radenci. 27. Za nakladalne postaje ob železniški progi Veržej—Dokleževje: g. Rajh Jakob, član banskega sveta in veleposestnik v Ljutomeru. 28. Za nakladalno postajo v Beltincih: gospod inž. Sadar Vinko, ravnatelj kmetijske šole v Rakičanu pri Murski Soboti. 29. Za nakladalne postaje ob železniški progi Puconci—Hodoš: g. inž. Skubic Josip, okrajni kmetijski referent v Murski Soboti. 30. Za okraj Dolnja Lendava: g. Lipovec Janko, okrajni kmetijski referent v Dolnji Lendavi. 31. Za okraj Brežice: g. Mohorič Vladimir, okrajni kmetijski referent v Brežicah. V krajih, za katere ni postavljen komisar, izvrši pregled in razredbo sadja komisar iz najbližjega kraja ob izvoznikovih stroških, če bi tega ne bilo, pa okrajni kmetijski referent. Komisija in komisarji vrše svoje posle po določilih III. oddelka cit. pravilnika. Za svoje delo prejemajo člani komisij in komisarji nagrade v obliki dnevnic v višini 80 Din.' O tem se obveste : 1. Vsa okrajna načelstva, mestna načelstva in okrajna izpostava v Škofji Loki zaradi znanja in objave. 2. Zbornica za TOI v Ljubljani. 3. Zveza trgovskih gremijev v Ljubljani. 4. Kmetijska družba v Ljubljani. 5. Sadjarsko in vrt. društvo v Ljubljani. 6. Zadružna zveza v Ljubljani. 7. Zveza slovenskih zadrug v Ljubljani. 8. Kmečka zveza v Ljubljani. 9. Kmečka zveza v Mariboru. 10. Štajerska sadjarska zadruga v Mariboru. 11. Društvo sadnih trgovcev v Mariboru. ZANIMANJE INOZEMSTVA ZA NAŠE IZVOZNE PREDMETE Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine je zadnje tedne pisalo več tujih tvrdk in ga prosilo, naj jim pošlje ponudbe in pogoje za tele naše izvozne predmete: Gozdarski predmeti: kostanjev, hrastov in orehov les, impregnirana in surova bukovina, javorjev les v deskali in hlodih, nepredelan fris in leseno oglje; poljski pridelki: fižol, sadje, semenje, vino, mezga iz sliv, orehi in razno drugi« presno sadje; živinoreja: svinjska mast, kože, loj, slanina, suha črevesa in ribe; usnje za čevlje, srnine in jelenove kože itd.; perutninarstvo: jajca, živa in zaklana perutnina; zdravilna zelišča: beladona in stramonium; razni predmeti: hmelj, konoplja, lan, želatina itd. ' . Razen tega bi nekatere tuje tvrdke hotele prevzeti zastopstvo naših izvoznikov za nekatere izvozne predmete, kakor n. pr. za poljske pridelke, gozdarske predmete, zdravilna zelišča itd. Naše tvrdke, ki bi imele za to interesa, naj se obrnejo na Zavod za pospeševanje zunanje trgovine in naj pošljejo svoj naslov ter morebitne pogoje glede prodaje omenjenih predmetov. Zakonita ureditev prodajnih cen kruha. Enotne cene za vso državo. — Stroge kazni za kršitelje teh določb. — Cene luksuznemu pecivu ostanejo svobodne. Nj. Vel. kralj je 11. septembra t. 1. na predlog ministra za "trgovino in industrijo in po zaslišanju predsednika ministrskega sveta predpisal in proglasil zakon o izpopolnitvi zakona o prodaji pšenice v državi. Clen 1. Za členom 10 pride novi člei 10 a, ki se glasi: Kdor prodaja kruh in moko po višji ceni, kakor to določa uredba ministra za trgovino in indusitrijo, predpisana na podlagi 61. 10 zakona o prodaji pšenice v državi, bo kaznovan prvič z denarno ■kaznijo do 15.000 Din. in. zaporom do 15 dni, drugič pa z denarno kaznijo do 15 tisoč dinarjev in z zaporom do 30 dni. Če stori tudi še po drugi na ta način Eročeni kazni isto krivdo, bo kaznovan razen s to kaznijo še z zaprtjem in naposled s prepovedjo izvrševanja obrti. Vse te kazni izreka splošna upravna oblast prve stopnje odnosno policijska oblast. Zoper sklepe teh oblasti se lahko v roku 3 dni vloži pritožba na drugostopno upravno oblast, katere sklep je končnoveljaven. Člen 2. Ta zakon sitopi v veljavo in dobi obvezno moč, kadar se razglasi v »Službenih novinah«. Beograd, 11. septembra. AA. Na podlagi pooblastil iz čl. 10 zakona o prodaji pšenice v državi z dne 4. septembra t. 1. je minister za trgovino Ih industrijo predpisal to-le uredbo o cenah kruhu v državi. Čl. 1. Kruhu se določijo v države tele cene: Beli kruh 4 Din kg, polbeli kruh 3 in pol Din kg, črni kruh 2 in pol Din kg, Te cene veljajo do nadaljne naredbe. Cene luksusnemu pecivu so svobodne. Čl. 2. Ta uredba stopi v veljavo, kadar se razglasi v »Sl. novinah«. v 9d lirah barT,‘ p1««« i* V LHt Ul ali kemično »naii oh teke. klobuke itd. Skrobi in STetlolika srajce, ovratnik« in manšete. Pere. suši, munga in lika domate perilo tovarna JOS. REICH. PROTI NEPRAVILNEMU POSLOVANJU TRGOVSKIH POTNIKOV. ■Kr. banska uprava Primorske banovine po poslala vsem sreskim načelstvom okrožnico, v kateri jih opozarja, naj strogo izvajajo določbe čl. 59 obrtnega reda in naredbe ministrstva trgovine in industrije št. 14402-111 z dne 27. VI. 1928 (Sl. novine 1928 št. 178 LVII), katere določbe prepovedujejo trgovskim potnikom pobiranje naročil direktno pri konsumentih oz. ki izvrševanje takih naročil omejujejo. Vse policijske in žandarmerdijske postaje so dobile strog nalog, naj pazijo, da se te določbe v nobenem pogledu ne kršijo. Zlate zaloge Francoske banke so v znesku 58.568 milijonov frankov dvignile kritje obtoka bankovcev na dobrih 56 odstotkov. Brezposelnost v ČešVoslovaški je narasla na koncu avgusta na 214.500 oseb; lani 88.000, pred dvema letoma 35.000. Obtok bankovcev v Avstriji je v znesku 1028 milijonov šilingov krit z 39'5 odstotki. Mednarodni kongres blagovnih tarif se je vršil v Schewemingenu v Holandiji. Udeležena je bila tudi Jugoslavija. Šlo je v prvi vrsti za razlaganje poslovnika. Glede prepovedi uvoza lesa v Francijo je bilo prizadetih več držav. Z Avstrijo se je dogovorila sedaj Francija o kontingentu 95.000 ton rezanega in okroglega lesa, ki velja nazaj od 1. avgusta do konca tekočega leta. Norveška Državna banka je zvišala obrestno mero od 4 na 5 odstotkov, z veljavnostjo od 12. t. m. Dosedanja ob-: restna mera je bila v veljavi od 7. rio-vembra 1930 dalje. Od 46 na 40 tedenskih ur je znižal delovni čas poljski kartel bombaževega predilništva. Izplačilo dividend v USA je v avgustu zopet nazadovalo in je bilo znatno manjše kot v lanskem avgustu. Kartel tovarn za izdelovanje nogavic je bil ustanovljen v Varšavi za vse ozemlje Poljske republike. Posredovalno službo hoče naše ministrstvo za socialno politiko reorganizirati. Na popolnoma novi podlagi naj se posredovalna služba raztegne tudi na razna kulturna in humanitarna društva. Nova tovarna svile v Vrbasu, pri kateri je udeležen švicarski kapital, bo pričela delati še ta mesec in bo zaposlovala 150 delavcev. Trg jajec se je vsled hladnega vremena poživil in kažejo cene rastočo tendenco. V Št. Juriju ob J. žel. je bila na- i kupna cena zvišana na Din 0-95. Deficit v USA. je znašal v preteklem letu 900 milijonov dol. Letos pričakujejo deficit 1200 milj. dol. in ga hočejo kriti z vpeljavo novih davkov. Konvertiranje kmečkih dolgov v Bolgariji je na dnevnem redu; izvedla ga bo Agrarna banka. Upniki bodo dobili obligacije, ki se bodo obrestovale po 5 odstotkov in ki bodo izplačane v daljši dobi let. Svetovna produkcija srebra v prvi letošnji polovici Je dala 87 milijonov unc proti 108 milionom v isti lanski dobi. Vzrok manjše produkcije je neprestano padanje cen, združeno z izredno velikimi zalogami, j Starega vina v Dalmaciji ni toliko kot se govori; zlasti malo je boljših vrst. Zato po poročilu Splitske Zbornice za TOI lanske zaloge ne morejo oblikovanej cen. imeti nobenega vpliva na letošnje Svetovne zaloge kave zopet rastejo; sedaj so cenjene na 28,850.000 vreč, od teh 21,840.000 vreč v Braziliji. Vse odredbe ne zaležejo dosti. Rešica, znano kovinsko podjetje v Rumuniji, bo po poročilih iz Bukarešte prišlo pod kontrolo francoske tvrdke Schneider-Creuzot. Družba Wagons-Lits (spalni vagoni) bo svojo glavnico podvojila od 230 na 460 milijonov frankov. Emisijski tečaj bo znašal ca 115 belg. frankov. Bankovci po 100 lejev (modra, vio-letna in opekastordečo barva) bodo vzeti iz prometa. Malinovec ® pristen, naraven, na malo in veliko prodaja lekarna Dr. G- Piccoli _______Ljubljana, Dunajska c. 6 XI. POROČILO HMELJARSKEGA DRUŠTVA ZA SLOVENIJO. Žalec v Savinjski dolini, 12. sept. 1931. Nakupovanje se nadaljuje po cenah od 9 do 12 Din za 1 kg. 80 odstotkov letine 1931 že v drugih rokah. Društveni odbor. štajerski obrtniki za skupne zbornice. Veliko zborovanje štajerskih obrtnikov v Ljutomeru. Izredno veliko zanimanje je vladalo med štajerskimi obrtniki za glavni zbor mariborske splošne zveze obrtnih zadrug, ki se je vršil v nedeljo 13. t. m. v Ljutomeru. Iz vseh krajev naše lepe Štajerske so prišli številni zastopniki na zborovanje. Zvezni načelnik g. Fr. Bu-reš je otvoril občni zbor in pozdravil navzoče zastopnike, med drugimi vladnega zastopnika g. dr. Mlinarja, zadružnega nadzornika g. Založnika, prav posebno pa je pozdravil g. Rebeka iz Celja in g. Zadravca iz Središča, nato zastopnike ljubljanske Trgovske zbornice gg. Rebeka Josipa, Litropa, Hohnjeca Miloša, tajnika dr, Pretnarja Josipa in dr. Jure Koceta. Dalje je pozdravil zastopnike Zveze obrtnih društev v Celju gg, Lečnika, Ilolobarja, Kvasa in tajnika Žabkarja, zastopnika Zveze gostilničarskih zadrug g. Berliča in tajnika g. Petelina in predsednika ljubljanske zveže obrtnih zadrug g. Pičmana. Potem ko je bilo zanimivo delavno in blagajniško poročilo zveze ter poročilo o novem obrtnem zakonu, je prišlo ob splošni napetosti na dnevni red vprašanje skupnih, odnosno ločenih zbornic. G. načelnik Bureš je omenil, da hočejo štajerski obrtniki sami mirno presoditi, za kateri sistem se bodo izrekli. Vprav radi tega se gospodje iz Ljubljane naprošajo, da se pri debati o tem vprašanju ne oglašajo k besedi. Ljubljanski spori, ki so postali skrajno osebni, štajerskih obrtnikov ne zanimajo. — Nato je g. zadružni nadzornik g. Založnik, priznani obrtni strokovnjak, v izredno temeljitem in strogo objektivnem referatu obdelal tako mojstersko problem sistema zbornic, kot smo dosedaj redko kaj takega slišali. Takoj v uvodu svojega referata pravi, da je treba to vprašanje objektivno presoditi od vseh strani. Štajerski obrtniki so bolj oddaljeni od zborničnega sedeža in imajo torej od nje manj koristi kot njihovi ljubljanski tovariši, baš radi tega pa je "jihova sodba tembolj objektivna. Naloga zbornic je, da vplivajo na smer go-spodurake politike naroda in sodelujejo v državnih oblastvih za povečanje gospodarske sile domovine. Kdor je mnenja, da naj se zanima zbornica samo za interese posameznih stanov ali celo strok, ta jemlje svoji najvišji interesni zastopnici njen pomen, jo ponižuje. O tem si mora biti vsakdo na jasnem, če hoče soditi o obliki zbornic. Predavatelj nato prikazuje ustrojstvo skupnih zbornic in ločene zanatske komore v Beogradu ter na podlagi številk dokaže, da je ljubljanska skupna zbornica izdala v enem letu za obrtniške namene dvakrat toliko, kakor Beograjska zanatska komora ▼ 10 letih. Ako naj bi ločena zbornica pri nas m ela ustrezati vsaj nekoliko svojemu namenu, bi bilo zvišanje doklad za 100 odstotkov neobhodno potrebno. Zaščiteno pa obrtništvo v ločenih zbornicah ne bo prav nič bolj kot v skupnih, kajti ločena zbornica bo v takih slučajih vedno morala računati s tem, da bo trgovska in industrijska zbornica ravno tako lahko ministrstvu sporočila svoje eventualne protivne zahteve in ministrstvo bo odločilo, kakor bo pač hotelo. Veliko boljše je, da se najde, ako obstojajo kaka sporna vprašanja, pametna kompromisna rešitev že v skupni zbornici in se potem pri ministrstvih enotno nastopi. V vseh naprednih državah imajo skupne zbornice, v Nemčiji, kjer imajo ločene obrtne zbornice, obstoji velika težnja, da se uvede sistem skupnih zbornic, kot v Avstriji. To predlaga znani nemški gospodarski znanstvenik g- Josef Wilden, ki pravi, da se težave Pri ločitvi tovarniških obratov od rokodelskih ne dajo nikoli odpraviti. Zato je »»orala n. pr. trgovska in industrijska zbornica v Monakovem ustanoviti poseben oddelek, v katerem dela 7 uradnikov, H se bavijo samo z zadevami pritožb posameznih podjetnikov, ki se pro-tivijo biti včlanjeni pri obrtniški zbor-njci, ker obrtniške zbornice pobirajo v*šjo doklado kakor trgovsko-industrij-ske zbornice. Radi tega se vsak podjetnik, ki ima le količkaj upanja, skuša rešiti obvez pri obrtni zbornici in dela * vsemi silami na to, da sc ga včlani pri rgovsko-industrijski zbornici. Sedanja skupna zbornica zadostuje docela s svojim sedanjim ustrojem interesom obrtništva. Z malenkostno spremembo zborničnega pravilnika se naj posameznim odsekom prizna večja avtonomija s tem, da sklepe posameznih odsekov tudi na zunaj podpisuje in zastopa predsednik odseka. Dalje se naj volilni red spremeni v toliko, da se pritegne zadružne organizacije k sodelovanju pri volitvah. Izvajanja g. nadzornika Založnika so vsi prisotni nagradili z dolgotrajnim ploskanjem. Referat je bil res tako temeljit in podprt s številkami, da bi ga bilo treba po možnosti v celoti objaviti. Po referatu je otvoril g. Bureš debato. K besedi so se oglasili razni gospodje, posebno pa g. Zadravec iz Središča in g. Rebek iz Celja ter g. Litrop, ki so s svojimi resnimi in tehtnimi besedami pojasnili celo vprašanje. G. predsednik Bureš je nato odredil glasovanje in pri tem izrecno naglasil, naj voli vsak svobodno po svojem prepričanju. Izid glasovanja je bil sledeč: 98 delegatov (43 zadrug) so je izreklo za skupne zbornice in le 7 delegatov (2 zadrugi) za ločene. Izid glasovanja je bil sprejet z viharnim ploskanjem in klici: »Živela skupna zbornica!« Obenem so se slišale pikre pripombe na one, ki iz osebnih nasprotij in ambicij rušijo to ustanovo. Po izidu glasovanja se je na predlog g. Holobarja sprejel sklep, da morajo tudi mariborski obrtniki dobiti zastopstvo v konsorciju, ki ima v rokah »Obrtni Vestnik«. Ako hoče »Obrtni Vestnik« res biti glasilo vseh obrtnikov, ne sme prinašati samo enostransko pisane članke, če večina slovenskih obrtnikov zastopa drugo stališče. Ako se tej želji ne bi hotelo ustreči, se je sklenilo, da bodo štajerska zveza zadrug in štajerski naročniki »Obrtnega Vestnika« našli drugo pot, po kateri bodo javnost obvestili, kakšno stališče res zavzema večina obrtnikov. Nato sta bia podana še dva interesantna referata in sicer referat o Za-natski banki od g. Zadravca in referat o organizaciji strokovnih zborovanj za obrtnike od g. Rebeka iz Celja. Nato je. g načelnik Bureš zaključil lepo uspelo zborovanje. Ako sedaj primerjamo izid ljubljanske Zveze obrtnih zadrug in mariborske Zveze skupaj, vidimo, da je 65 zadrug za skupne zbornice in le 22 zadrug za ločene, tako da jo ogromna večina slovenskih obrtnikov odločno za skupne zbornice. Mednarodne borze. Sedaj Je ,pričel (mutirati tudi zopet Berlin, in sicer se je pričelo to noti-ranje z dobo mednarodne baisse. Od 11. julija do 3. septembra je padel povprečni berlinski delniški indeks od 39-2 na 28-9% leta 1927. Dan nato, 4. septembra, je padel na 28%. Jasno vidimo, kakšno opustošenje je kriza povzročila. Berlinska notacija se je mnogo bolj oslabila kot notacije drugih borz, čeprav so tudi le-te v zadnjem času prav slabe, posebno še v tednu od 29. avgusta do 5. septembra. Izjema je Praga zaradi delnic »Solo«. Indeks 10 borz v imenovanem tednu je padel povprečno za 3%. Tu podamo seznam. L. 1927 = 100 Začetek 1929 4.-11. 7.1931 Berlin 113-6 39-2 London 102-6 43-3 Pariz 156-8 81-9 Bruselj 133-8 46-2 Amsterdam 104-5 45-7 Stockholm 109-5 64-0 Ztirich 101-0 67-5 Dunaj 91-4 46-3 Praga 108-3 70-6 Milan 124-0 ■ ?)■ 73-0 Newyork 137-3 ■-it 79-6 L. 1927 = 100 22. -29.8.1931 29.8.-5.9.1 Berlin —. 28-0 London 36-1 35-1 Pariz 75-9 73-6 Bruselj 38-2 34-9 Amsterdam 36-2 33-6 Stockholm 44-2 43-4 Ziinich 52-8 48-7 Dunaj 43-8 43-2 Praga 60-8 64-2 Milan 70-6 69-3 Newyork 74-6 71-4 Pirav zelo je padel v tednu od 29. 8. do 5. 9. indeks v Bruslju, Amsterdamu, Zurichu in Newyorku. Bruselj notira sedaj samo še 26% leta 1929, Pariz je padel pod polovioo, Berlin ne izkazuje niti 25%, Amsterdam slabo tretjino itd. Priporoča se Gregorc & Ko. I T • ■ •, ' • ■ ' . LiuMjana Veletrgovina {pccerijsk-ga in Lolonijalnega blaga i.,nega žganja in ii.iriia. Telelon 22-46 Brzoavi: Gregorc Ziihtc vajte 8 p e c ' j u I n e ponudbo! Nemško konjunkturno poročilo. Najnovejše četrtletno poročilo nemškega Zavoda za konjunkturno raziskovanje ne vidi še nobenih znakov skorajšnjega preokreta v položaju svetovnega gospodarstva. Ozdravljenje, ki se je pričelo obetati, je bilo po srednjeevropski kreditni krizi zopet ustavljeno. Težišče krize se je iz dežel surovin preložilo bolj in bolj v Evropo. Seveda se pa o konsolidiranju v deželah surovin še nikakor ne more govoriti. Dosti časa bo še preteklo, preden bodo te, po razvrednotenju svojih izvoznih produktov težko oškodovane dežele ob svojih skoraj povsod nespremenjeno visokih obveznostih in razdrtih financah mogle doseči zopet ravnovesje, kljub dosedanjim uvoznim omejitvam. Evropske industrijske dežele so bile v znamenju rastočih težkoč. Uvozne omejitve surovinskih dežel in napredujoče oslablje-nje zapadnih in severnih evropskih ozemelj vsled splošnega padanja investicijskega delovanja vodi do zmeraj večjega tržnega skrčenja. Na svetovnih blagovnih trgih se znaki boljšanja kljub vsem produkcijskim omejitvam niso nadaljevali; kljub že začetemu uničevanju blaga (kava) in kartelnopolitičnim odredbam, se je baza cen pri večini blaga ojačeno nadaljevala, zaloge so deloma še nadalje narasle. Čeprav je akutna denarna in bančna kriza v Sred. Evropi zaenkrat odstranjena, traja kreditna kriza v nezmanjšanem obsegu naprej. Nadaljnja močna gospodarska kontrakcija v teh deželah je neogibna posledica zmanjšanega kreditnega obsega. Nemška industrija ibo pod pritiskom padajoče domače prodaje še bolj navezana na ekspertne trge kot je bila doslej. Zato bo skušala izriniti konkurente s teh trgov, kar pa ne bo mogoče brez hudega boja. S tem eksportom pa še ne bo izenačen primanjkljaj vsled manjše prodaje na domačem trgu, a vseeno bo to vplivalo na visoko aktivnost v zunanji trgovini. Saldo zunanje »rgovine, po sedanjem stanju preraču-njen za vse 'leto, bo znašal 2 in pol do 3 milijarde mark. Oblikovanje cen v Nemčiji bo na vseh poljih Še nadalje padajoče. Zlasti bo treba računi!! s tem, da se vezani deli ustroja oen ne bodo mogli tako kot doslej upirati pritisku razmer in da bodo tudi oni zavzeli sedaj močnejše gibanje. Glavnični trg bo po mnenju zavoda še zmeraj slab. Na dolgoročne kredite glavni dajalci kreditov v doglednem času ne bodo mislili: hranilnice vsled močnih izgub na vlogah v zadnjih mesecih, agrarni kreditni zavodi vsled bodočega zopetnega dotoka trdno obrest-iljivih papirjev, zavarovalnice vsled ovir v dotoku premij. Dokler se dajo za kratkoročna posojila brez truda doseči 8-odstoine obresti, toliko časa ni misliti na močnejšo fluktuacijo glavnice v dolgoročne naložb*. KOLINSKA TVORN1CA LJUBLJANA upi Naročajte In podpirajte »TRGOVSKI LIST«! OKUSNA IN ZDRAVA JE KOLINSKA KAVA! Cene na debelo na svetovnih tržiščih. Cene na debelo se niso kretale v preteklem tednu, ki je bil zaključen 4. t. m., enakomerno, kakor nam to kažejo indeksne številke I. Fischerja: Indeksna številka cen blaga v Zedinjenih državah Sev. Amerike je znašala 70'2 naprani 70T v tednu prej. Porast cen je torej bil tako neznaten, da lahko ■trdimo, da so cene ostale na istem nivoju. V Angliji je bila nekoliko čvrstejša tendenca in sicer je indeksna številka zrastla od 65'4 na 65'6. V Franciji in Nemčiji so cene padle. Scheiblerjeve indeksne številke znašajo za Francijo 78-5 napram 8O0, za Nemčijo 75-4 na-pram 76-0. Indeksna številka milanske trgovske borze je znašala 67-4 napram 67-5 v tednu prej. Tendence na borzah. Tržišče akcij je imelo slabo tendenco v Londonu, v Parizu, v Berlinu in v Newyorku. V Parizu, Berlinu in Londonu so ponovno zabeleženi najnižji kurzi. Indeksne številke kažejo to-le sliko: Newyork 56-7 napram 57-3; London 54'8 napram 55-3; Pariz 47 naprani 49"8; Berlin (prvič po otvoritvi) 323 napram 48T dne 8. julija t. 1. Obligacije so v Londonu padle na 1-6 odstotka, v Newyorku in Parizu pa so kazale čvrstejšo tendenco. Indeksne številke so sledeče: Newyork 964 napram 95'8; London 90 4 napram 9T8; Pariz 110-5 napram 110-4, Berlin 84-7 napram 93-2 dne 8. julija t. 1. Vse indeksne številke so izračunane na bazi 1928 = 100. POSPEŠEVANJE POLJEDELSTVA V ROMUNIJI. Romunski poljedelski minister je podal te dni izjavo o odredbah, ki so in ki bodo izdane v svrho pospeševanja poljedelstva. Izvozna carina na agrarne produkte je bila v zadnjih mesecih odpravljena ali znižana, železniške tarife so bile močno znižane do 50 odstotkov. Velik del poljedelskih dolgov bo Agrarna banka konvertirala, Agrarni kreditni zavod bo dal kmetom dolgoročne kredite na razpolago. Poljedelskim zadrugam se bodo dovoljevali krediti po nizki obrestni meri. Tečaj 14. septembra 1931. Povpia-še vanje Din Ponudbe Din DEVIZE: Amsterdam 100 h. gold. 2283 37 2290 21 Berlin 100 M — ’— —"— Bruselj 100 belg .... 787-36 789-72 Budimpešta 100 peneO . -•— —•— Curib 100 fr 1104-15 1107-45 Dunaj 100 šilingov . . . 795-86 798-26 London 1 funt 275-12 275-94 Newyork 100 dolarjev . 5651-81 5668-81 Pariz 100 fr. 221-88 222-54 Praga 100 kron 167-66 168-16 Stockholm 100 šved. kr. 1514-88 151942 Trat 100 lir 29601 296-91 nudi naj fine j ši in najokusnejši namizni kis iz pristnega vrne. Tehnično in higijeniČno najmoderneje urejena kisarra v Jugoslaviji KUMERTA1 UUBHANA TV0RN1CA KUVERT IN KONFEKCIJA PAMIRJA Iz carinske prakse. Piše Just Piščanec, carinski posrednik. (Nadaljevanje.) Ugotovitev ministra, da sem namreč v deklaraciji poleg prijave dal tudi pismeno izjavo, da je vrednost pravilna, sicer priznavam; teda ta ugotovitev ne more tvoriti podlage za odbijanje moje pritožbe, ker sem v tej jasno dokazal, da je bila navedba v prijavi navadna pogreška, storjena v obilici dela. S tem sem istočasno doprinesel tudi dokaz o neumestnosti ubrane carine; to neumestnost po čl. 56 car. zak. izrečno predvideva. Pri carinjenju blaga mora carinarnica oceniti vse, kar je potrebno za carinjenje robe po njeni vrednosti. Ona mora zastopati državne interese, a istočasno mora ščititi deklaranta odnosno lastnika blaga. Ce bi bila carinarnica primerjala osporno deklaracijo v smislu čl. 37. car. zak. s priloženo fakturo, bi bila morala za-prziti in ugotoviti, d.-, je en del robe bil že ocarinjen ter da pri drugi deklaraciji prijavljena vrednost re more odgovarjati dejstvom. Potemtakem je carinarnica pri sprejemanju te deklaracije postopala zoper predpise. 'e pa carinarnica tega n' storila ni i o priliki carinjenja, niti tedaj, ko sem zaprosil za povrnitev plačane carine, moralo bi bilo min' st-stv3 izdati nalog carinarnici naj to naknadi, ne pa odklonili kratkomalo pritožbo kot neosnovano brez navedbe proti-razlogov. Za povračilo neumestno in pogrešno ubranih davščin je namreč merodajen za razpravljanje samo čl. 56 car. zak. i je pravica do povračila edinole omejena na rok, v katerem se povračilo sme zahtevati. Dolžnosti doplačil in povračil nepravilno ubranih davščin so navedene samo v čl. 56—57 c. z. ter se morajo razpravljati edino na podlagi teh predpisov. — Državni svet je v svojem IV. odd.... z odločbo št. 24447/930 z dne 15. januarja 1931 »našao, da je tužilac u molbi, kojom je tražio da se mu vrati razlika u carini, naveo da je u prijavi vrednosti velosipeda učinjena greška i obrazložio u čemu je ta gre-ška. Medjutim ta molba nije ni uzeta u ocenu, nego je odbačena zbog toga što je deklarant dao pismenu izjavu o vrednosti robe i izjavio da je vrednost naveo pravilno. Taj razlog ne samo da nema osnova u nijednom zakonskom propisu, nego je protivan čl. 56. car. zakona, ko-ji deklarantu daje pravo da u propi-sanom roku traži povračaj pogrešno ali neumesno naplačenih daibina. A čl. 56 je za deklaranta ono što je za državu čl. 57 istoga zakona, pa i deklarant ima pravo da traži povračaj na osnovu dokumenata, koji su bili priloženi deklaraciji. Zbog toga osporeno rešenje ima se poništiti na osnovu čl. 26 zakona o državnem savetu i upravnim sudovi-ma, s tim da nadležna carinska vlast uzme u ocenu molbu za povračaj, pa da ministar done s e d;ugo rešenje. S'toga, a ra osnovu čl. 17 zakona • drž. savetu i urr. ni. državni 3£v-2t presudjuje: da se p ^ niš ti rešenje ministra finansija IV br. 12.136 od 12. apr. 1930 god.« — (Dalj© prihodnjič.) * iff j i;. ‘X U",'’i ? | JHK. "f*. •*- ~ i j len ji fr o v o i Isi vo 1 I ^ ^ A ^ i f > ? a i-' / ^ Š r.KAkfon:KA“ r\. * v., j L ubliaua, belenhiirgovn (? ‘p Te leto n štev. STANJE CBN ŽITARIC V ROMUNIJI. Iz poročila romunskih . poljedelskih zbornic je razvidno, da padajo ceue romunskim žitaricam sorazmerno s padcem cen na svetovnih 'tržiščih. Edino cene ovsu so nekoliko poskočile, ker je bila letošnja žetev ovsa zelo slaba. Kritična gospodarska situacija v Angliji vpliva slabo tudi na romunsko tržišče. Cene pšenici so že tako nizke, da se kupni e ta kot hrana /a živino. Obdonav-ske države, ki pridelajo ogromne množine pšenice, ne morejo nikamor z njo. Edino Jugoslavija je v tein oziru nekolike na bjl.išem, ker izvaža v Češkoslovaško. A\širijo in 1'ranči jo. Težkoče va» Liiiikacije romunske pšenice ie/.ijo v n da ncMra pšenica zelo nizko z r žirom na svcjjo liekt»litcjrpko težo. Kar i-e koruze tiče, je treba poudariti, da je* glavni zalagat sij te za Evropo Argentina, medtem ko podunaske države izvažajo velike količine ječmena in rži ter ovsa, s čemer konkurirajo Rusiji. Na produktni borzi v Braili »o se cene žitaricam1 sledeče izpremenile: pšenica je padla za 800 lejev, ječmen za 800, fižol za 900 za vsak vagon. Oves je iporastel za 500 lejev in koruza za 1000 lejev za vagon. Dobava kouceptncga papirja. Direkcija državnih železnic Kraljevine Jugoslavije v Subolici nujno potrebuje 2000 kg konceptnega papirja za litografijo 42 krat 68 od 24 kg. Pismene ponudbe je vposlati na Direkcijo državnih železnic v Subotici za dan 21. septembra 1931. Interescntje se vabijo, da pošljejo tej direkciji pismene ponudbe za odrejeni dan 21. sept. 1931 v s pečatnim voskom zaprtih kuvertah z nadpisom zunaj: »Ponudba k broju 39195 za dan 21. sept. 1931. god. od ponudjafa 1. L« Dobave. Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 17. septembra t. 1. ponudbe za dobavo pocinkane pločevine in plošč iz železne pločevine ter risalnega papirja. — Direkcija državnega rudnika v Velenju sprejema do 19. septembra t. 1. ponudbe glede dobave rečnega peska. — Pri Intendanturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani se bo vršila dne 19. septembra t. 1. ofertalna licitacija glede dobave raznega pisarniškega materiala. — Mašinsko odelenje Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 21. septembra t. 1. ponud- . r-a> r, _ • - ^ .-t; ras bj za dot).i\ . rudnega materiala i- i jv-čuka. ■'>\uil'.e-’-.i cle.lenji* Di.ij>r drž. železnic v Ljubljani sprejem;: do 22. septembra t. t. ponudbe za dobavo raznih čopičev, kovaškega koksa in bukovega oglja. — Direkcija državnih železnic v Subotici sprejema do 23. septembra t. 1. ponudbe za dobavo pisanih cunj, direkcija državnega rudnika v Ka-knju pa za dobavo kave in riža. — Direkcija drž. rudnika v Kreki sprejema do 24. septembra t. I. ponudbe za dobavo jamskega lesa, direkcija drž. železnic v Subotici pa za dobavo kompletne desne skretnice. — Direkcija drž. rudnika Serijski rudnik sprejema do 25. septembra t. . ponudbe za dobavo ivse-ne slame in oblek iz gumija, Direkcija državnih želcznic v Subotici za dobavo žarnic, mašinsko odelenje drž. železnic v Ljubljani za dobavo sirkovih metel in vodokaznih stekel. — Pri Direkciji drž. železnic v Sarajevu se bo vršila dne 26. septembra t. 1. t. ofertalna licitacija za dobavo zidnih obešalnikov, 28. septembra t. 1. za dobavo žebljev za označenje pragov in 29. septembra t. 1. za dobavo firneSa. — Predmetni oglasi z naianč-;n jšimi podatki so v pisarni Zbornic*1 ::a TO! v Ljubija:.! interesentom na v[ . gled. J.O Tržne cene v Mariboru dne 1. s ;t. ii/iil.: i kg govejega mesa i. visie uiu 14-16, II. 10-12, III. 6-8, jezika svežega 16—20, vampov 4—7, pljuč 4—7, ledvic 12—15, možganov 20, parkljev 4—5, vimena 5—6, loja 150—6. — Teletina: 1 kg teletine 1. vrste Din 18—24, II. 8—12, jeter 20, pljuč 15. — Svinjina: 1 kg prašičjega mesa Din 12—25, sala 13—15, črevne masti 8, pljuč 8 do 10, jeter 8—10, ledvic 18—20, glave 6 do 13, nog 5, slanine sveže 12-—15, papricirane 14—20, prekajene 14—20, masti 14—16, prekajenega mesa 15—22, 1 kg gnjati 22—27, prekajenih nog 6, jezika ‘25, prekajene glave 7—12. — 1 kg krakovskih klobas 20—22, debrecinskih 14—25, brunšviških 15—20, pariških 25 do 28, posebnih 24—25, safalad 24—25, hrenovk 24—25, kranjskih 32—35, 1 kom. prekajenih 4—5, 1 kg mesenega sira 25—28, salame 70—90. — 1 kg konjskega mesa I. vrste 4, II. 2. — Konjska koža 110, 1 kg goveje kože 6-50, telečje 11, svinjske 4, gornjega usnja 65—90, podplatov 55—65. — 1 majhen piščanec 10—12, večji 20—35, kokoš 25—35, raca 15—30, gos 30—45, puran 35—50, majhen domači zajec 6 do 10, večji 25—35. — Divjačina: 1 jerebica Din 12—14, 1 kg srne 17, 1 raca 20. — Hibe: 1 kg morskih rib 20—32. — 1 liter mleka 2—3, smetane 12 do 14, 1 kg surovega masla 28—32, čajnega masla 40, ementalskega sira 60—80, pol-ementalskega 24—40, trapistnega 20 do 34, grejskega 25—32, tilsitskega 30 do 32, parmazana 80—100, sirčka 8—10, 1 jajce 0-75—1. — Pijače: 1 liter novega vina 6—14. starega 16—24, piva 9, i steklenica piva 5—5-50, 1 sodček piva (25 1) 150, 1 liter žganja 36—40, ruma :••*)—56, sadjevca 3—5, 1 steklenica po-pai:;- 1‘50—2’50. — Kruh: 1 kg belega kruha 4-50, črnega 4-—, 1 žemlja 0-50. S d j. : 1 kg jabolk 3- 5, sliv ’ posušenih 8—12, breskev 10—14, hrušk 3—5, 1 limona 1—1'25, 1 kg rožičev 15 do 8, smokev 7—10, mandeljnov 44 do 56, orehov luščenih 36, rozin 14—32, maka 12—16. — Špecerijsko blago: 1 kg kave I. 36—90, II. 40—56, pražene I. 44—96, II. 44—56, čaja 60—250, soli 2—75, popra celega 44—54, mletega 46 do 52, cimeta 54—60, paprike 40—60, testenin 7—18, marmelade 18—36, pek-mez 8—10, medu 14—20, sladkorja v prahu 13-50—14, v kristalu 12—12-50 v kockah 13-50—14, kvasa 33—40, škroba pšeničnega 10—20, riževega 16—24, riža 4—12, kisova kislina 44—50, kisa navadnega 2—4, vinskega 3-50—8, 1 liter olja olivnega 16—20, bučnega 14—16, špirita denat 9—10, 1 kg mila 11—IG, sode 1-80—2, 1 kg ječmenove kave 8 do 14, cikorije 16—24. — 1 kg pšenice Din 1-60—2-50, rži 1-60—2-50, ječmena 1-50 do 2, ovsa 1-75—2-50, koruze 1-50—2, prosa 1-65—3, ajde 1-50—2-50, fižola 1-75—3, gralia 12—14, loče 10—12. — 3 kg pšenične moke 00g 3-30—3-75 0 ' -30-3-75, 1. 2-20, 2. 2-10-3-50, 4. 3 do ".•25, 5. 2-80—3-20, 6. 2-50—3, 7. 2—2-EO, .. ene moke I. 3—3-40, II. 2-80—3, prosene kaše 4—4-50, ječmenčka 3-50—1 I, otrobov L20—1-75, koruzne moke 1-50 ;o 2-20, koruznega zdroba 2-23—3-75, pšeničnega zdroba 3-70—4-50, ajdove i. - ‘>, - ‘a — , kaše "S—'i. ■i" ■: -.1 kdega s na )—85, otave 90—95, ovsene sia- mo